Štev. 9. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 27. februar 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1*50 D., v »Poslanom« 2'5OD. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Naša stranka i oblastni zbori. Najvekši dogodek preteče-noga tjedna je brez dvojbe začetek dela oblastni zborov ali skupščin. V sredo, 23. toga meseca so obprvim prišli vküp v Ljubljani i Maribori pa tüdi v drügi mestaj, kde so glavni várašje »oblasti", pred ednim mesecom zvoljeni oblastni poslanci. Či je za koga te den velkoga pomena, te je vsakojački za nas Slovence; i tű prav posebno za našo Slovensko ljudsko Stranko. Program ali cil, za šteroga Se bojűje Slov. ljudska Stranka, je: .popuna Zakonodajna autonomija v edno samo narodno-politično telo zdrüienoga slovenskoga naroda, v šteroj bodo zavarvane tüdi vse pravice naše Slovenske Krajine tak v šolskom kak tüdi v gospodarskom i Socijalnom pogledi. Slovenci smo dnes raztrgani kak smo ešče ne bili nikdar v vsoj svojoj zgodovini. Ne samo to, da smo v našoj državi razdeljeni na dve ^oblasti", ljubljansko i mariborsko, nego ka je neprimerno hüjše, je to, di je trebina našega naroda nasijo odtrgana od našega vküpnoga narodnoga tela. Goriško Koroški i Rabski Slovenci so naša najbole boleča rana. Zdrüžiti vse kotriga slovenskoga naroda pod ednov vküpnov domačov hišov, štero naj bi ravnao narod sam po svojoj voli i postavi, to je najvišiši cil naše stranke. Za te program se je slovensko ljüdstvo odločilo pri volitvaj 23. januara toga leta, kda si je zebralo od 117 poslancov mariborsko-, ga i ljubljanskoga oblastnoga zbora 82 iz vrste Slov. ljudske stranke. Začetek dela oblastni zborov je komaj samo stopaj k tomi, da dosegnemo program naše stranke. S tem, da ešče oblastni zbor nema moči davati zakone (törvénye) i da so njemi v peneznom pogledi spodrezane peroti, ar skoro vse prvejšnje (var-megővske) dohodke požira centralizem, je odvzeta zmožnost, da bi napravo kaj vekšega. Narodovo Samoravnanje je za zdaj postavleno ešče pod tutorstvo velki županov, šteli neso — konči pri nas v Sloveniji ne — Predstavniki narodove vole. Delokrog oblastni zborov je ešče preveč omejeni i okrhani, da bi mogli čakati naskori kakšega vekšega zbogšanja v narodno—gospodarskom ali pa v šolskom pogledi za naš narod. Venda pa se veselimo dneva, kda se prvokrat zbereta slovenskiva oblastniva zbora. Dozdaj se je ves boj za doscgnenje našega Cila vršo sa- mo v Belgradi. S tem pa, da so začnoli delati oblastni zbori, so dobili naši poslanci v Belgradi velko pomoč v poslanca]’ oblastni zborov v Maribori i Ljubljani, ka ešče bole okrepi njihove moči na poti k zadnjoj zmagi . k zdrűženoj Sloveniji z zakonodajno národnim zborom v srci Slovenije, v Ljubljani. Tüdi naša bližnja domovina, naša Slovenska Krajina ma zadosta zroka, da se radüje začetki dela oblastni zborov. V Belgradi se je dozdáj ne čüo vnogo naš glas, čiravno so poslanci naše stranke, predvsem naš g. poslanec pri vsakšoj mogočoj priliki naprej dali naše nevole. Premali smo, da bi bilo to mogoče. V slovenskom oblastnom zbori v Maribori pa se bodo zmožno čüli glasi naši domači i to najbogši zastopnikov, ki zadosta poznajo vse naše križe i težave. V trdnom vüpanji, da njihov glas nede 'glas kričečega v püstini, vsem svojim obistnim poslancom od srca Želemo obilno sreče pri deli za obistinitev programa Slovenske ljudske stranke, za Šteroga se je v velkoj večini odločila naša Slov. Krajina. Čüdna nevoščenost. Naši samostojni demokratje, ki tüdi strašijo pri nas okoli, bi radi bili, da bi naša stranka, v šteroj je velka večina slovenskoga naroda, nikdar ne bi mogla nikaj dosegnoti za ljüdstvo. To bi njim lehko bilo. O, kak bi jo napadnoli! Glejte takša i takša je, bi pravili. No, pa za to nemajo prilike. Nasprotno, naša Stranka je v tej par tjednaj, ka je na vladi, pokazala vélko raz-mevanje za potrebčine ljüdstva. Da prav presodimo njeno vse delo premislimo sledeče. Vsi proračuni (državni potroši), štere so od časa po bojni Sklenjavali, so bili od leta do leta vekši. I za te vsikdar se vekšajoče proračuna, so demokratje vsakokrat, kda so bili na vladi prav skrblivo glasali. Zdaj kda je prišla naša stranka na vlado, je prvokrat šo proračun niže, Lanski proračun je znašao potrinajst miljard, letos so ga znižali za jezerotrestidevet miljonov. 1 to znižanje se je napravilo pri davanja Štero nosi ravno siromaško ljüdstvo. 