Številka 333
TRST, v sredo 4. decembra 1907
Tečaj XXXII.
IZHAJA VSAKI D AH
isdl eb nedeljah in praznikih ob 5., ab ponedeljkih oh 9. zjutraj
P-^amičiie Številke s« prodajajo po 3 nvi.,' (6 stotink)
* mnogih tobaknrnali v Trutu in okolici, Ljubljani, Gotici, «■ ranju, et. Petru, Sežani, Nabrežini, 8v. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Postojni, Dombergu, Solkanu itd. EX£ OGLASOV se računajo po Tratah (Široke 73 mm, visoko *i\ mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotiak;
osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po i0 stot. Za oglase ▼ teksta li9ta do 5 vrst 20 K, vsaka na-•sijaa vreta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa s® stot. — Oglase sprejema „lnseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno ie upravi Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edin—ti je moč I
HA R O 6 NINA ZNAŠA ta vso lote 24 K, pol leta 12 K, 3 meseca 6 K —, M
oaročbe brez doposlane naročnine, >s uprava ne ozira. Iirihiii ii liiillsto iidaiii .EJitcsti' stan: eeleietie I 5 20. pol let« 2 «« Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankorana
pisma st ne sprejemajo in rokoplai se ne Tračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pofiiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Giorflo Galatti 18 (Narodni dem). Iidajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost'1. — Natisnila tiskarna konzorcija
lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti fi 13. — PoStno-hraulIničbi račun St. 841*652. —
' - Telefon iUt. 1167 -rt-i-rsr-
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
8RZOJAVNE VESTI.
Austrijska posl. zbornica.
DUNAJ 3. Ministerski predsednik baron bcck je izjavil v odgovor na interpelacijo posl. Breitera, kakor tudi na pritožbe, zglajene od zastopnikov raznih strank, proti pruski protipoljski predlogi: rMednarodno pravo, kakor tu<fc v interesu miru vtemeljeno navado, da absolutno ni dovoljeno vmešavanje v notranje zadeve tuje države, morajo toliko vlada, kolikor vsi javni činitelji na vsak način spoštovati, tudi ako čustva poedincev silijo kedaj v drugačno smer. Proti napadom, ki so zlasti zapopadeni pri tej priliki v interpelaciji posl. Breitera, zavaruje ee ministerski predsednik kar najodločneje in izjavlja, da so isti posebno neumestni nasproti zvezani in spoprijateljeni državi.
Zbornica je potem nadaljevala razpravo
0	nujnem predlogu glede demonstracij proti podraženju živil.
Potem ko je spregovoril posl. H a j n svoj uro trajajoči sklepčni govor v češkem jeziku, predlagal je posl. Kalina zaklju čenje seje in zahteval konstatacijo razmerja glasov. Ta predlog je bil odbit z vsemi proti trem glasom. Po dejanskem popravku posl. L i s y-ja v češkem jeziku je bila odklonjena nujnost Hajnovega predloga.
Potem je prišel do razprave nujni predlog posl. Silberera z ozirom na zvišanje poštnih in brzojavnih pristojbin. PoJ. Silberer je podal izjavo v smislu, da vkljub neizmerni važnosti svojega predloga za velik del prebivalstva umakne ta svoj predlog, ker noče z ozirom na prekratko dobo, odmerjeno za reševanje nagodbe in proračuua, prevzeti na-se odgovornost, češ da spravlja nagodbo v nevarnost, pa tudi umakne predlog za to, ker je dobil od vlade odločco zagotovilo, da bodo poštne in brzojavne pristojbine znižane že s 1. januarjem l!>08. Govornik je kar najostreje napadal sekcijskega šefa \\ agnera, ki je baje kriv na povišanju, in zahvalil se je ministerskemu predsedniku za to, da ga ni trma tega sekcijskega šefa ovirala na tem, «ia se je lotil znižanja telefonskih pristojbin. On da je s tem pokazal, da pred sekcijskim špfom fctoji minister in pred vsem parlament. (Živahna pohvala).
Prišel ie potem na vrsto nujni pred-
1	o g posl. G r o s s a (iz Krakovega) glede pomnoženja gotovinskih in denaruoprometnih sredstev.
Zbornica je odklonila nujnost iu razpravljala potem nujni predlog posl. M a s ar y k a, ki je energično protestiral proti sklerikalizovanju univerz iu omejevanju svobode učevanja in poučevanja. Izjavil je, aa mora zbornica sedaj pokazati, da li je večina klerikalna ali pa anti klerikalna.
Naučni minister dr. M a r c h e t sklical se je na svoj nedavni odgovor interpelacije, v katerem je on energično zavrnil predbaci-vanja nasproti avstrijskim vseučiliščnim pro-
fesorjem. Minister je izjavil, da hoče vlada svobodo učenja in vesti brezpogojno braniti in varovati ter vzdržati jo vedno nedotaknjeno pred vsakršnim napadom. (Živahna pohvala.) Prihodnja seja jutri.
Dr. Ivčević ni izstopil.
DUNAJ 3. Vest raznih listov, da je predsednik „Zveze južnih Slovanov* dr. Ivčević izstopil iz kluba je popolnoma izmiš-i Ijena.
Seja načelnikov klubov.
DUNAJ 3. Danes je bila seja načelni-; kov klubov. Ministerski predsednik baron j Beck je opozoril načelaiko klubov, da je samo še do 21. decembra čas za rešitev | nagodbe, potem pojde zbornica na božične' počitnice.
Pogajanja ministerskega predsednika barona Becka.
DUNAJ 3. Ministerski predsednik nada- j ljuje svoja pogajanja s posamičnimi skupinami, da si zagotovi dvetfretinsko večino za nujni; predlog glede nagodbe in provizoričnega pro-i računa.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 3. Zbornica je nadalje-j vala debato o nagodbenem pooblastilnem zakonu. Del. dr. Bauer (Hrvat) je govoril hrvatski. Utemeljeval je odporno vedenje Hrvatov nasproti predlogi s tem, ker niso bile pri sklepanju nagodbe pravice Hrvatske do-j volino upoštevane. Posl. Jurij Nagy (disident) se je zavaroval nasproti trditvi, da postopajo j disidenti sporazumno s Hrvati. Pobijal je ; potem nagodbo ter način, na kateri se hoče isto uveljaviti, rekši, da je pooblastilni zakon nevaren preceden*. Posl. Sandor (izven stranke) je izjavil, da je dr. "NVekerle pod trabantno vlado kakor predsednik obrtnega sveta zagovarjal subvencije, ki jih je tedanja vlada podelila posamičnim podjetjam. — j Pos\ Goldis (Romun) je ostro kritikoval na-; godbo ter jo odklonil. Govorili so še proti predlogi posl. Babocsav (disident) in Tuškan! (Hrvat). Naučni minister grof Apponyi je pred-, logo zagovarjal. Na to je bila razprave pre-! kinjena. Prihodnja seja jutri.
f Bivši poslanec Zalinger.
DUNAJ o. Bivši nemški klerikalni poslanec Zalinger je umrl. S<-oje dni je igral ob j strani barona Dipaulija veliko ulogo. Unanja trgovina Avstroogrske.
DUNAJ 3. Glasom statističnega izkaza trgovinskega ministerstva o unanji trgovini a^stroogrskega carinskega ozemlja za mesec oktober 1907 znaša uvoz 19G'7, izvoz pa 193 6 milij. kron; potemtakem znaša pasivum trgovinske bilance 31 mil. kron. Od januarja do oktob-a znaša uvoz 1887.6. izvoz pa 1883.2 mil. kron. Pasivum trgovinske bilance znaša torej 4*4 mil. kron.
Novi imejitelji polko /
DUNAJ 3. — „Fremdenblatt" poroča: Kakor smo zvedeli je cesar imenoval nastopne generale imejitelji polkov : FZM Alberta pl. Koller, poveljnika 9. zbora v Južefovem ime-
jiteljem pešpolka št. 94 ; FZM Morica pl. Steinsberg, poveljnika 1. zbora v Krakovem, imejiteljem pešpolka št. 100 ; FZM Ivana TVork pl. Morkenstein, poveljnika 6. zbora v Košicab imejiteljem pešpolka št. 69 in FML Edvarda Beschi, nadzornika trdnjavske arti-lerije imejiteljem trdnjavskega artilerijskega polka št. 2.
Hrvatski sabor sklican.
ZAGREB 3. Sabor je sklican na 12. decembra.
Sanitetna konferenca.
RIM 3. Danes je bila v gledališču Argentina otvorjena mednarodua sanitetna konferenca. Konferenco je v kraljevem imenu pozdravil minister za unanje stvari Tittoni. Minister je mej drugim izrazil željo da bi se ustanovil mednarodni sanitetni urad.
RIM 3. Mednarodna sanitetna konferenca je na predlog italijanske delegacije izvolila predsednikom francoskega poslanika Barrere, na njegov predlog je bil pa podpredsednikom izvoljen italijanski poslanec Santolicjuido. Na to sta Barrere in Santoli<juido razvijala glavna vodila svojih načrtov glede statuta mednarodnega sanitetnega zavoda.
Dementi.
CARIGRAD 3. Popolnoma neosnovano je poročilo nekakega budimpeštanskega lista iz Sofije od 29. m. m. o ustaji Albancev v Skadru, o posredovanju vojaštva in o boju, pri čemer je bilo baje več mrtvih iu ranjenih.
