PoStnina plačana ▼ gotovtnL Leto IX., št. J2. („jutro" xvn, ». «j a) Ljubljana, ponedeljek 1>. avgusta 1936 w ^iuvuLJivu. ujuuijaua, r\ nari jeva Ulica — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Cnseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica »t. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru st. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v MSI dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja „Življenje in svet" Cena t Di» Uredništvo: LJubljana: Knaftjeva ulica 5. Telef» fit_ 3122. 3123, 3124, 3125 tn 812® vsa i ponedeljek zjutraj. — N»-ro6a se posebej tn velja po poét prejemana Din 4.-, po ramaftal db dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefo» St. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TBL Ä Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pi tarifo. zbos POBÖRNIK©V jugoslovenske misu Sijajen potek feanovinske konference JNS - Govori voditeljev Jugoslovanskih nacionalistov Ljubljana, 9. avgusta Danes dopoldne se je vršila v veliki dvorani Delavske zbornice banovinska konferenca JNS, prva po kongresu reorganizirane stranke. Današnja banovinska konferenca, ki je trajala nad dobre tn ure, je bila impozantna v dvojnem pomenu: prišli so najuglednejši člani vodstva sifcranke iz vseh krajev države, na drugi strani pa so se tudi vse naše sreske organizacije sirom dravske banovine odzvale pozivu svojega predsednistva in poslale svoje zastopnike v prav velikem številu. tako da je bila dvorana nabito polna. Navzočih je biio 441 delegatov, ki so zastopali prav vse sreze naše banovine. Kar je posebno pomembno: večina delegatov je bila iz kmečkih in obrtniških vrst, a poleg njih sta tudi delavstvo in inteligenca zavzeli častno mesto. Bil je to zbor "neodvisnih samostojnih ljudi, ki neustrašno stojijo v organiziranih vrstah jugoslovenske demokracije. Od vodstva stranke so bili prisotni: prvi podpredsednik stranke senator g. Jo-vo Banjanin. II. podpredsednik g. Juraj Demet-rovic, bivši minister, generalni tajnik JNS, senator dr. Albert Kra-mer. člani izvršnega odbora posi. dr. K os ta Kom,mudi. Rudolf Giunio, senatorja dr. Grga Andjeli-novié in Ivan Puoelj, predsednik kluba JNS posi. dr. Vasa Jovanovič, podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj, nadalje narodni poslanci gg. Iv. Mohorič. Ivan Prek orse b. splitski poslanec inž. Manfred PaSt.ro-vdč, Rajko Türk. Rudolf Pleskovič, Milan Mravlje, Albin Roman Avgust. Lukačič, dT. Anton Novačan. Dalje sta bila navzoča predsednik banovinskega odbora JNS dr. Janko Rajar, poelovodeei podpredsednik dr Otmar Pirkmajer. Banovinska konferenca je potekla v borbenem razpoloženja in v krasnem soglasju med vodstvom in delegati. Ugle-dni govorniki so govorili delegatom k srca in so želi viharno priznanje. Delegati so se razhajali potrjeni v veri v zmagovito moč ideje in v končni uspeh politike JNS. F! ano vinsko konferenco je otvoril ob 10. uri predsednik dr. Janko Rajar, ki jenaj-fwej pozdravil člane vodstva in sreske delegate. Ko je omenil predsednika stranke eo prisotni priredili g. Petru Živkoviču ■viharne ovacije. Senator Banjanin Prvi je dobil besedo senator Jovo iia-njanin, ki je bil viharno pozdravljen. V svojem značilnem govoru, ki so ga delegali opetovano burno prekinjali, je izjavil ' med drugim: Govoril sem že večkrat v Sloveniji in vedno sem se vrnil okrepljen v svoji jugoslovenski misli. Jugosloveni dravske banovine, ki v izredno težkih razmerah izpovedujejo jugoslovensko misel, lahko služijo za primer Jugoslovenom ostalih banovin. Vi ste najboljši Slovenci ravno zaio, ker ste najboljši Jugosloveni. Jugosloveir etvo ne zahteva od vas, da ste reneguti, marveč zahteva samo, da doprinesete vse svoje slovenske vrline v skupno dobro ju- foslovenskega naroda. Govor predsednika iivkovita na seji Izvršnega odbora JNS je napravil globok vtis na prijatelje in nasprotnike jugoslovenske misli. V tem govoru je dal predsednik strnjen smisel dela kongresa stranke. JNS veruje v realnost jugoslovenske misli in nihče, ki je pristaš te misli, nima pravice, da bi v teh časih stal ob strani. Po kongresu naše stranke so se v javnosti in tisku širile na veliko klevete in podtikanja, da bi škodovala ne samo naši stranki, temveč predvsem ideji, kateri služimo. Po seji izvršnega odbora so celo iskali razlike v govorih predsednika in članov vodstva stranke in vsi partizanski pismouki so bili na poslu- Zaman! G. Živkovič je povedal, kar vsi mislimo-Zanimivo je. da so se najbolj nasprotni elementi zedinili v borbi proti .JNS. Posebno radi govorijo naši nasprotniki z leve in desne, da so prav oni borci za demokracijo, mi pa smo baje sovražniki demokracije. Vi tukaj najbolj občutite to demokracijo. Mi bi radi čuli, da nam gospodje, ki nas tako hudo napadajo radi demokracije, obrazložijo načela te demokracije. Ljudje, ki so demokracijo pri vas vzeli v zakup, so znani, da stoje na hierarhiiekem oziroma »führerskem« načelu in da iščejo zaslom-be v avtoriteti. Tako je to tudi v Španiji, Belgiji, na Portugalskem, v Avstriji in Italiji, kier pojejo himno fašizmu. Zato tudi naša domača demokracija vzbuja dvom, da ona nima namena služiti konsolidaciji naše države. Mi hočemo nasprotno Jugoslavijo vrniti v iskreno in polno demokracijo. Na i nam gospodje že povedo, kakšno demokracijo hočejo oni imeti! Danes je na sve;u cela vrsta demokracij, toda te demokracije niso eno in isto. Demokratski režimi vsakega naroda imajo posebna načela in težnje. Mi hočemo jugoslovensko demokracijo, ki naj služi jugoslovenskemu narodu in njegovi državi (viharno pritrjevanje), a ne demokracijo, ki bi spravljala v cp*is-oost obstoj Jugoslavije Demokracijo, ki bi služila le kot krinka anarhiji in rušenju »aših nacionalnih dobrin, odklanjamo. (Tako je). Edino program JNS je jasen in odkrit v pogledu državne in nacionalne politike. Niti JRZ, niti združena opozicija nimata do danes v tem pogledu jasnih načel. Zato nimamo zaupanja, da bi se V rokah ljudi brez jasnih pogledov jugoslovenska misel lahko mirno razvijala. Naši nasprotniki govore narodu v vsakem kraju države drugače. Samo JNS govori povsod enako, ker ima program, s katerim lahko kjerkoli odkrito in pošteno stopi pred narod. Razne skupine v združeni opoziciji nimajo niti ene skupne misli. V vsakem kraju skušajo preslepiti narod na drug način. Tako razlagajo v Srbiji, kaj baje dr. Maček misli, toda dr. Maček ni nikoli izjavil tega, kar pripovedujejo gospodje iz združene opozicije. Zakaj pà dr. Maček ne potrdi tega, kar govore razni Gavrilovičj in Groli? Kadar bo to storil, bomo verjeli njim in dr. Mačku. Jugoslovenska misel mora zmagati Prepričan sem. da boste vzdržali ta boj in vam zagotavljam, da niste sami. Jugoslovenska misel, za katero je padel kralj Mučenik, mora zmagati. (Burno pritrjeva-nje.) . . Naši nasprotniki krivijo jugoslovensKo idejo, da ne more priti do sporazuma. Mi pa pravimo, da ne pride do sporazuma prav zaradi tega, ker jugoslovenska misel ne vlada! Jugoslovenska misel pomeni edin-stvo države in naroda enakost in ravno-pravnost vseh delov našega naroda in vseh krajev. Samo ta ideja je jamstvo, da bo ves jugoslovenski narod vodil našo držaro. Negacija te ideie pomeni borbo med plemeni in splošen razdor, v hrvatskem vprašanju zastopa JNS stališče, s katerim se lahko zadovoljijo vse upravičene zahteve Hrvatov. Nasprotno se združena opozicija ni mogla v tem važnem vprašanju zedmiti za nobeno skupno misel- O sporazumu med njimi ni govora. Karkoli oni govorijo, ti prineslo le razsulo in anarhijo. V zadnjem času se mnogo govori tudi o »Ljudski fronti«, toda združena opozicija je proti njej, ker jo smatra za konkurenta v demagogiji, čeprav je ta misel potekla iz njenih vrst. Država nad vse Jugoslovenski nacionalisti smatramo, da je država nad Fse in da so stranke le instrument nacionalne politike. V osmih letih sporazumevanja se združena opozicija ni mogla sporazumeti. Pripričani smo, da ?e ne bo tudi v bodočnosti. Niti združena opozicija. niti JRZ nam ne pove, kako naj bi prišla država na pravo pot. Toda narod in država ne moreta čakati. Poslanstvo JNS JNS se trudi, da zagotovi temelje jugoslovenskega državnega in narodnega edinsiva. Samo v jugoslovenski misli je rešitev naše-ga državnega problema. Danes je JNS edina resna vsenarodna stranka, ki nosi jugoslovensko misel. V njenem imenu vas poziva da se zbirate in organizirate ker moramo zmagati. Naši nasprotniki pozivajo pristaše v borbo sedaj za tega, sedaj za onega voditelja. Mi imamo za predsednika enega izmed najavtoritativnejših mož Jugoslavije. Toda mi vas ne pozivamo v boj za Zivkovi-ča. marveč v boj za kralja, za narod, za Jugoslavijo. (Vihamo pritrjevanje. Delegati prirejajo govorniku prisrčne ovacije.) Po g. Banjaninu je povzel besedo drugi podpredsednik stranke g. Juraj Demetrovič. Tudi njegova izvajanja so zboroval ci sprejeli z največjim odobravanjem in zlasti so njegove besede o gospodarsko-socialnem programu in delu stranke izzvale viharno pritrjevanje. V imenu kluba narodnih poslancev JNS je pozdravil delegate predsednik kluba, poslanec g. dr. Vasa Jovanovič, nakar je iz-pregovoril nekaj odločnih besed še beograjski poslanec, bivši minister dr. Kosta Ko-manudi. Oba predstavnika vodstva JNS iz Srbije sta bila navdušeno pozdravljena. S stališča slovenske politike, zlasti pa gospodarskih in socialnih interesov naše banovine je razpravljal