212 miljonov so znižali pri neposredni i posredni dačaj, za 1OO miljonov so znižali zaostane dače, pri soli, štera de pri kilogr. za 2 koroni falej- ša. ostane narodi 1OO miljonov, pri taksaj 18 i pol miljona i pri odpadnjenoj trošarini za riž, kavo i sveče 11 miljonov. Drügo, za koj se je na pritiskavajo naše stranke začelo Skrbeti, je boj proti korupciji. Korupcija je pozoj, šteri je vsako leto žmetne miljone Spravlao v žepe brezvestni lüdi na rovaš državnoga proračuna i tak tüdi na rovaš davkoplačűvaicov. Poseben odbor je bio, šteri je Preiskávao zamazana dejanja korupcijonistov. Te odbor je v glavnom dokončao svoje delo i bo od svojega preiskavanja davao poslancom v zbornici poročilo i Zednim tüdi tanačivao, ka se naj napravi proti korupciji. V tom pogledi so bilí nameravani trije predlogi: radikalski, demokratski i naše stranke. Dr. Hod žar, poslanec Slov. ljud. Stranke, je naš predlog, Šteri je med vsemi najbogši, tak podpro z dokazi, da so radikali svojega vmeknoli i je tak šlo glasovanje samo za naš i demokratski pred-kg. Dr. Hodžarov predlog, šteri je oster i tüdi v prišestnom posbrvi a vsako korupcijo pod oster izakon je zmagao z ednim glasom večine. Po tom predlogi se mora napraviti sledeče: 1. Narodna zbornica (poslanci) mora nastopiti po predpisaj proti vsem osebam, naj so že ministri, uradniki ali zasebne osebe, štere je zbornica poslancov na podlagi poročila toga odbora spoznala za krive. 2. Naj se sklene poseben i oster zakon proti korupciji. 3. Zaupne fonde, štere majo nešterni ministri, naj preglejüje posebni odbor poslancov, ar so šli v neprave namene. 4.- Naj železnični minister predloži nove predpise (regule) za slüžbo pri železnica]', ar so se ravno tű godile najvekše korupcije. 5. Nazadnje predlog nara-računa vküper vse pregreške PaŠičovoga sina. V čem je naš predlog bogši od demokratskoga? V tom, ar tűdi v prišestno šče korupciji streti glavo. Demokratski ešče püšča vnogo gredic, kde bi lehko cvela korupcija. No, tomi se ne čüdivamo, ar že to gospodo poznamo po njihovoj korupciji prí Slavenskoj banki. Kak so bili navajeni pri Slaven-skoj banki, tak bi radi ešče indri delali. Ka pomaga, či se samo dozdajšnji krivci kaštigajo ? Glavno je da se v prišestno za-tere korupcija i potom pride kaštiga za dozdajšnje korupcije Demokratje se zato jako čemerijo i tej čemerje so razumim. To je pali novi Uspeh, ki ga je dosegnola naša ljüdska stranka, štera se je vsikdar bojüvala za to nej se dača, štero plačüje siromaško ljüdstvo, porabi po düšnoj vesti v poštene namene, v istinske potrebčine naroda, ne pa da bi državne kase ropali korupcijonisti. NEDELA. pred postom tretja ali kvinkva-gezima. Evangelij je Spisao sv. Lukač v 18. poglávji od 31. do 43. vrste. Prek bo dani (Sin člo-vekov) nevernikom i do ga zasramüvati, bičüvali i oplüvali; i potom, kda ga bodo bičüvali, ga vmorijo i na tretji den od mrtvi stane. “ Sv. Maticerkev iz veči zrokov da ravuo na denešnjo nedelo čteti evangelij, v začetki šteroga je na kratko proroküva-no trplenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Eden od tej zrokov je to, da vernike pripravi za sv. poštni čas. Poštni čas je čas odpovedi. Sv. Maticerkev ga zapovidava za to, da nam da priliko, naj krotimo svoja nagnenja, predvsem nagnenje po jestvini i po veselicaj, štere se telkokrat rade prevržejo v grešne prilike. Ona šče naj se vsa naša nagnenja podvržejo düšnoj vesti. To zatajüvanje pa je pri nešterni lüdej jako žmetno, prí drügi ležejše. I da bi nas podprla, nam predoči na kratko Kristusovo trplenje. Kda so Izraela meli boj z poganskim kralom Eupatrom, so v toj bojni kazali elefantom rdeči grozdov mošt, da so je napotili na boj proti neprijatelom. Tomi Prispodobno dela Maticerkev denešnji den, Trplenje i krv Kristusovo nam kaže, da bi nas navdüšila za boj proti strastemv samom seb;, proti sküšavanjom sveta i hüdoga düha. Pri premišlavali na Kristusovo trplenje nam pride na miseo pitanje, zakaj je telko šteo za nas trpeti ? Trpo je zavolo našega zveličanja. Duša i njeno zveličanje mora biti nekaj nepovedlivo dosta vrednoga, da je Zveličiteo telko šteo za to trpeti. I mi sami teda za svoje lastno zveličanje nikaj ne bi šteli včinoti, nikaj zatrpeti i se ničem! odpovedati? Trpeči Kristus vzgled nas z apostolom Pavlóm opomína: »Noč je minola, den pa se je približao. Vrži-mo zato od sebe dela kmice i oblečimo orožje svetlosti. Kak po dnevi pošteno hodimo, nev parov-nosti i pijanosti, ne v nečistosti i nesramnosti, ne v svaji i nevoščenosti, nego Oblečite Gospoda Jezusa Kristusa." (Rim. 13, 12.-14.) 