Spor med turškimi ministri.
CARIGRAD 3. Na včerajšnjem minister-skem svetu sta se sprla veliki vezir in minister za vnanje stvari. Danes nista prišla na porto, kar je dalo povoda različnim govoricam, ko so pa neosnovane. Med obema ministroma je prišlo že večkrat do sporov, ki so bili pa pozneje poravnani.
Francoska „Vztočna Afrika".
PARIZ 3. V ministerskem svetu je guverner iz Madagaskarja Angegneur raztol-mačil glavna vodila zakonskega načrta, s katerim se ustanovlja generalna gubernija „Vztočna Afrika", ki naj obsega Madagaskar, Reunion in k temu spadajoča ozemlja. Zdi se, da je ministerski svet pripravljen vspre-jeti ta zakonski načrt
Iz francoske armade.
PARIZ 3. Dementuje se, da je vojni minister Piccjuart izdal povelje, naj se takoj odpusti iz službe vse vojake — njih 15.000 mož — ki tehtajo manje nego 50 kilogramov.
Maroko.
PARIZ 3. General Drude je brzojavil: Mulej Hafid je dne 28. novembra zapustil Marmakeš ter se podal v Rabat.
PARIZ 3. General Liautav, ki je dospel danes predpoludne v Turrene, je brzojavil, da bo čete ob reki Kis poveljeval polkovnik Baschud. Garnizija v Ugidi dobi v ojačenje 2 stotniji legijonarjev, 800 gumijerjev in eno gorsko baterijo. General Liaatay bo imel svoj glavni stan v Marniji.
Nemški državni zbor.
BEROLIN 3. Zbornica je vaprejela v drugem in tretjem čitanju trgovinsko in plovno pogodbo, sklenjeno med nemško državo in Crnogoro, in podpisano na Cetinju dne 18. junija 1907.
Bombe v Lizboni.
BEROLIN 3. Iz Madrida poročajo, da so našli v hiši nekega vojaškega zdravnika mestne straže zalogo bomb.
Pivovarna pogorela.
LONDON 3. Včeraj je v Storforsu pri Cambridgu izbruhnil požar v tamošnji veliki pivovarni, ki obstoja iz osem velikanskih poslopij. Vzlic vsem prizadevanju gasilcev se je ogenj naglo razširil in vpelil vseh osem poslopij. Škode je gotovo okolu 5 miljonov frankov.
Rusija.
Ameriški vojni minister na Ruskem.
PETROGRAD 3. Oficijozna ,.Rossiia-; pozdravlja v posebnem uvodnem članku prihod ameriškega vojnega ministra Tafta ter naglasa pri tem, da bi bila zmota, ako bi se njegov obisk spravljalo v zvezo s kombinacijami ter s tendencami, ki naj bi up'i vale na unanjo rusko politiko.
Vseučilišče zaprto. DORPAT 3. (Petr. brz. ag.) Tukajšnje vseučilišče je bilo začasno zaprto.
Finska.
PETROGRAD 3. (Petr. brz. ag.) Razglašeno je uradno, da je guverner v Urod-nem GM Seyn imenovan pomočnikom generalnega guvernerja Finske.
Aretovani socijalistični voditelji.
SOS NOVICE 3. Včeraj so tukaj redarji in vojaki aretirali voditelje poljske sccijali-| stične stranke, šest mož in eno žensko ter j jih odvedli v Varšavo. Pri njih so našli vojaške puške, patrone in druge listine, ki j pojasnujejo že izvršene umore na rudarskih uradnikih.	_
Bosanske razmere.
Bosanski in srbo-hrvatski.
Kakor znano iznašel je bil pokojni minister Kallay ob izumovanju profesorja Jagića t, zv. bosanski jezik. Tako se je tudi imenoval deželni jezik uradno, v vseh uradnih spisih bosanske dež. vlade, in dijakom v šoli se je pripovedovalo v bosanskem jeziku. To vse do pred malo časa. Pred dobrim mesecem pa je izšla nova naredba dež. vlade za B^sno in Hercegovino, s katero se odločuje, da se ima v bodoče jezik, ki ga govore v Bosni ia Hercegovini, v vseh uradnih spisih, imenovati: srbsko-hrvatski.
S tem je torej odpravljena s sveta ena največih nesmiselnosti, ki jih je še kedaj napravila avstrijska vlada — in znano je, da takih nesmiselnosti ni ravno malo! — in človek bi mislil da je vlada tu enkrat ustregla toliko Srbom, kolikor Hrvatom. Srbom, ker je srbsko ime, kakor najmočnejšega elementa v deželi, na prvem mestu, a Hrvatom, ker se
P O D I. I S T E K
Naskok na mlin
Povest iz nemsko-francoske vojne.
Emile Zola.
„Ali te stražijo je vprašala tiho.
Dominik je bil še vedno nem od presenečenja ; pokimal je samo in pokazal na vrata. Od zunaj se je razločno slišalo smrčanje, stražeči vojak se je bil moral uleči na tla in zaspati. Mislil si je pač, če leže počez pred vrata, mu njegov jetnik ne more uiti.
„Ti moraš bežati,"* je hlastno pošepetala Franica, ..prišla sem, da te prosim za to in vzamem slovo."
A zdelo se je, da Dominik ne razume fcjenih besed ; bil je še vedno iz sebe, res prevzet.
„Ti si," je jecljal, „in v taki nevarnosti bi bila ! Strašno ! Če pomislim, da bi bila iahko pala — o..."
Stresel se je, prijel njene roke in jih poljuboval.
,-Moja Franica, moja dobra, hrabra Franka, ali veš, kakn vroče te ljubim V Ah, bal sem se samo, da bom moral umreti, ne da bi videl preje tebe ! A zdaj si tu, zdaj naj me le u strele !"
Prižel jo je k sebi in ona je naslonila glavico na njegovo ramo. Tesno objeta sta stala in pozabila v tem blaženem trenutku svet okoli sebe.
„Ali veš, Franica?" je šepetal nežno, ,.da bi imela biti danes najina tako dolgo zaželjena poroka ? Nič naju ni moglo ločiti, zdaj sva združena vseeno in zdaj je najina poročna noč, ni res, ljubica?"
„Da," je dahnila in v sladkem drhtenju sta se združila v dolg poljub.
A hipoma se mu je iztrgala iz objetja, grozna resnica je stala pred njo.
„Ne smeš izgubiti nobene minute več," je govorila, „ti moraš bežati, hitro, takoj."
Iztegnil je roke po njej, da bi jo vnovič objel, a ona je rekla proseče: „Prosim, rotim te, poslušaj me; če umrješ ti, umrjem tudi jaz... ti se moraš rešiti, moraš, moraš bežati
In zdaj mu je hlastno razložila svoj načrt. Železna lestev je segala do mlinskega kolesa : ako je splezal čezenj, je lahko dospel tja, kamor je bil skril oče čoln, hitro prišel na oni breg in srečno utekel.
„In straže ?" je vprašal.
„Ena sama stoji na onem bregu, zraven pr?e vrbe."
„In če me zagleda ? Zažene alarm ?*
Franica se je stresla, potem je odločno izvlekla nož, ki ga je bila prinesla seboj, in mu ga izročila molče.
Tudi on je molčal nekaj časa, potem je vprašal: In ti ? In tvoj oče ? Kaj bo z vama ?... Ne, ne morem, ne smem bežati — saj bi se maščevali nad vama! O, ti jih ne poznaš! Ali veš, da bi me bili pomilostili, da sem jim hotel biti vodnikom v sovalskem gozdu — — A jaz nisem izdajalec !"
Franica ni odvrnila nato ničesar, le pri-
ganjala je : „Ti moraš bežati! Ako me ljubiš, ne boš izgubljal trenutka več..."
„In ti in ti?" je vpraševal vedno zopet.
Obljubila je, da se vrne v svojo sobico ; nihče ne bo slutil, da mu je pomagala pri begu.
„Pojdi, ljubček," se je dobrikala, ovi-jaje ga s svojimi mehkimi, gorkimi rokami. „Pojdi, stori mi to ljubav, pojdi, ker jaz h o č e m !"
Tedaj jo je burno pritisnil k sebi.
„Da, ker je tvoja volja. A prisezi mi, da oče ve za to, da je zadovoljen."
„Da," je rekla tiho, „oče me je poslal s§m."
Lagala je, ker jo je prevzemala le ena | misel: on mora biti rešen za vsako ceno. Že se je bližalo jutro, strašna ura, ki mu je j imela prinesti smrt, zato je moral proč... Kaj se zgodi potem, tega ji ni bilo mar; naj se je zgrnila nanjo poguba, da je le on bil na varnem, rešen !"
„Dobro," je dejal, „tedaj ti izpolnim voljo."
Stopil je k oknu, da bi ga odprl; tedaj sta obstala oba kakor okamenela. Vrata so zaškripala in pričakovala sta, da se odpro v tem trenutku. Polna strahu sta se pritiskala drug k drugemu in prisluškovala z zaprto sapo. Tedaj so duri zopet zaškripale, a odprle se niso.
Olajšana sta se oddahnila : ni bila, kakor sta se bala, kaka straža, ki je bila slišala njiju šepet, ampak vojak, ki je ležal pred vratmi, se je bil obrnil v spanju. V resnici je ostalo vse tiho in le vojak je začel smrčati znova.