burno pozdravljen generalni tajnik stranke g. dr. A. Krämer. Njegova ostra, toda objektivna izvajanja so napravila globok vtis, odmev, ki so ga našla, pa je bil priča nezlomljive borbenosti nacionalnih in naprednih ljudi v Sloveniji. Nato je izpregovoril senator Ivan Pncelj nekaj burno sprejetih pripomb glede na današnje razmere, ki so bile često prekinjene z burnim odobravanjem. Končno je podal senator dr. Grga Angje-llnovič v jedrnatem govoru še enkrat vsebino glavnih točk izvajanj svojih predgo-vornikov ter je s svojimi sijajnimi izvajanji še bolj povzdignil borbeno razpoloženje zborovalcev. Predsednik banovinskega odbora JNS g. dr. Janko Rajar je še predlagal, naj se odpošlje predsedniku stranke g. Petru 2ivko-viču pozdravna brzojavka, ki je bila sprejeta s ponovnimi enodušnimi ovacijami g. živkoviču, stranki in jugoslovenski misli. Delegati so se razhajali zadovoljni in borbeni v zavesti, da je JNS trdno vkore-ninjena tudi v vrstah Slovencev. Podrobnejše poročilo o govorih na konferenci bomo objavili, ako nam bo mogoče v jutrišnji številki našega lista. Francija strogo nevtralna Komunike o sklepih francoske vlade glede nevmeša-vanja v špansko državljansko vojno Pariz, 9. avgusta. A A. Snoči se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 16. do 20. ure Zvečer je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Zunanji minister Delbos je na seji vlade poročal o zunanjem političnem položaju, zlasti o dogodkih v Španiji. Pri tem je opozoril na sklepe, ki so bili sprejeti v poslednjih dneh glede nevmešavanja v španske notranje zadeve. Izhajajoč s stališča, da se je treba izogniti mednarodnim zapletljajem ne glede na to, da gre za zakonito vlado prijateljskega naroda, je francoska vlada 25 julija sklenila prepovedati izvoz vojnega materijala v Španijo in je pri tem pustila edino možnost, da dobavlja Špancem civilna letala. Ko je zvedela, za neke dogodke v zvezi z dobavami vojnega materijala uporniški vojgki iz inozemstva, je 1. avgusta nujno in neposredno pozvala vse zainteresirane države, da bi se dosegel sporazum za enotno proceduro glede nevmešavanja v španske notranje zadeve. Obenem si je pridržala pravico do svobodnega postopanja, dokler se ne sklene sporazum, ki ga je predlagala. Zasledovala je pazno nadaljnji potek dogodkov in je vedno bolj prihajala do spoznanja, da bi moglo tekmovanje drugih narodov v podpiranju španske viade ali upornikov resno ogroziti mir. Francoska vlada je 5. in 6. avgusta s pomočjo angleške vlade podvzela nov korak in predložila vsem zainteresiranim državam načrt sporazuma, ki vsebuje točna določila in omogoča izdatno izvajanje skupnih obveznosti. Načelni odgovori so bili skoraj vsi enako povoljni, tako glede na poziv z dne 1. avgusta kakor tudi glede na načrt za sporazum. Na podlagi tega se more pričakovati, da se bo to vprašanje končno uspešno uredilo. Spričo teh okoliščin je francoska vlada sklenila ukiniti ves izvoz v Španijo, čeprav se je v ostalem tudi sedanji izvoz omejeval na dobave v smislu sklepa ministrskega sveta z dne 25. julija. Vlada je prepričana, da bo njeno postopanje omogočilo končno sklenitev sporazuma v smislu predlogov, ki jih je predložila posameznim zainteresiranim državam, in v interesu miru. Glede na kampanjo z lažnimi vestmi, je ministrski svet pooblastil pravosodnega ministra, da nemudoma uvede strogo preiskavo. i Kralj Edvard v Jugoslaviji Prispel je včeraj popoldne na Jesenice ter je po < pozdravu z Nj. Vis. knezom Pavlom nadalfeval svojo pot preko Ljubljane na Jadran London, 9. avgusta, d. Kralj Edvard VIII. je včeraj popoldne odpotoval iz Londona z letalom ter je prispel ob 16.33 na letališče St. Inglebert v Calai-su, kjer je po kratkem odmoru ob 17.25 vstopil v orient-ekspres. Kralj potuje incognito kot vojvoda Lancasterski. Salzburg, 9. avgusta, g. Dopoldne je prispel semkaj angleški kralj Edvard vm. Spremljalo ga je več moških in ženskih članov angleške visoke aristokracije. Kralj si je ogledal mesto, ob 12.55 pa je z vlakom odpotoval v Jugoslavijo. Kranj, 9. avgusta. AA. Danes ob 17.55 je stopil na našo zemljo na Jesenicah Nj. Vel. Edvard VIII., kralj Velike Britanije, v spremstvu svoje suite. Na postaji ga je pričakoval in prisrčno pozdravil Nj. Vis. knez-na-mestnik Pavle. Nato sta Nj. Vel. kralj Edvard in Nj. Vis. knez Pavle nadaljevala pot z dvornim vlakom do Kranja. Tu sta oba izstopila in se odpeljala z avtomobilom v letno rezidenco kneza-namestnika, kjer je Nj. Vis. kralj Edvard ostal nekaj časa v rodbinskem krogu Nj. Vis. kneza-namestnika. Nato je Nj. Vis. knez-namestnik Pavle spremil Nj. Vel. kralja Edvarda nazaj t Kranj, kjer se je od njega prisrčno poslovil. Dvorni vlak je zatem z Nj. Vel. kraljem Edvardom nadaljeval svojo vožnjo na naše Primorje. Ljubljana, 9. avgusta. Nocoj ob 20.30 je potoval skozi Ljubljano angleški kradj Edvard s svojo suito. Visokega gosta so pričakovali na kolodvoru komandant dravske divizije divizijski general P. Nedeljkovic, barn dravske banovine dr. Natlačen, upravnik policije Kerševan, šef železniške vojne delegacije polkovnik Nedeljkovic in še mnogi drugi zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Nj Vel. kralj Edvard je po petminsutnem postanku nadaljeval z našim dvotfiir viakom pot v Zagreb. Sprejem angleškega kralja na Jesenicah Boji v Španiji Državljanska vojna se nadaljuje z nezmanjšano tostjo in menjajočo se srečo obeh nasprotnih strank Madrid, 9. avgusta, d. Po uradnih podatkih je v Madridu 4000 aretirancev, med njimi 11 generalov, ki bodo šele po vzpostavitvi reda postavljeni pred vojno sodišče. Madrid, 9. avgusta, d. O vojaških operacijah je bilo snoči izdano naslednje poročilo: Vladne čete so na Alto de Leonu zavzele važne postojanke upornikov. Na fronti pri Guadarrami so posamezne akcije znatno zboljšale položaj vladnih čet. Obkolje-vanje Saragosse napreduje. Na jugu je pred sednik parlamenta Barrio obiskal postojanke vladnih čet, pri čemer se je lahko osebno prepričal o njihovi izb orni disciplini m ugodnem položaju. Vladna ofenziva proti Balearom London. 9. avguela. d- Po vesteh iz Španije so vladne čete zavzele včeraj otok Iviza. ki spada k Balearskemu otočju. Prihod vladnega brodo v ja je prebivalstvo navduše no pozdravilo. Ekspediciia, ki jo je poslala vlada na Baleare, obstoja iz 11 hidroplanov, tireh podmornic, dveh rušilcev, oboroženego trgovskega parnika. ter 13.500 mož pehote Iz Port Mahona na otoku Mallorci poročajo da je bilo ustreljenih 150 ljudi, ki so skušali vprizoriti vstajo proti vladi. Kuimfte domače blago! Jesenice, 9. avgusta Prod zatonom ene najlepših nedelj, kar smo jih bili letos deležni, je Gorenjska danes do/.ivela svoje veliko senzacijo: Nj. Vel. angleški kralj Edvard VIII. je na tvoji poti na poletni oddih oh rinjem Jadranu pasiral njene kraje od Podroščke preko Jesenic in Kranja proti Ljubljani. 0 naših oblastvih, ki jim je pripadla deli-katna naloga, da poskrbe za nemoteno, nežen i ran o vožnjo britanskega vladarja po naših železniških progah, lahko rečemo, da so to nalogo izvršile na najfinejši, naj-diskretnejši način. Dan in ura prihoda naj-odličnejšega gosta sta ostala, kar se razume. širši javnosti prikrita, a od peščice zaupnih uradnikov, železničarjev in novinarjev, ki jim je bila zaupana ta skrivnosti, se je glas kmalu prenesel tudi med ostalo občinstvo, ki je z živahnim zanimanjem ugibalo najrazličnejše kombinacije o tem, kako in kod bo angleški kralj prišel v Jugoslavijo. Jutranji vlaki so v najvažnejših turističnih izhodiščih Gorenjske odložili velike trume izletnikov, ki so pohiteli, da izkoristijo najlepši dan. Onim, ki so se v dopoldanskih urah vozili čez Jesenice, je padlo v oči, da je kmalu po prihodn jutranjega ljubljanskega brzca prispela z Bleda garnitura dvornega vlaka, o kateri so radovedneži kmalu uganili, da je namenjena velikemu gostu ìn Txmdona. S popoldanskimi vlaki so začeli prihajati na Jesenice zastopniki tiska, fotore-porte rji in drugi poklicni radoznalci i* Beograda in fe ostalih državnih središč. Že davno preden je prišel beljaški brzec, se je na peronu razmahnil živahen vrvež, ki je zgovorno pričal, da se pripravlja izreden dogodek. Okrog 17.45 je z Bleda prihitel v svojem avtomobilu Nj. Vie. knez namestnik Pavle, da pozdravi svojega visokorodnega prijatelja. Ljudje, ki so se zbrali na peronu in pred postajo, so opazili, da je šofeT Nj. Vis. kneza Pavla takoj na-to odpeljal po cesti proti Lescam, dočim je knez-namestnik sam odhitel po podzemskem stopnišču na bel jaške tire Kmalu za njim se je v svojem avtomobilu pripeljal odpravnik poslov angleškega poslaništva na na»«em dvoru Balfour, kj se trenutno mudi na Bledu, za njim pa še kraljeva adjutant polkovnik Radovič. Čeprav na kolodvoru ni bilo opasta!i pretežno v Mariboru, da prisostvujejo zaključnim prireditvam na Mariborskem tednu. Domačija je zgorela V Starem Logu pri Pragerskem je nastal ogenj v hi:i posestnika Antona Rozmana in vso zgradbo upepclil. Posestnik trpi škode okoli 20.000 dinarjev, ki je le delno krita z zavarovalnino. Domnevajo, da je ogenj podtaknila zlobna roka Nenadna smrt Mizarski mojster 68ietni Pavel Gerlič iz Spodnjega Radvanja se je sinoči napotil pro ti St. Ilju. da bi pregledel neko stavbo. Med potjo pa mu je postalo slabo in je obležal na robu ceste, kjer ga je našel neki moški in ga spravil v bližno gostilno, kjer je prenočil. Ko je davi hotel