2. NOVINE 27. februar 1927. Naši Amerikanci. Dobili smo sledeče pismo, štero z veseljom objavimo v našem listi, ar nam kaže živlenje naši bratov v Ameriki. „Ze dugo sam se pripravlao, da bi Vam kaj naznáno, kak se kaj mamo Čikagi, posebno,’kak se giblejo čikaški Prekmurci, ka de gvišno zanimalo Vaše čitatele. Pogostokrat se spominam lepi Črensovec, štere sam obiskao, kda sam bio v domovini i g. Klekla, ki so me tak lübeznivo sprijali i pogostili. Tüdi g. kaplana se spominam, ki so me na farofi tak lübeznivo sprijali i mi dali prenočišče. Zao mi je, da sam ne mogeo duže ostati v toj lepoj Slov. Krajini, da bi obiskao ešče več far i bi se spoznao z večimi rojake Tüdi z mojimi prekmurskimi farniki se večkrat pogovarjamo od Vas i se Vas spominamo. Moji prekmurski farniki Sv. Števana, kama spadajo zvekšega vsí prekmurski rojaki, se dobro giblejo i lepo napredüjejo. Prekmurci so najbogši farniki pri cerkvi Sv. Štefana, i je cela fara jako visiko .poštüje. V cerkvenom odbori so prekmurski odborniki : Andr. Glavač,. Štefan Žapčič. Ant. Farkaš, najbole delavna Kda koli trbe kaj prí cerkvi pomagati, so vsikdar med prvimi, Prekmurski Slovenci majo vsako nedelo svojo posebno sv. mešo ob pol deseti, pri šteroj popevle njihovo pevsko drüštvo »Jezero«, kde je ■ do SO pevcov i pevk. Popevlejo zvekšega same lepe i mile prekmurske cerkvene pesmi, štere so se vsem ovim čikaš-kim Slovencom tak prilübile, da je pri toj sv. meši cerkev kak pri niednoj drügoj meši napačeno puna. ^Predsednik pevskoga drüštva, Ivan Horvat je jako delaven i skrblivi farnik i je drüštvo pod njegovim pri-ličnim vodstvom Že jako napredüvalo i vűpamo, da bo ešče bole. Za božične svetke je drüštvo spevalo svoje božične pesmi s- sprevajanjom 'prekmurske muzike, ka je jako pozdignole lepoto svetkov. Naši Prekmurci so organizirani v trej podpora! drüštvaj, v drűštvi sv. Ivana Krstitela, sv. Martina i ženske v drűštvi sv. Ane. Tü so kotrige zavarovane za prigodbe betega da dobijo bolniško podporo, i za smrt, da dobi drüžina posmrtno podpore. Vsi prekmurski Slovenci, ki ste ešče ne v niednom tej drüštev, Pristopite. Tüdi verskoga živlenja gledoč so prekmurski farniki lepi zgled drügim farnikom naše fare. Skrblivo prihajajo k svetomi prečiščavanji. Med kotrigami naši cerkveni drüštev, za možke ^Drüštvo najsvetejšega Imena* i ženske »Drüštvo krščanski žensek i mater" mamo vekši tao farnikov iz Slov. Krajine. Tak kraljüje med prekmurskimi farniki i drügimi verniki naše fare prav lepo édinstvo i dnes nega med nami nikšega razločka"več. Vsi čütimo, da smo farniki samo z edne fare i Slovenci, pa naj bo šteri z doma odked-koli. V začetki so se nas* Prekmurski Slovenci bojali, rekši da smo »Kranjci.* Dnes toga med nami več j? nega; nam je vseedno Odked je što doma, samo, da je dober farnik i Slovenec, vsi smo sí bratovje. Ešče edno malo za »Novine«. Kak kaže imenik naročnikov »Novin«, mamo v Čikagi dosta naročnikov na te list. Venda pa menka v tom imeni, ki ešče dosta imen, štera bi morala biti v njem i se mi Čüdno vidi, j da ji nega. Vsaki Prekmurski Slovenec bi morao meti »Novine* i »Marica List". Zato pozavlem vse farnike Sv. Štefana, ki so doma iz Slovenske Krajine, da naročijo te liste. Vsako nedelo po sv. meši lehko pridete majjarof i se naro-‘ Čile. .Dobili smo tudi vekši broj Kalendarov, štere ”naj’spoküpijo j prekmurski rojaki, dobijo se na farofi. Na konci prav iskreno pozdravlam preč. g. poslanca Klekla, g. kaplana Zadravca pa vse znance i prijatele v Slov. Krajini. Rev. KAZIMIR ZAKRAJŠEK ofm. župnik Sv. Števana. (Tak lepi glasi od naši bratov v Ameriki nas jako veselijo. Zato vam od svoje strani Želemo lepe uspehe prí vaši prizadevanja]. Ostaniíe bratje stanovitni! Pri daritví sv. meše i v mo-litvaj se vas bomo spominali. Uredništvo.) GLASI. Slovenska Krajina. — Zob za zob je ime igri, štero so dijaki Martinišča pretečeno nedelo igrali. Gledalci so malone od smeha popokali, posebno gda se je dolgono-si Mojzes skrio v lagev, šteroga je potem pintar doli zadelao. Sploh je cela igra jako smešna i podučena. V nedelo se bo igralo »Repoštev«. Ta je ravno za fašenske dneve. Za poštni čas se pripravla dve jako lepivi igri. Škoda, ka je tak malo prostora. No, či Bog da, drügo leto bo že kaj vekšega, či do samo lüdje küpüvali srečko pa nam pomagali s težaki ti forin-gov. Tam doli v bogatoj Ameriki pa ne pozabite, ka od vas Čakamo nájveč pomoči. — Najvekša zima v našoj Slovenskoj Krajini je bila v pondelek 21. t. m. zajtra ob 7 vöri, kda je toplo-per kazao .