Dominik ni hotel iti, predno ni bil gotov, de je Franica zopet v svoji sobici in na varnem. Nemo jo je še enkrat objel, jo vzdignil nato vun in ji pomagal na lestev. Potem se je popel tudi on gor, a počakal, da je bila Franica zgoraj in je smuknila skoz svojo okno.
Gledal je za njo, tedaj se je nagnila dol in mu zaklicala tiho: „Z Bogom, moj edino ljubljeni, z Bogom !"
Ostala je pri oknu in izkušala slediti Dominiku z očmi; noč je bila še veduo zelo temna ; ničesar ni bilo zapaziti; le vrba nasproti se je dvigala iz globoke sence, straže tam ni mogla videti več. Slišala je rahlo šumeti bršljan, kadar ga je zadela Dominikova noga, potem je zaškripalo ko'o in slednjič ji je izdalo pluskanje, da je našel čoln. Trenutek pozneje je videla tudi, kako je enako temni senci polzel čez sivo vodno plan.
Tedaj jo je popadel strah nanovo, zdaj in zdaj je pričakovala, da začuje glas straže. Kri ji je šumela in bučala po ušesih, bilo ji je, kakor da sliši žvenket orožja in bobneče, nagle korake.
A minute so potekale in vse je ostalo tiho in molčeče.
Dominik je moral dospeti na oni breg, kfgti Franica ni videla ničesar več. Tedaj so zazveneli koraki Bkoz gluho noč, hripav krik se je razlegnil, zamolklo je nekaj palo — potem je bilo zopet vse tiho.
Franica je vzdrgetala, bilo ji je, kakor da se je je doteknila smrt s svojo ledeno roko, in od groze vsa pretresena, je s široko odprtimi očmi strmela vun v črno noč. (Dalje)
Stran 11
t EDINOST * si. 333
V Trstu, dne 4. decembra 1907
upošteva tudi njih ime, katerim se nazivlja manjšina prebivalstva v deželi.
A kdor bi tako mislil, motil bi po zelo. Nad novo naredbo jezili so se toliko Srbi, kolikor Hrvatje.
Srbi so v svojem glavnem organu „Srpska riječ" protestirali da se omenja poleg srbskega tudi hrvatsko ime, češ. da v Bosni Hrvatov ci, in torej tudi hrvatskega imena ne sme biti. Hrvatje so pa nasprotno temu pisali v -Hrvatskem dnevniku", da bi imelo biti uradno označenje za jezik, ki se govori v Bosni in Hercegovini hrvatski ali srbski, a vsakemu posamičniku naj bi se prepuščalo, da nazivlja jezik hrvatskim ali srbskim imenom. Jasno je, da je v tem slučaju stališče „Hrvatskega dnevnika" — da-si ne odgovarja našemu jugoslovanskemu stališču — vendar korektnejše, ker priznava srbsko ime, dočim „Srpska riječ" ne pozna druzega, nego svoje srb3tvo. Z ljudmi, ki se zbirajo okoli „Srpske riječ i" sploh ni možno govoriti. To so ljudje, ki trpe na megalomaniji. No, o tem kasneje.
Na vsaki način je to dokaz, da je tudi stališče vlade težko, ker ne more nikdar vstreSi. Da je v tem slučaju način, kakor je vlada to vprašanje rešila, pri danih razmerah edino možen in pravilen, priznati mora vsakdo, ako pozna razmere in ga strankarska strast ni povsem zaslepila. Hrvatje in Srbi govore enim in istim jezikom, pak je logično, da se isti jezik naziva skupnim imenom. A to skupno nazivanje pri obstoječih razmerah ne mjre biti drugo, nego hrvatsko-srbski, ali srbsko-hrvatski. Sploh pa — po mnenju dopisnika — ime hrvatsko-srbsko ali srbsko ob danih etnografičnih razmerah nima nikake veee pravice do obstanka nego n. pr.
—	kranjski jezik. Točne jezikovne meje ni možno določiti in reči: tu nehuje slovenski, hrvatski, ter začenja srbski, ali bolgarski jezik ! Ker je torej tu v resnici eden in isti jezik, različnimi narečji, jasno je, da bi se moral ta jezik tudi nazivati z enim edinstvenim imenom.
Ali dočakamo to kedaj ?
Iz „Zveze Jugoslovanov"
so bile predložene predvčerajšnjem v zbornici poslancev nastopne interpelacije :
Dr. Ivčevič in tovarili radi pri stani-ščnihdel v Dalmaciji ;
Strekelj in tovariši radi hidravličnih del Soče ;
Ivanišević in tovariši radi škode v sled ujem ;
S p i n č: ć in tovariši radi pristanišča v Mersščici,
Italijansko vseučilirčno vprašanje,
Sedaj se je oglasil tadi nemški list „Hocli-sehul-Nachrichten" v Monakoven, (ki je kakor kaže že njegovo ime, nekako glasilo nemških v3eučiliščnih krogov) s predlogom za rešitev italijanskega vseučiliščnega vprašanja, ki pa gre — predlog namreč — v navskrižje z aspi-racijami Italijanov. Rečeni lUt pravi, da to vprašanje treba enkrat začeti motriti se stališča, ki n9 bo ne italijansko, ne nemško šovinističen, ampak ki bo odgovarjalo praktični politiki avstrijski. Člankar ne odobruje stališča Nemcev, ki nočejo ni čuti o Trstu kakor sedežu vseučilišča. Do tu bi seveda Italijani ne imeli ničesar prigovarjati, ali dostatek, ki govori, kakova naj bi bila ta visoka šola, se jim je neprijetno pokadil pod nos. Čiankar vsklika namreč : „Zakaj uaj bi se v Trstu ne uatanovila visoka šola ali vseučilišče v velikem stilu, ki bi odgovarjalapostulat om, ne le Italijanov, ampak eventu-velno tudi Slovencev in Nemcev, v prvi vrsti pa skupnosti monarhijte?
To se zdi „Piccolu" kaj čuden predlog, kajti meni, da v interesu skupnosti monarhije je inkarniran le interes Nemcev in Slovanov. Tržaški list ne more umeti, zakaj naj bi se italijansko vseučiliščno vprašanje reševalo z ozirom na nemške in slovanske interese ! Ne taji sicer, da je utrakvizem lepa reč in da more biti celo zelo koristen za modern® medsebojno menjavanje plodov duha. Ali, tu da je vse kaj druzega, nekaj posebnega. Tu so
—	po „Piccolovem" — vmes znani osvoje-valni nameni Nemcev in Slovanov ! Zato da je to polovičarski predlog, ki ne zadovoljuje nikogar, ki bi dajal povoda za konflikte in ki bi oškodoval v prvi vrsti tiste, ki bi se jim moralo ugcditi — Italijane. V Trstu da se mora u3tanoviti italijanska visoka šola za Italijane, ki pa bi jo mogli obiskovati tudi Nemci in Slovani. To je ceterum censeo Italijanov.
Stališče naše nasproti italijanskemu vse-učiliščnemu vprašanju je znano, ker smo je označali že opetovano. Ni treba torej ponavljati že tolikokiat rečenega. Naglasiti pa moramo posebno, da tudi mi z Italijani vred odklanjamo misel, da bi se vprašanje, ali naj dobi Trst vseučilišče, reševalo z ozirom na interese Nemcev. Saj bi to pomenjalo novo veliko favoriziranje Nemcev in novo krivico za Slovane in Italijane. Ali „Piccolo* zahaja tu v staro zmoto, da zavzemlje v svoji polemiki istotako nasprotno stališče nasproti Slovanom kakor nasproti Nemcem, ali z drugimi besedami : hoče izvojevati vseučilišče v Trstu proti volji Nemcev in proti volji Slovanov ! ! To je huda zmota, ki je največi sovražnik rešitvi italijanskega vseučiliščnega vprašanja. Italijanom bodi še enkrat povedano, da brez spo-razumljenja se Slovani ne dobe vseučilišča v Tratn ! Saj je to prizral nedavno „Piccolo" sam, ko je dal izraza spojim dvomom, da bi
si tudi drugi Slovani hoteli prisvojiti stališče tržaških Slovencev in je pristavil, da b i v tem slučaju šanse za italijansko vseučilišče slabo stale. To je bil enkrat svitel moment v glavah pri „Piccolu" — ali le moment, prekratek, da bi gospoda izvajali tudi konsekvence iz tega spoznanja. Pri tem pa kaže „Piccolo", da v svoji zaslepljenosti in zagriženosti ne ume je niti koristi Italijanov samih, oziroma koristi eventu-velnega bodočega vseučilišča v Trstu. Ne ume-je, koliko bi Italijani z modrim, nasproti Slovanom prijenljivim postopanjem pridobili za sijaj zahtevanega vseučilišča, in koliko bi pridobili za ugled italijanstva sploh s tem, da bi privabili semkaj Slovane in bi dosegli da bi se ti poslednji bolj prislanjali na italijansko nego na nemško kulturo.
Ali Italijani so nepristopni in gluhi za vsaki nastop trezne in računajoče pameti in menijo, da, ker se ne giblje v okvirju njihovega šovenističnega mišljenja, tudi ne obstoji zanje, vsled česar da jim tudi ne treba računati s tem Ali — komur ni možno svetovati temu tudi ni možno — pomagati. Italijani naj le vstrajajo na intrasigentnem stališču : vse ali nič ! V tem slučaju jim je tlič zagotovljen.