Gerlič nadaljevati pot v Št. Ilj, mu je znova postalo slabo. Zito je gostilničarju naročil naj pokliče mariborske reševalce, da bi ga prepeljali nazaj v Maribor. Šel je še na stranišče, kjer pa se je zgrudil. Medtem so prispeli mariborski reševalci, toda prišli so zaman, ker je Gerlič že umrl, zadet od kapi. Avtomobilska nesreča v Košakih Ko je davi okoli pol 9. šla 701etna po-sestnica Jožefa Očkerlova od Sv. Jakoba v Maribor, jo je dohitela na odcepu ceste Maribor—Sv. Lenart v Košakih huda nesreča. V trenutku, ko je nameravala prekoračiti ceste je pridrvel neki osebni avto, in jo podrl na tla. Očkerlova je obležala s smrt-nonevarnimi poškodbami na glavi, hrbtu in rokah. Poklicani mariborski reševalci so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se Očkerlova bori s smrtjo. Napad z nožem Davi okoli 2. so neznani ponočnjaki napadli pred Žoherjevo gostilno na Tržaški cesti 181etnega delavca Pavla Dvoršaka od Sv. Martina pri Vurbergu in mu je eden izmed njih prizadejal z nožem hudo rano v levo nogo. Dvoršaka so reševalci spravili v bolnišnico. Sumljive! pod ključem Danes je bila mariborska policija zelo zaposlena zlasti zaradi mnogih sumljivih tipov, ki so prispeli v Maribor na zaključni dan Mariborskega tedna. Večje število so jih polovili in pridržali ter jih bodo jutri izpustili, ko bo nevarnost za tuje žepe odstranjena. ilec prijet Po izpustu iz ječe je poiskal zakopani plen v oblik! osmih tisočakov Kamnik, 9. avgusta. Pred poldrugim mesecem je bilo pri posestniku Janezu Pvdbrežni.ku v Podvezi pri Lučah vlomljeno v stanovanje. Vlomilec je razbi.l s:po na oknu, se splazi! v sicbo in prebrskal omaro, iz katere je vzel zlato moško verižico, zlat poročni prstan, nove h!ače. ■ žensko zla'to ovraitnico in 86 dinarjev drobiža- Gorniegrajski orožniki so osumil' tatvine nekega brezposelnega delavca in o trm obvestili kamn ške orožnike Te dni pa je prišla iz Gornjega grada v Kai, nik orožniške patrola in opozorila naše orožnike na nekega orecej elegantno oblečenega mladeniča, ki se mora zadrževati v Kamniku. To je 26-letni Ivan B»-zevšek iz Gornjega grada. ki je b'! r>red let: zaradi večjih ;n manjših vlomov in tatvin obsojen na dve- in po! leta robi;e Med drugim je ukradeil nekemu posestniku 8000 ; Din o katerih je pri obravnavi trdil, da I jih je pognal v veseli duuižbi. Letos v maju je bil izpuščen iz ječe devet mesecev pred iztekom kaznii. Orožniki so izvedeli, da je men:al tisočak, čeprav ni bril nikjer v službi. Po njegovem načinu življenja bi se dalo sklepati, da razpoilaga s precejšnjo vsato denarja, zato so ga neprestano opazovali- Pred dnevi je neopaženo izginil v Maribor, v sredo pa se je pojavil v Kamniku. Ko so bili v Kamniku poučeni o obisiku sumljivega gosta, so takoj šHi na zasledovanje. Mestni nadstražmiik Pogač ar ga je iztaknil v neki hiši. kjer se je pogajal za prenočišče. Pri njem ni naše! ničesar sumljivega, Bezovšek pa mu je sam rekel, da ima svoje reč: spravljene na drugem kraju- To pa ie menda izjavil samo z namenom, da je na poti lahko zbežal stražniku. Imel je pa samolo, da je na begu padel v i roke orožniku in je taJoo romal na orožni- 1 ško postajo, kjeT so mu teme1!jato izprašali vest in izvedeli marsikaj zanimivega. Tako 90 ugotovili, da so hla.ee, ki jih je imel na sebi, uKiradene v Podvežii. Po dolgem obotavljanju je aretirani Bezovšek priznal, da je vlomil pni posestniku Podbrežniku v Podvezi. Ukradeni prstan je dal nekemu dalmatinskemu bratcu v zameno za orglice in usnjat pas. ostalo pa ima še spravljeno doma v Gornjem gradu. Povedal je nadalje, da ukradenih osmih tisočakov pred tremi letfi nii zapravil, temveč jih je dal v steklenico in zaikopal v zemljo. Ko je v maju prišel iz zapora, j-e našel steklenico nedotaknjeno in v nje i ves denar, s katerim sri je omogočil udi b no in brezskrbno življenje v prvih tednih. Poleg tega pa mu žilica nr dala miru in je še vedno izku- šal na lahek način ai prisvajartri tujo lastnino. Iz Gornjega grada je krenil peš do Črnivca, kjer si je pri posestniku Pusio-siunšku izposodiiil kolo, češ da pojde samo v Kamnik Ln se še isti dan vrat Ko ga p^t dni ni büo nazaj, 9i je lastnik kolesa že mislil, da ga ne bo več v.io avtobusu pošljejo na njegov naslov v Gornji grad. Pri Bezovšiku so našli zalogo čomičev in barv. o katerih pravi, da jih je kupil v Mariboru, češ da je postal v zaporu navdušen slikar. Najbrž pa jih je uk-adel v kaki trgovini. Kaže, da ima na vesti še več grehov, ki bodo goric.vo vsi prišli na dan. Letos bo manj hmelja Včeraj je bil v Žalcu lepo obiskan hmeljarski tabor Žalec, 9. avgusta. V Roblekovi dvorani v Žalcu je bil da nes dopoldne i-sako!etni tabor hmeljarjev ki ga je sklicalo Hmeljar ko društvo za dravsko banovino Po pozdravnih besedah društvenega predsednika g. Lorberja je društveni dolgoletni poslovodja g. Petri-6ek poročal o stanju hmeljskih nasadov. Prečital je zsadnja hmeljska poroči'a iz inozemstva in Vojvodtae. V žateš>.em hmeljskem okolišu je povzročila toča 29 julija ogromno škodo. Množaa hme'j.ske letine v Nemčiji bo še odvsna od vremena. Prav tako tudi v Angliji. V Nemčiji znaša ura/dno dloločena cena za prvovr ten hmelj 6 mark, za srednji hmelj 4 marke, za slabši hmelj pa 3.40 marke za kg. Na Poljskem, v Franciji, Be giji in Vojvodini, zlasti pa v Ameriki bo letošnji pridelek hmelja manjši kakor lani. Hmeljarsko društvo za dravsko banovino priporoča hmeljarjem lepo obiranje, pravilno sušenje, strogo sortiranje, pravočasno basa nje in zavarovanje hmelja. Hmeljarji maj bodo pravčni nasproti obiralcem hmelja, škafi naj merijo po 28 litrov. Začetek obiranja letoe ni bil dofočen. G. Petričok je poročal- da so pan-eikod že začeli obiranje, drugod pa bodo začeli obirati po 15. avgustu, keT začetek obiranja zavisi od zrelosti hmelja. Priznanje je treba izreči savinjskim hmeljarjem, ki so letos v obilni meri škropili hmeljske rasti ime- Hm alpski obiralci bodo prejema'i letos kakor lani po 150 Din od škafa s hrano, brez hrane pa po 2 Din. Predsednik g. Lorber je priporočal, naj hmeljarji ne vržejo takoj vsega hmelja naenkrat na trg. naj ne ponujajo svojega blaga, marveč naj malo počakajo, da se bodo cene ustalile. Na svetovnem trgu bo 'etos manj hmelja kakor lani. Savinjski hmelj bo letos odlične kakovosti, množina pa bo manjša od lanske. Nade na po-voljne cene so letos velike V smrt pod vlak Obupno dejanje v duševni zmedenosti Celje, 9. avgusta Davi so našli na železniški progi v Pe-čovniku pri Celju razmesarjeno truplo. Trup je ležal ob tračnicah desnega tira vsmeri proge LaSko—Celje, glava pa je bila odrezana in so jo dobili dva metra daleč od trupa- Kmalu so ugotovili, da je mrtvec 291etni, v Mariboru rojeni in pri g. Čuku v Celju nameščeni trgovski pomočnik Franc Pukl. Pri njem so našli med drugim dozo za cigarete, legitimacijo s fotografijo in neke papirje. Čuk je bil povsod označil datum svoje smrti 9. 8. in pristavil križec. Poleg njega sta ležali pollrtreka steklenica vina in klobasa- Pivki je bil očitno okrog 4. zjutraj, ko se je bližal iz Celja brzi vlak, položil glavo na tračnice. Na pozorišče krvavega dogodka sta prispela zjutraj mestni zdravstveni referent g-dr. Podpečan in vodja kriminalnega oddel-ika celjske policije g. Zavec- Truplo so prepeljali v mrtvašnico bolniškega pokopališča. Pukl je dobil pred dvema tednoma pri kopanju eolnčarioo. Od takrat so se pojavljali pri njem znaki duševne zmedenosti, v kateri je nesrečnež naposled izvršil samomor. f atu so lineali Zagoneten zločin blizu Zagreba Zagreb, 9. avgusta. Piri Recaetincu so našli kmetije v turščdci nodalieč od železniške proge proti Karlovcu razmesarjeno truplo okrog 43 let Starega neznanca, ki mu je manjkalo desno uho in lice je im»eä čisto zdrobljeno. Spočetka so mislili,"da je neznanec morda pijan hodil ob progi, pa ga je lokomotiva prijela in vrgla na njivo. Orožniki iz Brezovice so začeli takoj preiskavo dm so ugotovili, da je železniška nesreča izključena in da je neznanec umml za poškodbami, ki jiih je dobil s topim, trdnm predmetom- O tem so obvestili sresko na_ čelstvo v Zagrebu in zagrebško okrožno so- dišča. ki j« poslalo na Kce mesta komisijo. Ta je potrdila orožniško ugotovitev, cb je bil neznanec ubit Nasproti orožnikom je več vaščaoov izjavilo, da je tri dni pred tem neznan moški ves krvav postopal zunaj po polju in se plašno skrival pred vaščani. Verjetno je. da je neznanec kak potepuh dm tat. Morda so ga kmetije zasačili pri tatvini in pretepli, potem pa se je ves krvav potikal okrog, dokler ni onemogel in se skril v »turèòici. Mogoče pa je tudi, da so ga kmetje linčali in mrtvega vrgli na njivo in da zdaj samo za-nadri tcea govore, da so videli krvavega hoditi okmog, da bi zabrisali sled. Hitro oboroževanje Nizozemske Razvoj mednarodne politike s svojimi hudimi udarci za ugled Društva narodov je močno vznemiril tudi holandske državnike, zlaeti pa vojaške kroge te srečne države. Nizozemska je bila spričo svoje politike stroge nevtralnosti obvarovana skoraj celo stoletje pred vojnimi viharji in če je kdo v Evropi iskreno sprejel ter se oklenil svetlih načel Društva narodov, potem so bili to gotovo Holandci. Po svetovni vojni je zato nastal aned njimi zelo močen pokret, ki je čisto resno zahteval, naj stopi Nizozemska na čelo splošne razorožitve s tem, da sama kot prva izvede svojo popolno razorožitev. Predlog so posebno toplo zagovarjali levičarji vseh nians. Večina v parlamenta je sicer odklonila te radikalne razorožitvene predloge, vendar pa je sprejela nov zakon o u&trojstvu vojske, s katerim se je število vojakov znižalo na 20.000 vojaška služba pa na pol leta pri pehoti in na eno leto pri artiljeriji in drugih specialnih četah. Poleg tega so bili črtani skoraj vsi krediti za nabavo novega vojnega materiala. Tako so današnje prilike zajele nizozemsko vojsko s starim orožjem, nesodobnimi topovi in zastarelim letalskim parkom. Prav tako niso bile tekom zadnjih desetih let skoraj nič spopolnjene obmejne in obalne utrdbe, ki dane« daleč več ne odgovarjajo moderni oboroževalni tehniki. Izučeni in vznemirjeni po zadnjih dogodkih poskušajo sedaj tudi Holandci z mrzlično naglico popraviti to. kar so zamudil v zadnjih desetih letih. S posebno vnemo so se vrgli na utrjevanje meje proti Nemčiji, ker so jih nemalo preplašila odkritja ameriškega novinarja Mowrerja o načrtih von Eppa za vpad nemške vojske v Nizozem sko, da bi po vzorcu pohoda preko Belgij iz 1 1914. obšla francoske in belgij*' utrdbe ter napadla obe državi za hrbti vzdolž Rokavskega kanala. Danes «o na d lu najboljši holandski — pravijo da tu francoski vojaški fortifikacijski stroko njaki, da spopolnijo obrambo holandski mej, ki jih ni več mogoče zaščititi samo s sicer dobro preizkušeno strategijo umetnega poplavljenja velikih predelov države. Nič manj pozornosti pa ne posvečajo holandski vojaški krogi modernizaciji oborožitve holandske vojske. Parlament je dovolil v ta namen 50 milijonov holandskih goldinarjev (poldrugo milijardo dinarjev) izrednih kreditov, ki bodo uporabljeni prvenstveno za nabavo novega artilerijskega parka, za motorizacijo artiljerije in protiletalske obrambe ter za nabavo novih angleških lovskih letal, ki naj služijo obrambo pred zračnimi bombarderji. Izredno visoki krediti so namenjeni za obrambo proti 'ankom in oklopnim avtomobilom ter bodo razpolagali v tem pode.iu Holan-ici v kratkem z orožjem, po priliki tako jakim kakor ga ima Anglija, ki je danès na tem polju najbolj popolno preskrbljena. To je pripisati okoliščini, da se boje Holandci zaradi posebne geografske strukture svoje države predvsem nepričakovan eira vpada velikih motoriziranih odredov tankov in oklopnih avtomobilov ter motoriz:ranih pehotnih in kavalerijskih oddelkov, ki bi imeli spričo nizozemskega ravnega terena ter odličnih cest zelo prikladno polje za čim efektnejšo akcijo. Poleg tega pripravlja nizozemska vlada sedaj tudi novelo zakona o ustrojetvu vojske. ki bo predvidela povišanje števila aktivne vojske ter podaljšanje roka obvezne vojaške službe. 3sem milijonov za nagdalensko cerkev Maribor, v začetku avgusta. I er se v Studencih raznaša Vo neoßnovane \ orice v zadevi ustanovitve »amostoine i pni je. je potrebno, da se omeni Se naeled-ie: Sklep oličinskega odbora Se ni defini-ven, ampak se bo o zadevi končnoveljavno ;!epalo. če bodo odloču'o?i PinWelii preskr. eli brezobrestno posojilo 150000 Din- S lem zneskom bi se moglo po dolgem času vendar enkrat ugoditi vsem onim, ki so že leta in leta javno izražali željo, da se pro-sluli »triogak pri cerkvi, kjer se nahajata vrt in kapucinski hlev, odstrani in se na tej centralni točki eludenške občine uredi trg, ki to ljudstvu v korist in kraju v okras- Tudi ostri ovinek ob vhodu v Slomškovo ulico, kjer so se pripetile že nesreče, bi izginil, brezposelnim pa bi 6e z regulacijo nudil v&aj nekaj časa zaslužek pri javnem delu. Samostanski hlevi pa vsekakor spadajo drugam, ne ob najbolj prometno cesto'- Najbolj odločilno je na delno pozitivni sklep vplivala novica, ki je bila od zastopnika oblasti pri občinski ceji uradno potrjena da namerava magdalenska župnija zidati novo cerkev, ki bo stala približno 8 milijonov Din in fo zan;o načrti že oblastveno odobreni. Visoki znesek za siavbne namene bodo morali doprinesti, (v kolikor že niso zbrani) oni iarani. ki spadajo k župniji sv. Magdalene. Ker je občina Studenci v območju sedanje župnije sv Magdalene uaj-večja davkoplačevaliva. se efekt nove zgradbe z ozirom na izdatke davkoplačevalcev lahko izračuna, zlasti ker se rado poudarja, da Studenčani za projektirano župnijsko cerkev pri sv. Magdaleni še niso prav nič prispevali. Čemu tudi? Kdor hoče opraviti svoje verske dolžnosti, jih laliko opravi doma pri sv. Jožefu. Ker je zdaj Jožefova cerkev zuna j in znatra; renovi rana in so kapucini izjavili, da ljudstva z župniio ne bodo obremenili, bi z ozirom na prejšnje kazalo pristati na lastno župnijsko pisarno, če res ne bodo stroški previsoki. Ker je oblastno potrjeno, da nova cerkev pri Magdaleni stane 8 milijonov Din, je trditev. da ee z ustanovitvijo lastne fare ščitijo Studenčani pred velikimi plačili, resničua in jo morajo tudi vsi nasprotniki samostojne župnije vpoštevati. Ker je oblast od večine odbora predlagano ljudsko glasovanje odklonila, se je *A večina v toliko vdala, da se v^aj pogojno skuša doseči najbolj sprejemljiva rešitev. Ker je zastopnik višje oblasti tudi zagotovil, da ee bo s samostojno župnijo mogla prav uspešno zagovarjati tudi samostojnost občine (proti inkorporac-iji z Mariborom!) so odborniki svo" je stališče do ustanovitve župnije revidirali in se vsaj deloma vdali želji oblasti. S tem pa ni rečeno da so »izdali interese« večine, kakor ti to radi nekateri zdaj raztrobili. Slej ko prej se bo delavska občina Studenci borila za zaščito interesov delavskih slojev in ne bo dopustila, da bi kdorkoli izkoriščal one sloje, ki s svojim delom največ pripomorejo k obči blaginji, v resnici pa so gmotno na najslabšem. Glavni razlog za četrtkov sklep pa je bil poudarjen s tem,^ da Studenčani za magdalensko cerkev nočejo ničesar prispevati, če imajo staro cerkev sredi občine. S 150-000 Din pa se bo dal največji madež v centru odstraniti v splošno zadovoljstvo vseh. Občan. na Plitvžcah Na Plitvička jezera je prišla skupina angleških geografov, ki pripadajo društvu The Le Play Society v Londonu. Zasedli so v-3s hotel Kozjak. ki je tik nad enako imenovanim jezerom. Pokrajina jim izredno ugaja in mnogi trdijo, da kaj tako čudovitega, kakor je ta niz jezerskih biserov e svojimi slapovi tu sredi divjega Krasa, še nikdar niso videli. To je že peta skupina gori navedenega društva, ki je prišla v zadnjih letih v Jugoslavijo. Lertošnja šteje 30 članov in vodi jo profesor A Moodie iz Porthmutha. Kakor prejšnjim skupinam tako je tudi sedanji dodeljen v pomoč g. Pavel Kun aver iz Ljubljane. Ti angleški geografi bodo leto« ostali na Plitvicah tri tedne. Z izjemo redkih dni počitka so ves čas na po!i. Podrobno raziskujejo vse čudovite pojave PlitviEkih jezer in njihove okolice, med drugim tudi naselja, ki so v narodopisnem in ekonomskem oziru izredno zanimiva. Izjavljajo, da bodo prišli sem kakor tudi v Slovenijo, katere lepote ne morejo pozabiti. Prav bi bilo, da bi oblastvo posvečalo tem obiskom več pažnje. ker nam samo koristijo. To niso običajni turisti, ampak ljudje, ki svoje izkušnje in dognanja izrabijo v predavanjih in šolah, v znanstvenih razpravah v revijah in knjigah in drugače ter širijo sloves Jugoslavije po svetu. P. K- na Vrhniki Vrhnika, 9. avgusta. Pri današnjih občinskih volitvah je dobila JRZ 781 glasov, lista JNS z g. Iločivar.rem na čelu pa, 460. JRZ dobi 25 eibemikov, JNS pa 4. Nacionalni šahovski turnir v Zgmmm Zern un, 9. avgusta. V nadaJjevan.Tu nac ona'nega amaterskega šahovskega turnirja v Zern umi je izzval vel:ko presenečenje Ljubljančan Preinfak- ki je v svoji skupini pestai favori:. Snicč' je prmagal. Ninč;ča iz Smede-reva. mod tem ^o je Lešnik iz Maribora v 20. potezi izgubil proti švabu iz Novega Sada. V skup:ni A vodi po 6. kolu Bafcr s 4 (1) med tem ko ima Aleksič 3 in poi. V skmptini B vodi Preinfalk s Ö in pod. Mrzel tuš za angleške revizioniste London, 9. avgusta, d. »Times« je objavil na vidnem mestu članek, v katerem se bavi z izjavo nekaterih članov parlamenta o razmerju med Češkoslovaško in Madžarsko. objavljeno v istem listu 5. t. m' List vprašuje, koliko članov parlamenta, ki pišejo v imenu gesla »Pravica za Madžarsko«, je prepotovalo bre?. spremljevalca ozemlja, ki jih je treba po njihovem mnenju vrniti Madžarski, in če so nekateri to storili, kakšno številčno razmerje med Madžari in drugimi narodnostmi so tamkaj našli. Kaj menijo nadalje z naravno ureditvijo v okrajih, v katerih niti v dveh zaporednih vaseh n« stanujejo pripadniki iste narodnosti? Prav tako je vprašanje, katera ureditev mej bi bila v sedanjih časih primerna da bi zadovoljila več kakor eno stranko. > JÜTRO« panedeHsfea faöa ja 3 Ponedeljek, 10. VEL 1936. XI. O LI AAP! AD A- B»ER.UN «1 Osmi dan: o zaključili Zadnji dasi fafikoatletskih tekmovanj je poleg presenečenj prinesel tudi dva svetovna rekorda — Prepričevalna zmaga Japoncev v maratonskem teku — Jugoslavija izpadla is gtaäaljssjsga tekmovanja v waterpoiu Berlin, 9. avgusta, ies so imele olimpijske igre prvič le-jW*5jlnčno vTerae in je bi io popolnoma naravno, da so bila vsa pozorišča, kjer tekmujejo narodii za olimpijske lovorike, do zadnjega kotička zasedena. Zlasti za maraion ski tek, ki [e ckraes zaključil lahkoatletski spored, je vladalo ogromno zamiimanje. Vso prosjo ie obkrožilo več sfioiisoč gledalcev, zlasti gosto zaseden je b':] pa zadnji, 8 km do g: i del proge do stad iona. V stadionu sa -mem je b-ilo nad 100 000 gledalcev, na igrišču za po!o 60.000, v hokejskem «tadionu 30000. v plavalnem stadionu 22 000. mnogo tisočev ra v DeufeeHandhalie in drugod. Dop .'dne je bil v plavalnem stadionu se-nnifina'e 330 m premo d-.ime. Iz rrvega semi, finala so se plasirale v finale Maehai'a flap) 3:03.1, Sosrensen (Danska) 3:06 Hölzner (Nemč) 3:08.8 in Waalberg (Hol) 3:10.3: iz druge-*.! pa Genen«e»r (Nemč) 3.02.8. K«i-sfceon (Hal) 3:09 2. Sto-ev f Angil) 3:09.8. JugosSssvIfa Ila v wal Sledile so še waäesrpo'o tekme: Madžarska : M ilta 12:0. USA : Uragviai 2:1, Avstrija : Švica 8 :0. Francija : Japonska 8 : 0. Švica :I-km dira 7 : 1. Avstrija : Švedska 2:1, CSR : Janonska 4:3. Nizozemska : USA 3 : 2 Nemčija : CSR 6 : 1, Belgi ja : Nizozemska 1 : 1, Anglija : Jugoslavija 4 : 3 (3 : 3). Jugoslavija ie nesrečno izgubila. Goi'.e je žabi! Gigamovič. Senzacijo .je prinesel popoldanski finale na 100 m prosto z zmago Madžara Os.:lka pred Japonci, dočim je svetovni rek-~ < den-Fiok za-sedel šele 6. mesto Csik presi Japssssi Finale je združil svetovno elito. Scartali od prve proge dalje Yusa. Arali, Tagu-c . (vsi Japonska), Fick (USA), Csik (Madžarska), Fischer (Nemčija) im Lindetgren (USA). V začetku so vodiillii Japonci, v fn-nlšu pa so se ostali talko pnrbMžali, da ie bilo k ornai mogoče ugoto-viiti vrstni red na ci" lju. Svetovni reikord ima Fick s 56.4. 1. Csik 57.6. 2. Yusa 57.9. 3- Ami 58, 4. Taguchi 58.1. 5- Fischer, 6. Fick, 7, Linde-gren. Daisie na 1©£5 m prosto Izredne rezultate sta prinesla oba semifinale 100 m prosto drme. Časi. ki so jrih dosegle, presegajo p/v-reino kvaliteto ju-goslovenskih moških tel» "'•'nv.i'cev. Zlasti «ar. se izkazale Nizozemke, ki so se vse plasirale v iina;e. kjer pa berlo imele težko bor bo z dose da i neznano Argenti"" k ^ Crmin be', zmagovalko v drugem s~roifin^lu. ki je preplavala prvih "0 m v 29.5! 17 prvega semini na1 a so se r»lasirale Ma-stenbroe.k (HoP 1 06.4. Arendt CXennè' 1:07.3. Rav's (USA) Wagner 'HoU. iz dxn na C->"nb?'l ,'Arg\ den O n d en (H^lì Me Kean (USA) Svetßvssl rekord sa 4?i£-3-3 m Glavni stadion je zadnji dan doživel še lepo serij;) presenečenj, ki pri športu nikoli nc manjkajo. Finale starete na 400 m je združil razen ve'ikes'a favorita Amerike še 5 enakovrednih: Nizozemsko, Italijo, Nemčijo, Kanado in Argentino. Ameriki, ki je nastopila v postavi O'.vens, Metcalfe, Draper, Wykoff je že Owens prinesel več metrov naskoka, za ostala mesta se je pa razvila dramatična-borba. Zaradi slabih predaj Nemčije in Nizozemske; je Italija po tretji predaji zavzela 2. mesto in sla skozi cilj 10 m za Ameriko. Holandec Osendarp je nadoknadi' 4 m prednosti Nemčije in rezal cilj kot tretji, a je'' izgubil palico in štafeta je bila diskvalificirana ter je tretje mesto pripadlo Nemčiji. Razglasitev rezultatov je povzročilo nepopisno navdušenje 1) Amerika 39.8!! nov svetovni in olimpijski rekord, 2) Italija 41.1, 3) Nemčija 41.2. daleč zadaj Kanada in Argentina. SsgasfeSjena slata kolača Nacisti progi so se nato pomerile damske stafv#j Amerike, Nemčije, Italije, Holand-ske, Kanade in Anglije. Favorit je bila Nemčija, ki je v predteku postavila svetovni rekord In res je še pri zadnji predaji vodila z naskokom 5 m — torei sigurna zmaga — ko je zadnja tekačica Dörffeldt izgubila palico. V stadionu, ki je še malo prej gromovito vzpodbujal svoje miljenke, je zavladala grobna tišina — Nemčija je izgubila-sigurno zlato kolajno. 1. Amerika 46.9, 2 Anglija 47.6, 3. Kanada. 4 Italija, 5. Nizozemska Skok v villsio Hausse jugosloverika Stefanini m nastopila. Za prva tri mesta se je razvila ogorčena borba med Madžarko, Csak. Nemko Kaun in Angležinjo Odam. Vse so preskočile 160 cm. naslednjo višino- i 62 pa edino Madžar ka V borbi za drugo mesto je nato zmagala Odamova. 1) Csak 162 cm, 2) Odam 160 cm, 3) Kaun 160■ cm Senzaslfa v stateti 4x43© m Finale starete na 1 60 j zdruzil Ame riko. Švedsko, Madžarsko. Kanado. Anglijo in Nemčijo. Zgodi'a se je senzacija, ki so jo pa Angleži že v naprej napovedali — Am er lika nii bila prva. Angleži, ki so že na 400 m pokazali, da so popokana en ako vred nii Američanom, so odnesli zasluženo zmago. 1. Anglija 3:09. 2 Amerika 3:10.9. 3. Nemčija 3:11.8, 4- Kanada, 5. Švedska. 6. Madžarska Po prvi predaji je vodila Kanada z 8 m. za njo Amerika in Anglija Po drugi p-Va>di: Arce Vir.ec Z-tba'-!a. jaipcnskii trener ie na izVivM da m^™ biti doti'óni. ki hoče premagati Sona, nad -ilovek. Ni se prevari!. Rezu'tat ie bil nravi triurni Japonske, ki si ie priborila zlato in b-vmaisto kolajno Starti je b:! ob 15. Zaballa je vod"' z osirim tempom in vodil po 7 km za 200 m pred Portugalcem Diasom. Do obraita pri 21 km je prednost povečal že na 450 m pred skupino, ki so ie tvorili Son (Japonska). Anglež Hanper, Dias in Južno Afričana Goleman in Gibson. Toda 18 km teka po asfaltni cesti Avusa je Zaballo izčrpalo-Pri 30 km je bil 23 letni akademik iz Koreje Son že prvri. 50 sekund za njim je pa. sira! kontrolo Harper in nato Zaballa. ki se j'e pa od utrujenosti zrušil. Z naporom vseh sil se ie pobral in nadaljeval tek. a ie vedno bolj zaostaial. 37 km je Son pretekel v 2:8:17, Hanper 2:9:33. tretji Janonec Naro minuto za njim ie prispe! Hayner, orav tako č:,l in v si'.ajnem sn^rfu. 100 m za n.iim pa dru?i Ja.pf>rec Nan. SeV po dOl. gem nre^edlci so sle^P Tamila. Mumoncn in O^-lemif n. ki so v istem re^u nii i. 1. Son f J roonska) 2 uri 29 minut 19.2 cek nov svolnv-ni in o'n.mri jski re.koirH. 2. Har- -,e- rAngl^a"* 2-31:23\ 3. NT«n (TflT*or>^(kai 2-31:42 4. Tamila (RnäkaO 5. M ini non en (Finska). 6. Coleman (Juž. Afrika^ In Vienna rta se po nezanimivi Igri zadovoljili z neodlo- čenim rezultatom Niti publika ne vzdrži dveh moönih tdkem zapovrstjo niti moštvo. Na tekmi je bilo kvečjemu 1500 ljudi; gledali so gro- ki je precej zaostajala za torkovo. Predvsem nj~o bili takrat gositje na višini. kà io je pakazaia Adm;ra. pa tudi moštvo Ljubljan? je dokaj zaostalo. Sicer bi bila mora a oditi Vienna z izda nim porazom iz Ljiuoljane- Mcétvi sta nastopili tako : Ljubijana: Logar — ižitn.% n (Haas!), Bertoncelj I — Kukanja. Zavrl, Bonce1 j — Slapar. Lah. Pupo. Janežič, Jug I. Vienna: Horeschowsky — Erti. Schmaus — Ka'iler, Gschwendt, Machu — Kari-r, Pollak, Fi; eher- Bariilly, Ho' ec Za igro je bilo merda več zanimanja kot možnosti plača'i vstopnico, precei ljudi je »po ma tra o« t=kmo od zunaj Vienna je le privlačna firma, dasi z igro ni m ".g! a pr'debiti simpatij. Kolika razlika napram Adm.:.ri! In s.cer razlika po igri, po fairnessl in disciplini. Ne more se r:či. da Vienna ne zna igrati. Prece;š-n de1 drugega polčasa se je moštvo raz igra'o jn pred/vedlo res lep komb nacijaki in tehnično spopolnjen no-gcmet Le tiste uglajenosti in izenačenost} v ki s? je spominjamo od Adimire, ni bilo vid:ti. Moštvo ima dober start, ki nekoliko spom:nja na Adm.iro, le njene elegance pogreša, tako da je moral socfcaiik neka^krati s pjščaiko popraivljati. Tudi močj niso v moštvu zenačen?. Vratar ni imel mnogo posla in tudi ni mogel po'-azati, kaj ume V branilcih pa se je kazala razlika: Schmaus je bil daleko b"' jši in zane. Jjivejšl od svojega tovarša. Gschweidl je igrai srednjega krilca, njegovo običajno mesto je zavzel Barilly. Videti mu je, da je st?.r rut^ner. dobro je zalagal svoj napad in je ime11, lep pregled čez igro. V napadu se je odražal Barilly kot igra' e-e v po'ju in kot izvajalec, dober stre' ima in ga je p ar'-jat uporabil. Sicer je še cm'niij F scher ja in Holca- dočim je desna stran napada, zlasti krilo, precej zao'taja'a. Naše moštvo je tokrait precej razcčaira-lo. Ig-ralo je začetkoma precej obetajoče I in je že kaza o, zla-ti po drug" m zgoditku da je lepa zmaga na vidiku Pa so se po-j tem po vrsti zrušili; najprej srednja ! vrsta, v kateri j.? Zavrl kar vidoma opeša! in v kateri je bil Kukanja Izredno slaboten Potem pa napad, ki ga je b;,o iedaje manj na pcL'u. Držal i so se Logar (ko bi ne imel trrtjega gola na ves i) i Berteneolj in Boncelj. Poskus igre v triju ! se ni obne=ei. za igro po krilih pa v sredi ! nemara niso imeli dobrega smis'a aH pa razpoložljivih m'-öi Za desnega bra.rv'ca je šel v drugem polčasu Hai?«.1 na mesto ž tnika, pa nii bil nič boljši od svojoga j prednika. Prvi polčas so naši I^xaii s soaiccm v hxb-! tu. Po začetnih obojestransko calaònih potezah so naši kmailu prevzeli kuiciaitiiv*>, toda do prvega zgoditka pridejo gostje: v 6-min. poda Kukanja zelo nerodno Za v r.Lu, Bariib' prestrriže in s kirepikiim strelom pošlje tiilk ob stebru neubranljivo v mrežo, 1 : 0 za V ienno. Sedaj se domač napad znajde, v 9. min- kombinira pred goiom Vienne dokler ni naposled Lah na čistem strelu in žoga obtiči, 1 : 1. Napada Lj. se nadaljujejo. Pupo v padcu potiisne še Slaparju, ki nii pokrit, in že je žoga v mreži. 2 : 1 za Ljubljano! Od s. edine potegne sedaj Vienna, Barilly pride na strel, pa se žoga odbije od prečke, par hipov zatem bije Pollak tudi v prečko. Po 30. min. drži Vienna položaj, v 37. miin. se prenine Barilly z dribiiigom v neposredno bli.žino in plasirano izenači, 2 : 2. Do odmora nii sprememb. V nadaljevanju ie igra sprva precej mlačna- Po preteku četrt ure pa se gostje lepo povežejo in p .'Usnje jo naše v obrambo V 17. mi n. ni mogoče Fischer ju odvz:itó žoge in Logar spust malo nevarno žogo. 3 : 2 za Vienno. Takoj zafem m« L j. šan_ so, Pupo prejgira Janežiča in njegova bomba gre v prečko. Sledi par zelo napetih momentov pred goiom gostov.^ ali Vienna je zopet gospodar na polju. Vienna ie igrala kaj kasno, sodnik ni izključil levega dhkai surovo, dokler naposled, že do-krilca. Sledi m-ro prijeten finish, v katerem izključ: «odmik zara d: osebne žaljivke še Kader ja. Tik pred koncem z-ušijo Juga v petmetsTäkem pnost'oni, na diü-ctirano eno j. siHko gre vratar v&n. nakar pošlje Janežič v prazno. Rezultat je 3 : 3. G. C mernik ie sodil wmo v drugem polčasu dobro in. kar je bilo potrebno, energično V predtekmri ie Amater zasluženo zmaga! nad drugo garnituro Ljubljane s 3 : 2. Sodil je g. Škeitel j dobro. Skupščina nogometnega saveza Beograd, 9. avgusta. V dvorani Delavske zbornice je bila danes letna skupščina Ju-goslovenskega nogometnega saveza z namenom, da sklepa o načinu tekmovanj^ za državno prvenstvo v nogometu. Skupščini je predsedoval podpredsednik Kosta Hadži. Zastopanih je bilo 547 klubov. Predlagana sta bila dva predloga. Prvi predlog zagrebškega nogometnega podsaveza. ki je za ligo 8 klubov in BSK ki je za ligo 10 klubov. Debata je trajala od 10—14. Ob 2. popoldne se je pričelo glasovanje ter je bil z 296 proti 263 sprejet predlog BSK. Prvenstvene tekme se bodo pričele 13. septembra. Dne 23. in 30. avgusta bo igrala osješka Slavija proti Naku kvalifikacijski tekmi. Tekmovanje bo končano 15. junija prihodnjega leta Preko poletja bodo tekmovali za Jugo cup. Na koncu prvenstvenega tekmovanja bo 10 plasirani klub izpade! iz tekmovanja, a na njegovo mesto bo prijel klub ki bo zavzel prvo mesto v kvalifikacijskih tekmah med prvaki posameznih podsave-zov, ki bodo razdeljeniv štiri skupine. Simpatičen «zgled dame! •Vajo tem zei>;e pripcmcre;o ß redno tiejcocnif odìiénc zohno ßremo! Olimp : Slovan 5 : 0 (1: 0) Celje, 9. avgusta. Popoldne je bila odigrana na Olimpovem igrišču finalna kvalifikacijska tekma med ljubljanskim Slovanom in celjskim Olimpom. Olimp je zasluženo zmagal. V tehniki in kombinacijah je bil sicer Olimp enakovreden Slovanu, bil pa je odločnejši na startu in pred golom. Pri Slovanu je bila slaba napadalna vrsta. V prvem polčasu je imel Olimp nekoliko več od igre in je že v peti minuti zabil prvi gol. V 29. minut: drugega polčasa je Olimp zvišal na 2 : 0. Po tem uspehu je Olimp prešel v premoč. V 36., 42. in 44. minuti je zabil tri gole in postavil končni rezultat. Sodil je g. Veble objektivno. Marifeor-Rapid : GAK (Graz) 3 : 2 (1 : 2) Maribor, 9. avgusta. Danes se je vršila v okviru Mariborskega tedna mednarodna nogometna tekma med kombinacijo Maribora in Rapida ter Ga-kom iz Graza, kjer so zmagali Mariborčani dasi so tehnično zaostajali za gosti Ostale nogometne tekme Beograd: BASK—Gradjanski (Zagreb) 0:2 (0:2). Prva tekma za jugoslovruaki pokal. Zagreb: Hašk—Jugoslavija 2:2. Reva nžna tekma za Jugo-cup Ker je prvo tekmo Hašk izgubil 5:0, izpade iz nadaljnjega tekmovanja. Split: Hajdiuk—Concardia 2:1 (0:0) Tekma za Jugo-cup. V prvi tekmi je zmagala Concordia s 3:2. Prvenstvo LPP. Kamnik, 9. avgusta. Včeraj in danes se je vršilo tekmovanje za prvenstvo Ljubljanskega plavalnega podsaveza. Poleg Ilirije so se tekmovanja udeležili še SK Kamnik in SSK Maraton iz Maribora, dočim Jadran iz Ljubljane ni nastopil. Rezultati v splošnem niso izvrstni z ozirom na dejstvo, da na podsaveznem prvenstvu ne smejo nastopati tekmovalci, ki so isto leto že startali na državnem prvenstvu. V soboto je bilo samo predtekmovanje juniorjev na 50 m prosto poleg waterpolo tekme med Maratonom in Kamnikom, ki je končala 4:1 (2:1), dočim je Ilirija dobila par forfait 3:0 proti Jadranu. V nedeljo je bila prva točka: 50 m prosto, juniorji: 1. Pestevšek (I) 31.7 2. Hodarič (1) 32.4, 3. Bervak (M) 32.8. 50 m prosto, seniorke: 1. Lavrenčič E. (I) 41.7, 2. Pretnar (I) 42, 3. Jerele (I). 200 m prosto, seniorji: 1.'Demonte (I) 2:51, 2. Houdek Ivo (K) 3:10.6, 3. Pichler (M). 3X50 m mešana štafeta, juniorke: 1. Ilirija I. 2:24.2, 2. Maraton I. 2:29, 3. Ilirija II 100 m prsno, seniorji: 1. Jurič (M), 1:28.2, 2. Hribar (I) 1:29.9, 3. Houdek Igor (K). Prvenstvo juniork v skokih si je osvojila Mariborčanka Podkubovškova kot edina tekmovalka s 13:04 točke. 100 m hrbtno seniorji: 1. Kožuh (M) 1:37.2, 2. Smrdu (M) 1:34.4, 3. Kurnik (1). 4X50 m štafeta prosto, juniorji: 1. Ilirija 1. 2:14.6, 2. Maraton, 3. Ilirija II. Skoki juniorjev: 1. Rojina (I), 28.92 točke, 2. Skofič (M) 27.84, 3. Sotler (I) 20.92, 100 m hrbtno, juniorji: 1. Pestevsek (1) 1:30.7, 2. Tiran (I), 3. Dornik (M). 50 m prosto juniorke: 1. Rižner (M) 36.2, 2. Lavrenčič I. (I) 39.4, 3. Kralj (M). 100 m prosto, seniorji: 1. Demonte (I) 1:09.6, 2. Horl (M) 1:12, 3. Bervar■ (M) 100 m prsno juniorji: 1. Gala (M) 1:30.3, 2. Škapin (M) 1:32.9, 3. Beve (K). 50 m hrbtno juniorke: 1. Rižner (M) 45> 2. Ravnihar (I) 50, Banko (I), 4. Kralj (M) in 5. Padkubovšek (M). 100 m prsno juniorke: 1. Jerele 1:44.1, i. Breščak (M) 1:47.5, 3. Dolenc D. (I). 4X50 m prosto seniorji: 1. Ilirija 2:U», Z. Maraton 1:12.5, 3. Maraton II. 200 m prosto juniorji: 1. Pestevsek (1) 2:49, 2. Bmmec (I) 3:02, 3. Bervar (M). Skoki seniorjev z deske: 1. Podkubovsek (M) 51.78. 2. Cizelj (M) 50.66, 3. Pogačnik (K) 46.36. . Waterpolo: Kamnik—Jadran 3:0 par forfait. Ilirija—Maraton 3:0 (1:0). Jadran— Maraton 3:0 par forfait. Kamnik—Ilirija 3:0 ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM v Šiški, telefon 33-87 Poslednja roža po operi Marta. Danes ob pol 9. uri zadnjikrat. Pride premiera: NE BOJ SE ŽENA par forfait. Prvak v waterpoiu je Ilirija, 2. Maraton, 3. Kamnik. Prvenstvo v plavanju, skokih in waterpoiu si je osvojila Ilirija s 325 točkami, X Maraton 265 točk, 3. Kamnik 45 točk. Zvezdna kolesarska dirka v Celje Celje, 9. avgusta Agihii Klub slovenskih kolesarjev v Celju je priredil davi 14. zvezdno kolesarsko dirko v Celje na sedmih progah. Rezultati so bili naslednji: Zagreb — Celje (108 km). 1. Simonovic Djuro 4-20.20; Rebrovič Ivan 4:20.28, S-Vrban-c Rudollf 4:20;28-6. Mežica —Celje (bO km). 1. Pajer Janko 2:55.30; 2- Logar Rudi2:55:30.4; S. Erzeč-nik Franc 3:(>4.l4. Ljubljana — Celje (74 km). 1. Oblak Janko (SK Vrhnika) 2:11-35; 2. Bricelj Franc (KK LjuiIjanica) 2:13-50; 3. Grum Albm (KK Ljubljanica) 2:16.34. Maril»or — Celje (63 km). 1. Rozman Stefan (Železničar) 1:51.45; 2. Lozinšek Hinko (Železničar) 1:53.55 ; 3. Sodeč Karel (Maraton) 2:01.15. , „ . Slovenjgradec — Celje (49 km). 1. Ca)n-ko Viinko 1:39-32 ; 2. Justin Pavle 1:30-33; 3 Mrzel Maks 1:40.18. Celje —Št. 1'eter —Celje (28 km). 1-Jerneje Oton 0:42.30; Kramar Ivan 0:42-31; a Martini Fric 0=42.30. Konjice — Celje (26 km)- 1. Beirioncel] Fran jo 0:41.32. 2. Domitrovič Ivan 0:49-17; 3. Knol Ivan 0:57.30. Rezultati so bili zlasti na zagrebški, mariborski in ljubljanski progi zelo dobri. Organizacija dirke je bila brezhibna. Mednarodne motocikli-stične dirke v Mariboru Maribor, 9. avgusta. Danes so se vršile v okviru Mariborskega tedna in pod pokroviteljstvom mariborske mestne občine mednarodne motocikli-stične dirke na progi Maribor - Kamruca, ki je b la dolga 57 km. Ob 15. Je »tartalo 17 dirkačev, in sicer iz Ljubljane, Maribora, Graza in Dunaja. Tehnični rezultati so bili naslednji: Kategorija turnih motorjev do 600 ecms 1. inž. Luckmann (Ljubljana) 48.33 (najboljši čas dneva), 2. inž. Kancler 51.35. Športni motorji do 250 ccin: 1. Neu-städtel (Dunaj) 52.58, 2. Felič (Pohorje Ma?.) 56.58, 3. Vertič (Graz). Športni motorji do 350 ccm: 1. LuSnik (Perun Mar.) 48.38. Po tekmi so bila razdeljena zmagovalcem lepa darila v gostilni Lovrenčič T Kamni cL Medmestni teniški turnir Graz-Maribor Mar'bor 9. avgusta. V okviru »Mariborskega tedna« ee je danes dopoldne vršil na teniških igriščih ISSK Maribora medmestni teniški turnir med reprezentancama Maribora in Gradca, ki se je končal s sigurno zmago gostov v razmere ju 11:2. V poßamezn'h disciplinah so btìà doseženi na-lednji rezini'ali: Gospodje posamezno; dr. Nierhau« (G)—Leyrer (M) 6:3, 6:0- Feit er (G)—Mešiček (M) 3:6, 6:1, 6:4, Ebner (G)—Bergant (M) 6:2, 7:5 dr. E:chho!zer (G)—Albanie (M) 6:4, 6:4, Zahlbrüc'cer (G)—Schmiederer (M) 6:1, 6:2, Gries (G)—Korenčaai (M) 6:1, 3:6, 6:0, Dernovšek (M)—Gries (G) 8:6. 6:4. Dame posamezno: Gries (G)— Cutč (M) 8:6, 7:5, Voglar (M)—Wapnecke (G) 6:2- 4:6, 6:2. Gospodje v dvoje: E chho'zer—Zablbrückner (G) : Schmie-derer—Alban--že (M) 6:0, 6:3. dr. Nier-hau,3—Pe ter (G) : Leyrer—Mešiček (M) 7:1, 6:0, Ebner—Gries (G) : Korenčan— Dernovš ik (M) 6:3, 2:6, 2:6. Dame ▼ dvoje» Gries—Waneoke (G) : HaJbärtäi— Voglar (M) 6:4, 6:4. Svetovni židovski kongres ženeva, 9. avgusta, o. Te dni Se je ta pričel svetovni ž dovski kongres, ki bo traja' pet dmi. Na kongresu se je zbralo 253 delegatov iz 32 držav Predvsem, razpravljajo o izseljevanju Židov iz držav z antisemi'isk:mi režimi ter o židovskem gospodarskem položaju. Predsednik židov-, s/k ga odbora v New Yorku Wiese je ▼ ! vojem včerajšnjem govoru poudaril, da so ž idi e postali pesimisti, židje bi se morali organizirati in sflnipno opreti nasilju proti svojim rojakom. »JUTOO* twnedeljtìsa feda ja A Ponedeljek, IO. VGL 1936. 2ena v sodobnem svetu Žene na Balkanu »Frankfurter Zeitung«, ki še zmerom velja za enega najuglednejših nemških dnevnikov, je zadnjič objavila zanimiv dopis iz Beograda, v katerem na simpatičen način obravnava položaj žene v balkanskih deželah. Iz članka, ki je vsekakor zanimiv in važen prispevek k aktualnemu problemu, povzemamo nekaj najznačilnejših mest: y Ali tip balkanske žene sploh obstoji? Mar Srbkinje, Bolgarkc in Rumunke ne predstavljajo vsaka svojega tipa Razlike pač obstoje od dežele do deežle, pa tudi v mejah posamenzih držav. Problematika balkanske žene pa je vendarle povsod ena in ista, drugačna kakor v Evropi in tudi drugačna kgkor v Orijentu samem. Balkan sega še čez Donavo (z Rumuni-jo), na drugi strani pa so tudi tuji narodi s svojimi vplivi prodrli globoko vanj Tako najdeš vse do Bosne žene. ki jih je treba prištevati k orijentalskemu tipu. Sem spadajo predvsem mohamedanske žene po mestih, pa ne samo 'Purkinje, temveč tudi žene iz slovanskega in ilirskega prebivalstva, ki je bilo prestopilo v islam Najdeš pa tudi mnogo prehodnih tipov od orijental-skega do pravega balkanskega. Tako je mo-kamedansko prebivalstvo po vaseh Bosne in Albanije v veliki meri ohranilo svoje stare šege in nravi. Žena zapušča zaprto okrilje harema in se kakor njene krščanske sosede uveljavlja z delom na polju. Marsikje opušča že tudi nadležno kopreno. Evropa in Orient Vzhodno-krščanski vplivi iz Sredozemlja so zajeli prebivalstvo po mestih in šele prodor evropske kulture v zadnjih desetletjih, zlasti po svetovni vojni, jih je potisnil nazaj. A evropski vpliv se je utegnil najprej uveljaviti samo v nekaterih zunanjostih. Ce žena prihaja v družbo evropsko oblečena in našminkana, če se udeležuje plesa in konverzacije, če ji v javnosti laska dvorjenje moža, kakršno je na zapadu v navadi — vse to še dolgo ne pomeni, da nekdanjega patrijarhalnega razmerja v hiši ni več. Položaj žene, ki izven doma nastopa kot emancipirana, moderna Evropejka, se doma pogostokrat ne razlikuje od položaja kmetice, ki jo srečaš na gorskih stezah, ko vsa sključena pod težkim bremenom caplja za konjem, na katerem jezdi njen gospod in zapovednik. Pokrajih, kjer je evropski vpliv že delj časa na delu — da opozorimo n. pr. na francoski vpliv v Bukarešti — pa so se tudi v resnici žc precej razrahljale patrijarhalne vezi. Tu žena ne posnema Parižanke samo pred ljudmi, temveč to posnemanje označuje že ves njen življenjski slog. Pri tem pa se za pariško smatra pogostokrat tisto, česar si lahko zabave željni tujec poišče na Montmartru. Da sc v Parizu najde tudi precej solidnosti, skromnosti in varčnosti, to te posnemalke po navadi prezro. Medtem ko zna Parižanka briljirati z malo sredstev m z mnogo osebnega čara, poskušajo balkanske posnemalke, ki jim manjka žive osebne note, dosezati z velikimi sredstvi in stroški enak uspeh. Pri vsem tem pa ima Rumunka pogostokrat mnogo čara in temperamenta, ki obsega vse skale od divje sproščenosti do nekakšne slovanske melanholije. Krivi tuji vzori pa ji vežejo roke, da bi mogla razmahniti lastne moči. Žena -v patriarhalni družbi Pri Srbih in Bolgarih je francoski vpliv izenačen s srednje-evropskim in pripadnost k slovanski skupnosti jim daje pobudo, da se ne izgubljajo v mamečih zapadnjaških vzorih. Predvsem pa je zveza z zemljo pri njih krepkejša, elementarnejša, prav tako pa tudi zavest, da predstavljajo lastno nacionalno individualnost. Za srbsko in bolgarsko meščanko je domača narodna pesem v vsej svoji mnogovrstnosti in lepoti še zmerom živa, čeprav z gramofonom in radiom tudi tod po malem prodira evropsko-amerikanski šlager. Hrepenenje po vsem, kar je »evropskega«, postane človeku razumljivo, čc si pre-doči položaj žene v patrijarhalni družbi. Revolucionarnega vpliva, ki ga vrše filmi iz Hollywooda na ženski svet v kakšnem balkanskem mestu, si kar ni mogoče dovolj jasno predstavljati. A da je zap^dni svet malo drugačen, kakor ga prikazuje ameriški film, da se za debelo naloženo šminko skrivajo gube, ki so jih začrtale beda in skrbi, to izvedo balkanske žene šele tedaj, ko seže do njih evropski gospodarski in socialni red. Ta red se kajpak uveljavlja z vsemi onimi najhujšimi izrastki, ki so zvezani z vsako zgodnje-kapitalistično dobo. Nove potrebe, ki jih prinaša novi čas, silijo dekleta širokih plasti, da se ogledajo po delu in zaslužku. Žena proletarka Delovni pogoji pa so slabi, nagrade so nizke. Ker je delovnih moči še preveč na razpolago, ker delavke niso organizirane in je tudi delovna zakonodaja še komaj v povojih, izrabljanju žene po delodajalcu skoro ni stavljenih meja. To velja predvsem za delo v tektsilnih in tobačnih tovarnah, kjer se zdravje delavk polagoma upropa-šča. Prav tako se pogostokrat stenotipist-kc, tajnice, učenke" in prodajalke izrabljajo čez mero. Zunanjost prosilk igra pri oddaji takšnih mest mnogokrat prav nelepo vlogo. Tudi prostitucija in njeni prehodni pojavi so na žalost mnogo bolj razširjeni, kakor se zdi to na prvi pogled. Oblastva sicer preganjajo prostitucijo, a se malo zanimajo za socialne vzroke, ki jo povzročajo. Z razvojem prosvetnih naprav sicer od leta do leta raste število študentk, a njih prizadevanja, da bi po končanem izpitu našle primerne namestitve, ostane največkrat zaman. Povsod je namreč preveč di plomiranih akademikov na ponudbo. Zato tudi poznajo vse balkanske dežele žensko vprašanje m žensko gibanje, katerega pripadnice propagirajo enakopravnost žene z možem tudi v gospodarskem pogledu. Lepših uspehov pa je bilo to gibanje doslej deležno samo v Rumuniji, kjer je ženam, ki imajo neko stopnjo šolske izobrazbe, priznana aktivna in pasivna volilna pravica. 80 odstotkov je kmetic A tudi vsa ta ženska gibanja so neskončno daleč od skrbi in težav onih 80 odst. balkanskih žen, ki žive izven mest. Pokrajine so še, kjer se je stari patrijarhalni sistem ohranil povsem nespremenjen, kjer žena med obedom kakor sužnja stoji za stolom svojega moža in streže, pokrajine so še, kjer se nedolžnost neveste izpričuje na ta način, da bo poročni noči javno razkazujejo njeno srajco po vasi in kjer ima pater familias mimo državnih zakonov vso upravno in kazensko oblast nad vsemi člani družine. Tudi tam, kjer je vpliv mesta že do neke mere omajal temelje tega reda, ostaja žena možu podložna. Dekle vstopa s poroko v moževo pleme in njena naloga je. da mu rodi sinove. Samo zanje, ne za hčere gre. Kadar reče grški kmet: pet otrok imam, tedaj misli: pet sinov. Ce je treba, bo še posebej navedel število hčera. Hči očetu ni v ponos kakor sin, temveč le v breme, zakaj treba jo je omožiti. In to zadevo smatrajo očetje za precej resno tako da ne marajo dati mlajših hčera od hiše, dekler ni starejša našla moža. V teh razmerah so pogosti primeri pobega in ropa nevest, pri čemer prihaja tudi do prelivanja krvi. A prav to nespoštovanje dekletove individualnosti, ta brutalna sodba nad njeno usodo, to posiljevanje ljubezni, je da- lo, da je na Balkanu vzcvctela ena najbolj bogatih ljubezenskih poezij z vsemi odtenki hrepenenja, obupa in odpovedi Soproga in mati Trdota šeg in navad in pa vroča kri balkanskega človeka pa vodita še večkrat kakor do poezije — do upora in preloma. Število ubojev iz ljubosumja je v teh deželah izredno veliko, prav tako pa tudi število samomorov iz nesrečne ljubezni. Najtežji je pač položaj deklet, ki so ostala prevarana v ljubezni. Ker jih doma čakata samo sramota in prezir, največkrat pobegnejo v mesta, da si poiščejo dela, nazadnje pa zablodijo v prostitucijo. Položaj matere pa običajno ni tako slab, kakor bi človek sodil na prvi pogled. Mož največkrat ne uporablja svoje avtoritete, da bi uvajal kak tiranski režim temveč jemlje svoje ženo kot svetovalko v vseh najvažnejših odločitvah. Ona mu je hkratu delovna tovarišica. Prav bogato vezene ljudske noše pričajo o tem, da žena balkanskemu kmetu ni samo vprežno živinče, temveč nosilka stare umetniške in kulturne tradicije. Prodiranje cenenega tovarniškega blaga in sugestija evropske mode pa seveda polagoma razdirata tudi to lepo tradicijo Na pismih je vredno zbirati razen prav i starih znamk tudi razno avionske znamke. Te znamke, ki so izdane skoraj vselej sa- i mo za filateliste, nam povedo dositi več. če so na lepem ovitku, ki im i razen poš'-nega žiga še nekaj drugih žigov, s ka'eri-mi je dokazano, da je bilo pismi poslano z letalom. Kabo ponosni so na primer ti- sti zbiralci, kii so tolliko srečni.^ da imajo pismo prvega poštnega poleta čez Ocean. Brezplačne nove ilustrirane prospekte razpošilja staršem, dijakom-interesentom enoletna privatna trgovska šola, znani Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. Pišite ponje! šolnina 120 Din. Okrog tramvaja Ljubljana. 9. «vgusta. Kako težko .«mo čakali pred leti. da je bila o t vor j ena proga Šiška in nato Vič — Št. Vid. »Zdaj pa bo«, smo dejali, »saj se bomo lahko popeljali za majhen denar in daleč!« Ko so začeli grad:ti še krožno progo, smo se zdeli samim sebi imen: ! t. _ to -'ov vrv: i t t i >tv»a»-.'>ì «i i-»- v-: << *-< i *'<" n -»t«»*-» patrijarhalno družbo Balkana in posebej še za balkanske žene se začenja nova zanimiva, a obenem nevarna življenjska pot, ki jo Evropci že dobro poznamo in ki drži v deželo neznanih možnosti, kjer jc kai malo prostora za romantiko in srečo FILATELIJÀ Kako se zbirajo znamke Leta 1653. ie uvedel Renouard de Vil-laver, najemnik pariške mestne pošte, pristino plačevanje poštn ne v naprej. Za pobotnico je dobil plačnik listek, ki so ga pritrdili na pismo ali pa k njemu. Ta listek ie torej prednik dandanašnje zn-mke. Potrdila v obliki žigov je prv.i uporabljal William Dockwra, ki je organiziral londonsko mestno pošto. S temi žig« je potrdil, da je poštnina plačama. Žigosane pole, ki so bile določene za lepljenje na pisma, so uporabljali že 1. 