— 11 celzija mrzloče. — Nepotrebno kolekovane. Vnogi delodajalce i delojemálca svoje do-pise na Okrožni urad za zavarovanje delavcov ali na Osrednji urad. To je nepotrebno, ar so po § 189. zako-. na od zavarovanja delavcov vsi tej dopisi oproščeni kolkov i taks. - — Licenciranie Žrebcov za leto 1927. se vrši B marca ob 9. vöri zajtra v Dolnjoj Lendavi pred tovaraov (fabrikov) za marele. — Ogen je bio v soboto noč v Beltinci. Zgoro je občinski škedenj. Na gümli je bio Pavlovoga Martina mašin za mlatiti, šteri je tüdi zgoro. Kvar je velki. — Polski delavci, šteri namenijo iti delat na državno imanje Belje, se naj od 1. marca naprej zglasijo prí ednom ali dragom od sledeči palerov 3 Franc Kerec, Gašpar Josip i Ružič Štefan, vsi v Prosečkot vesi. Nadale pri Hakl Janezi v Bodonci, Kerčmar Franci v Tropovci, Žibrik Ivani v Brezovici i Šantavec Štefani v Vadarci. Plača i Strošek je od lanskoga dosta bogše. Več se pozve pri goriimenüva-ní palera]. Franjo Kerec prevzemiteo dela. — Dobili smo 1 objavimo. Bratonski občinarje se čüdivamo, da zdaj kda bi morali pošto doblati na dom, dobimo isto od občinskoga slugo na-... vadno tjeden dni sledkar. Tak dobimo na pr. „DomoIjaba“ do rok razreza--noga i zamazanoga i či pitamo maloga ritara, kde je bio list zadržani, pravi, da pri gerenti. Mi nikaj ne ma-ramo, či g. gerent rad „Domoljnba“ čte, Vej je lepi list, tüdi njemi ga radi posodimo, samo naj bo red pri vsem, naj gerent ne nalaga malomi ribari svoje privatne posle, ar ga plačüje občina, kak pismonoše držáva. Telko zavolo pravoga redi, šteri je düša lepoga vküpnoga živlenja v občini. Pri-' zadeti. — Lipovci. Lepo slovesnost smo pri nas meli v nedelo, 20. febr. t. L Te den je sklenola Forjanova Roza hišni zakon s .»svojimi, tivarišom. Zda-? vanje je bilo v domačoj kapeli. Pred kapelov so jo Pozdravile njene so-sestre iz Marijine drüžbe z lepim na. govorom i njoj podale krasen šopek. Na to je bila meša, štero so slüžili snehin vüjec č. pater Viktor Vinkovič. Po meši je bilo zdavanje i potom le. pi nagovor, v šterom šo podali č. Pater lepe misli za hižnike. Dekle so za slovo ešče popevale Z Bogom, z Bogom sestra draga Marija naj ti povsed pomaga . .. Zahvalimo se vlč. g. beltinskomi plevanoši, da so nam dovolili to Iepo slovesnost ‘.—j Lipovčarje. . — Več drüžin nad tremi delavcami se sprime na vekšem imanji. Zglasi siti se je do 3. marca na posredovali niti dela v M. Soboti (poIeg Spitala,) Država. — Potrditev poslancov mariborskoga i ljubljanskoga oblastnoga zbora. Po zakoni poslanske mandate za oblastih zbor potrdi .okrožno sodišče v Celji, to je preišče, ali so bili prav zvoljeni, ali ne. To sodišče je Potrdilo »volitev vsej poslancov ljubljanskoga i mariborskoga oblastnoga zbora, zvün mandata Fran. če Hodoščeka iz Zenkovec, šteroga gledoč se vršijo ešče preiskave, ar so demokratje proti njegovoj izvolitvi vložili pritožbo. Romanje v Rim. Sikstlnska kapela. Na konci dvoran 2. nadstropje (štoka) v Velikanskom muzeji vodijo stube-nekelko niže v Sikstinsko kapelo. Ki se na to razmijo, pravijo, da so fil najlepše 'slike na celom sveti. Ze kak dijak sam rad gledao te slike, či sam je najšeo v kakšoj knigi, si vsikdar na tihom želo, da bi je vido tüdi v istini. Nekam nestrpno sam se paščo skoz drügi dvoran v muzeji proti toj kapeli. Cela kapela je toti občüdivanja vredna, nego vse drüge slike otemne-jo v njoj pred dvema slikama, šterivi je naslikao najvekši umetnik sveta Michaelangelo. Ze v začetki sam ga občüdivao, kda sam se ne mogeo na-gledati njegove Žalostne Marije. V sv. Petra cerkvi i ne zapopadneš veličastne zamišla s Šterov je ‘zasnovao to cerkev samo, nego vso njegovo velikost pa v istini pokažeta sliki v Sikstinskoj kapeli. Edna skupina njegovi stik je na velbi. Od oltára proti nazaj se vrsti] o v sledečem redi: Bog začne stvarjati, Bog loči svetlost od kmice, Bog loči od Sühe zemle, stvarjenje Adama, stvarjenje Eve, grej prvi starišov, Noe-tova daritev, občni potop i Noetovi Sinovje. Tri velke misli je slikar podao na sliki, najmre: stvarjenje sveta, spadáj prvi starišov, i Posledice poprijetoga greha. Okoli tej slik pa se vrstijo podobe prorokov staroga zakona i sibil, štere so bile nekakša glasi-telice tisti navukov od pravoga Boga med pogani, šteri so ostali od prvoga božega nameščenje i je ne mogeo zabrisati niti grej niti Poganska raz-;, vüzdanost. Pa vse to je našlikano tak lepo, da se nemreš nagledaii. Stvarjenje sveta ide Bogi tak lehko kak či se deca görajo. Pogled na spadáj prviva človeka v grej i kaštiga, s šterov ga je Bog kaštigao razdreseli düšo do dna. Drüga slika je za velkim oltarom na steni. Predstavla pa Slednjo sodbo. Na sredini je Sodnik vsega človeštva Kristus. Slikar ga je predočio