Vprašauje Poljakov v Prus i ji.
Manifestacija Slovanov v avstrijskem parlamentu Poljakom v Prusiji v prilog je napravila globok utis na ve3 politični svet. Tudi sicer gluhi krogi na Dunaju se ne morejo odtezati temu utisu. Ne deluje tu samo impozantni in redki nastop solidarnosti avstrijskih Slovanov, ampak dunajske kroge plaši še posebno efekt, ki ga je napravil ta nastop na avstrijsko poljsko javnost in kateri efekt se ■ kaže v zahtevi, ki so jo stavili tudi na veli-1 kem shodu pred mestno hišo v Lvovu, da n a j | se poljska delegacija ne omeja' samo na proteste proti pruskemu nasilju, ampak zažuga naj, da spremeni vse svoje vedenje nasproti vnanjim zvezam monarhije.
Tu je ost naperjena naravnost nasproti zvezi z Nemčijo in če bi avstrijski Slovani začeli skupno izvajati to, za kar so resolvirali v Lvovu, razrušena bi bila podlaga vsej vnanji politiki monarhije in manifestacija Slovanov v dunajskem parlamentu bi bila izhodna točka dogodkov vseevropskega pomena.
Srbija in Črnagora.
Beligrajska „Samouprava", govoreč o položaju v Črnogori, pravi, da bi bil greh, ako bi se molčalo še dalje. Zdi se, piše list, da Črnagora ni dobro predvidjela težav, ki nastajajo ob prehodu v konstitucijonalizem in zato išče vzroka izven Crnegore. Bombe in listi iz Srbije niso nevarne naravi. Srbska vlada dela vse, da bi te poskuse udušila v kali, toda z ene strani zahtevajo emigranti, z druge pa črnogorski državniki od Srbije stvari, ki se ne dajo zediniti z načeli ustavnosti. Na Cetinju niso^ pravični proti Srbiji. Srbija ne more ščititi Črnogore od bomb, ker je od nje ločena po prostoru. Prej bi se imela Srbija tožiti na Cetinje. Vsled krivičnega vedenja Črnogore se je moralo to izjaviti.
Dogodki na Hrvatskem.
K otvoritvi hrvatskega sabora
Hrvatska socijalna demokracija pripravlja za dan otvoritve sabora manifestacijo v prilog splošni volilni pravici. V Zagrebu priredijo demonstrativen obhod ter ustavijo delo za pol dne.	__
Dogodki na Ruskem.
Umofjen književnik.
Iz Lvova javljajo, da so v Kamencu v ruski Poljski kmetje umorili posestnika in književnika vit. Jarošinskega, nečaka gališkega namestnika grota Potockega.
Smrtne obsodbe v Vladistoku.
Od 203 vojakov batalijona minerjev, ki so se vdeležili punta dne 29. oktobra, jih je bilo 20 obsojenih na smrt s streljanjem, 34 na prisilno delo, 88 na premeščenje v oddelek arestantov, 53 v premeščenje v disciplinarni batalijon, 2 ? vojaško ječo, en kmet je obsojen na smrt na vešalih. Pet 03eb je bilo oproščenih.
Finance sibirske železnice.
Iz Petrograda javljajo : Na sibirski železnici je izbruhnila težka financijelna kriza.
Bolgarsko vseučilišče. Iz Sofije javljajo: Bivši vseučiliščni profesorji so izdali manifest na narod, v katerem ostro kritikujejo postopanje vlade v vseučiliščnem vprašanju,
Drobne politične vesti.
Novi minister za deželno' hrambo FML Friderik Georgi je bil leta 1852 rojen v Pragi kakor sin polkovnika. Leta 1871 leta je postal poročnik, leta 1882 je bil prideljen generalnemu štabu, 1903 je postal generalni major in le* a 1906 je bil pozvan v ministerstvo za deželno brambo kakor sekcijski načelnik. Eo je dobil minister za deželno brambo Latscher dopust, je Georgi začasno prevzel posle ministerstva.
Občinske volitve v Trentu. V ponedeljek so se vršile v Trentu občinske volitve za tretji razred. Zmagala je liberalno-demokratična lista. Socijalisti so bili popolnoma poraženi.
S p o p a d i m e d b o 1 g a r s k i m i in grškimi četami. V bitoljskem vilajetu prihaja v zadnjem času do pogostih spopadov med bolgarskimi in grškimi bandami. Kakor poročajo bolgarski listi, ne mine dan, da ne pride do takih spopadov. Tako je nedavno neka bolgarska četa napadla neko grško vas in jo zažgala. Grška četa, ki se je nahajala v sosednem selu ie dohitela bolgarsko bando in pričel je krvav boj, tako da je morala posredovati turška vojska.
Mohamedanci na Kreti. — Iz Carigrada poročajo, da je Turčija nedavno vprašala velesile glede bodočnosti Mohame-dancev na Kreti, ako bi mednarodne čete odšle. Turška vlada je dobila odgovor, da glede umaknjenja čet ni še ničesar sklenjeno, a konzuli štirih velesil so dobili nalog, da ščitijo Mohamedance.
Iz Makedonije. Iz Skoplja poročajo, da je bila tamošnja srbska gimnazija zažgana in da je poslopje popolnoma pogorelo. Tristo gojencev se je rešilo le z veliko težavo. Sodi se, da so jo zažgali bolgarski ustaSi.
Grška mornarica. Iz Atene javljajo, da je ministerski predsednik Theotokis priobčil zbornici, da namerava vlada vojno mornarico popolnoma reorganizirati.
Dnevne vesti.
G. kapelan Guštin in društvo „Kolo*.
Prejeli smo: V tej aferi, ki je menda na-vstala vsled nesporazumljenja, smo naprošeni objaviti sledeče : Dotična gospica, kateri naj bi bil g. kapelan Guštin rekel, da jo izbriš8 iz Marijine družbe, ako ne odstopi od pevskega društva „Kolo", trdi, da ona ne ve nič o vsej stvari — izvzemši ono, kar je čitala v „Edinosti". G. kapelan da jej ni nič rekel in ona da ni nikomur nič rekla. Neka sorodkinja imenovane pa trdi, da je ena rekla prijateljici M.: »Ako g. Guštin dozna, da je Justina pri „Kolu", jo izbriše iz M. družbe". Poslednja gospica pa trdi zopet, da jej je drugo omenjena gospica rekla: „Guštin je rekel J. (prvo omenjeni), da jo, ako ne opusti „Kola", izbriše iz M. družbe!" Podpisani je poizvedoval pri vseh treh gospicah in jih prosil, naj govore resnico, da ne bo krivice na nobeno stran. Odgovori so bili, kakor povedano. V takem slučaju je težko dognati, koliko je čiste resnice na vsem tem.
Ker vem, da je g. kapelanu Guštinu mnogo na tem, da se stvar pojasni na mestu, kjer se je prvotno objavila, sem skušal priti resnici do živega, — v koliko da se mi je to posrečilo, sodijo naj cenjeni čitatelji.
Posredovalec.
Slovenski večerni in nedeljski tečaji za odrasle. Mestni magistrat je vsled znane intervencije dr. Rybara odredil : Sredi prihodnjega meseca decembra otvori občina na slovenski občinski ljudski šoli pri Sv. Ivanu brezplačno večerno šolo za moške odrasle v starosti več ko 18 let. Tale šola obstoji iz enega tečaja za analfabete z tremi urami za slovenščino in tremi urami za računstvo na teden ; potem iz enakega tečaja za take udeležnike, ki že znajo čitati in pisati. Nadalje otvorijo se sredi decembra dve brezplačni nedeljski šoli za moške odrasle v starosti več ko 18 let na občinskih ljudskih šolah na Opčinah. in v Bazovici. Na vsaki teh nedeljskih šolah, v katerih bo trajal poduk od 10. ure zjutraj do 12. ure opoldne, se bo podučevalo po eno uro slovenščino in računstvo za an alfabete in po [eno uro iste predmete za one, ki že znajo čitati in pisati. Tcliko večerni, kolikor nedeljski tečaji bodo trajali 5 mesecev.
Vsak teh tečajev se otvori le tedaj, ako se priglasi najmanj 2O udeležnikov.
Vpisovanja vršijo se na omenjenih šolah od 4. do 12. t. m. vsak dan, in sicer od 4. do 11. t. m. od 5. do 7. ure zvečer. 12. t. m. pa od 10. do 12. ure opoldne.
Začetek poduka bode naznanjen posebej.
Domobranci bodo nosili v bodoče popolnoma sivo obleko kakor jo imajo lovski batalijoni.
Tržaška „kmetijska" družba. Ta je
slavila v nedeljo jubilej petdesetnice svojega — nedelovanja, svoje brezkoristnosti in torej tudi svoje nepotrebnosti.