1773 na Dunaju. L 1823- pa na Kitajskem. Popoln preobrat v ureditvi pošte je nastal v Angliii 6. maja 1840 ko so uvedli znamke in pisemske ovitlke z vtisnjeno znamko. Oče te novosti je bil sir Row-lamd Hill, ki je uvedel 10. jan. 1840 na Angleškem enotno poštno pristojbino enega pennyja. Takrat se je začela zmagoslavna pot znamke. V kratkem času so skoraj vse države uvedle znamke in s tem je bila hkrati tudi dama pobuda za zbiranje znamk. O zbiranju splošno Z razvijanjem zbi,ram.ja znamk jc počasi ponehalo tudi mnenje, da je zbiranje nekakšno igračkam je. In res menda ni skoraj prijetnejšega de4a kakor nabiranje znamk Zbiralcu, ki količkaj misli, ne bo dovolj, da bo lepil znamke po vrstah in straneh- V katalogu ali na znamki sami bo dobil pobudo, da se bo začel zanimati tudi za zgodovino te ali one znamke im potem se bo poskušal čim bolj poglobiti v svoje znamke. Počasi mu bodo poslale znamke neizčrpna zakladnica znanja iz zgodovine, zemljepisja, prirodopisja in narodopisja, začel se bo zanimati za jezike, grbe in denar. V svojih znamkah bo dobit! toliko pobude kakor v nobeni učni knjiigi. Zaito ie tudi razumljivo, da so začeli v naprednejših državah tudi po šolah podpirati zbiranje znamk, med tem ko so ga prej prepovedovali. Zbiranje znamk pa ni s.imo koristno za mia Tuo, ampak je postalo že davno ludi resen šport zrelih mož vseh poklicev in starno v. V njem iščejo oddiha in zato se zgodi prav pogosto, da priporočajo zdravniki. ki so sami zbiralci znamk, ta šport, ki tako pomiri živce svojim bolnikom po napornem poklicnem delu. Vsakdo, kdor je že resno zbiral znamke, bo moral pritrdiHi sodbi dr. E. Grava, ravnatelja svetovno znanega Britanskega narodnega muzeja, da je lepo urejena zbirka znamk nekakšen izvleček iz zgodovine civiliziranih narodov zadnjega stoletja. Te besede potrjujejo zlasti znamke iz prevratne dobe. na kaiterih dobimo skoraj vso zpodoviiino tega razburkanega časa. Kaj naj zbiramo V začetku so zbirali vse. kar je prišlo zbirailcu pod roke in je biio podobno zmamki, torej tudi koleke im brzojavne znamke, zasebne znamke vseh vrst in še marsikaj- Šele potem, k» so prišli na trg prvi katalogi znamk im prvi filaitelistični časopisi, se je filarteli ja uredila. Zbiralci so začeli zbirati samo državne poštne znamke, torej zmamke, ki jih je izdala poštna uprava za določeno nominalno vrednost im služijo za plačevanje poštnine. S tem pa ni rečeno, da je zbiralec vezan na te meje- Kdor hoče zbirati še kaj več, naj zbira, če bo imel od tega večji užitek, kajti prj zbiranju znamk je poglavittmo to, da človeku prinese razvedrilo in ga na nekakšen način osreči in zadovolji. Za začetnika je priporočljivo, da vsaj upošteva to. kaj je prava znamka, kajti le tako se bo naučil razlikovati poštne in privatne znamke. Najbolje je, da začetnik zbira vse znamke, ker bo tako lahko dobil najlepši vpogled v celotno področje fiiatelije m torej tudi v kulturne razmere posameznih držav. Ce mu dopuščajo sredstva in čas, naj loči tudi pri posameznih znamkah vodne zmamke, zobčanje. način t;ska lin razne majhne spremembe. Nikakor ne sme teh posebnih vrst zanemariti, ker je pri njih pogosto velika razlika v cenah. K.o začetnik nekoliko izpopolni svojo zbirko, je časih priporočljivo, da nekatere države in dele sveta opusiti. zato pa poltem izpopolni druge. kajti v današnjih razmerah skoraj ni venietno. da hi mu čas in sredstva dopuščala di bi lahko zbiral ves svet- Posebno zbiranje Ločiti moramo dve vrsti filatelistov, ki cfela'jio posebne -zbirke. Nekateri skušajo omejiti zbiranje na ožje področje. :ia primer na posamezne dele sveta ali »kupine držav, drugi pa na gotovo razdobje, na primer samo do vojne ali pa po njej. Nekateri zbiralci zbirajo samo navadne pisemske znamke, drugi samo spominske in dobrodelne. Nekateri so se lotili poskusnih tiskov in novotiskov. To so torej zb ralci. ki svojo zbirko om-rji Naspriv.no pa hočejo dragi .v.»jo zbirko razširit . Kazen normalnih znamk zbirajo še različke v barvi in papirju, razlike v zobčavi im tisku, tiskovne napake, pare in če.tvorčke aili cJo cele pole. Drugi hočejo spet imeti rabljene in nerabljene znamke-Zbirajo tudi novotiske, poskusne tiske in c c lo dobro ponarejene znamke. Zbirajo pisma in izrezke iz pistm. Ne zametu jejo nilti brzojavnih znamk im znamk, ki so jih nekoč uvajali zasebni poštarji. In še marsikaj. Take zbirke so navadno zelo obsežne in vzamejo dosti več časa in denarja kakor navadne Na izrezku ali na pismu Nekateri filatelisti trdijo, da je edino pravilen način zbiranja na pismih aLi na izrezkih pisma. Kes jc zmammka, ki ima tudi toliko papirja, ila vidimo ves žig, prav m prav edini dokaz, da je bi'!a pravilno uporabljena, toda s takim zbiranjem bi prišli predaleč. Sicer pa v zadnjo dobi, ko nam pošta na zahitevo žigosa tudi večjo količino znamk, ne da bi pisma sploh posali, to ni nikakšen dokaz, da je znamka resnično izpolnila svoj namen. Razen tega zbirka, kjer imamo same izrezke iz pisem, ni tako lepa. kakor zbirka, kjer so same znamke Podobno je tudi zbiranje na celih pismih- Priporočljivo pa je, da spravimo pisma, na katerih so zelo stare znamke. Tako se utegne zgoditi, da dobimo navadno dansko znamko po štiri šlinge, ki ima dragocen žig Bergedorfa. Znamka sama je prav malo vredna, za ta žig pa bi dal resen zbiralec pol premoženja. Takih primerov je brez števila i.n dandanes se dado dobiti za marsikatero stairo znamko na pismu neverjetno visoke cene- Zato je za vsakega zbirallca priporočljivo., da desetkrat premisli, preden izreze znamko iz kakšnega starega pisma Kako je treba zbirati Enostransko zbiranje samo nerabljenih z; am k afli rabljenih ni priporočljivo. Zagovorniki nerabljenih znamk utemeljujejo svo,e mnenje s tem, da je znamka prav za prav zmamka samo tedaj, če je takšna, küikor je bila izdana. In da jo morejo le tedaj estetsko uživati. Morda to drži, v resnici pa je zbiranje samo nerabljenih znamk dosegljivo samo za majhno število filatelistov. Nerabljene znamke so drage-Zlasti starejše nerabljene znamke dosežejo časih fam/lastične cene, pri novejš:h pa skupni izdatek tudi ni prav majhen, ker jih je bilo izdanih v zadnjih letih tolikšno število. Zbiralec, ki nima mnogo denarja, bo r-vojo zbirko nerabljenih zmamk težko izpopolnil. Zbiralci rabljenih znamk pa utemeljujejo svoje mnenje s tem, da je znamka le tedaj nekaj vredna, če je izpolnila 6vojo dolžnost, to se pravi, če je bila resnično rabljena na pismu im žigosana. Prizna'i moramo, da je za poštne uprave ta način dosti donosnejši, ker pokupijo filatelisti velike količine znamk in jih dajo z žigi uničiti, ne du bi sploh prišle na pismo. Tako prihranijo pošti obilo dela z razpošiljanjem in raznašanjem pisem. To je privedlo že tako daleč, da skoraj ne ločimo več po vredmostu znamk. ki so bile res na pismih, in tistih ki jih jc pošta samo žigosala za filateliste. Saj je to navadno tudi nemogoče ločiti, če znamke niso na celih pisni d:. Pameten zbiralec bo zbiral tiste znamke, ki jih laže dobi- To se pravi, da se bo pri navadnih frankovnih znamkah, zlasti pri visokih vrednotah odločil za žigosane zmamke. ki ga bodo stale dos#'; manj kakor navadne, pri raznih priložnostnih znamkah, ki so bile izdane prav za prav srmo za filateliste in v majhnih nakladah, pa /Ji nerabljene. Nerabljene znamke »o tudi dosti lepše, kadar je znamka sama po sebi grafična umetnina. Vsekako pa so na rrimer dosti lenše žigosane znamke, če so že stare ker dobe tako s star mi žigi nekakšno zgodovinsko patino, ki je nerabljena znamka nikoli nima. Paziti moramo le, da im?mo v isti seriji vse rabljene aili pa nerabljene znamke. Rabljene znamke tudi dosti laže menjavamo. zilasti z zbiralci — začetniki, ki nimajo mnogo denarja, da bi kupovali nove nerabljene znamke. vajskimi uslužbenci najprjjeJtn^jša vzajemne®!, tako da so ljudje pozabljali, da traja vožnja iz Ljubljane v št. Vid doma. la po; ure- in se niso preveč jezili na čakanje ob prestopanju v mestu. Tudi tramvajski us'užbenci niso zamerjal;, če so tu pa tam vendar'e slišali kako bolj robato, kajti se pač vezijo po tramvaju vsake vrste ljudje, tudi godrenjači. Ti so bili dolgo časa skoro o amljeni, zakaj večina Ljubljančanov je bila ponosna na nove pridobitve v znamenju tramvajskega prometa. Prišli pa so drugi časi. Komaj smo se navadili na neke vrste r?d, že so se go spodje pri tramvaju skujali in dejali, da tako ne pojde dalje. Zmerili so nekake cone s čimer so poskočili v cenah vozni listki. potkcčiJi so pa tudi potniki, ki jim novotarije odločno rtfso bile po godu. Ker po vrhu tramvajsiki vozovi njso nič hitreje tek i po progah, je bilo prvo veliko razžalj-n ^ vseh pirejétxjih prijstedjev tramvajskega prometa. Tako smo se nekaj časa vozili po conah za večji denar, dok'sr ni pr.šlo do novih skleipev. Odločujoče sile so oklenile, da tudi prestop s tramvajskega voza na drug voz ne sme biti zastonj in da je treba ugodnost prestopanja plačati. Spet je završalo med občinstvom in čuli smo prav bridke na račun nehvaležn;h >go>spodov okrog tramvaja.« Baš navadili smo se na cene, na red in nered, pa nam gredo spet vse skupaj pokvariti! Vczeči se svet je protestiral na glas in pot:heni vse skupaj, pa ni zaleglo, in je o govore angleški, Narod nc tiskarno a CL kot Oskarnarja Prane Jezeròek. — 6a inseratn) aei je odgovoren Aloj« Novak. — Vel t Ljubljani