ravno v tistom megnjeno kda iz pove Obsodbo nad pogübleni^', zato je obraz resno-oster i desno roko drži pripravleno, da süne z pogüb- lene v večni ogen. Levo od Kristusa je Marija, ki gleda na zveličane. Okoli njiva so svetniki, ki se na levoj strani bojüjejo proti pogübleni. Vsaki mantrnik ma v rokaj za orožje tisto šker, s šterov so ga mantrali .sv. Katarina ma svoje kolo, sv. Simon je z žagov, ar so z Žagar živoga premagali' pod oblakami, na šteri je Kristus, sta sv. Lovrenc i sv. Bartolómej, prvi z ražnjom, na šterom so ga pekli, drügi ma v rokaj kozo, ar so živoga s kože slekli. Na desnoj so' odzgoraj angel, ki nesejo kriz i priprave, s šterimi so Kristusa mantrali. Med nebov i zemlov so angelje, ki hodijo mrtve k živlenji. Grobi se odpirajo i z njih idejo na po z mesom pokriti mrtvi. Zveličane pomagajo angelju gor k onim zveličaaim, šteri prihajajo z nebes. Pogled zastane gledalci na podobi, kak angeo pomaga edno dűšo v nebesa s čistom i kak se je razveselila edna deklička, štera je svojo mater naišla v nebesaj. Groze pun je pogled na pogüb-lene düše na Kristušovoj levicL V višini oblákov se süčejo v nevihti sami satanov, ki je vlačijo za sebov v mor- je, štero je pod njimi. Pogübleni se v sírabotnom boji pred nesrečnov vekivečnost^ branijo, a ne pomaga ni. kaj, morajo v morje pogüblenja.. V morji je zbira Šatan v edno ladjo i je vozi na kraj, Odked nega nikdar -povrnenja. Pogübleni se branijo iti z ladje, zato je Šatan bije z veslom i sünjavle v pogüblenje. Sčista odzgora pa nesejo angelje v ednoj posodi goreče 'žveplo, da podežgejo z njim večnost. Dugo sam gledao, oči so me že bolele, pa düša se jo ne Štela ločiti od slik, na šteri je v najlepšoj formi povedano telko bogoslovna znanosti- Hodili smo ešče nekaj časa po muzeji i vidli vnogo lepi slik, posebi do »Disputa del Sacramento« inači »zmaga presv, Oltarskoga svestva" I »Atenska šola« od slikara Rafaela, pa vse -to otemne pred Sikstinsko v kapelov. Dugo smo se ne smeli müditi, ar je trbelo iti k obedi i na to itaki na vlak. Midva z g. Kleklom sva se odločila, da se pelava eden den prle v Assisi, drügi romarje so prišli komaj naslednji den za nama. 27. februar 1927. NOVINE 3. Domača politika. Oblastne zbori. V pretečenom tjedni so se ministri na svoji sejaj znovič pogovarjali, .kak bi dali obistnim zborom potrebne dohodke, da bi zmogli tej kemprle v redi začeti s svojim delom. Določili so zazdaj 10 miljonov Din, štera šuma je namen_ lena za obe slovenski pa za hrvatske, bosanske i dalmatinsko oblasti. Tej penezi bodo razdeljeni po posebnom klüči, napravlenom po velikosti posamični oblasti. Minister za kmetijstvo dr. Kulovec pripravla načrt, kak bi najeo edno vekše posojilo za razločna melioracijska dela (büranje vodin itd.); to je za zbogšanje narodno-gospodar-skoga stališa polodelskoga stana. Isti minister je posestnikom v mariborskoj oblasti, ki so prí živini zavolo meieličnosti kvarni, znovič naj kazao 30 . jezer Din. - Za popravlanje hrambe ljubljanskoga muzeja je vláda dala 20 jezer Din. Gradbeni minister inž. Dušan Samec je določo 70 jezer Din za delanje ceste Lesično-Prevalje—Sv. Urban. Svetovna politika. Netnško-poljska trgovinska pogajanja so se, kak smo zadnjič, pisali, razbila, ar je Poljska ne dovolila, da bi se Nemci na njenoj zemli naseljavali. Poljski odposlanci, ki so sé v Berlini pogajali, so že odišli domo. Vsikdar pa ešče- je Osvedočenje, da se znova začnejo pogajati. Trgovinska pogodba s Poljskov bi bila. Nemčiji jako navao, ar od tam dosta vozi, posebno poljske pridelke i gips. Pa tüdi Poljska je navezana na Nemčijo, ar kak polodelska držáva od sosedne Nemčije küpüje industrijske (fab-ričke) izdelke. Portugalska je za Italijov i Španskov dobila tüdi svojega diktato-ra. Carmona, šteri je ,v zadnjoj revoluciji obladao i je ražegnó vse vojake, šteri so bili njemi nasprotni. Isto je napravo tüdi z nasprotnimi drűštvi. Obisk odposlancov našega državnoga zbora, med šterimi sta od naše stranke poslanec Strcin i našim j čitatelom dobro Znani Pr. Žebot, bo meo za obe državi velki pomen. Pri I toj priliki se bodo poglobile bratske j vezi, štere že od nekda vežejo nas i Čehoslovake, poglobijo i vtrdijo pa se tüdi vezi med našov i češkov pa slovaškov ljüdskov strankov. Poleg toga določilo tüdi, kak bi se oboji, oni i mi, kem tesnejš zbližali v kulturnom pogledi i napravijo stopaji za kem tesnejše gospodarsko sodelovanje obej držav. Za nas je to .jako važno, ar stojimo tiščeč pred Pogajanje za sklenitev nove trgovinske pogodbe s Čehoslovaškov, štera so se po