Slavnost se je pričela z otvoritvijo mu-nicipalnega gojilišča — kuncev ali domačih zajcev pri sv. Ivanu. Zares imenitno ! Gospodje res niso mogli markantneje simbolizirati resnice, ki smo jo gori napisali. Nikakor nočemo reči, da bi bila reja kuncev škodljiva našemu kmetu. O ne, ob danih primernih razmerah — ki jih pa v naši okolici ni, ker nedostaje piče — more biti tudi koristna. Ali na tak znamenit dan bi morala družba, ki je skozi petdeset let uživala mastne državne subvencije in podpore, pokazati vendar kaj druzega v dokaz, da je delovala za korist našega kmeta. Vso čast, sicer pred tistimi 14 pasmami kuncev — od katerih je baje jedno celo s Himalaje — moramo vendar vprašati „kmete" v kmetijski družbi tržaški: mari menijo, da našega kmeta in vinogradnika, ki komaj še diše pod težo razn;h nezgod, splošne gospodarske depresije in vedno naraščajočih bremen, rešijo — zajci? ! Mari naj bi bili dokazali ti mogočni gospodje, kaj so storili v resnici izdatnega za povzdigo kmetijstva in vinogradništva v naši okolici ? ! Kako so n. pr. z živo besedo in izgledi navajali kmeta, k racijonalnemu gospodarstvu
in obdelovanju vinogradov in polja ? ! So li kedaj skrbeli za pouk, ki bi ga naš okoli-čanski kmet in vinogradnik — razumela ? ! ! Kakor v zasmeh in krvavo ironijo so gospodje reševali našega kmeta z ekskurzijami v okolici, katerih vrhna točka je bilo — dobro kosilo ; so nameščali plemenske bike kakor — agitatorje za razne volitve, so včasih — a še to sila redko — prirejali italijanska predavanja, ki so se jih naši kmetje izogibali, ker jih niso umeli (navadno so bili na takih predavanjih k večemu 3—4 poslušalci). Kaj je storila družba za obavljenje vinogradov ? ! Je-li kedaj kaj storila, da bi naši vinogradniki dobivali brezobrestna posojila ? Kaj storila za pravično rešitev vprašanja delitve pašnikov ? ! Je-li z vsemi bogatimi subvencijami kaj 6torila za povzdigo in organizacijo zelenjarstra, mlekarstva in cvetličarstva med našimi okoličani, ki bi bili lahko bogati viri dohodkov ?! So se li kedaj briguli z^ zoženje užitninske črte/da bi bila vsa vinorodna okolica prosta obdačenja grozdja ? ! Nič od vsega tega in nikdar. Pač pa je bila navadno pisarna te kmetijske družbe ognjišče agitacije ob raznih volitvah v prilog njim, ki so naj -ljuteji sovražniki našega okoličana, ki so ža mnogokrat uprav brezsrčno ia neusmiljeno proganjali po tržaških ulicah naše mlekarice in krušarice ! ! Somišljeniki so njim, ki so oi> važnem vprašanju pašnikov neizprosni nasprotniki našim kmetom, proti katerim vodijo radi okoličanskih tal neprestane pravde !
Ni čuda torej, da slavi taka družba svoj jubilej z — zajci ! Drastičnije ni mogla družba persiflirati svojega brezpotrebneg* življenja.
O poludne so imeli v mali dvorani borznega poslopja svoje jubilejno zborovanje. Vsprejemali so obligatne čestitke od cesarskega namestnika, župana in raznih kmetijskih družeb, slavili so nenavzočega znamenitega — kmeta Poldota Mavronreja, s i k a 1 i strup proti „ m e s t a t o r j e m , ki kalijo mir, ter kazali okolici o 1 j -kino vejico miru (iolivo simbolo di pace in ogni angolo del nostro territorio) !
Hinavci! Mir, ki bi ga vi želeli bi po-menjal narodno in gospodarsko smrt za našega okoličanskega kmeta.
Govorili so in šteli tej kmetijski družbi v zaslugo tudi pogozdovanje. Kitili so jubi-lantinjo s pavovim perjem, kajti pogozdovanje ima v rokah posebna komisija : mešana, deželna in državna.
Prečitali so tudi dve brzojavni če3titki iz okolice : eno od „kmetov okolice", drugo od „posestnikov - poljedelcev". Komedijaši ! Teleta po vseh okoličanskih klevih bi se smejala, ako bi doznala za ti čestitki.
Ta čemu bi govorili dalje o tej čudni kmetijski družbi. Imena mož, ki so jih izvolili v novi odbor, pričaju dovolj glasno, da glavno svojstvo te kmetijske družbe je to, da je — brez kmetov ! ! Predsednik je znani Poldo Mavroner ! Odborniki so tudi znani kamoristi.
Okoličani ! Povejte nam, koliko je med tem izvoljenci mož, ki bi bili vaši z glavo in srcem, ki bi čutili z vami, ki bi res poznali vaše potrebe in ki bi jim bile na srcu vaše gospodarske in kulturelne potrebe V ! !
Da se je vlada dala zastopati tudi na tej — komisiji, temu se ni čuditi. To je pač stara nje tradicija, da pomaga slaviti vsaki jubilej, tuii če jubilira — slaba stvar ! Ali tudi ona bi bila morala že davno priti do opoznanja, da meče v morje neštete tisočake, ki jih daja tržaški kmetijski družbi ! Naše mnenje je, da edini vredni način po3ta7e jubileja te družbe bi bil, ako bi likvidirala in zaprla butego ter prepustila subvencije nj i m, ki i maj o res smisla za potrebe našega kmeta in pa resne volje, da bi mu pomogli — nasi slovenski kmetijski družbi, ki je res organizacija kmetov!!
Tržaška mala kronika.
Mrtvo truplo novorojenčka, najdeno v cerkvi. Včeraj, kake Četrt ure popoludne, je neka približno 60 ali 70-letna ženica prišla v zakristijo cerkve sv. Antona novega in tam dvema cerkovnikoma izročila precejšen omot papirja, rekši, da ga je našla v cerkvi pod kiopjo. Cerkovnika sta omot vsprejela, a ženica je odšla. Za tem sta pa cerkovnika raz-motala omot, da vidita, kaj da je v njem. Čakalo ju je pa nepričakovano presenečenje : razvivša omot, sta zazrla mrtvo truplo novorojenega deteta moškega spola, a poleg je bilo pismo. Cerkovnika sta takoj obvestila policijo. kamor je bilo tudi takoj preneseno najdeno trupelce. Na policiji so odprli priloženo pismo. To je bilo pisano v nemškem jeziku, a glasilo so je : da je dete bilo krščeno na ime Viktor ter da se denar za pogrebne troške nahaja v pušici za miloščino pred oltarjem sv. Antona.
Mrtvo truplo je bilo pozneje s policije preneseno v mrtvašnico pri sv. Justu. kjer sta !je popoludne ob 4. uri in pol zdravnika dr. j Ferrari in dr. Martinis sekcijonirala. In tem potom sta zdravnika dognala, da je dete — ki je bilo prišlo na svet živo in popolnoma razvito — vmrlo vsled zadušenja. Gre se torej za zločin detomora.
Vtopljenec prepoznan ? Kakor smo poročali, so danes teden, to je v sredo 27. m. m. našli v morju blizu novega zani-tetnega pomola truplo vtopljenega človeka, o .katerem je zdravnik izjavil, da je moralo bit v morja najmanje kakih 15 dni. V petek po:
V Trstu, dne 4. decembra 1907
»EDINOST« stv. 333
Stran UT
>ludne ie bil vtopljenec zakopan, nc da bi! kega &tal je proračun za bodoče leto. Gori-
bil kdo prepoznal. Niti fotografirati ga	čani se sploh ne zanimajo za razprave
o mogli, ker je imel obraz tako razjeden,	mestnega sveta in zahajajo na nje kakor
bi ga po sliki sploh ne bil mogel prepo-	poslušalci le nekateri brezposleni individuvi,
nati nihčp. A v enem žepov vtopljenčevih so	katerih sploh ne manjka nikjer. Omenjena
i!i našli neki listek, na katerem je bil na-	seja .ie bila pa po galeriji izredno dobro
isan naslov : Alojzij Sustič, društvena krčma	obiskana. Mestni svetnik Seppenbofer je nam-
Koionji št. 223. Ko so slednjič našli tega	reč prej razglasil, da bo v seji stavil zani-
S ističa, k; je hlevar v službi trgovske družbe	miv predlog, kar je zadostovalo, da so se na
Adriatica", so mu pokazali pri vtopljencu	galeriji zbrali vsi obče poznani laški kričači.
ideni listek. In Sustič se je spomnil, da je	j Seppenhoferjev predlog je obstojal v tem, naj
n sam napisal oni listek, a ni se mogel takoj	se z mestne hiše v municipijski ulici odstrani
pomniti, komu da ga je bil dal. Predvče-	sedanji grb in namesti s takim, kakoršen je
raiSniira je pa prišel Sustič na policijo in	nad vhodom v mestno zbornico na Verdijevem
a vil, da se sedaj dobro spominja, da je bil	tekališču. Najeta galerija je predlogu burno
dal ta listek 32-letnemu Mateju Lahajnerju,	ploskala, ki je bil seveda vsprejet enoglasno, doma iz Tolmina.