glasaj iz Belgrada začela 25. toga m, v našem glavnom varaši. Od tej pogajanj si dosta obetamo, ar de se pogajalo tüdi od izvoza našega sada, živine i drügi polski pridelkov. NAJNOVEJŠE. Postavitev klubov v oblastne zborov. V tork so se zbrali v Ljubljani i Maribori vsi g. oblasti poslanci, pristašje Slov. ljudske stranke. Poslanci oblastnoga zbora v Mari. bori so zebrali' za načelnika svojega kluba dr. Andr.Vebleta, za podpredsednika Marko Kranjca, za tajnika Pr. Rrestelja, za blagajnika Tomaža Grčija. Prve sej« oblastnika zbora v Ljubljani i Maribori sta bile 23. toga meseca. Poslanci, pristašje naša stranke, so bili pri sküpnoj slüžbi božoj v ljubljanskoj püšpekovoj cerkvi. Sv. mešo je darüvao ribniški dekan, oblasti poslanec Skubic. Seja mariborskoga oblastnoga zbora se je vršila V prostoraj dvorani okrožnoga sodišča. Kmetijski minister dr. Kulovec je ponovno nakazao 70 jezer Din. za podporo tistim, ki so prí metelična-toj živini kvarni bili. Polodelski minister je do zdaj dao v te namen 115 jezero Dinarov. Prekusnice. Moder župan. V vesi N. poleg Mure ap jako prefrigani ljüdje. Se zna, da ma župan med vsemi veščari naj- Dobri ljüdje. Da sva telko znamenitosti v Rimi Vidla i na telki mestaj opravila najno romarske - pobožnost, se máva za Bogom zahvaliti ednoj dobroj düši, gospodični Mariji Biegler i njenoj prijatelici. Že v Ljubljani so nama prí misijonaraj priporočali, naj se obnova do te dobre düše. Doma je z Beča i je že 4 leta v Rimi, kde hodi síikat podobe na umetne posode. Ešče prle, kak smo jo obiskali, sam opazo, v cerkvi sv. Ignacija edno gospodično, Štera se je zvűnredno lepo oponašala pri sv. prečiščavanji i na drügi den sam vido, da je to ravno tista oseba, štero so nam priporočali. Ves čas našega prebivanja v Rimi Je bila z nami, nam kazala i »zlagala. Zna pa dosta, ar je pobožna i se zanima za vsako znamenitost po rimski cerkvaj. Bili smo včasi od vnogoga hoda trüdni, ona pa nam je je z nevtrüd-livov navdüšenostjov kazala i raz-lagala. Na predvečér najnoga odhodu z Rima je Marijina drüžba za nemške gospodičine v Rimi obslüžavala godovna prijatelice od naše znanke. Drűžba ma svoje shode v ednom zavodi, šteroga vodijo nemške redovnice. Kda smo si ogledavali j zavod, nas je naša voditelca samo ednok postavila v prostore, kde je bila zbrana sama imenitna drüžba. Ščeš, neščeš, sva morala posesti. Bili so v drüžbi sami veseli Nemci i Nemke, med njimi so bili tüdi eden dühovnik iz Paderborna. šteri tam študirajo. Sprijali so naj jako gostolübno. Častita prednica nam je podvorba z vinom, šteromi pravijo Italjani „camicia št. Anton«0 po naše „robača sv. Antona". Popevali smo tüdi par Pobožni i narodni pesmi, štere sam se na bojišči navčo od Nemcov. Jako so Še vsi veselili, da sva znala njihove pesmi, jaz pa sam se čüdivao, kda sam vido, ka majo Nemci tüdi naše narodne pesmi prestavlene i je popevlejo po naši vižaj. Najraj pa popevlejo Slomšekovo ,,Glejte že sunce zahaja . . .“ Tüdi to smo pri to] priliki zavrisnoli. Tak ^.minola edna vöra med dobrimi ljüdmi. Povedano pa bodi, da Nemci Vseširom, kde ji je nekelko vküper, nastavijo kakše drüštvo i da so jako lübeznivi. (Dale pride.) več soli v glavi. Med bojnov, kda so zvone rekvirerali, so se tej ljüdje spo-tili da bi dobro bilo zvon skriti. Sklenjeno — včinjeno. Eden den ga Skrivoma pelajo k Müri. Tam so ga v ladji pelali na sredino strüge i ga vrgli v vodo, Zdaj pa se Spomni eden ves-ničar, da bi dobro bilo znamenje napraviti, kde je zvon, ka bi ga sleukar lehko najšli. Župan je s sekirov na vodo križ vsekeo, rekši to je znamenje. Vesničarje N. vesi ešče dnesdén iščejo v vodo vsekani križ, pa ga nemrejo najti. Povejte, ali je ne bio to najbole zvejani župan na sveti? Dober nos pa slab urednik. Eden od naši zobstonski naročnikov je zvohao v »Novinaj« mesta, štera bi dobra bila za prekšenoga Števeka. Tü vam je damo: 1. »Trije vukovje so se zastrupili (zagiftan) pri ednoj smi.« To je že prav. Nejde njemi pa v njegovo trdo glavo, kak je“to, či denejo v srno čemér, ka te Vuk ne zgine od če-méra, nego od srne. 2. »Besen pes je hodo te dneve po Maribori. Beteg je bio tak močen, ka je grize o vse, ka je pred sebov najšeo. Posrečilo se je, ka so ga strelili." Ta je tüdi lepa! Kde pa je te pes, ka je beteg grizeo i so beteg strelili ? ' Najnovejša. Živinozdravnik je meo pod mikroskopom blato od mete-ličnatoga živinčeta i je z ednov 'pazkov se i ta prekapao. Dva Oorfčanca debelo gedata, kak gospod mesi čüdne žganike; nato eden pravi. „Qjeli prijateo, ka ma g|e to trno odürna meštrija." »Njaj, njaj sosid", opravili vle drügi živinozdravnika »Gja kua-pa, Vej pa gje To ' njagov vsakdenešnji krüj.