Nezvest iztirjevalec. Gospod Avguštia •štir, lastnik mlekarne v ulici del Bslvedere

Trgovina s pohištvom
Peter Jeraj
Trgovina s pohištvom

ulica Uincenzo Bellini 13 fep vogal ulica Su. Kaferine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste
— in po jako nizkih cenah	—
V tem grmu
pa tiči zajec! Prvo omenjeni gib nosi namreč tudi dvoglavega orla in ta i bode svetovalca Seppenhoferja v oči ! Vladni 26, je prijavil včeraj na policiji, da je zastopnik ni prigovarjal, ako je tudi grb, ki
egov iztirjevalec, 34-letni Armand P., stanujoči v ulici del Valdirivo, v soboto na njegovo — Poštirjevo — ime inkasiral 44 kron o potem izginil.
Nagla smrt. 69-letni Fran Tacchina, lanujoči v ulici Economo št. 3, je bil za nekakega pomagača v krčmi „Al buon Tobio"*
sc ima odstraniti, za mesto Gorico zgodovinskega pomena.
Električni tramvaj v Gorici. Neki inženir družbe „Union" meri te dni pot, po j kateri bo tekel električni tramvaj. Za dva meseca bo baje že položen tir.
Trg sv. Andreja v ponedeljek t. <le-
7 starem mestu. Včeraj popoludne je bil šel cembra ni vspel tako dobro, kakor navadno.
Kupč ja je bila srednja. Vzrok je bil deževno vreme. A nekdanjega semnja sv. Andreja ni več. Krive so temu bolje prometne zveze in razvijajoča se trgovina.
.Županom v Gradiški je 1 ii izvoljen Finetti, kateremu je vladni kun>ar izročil upravo.
Podružnica društva slovenskih pro fesorjev se je v soboto ustanovila v Gorici
Vesti iz Istre.
občinske vo-
Kar
i ca — seveda, ko znanca ni bilo doma in tam rekel znančevi hčeri, da ga je poti nje oče po kolo (bicikelj). Deklica, ki ga poznala, mu je rada izročila kolo, in še ko je zvečer prišel oče domov, je spoznala, j ko ie bila opeharjena.
Enak slučaj se je pripetil predvčerajšnjim. Pri 34-ktnera mizarju Petru Paoliniju, ki stanuje v LBi št. 10 v ulici Pier Luigi de alestrina. sta bila doma le njegova dva /.roka. 5 letni sinček Armand ia pa 3 letna 1 cerkn. Ia k njima je prišel neki 15-letni ečko in jima rekel, da ga je poslal njiju oče po svojo suknjo. Mali Armand, da Jvstreže 'etu, je dečku brž izročil suknjo. Seveda ni e dobil suknje, in ko je prišel domov in mu je sinko povedal o dogodku, mu ni pre-c>tajalo drugega, nego da je šel na policijo tam javil, kaj se mu je pripetilo.
Nevarno prenočišče si je bil predsi-"njim izbral 52-letni dninar Alojziji Pup, ki er stanuje v hiši št. 12 v ulici di Cro3fida. sga je tako nalezel, da so mu noge od-: 3ve<i:tit3 službo, ko je bil že blizu doma, raiireč v ulici del Pane. On je sicer hotel z -lavo in se životom še naprej, a noge so se i; r zlaknile skupaj ia tako je padlo vse , jpaj — namreč ves Alojzij Pup — na tla. j p je tam obležal in kmalu jo prav glasno ..rta!. A ko se je včeraj v jutro zbudil je prej začutil, da ga zebe v noge. Bil je s. Pogledal je krog sebe, a čevljev ni bilo ilijer. Ko je pa segel z roko v žep, je našel <s*ega popolnoma praznega, dočim je vedel, je imel v žepu. ko se je bil zrušil na tla, vT-arko in v isti še 12 kron denarja. Neznan u ga je bil mej spanjem sezul in mu vzel žepa novčarko. Koledar ia vreme. — Danes: Barbara dev. . . — Jutri: Saba opat. Temperatura včeraj ob - uri popoludne + 12° Cels, — Vreme včeraj : -trr.o. deževno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, s -ainunimi padavinami. Zmerni vetrovi. Tempe-. -tura mila. Vreme spremenljivo, polagano boij-?inje. —
Smešnioa. Žena : Že zopet prihajaš iz krčme ' Mož: Zdi se, da ti ni to všeč ? Takoj greni zo-
-•t nazaj.	_
Društvene vesti.
Slovensko akad. društvo „Slovenija*
\ Dunaju bo imelo svoj III. redni občni ■r dne 4. dec. ob 7. h zvečer v društvenih ■ir stonb.
Slovanski gostje dobrodošli! Miklavžev večer priredi „Narodni pip-. ski klub pri Sv. Jakobu" v četrtek, dne 5. leeeuibra t. J., ob 8ljt uri zvečer v gostiini-
Priseglo je 5ln Nemcev, 500 Madjarov, 450 Italijanov ter 1350 Slovencev, Hrvatov in drugih Slovanov.
Dunajski župan dr Lueger pride sporni adi zopet za nekoliko tednov v Lovran.
Vesti iz Kranjske.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
Iz Ljubljane se nam poroča : Občinski svet je imel v ponedeljek zvečer redno javno sejo, kateri je v odsotnosti župana Hribarja predsedoval podžupan dr. vitez Blei\vei3-Trsteniški. Vsled nujnega predloga dr. Maj aro na sklenilo se je ob velikem navdušenju, da bode tudi Ljubljana primerno praznovala 60letni jubilej vladanja cesarja Franca Jožefa, županu pa se je naročilo, naj v tem oziru že v prihodnji seji predloži občinskemu svetu konkretne predloge. Občinski svetnik Prosenc je sitnaril tudi v tej seji ter med drugim stavil nujni predlog, naj se poslancu Hribarju naroči, da opusti baje nameravano obstrukcijo proti nagodbi. Gospoda Pro3enca se že dolgo ne smatra več resnim, zato je bil njegov predlog soglasno odklonjen. Mestnim delavcem se je z ozirom na veliko draginjo mezda primerno zvišala. Zvišani prejemki stopijo v veljavo z novim letom.
Višja trgovska šola v Ljubljani. V
zadnji seji trgovske in obrtniške zbornice kranjske je predsednik Lenarčič z ozirom na tozadevni sklep vseslovenskega trgovskega shoda naznanil, da se bo — kakor vs9 kaže — ideja ustanovitve višje trgovske šole v Ljubljani v kratkem uresničila. Vlada je namreč izjavila, da je pripravljena primerno prispevati k troškem za vzdržavanje te šole in da je tudi pripravljena, prevzeti eden del ustanovnih troškov. Tudi mestna občina ljubljanska bo prispevala s 4000, dežela pa z 10000 kronami na leto. Šola se menda otvori že prihodnjo jesen.
Trgovska zbornica Kranjska je ' v zadnji seji sklenila, da bode za prihodnje leto pobirala 40/o zbornično doklado. Prebitek ja preračunjen na o4~8 kron, ki se porabijo v zboljšanje plač zborničnim uslužbencem. Zbornični konceptni pristav dr. Fran \V i n d i-s c h e r je imenovan drugim zborničnim tajnikom.
Vesti iz Štajerske.
Nov premogovnik ? Blizu Laporja ie odkril vitez Jenstein z Dunaja premogovnik,
kih uro.torih g. Babiča s sodelovanjem tam ki baje	obeta-	, t ,
mrašev in pevskega društva „Ilirije^. Nastopi 170 000 kron je izposloval državni po-'ilikla-.ž z nagovorom na pipčarje in bo tudi obdaroval male in velike z darovi. Pipčaiji, ki želijo bvojim tovarišem napraviti zabave bin ha, naj blagovolijo svoja darila izročiti uo čtt.tka zvečer v zavitku z natančnim ime-
nom izda
v gostilni Babič-evi gospej Babič, ki ne
dariteljevega imena.
Vesti iz Goriške.
\ Tržaška učiteljska zveza ni prišla r.eUeljo v Gorico protestirat na javnem i.odu proti premestitvi slovenskega učiteljišča \z K'«pra v Gorico, marreč je odložila ta protestni shod na nedoločen čas. Eni pravijo, :a so zborovanje odnesli, ker so v nedeijo .-razr.oviiii goriški neodrešenci petnajstletno ob-3~:n;co smrti Karola Favettija, drugi pa trde, da e zvezi namignila šolska oblast, naj se vzdrži vs-ii daljnih demonstracij, ker bi te imele za člene neljube posledice. Pozitivnega ni nič znano.
x Prikrita demonstracija. Na dnevnem redu sebotne seje mestnega sveta goriš-
G-logowski & C°.
TRST, Capo di Pia2za 2 (Corso)
Edina koncesij ouirana šola
za pisanje na pisalni stroj
Podučujejo izvežbane učne moč«.
Brezplačno posredovanje n naieStenje.
Vpisanje vsaki dan. Veliki higijenični šolski prostori. TELEFON 1770
z i kuharico krčme po ribe. Ivo se je z ritini vračal, ga je pa hkratu v ulici Pozzo d-.! mare napadla slabost. Da ne pade na esti, se je mož zatekel v vežo neke hiše in m je počenil na tla. Mimoidoči ljudje, ki <o to videli, so takoj pristopili k njenri iu mu hoteli pomagati, a eden njih je šel po Iravnika na pomožno postajo društva ..Igeaw. So, ko je zdravnik prišel k njemu, ga je našel že mrtvega. Truplo nesrečneža je bilo. preneseno v mrtvašnico pri sv. Justu.