« (Pa brez zamere!) Mali oglasi. Gostilna, štera je na dobrom glasi, se s pravicov za točenje, hižov i ogradom vred iz proste roke oda. Zraven' je 2 plüga funduša i stoji pri cesti. Več se pozve pri lastnici MARIJI PRELOŽNJAK, Balogovec pošta Čakovec. Dober zaslüžek za bogojansko, beltinsko i törjansko faro. Što šče les voziti iz Vučegomile v Bogojino na plac, lehko vozi vsaki den. Plača od kubičnoga metra 30 Din. GOSPODARSTVO. ____ Delo v sadovnjaki. Približavle se sprotoletje. Komaj pa začne sadoveno drevje i drüge rastline nekelko pogajati i se razvijati, njim že proti vnogo škodlivi stvar-cov ali kuk. Med te škodlivo« računa mo krvavo vüš, gosenice, črve razločni metekov, i na zadnje vsefelé hrošče. Hrošče navadno vničüjemo naravnoč, kda njim nastavimo 'fpasti (papirnate pojase i črepnjo), kama radi zlezijo i je potom lehko 'spolovino i vlačimo, ali pa je strosimo na razprestro ponjavo, i jo zakopana. Hroš-či pa so tüdi imenitna hrana za kokoši i kak takše je lehko tüdi v hasek obrnemo. Je pa hrošč za Perutnino jako sitosna hrana i jih kokoš le nekaj desetin zmore potrošiti na den. či bi jih šteli vsaki, den samo téiko stroški z drevja, kelko bi jih kokoši »proti zobale, ki nam na sadovenom drevji biIo neprimerno več kvara kak pa na hrani za kokoši haska. Pa tű si tüdi lehko pomagamo. Strosi hrošče na ponjavo, je presipli v eden škaf ali krnico i vlej na nje vreli krop, šteroga si namali prle osolo. Vreli krop hrošče itaki buje, da se ne mantrajo. Potom je raztrosi na sunce, da so posüšijo. Lehko pa, hrošče tüdi ne narav-noč.nego posredno* prepravimo s tem, da vničujemo hroščove Učinka i bube. Vekši tao stvarcov žive najmre troje zaporedno živlenje. Iz maloga jajčeca se najprle zvali črvek ali gosanica. Gosenica žive dugši čas svoje posebno živlenje, včasi celo več let Kda pa pride njemi čas, se zabubi, ali postane z nje buba. Bubo lehko 'najdemo v leti kdo šteč. Navadno je premrežena i zapre-Jena s svilenimi nitmi v kakši skriti kotiček. Na sadovenom drevji v leti ' jih najdemo za sühov skorjov dosta. Iz buhe se napravi perotnati stvarec, hrošč ali metek. Vzemimo navadnoga hrošča. Sa-mica znese v zemlo več' stotin mali belic. Iz tej se v kratkom'čašj zležejo črn, ki se razvijajo do velikosti detečega prsta. Tem črvom pravimo, da so Učinke. Polodelavec je dobro pozna, ar ji na 'stotine vsako leto vözor-je. So to tisti debeli beli črvo vje z rjavim glavami. Te Učinke živejo cela tri leta svoje črvovo živlenje. Tretje leto pa postanejo z nji buhe, iz šteri se v nekaj jedanaj zlezo hrošč. Či teda kolemo Učinke (bele črvo), posredno prepravimo s tem tüdi hrošče. Gosenice, štere nam dostakrat vničijo ne samo'ves na novo zavržen! 1 Proda se trgovska hiša primerna tudi za gostilno ali drugo obrt, zraven tudi mala »Vila" in dva orala prvovrstnega vinograda in nekaj sadonosnika ter njiv. Poslopja so zidana Čisto na novo in stojijo pri Kapeli. Tam se tudi lahko kupi lepo črešnjevo. Pohištvo. Küpec naj se oglasi pri g. Maršek gostilničar] u Slatina Radenci. 4 NOVINE 27, februar 1927. sad, nego zadržavlejo tüdi rast drevi, ar jejo listje štero je za drevo to, ka za človeka plüča i želodec, pravimo te gosenice približoo ravnotak pre-ravlarno kak hrcšče. Pobiramo je, nosimo z drevja i vničiijemo ha tleh. Nešterni lovijo gosenice na papir, na šterom je zamazano vtičje kelje. Dosta lehko preti toj nesreči pridemo, či lovimo i kolerno meteke, šteri nesejo goseničine belice. V prvoj vrsti pa je potrebno, da vničüjemo belice. Te so nanešene navadno v sühom, zafrkoče-nom listji, štero je prepleteno nekelko s tenkimi svilnimi nitami. Najbogše je celo vekico, na šteroj je takše goseni-íiuo gnezdo, dojrezati i z vrelov vodov popariti, ali v gnoj zakopa^. Najbogši pomočniki sadjercjca prí prepravlanji gosenic pa so vtice pevke, posebno senice. Pisec tej redov ma pred svojim oknom grüško. Lani so se na ednoj veki te grüške zalegle gosenice. Veka je bila nedostopna i jo je ne bilo mogoče odstraniti z gc-senicami vred. Z žalostjov smo morali gledati, kak so se gosenice razpasle po sosedni vekaj i se nasičene po tenki nitaj spüščalo na trato pod griiškov. V zadnjoj sili pa je prišla Senica i v ednom dnevi popravila celo gnezdo gosenice. Zato pa moramo posebno skrb posvetiti ravno gojenji vtičic, pevk. Senice ostanejo v zimi pri nas. Nego včasi je zebe sirotike da se kde blüzi pri hižaj skrivlejo. Te njim znamkar včasi tüdi za skrample zajde kak nam ljüdem za nohte. Pa lačne so. Okoli oslice slame hodijo i pobirajo zrnjiče, štero je po manjosti mlaca ostalo v slami. Tüdi ná' gümni, kde krmo mešamo za živino, poberejo vsako semence. Vse to kaže, da so sirote lačne, záto njim davlimo v zimi kakšo krmo. Či že drügo ne zmoremo, konči njim natorimo vsaki den nekelko sénenoga sterinja, da pozobajo travina semenja. Šterive je ovači itak ne dobro polagati živini, kak popadno, ar seme Vnogi trav ide z živinski blatom z nepokvarjenov klicov skoz živinčeta i z gnojom na pole i tak se nam na njivi zaperi razločno ščetalje. V leti pa senicam napravimo dobra gnezdišča, to jo zobesimo na sadoveno drevje lüknjasfe škatle za gnezdo ali pa kakšo votlo veko od-ž&gajmo v te namen i jo obesimo na veko. S tem' dosegnemo dvoje : Prvič oléjšamo vtici poiskati za gnezdo prilično mesto i s tem oléjšamo malim delo, da lehko temveč gosenic lovijo, drugič pa je povabimo v domači ograd. Par takši senični gnezd i vsaka toplo zležena gosenica bo Šla mladim senicam za hrano. Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi 111. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 280, gotovščine 1000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci po poldne ob dvema vörorna na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so; predsed.: Štefan Ros, podpredsednik: Ivan Krapec, nadzorni predsed.: Ignac Markoja, tajnik: Ste’ fan Hozjan 2049 W. Coulter Street, podtajnik; Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih : John Hanc, računovoditela: Matjaš Grüš- kovnjak i Toni Balažic, paziteo društva : Stefan Kelenc. Mali oglasi. Vinogradniki pozor! Več jezer vceplenoga trsja (burgunder, muškat, silvaner i velki rizling) k odaji. Sto šče meti dobre gorice, naj küpi le pri JOŽ. BRATUŠA, trsničari, Ljutomer 51. Oddajo se radi betega prvovrstne v najlepšoj legi gorice. Što šče küpiti se lejko zglasi pri g. PETRIČ v Razkrškom bregi pošta Štrigova. Licitacia za les. Uprava Veleposestva v Beltinci proda jesen ov, hrastov In brestov les v hlodih dne 5 marca ob 10 uri v gozdu Orlov-ček pri Ho-t i z i. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 225 Din., ovsa 165 Din. kukarice 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 8—10 Din., teoci 10'— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Bojita s 1 Dolar 56 Din 64 par, Schiling 8 D. 20 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 23 p., Švicarski bank 10 D. 94 Taljanska lira 2 42 D. GOSTILNA na PRODA] Proda se hiša z gostilno in mesarijo, ležeča v Križevcih na glavnem trgu poleg cerkve, s pripadajočim! hlevi, skladiščem itd. Vsled ugodne lege velik promet. Zraven spada približno 5 oralov ora-te zemlje. Cena ugodna Poizve se v pisarni dr. Aleksandra Valyi-ja, odvetniki ka v Murski Soboti. Podpirajte "NOVINE"! Kreditna zadruga za trgovino in obrt v Murski Soboti r. z. z o. z. Sprejema VLOGE na hranilne Knjižice in tekoči račun in jih obrestuje po 8% netto podeluje POSOJILA in KREDITE po 14% Večje vloge in intabulirani krediti po svobodnem dogovoru. Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče transakcije najkulantneje. Račun pri Poštni hranilnici podr., Ljubljana št. 14.700. Telefon št. 25. GARANCIJSKI KAPITAL CCA 2,250.000 DINARJEV. Najvekša motorna ladja na sveti „ALCANTARA“, štera ma 32 jezer ton deplasmana, drüštva Royal mail iine, odide na svoje prvo potüvanje iz Cherburga v Južno Ameriko dneva 4. marca t. L s potnikami L, H. i HL razreda. Potniki ni. razreda lehko dobijo krasne kabine z dvema i štirami postelami po navadnoj ceni. Ta ladja je ednaka z ladjov „Asturias“, štera je začela svojo prvo vožnjo v februari minočega leta. Za navodila se obrnite na Zastopstvo ROYAL MAIL LINE v Dol. Lendavi, Glavna ulica 63. važno! Pazite! Naznanje vsem onim, šteri ščejo v Severno ali Južno Ameriko potüvati kakti v Argentinijo, Uruguay, Brazilijo i v Australijo, naj se oglasijo pri podzastopstvi Francoske linije v D. Lendavi Poslopje Hotel KRONA, Štera linija je najbogša in nájbol hitro prevaža prek vode, v Severno Ameriko 5 dni za južno pa 14 dni na vodi. Vsa pojasnila, Informacije dobite brezplačno v mojoj trgovini v Dobrovniku ali pa v D. Lendavi v pisarni, Hotel Krona prek od sodnije vsaki tork, četrtek in soboto. Pazite na takše agente, Šteri okoli hodijo, pa je ne poznate, ne dajte se zapelati od njij, ka bi Vas od penez spravili, zavüpajte samo domačemi človeki. V 8 dnevaj lehko že odpotüjete. Podzastopnik Francuske linije Josip Gerenčer. Za PREKMURSKO TISKAKNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