Star naCin tatvine. Ni še dolgo temu, j v piranu se bodo vršile smo poročali, kako je neki prebrisan j Utye dQe 9< 10 in n t m> -novic šel na stanovanje nekega svojega ] Zaprisega novincev vojne mornarice, i
V ponedeljek dae 2. d?cembra so bili v Puli i slovesno z tpii^eženi n ivinci voine mornarice. |
Prilika!! Okoristite se!!
V ulici Beccherie štev. 3
najdete v veliki izberi
okvirje vsake vrste in delalnico--
s—- za povečanje fotografij
po najniž ih cenah,
OQQQQQ®QQ2QQQ500
DVORANA SCH1LLER - VKREIN danes dne 4. decembra ob 8. in četrt zv.
RUSKI KONCERT
znamenitih sester
Vere in Jfasježde Černecki
iz Fetrograda
Cene
. Vstopnina K. 2'— Sedeži: I. vrste K 3 ■ I[. vrste K 2 —, III vrste K 1—.
Vstopnice se dobivajo v „Slovanski knjigarni in papirnici" (Jesip Gorenjec) ulica Valdirivo 40 in v trgovini Schmidl & C. (Veliki trg, Magist. palača)
ooooopcooooopooo
IS Pohištva
Polilštvo svetlo !n temno, spalna In jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje, slike zroala, siolice, popolno pohištvo za kuhinje in tudi posamezni komadi.
Trst, via Chiozza 8
(Rudeče table)
VITTORIO DOPLICHER
Najnižje cene.
Št. 1810.
V občini Kanal razpisani sta sledeči službi:
1)	Služba občinskega zdravnika z letno plačo 2000 K. Isti ima biti vešč slovenskega jezika. Prošnjo je uložiti do 15. decembra t. 1.
2)	Služba občinskega redarja z letao plačo 730 K in prostim stanovanjem v obe n-ski hiši. Isti bode moral zraven službe obč. redarja prižigati in čistiti občinske svet Inike.
Prednost do te službe imajo upokojeni c. kr. redarji ali pa c. kr. orožniki. Prošnje je uložiti do 15. decembra 1907 na podpisano županstvo.
Županstvo v Kanalu
dne 22. novembra 1907.
Zupan : KRIŽNIC.
OOO3000000000030 Dmrffl f B obeša,a» postelje. o?ra-rlUUU JE vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Scces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. - Izvršjje naročba vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2.
slanec dr. Ploj po toči prizadetim posestnikom v ptujsko-ormoškem okraju. Ptujsko glavarstvo je te dni začelo deliti podpore.
Odklonjeni kompromis. Iz Celja poročajo, da ao narodno napredni veleposestniki v brežiškem okraju odklonili kompromis z brežiškimi Nemci, vsled katerega bi dobili Nemci večino v brežiškem okrajnem zastopu.
Četrti letnik mariborskega učiteljišča razpuščen, Iz Maribora poročajo, da je ravnatelj učiteljišča Scbriener naznanil strajkujo-čim četrtletnikom mariborskega učiteljišča, da je štajerski deželni odbor sklenil zapreti 4. letnik učiteljišča ter odtegniti vse podpore in stipendije. Štrajkujoči učiteljiščniki bodo rekug rirali na naučno ministerstvo.
Gospodarstvo.
25.000 delavcev v Berolfnu brez dela.
Iz Berolina poročajo: Ker je bilo mnogo po-godeb razveljavljenih, je sedaj 25 000 delavcev brez dela, večinoma zidarske in železniške stroke.
Šivalni stroji
za Yse možne potrebe.
ne samo za obrtno uporabo, ampak tudi za vsako domače šivanje, dobijo se izključno v naši zalogi. ■
Paziti je, da se jih : kupi samo v naših — prodajalnicah =
Vse naše prodajalnice
se takoj spozna po — tem le napisu ---
SINGER & Co., Deln. družba za izdelovanje šiv. strojev.
OPOMBA Vsi šivalni stroji, katere ponujajo drugi trgovci pod imenom „S I N G E Ku, so posneme nekega našega starega ziatema, ki je mnogo slabji odjoa^ih najnovejžih ziattJ-mov za domačo uporabo bodisi glede izvršbe dela ali trpežnosti.---—----
-postelja MACHNICH
Okrasi radi svoje krasne elegauce vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami.
Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke.
SklndBte najfinejša in solidnega pohištva
v modernem slogu. — Popolne 10be.
Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in = olepševalno delo. =====
ANTON MAfiHMIflH TRST, ul- S. Giovanni 10
1 ~ i 1	1 - 1
1 1111	11 lil ] 1
Važno za inženirje, stavb, podjetnike in zid. mojstr e
H||i Jk prve vrste po cenah ■■ ■■	w	brez konkurence
Riva Grumula št. 14. Telefon 1182.
Btrau IV
»EDINOST« štev. 333
V Trsta, dne 4. decembra 1S07
# 4
7% ZaS, a&ŠClf. ftzzm&s&tš, rsioauft
siaat ^aer®^
fmOmi*
TJBli BALKi
Denar se je podražil ! Kako se more podražiti denar, ko velja goldinar danes manje, nego je veljal pred 10 —20 leti V Tako odgovarja naše dobro ljudstvo onim. ki pravijo, da je danes denar zelo drag. Mi bi želeli, da bi kaka kompetentna oseba pojasnila to vprašanje natančno in poljudno da bi tudi naše širše mase imele pojm : Kako je možno, da se denar podražuje ? Zakaj je navstala ta nenavadna draginja in — kedo je zakrivil ? ! Ker bi bila pa taka (eventuvelna) razpmva gotovo precej dolga in mnogim težko um-Ijiva, hočemo tu v par besedah povedati v stvari, kar se nam poroča od ljudi, ki se ba-vijo s tem vprašanjem.
Denarja ni danes nič manje nego ga je Lilo, recimo pred G meseci, a je vkljub temu navstalo veliko pomanjkanje denarja in to širom sveta. Kje jc torej denar ? Velekap:ta-listi so denar vzdignili iz raznih bank in ga drže, ali doma, ali pa ga imajo shranjenega v varnostnih celicah. Na vsak način leži denar mrtev, med tem, ko se skoraj vsi in tudi najmočnejši denarni zavodi trudijo, kako bi si oskrbeli dovolj „okroglega". Začel je boj za denar. V Ameriki je pomanjkanje največe. — Amerikanci iščejo denar v Evropi. Ta — stara in zaničevana Evropa, ima sicer denarja, a ga Amerikancem noče posojati, ako nima pri tem velikih koristi.
Ker pa je šlo vkljub nenavadno visokemu eskomptu v Ameriko mnogo denarja in ker bo tudi pri nas nekateri imoviteži odtegnili svoje milijone prometu (nepotreben in neopravičen strah !), so začeli vsi denarni zavodi višati obrestno mero, ki je danes prišla že do 5 in celo do 6°/, ! ! Kedor hoče imeti denar cd onih. ki razpolagajo ž njim, ga mora obrestovati visoso, ker ga drugače ne dobi. Denarni zavodi so pa od druge strani primorani višati obresti na dana posojila, ker bi drugače morali dokladati z rezervnih fondov, ali pa bi morali — propasti.
To smo napisali, da vsaj deloma pojasnimo vzroke sedanje draginje denarja. Dostaviti pa moramo, da so vsi naši de narni zavodi tako solidni kakor so bili vedno in da ni torej najmanjega povoda za odtegovanje denarja iz njih.
Književnost in umetnost
Koncert sester Černecki. Današnji koncert slavnoznanih ruskih umetnic sester Oernecki, je pravi umetniški dogodek v našem mestu. Kritik lista „Triester Zei ung", znan po svoji strogosti, ki je prisostvoval skušnji, piše v včerajšnji številki o teh umetnicah tako-le : „V muzikalnih krogih našega mesta je vzbudila živahno zanimanje vest, da bomo imeli v kratkem koncert obeh slavnoznanih Rusinj. Virtuozinja na klavirju Vjera Cer-necka ustvarila si je svojo slavo ne le na Ruskem, ampak po vseh velikih mestih Evrope. Njeno ime imenuje te poleg najboljših in, ako je komu dana prilika, kakor včeraj našemu muzikalnemu kritiku, da primerja njeno sviranje z onim prvih veličin, pa zares vzbudi Vjera Oernecka pri njem največje za čudenje. Ona je dosegla ono najvišjo stopinjo tehnike, s katero še le pridobi umetnik popolno svobodo, da se ves oddaje interpretaciji skladbe. Gospa Ćernecka pridaje svoji igri silo in veličastnost; ali to ni le gola čudovita fizična sila, ampak ob enem tiči v tem intenziteta duševne eneržije, ki povzdiguje njeno igro nad eleganco enega d' Alberta, že nijaliteto enega Busonija, učenostjo enega BiiloAva in spominja na Rubinsteina, kojega nihče ne pozabi, ki ga je kedaj slišal. Ona je bila Griinfeldova učenka na Dunaju, ali mojster je vzbudil v njej narav levinje, ki resnično v njem samem ne živi. — Ob enem ž njo bomo slišali njeno kot pevko slavno sestro Nadježdo. Čudoviti zvok njenega kon-tralta ob svojem veličastnem obsegu in še bolj globočina njenega čustvovanja osvoji si gotovo kar na mah naš publikum, ki je tako dojmljiv za lepo petje".
Koncert, kakor že naznanjeno, se bode vršil danes zvečer ob 8. uri v Schillervercinu. Karte je dobiti v Slovanski knjigarni g.a Gorenjca.
Razne vesti.
Iz žene naredil klobase. Iz Rima javljajo, da je neki kmet v Frattaminore umoril svojo ženo in potem z nekim proka-jalcem mesa iz trupla napravil klobase. Spravila sta klobase na trg, kjer so bile prodane. Oba so zaprli.
Velik orkan na Portugalskem. Na Portugalskem je zadnje dni razsajal grozen orkan. Reka Tajo je prestopila bregove in poplavila nižine. V Lizboni se je zrušilo več hiš.
Poslanec omedlel. Med včerajšnjo sejo poslanske zbornice je poljski poslanec Pastor omedlel. Dva zdravnika sta mu priskočila na pomoč in odredila, da so ga prenesli ▼ njegovo etanovanjo.
Kača v vinskem soda. Neki Malean je obiskal nedavno temu nekega vinotržca v Nagystereniju. Da bi vino pokasil, je izpil kozarec vina ter je par minut na to umrl. Tudi vinotržčeva soproga je bila kmalu na to mrtva, ko je pila to vino. Orožništvo je začelo takoj stvar preiskovati. Ko so sod odprli, bo našli v njem že na pol gnjilo kačo.
Kako je kača prišla v sod. niso mogli kon-statovati.
Časniki v Pariza. V Parizu izhaja skupno 3218 časnikov, od teh je 139 dnevnikov. Poprečno prihaja na 900 Parižanov po en list. V Parizu je ekolu loO.OOO ljudi, ki žive od časnikov.

jestvin
letnega pomoćnika za prodajalnico Ivan Mahnič — Bazovica.	155o
• o e o • •
• • i • • l
-past
MALI OGLAS!.
IČPPm čevljarskega pomočnika. Naslov p^ve In-lObClIl seratni oddelek Edinosii.	1")6:J
Priliono Pano Proda se velika, nova peč iS llltlld Utilld. iz železa gld. 8. Nov naslonjač, ki da upogniti, s temnega lesa gld. 5-—. Nov, moderni Jivaini stroj, ki Bluži za vsako delo in umetno vezanje gld. 55*— GaranČija za 5 let. — Ulita S. Caterina 9, Skladišče 1, A.	1565
Vn^nHoiSlIniri zgotovljenih oblek in blaga JJf UUctJdlllll/l za moSfce obleke I v a n
S i m i v Trst, uliea Barriera 32 v hiši lekarne Pic-cioln, sprejmejo se sedaj naročila za moške obleke ia drugo potrebno za bližnje Božične praznike proti naračunu in plačilu na obroke.	134
Sadjerejci! — Sadno drevje
sadite v jeseni, ne Bpomladi. Mnogo tisoč cepljenih jablan, hrušk in češenj po nizki ceni proda sadjarsko drnštvo v Rihembergu.	1367
F 1*51 n RlP&O naznanja vsem svojim cenjenim ri ali oiroct gostom, da odpre dne 30. t. m. GOSTILNO ex GlRALDI, Piazza deli' Ospidale, vogal Pieta štev 1.	1522
1// A1 I V) TržaAka tvrdka prvega reda £eii stopiti v zvcmo s kuko mlekarno, kateia bi lagala, to tvrd ko z mlekom proti takojšnjemu plačilu Ponudbe v nemškem ali italijanskem jeziku na „In-seratni oddelek Bdi v osti pod ,,MILCH-ABNAHME1723
^BOBBOSSS
FRANCESC0 S. DONATI
elektrotehnik TRST, mliea deli' Aeq*«t«tto it
litiriimn dettratetoitii deliliiu t irilejii« mehanično delalnlco
Ifnjtat tjmIJito iltkteltu rurntljav«, *to&mt, t*l«f*n«T, «tr»loToJ«T, kakor tađl ns»h»alia» dal«, ki 42 m t rraal a alaktrotehaiko, kakor poprav« dlnamli-ijS Bik »etorJOT la prooanoi* s-rotiljk kakorinoga al bodi
<j$M	ilittni,
"-S Cm« Jak« zmerne Ia Izvršitev popolna.
Prva trgovinska tvrdka
ALBERTO COEN
Trst - ulica Parini št. 4 - Trst
VELIKO SKLADIŠČE JESTVIL
Alpsko mailo po K 2 80, kg. Kavj, Sladkor, Riž, Napoljika zmss, Kakao, Čokolada, Oije Iz oljk ali bombaža itd. itd.
Pošiljatve s požtnimi zavoji, po vsej deželi
poštnine prosto. — Pisma našlovljati na ALBERTO COEN — TRST. Cene najzmerncjše.	~~
Jovsrna rckovlc
iw. Valerio
Trg Cavana 3 vi-a-vis lekarni Serrava o Rokavice po meri po yo 11 ve Rokoviee doli>e za ples. Bogata izfeera. b?3 Tovarirške ccn?

Ivanka Doreghini
TRST - ulica filaclomuna štev. 8
VELIKA ZALOGA pohištva, mani faktur, ur, rlik,
zrcal in tapetarij Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke zia izbero.
TGODNE CENE.
Prodaja pr oti takojšnjemu »;Ia-
Ai I I I i fr-* 4-1 1 /-»i n 'j rvSr-nl/A	— f*
Jabolka
Odda
— — postelja v sobici za moža. Androna O C del Pane št. 5, V. nad.	1557
■
TOVARNA ZRCAL
Via Farneto štev. 3
V novi prodajalnici igrač In drobnarij
se nahaja vedno
IC VELIKA IZBERA
glarnikoT, torbic, ročnih torbic, raznih lišpoT, predmetov za darove, finih dižav po nizki eeni, ter pisarniških predmetov in izbrana zaloga krasnih razglednic at
----zszz. to.
z roko obrana.
jako lepa, okusna in trpežna raz-prodajem od 50 kg. naprej proti povzetju na tukajšnji kolodvor postavljena 3van Simaitčič vrtnar v Litiji.
flTTILIO PIZZ0RN0 jVia Farneto štev. 3
TRST, ulica Gluseppe Parini štev. 9 — vogal ulice Giorgio Vasari.
Ogledala navadna in oglajena. — Poprebrenje starih zrcal. — Skladišče kristalov, navsdnega in delanega b tekla. — Zaloga navadnih in oglajenih šip za kočije. Oglajeni kristali, vezani z medjo — Zrcala z urezi. Šipe z \sakovrstnimi risbami. — Apaniranje šip.
BARVARNICA SlcaSkna^o
CENE ZMERNE. Ulica Farneto 11. A. Boegan
ItSI
Trgovina z manufakturnim blagom -^m
ANTON SANZiN pok. Frana - Trst. Barriera vecchia št II
VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pletenine, kravate moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovratniki ovratnice zimsse maje za ženske in moške in konfekcijonirano blago za delavce.
s
HOTEL
Pri zlatem jelenu
v GORICI.
Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. -- Raznovrstna namizna vina in v butelkah.
Za preč. duhovščina separatna soba na razpolago. ' Za ranogobrojen obi^.k se toplo uri p o- : roča udani	DEKLE Vii
t C
<
s .1®
•I'


■■r
Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi
Avtorizovana delalnica za električne napeljave
TBST. L argo Santorio Santorio št. 5 v začetku ulice Farneto
Napeljava eleKir. zvoncev, Mavov, telefonov in strelovodov.
Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd.
Aparati baterije in potrebščine za električno xdra videnje.
Delo se Izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZAST0N1.
g^" po nizki ceni Najfineja vrsta po kr. 56, 64. 76. 80. VAMPE po kr. 32 TELETINA po 80 kraje, in po gl. I ŠTAJERSKI PIŠČANCI po 76 kraje.
samo v
MESNICI Gx\LLO
TRST — Piazza Barbacan — TRST
Odprla se je na novo
Prodojolnlco manlfnkturnesa blasn m Mnarine
Aiitonio Contento
Trst, ulica Poste št. 10 (vogal ulice Valdirivo)
? Govori se slovensko.	-
ulica S. Giovanni št. 6 hi 12
Podružnica v Zadru
SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica majoličnih peči
lastnega izdelka.
Bogata izbera plošč za kopeiji in kuhinje
Na najvišje povelje Njegovega
c. in kr. Apostols. Veličanstva
}QQ(VIII. c. in kr. Državna loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
T- Jedina postarao dovoljena v Avstriji, ima 18.389 Id denarna loterija, dobitkov v gotovini v skupnem znesku 512 980 K.
Glavni dobitek znaša 200t000 kron u sotoulnL::::
Žrebanje nepreklicno 19. decembra 1907. Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III, Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, pn davčnih, postnih, telegra-fičnih in železničnih uradih, v menjalnicah itd. — Prodajalci srečk dobč načrte brezplačno. — Srečke se dopošljejo poštnine proste.
C. kr. Ravnateljstvo loterijskih dohodkov (oddelek za clržavng loterije).
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
Trst, via delle Ombrelie ht. 5
TELEFON 18-49
Guide e ttgo C@en
100.000 buteljk od Šampanjca
za refošk
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šarapanjc. bordeaux, rensko viuo. konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk r.,1 pol litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene
Prevzamejo se dopošiljatve na deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste.