Št. 172 (14.568) leto XUX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK'pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja Številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - UL Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1300 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
SREDA, 30. JUNIJA 1993
VOJNA V BOSNI IN HERCEGOVINI
Ultimat Izetbegoviču
Bosansko predsedstvo prepričuje svojega prvega moža, naj pristane na delitev Bosne, neuvrščeni pa v VS ZN zahtevajo konec embarga
NEW YORK, SARAJEVO - Islamske države in Članice gibanja neuvrščenih so v torek pozno ponoči prisilile Varnostni svet Združenih narodov k Se eni razpravi o odpravi prepovedi oboroževanja bosanskih Muslimanov. Pobudnice so še pred glasovanjem dobro vedele, da gre za boj brez upanja v zmago, toda kot upajo, naj bi »moralno vprašanje dovoljenja za samoobrambo«, kot je glasovanje imenoval pakistanski predstavnik, v ozadju vendarle razdelilo nasprotnice odprave embarga iz Zahodne Evrope in ZDA. Clintonova administracija namreč uradno Se vedno zagovarja oborožitev Muslimanov skupaj z zračnimi napadi na srbske postojanke v Bosni. A Washingtonu se ni treba bati, da bo moral svoje obljube tudi uresničiti, saj je Rusija že napovedala veto. Prava pogajanja o Bosni zato ne potekajo v New Yorku, ampak v garajevu, kjer sku-Sa sedmerica elanov bosanskega predsedstva prepričati Alija Izetbegoviča, po besedah lorda Owna »Človeka, ki ga ne moremo zaobiti zaradi njegovega vpliva na vojsko«, naj pristane na srbsko-hrvaški naCrt razdelitve Bosne na tri samostojne enote. Opazovalci še ne pričakujejo odločitve, saj je bosansko predsedstvo že napovedalo nadaljevanje prepričevanja. K Cim hitrejšemu pristanku bosanskega predsednika na razdeljeno Bosno pa naj bi pomagali tudi Srbi in Hrvati, ki z združenimi močmi napadajo Muslimane v osrednji Bosni.
Poročila s fronte okrog KreSeva in Kiseljaka pa so nasprotujoča, saj po izjavah poveljstva hrvaške vojske napredujejo muslimanske sile. (Agencije)
Vojaki bežijo iz goseničarja britanskega poveljnika Alastairja Duncana, ki je pri Žepči naletel na protitankovsko mino (AP)
Ustica: Domnevo o dvojnem izstrelku sprejeli z zanimanjem, a tudi s skepso
RIM - Ameriški izvedenec Robert Sewell je prepričan: letalo Itavie, ki je 27. junija 1980 strmoglavilo pri Ustici, sta zrušili raketi.
Izvedenec zduženja svojcev žrtev letalske tragedije je na tiskovni konferenci v Rimu orisal zaključke, do katerih je prišel po podrobni analizi letala. Sewell, ki je bil 40 let v službi pri ameriški vojski, nima dvomov. Ita-viin DC 9 sta zadeli dve raketi, ki ju je izstrelilo bojno letalo iz razdalje okoli 12 milj in ki je le-
telo pod civilnim zrakoplovom. Prva raketa je zadela prednji del letala, druga pa je prebila rep.
V dokaz je izvedenec navedel kopico podatkov in indicev. Dejal je, da je slo za majhni raketi zrak-zrak z optičnim sistemom vodenja. Namenjeni sta bili najbrž drugemu bojnemu letalu, ki ga je DC 9 nehote »zasenčil« s svojo maso. Ali tip raket lahko razkrije identiteto »killerja«? Ne, pravi Sewell, ker je s takimi raketami leta 1980 oboroževalo svoja letala vsaj 40 držav.
Javni tožilev Giovanni Salvi, ki s preiskovalnim sodnikom Rosariom Priorejem vodi preiskavo, se do te teze ni hotel opredeliti in je dejal le, da gre za »zanimivo delovno hipotezo, ki smo jo vsekakor upoštevali«. Dodal je, da jo bo treba primerjati z italijanskim in mednarodnim dogajanjem v dneh, ko je letalo strmoglavilo. Pri tem je sodnik pohvalil ZDA za sodelovanje, obenem pa dodal, da ne Francija ne Rusija nista pokazali iste pripravljenosti. (VT)
RIM / ODLOČEN ZAGOVOR
Craxi spet govoril o zaroti, katere naj bi bil žrtev
Pred komisijo priznal, da je kršil zakon o finansiranju strank
RIM - »Včasih se parlamentarec znajde v težavah in zadregi, še zlasti ko mu sodijo kolegi, ki niso moralno neoporečni. Mislim predvsem na tiste, ki se srečujejo in imajo stike s kriminalnim okoljem.«
Bettino Craxi, ki je včeraj pričal pred poslanskim odborom za parlamentarno imuniteto, se je ustavil pri nedorečeni grožnji. Toda s pripombo: morda bom imena in priimke razodel na plenarnem zasedanju.
Odbor je obravnaval včeraj štiri zahteve milanskih sodnikov, ki v okviru podkupninske afere dolžijo Bettina Craxija, da je kršil zakon o javnem finansiranju strank, da je izsiljeval podkupnine in hranil ukraden denar. Kot že večkrat v preteklosti je bivši tajnik Psi priznal kršitev zakona o finansiranju stran, zavrnil pa ostale obtožbe in se prikazal kot žrtev kompleta. Sredstvo komplo-ta, je dejal, so milanski sodniki.
V zagovoru je Craxi najprej sledil že preverjeni shemi: zanikal je, da bi poznal ljudi, ki jih sodniki navajajo kot priče; poudaril je, da je bila kršitev zakona o finansiranju strank splošen pojav, pred katerim ni bila imuna nobena politična sila; podčrtal je teorijo komplota.
Ob koncu pa dodal tri vzroke »zadrege«; dejstvo, da se problem obravnava s kriterijem »politične oportunosti in propagande«, ne pa po zakonu; dejstvo, da si politična nomenklatura,
Bettino Craxi
ki se je prav tako protizakonito finansirala, lasti pravico, da sodi drugim; tretji vzrok pa so kolegi, ki »nimajo moralne pravice, da mu sodijo«.
Novinarjem, ki so Čakali pred dvorano, kjer je zasedal odbor, Craxi ni hotel reci nie veC. Pa tudi v odboru je bil, po pričevanju elanov, v tem pogledu skop in namigujoč. Predstavniku Severne lige Gianmarcu Manciniju, ki ga je izrecno vprašal, na koga cika, je Craxi odgovoril, da bo imena in priimke povedal v avli na plenarnem zasedanju zbornice, »seveda Ce bom imel za to možnost in priložnost«. Dodal pa je vsekakor, da misli »na osebe, ki imajo zelo vplivne zadolžitve«.
Opomin je bil izrecen. Odbor pa bo kljub temu predlagal zbornici, naj dovoli sodni postopek rpoti bivšemu socialističnemu liderju. (VT)
PMIIMKI OmiK
Nedelja 4. julija 1993
ob 18.30
Vrh na Doberdobskem Krasu
m DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Šolski skrbnik: »Zgrešeni prevodi so hud primer«
Tržaški šolski skrbnik Renato Andreassi je ocenil zgrešene prevode naslovov slovenskih maturitetnih nalog kot »hud primer«, za katerega upa, da se ne bo več ponovil. Skrbnik je najavil, da bo vso dokumentacijo o zadevi poslal ministrstvu za šolstvo. Medtem so se na poklicnem zavodu Stefan začeli ustni izpiti.
s
.....................stran 3
Volitve v Gorici najbrž na jesen
Predčasne občinske volitve na jesen se v Gorici zdijo že neizbežne, po predsinočnji napovedi skorjašnjega odstopa župana Tuzzija se je prvi poskus oblikovanja široke institucionalne večine izjalovil: načelniki skupin v občinskem svetu so se po skoraj triurnem sestanku razšli brez dogovora.
stran 5.
Goljufija pri uvozu mesa
Finančna straža je v Gorici odkrila veliko goljufijo pri uvozu mesa In živine. Prijavili so 12 oseb, ki naj bi preko osmih fiktivnih podjetij ogoljufale državo za 37 milijard lir davka IVA.
.......................stran 5..
OBALA / POLETNI KULTURNI UTRIP
Od glasbe do filma in gledališča
Kulturni in turistični delavci obljubljajo, da bodo ustregli prav vsem okusom
Boris Vuk
Novi
načini
pranja
denarja
PARIZ - Mednarodna skupina za finančno dejavnost (GAFIJ, ki proučuje načine pranja denarja, je v svojem letnem poročilu, objavljenem v sredo, poudarila, da obstajajo »nove tehnike«, ki jih uporabljajo pri pranju denarja. Skupina sedmih najbolj razvitih držav sveta G7 je GAFI ustanovila pred štirimi leti, da bi raziskala možnosti za ukrepanje proti pretoku denarja od mamil. Vendar poročilo hkrati poudarja, da so -»pralci« umazanega denarja tudi sami razvili »bolj izdelane metode«, da bi se izognih novim predpisom. Zatekajo se namreč v nebančne finančne ustanove: menjalnice, igralnice, finančne posredovalnice, življenjsko zavarovanje, poštna nakazila kakor tudi zunanja podjetja v finančnem sektorju -drobnoprodajna mesta, uvozno-izvozne družbe ali paravanske družbe.
(AFPJ
Poleti je neuradna prestolnica naše države Portorož. K temu statusu sodi tudi primeren kulturni utrip. Na včerajšnji tiskovni konferenci so v portoroškem Avditoriju predstavili program kulturnih prireditev letošnje poletne sezone. Program je zastavljen tako, da bodo lahko v njem našli kaj zanimivega zase tako najzahtevnejši ljubitelji »visoke umetnosti« kot tudi tisti, ki imajo raje preprostejšo zabavo, na primer Moped Show, ki bo s sodelovanjem jazz pevke Mie Žnidarič tudi nekoliko dvignil nivo.
Tradicionalni Piranski glasbeni veCeri se bodo zaceli že ta petek z nastopom Ljubljanskih madrigalistov, nato pa se bo zvrstilo še sedem koncertov z večinoma svetovno uveljavljenimi izvajalci.
Omeniti je treba še sobotno uprizoritev opere Traviata v izvedbi Opere in Baleta SNG iz Maribora. Tudi za ljubitelje lažje glasbe je poskrbljenio, napovedanih je pet sodobnih zabavnoglasbenih prireditev. Melodije morja in sonca pa bodo letos predstavljene v Kopru.
Petkovi veCeri v Avditoriju so posvečeni filmskemu gledališču. Filmske uspešnice, ki jih predvajajo, bodo zanimive tudi ta tuje goste, saj filmi niso sinhronizirani in so marsikdaj prikazani tukaj prej kot v mnogih velikih evropskih mestih.
Živahen kulturni utrip za to poletje obljubljajo tudi v Kopru in Izoli, kjer se bodo zvrstile številne prireditve, od rock koncertov do gledaliških predstav. (Foto: Srdjan ŽivuloviC/TRIO)
PODKUPNINE / POLEG NOVE SERIJE JAMSTVENIH OBVESTIL
Preventivni zapor za bivšega menedžerja Fiata Ghidello
RIM - Vittoria Ghidello, ki je bil dolgo let na Čelu družbe Fiat Auto, trenutno pa je predsednik turin-ske družbe »Graziano Tra-smissioni«, je vCeraj doletel nalog za preventivni zapor. Na zahtevo javnega tožilca Nicole Magroneja ga je podpisal preiskovalni sodnik Carlo Curinone, in sicer v okviru preiskave o upravljanju podjetja Oto Trasm iz Barija, katerega večinski delničar je prav turinska družba.
Ghidella in še nekateri voditelji obeh družb so že pretekli mesec prejeli jamstvena obvestila, saj so jih sodniki sumili poneverjanj v škodo države, ponarejanja poslovnih podatkov in davčnih prekrškov. Bivšega Fiatovega menadžerja pa kljub zapornemu nalogu še niso aretirali, ker naj bi se nahajal v Nemčiji, medtem ko so že v zaporu trije voditelji družbe Graziano Trasmissioni.
Sicer pa je bil na področju podkupninskih preiskav včerajšnji dan dokaj intenziven. Jamstve-
na obvestila je prejela vrsta uglednih parlamentarcev: Carmelo Conte, Claudio Signorile in Gulio Di Donato (vsi PSI) ter Antonio Cariglia (PSDIJ, medtem ko je že v ponedeljek ista usoda doletela tudi Ciriaca De Mito. Signori-leja milanski sodniki dolžijo prejema podkupnin od podjetja Lodigia-ni za železniške zakupe, medtem ko naj bi Cariglia prejel podkupnino družbe Buli za dobave na raCun ministrstva za kulturne dobrine. Jamstveno obvestilo za Conteja, ki so ga izdali neapeljski sodniki, se nanaša na Italio 90, medtem ko je Di Donato osumljen, da je prejel 100 milijonov lir za zakup pobiranja odpadkov v občini San Giorgio (Neapelj). Ci-riaco De Mita pa je skupaj z bratom Michelejem prejel novo obestilo od sodnikov v Salernu, ki ga dolžijo sodelovanja pri korupciji ob gradnji nekega industrijskega obrata.
Pri sodniku Di Pietru se je vCeraj oglasil Claudio Martelli, ki je spontano
pričal o eni zmed afer, zaradi katerih je prejel jamstveno obvestilo, medtem ko so turinski sodniki zaslišali bivšega elana KPI Brenna Ramazzottija. Po neuradnih vesteh naj bi Ramazzotti tokrat priznal, da ni bil lastnik zunanjetr-
govinske družbe Eumit, ampak da jo je upravljal v imenu svoje stranke, povrhu pa naj bi izjavil, da 50 milijonov na švicarskem raCunu »Gabbietta« ni bilo sad prodaje te družbe, ampak izkupiček podkupnin in finansiranj.
2
Sreda, 30. junija 1993
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
TELEVIZIJA / IMENOVANJA
RAI ima nov upravni svet
Spadolini in Napolitano izbirala med neodvisnimi
Danes
nova
volilna
pravila
RIM - Poslanska zbornica se bo danes izrekla o novih volilnih pravilih. Prejšnji teden so poslanci odobrili vseh Sest členov zakona, danes pa se morajo izreci še o volilnih okrožjih in nato o zakonu v celoti.
Zbornica je skoraj v celoti sprejela predlog poročevalca Ser-gia Mattarelle, ki je predlagal večinski uninominalni sistem v enem samem krogu s 25-odstotno pro-porCno korekturo. Edina bistvena razlika, ki so jo vnesli poslanci, zadeva pro-porCno kvoto z možnostjo enega preferenčnega glasu.
Nova volilna pravila so bila včeraj v ospredju srečanja med predstavniki KD in DSL. Hrast si je zaman prizadeval, da bi dosegel dva volilna kroga in odpravil odštevanje glasov od pro-porCne kvote. Pogovor je bil prehodnega značaja, saj se stranki nista dogovorili o možnih popravkih med razpravo o senatu. Kljub temu pa je dogovarjanje vznejevoljilo Severno ligo, ki zahteva takojšnjo odobritev volilnih pravil in nato nove volitve. (VT)_
RIM - V ponedeljek zvečer sta se je javno o-prostila, ker nista uspela izpolniti obveznosti, včeraj pa sta dokončala nelahko nalogo in imenovala elane novega upravnega sveta javne radijske in televizijske hiše Rai. Predsednik senata Giovanni Spadolini in predsednik zbornice Giorgio Napolitano sta tako demantirala pesimiste, ki so šele za jutri napovedovali seznam novih upraviteljev.
Spadolini in Napolitano, katerima je zakon naložil to breme, sta se naloge lotila zelo resno in v popolnem sozvočju. Najbrž jima ni uspelo ohraniti v celoti rezerviranosti, ki sta jo želela, ker so nekatera imena kljub vsemu pro-nicnila. Odločala pa sta, kot kaže, povsem sama, saj glasovi trdijo, da so nekateri tajniki strank zaman silili vanju, da bi zvedeli, kaj nameravata.
Novi upravni svet Raia sestavljajo: redni profesor upravnega prava, bivši rektor beneške univerze in predsednik Zavoda za znanost in literaturo v Venetu Feli-ciano Benvenuti; prorektor milanske univerze Bocconi in direktor šole za vodenje podjetij pri isti univerzi, ekonomist Claudio Dematte; redni profesor rimske univerze la Sapienza in
Clan znanstvenega odbora italijanske enciklopedije Tullio Gregory; docent družbenih komunikacij pri milanski, rimski in turinski univerzi ter bivši predsednik novinarksega sindikata Paolo Murialdi in palermska založnica Elvira Sellerio. Kot o možnem kandidatu se je govorilo o tržaškem germanistu Claudiu Magri-su, ki pa je, kot kaže, odklonil zadolžitev, kot jo je pred njim Umberto Eco.
V krajšem sporočilu sta Spadolini in Napolitano pojasnila, da sta kandidate za novi u-pravni svet iskala med neodvisnimi ljudmi, ki so po izkušnji in občutljivosti pozorni za menedžersko vodenje podjetja. Odmevi na imenovanje novih upraviteljev so na splošno pozitivni. Danes se bo še zadnjic sestal stari upravni svet raia, ki pripravlja »belo knjigo« o problemih za nove upravitelje, nato pa bo umešCen novi upravni svet, ki bo moral v svoji sredi izbrati predsednika (govori se o prof. Benvenutiju) in skupno z glavnim delničarjem Iri imenovati novega generalnega direktorja. To bo prvi preizkusni kamen, ki bo pokazal, kolikšne neodvisnosti so res sposobni novi upravitelji.
ITALIJA / PREPRIČANJE MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA
Sporazum o ceni dela je možen
Vlada bo predložila kompromisni predlog
RIM - Minister za delo Gino Giugni je bil po srečanju z industrijci pesimist, premier Carlo Azeglio Ciampi pa še verjame, da je možno skleniti sporazum o ceni dela. Za potrditev tega prepričanja je predsednik italijanske vlade izbral sindikalno tribuno, kongres konfederacije Cisl. Vozli, ki še ostajajo, za Ciampija niso nerešljivi.
Italijanski premier, ki je včeraj v imenu vlade pozdravil kongres sindikalne organizacije, je zajamčil »napor vlade in moj osebni, da bi bil dogovor dosežen«. In k temu je dodal, da mu sporazum ni pri srcu zato, ker bi s tem učvrstil vlado in ji podaljšal življenje (»Nimamo ambicije, da bi postavljali rekord trajanja in si ustvarjali volilni kapital«), paC pa zato, ker je temeljnega pomena za vso italijansko družbo. »Sporazum«, je poudaril, »je sporočilo, ki ga domači in tuji investitorji pričakujejo. To bi bil dokaz, da s sanacijo gospodarstva in politike mislimo resno in da je Italija vredna zaupanja.« Besede so bile naslovljene predvsem industrijcem, ki so v ponedeljek sicer poudarili pomen dogovora, vendar v isti sapi dodali, da se »svet ne bo po-
Massimo Azeglio Ciampi
drl, Ce ne bo dosežen«. Ciampi ni istega mnenja. »Dogovor o ceni dela,« je poudaril, »je preokret v sindikalnih odnosih v podjetjih in v družbi in sestavni del splošne dohodkovne politike, ki naj okrepi proizvodno osnovo, o-blikuje nova delovna mesta, zaščiti kupno moc plaC in pokojnin.« Skratka eden od temeljev, na katerih sloni sanacijska politika.
S tem sta soglašala tudi tajnika ostalih dveh sindikalnih konfederacij Bruno Trentin in Piero Larizza, ki sta dodala, da so sindikati popustili že povsod, kjer so lahko, sedaj mo-
rajo glavni korak narediti delodajalci. In z njima je soglašal tudi tajnik Krščanske demokracije Mino Martinazzoli, ki je poudaril, da so si sindikati vselej znali prevzeti lastne odgovornosti, »medtem ko so bili podjetniki večkrat bolj togi in previdni«.
Kakšne so perspektive za dogovor bo jasno danes, ko bo vlada predložila sobesednikom kompromisni predlog. Nerešena vozla pa sta možnost izposojanja delovne sile v obliki leasinga ter možnost dodatnega pogajanja, ki ga podjetniki noCejo še zlasti v malih podjetjih.
Bistveno je ujeti resnični pu z življenja skupnosti
Petdesetletnica ustanovitve Partizanskega dnevnika predstavlja tudi priložnost, da se zamislimo o sedanji in o bodoči vlogi Primorskega dnevnika. V svetu in v družbi, ki se hitro spreminja, igrajo namreč javna občila zelo pomembno, Ce že ne bistveno vlogo, ki je lahko pozitivna in obenem tudi negativna. Časopisi, radio in televizija informirajo, a tudi manipulirajo javno mnenje, ga usmerjajo in zavajajo, so v dobrem in v slabem protagonisti družbenih dogajanj.
Ko sem sredi sedemdesetih let zaCel zahajati v uredništvo Primorskega dnevnika se je v njem bil oster generacijski boj.
Na eni strani so bili novinarji, ki so ustanovili Partizanski dnevnik, na drugi pa mladi, ki so zagovarjali različno novinarsko vizijo. Bil je to Cisto normalni spopad med tradicijo in novostjo, iz katerega sem se kot mladi pripravnik naučil marsikaj.
Občudoval sem starejše kolege, ki so imeli do dnevnih vesti in do oblikovanja Časopisa partizanski pristop (v pozitivnem smislu besede). To so bili tisti, ki so
Sandor Tence
me naučili novinarsko abecedo. Ne bom nikoli pozabil Marija Dolgana, tedanjega urednika tržaške kronike, ki me je preganjal s Črno in sodno kroniko, ko je dobro vedel, da ne bom nikoli niti povprečen Črni kronist. Seveda sem bil takrat na strani mladih, ki so starejšim skušali dokazovati, da se (tudi) majhen zamejski svet vendarle premika in da ni vec tisti iz leta 1945.
Iz tistega poštenega generacijskega spopada sem se, kot reCeno, naučil marsikaj korist-


mTimhl DNEVNIK
'letnica ustanovitve
nega. Spoznal sem, da bo Primorski dnevnik lahko živel in obstajal, Ce bo dojemal vsakdanji življenjski utrip svojih bralcev, ki je potem konec koncev utrip naše narodnostne skupnosti. Dnevnik je v svojem življenju prestal že vec kriz, ki so ogrozile njegov obstoj, najhujše pa je bilo, ko je v določenih trenutkih izgubil stik z realnostjo, ki ga je
obdajala.
Ne maram spominskih proslav, iz katerih Človek ne odnese ničesar, še manj pa tistih, ki nimajo nie skupnega s sedanjostjo in jo celo skušajo prikrivati in zakrivati.
Zgodovina je učiteljica življenja. To velja tudi za Partizanski dnevnik in za njegovega naslednika. Zato naj bo ta svetla obletnica priložnost, da se trezno in odkrito pomenimo o usodi tega našega Časopisa, ki je potem v marsičem tudi usoda Slovencev v teh krajih.
Prepričan sem, da bo moral Primorski dnevnik - še bolj kot doslej -informirati o našem vsakdanu, o lepih in manj lepih dogodkih, o uspehih in tudi o zablodah naše politike in naših politikov. Mi prevečkrat olepšujemo našo stvarnost, jo izkrivljamo in vCasih zaidemo v nasprotne pesimistične skrajnosti. Bodimo tudi novinarji nekoliko bolj realisti in pošteni do vesti, ki jih dnevno objavljamo. Vsi skupaj pa naj si ne delajmo utvar, da je manjšina otok v tem razburkanem morju.
/
NOVICE
Jamstveno obvestilo tudi za Renzullija (PSI)
PORDENON - Namestnik državnega pravdnika iz Pordenona Raffaele Tito je včeraj naslovil jamstveno obvestilo furlanskemu parlamentarcu Aldu Ga-brieleju Renzulliju, ki je osumljen kršenja zakona o javnem financiranju strank. Renzulliju, ki pri PSI odgovarja za zdravstveni sektor, naj bi milanska podjetnika izplačala 60 milijonov lir za fakture, ki so bile izdane za neobstoječe operacije. Podrobnosti naj bi bil izdal eden od podjetnikov.
Milanska podjetnika naj bi bila povezana z dvema velikima farmacevtskima hišama, preiskava pa naj bi bila povezana s tisto, v katero je vpleten tudi bivši minister za zdravstvo Francesco De Lorenzo. Prav zato bodo pordenonsM sodniki zbrano dokumentacijo danes poslali v Milan.
Dvesto družin na robu obupa
VIDEM - Videmski Digos pospešeno nadaljuje s preiskavo v zvezi z goljufijo, s katero so za 34 milijard opeharih Deželo, a tudi bančne zavode in seveda posameznike, ki so svoje prihranke vložili v nakup stanovanj in sedaj tvegajo, da se znajdejo na cesti. Potem ko so predvčerajšnjim aretirali osem oseb, preiskovalci skušajo razvozlati zamotan sistem poslovanja treh od skupno 17 zadrug, ki so osumljene, da so s prevarami, lažnimi stečaji, brezobzirnimi agenti in svetovalci polnile blagajne.
Predstavili publikacijo o pomanjkanju kisika v Jadranskem morju
TRST - Po številnih raziskavah je danes mogoCe ugotoviti razloge za množičen pogin rib v Jadranskem morju. Do njega ni prišlo zaradi onesnaženja morja, kot je marsikdo zatrjeval, temveč zaradi klimatskih in meteoroloških razmer; le-te so namreC onemogočile, da bi se voda v globinah spotoma obnavljala, zaradi Cesar je v njej zmanjkalo kisika. Gre za pojav, ki je sicer prisoten v vseh morskih vodah in o katerem je govor v publikaciji, ki jo je vCeraj predstavil deželni odbornik za okolje Armando Angeli in ki so jo pripravih Giuliano Orel, Serena Fonda Umani in Floriana Alessi. Odbornik Angeli je predvsem govoril o prizadevanjih deželne uprave za Čistejše Jadransko morje, ki' je prav v te namene ustanovila posebni observatorij; sicer ga je ustanovila z dvojnim namenom: prvič da bi raziskala vzroke onesnaževanja in jih nato skušala odstraniti, dragic pa zato, da bi prebivalstvu nudila Cisto morje in Ciste plaže.
Umila dijakinja, ki je poskusila samomor na maturi
RIM - V rimski bolnišnici Gemelli je vCeraj ponoCi umrla dijakinja, ki je 24. junija med pisanjem prve maturitetne naloge poskusila samomor. 19-letno S.C. je med prvo pismeno preizkušnjo na zavodu de Sanctis obšel obup, oddaljila se je v stranišče, kjer se je obesila s pasom. Ko je bila že v nezavesti sta jo našla dva profesorja, ki sta takoj poklicala rešilca, s katerim so jo prepeljali v bolnišnico, kjer pa je vCeraj podlegla poškodbam.
r POLITIKA / V PETEK PRVA SEJA SVETA
Kdo bo predsednik deželne skupščine?
Vsi čakajo na prvo potezo Severne lige
TRST - V petek se bo na umestit-veni seji sestala novoizvoljena deželna skupščina, ki ima na dnevnem redu izvolitev predsednika in dveh podpredsednikov, pred tem pa bodo svetovalci prisegli zvestobo republiški ustavi in deželnemu statutu. Svetovalske skupine se še niso sporazumele o novem predsedniku, tako da obstaja stvarna nevarnost, da se bo petkovo zasedanje končalo brez izvolitve vodstva skupščine. Prvo sejo bo kot najstarejši svetovalec vodil zastopnik Liste za Trst Gam-bassini, pri tem mu bosta pomagala najmlajša svetovalca Polidori (Severna liga) in Degrassi (Demokratična stranka levice).
Severna liga, ki ima največ svetovalcev (17 na 60), je takoj po volitvah napovedala predstavitev upravnega in političnega programa novega deželnega odbora. Doslej pa tega še ni naredila in verjetno Čaka na prvo sejo skupščine. Njen lider Fontanini je rekel, da si bo Liga prizadevala za dosego dveh temeljnih ciljeh, ki sta
federalizem in nova volilna zakonodaja. Bossijevo gibanje vsekakor se ni odkrilo svojih političnih kart in še ni povedalo, s kom misli voditi Deželo ali pa želi ubrati pot opozicije.
Proti vsakršnemu sodelovanju s Severno ligo se je za sedaj izrekla Krščanska demokracija. Na predsi-nocnji seji strankinega vodstva je prevladalo stališče, da KD nima ničesar skupnega s tem gibanjem in da se ne boji opozicijske vloge. Njen tajnik Longo je dosedanje razgovore z bivšimi političnimi zavezniki in z DSL označil za neuspešne.
Sodec po volilnih izidih bo politično življenje na deželni ravni osredotočeno na Severni ligi, KD in DSL. Od odnosov med temi tremi strankami bo odvisna usoda deželne vlade, ki jo bodo - Ce bo šlo tako naprej - izvolili šele septembra ali celo oktobra. Ni izključeno, da bodo pojutrišnjem izvolili predsednika skupščine s Časovno omejenim mandatom, kot se je zgodilo po volitvah leta 1988.
NOVA ZALOŽNIŠKA POBUDA
Časopis za vsestransko turistično promocijo Istre
Med ustanovitelji družba Promolstria, krožke Istria in Italijanska Unija - Za sedaj priloga TriesteOggi
TRST - Istra je dobila učinkovito sredstvo za promocijo svoje turistične in splošne gospodarske ter kulturne ponudbe. Gre za publikacijo ’Tstria amica-prijatelj-ska Istra“, ki je pred dnevi izšla kot priloga tržaškega dnevnika TriesteOggi, brezplačno pa so jo razdeljevali tudi v nekaterih mestih severne Italije. Časnik, ki bo izhajal kot mesečnik, objavlja turistične informacije in oglase ter članke o zgodovinskih in kulturnih znamenitostih Istre. Namenjena je predvsem italijanskim turistom, a tudi gospodarskim operaterjem, ki želijo investirati v Istri.
Prilogo so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili elan
medniškega odbora, novinar Ezio Giuricin, predsednik krožka Istria in novoustanovljene družbe Promolstria Marino Vocci in Zeljo O-stojic, predsednik po-reškega podjetja "Istra Adria Marketing“, ki je tudi odbornik za turizem istrske županije.
Pobuda za Časopis se je rodila v Trstu, ki je za Istro važen kulturni in ekonomski sogovornik. Uvodnik k prvi številki je napisal univerzitetni profesor Ulderico Bernardi, ki je postavil v
ospredje kulturne in jezikovne značilnosti Istre kot nedeljive veC-narodnostne celote. Neke vrste Sponsor te pobude je gospodarska družba Promolstria, ki je nastala z mešanim (italijanskim in hrvaškim kapitalom) ob sodelovanju Italijanske vsedržavne zadružne zveze in Italijanske u-nije. Dražba, ki še Čaka na uradno registracijo zagrebške vlade, ima sedež v Bujah.
PARTIZANSKI
DNEVNIK
Na pobudo ZVI avtobusi za proslavo na Vrtni
Zveza vojnih invalidov NOB
obvešča,
da je zaradi velikega povpraševanja ljudi organizirala avtobusni prevoz na proslavo partizanskega dnevnika, ki bo na Vrhu v nedeljo, 4. julija, ob 18.30.
Kdor želi rezervirati prevoz z avtobusom, naj stopi v telefonski stik z uradom Zveze od danes do sobote, med 9. in 15. uro.
Telefon Zveze vojnih invalidov NOB: 360324
ČEDAD / PREDLOG ŽUPANA IZ PODBONESCA SPECOGNE
VIDEM / INDUSTRIJA
Loterija naj reši čedajski Mittelfest
Zamisel ni izzvala še nobene reakcije - Loterija naj bi bila vezana na lutkovno gledališče
Inženir Cario Melzi že tretjič imenovan za predsednika videmske Zveze industrijcev
Rudi Pavšič
ČEDAD - Bo loterija skupnosti Alpe-Jadrana rešila Čedajski Mittelfest? To je vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo, potem ko je idejo o loteriji iznesel župan iz Podbonesca Romano Specogna. Dejstvo je, da po prvih dveh izvedbah, ko je že kazalo, da si je Čedajski festival zagotovil stalnost, so iz Rima in samega Trsta prišle neprijetne vesti: denarja ni na razpolago. Kaj storiti? ZaCele so se prve polemike, zaCele so se medstrankarske bitke, Ceš da je festival služil v propagandne namene ene oziroma druge
stranke, enega oziroma dragega ministra.
V splošno nezanimanje je treba vključiti tudi Cedajsko občinsko upravo, ki je doslej zelo malo storila, da bi skušala vso zadevo premakniti z mrtve točke.
Odtod zamisel, ki jo je pred nekaj dnevi predlagal župan Specogna. Na podlagi podobnih prireditev (regata v Benetkah, konjske dirke, festival popevke, ipd.), naj bi tudi Čedajski festival povezali z loterijo, ki bi dobila
mednarodne razsežnosti, saj bi veljala za vse države in dežele skupnosti Alpe-Jadrana. Z nabranim denarjem pa bi brez večjih težav finansirali Čedajski festival, ki naj bi bil tokrat namenjen satiri.
Čudno pa je, da iz uradnih krogov ni nihče reagiral na Specognov predlog, ne v pozitivnem in niti v negativnem smislu. Zato ni znano, kaj o tem mislijo na zunanjem ministrstvu in na Deželi, ki sta pristojna za organizacijo take manifestacije.
Doslej je predlog podprl le umetniški direktor festivala Cesare Tomasetig, ki je celo predlagal, naj bi bila loterija vezana na lutkovno gledališče, ki je prisotno na Mittelfestu. S tem bi dali pobudi določen kulturni pomen, istočasno pa bi bila zanimiva tudi za televizijske hiše, ki bi lahko predstave v Čedadu izkoristile za svoje programe. Ne smemo namreC pozabiti, da je eden od oCetov italijanskih lutk, Podrecca, BeneCan po rodu in prav zato je lani Občina Speter ustanovila natečaj za Zlato lutko.
VIDEM - Inženir Carlo Melzi je bil v tretje izvoljen na Celo videmske Zveze industrijcev. S ponovnim imenovanjem so mu furlanski podjetniki izkazali zaupanje za doslej opravljeno delo v korist gospodarstva. Melzi je to odgovornost prevzel leta 1989, ko je furlansko podjetništvo preživljalo eno hujših kriz.
Z odločnostjo in strokovnostjo - je bilo reCeno na skupščini videmskih industrijcev - je znalo tudi furlansko podjetništvo zapluti v mirnejše vode. Danes pa se je položaj ponovno zaostril. Krizni položaj, ki vlada domala po vsej državi, je ugotovil Carlo Melzi, je ponovno izpostavil vrsto vprašanj tudi v Furlaniji, kateri se do konca leta pišejo slabi Časi. Prve znake pozitivnega trenda naj bi zaznali komaj v drugi polovici prihodnjega
leta.
V svojem posegu je predsednik videmskih industrijcev povedal, da sedanji Cas zahteva prenovno tako političnega, kot tudi nekaterih sektorjev podjetniškega razreda. Tudi odnosi do deželne vlade se morajo spremeniti in odpraviti je treba birokratski aparat, ki mori vsakovrstno gospodarsko pobudo.
Videmski industrijci so si za prihodnje obdobje zadali tri programske smernice. Te so valorizacija mlajših vodstvenih kadrov, obramba podjetij pred konkurenco in skrb za organizirano združevanje. Ob Melziju bodo vodstvo videmske Zveze industrijcev sestavljali še Adalberto Valdu-ga, Marco Fantoni, Adriano Luci, Do-menico Taverna in Franco Fontanin-
(R.P.)
ŠOLSTVO / ZACELI SO SE USTNI IZPITI
Na zavodu Stefan so dijakinje kar »predavale» profesorjem...
»Projekt V2« predvideva pripravo seminarske naloge o medšolski praksi
Prevodi: za šolskega skrbnika hud primer
»Gre za hud primer; upam, da se kaj takega ne bo veC ponovilo.« Tako je tržaški šolski skrbnik Renato Andreassi včeraj ocenil letošnje grobe pomanjkljivosti v prevodih naslovov maturitetnih nalog za slovenske višje srednje šole. Iz telefonskega pogovora je bilo razvidno, da je bil o zadevi seznanjen, čeprav je priznal, da še ni prebral našega dnevnika in člankov, ki so opozarjali na sramotno zgrešene prevode.
Že pretekli teden se je pozanimal pri slovenskem osebju na tržaškem šolskem skrbništvu, da bi izvedel za podrobnosti, to pa zato, da bi nato poslal na ministrstvo za šolstvo obsežno poročilo o nepravilnostih.
»Za zadevo sem izvedel potem, ko se je že vse "dogodilo“, zato tudi nisem imel nobene možnosti, da bi na kakršenkoli način vplival nanjo. Vsekakor menim, da je bila to zelo neprijetna nerodnost. Rim bom opozoril nanjo, na ministrstvo bom poslal vso potrebno dokumentacijo z upanjem, da se podobne ''neVšečhosti v
prihodnjih letih ne bi več ponovile,« je dodal še- tržaški šolski skrbnik Renato Andreassi.
Afera o zgrešenih prevodih naslovov maturitetnih nalog iz slovenščine medtem odmeva med našimi šolniki. Na slovenskih višjih srednjih šolah je včeraj med člani ocenjevalnih komisij vzbudila precejšnje presenečenje izjava koordinatorke tajništva ministrskih inšpektorjev dr. Petruzzijeve. da je znani slovenist prof. Bressan izrazil solidarnost ministrstvu za šolstvo zaradi kritik našega dnevnika in celo potrdil, da v prevodih ni bilo napak. Ob taki trditvi se je nekaterim maturitetnim »komisarjem« vsilil dvom s sledečima možnostima: ali prof. Bressan ni videl slovenskega prevoda, ali pa tako pomanjkljivo obvlada slovenščino, da ni mogel prepoznati napak. Seveda obstaja tudi tretja možna obrazložitev, in sicer ta, da je funkcionarka na ministrstvu slabo razumela besede prof. Bressana.
O tem pa več jutri, ko bo spregovoril prof. Bres-šan.., JMK)	\	.
Še pregled slovenske naloge in dijakinja je... shujšala za 10 kg (foto Ferrari/KROMA)
Marfan Kemperle
Le kje so časi, ko so med ustnimi izpiti kandidati zgolj odgovarjali na vprašanja članov ocenjevalne komisije! Na novi maturi, tisti iz tretjega tisočletja, bodo kandidati kar predavali; približno tako, kot je to včeraj storila Cinzia, dijakinja 5. razreda kemijsko-biološkega oddelka na poklicnem zavodu Stefan. Ko je napočila njena ura, je stopila v razred pred omizje profe-sorjev-učencev in jim začela predavati o Hita-chiju sedem-tri-sedem, spektrofotometru, ki služi za analiziranje serumov. »Profesorica« je razlagala snov, ki se jo je bila naučila na medšolski praksi v laboratorijih katinarske bolnišnice in Krajevne zdravstvene enote; kot prava izvedenka je zdrdrala vse mogoče, in ko jo je »učenec«-komisar vprašal, kaj so encimi, mu je hipoma obrazložila, da so to biološki katalizatorji.
Izpraševanje-predavanje je novost, ki jo je na letošnji maturi na Stefanu uvedel eksperimentalni »Projekt ’92«. Le-ta izrecno predvideva, da morajo dijaki predložiti komisiji seminarsko nalogo o praktičnem delu, ki so ga opravili med šolskim letom, nato pa morajo to svojo delovno izkušnjo še obrazložiti. Dijaki kemijsko-bio-
loškega oddelka so spretno izkoristili dano možnost: pripravili so obsežne strokovne izdelke in jih tudi primerno predstavili (nekateri tudi z grafičnimi prikazi na platnu...)
Cinzia je bila tretja na vrsti med včerajšnjim prvim dnem ustnih izpitov na Stefanu. Kolegici, ki sta pred njo predavali in odgovarjali, sta se dobro obnesli. Prva je odlično prestala križni ogenj vprašanj radovednih izpraševalcev. »Izgubila sem 10 let življenja,« je komentirala na koncu (ko bi tudi drugi vedeli, kako pomladitveno deluje matura, bi se na izpitih kar trlo mladostiželj-nih ljudi...). Druga se je izmazala iz »zahrbtnega«
vprašanja predsednika, ki je želel izvedeti, kaj se zgodi, če se Ph v krvi zviša za 10%. »Umreš«, je dahnila s skoraj nezavestnim glaskom in... preživela.
Ko je Cinzia končala svoje predavanje, se je matura vrnila v svoj tradicionalni okvir. »Predavateljica« je prevzela vlogo iz-praševanca, profesorji so oblekli spet svoje komisarske suknje. A ne vsi. Profesorica italijanščine je odigrala dvojno vlogo: izpraševala je in istočasno tudi odgovarjala, pojasnjevala, razlagala. Cinzia in tisti, ki so sledili njenemu izpitu so izvedeli tako za marsikatero zanimivost: na primer, da je tržaški pesnik Saba izbral psevdo-
nim po slovenski varuški Pepi Sabac, ki ga je tudi naučila prvo molitev, Oče naš, v slovenščini...
Izpraševanje iz specialne mikrobiologije je bilo tudi naravnano v bodočnost, saj je dijakinjo izpraševala domača profesorica. Tak tip »domačega izpraševanja« predvideva zadnji predlog o reformi zrelostnih izpitov. Seveda ostaja vprašanje, kdaj ga bo parlament odobril. Ko se bo to dogodilo, mlade Cinzie gotovo ne bo več na šoli. Kvečjemu bo študirala na univerzi. Medicino, nato pa se bo specializirala v kirurgiji. Vsaj tako je ob koncu odgovorila predsedniku na klasično vprašanje: Kam po maturi?
Pahor
jutri
prod
sodniki
Prof. Samo Pahor bo jutri zjutraj spet pred prizivnim sodiščem, in sicer v zvezi z dogodki, ki so se leta 1988 pripetili na glavni tržaški pošti: Pahor je nameraval izpolniti položnico v slovenščini, posegla je policija, sledila je prijava zaradi nasilnega dejanja in upiranja javnemu funkcionarju. Na prvostopenjski obravnavi so ga obsodili na 6 mesecev zapora, čez dve leti pa ga je prizivno sodišče o-prostilo. Javni tožilec s tem ni bil zadovoljen, obrnil se je na Kasacijsko sodišče, ki je sklenilo, da se s procesom u-kvarja druga sekcija prizivnega sodišča. Sledili sta dve obravnavi, 11. marca in 27. maja letos, ki pa sta trajali le po nekaj minut. Tudi Pahorjev odvetnik Berdon se je namreč medtem obrnil do Kasacijskega sodišča z zahtevo po preme-stitivi procesa zaradi Slovencem nenaklonjenega razpoloženja v Trstu. V pričakovanju na odgovor iz Rima so se zato sodniki obakrat odločili za odložitev.
NOVICE
WWF proti ljudskim gradnjam na Kolonkovcu
Tržaška občinska uprava je pred kratkim odobrila -v nasprotju z mnenjem rajonskega sveta Valmaura - načrt za ljudske gradnje (PEEP) na Kolonkovcu. V kolikor bi ta načrt uresničili, ugotavlja WWF, bi uničili velike zelene površine. WWF tudi poudarja, da je bil načrt sprejet pred dvajsetimi leti in se je opiral na predvidevanja o demografskem razvoju mesta, ki pa se niso uresničila. WWF je zato mnenja, da načrt ne odgovarja potrebam prebivalstva, ampak potrebam gradbenih podjetij, ki jih občinska uprava očitno podpira. WWF se je zato obrnil na nadzorni odbor z zahtevo, da bi preveril zakonitost obeh občinskih ukrepov.
Priznanje Afžircu Abdelhamidu Larouiu
Župan Staffieri je včeraj izročil bronasto kolajno alžirskemu državljanu Abdelhamidu Larouiu. Gre za posebno priznanje za pogumno dejanje, ki ga je opravil lanskega 11. novembra, ko je rešil življenje Giovanni Macovez vdovi Beselli, ki je tvegala, da bi umrla v plamenih svojega stanovanja. Abdelhamid Laroui je študent na inženirski fakulteti Tržaške univerze. Želel bi ostati v našem mestu in si v njem ustvariti svoji prihodnost.
“Stari“ Rolls Royce na Trgu Unitä
V včerajšnjih poznih popoldanskih mah je bilo na Trgu Unitä precej živahno. Na glavnem trgu se je namreč zaključilo 12-dnevno 3.022 km dolgo “popotovanje“ avtomobilov slavnega imena Rolls Royce, ki so prišli iz vseh krajev sveta. Z avtomobih, katerih vrednost se suče od 500 milijonov do milijarde lir (nihče od posestnikov pa jih ne namerava kljub visokim ponudbam prodati), so na letošnjem srečanju odpotovali z Dunaja ter preko Salzburga, Toblacha, Innsbrucka, Merana, Bočna, Rive del Garda, San Martina di Castrozze in prelaza Rolle ter po dolomitskih dolinah in Furlaniji pripotovali v Trst. Kljub častitljivi starosti niso njihova vozila nikoli odpovedala, na obrazih udeležencev pa je bilo mogoče razbrati veliko zadovoljstvo, ki se je nadaljevalo na skupni večerji v bližnji restavraciji.
OTROŠKA BOLNIŠNICA / IZJEMEN DOGODEK
SODIŠČE
GLASBENA MATICA / PRISRČNA SLOVESNOST
Zakoncema iz Južne Italije so se v Budu rodili peterčki
Na svet so predčasno privekala tri dekletca in dva fantka
Morilec Irme Lubiana čez 14 dni ponovno pred sodniki
V Trst sta prišla sama, na poti domov v Acireale pri Catanii pa bosta imela številno družbo: 26-letni Palmi Gangemijevi ter 32-letnemu Giuseppu Garozzu so se namreč v Burlu Ga-rofolu rodili peterčki, dva fantka in tri dekletca. Dogodek je izjemen tudi za tržaško otroško bolnico, kjer je prvič srečno pri-vekalo na svet toliko otrok.
Porod je bil že v nedeljo, vodstvo Burla pa je vest sporočilo šele včeraj. Kot je povedal odgovorni za oddelek intenzivne terapije, Umberto De Vonderweid, Gangemijeva in Garozzo nista prva zakonca iz Cata-nie, ki sta se namenila v Burlo: očitno se je sloves tržaške bolnice zaradi izvrstne oskrbe in profesionalnosti razširil daleč naokrog.
Že v Catanii so zdravniški izvidi kazali na predčasni porod. Zato sta se zakonca pred tednom dni odpravila v Trst, kjer so se iz varnosti odločili za carski rez: tako so na svet privekali Orazio, Venera, Alessia, Paola in Ugo, celo eden več, kot so sprva mislili. Trije so tehtali okrog kilogram, eden okrog 1200 gr, eden pa 1350 gr. Štirim morajo pri dihanju še pomagati z mehansko ventilacijo, s katero bodo morda nadaljevali še teden ali dva, eden pa teh težav nima. Vsekakor morajo dalj časa ostati v inkubatorju, hranijo pa jih po žili: računajo, da bodo v Burlu okrog dva meseca. Zatem se bo moral Garozzo, ki je trgovec, pri svojih poslil veliko bolj potruditi kot doslej.
Inkubator s peterčki v Burlu (foto Križmančič/KROMA)
Rinaldo Turisini, deželni uslužbenec, ki je obtožen, da je novembra lani umoril Irmo Lubiana, včeraj ni še izvedel za svojo usodo. Proces so namreč odložili na 13. julij, potem ko se je kot civilna stranka predstavil brat Lubianove.
Turisini je preiskovalcem takoj priznal umor: Irma Lubiana je od njega zahtevala, da zapusti družino, prišlo je do prepira, nakar jo je zagrabil za vrat. Truplo so v avtomobilu, ki je bil parkiran na Krasu, naslednji dan opažih izletniki.
Turisiniju bodo sodili po skrajšanem postopku, torej za zaprtimi vrati. Poleg tega je povrnil škodo staršem Lubianove ter delno možu, vse to pa pomeni, da bi mu morali bistveno znižati kazen.
ZALOŽNIŠTVO / HUDA KRIZA TRŽAŠKEGA DNEVNIKA
TriesteOggi: novinarji so včeraj prekinili sfavko
Delavci grafičnega podjetja Graphint ki so dobili odslovilna pisma, pa nadaljujejo s protestnimi akcijami
Novinarji dnevnika TriesteOggi so včeraj prekinili stavko, usoda časopisa pa ostaja še vedno skrajno nejasna. Grafični delavci podjetja Graphint, ki so dobili odslovilna pisma, so medtem proglasili permanentno sindikalno skupščino. V sindikalnem sporočilu ostro obsojajo zadržanje založnika, ki je dal v zakup dela za grafično oblikovanje časopisa nekemu zunanjemu podjetju, češ da so usluge, ki jih nudi Graphint, predrage.
Novinarji so prekinili stavko, potem ko je di-
rektor-založnik Franco Paticchio sklenil, da bo poravnal vse odprte račune na področju socialnega in zdravstvenega skrbstva ter da jim bo - čeprav v obrokih - izplačal majsko plačo. Novinarji do razčiščenja sindikalnih odnosov vsekakor ne bodo opravljali nadurnega dela. Svoje zahteve so orisali na včerajšnji tiskovni konferenci (foto KROMA) na sedežu dnevnika. Govori se, da namerava Paticchio v kratkem prodati TriesteOggi, komu pa še ni znano, ker so baje pogajanja v polnem teku.
Poslovilno srečanje s prof. Silvanom Križmančičem
Predsednik GMAdrijan Semen o težkih finančnih pogojih
Jo2E Koren
Profesor Silvan Križ-mančič, ki je polnih 31 let vodil šolo Glasbene matice v Gorici in na njej tudi poučeval, je s 1. junijem šel v pokoj. To je bila priložnost, da se je upravni odbor skupaj s člani profesorskega zbora po ponedeljkovi seji zbral v veliki učilnici tržaškega centra GM na sicer skromno, kot pač narekujejo časi, pa zato nič manj prisrčno poslovilno srečanje. Predsednik upravnega odbora GM Adrijan Semen se je prof. Križ-mančiču zahvalil za njegovo dolgoletno predano delo pri vodenju šole GM na Goriškem. Delo, ki ga je opravljal v teh 21 letih, je bilo - je dejal Semen -vse prej kot lahko, zahtevalo je veliko požrtoval-nosti in resnosti, saj je le tako bil mogoč razvoj slovenskega glasbenega šolstva na Goriškem. V znak zahvale mu je poklonil umetniško sliko slikarja in grafika Klavdija Palčiča, tajnica Daša Svetina pa je darilu dodala še šopek rdečih rož.
Prof. Silvan Križman-čič ni človek velikih besed, zato je njegova zahvala bila predvsem zdravica Glasbeni matici in želja, da bi premostila se-danje težko obdobje. Vsekakor pa ji je zagotovil še naprej svojo zvestobo.
Adrijan Semen pa je formalno slovo od prof. Križmančiča izkoristil še za nekaj besed ob zaključku šolskega leta v zvezi s težkimi trenutki, ki jih preživlja glasbena ustanova. Seznanil jih je
z napori, ki jih vlaga upravni odbor, tudi s pomočjo obeh osrednjih zamejskih organizacij SKGZ in SSO, da bi našli izhod iz finančne krize tako s podaljšanjem veljavnosti zakona za obmejna območja in s tem prejemanjem finančnih sredstev iz tega naslova, kakor tudi z dosego po-državljenja glasbene šole GM. Predvsem kar zadeva prvo vprašanje je člane profesorskega zbora informiral, da je iz Dežele pravkar prišlo obvestilo o skorajšnjem izplačilu finančnega prispevka za leto 1993, kar bo omogočilo tudi izplačilo 14. lače (poleg redne), omenil pa je tudi vse ostale korake, ki jih v teh dneh izvaja upravni odbor tako v Rimu kot na Deželi pa še pri najvišjih predstavnikih v Sloveniji, da bi našli trajne rešitve za nadaljnji obstoj Glasbene matice in njene šole. Vsekakor se bo šolsko leto 1993/94 - je poudaril Semen - redno začelo z optimističnim pričakovanjem, da se bo lahko tudi redno nadaljevalo in zaključilo.
O vsem tem je pred slovesnostjo tekla beseda tudi na seji upravnega odbora GM, ki je med drugim tudi sklenil konstruktivno odgovoriti na pismo Sveta slovenskih organizacij glede spojitve obeh glasbenih šol v Gorici in je v smislu predloga SSO tudi imenoval svoje predstavnike v paritetno komisijo za nadaljnje prekupčevanje združitvenega postopka.
Poslovilno srečanje s Prof. Silvanom Križmančičem
Priitmki dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniskejpobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-/73715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
lasi
Cena: 1.300 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73573
Registriran na sodiSču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
4 Sreda, 30. junija 1993
TRST
PRIREDITVE / V SOBOTO JE BILA PROSLAVA NA TABRU, V PETEK PA BO V DOLINI
Slu ledi: 20 let folklorne in 15 let pevske skupine
S pesmijo in plesom izpričujeta navezanost na svoje korenine
Damiana Ota
tek, 2. julija, ob 21. uri.
»Ljudsko izročilo povezuje preteklost s prihodnostjo skozi sedanjost« - to je ugotovitev, ki spremlja 20-letno delo folklorne skupine Stu ledi, jo bodri k nadaljevanju svojega paslanst-va, obenem ohranja živo prisotne tudi v naši zavesti »sodobnikov« vrednote kulturnega bogastva naSih prednikov. V tej ugotovitvi se pravzaprav strnejo misli in besede, ki jih je ob pravkaršnji slavnostni jubilejni prireditvi TFS Stu ledi občinstvu posredoval predsednik tega društva Marjan Spetič. »S pesmijo in plesom hoCemo izpričati navezanost na svoje korenine, na lastno narodnostno pripadnost«, kar po govornikovih razmišljanjih edinole trdno ohranja obstoj naroda skozi neizpodbitno vlogo kulture.
Ob tako pomembnem vrednotenju lastne kulturne dediščine pa se vzporedno razvijata tudi veliko upoštevanje in spoštovanje ljudskega izročila, v katerem se zrcalijo izrazne značilnosti sosednjih narodov oziroma narodnostnih skupnosti. Zato je sobotni Večer na Tabru Tržaške folklorne skupine Stu ledi posredoval širši javnosti svoje folklorno raziskovanje plesov, pesmi iri glasbe krajev, v
katerih živimo Slovenci v zamejstvu. Nikakor pa ni zanemaril ljudskega kulturnega bogastva sosednje Istre, slovenske in hrvaške (naravnost očarljiv je bil »balun« v postavitvi Dura Adamo-vica), zaustavil pa se je tudi v furlanskem prostoru (raziskala in postavila jih je Nadja KrišCak).
Po praznovanju 20-letnega dela folklorne
skupine - kot je poudaril predsednik gre le za odskočno desko, ne pa le za cilj- je sedaj na vrsti še jubilej ženske pevske skupine Stu ledi, ki je nastala v okviru istoimenskega društva pet let kasneje. Ob svoji letošnji 15-letnici uspešnega delovanja pa se bo občinstvu predstavila s celovečernim koncertom v Dolini, v cerkvici sv. Martina, v pe-
Pri uresničitvi pobude je sodelovalo tudi dolinsko KD Valentin Vodnik, ki koncert vključuje v svoj celoletni niz kulturnih utrinkov ob 115-letnici ustanovitve, kar prav gotovo petkovemu dogodku dodaja vsebinske razsežnosti, ne da bi zmanjševalo pomena jubilejnega mejnika Zenske pevske skupine
Stu ledi.
Sestav se od običajnih razlikuje predvsem po vsebinskih značilnostih: ženska pevska skupina goji namreč izključno ljudsko pesem in jo izvaja na Cisto ljudski način. Gre torej za petje, ki Cim vestneje odraža način, s katerim se pojavlja v kraju svojega izvora. V tem je svojevrstnost skupine, ki obenem kot edina na našem območju goji tovrstno petje. V svoj repertoar pa seveda u-vršCa pesmi slovenskih krajev v naši deželi, v matični domovini, sploh slovensko ljudsko pesem, ne da bi pri tem zanemarila še dragoceno melodično in ritmično izročilo sosedov.
Pred petimi leti, ko je ženska pevska skupina Stu ledi slavila svojo okroglo obletnico, je pri Založništvu tržaškega tiska izšla tudi kaseta s posnetki ljudskih pesmi z zemljepisnim obsegom od Istre do Kanalske doline. Občinstvu se je predstavila z vabljivim naslovom, povzetim po rezijanski pesmi, Da pa naco’... ne gremo spat! S podobnim vabilom se skupina predstavlja za petkov koncert v Dolini, tokrat pa je naslov večera ljudskih pesmi povzet slovenski ljudski Tam gori za našo vasjo.
Verdi
krči
svoje
sezone
Letošnji festival operete bi lahko bil zadnji, ki ga pripravi gledališče Verdi: vodstvo gledališča je včeraj po objavi vesti o drastičnih ukrepih, ki jih je v ponedeljek dopoldne sprejel upravni svet, izdalo uradno sporočilo, v katerem pojasnuje, da je moralo proračun za naslednjo sezono »prikrojiti« zahtevi osrednje vlade o izenačenih bilancah. Preprosto povedano, Ce gledališče ne dobi približno 2 milijardi tristo milijonov lir iz drugih virov (toliko stane poletni festival operete), bo oz. je že črtalo predvidene predstave za naslednje poletje. S seznama napovedanih predstav za naslednjo sezono sta izginili tudi baletni predstavi, tako da bo gledališče zagotovilo izvedbo operne in simfonične sezone. V včerajšnjem sporočilu pa ravnatelj Giorgio Vidusso pravi, da še ni povsem izgubil upanja, da bodo nekatere od Črtanih predstav spet vključili v program, ko bi dobili dodatna sredstva.
Prizor s sobotnega VeCera na Tabru (foto KROMA)
_______________PISMO UREDNIŠTVU_________
Dvomi, pomisleki in pripombe k »Prečnemu manifestu«
Dolgo sem upal in Čakal, da se bo kdo od naših političnih leaderjev oglasil na vsebino "Prečnega manifesta” kot ga imenuje Primorski dnevnik (ponedeljek, 26. aprila) ali kar "Manifest” (II Piccolo, 25. aprila), ki ga je "rodila družba” in so ga podpisali "večji predstavniki kulturnega, znanstvenega in ekonomskega krajevnega sveta”.
Ne spadam v nobeno od omenjenih kategorij in Čeprav bi vseljudski italijanski in slovenski tržaški svet z obema rokama podpisal "PreCni manifest”, bi moja neznatna malenkost ne mogla zamolčati svoje dvome in postaviti "tistim, ki znajo”, naivna vprašanja podobna tistemu, ki ga je svojem katehetu postavil Janezek : Kako je kača hodila, preden jo je Gospod Bog v raju preklel rekoč, da se bo odslej za kazen plazila po trebuhu?
Vprašanje meja
Na donavsko-balkanskem področju je nemogoče začrtati etnično pravične meje, pravi Manifest, ki zaključuje, da nas ”to dejstvo ne opravičuje, da ne bi priznali, da ne spada, v letih ’45 in ’47 začrtana meja, med ”manj krivične”. Obujanje vprašanja krivične meje, ki razdvaja in podžiga nacionalizme, posebno še, Ce jih resnično želimo preseči, ali kot pravi Manifest, ”zma-terializirati”, se mi zdi neprimerno. Spomnimo se, da je tarnanje o "pohabljeni zmagi” po prvi svetovni vojni, okrepilo tedaj porajajoče se fašistično gibanje in, da je šele po petinštiridesetih letih, tedanji predsednik vlade Vittorio Emanuele Orlando, objavil 19. novembra 1944 članek v Corriere della Sera, v katerem je izjavil, da ”je legenda o pohabljeni zmagi bila lažniva in usodno škodljiva”.
A vseeno. Ce ne spada med
"manj krivične”, potem takem spada ta meja med "bolj krivične”?)!
In kakšna naj bi bila pravičnejša meja? Tista, ki naj bi priključila Sloveniji ozemlje do Soče (glej Mazzini - Dei doveri dell’uomo) in pripustila Italiji Trst, Koper, Piran in še druga mesta Istre in Dalmacije?
Ali je mogoCe tista, po kateri naj bi pripadale Sloveniji občine Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina (Cona A), Italiji pa Koper, Izola, Piran, Umag, Novigrad (Cona B).
(Vidi pogajanja 1953 za sestavo Londonske pogodbe iz leta 1954). Ali ne bi bilo mogoCe bolj pametno "zmateria-lizirati meje” kot trdi naslov in ne drezati v vprašanja, ki zadovoljujejo samo eno stran te naše družbe, kar je odvisno od zornega kota iz katerega pristopi k obravnavanju vprašanja? Podpisniki niso istega mnenja, drugače ne bi v tretjem odstavku napisali še, da se vprašanje vzhodnih italijanskih meja ponuja kot "teren, na katerem se bo merilo z dejstvi izjavljeno voljo Slovenije in Hrvaške o vstopu v gradnjo Evrope”.
Na tem zrelostnem izpitu lahko Slovenija pade ali izdela. To je sicer njena stvar.
Vendar...: Kdo bo predsednik in kdo elan take izpitne komisije?
Prisotnost v Istri
Nihče ne zanika, da živijo v delu Istre, ki spada k Sloveniji in Hrvaški tudi Italijani. Prof. Dario Groppi, bivši svetovalec za šole z italijanskim uCnim jezikom v Istri, piše v reviji "Trieste e oltre”, da v slovenskem živi 3063 in v hrvaškem delu Istre pa 22.278 Italijanov. Kar se Slovenije tiCe, ne gre pozabiti, da teh tritisoC Italijanov ima, med drugim, po ustavi zajamčeno
zastopstvo v republiškem parlamentu. Ne bi oporekal trditvi, da pripada del Istre italijanski zgodovinski dediščini, ne bi pa tudi pozabil na to kar je Slataper napisal v polemiki z dnevnikom ”11 Piccolo” v svojem tržaškem pismu (La Voce 9. septembra 1909). II Piccolo je napisal: ”...In v Istri del prebivalstva je Slovanski”. Slataper je odvrnil: »Kakšen del!: dve tretjini, dve tretjini!« O tem vprašanju gre še beležiti kar je napisal Giulio Quirino Gi-glioli v biografiji Ruggera (Faura) Timeusa, (Ruggero Ti-meus - Scritfi politici - TS Lloyd Triestino 1929, pg. III).
”A Portole... vero fortilizio di italianitä circondata dalla marea slava...” (V Oprtalju, pravi utrdbi italijanstva obdani s slovenskim morjem). Bi ne bilo boljše, Ce bi opustili ugotavljanja o dediščini ob upoštevanju, da so se ob dediščinah vedno porajali ali zaostrovali spori in bi raje skušali vprašanje dediščine preseči s kulturnim gospodarskim in drugačnim sodelovanjem ter priti do takega spoznanja, da pripada Istra lastnim prebivalcem, ki so Italijani, Hrvati, Slovenci in da vsi skupaj gradimo Evropo, ne da bi se sploh dotikali vprašanja meja?
Se hočemo dotakniti razlastitev? Prav gotovo tudi na naši strani ni bilo prizaneseno lastnikom zemljišč posebno, ko je še veljal zakon o razlastitvah za javne koristi iz leta 1865.
Razlastitve za industrijsko cono, ki je postala grobišče cele vrste industrijskih podjetij. Razlastitve za umirajočo tovarno motorjev, za ljudske gradnje, itd. Postavitev ezulskih naselij, ki naj bi v občini Devin-Nabrežina "ojačala že tako šibko kolikor etnično nevarno popkovino, ki je vezala Trst z Italijo in ko bi, glede na
razprave ob pogajanjih za sestavo mirovne pogodbe, slovenski etnični koridor, ki je ločil Trst od ostalega italijanskega ozemlja utegnil biti usoden za pripadnost Trsta Italiji” (C. Belci - Trieste -Memorie di trenfanni - Ed. Morcelliana 1989 pg. 151-152).
Vprašanje Slovencev
Manifest trdi, da je Italija dosegla glede zaščite manjšin, živečih na državnem ozemlju stopnjo, s katere ni povratka. Ce se nanaša ta trditev na zaščito nemške jezikovne skupnosti v bocenski pokrajini, se z njo lahko strinjam, a Ce upoštevamo še druge manjšine, med temi tudi slovensko, se ne morem strinjati s trditvijo. Glede slovenske manjšine bi samo spomnil podpisnike dokumenta na razsodbe ustavnega in drugih sodišC preko katerih so Slovenci prisiljeni izsiliti to, kar jim republiška ustava in mednarodni sporazumi priznavajo.
Glede bocenske pokrajine, ki jo je nekdanji minister za javno vzgojo Sergio Mattarel-la v nekem svojem govoru proglasil za laboratorij, ne gre pozabiti, da je v tem laboratoriju tudi neusmiljeno pokalo, preden je cela vrsta ustavnih razsodb priterala do razglasitve in objave novega posebnega statuta iz leta 1972, ki je nadomestil prejšnjega iz leta 1948 in novega devetintrideset clenskega odloka Predsednika Republike o ločeni uporabi italijanskega in nemškega jezika iz leta 1988, ki je nadomestil prejšnjega dvoclen-skega iz leta 1959. Slovenci smo še vedno upniki glede zaščitnih norm!
EtniCnn štetje
Človeški zakoni niso kot deset božjih zapovedi, ki so bile dane enkrat za celo več-
nost. Zakoni se rodijo, živijo, se razvijajo in umrejo. Isto velja tudi za predpise, ki urejajo odnos države do manjšin. Zaščitne norme ne smejo biti v sorazmerju ampak v obratnem z močjo manjšine. Zaščitni predpisi so izdani, kot doloCa 3. člen ustave, zato, da se "odstranijo ekonomske in socialne ovire, ki ob dejanskem omejevanju svobode in enakopravnosti državljanov, zavirajo polni razvoj človeške osebnosti”.
Cim šibkejša je manjšina, tem težje prestopi prag, ki ga mora preseči zato, da se svobodno razvija in ohranja svojo istovetnost, zato mora biti podpora, ki jo nudi zakon pri odstranjevanju ovir tem znatnejša.
”Ko se namesto oseb upošteva število kot realnost in vir prava, pomeni, da sloni družba na razmerju sil. Iz tega sledi, da je veC ali manj nedemokratična”. Dokument zaključuje svoja izvajanja s perspektivnim zaključkom in pravi, da: Ce (?!) in ko (?!) bo politična realnost različnih državnih subjektov (beri Slovenija in Hrvaška) dopuščala, se bo lahko seglo po recipročnosti vendar nikakor na formalni ravni, a na ravni povišanja integracijske stopnje na obmejnem področju kar v drugih grobih besedah pomeni, da pravne recipročnosti ne bomo nikdar deležni. Ob vsem tem si postavljam vprašanje: Ali se je ”del naše družbe” zavedal, kaj podpisuje?
Na žalost se Janezek na globoke božje in politične naCrte ne razume in zato postavlja mogoče banalna vprašanja.
Vendar vseeno prosi ugledno uredništvo za objavo.
Pino PeCenko
Samo s pravočasnim naročilom si boste zagotovili učbenike za prihodnje šolsko leto.
Seznami so na razpolago v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
Ul. sv. Frančiška 20
KINO
ARISTON - Poletno predvajanje filmov - 21.30 »La orisi!«, r. Coline Serrau.
EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Hol-ly Hunter, Harvey Keitel.
EXCELSIOR AZZURRA -18.10, 20.05, 22.00 »La mo-glie del soldato«, r. Neil Jordan.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Arte mortale«, i. Peter Coyote, Tcheky Karyo.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bella, pazza e pericolosa«.
NAZIONALE 3 - 16.30, zadnja ob 22.15 »Black anal«, porn., prepovedano mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualcu-no da amare«, i. Christian Slater in Marisa Tomei.
GRATTACIELO - 17.30, 19.05, 20.40, 22.15 »Lo sbir-ro, il boss e la bionda«, i. Robert De Niro.
MIGNON - 17.00, 19,30, 22.00 »Charlot« r. Richard Attenborough, i. Robert Dawney Jr.
LJUDSKI VRT - Poletno predvajanje filmov - 21.15 »Hook - Capitan Uncino«, r. Steven Spielberg, i. Dustin Hoffnan, Robin Williams, Julia Roberts.
EDEN - 15.30, 22.10 »Marco e Jessica e giochi anali in famiglia«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Proposta indecente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom.
ALCIONE - 20.15, 22.00 »La scorta«, r. Ricky Tognaz-zi, i. Claudio Amendola.
LUMIERE - 18.45, 20.30, 22.15 »Un cuore in inver-no«.
RADIO - 15.30, 21.30 »Vogliose insaziabili per stalloni superdotati« , pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
30. junija 1993 EMILIJA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 17.41 in zatone ob 2.09.
Jutri, ČETRTEK,
1. julija 1993
ESTERA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,8 stopinje, zraCni tlak 1016,4 mb rahlo naraSCa, veter 12 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, s sunki 45 km na uro, vlaga 29-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 22,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Diletta Po-stogna, Lucia Jankovski, Nicola Pecchi, Luca Vannella, Lorenza Giordani.
UMRLI SO: 88-letna Nada Stocca, 73-letni Carlo Starc, 85-letni Silvio Tempesta, 60-letna Nidia Caucich, 69-letna Bruna Visintini, 92-letna Vit-toria Vigini, 58-letni Manlio Perrone in 9 mesecev star Michael Magistro.
' "
LEKARNE
Od ponedeljka, 28. junija, do nedelje, 4. julija 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Erta S. Anna 10 (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Na Proseku danes slavita 38. rojstni dan
Mira in Melita
Naj vama sonce sreče sije voSCi sestra Marija s stare Pun-tarjeve domačije
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Milje -Mazzinijev drevored 1
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
li PRIREDITVE
SLOVENSKA PROSVETA
v Trstu priredi v soboto, 17. in v nedeljo, 18. julija v cerkvi na Repentabru odrsko lepljenko o škofu A. M. Slomšku z naslovom »Božji vitez na slovenski zemlji«. Lepljenko je pripravil A. Pregare, izvedla pa jo bo pod njegovim vodstvom gledališka skupina Beseda. Prireditev, s katero želi Slovenska prosveta obuditi spomin na znamenite povojne poletne tabore, bo v soboto zvečer in v nedeljo popoldne, tako da je dana možnost za obisk predstave Cim Širšemu krogu občinstva.
SKD SLAVEC vabi 2. - 3. -4. - 5. julija na tradicionalno VAŠKO SAGRO v Ric-manjih.
AMATERSKA DRAMSKA SKUPINA KD I. Gruden uprizarja komedijo v dveh delih ARZEN IN STARE ČIPKE v petek, 2. julija in v soboto, 3. julija, ob 21. uri na domačiji pri USajevih v stari vasi.
TAM GORI ZA NASO VASJO - celovečerni koncert ob 15 -letnici delovanja ženske pevske skupine Stu ledi pod umetniškim vodstvom T. Blokar v petek, 2. julija, ob 21. uri v Dolini v cerkvici sv. Martina v sodelovanju s KD V. Vodnik ob 115-letnici ustanovitve.
SZ GAJA organizira do 4. julija v športnem objektu na Padricah »Športno zabavo« z raznimi turnirji in tekmovanji. Za prijetno vzdušje bo poskrbel ansambel Happy day.
□ OBVESTILA
SKLAD »M. Cuk« prireja poletne lekcije za popravne izpite. Informacije dobite vsak dan od 10. do 12. ure (razen sobote in nedelje) do 9. julija v uradih Sklada, Narodna ul. 126 - OpCine (tel. 212289).
SKLAD »M. Cuk« prireja krožek KROŽEK LATINŠČI-
NE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni in pedagoški licej. Informacije dobite vsak dan od 13. do 15. ure od 12. do 23. julija (razen sobote in nedelje) v uradih Sklada - Narodna ul. 126 - OpCine (tel. 212289)
SKLAD »M. Cuk« obvešča, da bodo od 1. julija do septembra prekinjene dejavnosti Šiviljskih popravil.
GLASBENA SOLA Godbe
na pihala iz Ricmanj sporoča, da bo danes, od 17. do 19. ure v prostorih Baragovega doma v Ricmanjih razo-beSen izid izpitov, podeljevanje priznanj in spričeval ter sprejemanje potrdil za vpis v novo Šolsko leto.
SK BRDINA organizira danes razvedrilni Športni popoldan za otroke od 3. do 11. leta. Zbirališče na Opčinah na Brdini ob 17. uri.
TV KOPER vabi občinstvo, da se jutri, 1. julija, ob 19.45 udeleži javnega snemanja oddaje »Kam vodijo naše stezice», ki bo obravnavala mesto satire v zamejskem prostoru. Snemanje bo v prostorih sejne dvorane županstva v Dolini.
MLADINSKI ODSEK SPD vabi na ogled videofilma in diapozitivov z izleta v Bovec in plovbe na gumijastih Čolnih po SoCi. Večer bo jutri, v Četrtek, 1. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 s pričetkom ob 20.30.
ZSKD OBVEŠČA,da bo od 5. julija urad v Trstu odprt po sledečem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8.30 do 14.; torek in Četrtek od 8.30 do 17.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu priredi v ponedeljek, 5. julija, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, srečanje s pisateljem Zorkom Simčičem.
g_____________IZLET
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja T5. julija izlet na Sviscake z možnostjo vzpona na Snežnik. Vpisovanje bo 6. julija, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
H ŠOLSKE VESTI
GLASBENA MATICA TRST - sola M. Kogoja sprejema potrditve vpisov svojih gojencev za Šolsko leto 1993/94 do 30.7. vsak dan razen sobote od 9. do 11. ure na sedežu ul. R. Manna 29.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da je dne 22.6. Šolsko skrbništvo objavilo lestvico poverjenih ravnateljev za Šolsko leto 1993/94. Rok za morebitne popravke zapade 10 dni po objavi.
TAJNIŠTVO DTTZ »Žiga Zois» obvešCa dijake, ki se v šolskem letu 1993/94 nameravajo vpisati na Zavod, naj to storijo Cimprej, kajti rok zapade nepreklicno v soboto, 3. julija 1993.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Stanko Gruden v Samatorci. Vabljeni.
OSMICO ima Branko Slavec v Mackoljah St. 133 (cesta za Prebeneg).
OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu
V SLTVNEM pri Kraljevih so odprli osmico. Vinsko pitje vodita Ivo in Andrej Kralj.
OSMICA je odprta pri Ušaju v Nabrežini
KUKUKOVI so v Doberdobu odprli kmečki turizem: imajo odprto vsak dan in vabijo na obisk.
PRODAJAM domače vino malvazija. Tel. St. 943207 v večernih urah.
OSMICO ima v Zgoniku Janko Kocman do 4. julija.
ŠTUDENTKA nudi inš-trukcije latinščine, slovenščine in italijanščine. Tel. 225017.
NUDIM lekcije iz slovenščine. Interesenti naj telefonirajo na St. 220726.
NA VASI ali v okolici Trsta, tudi na Krasu, mlad zamejec isce skromno staro hišo ali majhno stanovanje, potrebno popravil, oziroma podrtijo za dostopno ceno. Tel. St. 828251.
ISCEM rabljeno frezo, moc preko 7 KS, v dobrem stanju. PlaCam v gotovini. Tel. St. 576116.
PEKARNA isce peka. Telefon St. 200231.
STANOVANJE sodobno opremljeno v Ovčji vasi (Val-bruna) - 6 ležišč in 2 dodatni, garaža in klet - prodam. Tel. (0481) 390688 v večernih urah.
CE STE AMBICIOZNI in bi radi dadatno zaslužili s prodajo vrhunskih izdelkov pokličite Karmen v ponedeljkih in sredah popoldne na tel, št. 327447.
Zapustil nas je naš dragi
Danilo Kobec
Pogreb bo jutri, 1. julija, ob 9.30 v cerkvi na Katinari in na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo žena Anica, hci Liljana, sestri, zet, nevesta, vnuki, svakinje in svaki ter ostalo sorodstvo.
Trst, 30. junija 1993
OBČINA / KRIZA SE JE ZAOSTRILA
MATURE / NA ZAVODIH CANKAR IN GALILEI
NOVICE
Volitve na jesen skoraj neizbežne
Prvi poskus zo široko koalicijo propadel
Marko Marinčič
Poskus reševanja go-riške občinske uprave v zadnji minuti pred razsulom je najbrž obsojen na neuspeh. Po predsinočnji seji načelnikov svetovalskih skupin v občinskem svetu se zdijo predčasne volitve vse bližje če ne celo neizbežne. Kot smo poročali, so se načelniki skupin sestali na predlog KD, da bi preverili možnost oblikovanja široke “institucionalne” večine po napovedi župana Tuzzija, da bo odstopil najkasneje do 15. julija. Cilj tega poskusa je bil predvsem preprečiti predčasne volitve in oblikovati nekako “tehnično” upravo, ki naj bi realizirala načrt za promet, reorganizacijo občinskih služb in nekaj drugih točk. S tem bi dali nekaj kisika zlasti strankam dosedanje večine in odložili volitve vsaj tja do prihodnje pomladi, v upanju, da bo strašilo Severne lige dotlej nekoliko manj grozeče kot ob morebitnih jesenskih volitvah.
Sestanek načelnikov skupin, ki se ga niso udeležili predstavniki SSk in PSDI (ki vsekakor podpirajo poskus) in Zelenih golobice (zavračajo poskus KD in menijo, da je oblikovanje novega od-
bora možno le s povsem novimi ljudmi in programi, izven dosedanjih strankarskih shem), je trajala kar poltretjo uro, ni pa privedla do rezultata. Predstavniki strank so vzeli v poštev troje možnosti: oblikovanje začasne, kratkoročne uprave, oblikovanje nove uprave za celo dveletje do konca mandata, razpust občinskega sveta in predčasne volitve.
Predstavniki dosedanje opozicije (DSL, člani skupine Per Gorizia, PRI in Zeleni smejočega se sonca) so odločno izključili prvo možnost, ki zanje ni sprejemljiva. V njej vidijo le poskus odlašanja volitev s strani KD in njenih zaveznikov, ki bi jih volitve najbolj prizadele z igubo glasov v korist Severne lige. Ce naj se preprečijo predčasne volitve, so dejali predstavniki te “transverzalne” koalicije, potem je treba oblikovati povsem novo upravo z novim programom. Kot je bilo pričakovati, pa se je zataknilo prav pri razpravi o ključnih točkah tega programa, med katerimi sta izstopali vprašanji fi-nancarske šole in enotne pokrajinske bolnišnice. Transverzalna opozicija je zahtevala jasno odpo-
ved gradnji vojašnice za financarje na letališču kakor tudi odpoved gradnji novih ločenih bolnišnic v Gorici in Tržiču v prid izbiri enotne bolnišnice. Brez jasnosti o teh vprašanjih, so dejali, ni možno sodelovanje. Ce hoče dosedanja večina “ujeti v past” opozicijo in nato voditi dosedanjo politiko, potem so predčasne volitve kar najboljša rešitev.
Načelnik KD Zappalä, s katerim je pritegnil tudi socialist Zucalli in še kdo drug iz vrst dosedanje večine, teh pogojev ni hotel sprejeti, ker bi to v očeh javnosti pomenilo kapitulacijo dosedanje koalicije in popuščanje opoziciji prav pri ključnih problemih, okrog katerih se je v zadnjih par letih bila politična bitka. Strah pred Ligo je močan, vendar ne toliko, da bi zaradi tega na vsej črti popustili levici. Načelniki so se zato predsinoči razšli brez dogovora.
Sinoči je ponovno zasedal občinski svet, ki je bil poklican, da odobri nekaj nujnih sklepov in med temi tudi lanski obračun. Ko poročamo seja Se traja, o obračunu pa še niso začeli razpravljati.
Nekateri med maturanti so si lahko 2e oddahnili
Včeraj prvi kolokviji - Zanimive raziskave dijakov zavoda Cankar - Komisija zadovoljna z maturanti na sekciji ITI
Jurij Pauk
Ze prvi pogled na dijake, ki so potrpežljivo in zamišljeno stali na hodniku vsi tako tiho, da te je bilo skorajda strah vstopiti, je povedal, da smo prišli na pravo mesto. Na trgovskem zavodu Ivan Cankar imajo namreč od včeraj ustni del mature, državnega izpita, ki si ga vsi dijaki tako želijo in ne nazadnje tudi upravičeno bojijo.
Vstopili smo v razred, dijak Mauro Ferfolja iz Rupe je slonel sklonjen nad matematično nalogo, ki mu jo je dala prof. Mirella Gergolet. O rentah je slo, kako se računa rento in kaj sploh renta je. Mauro ni slabo odgovarjal, prof. Mirella pa je delovala zelo prijazno in je pomagala, včasih je vskočil še predsednik komisije ravnatelj Jože Rudež iz Trsta, ki je z jasno besedo maturanta ohrabril. Za komisijsko mizo na maturi na trgovskem zavodu so še sedeli profesorji: Marija Ceščut za slovenščino, Neva Klanjšček za italijanščino, Dario Frandolič kot notranji član komisije, Jožef Savli za upravne vede in tehnično upravljanje podjetij ter Emil Jarc za srbohrvašči-
Magda Braini med kolokvijem z maturitetno komisijo na zavodu Cankar (foto Studio Reportage)
no. Vsi so zbrano poslušali dijaka, ki je kmalu končal in veselo odšel na hodnik, kjer mu je veselo ušlo: “Končano je, hvalabogu, prav zares je konec! ”
Za njim je vstopila Magda Braini, ki se je najprej namučila z matematiko in potem začela pripovedovati v lepi italijanščini prof. Nevi Klanjšček, kaj vse ve o pisatelju Svevu in tudi glavne posebnosti Mon-talejeve poezije, na-zadnie še o Manzoniiu.
ki je seveda glavni skorajda vedno na maturi. Tudi Magda je iz eksperimentalnega razreda na šoli in tudi ona je prinesla na maturo raziskavo o kmetijstvu v EGS. Sicer pa so vsi dijaki na maturo prinesli dobre referate, za katere so nekateri šli celo v Ljubljano na ekonomsko fakulteto, kjer imajo gradivo o sporazumu iz Maastrichta in o vsem tistem, o čemer so pisali. To pa je vse v zvezi s trgovino in z evropsko go-
spodarsko skupnostjo.
Prof. Dario Frandolič uči na zavodu Cankar slovenščino in je dejal, da dijaki nimajo večjih težav, čeprav je res, da nekateri bolje, drugi pa manj obvladajo slovenščino, povedal pa je še, da so med letom veliko govorili o rasizmu in o vojni v Bosni in Flercegovini, nasploh pa da so se dijaki dobro pripravili na maturo.
Maturo pa imajo tudi na šoli ITI-Galileo Galilei, kjer je slovenska sekcija, na katero so letos ponosni, saj pravijo, da so letošnji slovenski maturantje najboljši razred na tej šoli. Ravnatelj šole je nad njimi navdušen in takega mnenja je bil tudi predsednik komisije na maturi ravnatelj Ivan Černič, ki je izrecno pohvalil nekatere dijake in sploh bil vesel njihovih uspehov, najbolj pa Christiana Pellegrina, ki je kot odličnjak res izreden dijak. Sicer pa so v komisiji še profesorji: Melita Valič za angleščino, inž. Karlo Mučič za elektroniko, univ. prof. Matjaž Hmeljak za informatiko, Danilo Tommasi za sisteme in avtomatiko, Ivo Tommasi kot notranji član, za slovenščino Nevica Budal in Nataša Sirk za italijanščino. Ustni izpiti se bodo na obeh šolah nadaljevali danes.
ŠOLE / PROTI ZDRUŽEVANJU
GLEDALIŠČE / DVE PREDSTAVI V SODELOVANJU S PPG
SSŠ: vsaka šola naj ima svojega ravnatelja
Uprizoritev Andersenove pravljice očarala otroke v poletnem središču
Nocoj v Kromberku za goriške gledalce posebna predstava "Tico-tico bar"
Ko je meseca maja ministrstvo za šolstvo odločilo o “transformaciji učiteljišča Simon Gregorčič v sekcijo priključeno klasičnemu liceju Primož Trubar” oziroma o združitvi omenjenih zavodov, so se Sindikat slovenske šole, dijaki, naši politični in drugi predstavniki in slovenska javnost ostro postavili proti tej odločitvi. S protestom so dosegli zamrzitev odloka, kar pa ne pomeni, da je bil odlok preklican.
Odbor Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica je na svoji zadnji seji, ki je bila v Podgori v gosteh družine Rožič, ponovno poudaril, da glede racionalizacije šolskega omrežja ne smejo veljati za manjšinske šole isti kriteriji, ki veljajo za ostale šole, saj bi drugače glede na gole številke lahko imeli samo enega ravnatelja za vse slovenske šole. Koliko bo močno in učinkovito manjšinsko mišljenje, je pa odvisno samo od nas samih oziroma od vse slovenske narodnostne skupnosti. Ob tem Sindikat obsoja individualne posege, ki se prilagajajo splošnim ministrskim varčevalnim ukrepom ali podpirajo večinske zahteve.
Na seji so razpravljali tudi o slabih prevodih letošnjih maturitetnih nalog iz italijanščine v slovenščino. Odbor je s tem v zvezi obsodil šolsko ministrstvo, ki ni poskrbelo za dostojne prevode. Daljša je bila diskusija v zvezi s končnimi uspehi oziroma neuspehi na naših šolah, kjer je bil letos odstotek dijakov, ki niso izdelali v junijskem
roku, zaskrbljujoče visok. Solniki med drugim ugotavljajo, da to ne more biti slovenski šoli v ponos.
Odbor SSS se bo v kratkem poslovil od ravnatelja Guadagnija, ki je ob zaključku tega šolskega leta Stopil v pokoj. Ravnatelju izrekajo priznanje za trud in posluh, ki ju je vložil od ustanovitve slovenske sekcije
m.
Določih so tudi imena desetih šolnikov z Goriškega, ki se bodo udeležili jesenskega seminarja v Moravskih toplicah od 22. do 28. avgusta 1993. Na seminarju, ki ga organizira slovensko ministrstvo za šolstvo, bodo prisotni tudi šolniki iz Benečije.
V Slovenskem poletnem središču v Gorici je včeraj popoldne Primorsko dramsko gledališče ponudilo otrokom očarljivo gledališko doživetje v prostirh dijaškega doma Simon Gregorčič, kjer deluje središče. Igralca Nevenka Vrančič in Tone Solar sta pod spretno roko režiserja Marka Sosiča uprizorila pravljico Slavček znanega in priljubljenega Hansa Christiana Andersena. Odveč je povedati, da so otroci zamaknjeno sledili dogajanju na odru in se istovetili v pravljičnem dogajanju.
Ce je bilo včerajšnje gledališko doživetje namenjeno otrokom, pa se nocoj ponuja priložnost za odrasle. Kulturni dom,
v.
ZSKD Gorica ter SSG so se namreč dogovorili s PDG za rezervacijo njihove nadvse uspešne poletne predstave “Tico-tico bar”, posodobljeni varianti znane Goldonijeve komedije. Goriški abonenti SSG in ljubitelji gledališča nasploh si jo bodo lahko ogledali nocoj ob 21.15 v gradu Kromberk pri Novi Gorici.
K zgornjemu naj dodamo, da je vstopnice za nocojšnjo predstavo mogoče dobiti še danes dopoldne v uradu Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass 20 - tel. 33288. V primeru slabega vremena bo predstava nocoj odpadla, vstopnice pa bodo veljale za ogled predstave jutri, 1. julija, ali v soboto, 3. julija.
Včerajšnja uprizoritev Slavčka v Poletnem središču (foto Studio Reportage)
GOLJUFIJA / FINANČNA STRAŽA ODKRILA 8 FIKTIVNIH PODJETIJ IN PRIJAVILA 12 OSEB
Utajili so 37 milijard IVA na uvozu mesa
Goljufija je temeljila na uvozu živine (foto S. Reportage)
Finančni stražniki v Gorici so odkrili velikansko goljufijo pri uvozu živine in mesa: po šestmesečni preiskavi so izsledili 12 oseb, ki naj bi ogoljufale carino za 37 milijard lir. Prijavili so jih zaradi tihotapstva, goljufije in davčne utaje. Goljufija je temeljila na poslovanju osmih družb z omejeno odgovornostjo, za katerimi so povečini bili slamnati možje. Družbe so uvažale živino in meso pretežno skozi Gorico (nekaj tudi skozi Trst in Brenner), pri tem pa so spretno izkoriščale predpise in
počasnost državne uprave, da so se izogibale plačilu davka IVA.
Goljufija je temeljila na izkoriščanju možnosti, ki jo 8. člen DPR 633/1972 dopušča uvoznikom/izvoznikom. Na uvoženo blago je treba plačati davek, na izvoženo pa ga država povrne izvozniku. Omenjeni člen dopušča kompenzacijo: uvoznik lahko sam odbije davek na uvoženo blago do vrednosti IVA na blagu, ki ga je izvozil v prejšnjem letu. Pri tem je dovolj, da carini predloži izjavo, da je pač izvozil blago, na katero mu
država dolguje določen znesek kot povračilo IVA. Preverjanje teh izjav traja navadno dve leti.
Goljufi so računali na to počasnost in skušali v tem času nagrabiti, kar se da. Uvozili so številne pošiljke mesa in živine in pri tem “prihranili” kot rečeno 37 milijard davka IVA, ki pa so ga sami nato vnovčili od kupcev. Utaja davka jim je omogočala tudi nelojalno konkurenco s preprodajo mesa po nižji ceni.
Enota finance, ki jo vodi kap. Ugo Dallerice, je začela preiskavo decem-
bra lani, ko so na meji v Standrežu zadržali 133 bikov. Podjetje, ki jih je uvozilo, se je namreč malo pred tem preselilo na neobstoječi naslov v Rimu. Poleg tega goriškega so s časom izsledili še 7 fiktivnih podjetij s sedeži v Lombardiji, Piemontu, Laciju in Kampanji, težje pa je bilo iskanje odgovornih. Zaenkrat so prijavili 12 oseb, od katerih so 4 iz Gorice oz. z bivališčem v Gorici: med njimi naj bi bili “možgani” operacije, ostali pa so pretežno slamnati možje, na imena katerih so bila registrirana podjetja.
Poletni vozni red APT
Avtobusno podjetje APT sporoča, da bo od jutri, 1. julija, začel veljati poletni umik. Spremembe bodo zlasti na progah do Gradeža in nazaj. Iz Trsta po novem odpeljeta avtobusa El in E2 v Gradež ob 8.25, 10.40,12.34,13.53, 17.45 in 19.07 vsak dan. Iz Gradeža so vožnje proti Trstu ob delavnikih ob 6.15, 8.25, 12.34, 14.03, 16.26, 17.30 in ob 19.06, v nedeljah in praznikih pa ob 8.25, 12.34, 14.03, 16.26, 17.30 in ob 19.06. Iz Gorice pelje avtobus E3 ob delavnikih v Gradež ob 6.15, 8.10, 11.25,13.00,14.00, 17.30 ter ob 19.20. Ob nedeljah in praznikih pa ob
6.15.8.10.11.25.13.00.	17.30 in ob 19.20. Iz Gradeža gredo avtobusi E3 v Gorico ob delavnikih ob 6.15 (avtobus El do Fiumicella), 7.00, 8.24,12.54, 14.02, 17.30 ter ob 19.15, ob nedeljah in praznikih pa ob
7.25.10.00.	12.54.17.00.19.15 ter ob 20.50. Iz Krmi-na pelje avtobus vsak dan v Gradež ob 8. uri in se vrača iz Gradeža ob 19.15. Iz Lignana pa odpelje avtobus v Krmin vsak dan ob 18.30. Tudi letos bo med 1. julijem in 31. avgustom obratovala linija med Li-gnanom in Gorico. Avtobus bo vsak dan odpeljal iz Gorice ob 8.15 in se vračal iz Lignana ob 18.30. Zjutraj se bo avtobus ustavljal tudi v Fari ob 8.26, v Gradišču ob 8.30, v Vilešu ob 8.37. Podrobnejše informacije daje uprava APT na tel. številki 531566.
Občinski svet v Doberdobu
V Doberdobu se bo nocoj ob 18.30 sestal občinski svet. Seja bo v občinski glasebni sobi. Na dnevnem redu je med dragim odobritev razpusta konzorcija za avtobusne prevoze CISP in razprava o načrtu za kraški park.
Nov sedež Sklada hranilnice
Predsinoči v v Villi Laura na Korzu Itaha odprli sedež Sklada goriške hranilnice. Sklad bo deloval kot dobrodelna ustanova, ločen od banke (ki je postala delniška družba), čeprav ostaja zaenkrat še edini lastnik njenih delnic. (Foto Studio Reportage)
Pokopali malega Guerrina
Ves Zagraj in Ločnik sta se včeraj poslovila od malega Guerrina Braida, ki je v soboto zvečer utonil v kanalu De’ Dottori v Zagraju. Pogreb se je začel v Zagraju, odkoder so ga starši, trije bratci, sorodniki, pri katerih je bil gost, ko se je zgodila nesreča pospremili v Ločnik, kjer je bil žalni obred v isti cerkvi, kjer je sedemletni Guerrino pred komaj tremi tedni prejel prvo obhajilo. Prav zaradi tega sta starša hotela, naj gre k zadnjemu počitku v beli obleki, (foto Studio Reportage)
7F
GLASBENA
MATICA
GORICA
sprejema potrditve vpisov svojih gojencev in vpisuje nove gojence za šolsko leto 1993/94 do 30. julija vsak dan razen sobote od 10. do 12. ure na sedežu v Ulici della Croce 3
	
KINO ta	RAZSTAVE
GORICA
VITTORIA 20.00-22.00 »Lezioni di piano«. Režija Jane Cam-pion. Zlata palma na festivalu Cannes 93.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Bagliori nel buio«.
□ OBVESTILA
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo
zaprta od 2. do 12. julija. Od 14. julija bo zopet odprta po naslednjem urniku: ponedeljek, sreda in petek od 15. do 18. ure.
SINDIKAT INCA-CGIL obvešča, da je njihov uslužbenec vsak četrtek od 15.45 do 18. ure prisoten na županstvu v Sovodnjah za informacije, izpolnjevanje raznih obrazcev glede ticketa, pokojnin itd.
LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo do 23. julija poslovala po poletnem urniku in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.
V	KATOLIŠKI KNJIGARNI razstavljajo go-riški fotoamaterji Skupine 75. Razstavo si lahko ogledate po urniku knjigarne do 10. julija.
V	POKRAJINSKEM MUZEJU NA GRADU je na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725 in 1915 “Svetleča nit” od 10. do 13. ure ter od 15. do 20. ure.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
ALL’ORSO BIANCO, C. Italia 10, tel. 53157. DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
POGREBI
Danes ob 8. uri Maria Giuseppa Termini iz bolnišnice sv. Justa v Salerno ter ob 9.35 Maria Tomba iz splošne bolnišnice v Krmin.
TRŽAŠKI OKTET / NA KOROŠKEM 12. IN 13. JUNIJA-
Od Podjune do Žile
Udeležil se je tudi II. srečanja oktetov v Suhi, kjer je požel nojvečji aplavz
Ko se cesta na mejnem prehodu na Jezerskem prevesi na avstrijsko stran se odpre pogled na gozdnato deželico Koroško, na njene skrbno negovane dolinice, jezera, zelenice in vasice. Kot da bi dež pravkar spral z njih prah poletja in jih odišavil z aromami cvetočih livad. Kristalno Cista Bela nas je spremljala do Železne Kaple, kjer so nas pozdravili prvi slovenski oziroma dvojezični napisi in povedali, da smo v osrčju starožitne slovenske zemlje in Podjune, ki se onstran Pliberka naslanja na štajerski del severnega slovenskega zamejstva.
Suha, slabih 15 minut vožnje iz Pliberka, je bila prvi cilj tokratnega gostovanja Tržaškega okteta na Koroškem na povabilo tamkajšnjega znanega Okteta Suha, Krščanske kulturne zveze in Katoliškega prosvetnega društva Drava, za nastop na II. srečanju slovenskih oktetov po tistem prvem, ki je bilo lani na gradu Staten-berk pri Litiji. Cista, kot na novo oprana vasica visoko nad dolino Drave z graščino, ki se belo odseva iz bujnega zelenja nad njo, je komaj kaj veC kot zaselek, saj ne premore niti 150 ljudi in jo je najti le na podrobnejših zemljevidih, največkrat samo z nemškim imenom Neuhaus. Nekaj slovenskih ali dvojezičnih napisov, predvsem nagrobniki na pokopališču ob cerkvi, pa le povedo da je tam do nedavnega živel skoraj izključno slovenski živelj, ki pa žal, tudi z nagrobniki, umira tisto tiho neslišno smrt, ki je najbolj neusmisljena. Slovenska beseda sicer še živi, predvsem pa živi slovenska pesem, kar je zgovorno potrdil večerni koncert petih sodelujočih oktetov na prostornem grajskem dvorišču. Organizatorjem ga je za to priložnost odstopil sedanji lastnik industrijalec dr. Herbert W. Liaunig, po poreklu Korošec iz Celovca. Prireditelji zatrjujejo, da ima do koroških Slovencev naklonjen, prijazen odnos in reci moram, da ga je naslednje nedeljsko jutro občutil tudi Tržaški oktet na sprejemu, ki ga je priredil samo zanj. Sicer pa je grad bil zgrajen tam nekje v letih okrog 1500 in bil že leta 1571 središče okrajnega sodišča. V naslednjih deset in stoletjih je večkrat menjal gospodarje. Po letu 1983 je bil nekaj Časa last Benediktincev, nato pa ga je kupil sedanji lastnik. Grad je lani povsem obnovil in v zgornjih predelih tudi moderniziral z vzorno in funkcionalno kombinacijo stoletnih in sodobnih elementov v funkciji bodoče galerije koroške umetnosti
Jože Koren
in narodopisja.
Pesem oktetov
V veCemih urah, ko so se tudi deževni oblaki umaknili zvezdam, je na koncertu nastopilo pet oktetov, poleg domačinov in Tržaškega oktega še Oktet Valvazor iz Litije, Vokalni oktet LIP z Bleda in avstrijski oktet Doppelquartett iz koroških Tinj (Tainach). Na grajskem dvorišču se je zbralo med 300 in 400 poslušalci, seveda s širšega območja Podjune, in vzdušje je bilo kar slovesno pa tudi narodnostni utrip je bil vse drugačen, kot ga ponuja okolje. Mila koroška govornica pa radostni obrazi in pozdravni nagovori so, ob pesmi oktetov seveda, pričali, da ogenj narodne zavesti še živi, da pa mu je treba nenehno dodajati kisika, da ne zamre.
Pozdravni pesmi Okteta Suha »Zapojmo si pesmico« v zanj značilnem ritmiranem podajanju, so se potem zvrstile druge od renesanse do narodnih in umetnih, med katerimi so seveda prednjačile slovenske, slišali pa smo tudi pesmi drugih narodov, zlasti avstrijske oz. nemške v izvedbi avstrijskega Doppelquartet-ta, eno so zapeli tudi domačini, Tržaški oktet pa je prinesel v svet onstran Karavank pesem naših krajev in naših skladateljev: Vodopivčevo Barčica, Vrabcevi Mlada in Bratci veseli vsi, Mer-kujejo rezijansko Da jöra ma Canynaua in v duhu povezovanja alpsko-ja-dranskega območja še de Marzijevo Signore delle cime.
Slišali smo različne izvajalske pristope in različne glasovne zmogljivosti, toda splošna raven je bila nadpovprečna, a je vendarle res, da je T-ržaški oktet, ki je nastopil zadnji, požel najveCji aplavz.
Spremljanje maše in sprejem na gradu
Nedeljsko jutro je napovedovalo negotovost vremena. Gez vršiče smrek na obkrožajočih hribih in nad dolino Drave so se podile meglice. Nalahno je rosilo a kmalu so se meglice raztrgale in sončni žarki so se kradlji-vo zlili nad deželico. Po dogovoru z gostitelji je mašo, ki jo je v slovenščini in nemščini bral župnik Florijan Cergoj iz Kazaz, Tržaški oktet oblikoval s petjem liturgičnih, latinskih in staroslovanskih pesmi, med katerimi je tu in tam vskočil domači cerkveni pevski zbor s kora. Župnik je vernikom, ki so
do kraja napolnili cerkev, predstavil naše pevce, govoril je o poslanstvu pesmi, o sožitju, o miru in tudi o svojih pogostih stikih s Trstom in Slovenci v Italiji.
Znotraj cerkve so vsi napisi vključno s Križevim potom, samo v slovenščini, kar velja tudi za veliko večino drugih cerkva na slovenskem ali narodnostno že mešanem področju, kar je nesporen dokaz pomembne narodnostne vloge cerkve na duhovništva na Koroškem za ohranjanje ali vsaj za zaviranje nazadovanja slovenstva.
Po maši je lastnik gradu dr. Liaunig želel imeti Tržaški oktet v gosteh na svojem gradu. V gostoljubnem prijateljskem vzdušju je na sprejem povabil tudi organizatorje srečanja oktetov in razumeli smo, da ni šlo samo za vljudnost do pevcev iz Italije, marveč predvsem za njegovo nikakršno obremenjenost glede sožitja med Slovenci in Avstrijci na Koroškem. Celo nasprotno, izrazil je svoje nerazumevanje do pojavov nestrpnosti do Slovencev v nekaterih avstrijskih krogih na Koroškem.Tržaški oktet se mu je za naklonjenost oddolžil s pesmijo in s poklonom svoje zadnje plošCe.
Skozi Celovec v Žilo
Popoldne nas je naš simpatični spremljevalec Franc Tomažič, sicer vodja pisarne Krščanske kulturne zveze v Celovcu, povabil najprej na ogled zgradbe Mohorjeve družbe v Celovcu in na kavico na "tržaški naCin”, potem pa smo se mimo Vrbskega jezera in ob robu Roža podali po avtocesti proti zahodi in malo pred Podkloštrom (Ar-noldsteinom) zavili desno v Ziljsko dolino do Ziljske Bistrice pri Zahomcu, znanem smu-Carsko-skakalnem središču. Tu nas je pričakal stari znanec z lanskega obiska na Koroškem, tajnik Krščansko kulturne zveze Nužej Tolmayer s svojim vedno prijaznim dobrim nasmehom in odprtostjo. Župnika gospoda Stanka Trapa, živahnega, še mladega Človeka z negovano brado, smo našli v cerkvi, kjer je urejal prostor pred oltarjem za večerni koncert. Ze po prvih besedah smo lahko spoznali v njem simpatičnega, veselega in družabnega človeka, ki zna združevati versko s posvetnim.
Pred koncertom so si fantje privoščili krajši sprostitveni sprehod po gozdni cesti v prijetnem hladu poletnega pred-
večera. Medtem se je nabralo ljudi za dobro polovico, morda triCetrtine cerkve, pa so domačini bili z obiskom kar zadovoljni. Koncert, po moji oceni malce prezahteven za ljudsko motiviko vajenih ušes, so poslušalci spremljali s pozornostjo, skorajda s pobožnostjo, pa so se le najbolj razvneli, ko je Oktet dodal na koncu še dve njihovi Cje so tiste stezice in Je na dravci megla in so iskreno zaploskali tako pozdravnim besedam krajevnega predstavnika Krščanske kulturne zveze mag. Urbana Popotnika, sicer profesorja na celovški slovenski gimnaziji, kot zaključni zahvali in pohvali župnika Trapa. Potem smo se skupaj z domačini zbrali v župnišču na prigrizku in pomenku in spet se je pesem naših izmenjavala v sozvočju pred občutkov kot zvokov. Razšli smo se obogateni z novimi občutki, na povratni vožnji ob Žili pa nas je še dolgo spremljala trpka misel o usodi slovenskega koroškega rodu, Cigar jezikovne meje se kljub prizadevanju narodnih borcev, kakršni so tudi naši gostitelji, žal tako neizprosno ožijo. Trpka misel in ob njej boječe upanje, da je pesem Tržaškega okteta vsaj malo pomagala tistim, ki vztrajajo na branikih.
Slovo od spremljevalca F. Tomažiča in (zgoraj) Tržaški oktet med nastopom v Suhi
TRŽAŠKI OKTET / V LOMBARDIJI
Za zaključek sezone v dolinah pri Bergamu
V nedeljo zvečer je Tržaški oktet pred povraztkom zapel še v cerkvi v Ziljski Bistrici
Jože Koren
Tržaški oktet je v soboto in nedeljo, 26. in 27. t.m., opravil svoje zadnje gostovanje v sezoni 1992/93. Podal se je k svojim starim znancem in prijateljem v Colzate v dolini Valle Seriana nad Bergamom in v kraj Trate v nasprotni dolini Ca-vallina nad znanim termalnim izvirom Gaveri-na Terme. V obeh krajih je imel dva popolna koncerta, vmes pa je še spremljal mašo v kraju Ponte Nossa, vedno v slikoviti hribovski dolini reCice Serio. Koncert v Trate je organiziral krajevni župnijski odbor pod pokroviteljstvom občine Gaverina Terme in Gorske skupnosti doline Cavallina, koncert v Colzate oziroma v slikovitem svetišču San Patri-zio visoko nad njim na prepadni skali pa Občinska knjižnica občine Colzate. Obema koncertoma so prisostvovali tudi župani in podžupani obeh občin in drugi krajevni predstavniki.
V soboto pod veCer je po krajšem postanku na domu gostoljubnega ok-tetovega prijatelja Ovidia Bonfantija, predsednika občinske knjižnice sicer pa organizatorja tamkajšnjega kulturnega in predvsem glasbenega življenja, pri katerem je lokalna televizijska postaja posnela s predstavniki okteta in spremljevalci daljšo televizijsko reportažo, se je Tržaški oktet podal mimo jezer-ca Endine proti Gaverina Terme in v kraj Trate. Tu je tržaške pevce pričakal
Organizatorja oktetovega gostovanja Bonfanti in Patelli
njihov drugi veliki prijatelj Lodovico Patelli, prav tako pobudnik kulturnega življenja v tem kraju. Koncert v večernih urah je bil, kot je v teh krajih navada, v starodavni cerkvici iz 17. stoletja, ki je bila kar pretesna za številne poslušalce. Tržaški oktet je v prvem delu predstavil nekaj renesančnih liturgični del in obredne pesmi iz pravoslavne liturgije, v drugem pa najprej tri italijanske: de Mar-zijevi Improviso in Signore delle cime ter Simonitijevo priredbo furlanske Stelutis alpinis, nato pa slovenske Vodopivčeve Pobratimija, BarCica in Na poljani ter VrabCevi Luna, lunica in Bratci veseli vsi. Navdušenje občinstva je bila izredno in oktet je moral dodati še Pa se sliš in koroško Puobi pojo ter na
izrecno željo ponoviti de Marzijevo Signore delle cime, Lodovico Patelli pa je v svoji predstavitvi posebej poudaril, da je Tržaški oktet izraz velike pevske kulture Slovencev in seveda slovenske manjšine na Tržaškem.
Po spremljavi maše naslednje nedeljsko jutro v Ponte Nossa, kar je tudi snemala lokalna televizija, je bil popoldne na vrsti drugi koncert v svetišču San Patrizio, iz začetkov 13. stoletja, kjer je Tržaški oktet tokrat nastopil že petič. Tudi tokrat je bila cerkev natrpana starih in novih občudovalcev oktetotve-ga petja, saj so nekateri prišli tudi iz bolj oddaljenih krajev, da niti ne omenjam oktetovega častnega elana Paola Bo-nattija in njegovo ženo, ki sta prišla celo iz Aule pri Sazani v Toskani.
Spored, ki ga je oktet ponudil občinstvu, je bil delno spremenjen in dopolnjen, tako v prvem renesanCno-liturgiCnem, kot še posebej v drugem delu, v katerem so poslušalci lahko slišali poleg že prej omenjenih še rezijanski o gori Kanin v Vudoškovi in Merkujevi priredbi ter še Merkuje-vo Tana Sarte, v dodatku pa še rusko Kraguljcki z Rudijevim solom in Puobi pojo s solom Aleksandre Pertot. Čeprav že nekoliko utrujeni od vožnje in nastopov so pevci in z njimi umetniški vodja Aleksandra Pertot dali vse od sebe in navdušenih aplavzov ni hotelo biti konca, pa seveda Čestitk in stiskov rok.
Na koncu je gostitelj Ovidio Bonfanti, izročil oktetu v poklon spominsko plaketo občinske knjižnice, predsednik Okteta prof. Boris Pangerc pa njemu zbirko knjig v italijanščini za občinsko knjižnico, ki govorijo o naši narodnostni skupnosti v Italiji.
Tako se je sezona okteta sklenila s še z eno prisrčno manifestacijo prijateljstva v imenu petja, prijateljstva in človeške topline, kar nam je - tako je bilo večkrat poudarjeno - v teh Čudnih Časih še kako potrebna.
Na koncu dolgujemo še navedbo, da je gostovanje Tržaškega okteta v Lombardiji, kakor tudi sicer oktetovo dejavnost, sponsorizirala trgovska družba CORIUM gospe Marinke Sinkovec-Mo-dic, za kar ji gre še posebna zahvala.
_______VODNIK______
Knjiga o Brdih z dragocenimi fotografijami in malo teksta
JurdPauk
V Gorici je bila pred kratkim slovesno predstavljena bogato ilustrirana luksuzna knjiga z naslovom "Collio”. Knjiga govori o Brdih in je natisnjena na žalost samo v italijanščini, kar seveda moCno zmanjšuje njeno prepričevalno moc, ker bi bila v slovenščini in furlanšCini izdaja tudi mogoCa in gotovo tudi dobro sprejeta. Podobne knjige v tujih jezikih o naših naravnih lepotah pa že itak vedno romajo nazaj v tiskarne, kjer jih zrežejo ali pa obležijo na visokih policah, kjer se naprašijo, obledijo, ostarijo in jih potem tudi visoko znižanih nihče ne kupi, kaj šele, da bi jih prebral. Seveda so to pomisleki in pripombe nekoga, ki se na trženje s knjigami ne pozna in seveda ne razume Cisto ekonomskih razlogov, zaradi katerih knjige v slovenščini nimamo in je tudi ne bomo imeli. Knjiga "Collio” (odslej Brda) je bila izdana pri goriški založbi BV Edi-tori z izdatno pomočjo Briškega konzorcija za varstvo briških vin, kateremu je bilo največ do izdanja te dragocene in izredno bogate knjige. Knjigo seveda lahko kupite in jo komu podarite, ker je naprodaj v vseh boljših knjigarnah za sto tisoč lir. Cena knjige ni previsoka. Ko knjigo pogledamo pobliže, namreč vidimo, koliko fotografskega materiala je v njej in tudi to, da je tiskana na izredno dobrem papirju, je najbrž veliko prispevalo k visoki ceni.
O takih knjigah Človek ne ve, kaj bi si mislil, saj je pred njimi nekako v veliki zadregi. Na eni strani je vesel, da knjigo ima, ker je v njej veliko lepih, izrednih fotografij, na drugi strani pa ne ve, kaj bi z njo, ker je teksta v knjigi izrazito premalo, da bi pa samo podobe gledal, je vseeno malce premalo za pravega ljubitelja in pravega bralca knjig. Govorim seveda o ljubiteljih knjig, ki takih knjig ne kupujejo, Ce pa jih, jih navadno podarjajo in še to običajno ljudem, katere bi na tihem radi prisilili k branju. Tako je tudi s knjigo Brda, ki se uvršča med knjige, ki jih vedno vidite lepo razstavljene v vsaki dnevni sobi vsake nad in povprečne družine, ki skuša drugim dopovedati, da se pri njih tudi bere. To so tiste knjige, ki jih običajno dobite v dar ob praznikih, se zanje zelo zahvalite, jih potem sami na hitro prelistate in si obljubite, da jih boste nekoč, ko boste imeli veC Časa, morda kakšno deževno nedeljo, ki pa nikdar ne pride, prebrali, jih daste lepo v vrsto na vidno mesto v sprejemnici in jih nikoli veC ne snamete s knjižne police, razen v trenutkih, ko vanje vtaknete kakšen Članek, fotografijo ali dokument, katerega potem nikdar veC ne najdete. Namena takih knjig ne ve nihče, a tega nihče tudi noCe priznati. Tiska se po-
dobnih knjig ogromno in se jih tudi prodaja.
Knjiga Brda je torej zelo lepa in polna zelo lepih in tudi dragocenih fotografij, ob katerih se bomo ustavili, saj so v knjigo uvrščene tudi fotografije iz preteklosti, ki so dokument Časa, kot so dokumenti tudi razni zemljevidi in katastrske mape, ki so tudi priložene in imenitno posnete v knjigi. Za fotografije so poskrbeli Massimo Cragnel, Ri-naldo Gorini in Carlo Tavagnutti, ki so prispevali barvne fotografije, katere imajo vse nadih tako imenovane postmoderne fotografije živih barv, za katero so sedaj, ko postmoderna dejansko umira (Ce ni že) vsi tako navdušeni. Vse fotografije so res brezhibne in bo tako knjiga res lepo darilo tistim, ki si radi pasejo oci po lepih posnetkih in še lepših krajinah. Stare fotografije, ki opisujejo življenje in zgodovino Brd pa je pripravil Gian-franco Tedeschi.
Kot smo že rekli, je v knjigi zelo malo teksta, ki so ga prispevali književnik Carlo Sgor-lon, Pierpaolo Dorsi, Mario Gregori, Gabriel-la Manca,in vedno.dobri ter v tej knjigi daleč najboljši Velso Macor. Ne reCem, da se mora knjigo kupiti, lahko pa rečem, da se mora prebrati njegov sestavek, ki v poetični luCi predstavlja Brda. Macor je namreč poet in piše o pesnikih in življenju v Brdih skozi stoletja. Izredno tenkočuten je in tudi zelo dober v opisih strpnega sožitja na sedanji meji v Brdih, morda je najveCja zasluga njegovega sestavka v tem, da pokaže res celotna Brda in ne dela nobenih razlik, saj piše tako o Furlanih kot o Slovencih, ki v Brdih skupno žive že stoletja. Lepo je tudi njegovo pisanje o novi slovenski državi, pomembno pa je tudi, da ima v sestavek vključene vse vidnejše slovenske briške pesnike, od Gradnika do Zorzuta, katere tudi navaja in citira odlomke iz njihovih pesmi, največkrat v solidnem prevodu Marjana Breclja. Predvsem pa je Celso Macor, in njegov sestavek v knjigi Brda tudi živ primer furlanskega intelektualca, kateremu sta vsak nacionalizem in vsako sektaštvo veC kot tuje. Njegov zapis je poetičen, posten zapis o Brdih, kakršnih bi seveda od italijanskih piscev moralo biti veC, a jih ni. Prav zato je dobrodošel v sedanji nacionalistični poplavi potvarjanja dejstev in zgodovine, tudi briške, o kateri knjiga Brda govori.
To pa je tudi najveCja zasluga knjige Brda, ki jo bodo briški vinogradniki in prodajalci vin gotovo podarjali svojim strankam in slavnim in manj slavnim klientom, med katerimi so seveda tudi osebe, ki o slovenskih Brdih ne vedo ničesar. Macorju gre torej zasluga, da je o Slovencih v Brdih pisal pošteno, kar je danes v naši deželi prava redkost.
SPOR LITVE IN ESTONIJE Z RUSIJO
Balkanski sindrom na Baltiku
Moskva za zdaj odgovarja na litovske in estonske ukrepe proti svojim prebivalcem ruskega rodu samo s prekinitvijo naftovoda, nacionalisti pa zahtevajo več
Vsaka resnica ima - najmanj - dva obraza. Za Estonijo in Litvo, ki jima je velika soseda Rusija v petek in ponedeljek - uradno zaradi neplačanih dolgov, neuradno pa zaradi zatiranja ruske manjšine v obeh državah - zaprla svoje naftovode in ju s tem obsodila na gospodarski mrk, je nacionalna resnica tista izpred petih desetletij.
Preden sta pod vojaškim Škornjem RdeCe armade postali socialistični sovjetski republiki Estonska in Litovska v imperiju Josipa VisarionoviCa Džu-gaSvilija, sta bili nacionalni enoti s svojimi padci, a tudi z vzponi. Litva sicer pomni dolga stoletja pod poljsko upravo, a tudi romantične boje proti nemškemu viteškemu redu pred tem. Med dvema obdobjema ruske zasedbe pa hrani spomin na kratki desetletji samostojnosti kot svetinjo. Estonska zgodovina je manj junaška od litovske, toda v mračnih desetletjih nadvlade tujega naroda in ideologije so tudi Estonci sanjali o tistih svetlih letih med obema svetovnima vojnama, ko nad seboj niso imeli ruskega vladarja. Po razpadu sovjetskega imperija so Litovci in Estonci dobili nazaj svojo državo, a z dediščino stalinističnih preseljevanj - Litva ima dvajset odstotkov ruskih prebivalcev, v Estoniji pa Šteje ruska »manjšina« k,ar tretji-
Barbara Kramzar
no vsega prebivalstva. Baltiški narodi imajo svoje Ruse v podobno lepem spominu, kot so imeli Hrvati srbsko manjšino - ne le kot zastavonoše ruskega imperializma, ampak tudi najbolj goreCe privržence sovjetske ideologije. Celo Svet Evrope, znan po svojem zagovarjanju Človekovih in manjšinskih pravic, je - s pridržkom - razumel izključitev ruske manjšine iz političnega življenja in Estonija je postala Članica te vseevropske ustanove.
Pripadniki ruskih manjšin v nekdanjih sovjetskih baltiških republikah pa imajo seveda svojo resnico, ki ne razume nacionalnega ponosa ljudi, med katerimi so desetletja živeli v navideznem soglasju, morda celo bolje od njih -in zanesljivo bolje kot v manj razviti matični državi Rusiji. Zakon o tujcih nenadoma zahteva od ljudi, ki so do razpada Sovjetske zveze v uradnem in zasebnem življenju samozavestno uporabljali ruščino, učenje zapletenega estonskega jezika, Ce hočejo dobiti državljanstvo. Brez tega nimajo pravice voliti niti biti izvoljeni, morda pa lahko celo izgubijo svojo drugo domovino.
Ali lahko resnica ruske manjšine, ki se po koncu jrrivilegiranih Časov skli-
cuje (samo?) na načela pravne države in človekovih pravic, spremeni Baltik v drugi Balkan? Podobnost med Srbijo in njenim reševanjem nacionalnega vprašanja »ä la srbske kosti« ter z Rusijo, je na estonsko in litovsko srečo za zdaj samo v regionalni pomembnosti. Rusija Borisa Jelcina, ki se je osredotočil na urejanje domačih pohtiCnih in gospodarskih razmer, nima interesa izvažati svojih notranjih težav v slogu Slobodana Miloševiča. Jelcin sem ter tja z besedami podpore pomirja bojevite ruske nacionaliste, ki zahtevajo zaščito za milijone svojih sonarodnjakov v novih državah, toda dokler noCe sprejeti nazaj v federacijo niti Tadžikistana, ki si to Čedalje bolj zeli, ne bo tvegal vojne z baltiškimi državami. Tako kot je storil minuli teden, bo v opozorilo najbrž še kdaj zaprl rusko naftno pipo, na katero sta Estonija in Litva življenjski navezam.
Baltiške države pa bodo morale same presoditi, do kod lahko pri izgrajevanju Cim popolnejše nacionalne suverenosti izzivajo tako veliko sosedo, kot je Rusija. Vsaj Litvi je romantična predstava o državnosti že enkrat zameglila glavo, takrat, ko je prejšnji predsednik z odlokom odpravil kolektivne farme in Cez noC uničil prej uspešno kmetijstvo države.
Duh ustanoviteljev Sovjetske zveze še vedno blodi po Baltiku
ŠVICA / PROŠNJA ZA PRIBLIŽEVANJE ES
Alpski raj se boji osamitve
Bern skuša prilagoditi zakonodajo
BERN - Švicarsko vodstvo se je ustrašilo, da bi Evropska skupnost utegnila pozabiti na Švico, saj so njeni volilci lani decembra s 50, 3 odstotka glasov zavrnili vstop v evropski gospodarski prostor, veliko gospodarsko zvezo, ki združuje države Članice evropske dvanajsterice in Članice Efte - evropskega združenja za svobodno trgovino. Zaradi takega izida referenduma je ES zamrznila tudi pogovore o švicarskem članstvu v ES.
Bem se je seveda ustrašil možnosti, da bi Švica ostala
BRUSELJ - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je v torek nadaljeval pogovore z vodstvom evropske dvanajsterice. S Hansom van den Broe-kom, ki je v Evropski komisiji odgovoren za zunanjo politiko, sta se pogovarjala o približevanju Slovenije dvanajsterici, Peterle je izrazil željo, da bi naša država cimprej podpisala sporazum o pridruženem Članstvu ES. O vojni na Balkanu se je Peterle pogovarjal z belgijskim državnim sekretarjem. Adamom. Pred kosilom na kršcanskodemo-kratski internacionali se je slovenski zunanji minister sestal tudi s komisarjem ES za mednarodne ekonomske odnose Leonom Brittanom. SreCal se je tudi s strokovnjaki ES s področja obrambe. (STA)
osamljen otok v vse tesneje povezani in enotni Evropi, zato je zaCel nemudoma prilagajati švicarsko zakonodajo evropski, obenem pa skupnosti predlagal sporazume za sodelovanje v zračnem in cestnem prometu ter v raziskovalni dejavnosti.
V ponedeljek so v Bmselj odpotovali švicarski pred-
stavniki, minister za gospodarstvo Delamuraz in zunanji minister Cotti, da bi predstavnike ES prepričali o nujnosti nadaljevanja pogovorov o sodelovanju. Predstavniki ES so jima ob tem dali jasno vedeti, da »švicarsko vprašanje« ta Cas ni na prednostnem seznamu njihovih opravil. (T.S.B)
Tudi Arthurju ni uspelo
ŽENEVA - Arthur Dunkel, šestdesetletni švicarski diplomat in zadnjih trinajst let predsedujoči Splošnega združenja o trgovini in carinah (Gatt), je ob upokojitveni slovesnosti izrazil zaupanje v »modrost narodov«, ki naj bi vendarle pripeljala do uspešnega konca že sedem let trajajočih pogajanj tako imenovanega urugvajskega kroga, v katerih sodeluje 111 držav. Urugvajski krog, osma tovrstna pogajanja od ustanovitve organizacije leta 1947, je bü tudi najpomembnejši Dunklov projekt, ki naj bi prispeval k uveljavitvi prepričanja, da je za vse države sveta bolje, Ce sodelujejo, kot pa Ce tekmujejo druga z drugo. Ta krog pogajanj je bil tudi najbolj ambiciozno zastavljen krog Gattovih pogajanj, saj naj bi prvič v zgodovini poenotil pravila v uslužnostnih dejavnostih, trgovini s kmetijskimi pridelki, tekstilom in industrijskim blagom, zakonodajo na področju iznajdb in patentne zaščite. Vse hujša recesija v drugi polovici osemdesetih in na začetku devetdesetih let pa je gospodarstvenike razvitih držav prisilila k protekcionističnim ukrepom za zaščito delovnih mest in pogajanja so skoraj propadla.
Kljub temu, da bi bil vesel, Ce bi se v zgodovino lahko zapisal kot mož, ki je pomagal povezati svet v eno samo veliko in svobodno tržišče, pa je moral priznati, da se tako v ZDA kot v Zahodni Evropi v zadnjem Času krepijo pritiski za večji protekcionizem, je o Arthurju Dunldu dejal neki delegat Splošnega združenja o trgovini in carinah. »Dejansko moC odločanja imajo vlade velikih držav,« meni isti diplomat. Arthurja Dunkla bo nasledil Irski diplomat Peter Sutherland.	(M. L. in agencije)
VERSKO OZADJE BALKANSKE KRIZE
ZDA MED DVEMA OGNJEMA
NOVICE
Duhovniki niso začeli vojne in je tudi ne bodo končali
Zokoj so zaman vsa upanja, da bi morijo v Bosni in Hercegovini rešili pozivi verskih dostojanstvenikov
Darko Pavicič / Zagreb
Iran je nevarno sršenje gnezdo
ZAGREB - Scenarij bi bil naslednji: papež Janez Pavel bi moral vplivati na katoliške Hrvate, istambulski epi-skop in patriarh Bartolomej na pravoslavne Srbe, dr. Hamid al Gabid pa kot generalni sekretar Islamske konference na bosanske Muslimane - in vojna v Bosni bi se morala konCati?! Za omenjeno trojko res stoji »veC kot pol človeštva«, a takšni predlogi kljub temu niso stvarni.
K veri kot k enemu od ključev za rešitev se zatekajo zato, ker je ta v vojni občasno rabila kot vojaški prapor, pod katerim so potekah boji. To so verski dostojanstveniki zavračali, ker je šlo v resnici za skrajne primere. Druga stvar pa je, da se interesi verskih skupnosti, srbske pravoslavne cerkve ah posameznih krogov pri islamski skupnosti, ujemajo z aktualnimi cilji političnih vodstev.
S srečanjem treh najveC-jih religij po vsej verjetnosti ne bi mogh ničesar rešiti. Pokazali bi le dobro voljo. Pomagal naj bi njihov pritisk na hierarhijo v Hrvaški, Srbiji in Bosni, a tudi to je varljivo, saj so hierarhično dejansko lahko odgovorni samo katoliki, medtem ko avtoke-falnost srbski pravoslavni cerkvi dovoljuje, da se dogovori eno in potem naredi nekaj Cisto drugega, podobno kot islamski skupnosti, ki je Članica Islamske konference, vendar ji ta ni nadrejena.
Papež bi tako lahko neposredno vplival na bosansko-hercegovske škofe, na banja-luškega škofa Franja Koma-rica, bosanskega nadškofa Vinka Puljiča in na oba mostarska škofa, Pavleta ZaniCa in Ratka Periča, hkrati pa tudi prek hrvaških škofov na Kaptolu in prek Hrvaške škofovske konference.
Kaj bi jim lahko sporočil, da bi zaustavih vojno?! Prva dva od omenjenih katoliških škofov sta tako rekoC korak od pekla. Nehvaležno je soditi, kateri od njiju je v težjem položaju. Tisti v Banja Luki, ki je pogreznjen v vsakdanjost Republike srbske, ali tisti v Sarajevu, ki lahko iz mesta pride samo z oklepnikom Unproforja? Škof ZaniC in njegov naslednik Peric v Mostarju sta prav tako omejena pri svojem delovanju, odkar obstaja Her-ceg-Bosna, Čeprav pri tem ni jasno, kolikšen je njun vpliv (po nekaterih virih kar precejšen) na to začasno tvorbo.
Bi veljalo nemara poskusiti vplivati na dogajanja v Bosni prek kardinala Franja Kuharica? Škof iz sosednje države ne more nie v drugi državi, poleg tega pa se v Bosni odraža tudi politika hrvaškega vrha. Moralno stah-šče je našlo svoj izraz v nedavnem kardinalovem apelu
za prekinitev spopadov v BiH in v pismu Mateju Bo-banu. Ta pa je nanj samo bahavo odgovoril. Tudi bosanski frančiškani, Četudi ohranijo svoje žive glave in glave svojih vernikov, bodo težko izboljšali položaj.
Islamska verska skupnost •Jugoslavije je z razpadom SFRJ praktično nehala obstajati. Tako je prišlo tudi do zamenjave na vrhu Islamske skupnosti, od koder je nerad odšel reis-ul-ulema Jakub efendi Selimoski, za novega reisa pa je prišel v Sarajevo dr. Mustafa CeriC, ki je za del (nekdanje) skupnosti sporen. Nobena poteza tega islamskega vrha ne bo srečna. Islam je namreč v tej vojni doživel tudi nujno metamorfozo in po vsej verjetnosti ne bo nikoli veC tako »mirnega islama«, paC pa se bo, v skladu s potrebami, zaCel ozirati proti fundamentalistom. Iz nesložnega islamskega sveta vplivati na
praktično »slepo Črevo islama« in za povrh še iz institucije, kakršna je Islamska konferenca - ni mogoče.
Na Srbsko pravoslavno cerkev bi bilo sicer mogoCe vplivati v kontekstu njene pripadnosti tako imenovanemu pravoslavnemu svetu, v katerem si episkopi (SPC) želijo zavzeti pomemben položaj. Vendar pa ta »pravoslavni svet« v zadnjem Času na globalnem planu ni sposoben ohraniti niti najtanjših vezi s katoliki. Pri tem prednjačijo prav srbski pravoslavci. Sicer pa se v odnosu do SPC postavlja tudi moralno vprašanje, saj je očitno, da so številni episkopi neposredno vplivali na razpihovanje mržnje do Nesrbov in nepravoslavcev.
Recepti, ki predlagajo »verske rešitve« v nekdanji Jugoslaviji, ne upoštevajo konteksta, v katerem so se znašle religije na tem prostoru. Po zadnjih popisih prebivalstva je veliko vernih, a odnos do vere deluje na način prejšnjega sistema. Dejanski vpliv verskih skupnosti na politike precenjujejo in jim vsiljujejo nalogo, ki je te niso sposobne izpolniti.
Kdaj bodo verske skupnosti sploh lahko vplivale na pohticna dogajanja, s tem pa tudi na vojno in na njen konec? Odgovor je kratek. Takrat, ko bodo pohtiki pripravljeni podpisati mirovne sporazume. Po nekaterih drugih predvidevanjih pa je verskim skupnostim namenjena drugačna vloga, ki naj bi jo odigrali ne v obdobju zaustavitve vojne, ampak šele potem, ko bo ta zaustavljena. Od verskih skupnosti namreč velja pričakovati »moralno ozdravitev« tistih družbenih sistemov, ki jih je razdejala vojna. A tudi za to bo potreben namig politike.
TEHERAN - Podpredsednik iranskega parlamenta Hasan Rovhani je kot »neumnost« ocenil nedavno izjavo ameriškega državnega sekretarja Christopherja, da bi lahko tudi Iran dosegla podobna kazen kot Irak, ki je zaradi poskusa atentata na nekdanjega predsednika Busha doživel raketni napad na Bagdad. Po Rovhanijevih besedah »te neumne ugotovitve nesporno dokazujejo Christopherjevo nevednost in izkrivljeno pojmovanje političnih vprašanj«. Kljub skoraj zaničljivemu pristopu pa so v Teheranu vseeno zaskrbljeni, ker je Clintonova vlada nepredvidljiva in bi lahko svoje grožnje prej ali slej tudi uresničila.
Resnici na ljubo je teokratski Iran neke vrste svetilnik za vsa fundamentali-stiCna gibanja, ki od Magre-
PEKING - NajveCja komunistična partija na svetu, enainpetdesetmilijon-ska KP Kitajske, bo konec tega tedna praznovala 72. obletnico obstoja. Zanimivo je, da se partijsko članstvo vse bolj povečuje in da partijski uradniki dobivajo vsak dan nove prošnje za sprejem. Uradni Časopis KPK pozdravlja dejstvo, da v partijo vstopa vse veC kmetov; večina Kitajcev še vedno živi na podeželju in na slabše naseljenih predelih. Po obvezni hvalnici komunizmu kitajskih barv glasilo KPK napoveduje, da bo proslava kot doslej potekala brez velikih slovesno-
Vojko Colja
ba do Bangladeša pretresajo muslimanski svet. Ajatole ne skrivajo, da hoCejo svetovno islamsko vladavino in pri tem ne izbirajo sredstev. Washingtonske administracije pa so bile doslej skrajno previdne do nearabskih muslimanov, ker se zavedajo, da je drezanje v sršenje gnezdo skrajno nevarno.
Obtoževati Libijo in Irak, da podpirata svetovni islamski terorizem, je za ameriške predsednike hvaležna zadeva, ker lahko vsak trenutek nad njima stresejo jezo, ne da bi tvegali morebitne povračilne ukrepe. V Teheranu se torej počutijo še kar vame, saj ZDA niso ukrepale niti ob zasedbi svojega veleposlaništva v Teheranu. Rovhani ima zato morda
sti in podobnega pompa, le z govorom generalnega sekretarja Jiang Zemina in priložnostno oddajo na televiziji.
Kljub vse večjemu številu elanov pa postaja kitajska partija zmeraj bolj ranljiva. Ljudje se vanjo vključujejo predvsem zato, da bi si zagotovili službo ali napredovanje, ideološki naboj pa z uvajanjem liberalnejše gospodarske zakonodaje in postopnim odpiranjem države zahodnim kulturnim vplivom seveda vse bolj slabi, ugotavljajo poznavalci kitajskih notranjih razmer. Prav tako se sprašujejo o sposobnosti partije,
celo prav, ko trdi, da so ZDA z bombardiranjem Bagdada potrdile svoje zgrešene ocene dejanskega stanja na zalivskem območju.
S temi ocenami se strinja tudi iraška opozicija, ki ne more odpustiti Ameriki, da ni strmoglavila Sadama Huseina. V Združenih arabskih emiratih pa že odkrito govorijo, da Washington potrebuje Sadama, ki mu služi ne le kot »dežurni grešni kozel«, temveč predvsem zato, da lahko ZDA kot gospodarji upravljajo z novo mednarodno »zmedo«. Pri tem so se odpovedali »oportunističnim zavezništvom« z eno ali drugo regionalno silo in skušajo vzpostaviti »permanentni spor« med Iranom in Irakom, tako da bi lahko imela Turčija proste roke za prodor v nekdanje sovjetske srednjeazijske republike.
da preživi vpliv novih ekonomskih ukrepov, ki prepredajo državo.
Doslej je kitajska komunistična partija tudi s precej grobimi posegi, kot je bil pokol študentov na Trgu nebeškega miru v Pekingu leta 1989, uspela ohraniti vodilno vlogo. Po drugi strani pa je najbrž le tako lahko preprečila hiter in kaotičen razpad sistema, kakršnemu smo bili priča v nekdanji SZ. Seveda to še ne pomeni, da se je Kitajska ognila vsem težavam in da se tudi na njenih tleh ne more ponoviti sovjetski ali celo jugoslovanski scenarij. (M. E. in agencije)
KITAJSKA / STRANKA MARKSIZMA - IN TRGA
Diskretni šarm partije
Protest proti ameriški politiki v Iraku in Somaliji
BAGDAD, MOGADIS - Skupina Somalcev je v iraškem glavnem mestu protestirala proti najnovejšim ameriškim napadom na Bagdad, obenem pa obsodila tudi dejavnost ameriških in drugih pripadnikov mirovnih sil v Somaliji, ki po njihovem mnenju skušajo spet kolonizirati njihovo državo. Število žrtev med pripadniki modrih Čelad v Somaliji pa se je povzpelo na 31. V torek je namreč umrl še en pakistanski vojak, pripadnik modrih Čelad, na katerega so neznanci, najverjetneje Aididovi privrženci, streljali na istem kraju, kjer je umrlo 23 Pakistancev. (Reuter)
»Nacisti v vsaki nemški vasici«
BERLIN - Zidovska skupnost v Nemčiji je obtožila nemško vlado in pravosodje, da skušajo zmanjšati pomen rasističnih napadov na tujce in da niso štorih nie, da bi preprečili pojave rasne nestrpnosti. »Nujno je, da Nemci sprevidijo, da sedanji tok dogodkov lahko ogrozi njihovo demokracijo,« je na tiskovni konferenci v Berlinu opozoril predsednik židovske skupnosti Jerzy Kanal. »V zadnjih desetih letih so si skrajneži zgradili takšen sistem delovanja, da jih lahko najdete skoraj v vsaki nemški vasici,« je dejal predsednik židovske skupnosti v Nemčiji, ki šteje blizu 40.000 elanov. (AFP)
Bo nemščina tretji uradni jezik ES?
DÜSSELDOF - Skoraj polovica Nemcev meni, da bi bilo odveC, Ce bi kot tretji uradni jezik v Evropski skupnosti uvedb nemščino. Za to si že veC let prizadeva nemški kancler Helmut Kohl. Raziskava inštituta Forsa, ki jo je objavil tednik DM, je pokazala, da 47 odstotkov vprašanih meni, da nemški jezik v uradnih dokumentih ES ni potreben. Osemintrideset odstotkov pa se odločno zavzema za uvedbo nemščine kpt uradnega jezika ES, kot sta zdaj angleščina in francoščina. (AFP)
Nepalski premier bo razpustil parlament
KATMANDU - Nepalski premier Koirala zaradi nedavnih spopadov med policijo in privrženci opozicijske stranke Združeni leninisti in marksisti (UML) razmišlja, da bi razpustil parlament. Predstavnik notranjega ministrstva je dejal, da je bilo v petkovih neredih v Katmanduju ubitih 11, ranjenjih pa več kot 50 ljudi, medtem ko so 250 ljudi aretirali. Stranka UML, ki je v petek pripravila proteste proti vladi premiera Koirale, trdi, da so policisti prvi zaceli streljati na demonstrante. (Reuter)

Dodajamo
piko
na
i
Odslej vsebujejo naši bencini dodatek plus5.
Plus5 bistveno izboljšuje lastnosti goriva in ponuja uporabniku ob enaki ceni pet pomembnih ugodnosti:
manjšo porabo goriva
boljše zgorevanje
zaščito motorja pred korozijo
brezhibno delovanje motorja v vseh vremenskih pogojih
čistejše okolje
v
Jr
*
J
J


bencini z dodatkom
PETROL
PREMIERA IN DRUGO
Sramota (Damage), Velika Britanija, 1992, režija Louis Malle, scenarij Brian Morris, igrajo Jeremy Irons, Juliette Binoche in Miranda Richardson, Maje-stic Films International, distribucija Camium Trade
Od filma Dvigalo do veSal (1957) se je kariera Louisa Mafia gibala predvsem v območju človeške psihe in spolnosti, v njegovih filmih pa so igrali malone vsi, ki v francoskem in angleškem filmu kaj pomenijo. Sramota, ki je otvorila Poletni kino Rio in od sinoči igra v ljubljanski Komuni, obenem pa v Ajdovščini, Mariboru in Kranju, je erotični thriller s političnim pridihom. Po uspešnem romanu Josephi-ne Hart je Malle posnel zgodbo o britanskem MP (parlamentarcu), ki ga omamijo erotični Čari sinovega dekleta; afera, ki je tako moCna, da ljubimca občujeta celo ob speCem sinu / fantu, in so jo v ameriški verziji filma dodobra skrajšali za "najhujše" prizore, pa se seveda ne more končati drugače kot s škandalom. Ob ljubimcih Ironsu in Binochovi je bila Miranda Richadson (Igra solz) za vlogo žene Ingrid nominirana za oskarja. (T. D. V.)
0#^

Movie and Video Guide 1993, uredil Leonard Maltin s sodelavci, mehka vezava, A Signet Book / Penguin, september 1992, cena 1332 tolarjev Med opremo navdušenega filmologa spadajo tudi vodici, ki mu, v poplavi možnosti ogledovanja, v zadnjih letih poleg klasičnega kina in tv programa tudi pri nas izdatno okrepljenega z videotekami ter kabelsko-sate-litskimi poslasticami, vsaj toliko pomagajo, da življenje med vsemi omenjenimi ponudbami ne postane neznosno. Zato razveseljuje, da eden takih, Maltinov vodic, postaja dosegljiv tudi v Sloveniji; dobite ga v ljubljanski knjigami Kazina po "slovarsko" minimalni ceni, denarce pa odštejete za nad 19.000 kratkih informacij o filmih, ki so prišli "v promet” nekako do poletja 1992. Uredniki pri vsakem ob splošnih produkcijskih podatkih ponudijo tudi vrednostno lestvico (od štirih zvezdic do oznake "bomba", ki gre tistim izdelkom, ki jih velja kar izpustiti, kadar jih ugledate na programu ali v videoteki) in kratko vsebino ter podatek, ali je film moC dobiti na video kaseti ali nemara na najnovejšem tehničnem priboljšku - laserskem zapisu. Slovenskemu uporabniku bo morda v rahlo oviro dejstvo, da smo si vrsto filmov zapomnili po ne-zmeraj-posreCenem prevodu originalnega naslova, ki ga v Maltinsovem vodiCu seveda ne bomo našli. V pomoč pa sta dodani dve referenčni polji; seznam pomembnejših igralcev in seznam režiserjev, tako da lahko do željenega podatka oziroma filma pridemo tudi po tej bližnjici. Seveda se bomo morali pri iskanju podrediti tudi dejstvu, da je vodic ameriškega izvora in je predvsem pri "umetniških" izdelkih izpadlo marsikatero evropsko vele-delo (na primer vsa staro-jugoslovanska), vendar se po prvem površnem pregledu zdi, da so vsaj temelj-nejši evropski avtorji ob empirično preverljivi poplavi Hollywooda dokaj spoštljivo upoštevani. Kolikor je pac splošni filmski vodic lahko uporaben.
Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 21.06. do 27.06.1993)
Drakula še vedno vodi na ljubljanski lestvici in se približuje meji 20.000 gledalcev. 57. potnik in Univerzalni vojak sta se v drugem tednu predvajanja uvrstila na 2. in 3. mesto. Predpremiemo sta bila prikazana Sramota Louisa Mafia in Ne meC’te se stran Camerona Crowa, prvi v Poletnem kinu Rio, drugi v kinu Vic, Ninja želve HI pa so imele premiero v Četrtek v kinu Union (prve štiri dni predvajanja so imele bolj skromno povprečje -dobrih 57 gledalcev na predstavo).
Legenda: Prva številka pomeni št. predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Drakula /Mladina film
21 (87)	3.091 (17.136)	1.204.650 (6.734.250)
2.	57. potnik /Lj. Idnem.
26 (46)	2.786 (4.786)	937.250 (1.637.250)
3.	Univerzalni vojak /Mladina film
21	(33)	2.728 (4.616)	922.000	(1.606.750)
4.	Pršut, pršut / Mladina film
23 (62)	1.388 (6.118)	469.150	(2.186.950)
5.	Ninja želve III /Mladina film
22	(22)	1.262 (1.262)	441.700 (441.700)
6.	Reka poje mi / Mladina film
15 (22)	713 (5.908)	270.400	(2.018.550)
7.	Ne meC’te se stran / Lj. kinem.
3 (3)	504 (504)	176.400 (176.400)
8.	VeCno mlad / Lj. kinem.
14 (14)	424 (12.455)	164.650 (4.817.550)
9.	Prva ljubezen / Mladina film
9 (9)	389 (4.376)	150.000	(1.908.300)
10. Igra solz / Mladina film 13 (331)	368 (18.832)	130.450 (7.401.750)
V Zagrebu so imeh premiero Scorsesejevega filma Cape fear, ki je takoj prevzel vodstvo na tamkajšnji lestvici, Drakula pa je s prvega zdrsnil na tretje mesto. Navajamo št gledalcev v preteklem
1.	Cape fear
2.	57. potnik
3.	Drakula
4.	Storyville
5.	White men can’t jump
6.	Večno mlad
7.	Ne meC’te se stran
8.	Strictlyballroom
Na mednarodnem tržišču so v tednu med 8. in 15. junijem zasedli prvih pet zasedli naslednji filmi (izkupiček v milijonih USD);
5.321	{5.321)
5.152	(9.740)
4.327	(28.058)
2.603	(4.479)
2.384	(3.773)
2.200	(32.041)
1.954	(16.789)
226	(2.392)
1. hidecent proposal	6,7	(45)
2. Falling down	5,7	(13, 3)
3. The piano	2,1	(8, 3)
4. Groundhog day	1,38	(18, 8)
5. Tous £a, pour Qa	1,32	(1, 32) Igor Kemel
UMETNIŠKA FOTOGRAFIJA / MOJSTER JQ2E KOLOSA - KOLOS
Jože Kološa-Kološ je bil vnaprej določen, da postane (in ostane) fotograf. Rodil se je v fotografski družim leta 1920, in sicer v Murski Soboti (takrat so še vsi rekli Sobota, toda nova slovanska oblast je mesto prekrstila po madžarskem vzorcu). Tudi ded Josip PrahiC je bil fotograf, prvi v Prekmurju.
Zdaj je že sam Kološ dedek. Vendar vitalen! In spet živi v Murski Soboti, iz katere se je pred 35 leti preselil v Koper, vendar je bil ves ta Cas razpet med Primorjem in Prekmurjem, takole "sproti” pa je veliko napravil za umetniško fotografijo. A ne samo za slovensko.
Nedavno tega so mu v rodnem kraju postavili reprezentativno razstavo. Retrospektivno. In sicer je bil povod intimen - ob 50-letnici njegovega zakona s Piriko, fino, skromno damo pretanjenih manir, s katerimi mojstra že pol stoletja tiho spremlja na življenjski poti.
Dovolj je torej razlogov za pogovor s tem ustvarjalcem, ki se že polnih pet desetletij in pol - vse od prve samostojne razstave umetniških fotografij v davnem 1938. letu - predstavlja javnosti, in sicer brez besed, tako, kot mu pristaja: s fotografijo, a vendarle nič manj zgovorno. Kajti tudi ptičice na veji ("Pozor, glej ptička! ") dobro vedo, da je bil objektiv pred očesom Kološe vedno naravnan na osebno doživljanje.
Gospod Kološa, v svoji fotografiji ste zlili dve pokrajini z nasprotnih koncev Slovenije, Prekmurje vase pomladi in Primorje vaših zrelih poletij. Zdaj vam jesen mineva tako tu kot tam. Tu je Mura, tam morje, na obeh straneh kopnega je fantazija vode. Kaj v vasem srcu in objektivu fotografskega aparata spaja in razdvaja ta konca?
"Težko vprašanje. Najprej je bila moja zaljubljenost v Prekmurje. No, ne bila - še danes ni minila. V Prekmurje sem kratko malo zaljubljen. A Ce je človek res zaljubljen, bo zaljubljen ostal do konca svojih dni. Tako je tudi z mano in s Prekmurjem. Pol življenja sem prebil tu v Murski Soboti. Potem sem odšel - najprej za kratko v Ljubljano, kjer sem delal v Uradu za informacije, potem pa sem se preselil v Koper, ker je tovarna Tomos iskala šefa - imela je nov laboratorij in druge pogoje, pa sem to dolžnost z veseljem sprejel. Toda dolgo, dolgo se nisem mogel vživeti v istrsko okolje. Zelo dolgo. Bilo je zares težko, mučno. Vendar se človek na vse navadi. Pa sem se tudi jaz prav poCasi zrasel z nekim Cisto drugim ambi-
entom. Vsaka pokrajina, vsako podnebje ima svojo dušo in srce. Kdo se ukvarja z umetniško fotografijo, vendar tega ne občuti, ta ne bo mogel ustvarjati... Toda Prekmurje sem kljub vsemu ohranil v sebi. Jaz sem s srcem in dušo Prekmurec."
Svojo fotografsko veščino ste pokazali na najrazličnejše načine. Pred nedavnim ste v Soboti postavili Se eno izmed svojih razstav, kdove katero že...
'To je moja 81. razstava."
In na tej retrospektivni razstavi ste se predstavili z mnogimi nežnimi pejsažni-mi motivi rodnega kraja...
"No, ne razstavljam samo nežnih pejsažev. Razstava je presek 50 let dela. Od romantične pokrajine do abstraktnih metamorfoz. Bistvo fotografije je namreč v abstrakciji. Realistično se je veliko laže izražati."
Kako ste spajali ti nasprotji: vase oko, ki gleda z dušo in srcem, in fotografski objektiv, ki vse neusmiljeno natančno zapise?
"Jaz vidim resničnost, vendar se ne izražam s fotoaparatom, temveč prav z dušo in srcem."
Znana je zgodba, kako ste fotografirali Oganko lilo. Ali ste takrat, ko se je leta 1939 prvič znašla v vašem objektivu, pomislili, da jo boste fotografirali tudi leta 1946, ko se je dekletce razcvetelo v stasito lepotico, pa leta 1950 kot zrelo žensko, medtem ko na zadnjem posnetku iz leta 1973 vidimo starko? Ste mogli predvideti tak razpon v poziranju in da bo Cas v teh 34 letih prinesel yse te spremembe, ki ste jih vi registrirali?
'Tega sem se lotil v tej hiši, kjer se sedaj pogovarjava. Fotografirati sem se naučil od staršev. Najprej sem se ukvarjal s krajinsko fotografijo. In sicer iz srca, za svojo dušo. Potem pa mi je pot prekrižala ta Ciganka lila. Bila je smrklja, še dekletce. NoCem red, da sem na ta motiv naletel po naključju. Mudil sem se v nekem romskem naselju blizu Murske Sobote in tam sem jo spoznal. Takoj je človeku pritegnila pogled. Bila je tako simpatično dekletce, da sem jo kratko malo moral fotografirati. Vendar še zdaleč nisem pomislil, da bom to razstavljal, toda nazadnje je bilo tako, da sem pri kritikih največ uspeha požel prav s tem ciklom štirih fotografij. No, dlje kot sem delal, veC sem razmišljal o fotografiji. Zato po prvem posnetku ni bilo težko priti do drugega. Bila je dekle, za katerim so se vsi obračali, z lepimi, neverjetno pravilnimi potezami na obrazu. Mogla bi postati celo filmska zvezda."
"Oci je imela Cme, Cme. In nikomur drugemu se ni pustila fotografirati! " doda gospa Pirika Kolos, a mojster nadaljuje:
"Trudil sem se, da bi zvesto zabeležil spremembo na njenem obrazu. To in nie drugega. Ko pa so se nabrale že štiri fotografije, sem preudaril, da bi bilo to povsem solidno gradivo za razstavo. Petega posnetka na žalost nisem napravil. Prehitela me je njena smrt."
Na vaših fotografijah je veliko lepote in stika z resnico, vendar ni opaziti, da bi se bili ukvarjali tudi z resnico o lepoti ženskega akta?
"Poskusil sem, se preskusil kajpada tudi s fotografskim aktom. Toda doživel sem takšna razočaranja, da me je tedaj, ko so se ženske slekle, minila volja, a ne samo do fotografiranja, in uvidel sem, da se nima smisla ukvarjati s fotografskim aktom. Pac pa sem se precej ukvarjal z modno fotografijo. Sredi svoje kariere, a v samem začetku prve slovenske modne revije Maneken, sem naredil veliko modnih fotografij."
Prejšnje vprašanje bodi torej uvod v naslednje: to razstavo v Murski Soboti ste posvetili soprogi Piriki; povejte nam zdaj, ko imate
za sabo 50 let zakona, kaj ženska, soproga, življenjska sopotnica pomeni umetniku?
"Zena mi je bila vse življenje v oporo. Temelj mojega življenja. Prava podpora in prijateljica. Prav zato sva se lahko razumela, a tudi prepirala - in dočakala petdesetletnico skupnega življenja. Pirika ni stala pred objektivom. V glavnem je ostajala skromno v ozadju..."
"V senci! " brž pripomni gospa Pirika, toda njen medklic je prešeren.
"Glej no, Pirika, zdaj si me malce vrgla iz tira! No, nie zato... Veste, bila je tudi moj šofer. Ce verjamete ali ne, nikoli se nisem naučil šofirati. Nosila mi je tudi kamere. In reflektorje. In vso drugo ropotijo. Jaz pa sem fotografiral. Jurišal na motive. Pozabljal na prav vse okrog sebe. Pozabil sem recimo jesti, nikakor pa nisem pozabil na Piriko.”
V vašem življenjskem opusu nikakor ni moč mimo Koštabone. Leta 1972 ste ustanovili skupino Neodvisnih fotografov, kar je pomenilo tudi«ače-tek mednarodne kolonije Koštabone, bienalne prireditve istega imena. Kot ste tudi avtor pojma ‘fotografija brez omejitev', ta-
ko ste tudi ustanovitelj pojma ‘Koštabona*. Ali je to namišljen termin, ki je dobil pomen ‘umiranja vasi*?
"To je istrski predel. Tako se je imenovala neka vas. Akcija na temo umiranja istrske vasi je trajala deset let. Ta Koštabona je prerasla v bienalno prireditev s petimi mednarodnimi razstavami."
Skleniva tale pogovor z
vprašanjem, ali je ostalo še kaj, kar bi nemara želeli fotografirati Ln še to, kaj menite o prihodnosti umetniške fotografije?
"Prvi odgovor bo kratek: nie. Želel bi samo mirno preživeti svoje dni. Toliko sem garal, tako zelo sem izgorel, da se ne morem veC koncentrirati. Fotografiral sem veC kot 50 let! In to intenzivno, zelo intenzivno. Toda ni mi Zal. Mogel bi seveda še marsikaj narediti. Toda toliko sem raziskoval, da ne verjamem, ali je zame še nekaj neodkritega. V življenju sem se dotaknil vsega, kar je povezano s fotografijo.
A kar zadeva prihodnost, novih umetniških fotografov ne bo veC! Fotografija nenehno nazaduje. Predvsem zaradi tehničnih pomagal, ki kakovostni fotografiji bolj škodijo kot koristijo."
IZ TUJINE
Še en poziv k miru
BUDIMPEŠTA - Evropa, posebno njen centralni del, je bila stoletja prostor, kjer so kulture, religije, jeziki, ljudstva, etnične skupine in narodne manjšine živele skupaj, delile svoje tradicije in vrednote in z mešanjem vsega tega bogatile lastne kulture. Skupno življenje je včasih privedlo tudi do resnih medsebojnih konfliktov in političnih napetosti, ki so jih reševali z orožjem, tako kot se to danes dogaja na nekaterih predelih nekdanje Jugoslavije. Madžarska je prav blizu osrčja spopado, zato se Čuti še posebej odgovorno za mir na teh področjih. Budimpeštan-ski festivalski orkester, eden najboljših evropskih simfoničnih orkestrov, se je zato odločil za prireditev Koncerta za mir v centralni Evropi. Sedemdese-tminutni koncert je bil 27. junija zveCer na Trgu herojev v Budimpešti; med izvedenimi deli je bila Beethovnova 9. simfonija, orkestru pa je dirigiral Ivan Fischer. Zbor približno 700 pevcev je sestavljalo veC različnih zborov iz Srbije, Hrvaške, Makedonije, Slovenije, Avstrije, Ukrajine, Češke, Slovaške, Romunije in Madžarske. Prišlo je blizu 70.000 obiskovalcev, ki so prisostvovali brezplačnemu koncertu na prostem, s katerim sta Budimpešta in njen orkester poslala svetu poziv k miru. (V.S.)
Grammyje bodo podelili v New Yorku
NEW YORK - Letošnje nagrade Grammy bodo podeljevali v New Yorku.To so povedali uradniki Narodne akademije snemalnih znanosti in umetnosti. Newyorski župan David Dinkins je napovedal, da bodo Grammyje podeljevali v prostorih Radia City (Musič Hall). Tu so bile podelitve nagrad tudi v letih 1991 in 1992, preden so jih preselili v Los Angeles. Ravnatelj akademije Michael Greene je povedal, da je bil presenečen nad tem, kako v New Yorku uresničujejo vzgojno-glasbene programe, saj vključujejo programe in priznanja »-Grammy v šoli« ter »Vseameriški pevski zbor«. Grammy je najvažnejša nagrada glasbene industrije, podelitev pa spremlja približno dve milijardi gledalcev iz 110 držav. (Reuter).
Nurejeva zbirka v dobrodelne namene
PARIZ - Umetniška zbirka plesalca Rudolfa Nurejeva, ki je umrl 6. januarja star 54 let, bo prišla na dražbo v Londonu in New Yorku letošnjo zimo, je v ponedeljek sporočila dražbena hiša Christie's. Dražba bo 17. in 18. decembra v Londonu, v New Yorku pa 19. in 20. januarja 1994. Dobiček bo »v celoti pripadal« dvema skladoma, ki jih je ustanovil Rudolf Nurejev za pomoC plesalcem in medicinskim raziskavam, so povedali v dražbeni hiši. V sporočilu Christie's tudi omenjajo, da »so se odločili« dražbo opraviti s pomočjo predstavnikov obeh
skladov, predstavnikov Ballet Promotion Foundation iz Vaduza v Lichtensteinu in direktorjev Rudolf Nureev Foundation. Znameniti plesalec je v svojem življenju zbral številna umetniška dela, ki so v njegovih številnih stanovanjih v Parizu, na jugu Francije, v New Yorku, na nekem otoku ob italijanski obali, kakor tudi na neki farmi blizu Washingtona. Kot omenja dražbena hiša, vsebuje zbirka »pomembna platna, pohištvo, grafike, tapiserije, kostume, glasbene instrumente in zasebne predmete«. Christie's ob tem ni sporočila nobenih podatkov o celotni vrednosti zbirke, ki jo sicer ocenjujejo na šest milijonov dolarjev. Pred dražbo bodo v Londonu, New Yorku in Parizu razstavili dela iz zbirke, kar bo vsekakor »prestižni dogodek«. (AFP)


Ni več neznank o Borštnikovem srečanju ’93
MARIBOR - Na 6. seji Sveta Borštnikovega srečanja, ki jo je prvič vodil novi predsednik sveta Rudi Šeligo in je bila v Kazinski dvorani SNG Maribor, so v samo nekaj deset minutah določili vsebino letošnjega srečanja, ki bo že osemindvajseto. Člani selektorske komisije BS ’93 Vasja Predan, Dalibor Foretic in Jernej Novak so med 50 predstavami, ki so si jih ogledali v zadnjem letu, ugotovili, »da je bila gledališka sezona 1992/93 brez vrhunskih dosežkov in izenačena v tem smi-
slu, da so dramska gledališča praviloma ustvarila po eno predstavo, ki jo glede na visoko raven slovenske gledališke ustvarjalnosti lahko ovrednotimo kot kvalitetno.« Obenem sodijo, da v neodvisni produkciji v zadnjem letu ni bilo »koherentne, problemsko in estetsko izostrene predstave, ki bi kot avtorsko inovativen pristop pomembneje posegla v naCin in sredstva dramskega gledališkega izražanja«.
Na temelju teh ugotovitev je selektorska komisija soglasno izbrala za BS ’93 naslednje predstave: Češnjev vrt Antona Pavloviča Čehova v režiji Borisa Kobala in izvedbi Stalnega slovenskega gle-
dališča iz Trsta; La divina commedia Danteja in ProkiCa v režiji Tomaža Pandurja in izvedbi Drame SNG Maribor; Gloria Ranka MarinoviCa v režiji Janeza Pipana in izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice; Hamlets n'roses Matjaža Štrucla v produkciji gledališča Glej iz Ljubljane; Kaj pa Leonardo? Evalda Flisarja v režiji Dušana Mlakarja in izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega; Kralj Lear Williama Shakespeara v režiji Dušana Jovanoviča in v koprodukciji Cankarjevega doma, Drame SNG Ljubljana in Mestnega gledališča ljubljanskega; Nora Henrika Ibsena v režiji Dušana Mlaka-
rja in izvedbi Prešernovega gledališča Kranj; Odrska utvara Pierra Comeil-la v režiji Bojana Jabla-novca in v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja; Samorog Gregorja Strniše v režiji Mete Hočevar in izvedbi Drame SNG Ljubljana; Susn Herberta Achter-nbuscha v režiji Eduarda Millerja in v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane; Žabe Gregorja Strniše v režiji Damira Zlatarja Freya in v izvedbi Koreo-drame Ljubljana v koprodukciji s Cankarjevim domom.
Teh enajst predstav, ki jih bodo že po običaju uprizorili konec oktobra v Mariboru, je Svet BS potr-
dil, nakar je Rudi Šeligo objavil še imena dveh letošnjih žirij. V žiriji za Borštnikov prstan, nagrado za življenjsko delo, bodo Štefka Drolc, dr. Andrej Inkret in Rudi Šeligo, v strokovni žiriji pa bodo Aleš Berger, Aleksander Zorn, Ignacija Fridl in Edi Majaron. Zatem so podpisali še pogodbo z letošnjim pokroviteljem, ki bo ponovno Petrol, podpisu pa je prisostvoval Janez Umek, pomočnik generalnega direktorja. Sejo je končal Vlado Kreslin, ki je v spomin pred kratkim preminulemu cim-balistu Beltinske bande, stalne gostje Borštnikovega srečanja, Mišku Bara-nju odpel in odigral dve pesmi. (P. T. D.)
Sarajevski dnevi poezije v Ljubljani
LJUBLJANA - V ponede-Ije zveCer (28. junija) so v prostorih Društva slovenskih pisateljev pripravili veCer bosansko - hercegovske in slovenske poezije, s katerim nekako nadaljujejo tradicijo Sarajevskih dnevov poezije, mednarodne literarne prireditve, ki letos. Čeprav v izgnanstvu, poteka že 31 leto.
Kljub grozljivim dogodkom, ki se že veC kot leto dni vrstijo v bosanski prestolnici, je poezija tam še vedno živa, Čeprav obarvana z drugačno atmosfero, z brezmo-
čnim besom, Črnim humorjem, jezo, pogosto pa tudi obupom nad absurdnostjo sveta. Pesmi bosanskih avtorjev - Gorana SamardžiCa, Abdulaha Sidrana, Dubravka Brigi-Ca, Izeta Sarajlida, Velimirja Miloševiča, Ranka Sladoviča, Miljenka Jer-goviCa, Željka Ivankoviča, Huska Džigala, Ismeta BekriCa in drugih, ki so so jih avtorji napisali pretežno v zadnjem letu, sta interpretirala igralca Violeta Tomič in Jožef Ropoša, z izvirno slovensko poezijo pa so se pridružili številni domači avtorji. VeCer je povezoval sarajevski pesnik Josip Osti, dolgoletni organizator Sarajevskih dnevov poezije. (V. S.)
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Predstava KLINIKA TIVOLI d.o.o. bo v primeru lepega vremena v ARBORETUMU (danes, 30.6. ob 21. uri, za predstavo veljajo vstopnice od 23.6., nekaj vstopnic pa bo v prodaji tudi pred pričetkom predstave pri blagajni Arboretuma). .
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI (061/448-922)
Predstava Plesnega Studia Intakt: VSAK Z VSAKIM IN POTEM OBRATNO, plesna predstava (danes, 30. 6. ob 20.30. uri). Predstavitev dela tečajnikov in pedagogov plesnega studia v pretekli sezoni.
KUD FRANCE PREŠEREN,
Karunova 14, (061/332-288)
Skupina mladih gledališčnikov iz Nove Gorice bo izvedla predstavo ŽABE Gregorja Strniše (danes, 30.6. ob 21. uri).
GILS-KODUM produkcija predstavlja gledališki triptih: Egist Zagoričnik: BALADA O ČRVU IN VOJAKU (groteska), Matjaž Jav-šnik: DON JUAN INTERNATIONAL FU-CKER (farsa), Tina Gruden: PIŠTOLA (Črna komedija) v četrtek, 1.7. ob 21. uri.
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Primorsko Dramsko Gledališče vas vabi na ogled predstave TICO-TICO BAR - Strupene komedije o lovu za denarjem in ljubeznijo, v režiji Vita Tauferja. Igrali bodo: Ivo Barisic, Rastko KroSl, Dare Valič, Stane Leban, Iztok Mlakar, Jurij SouCek, Teja Glažar, Alenka Vidrih in Mira Lampe-VujiCiC. (danes, 30.6. za red Sreda in izven, četrtek 1.7. za red Četrtek in izven, petek 2.7., za red Petek-a in izven, sobota, 3.7. za ZKO Idrija in izven, predstave bodo ob 21.30 v parku pred gradom Kromberk V primeru dežja, bodo predstave preložene na kasnejši termin.)
TICO-TICO BAR je črna variacija Goldonijeve lahkotne komedije o nečednih strasteh finančnih Špekulantov, kockarjev, malih podjetnikov ter žensk, talentiranih za raznovrstne zabave. Zbirajo se v mestni kavarni, center življenja pa je igralnica, saj denar uravnava vsa njihova dejanja in strasti. Z igral-nido so obsedeni vsi: tisti, ki dobivajo, tisti, ki izgubljajo in tudi tisti, ki sploh ne igrajo.
Zgodba, ki bo prav v današnjem trenutju zvenela aktualno.
CEUE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332)
Anton Novačan: HERMAN CELJSKI (danes, 29.6. - predstava je posvečena Svetovnemu slovenskemu kongresu, danes, 30.6. - izven in sobota, 3.7. - izven). Predstave so vedno ob 21. uri, na celjskem Starem gradu. Prevoz z avtobusom je organiziran s parkirišča Glazija pol ure pred predstavo!
V avtentičnem prostoru pod Friderikovim stolpom bo rodbina Celjskih snela svoje posmrtne maske in ponovno odigrala začetek svojega konca... Režija: Franci Križaj, Igrajo: Janez Bermež (Herman II. Celjski), Bogomir Veras (Friderik), Renato JenCek (Herman mlajši), Milada Kalezič (Barbara, ogrska kraljica), Darja Reichman (Veronika Deseniska, Friderikova žena) in drugi.
MARIBOR
OPERA
G. Verdi: NABUCCO, režiser: Franjo Potočnik, dirigent: Boris Švara. Poletne prireditve na Lentu (danes, 30.6. ob 21. uri).
P. Mascagni: CAVALLERIA RUSTICANA in R. Leoncavallo: GLUMAČI, režiser: Franjo Potočnik, dirigent: Boris Švara. Za red Modri in Zeleni (Četrtek, 1.7. ob 17. uri za red Nedelja in izven).
DRAMA
M. Vezovisek: JERMANOVO SEME, Rock'n'-roll drama. Premiera za izven. (Četrtek, 8.7. ob 21. uri v Minoritski cerkvi na Lentu).
Drama SNG Maribor vas vljudno vabi na veliko javno TISKOVNO KONFERENCO ob zaključku gledališke sezone 1992/93 in na prijateljsko srečanje z igralskim ansamblom in umetniškim vodstvom, ki bo danes, 30. junu-ja ob 18. uri pred Gledališko kavarno.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
Verdi: LA TRAVIATA. Dirigent: Stane Jur-genc, režiser: Wazlaw Orlikowsky. Za izven, (sobota, 3.7. ob 21. uri). »Zaljubljencem se zoperstavlja ves svet... «, bi dejal Shakespeare in to velja za Traviato še posebej. To je Cas Violette - Dumasove Dame s kamelijami, francoske konverzacijske drame, po kateri je bil napisan libreto. Osebe tega Časa, meSCani in malomešCani - delujejo pod Človeško jasnimi, otipljivimi moralnimi korektivi, kakor so strah pred škandalom, družbenim prezirom in podobno. In vse to botruje lirični drami Violette in Alfreda, z jasno zaprisego zaljubljencev v nepozabni napitnici. »Uživaj življenje v cvetu mladosti...«
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
DVORANA TRIPCOVICH Festival Operete
Danes, 30. t. m., ob 20.30 musical »Cabaret« Joea Masteroffa in Freda Ebba. Režija Saverio Marconi. Dirigent Peter Howard. Glasba Johna Kanderja.
Ponovitve bodo na sporedu 1. in 3. julija ob 20.30, 27. junija ter 4. julija ob 18. uri.
V	soboto, 10. julija, ob 21. uri koncert pevke UTE LEMPER.
Pri blagajni dvorane Tripcovich je v teku predprodaja vstopnic. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12, 18-21.
GLEDALIŠČE CRISTALLO LACONTRADA
V	juliju, in sicer 2., 8. ob 20.30 in 9. ob 17.00, bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore fe un treno» z Danielo Mazzucato in Max Renee. Cosot-tijem. Režija Francesco Macedonio.
Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich in gledališča Cristallo.
GRAD SV. JUSTA Straordinario Estivo
V	soboto, 3. julija, ob 21. uri koncert James Taylor Quarteta.
V	Četrtek, 8. julija,ob 21. uri bo nastopila francoska skupina FFF (Federation Francaise du Funk).
GORICA
TEATRO TENDA
Danes, 30. t. m., ob 21. uri III. festival »Goriški grad«, ki ga organizira gledališka skupina Terzo Teatro pod pokroviteljstvom go-riske občine in pokrajine. Nastopila bo gledališka skupina Teatronovo iz Chioggie z Goldonijevimi »Le baruffe chiozzotte«.
V	soboto, 3. julija »Le avventure di Don Chi-sciotte e Sancho Panza« v izvedbi gledališke skupine Prototeatro iz Montagnane pri Padovi.
KOROŠKA
Zaključni koncerti ob 15-letnici Glasbene Sole na Koroškem bodo na sporedu v danes, 30. t. m., ob 19.30 v Ljudski Soli v BilCovsu in v Kulturnem domu v Sentprimožu ter v Četrtek, 1. julija, ob 19.30 v Posojilnici v Pliberku.
ZA NAJMLAJSE
SLOVENIJA
ŠENTPRIMOŽ
V Četrtek, 1. julija, ob 8.30 in ob 10.30 gostovanje lutkovnega gledališča iz Maribora z igrico »Ko pride zvezda«.
LJUBLJANA
KUD FRANCE PREŠEREN,
Karunova 14
Lutkovno gledališče FRU-FRU bo uprizorilo predstavo TOBIJA (petek, 2.7. ob 19. uri, prireditev bo na prostem v primeru dežja pa v dvorani).
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, Rotovški trg 1
Bela Domonkos iz Madžarske: AFRIŠKE ZGODBE (petek, 2.7. ob 19. uri v atriju gradu).
Lutkovna skupina TRI iz Kranja: CENCA NA POTEPU (sobota, 3.7. ob 15. uri, pred trgovsko hišo Merkur).
Lutkovna skupina TRI iz Kranja: REGRATA-NIJA (sobota, 3.7. ob 19. uri v atriju gradu). Gledališče Guliver iz Murske Sobote: BARA BARA (nedelja, 4.7. ob 19. uri v atriju gradu).
LIKOVNO-LUTKOVNE DELAVNICE:
Lutkovna delavnica z Bredo Varl: VESELE POČITNICE (petek, 2.6. ob 11. uri v atriju gradu). Lutkovna delavnica Vaško Trobec iz Kranja: IGRAJMO SE (sobota, 3.7. ob 11. uri, v atriju gradu).
VSI V TRŽAŠKI CABARET! I!
Letos najprej musical: tržaški festival operete se je začel s slovitim musicalom Cabaret v postavitvi Saveria Marconija, ki je s skupino Compagnia della Rancia že priredil prav tako slavna A chorus line in La cage aux folles in požel zasluženi uspeh. Za tokratno pobudo, pri kateri je sodelovalo tržaško gledališče Verdi, so kritiki dejali, da je še večji čudež od prejšnjih dveh. Izvrstni italijanski Cabaret bo na sporedu v dvorani Tripcovic v Trstu do 4. julija, nato pa bo odšel na turnejo po Italiji. Na sliki odlična Maria Laura Baccarini kot Sally.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo (061/210-338)
Predstavitev angleške verzije Časopisa IZI (Izbeglice za izbeglice) v Četrtek, 1.7. ob 12. uri.
K4, Kersnikova 4
MIMI ROLLS IT: ekskluzivni DJ Mitja, nekdanji redaktor oddaje Hard'n’heavy, elan promotorske hiše AFK (danes, 30.6 ob 22. uri).
PORTOROŽ
AVDITORIJ
FILMSKE USPEŠNICE: VEČNO MLAD, fantastična ljubezenska romanca, režija: Steve Miner, glavne vloge: Mel Gibson, Jamie Lee Curtis, Elijah Wood (nedelja, 4.7. ob 21. uri).
ROGAŠKA SLATINA
ZDRAVILIŠČE
MINI MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL: Nastop folkorne skupine iz Albanije (danes, 30.6. ob 20.30 v Kristalni dvorani).
Nastop folklorne skupine iz Rusije (Četrtek, 1.7. ob 20.30 v Kristalni dvorani).
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Zaključek pomladnega dela JAZZ Festivala: ARA KETU - brazilska glasba 11 muzikusov. Skupina izvaja popularno glasbo brez ok-virj be.
mični valjar petih tolkalcev iz Bahie - centra brazilske glasbe, (danes, 30.6. ob 21. uri,
3v: od pop pesmic do divje brazilske sam-Za to turnejo so pripravili zares pravi rit-
Križanke, 600 SIT);
OREGON (Četrtek, 1.7. ob 21.30, CD, 800 SIT); SLOVENSKI JAZZ VEČER (petek, 2.7. ob 21.30, Klub CD, 500 SIT), ART ENSEMBLE OF CHICAGO, CHICAGO BLUES TRADITION (sobota, 3.7. ob 21. uri, CD, 1000, 800 SIT)
PORTOROŽ
AVDITORIJ
PIRANSKI GLASBENI VEČERI 1993: LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, .mešani komorni pevski zbor, ki deluje pod umetniškim vodstvom MATJAŽA SCEKA (petek, 2.7. ob 21. uri, Križni hodnik Piran).
TRŽIČ
ORGELSKI VEČERI: ANDREJ-ANDI ZUPAN (sobota, 3.7. ob 18.30 v farni cerkvi v Tržiču).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	petek, 2. julija, ob 20.30 bo v okviru Festivala operete na sporedu koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lii Jia.Na programu 1. in 3. simfonija Felixa Mendelssho-na-Bartholdyja.
Vstopnice v blagajni dvorane Tripcovich, v gledališču Rossetti eno uro pred pričetkom, programa.
PASSARIANO
VILLA MANIN
V	nedeljo, 4. julija, koncert rock skupine Velvet Underground v katerem nastopata Lou Reed in John Gale.
Predprodaja vstopnic je v teku v Pasaži Protti.
GORICA
STEVERJAN
SKPD F.B. Sedej organizira Festival domaCe glasbe »Steverjan 93», ki bo v soboto, 3. ob 20.30 in v nedeljo, 4. julija ob 17.30 pod borovci v Steverjanu, na katerem bo nastopilo 34 ansamblov iz cele Slovenije.
REDIPUGLIA
Nocoj ob 21. uri bo na dvorišču diskoteke »Ai cacciatori» na sporedu koncert jazz glasbe.Igra skupina »Gianni Cazzola Quartet».
LIGNANO
V nedeljo, 11. julija, ob 21.30 (Arena spetta-coli) koncert Francesca De Gregorija.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Razstava SLOVENSKI MITI IN LEGENDE je ciklus skulptur in risb, ki jih je STOJAN BATIČ ustvaril v preteklem letu. Zamisli za triindvajset predstavljenih junakov je Črpal iz zakladnice slovenskih mitov in legend. Razstava bo na ogled do 18. julija.
Dokumentarna razstava 40 LET GRAFIČNEGA BIENALA LJUBLJANA (Mala galerija, do 18. julija).
MESTNA GALERIJA
Do 11.7. je na ogled je mednarodna grafična razstava Konstruktivistične in kinetične tendence v grafiki. Z mapami in grafičnimi listi se predstavljajo znani evropski umetniki: AL-BERS, ARP, BILL, HERBIN, KELLER, LE PARC, LOHSE, MUNARI, PICELJ, PIENE, SEUPHOR, MONDRIAN, ŠOTO, VASARELY in drugi.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Razstava grafik BOGE DIMOVSKI. Ciklus iz obdobja 1991-92 v tehnikah globokega tiska -jedkanica, akvatinta, suha igra (do 14.7.).
MODERNA GALERIJA
Razstava 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI,
Zaloška 61
Razstava kiparja IVA GOISNIKERJA - OBLIKOVANJE SOLNIC. Avtor se predstavlja s 50 posodicami za sol iz lipovega lesa.
Razstava 1. EXTEMPORE - ZAJČJA DOBRAVA v Jelovškem likovnem salonu. Razstavljali bodo: Irena Spedl, Dare Birsa, Lucijan Bratuš, Črtomir Frelih, Gustav GnamuS, Marjan Gumilar, Ignanc Kofol in Tadej Pogačar.
GALERIJA KOMPAS, Slovenska
Do septembra prodajna razstava slik TRI PODOBE SLOVENSKE DEŽELE, slikarjev Zvest Apollonija, Črta Freliha in Jožeta Marinca.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA,
Dunajska 31
Razstava slik FRANCETA GRUDNA.
GALERIJA LALA, Zidovska 5
Razstava slik tržaškega slikarja in grafika AL-DA FAMAJA
GALERIJA LEK
Do 18. julija je na ogled razstava POLDRAGI KAMNI Duške in Andreja HOVNIKA.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava bosanske akademske slikarke JASMINE KODZAGA.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
V galeriji si lahko ogledate skupinsko razstavo de-figure. Na njej bodo zbrana dela desetih avtorjev različnih generacij, ki jim je skupno razmišljanje o prisotnosti/odsotnosti figure v polju umetniškega diskurza.
GALERIJA TIVOLI
Razstava nagrajencev 19. mednarodnega grafičnega bienala (DAVID SALLE, JANEZ BERNIK, A.R. PENOK, DIMCE NIKOLOV).
GALERIJA GEMA, Gornji trg 24 Razstava ARHITEKTURNE RISBE - DEKORATIVNI ELEMENTI iz arhiva Studia Jannone, Milano, do 8. julija.
GALERIJA POLJE, Studenec 48
Razstava ASEMBLA2I FANTASTIČNIH ŽIVALI ANE SFILIGOJ.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Otvoritev razstave slik slikarja SEADA ČERKEZA (Četrtek, 1.7. ob 19. uri).
KUD FRANCE PREŠEREN
Razstava kserokopiranja fotoelektrografije 1979-1993, ki pregledno prikazuje ukvarjanje različnih umetnikov s fotokopirnim tiskanjem
SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17
Razstava slik igralke METE VRANIC.
ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE,
Trg francoske revolucije 7
Do 31. avgusta, razstava KARTA SVETA V
OTROŠKIH OČEH.
CEUE
V	hotelu Meix je do danes, 30.6. predstavljena samostojna razstava slik JOŽETA BOŽIČKA.
KOSTANJEVICA NA KRKI
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC
Razstava TONETA LAPAJNE v Kostanjevici na Krki, ZEMLJA NA JUTI 1991-1993.
LAMUTOV LIKOVNI SALON
Razstava izbranih slik ob 35-letnici Lamutovega likovnega salona: IVANA KOBILCA, in FERDO VESEL (do 31. 8.). Izbor je pripravil kustos Narodne galerije Ljubljana g. Ferdinand Serbelj.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB
Na ogled je razstava risb TAMARE SEVČNIKAR.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKI MUZEJ, Trubarjev drevored 4
V	galeriji Pokrajinskega muzeja je na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja FERENCA KIRALYA.
LAŠKO
Razstava ob 90-letnici Čebelarske družine Laško.
PIRAN
V	Tartinijevi hiši razstavlja svoja dela mlada slikarka SANDRA KUMP. Razstava ima naslov SREČANJE DVEH SVETOV.
POSTOJNA
GALERIJA MODRIJANOV MLIN
Razstava del akademskega slikarja iz Avstrije HUGA WULZA je na ogled do 13. julija.
SLOVENSKE KONJICE
V	avli Kulturnega doma je do 2.7. odprta razstava likovnih del MILANA LAMOVCA.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Razstava slik SANDRE PEČENKO.
GALERIJA FARA
Razstava slik in risb MILOJKE BOZOVICAR.
VELENJE
GALERIJA VELENJE
Razstava fotografij LOJZETA OJSTERŠKA.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TUST
TK GALERIJA
Na ogled je razstava lesorezov umetnikov, ki so bila realizirana na Mednarodni šoli za grafiko v Benetkah v letu 1992-93 in na seminarjih, ki jih je vodil Franco Vecchiet.
TKB - AGENCIJA MITNICA
V razstavnih prostorih razstavlja od danes dalje svoja najnovejša matericna dela Dezide-rij Švara.
GALERIJA CARTESIUS
Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi.
ART GALLERY
Do 20. julija je na ogled je razstava ArtEstate '93 - 1. Deželna razstava slikarstva, skulpture in grafike. Razstavljali bodo Franca Batich, Luciana Costa, Bogomila Doljak, Mina Ger-mek, Flavio Girolomini, Barbara lus, Adriano Janežič, Flavio Riz, Rossdear, Luša Sguazzi, Diego Valentinuzzi.
GALERIJA BASSANESE
Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
ART LIGHT HALL
Od 2. do 27. julija bo razstavljala svoja dela Erna Ferjančič Fric.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
GALERIJA MALCANTON
Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovišCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo
vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
MIUE
V	prostorih LetovišCarske ustanove je na ogled razstava školjk. Urnik: 9-13, 16-19, ob sobotah 9-13.
TRŽIČ
OBČINSKA GALERIJA »ANTICHE MURA«
Do 1. julija razstavlja svoja olja Luciano Plehan. Urnik ogleda: 10-12,17.30-19.30.
GORICA
GORIŠKI GRAD
V	galerijskih prostorih je na ogled razstava likovnih del Roberta Joosa. Urnik : od torka do sobote od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30, ob nedeljah od 9.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.30.
V	Pokrajinskem muzeju na goriskem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit» ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani«.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
ŠPETER
Do 10. julija je v Beneški galeriji na ogled skupinska razstava XVI. Mednarodnega ex-tempo-re »Podobe iz Nediških dolin«. Ogled: od 17. do 19. ure.
KOROŠKA
CELOVEC
KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA
Do 4. julija razstavlja svoje grafike Giuseppe Zigaina.
GALERIJA VIA NOVA
Do 30. junija razstavlja slikar Giorgio Linda.
ARS TEMPORIS (Herreng. 14)
Na ogled je razstava Stuhlobjekte.
PLIBERK
GALERIJA FALKE-KUHN
Do 10. julija razstavlja Gustav Januš.
ROŽEK
GALERIJA SIKORONJA
Do 11. julija bo na ogled razstva »Hiša ob reki» - Markus Orsini-Rosenberg.
TINJE
GALERIJA TINJE
Do 2. julija je so na ogled slike umetnika iz Nigerije - Tony Nwachukwu in slike Stanka Sadjaka.
BOROVLJE
PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9.10.93.
MÜNCHEN / PRED ČETRTFINALOM
Hrvati edini nepremagani
Spanci (z žogo Antonio Martin proti Grkom) so doslej na EP igrali dobro (AP)
TENIS / WIMBLEDON
Sabatinijeva
izločena
Graf - Marfinez in Novotna -Navratilova polfinalna para
EURO'93
BASKETBALL
BERLIN KARLSRUHE MÜNCHEN 22. JUNI - 4. JULI 1993
MÜNCHEN - Poznavalci so se na letošnjem evropskem košarkarskem prvenstvu pri napovedovanju rezultatov že nekajkrat pošteno opekli, zato je pred četrtfinalnimi nastopi, ko vsak poraz pomeni hkrati takojšnjo izločitev, vsako predvidevanje skrajno tvegano.
Ce sodimo po dosedanjih nastopih, naj bi se v polfinale vsekakor uvrstile reprezentance Hrvaške, Španije, Rusije in Grčije.
Hrvati v predtekmovanju sploh, niso blesteli, so pa doslej edini še brez poraza. Tragične smrti Dražena Petroviča in odsotnosti Tonija Kukoča Novoselovo moštvo nikakor ni prebavilo. Peraso-vič (25 točk proti Estoniji) igra sicer odlično, a Komazec je Se naprej neznanka, centri pa razpletov na tekmi sami ne morejo odločati. Skratka, Hrvati ostajajo favoriti, so pa le bleda senca moštva, ki je na olimpijskih igrah v Barceloni osvojilo srebrno medaljo. Jutri jih čaka dvoboj z Bosno in Hercegovino. Igrali bodo torej proti moštvu države, s katero so v bistvu v vojni. BiH ima le dva igralca mednarodne kakovosti, to sta Primorac in Bilalovič, prav Bilalo-viču pa se ima zahvaliti, da je v zadnji tekmi predtekmovanja premagala in
s tem izločila Latvijo. Dosegel je namreč kar 36 točk. Zanj se je baje zanimal italijanski klub Napoli, najverjetneje pa bo za 140.000 dolarjev letne plače igral v španskem prvenstvu z Vigom.
Španija je doslej v bistvu pokazala največ. Pomlajeno moštvo spretnega Lola Sainza ohranja vse značilnosti »stare« Španije, se pravi hitro igro bekov in učinkovit met z razdalje, a novi centri znajo igrati tudi daleč od koSa, tako da je
igra veliko bolj nepredvidljiva. Proti resnično zelo skromni Nemčiji, ki je doslej docela razočarala, Spanci skorajda ne morejo izgubiti.
Se najbolj izenačen naj bi bil dvoboj med Grki in Francozi, čeprav je izkušenost na strani Grkov. Janakis spet igra v nekdanjem slogu, po težki poškodbi si je zelo opomogel tudi Christodolou, odkritje pa je Galakteros, ki sicer že štiri leta igra v reprezentanci, a je Sele zdaj pokazal, kaj velja.
Rusijo čaka dvoboj s presenetljivo Estonijo, ki je največje presenečenje prvenstva. Estonci so se doslej predvsem odlikovali pri metu za tri točke, a to je tudi vse. Rusija ima veliko več adutov. Veteran Bazarevič še ni za staro šaro, mladi, hitri, gibčni in postavni centri pa znajo tudi odlično metati na kos. Med njimi izstopa' zlasti 22-letni in 2, 13 m visoki Andrej Fe-tisov, verjetno najboljši mladi igralec letošnjega EP.
Možna
preiskava
UEFA
odomnevri
korupciji
Olympique ob pokal prvakov?
ŽENEVA - Evropska nogometna zveza UEFA je od francoske nogometne zveze zahtevala vso dokumentacijo v zvezi z domnevno vpletenostjo Olympique iz Marse-illea v nekatere primere korupcije. »Ce se bo izkazalo, da je Olympique tudi na mednarodni ravni vpleten v podkupovalne posle, potem bo UEFA začela s preiskavo,« je včeraj v Ženevi povedal Rudolph Rofbenbuhler, šef tiskovnega urada UEFA. Če bi se obtožbe iz vrst CSKA izkazale za resnične, potem so po Rothenbu-hlerjevih besedah možne različne rešitve. Vsekakor	bi
Olympiqueu odvzeli evropski klubski naslov, ki bi lahko za leto 1992/93 ostal nepo-deljen, lahko pa bi Milan in Glasgow Rangers igrala novo finalno srečanje pokala prvakov.
Seveda gre samo za hipoteze, obtožbe trenerja CSKA Kostiljeva pa se nanašajo na tekmo	med
Olympiqueom in CSKA, ki so jo Francozi dobili s 6:0, pri čemer trener Moskovčanov trdi, da naj bi vodstvo Olympiquea skušalo podkupiti ruske nogometaše.
WIMBLEDON - V polfinale tretjega letošnjega teniškega turnirja za Grand Siam so se uvrstile Steffi Graf, Martina Navratilova, Jana Novotna in Conchita Martinez. Steffi Graf, zmagovalka štirih turnirjev na travnatih igriščih Wimble-dona v zadnjih petih letih, je premagala začetne težave v dvoboju z Jennifer Capriati. Morda je bila Nemka nekoliko pod pritiskom, ker je v prvih štirih dvobojih zlahka premagovala nasprotnice in bi ji tokrat utegnilo spodleteti. V prvem nizu je Steffi ubranila zaključno žogo v deveti igri in nato zmagala s 7:6 in 6:1. Američanka, ki je Grafovo premagala v finalu olimpijskih iger v Barceloni, je še ubranila tri zaključne žoge v dvanajsti igri prvega niza in si priborila podaljšano igro, vendar pa je Nemka že popolnoma prevzela pobudo. »Na začetku nisem igrala dovolj agresivno in sem naredila veliko napak pri fo-rehandu,« je po zmagi dejala Steffi Graf, ki je izgubila peto igro, ko je servirala. Jennifer Capriati je lahko samo obžalovala, da ni izkoristila svoje priložnosti v deseti igri prvega niza: »V drugem nizu je Steffi igrala zelo dobro in nisem se mogla vrniti v
igro.«
Grafova je v petih dvobojih tako izgubila samo 15 iger, eno manj kot Martina Navratilova. 36-letna igralka, ki je z devetimi posamičnimi zmagami rekorderka Wimbledona, je v četrtfinalu z lahkoto opravila z Belorusinjo Natalijo Zverevo s 6:3 in 6:1, pri tem pa je Čehinja z ameriškim potnim listom v drugem nizu na svoj servis oddala samo tri točke. V polfinalu se bo tako jutri pomerila z drugo Čehinjo, Jano No-votno. Osma nosilka je namreč premagala četrto nosilko Gabrielo Sabati-ni s 6:4 in 6:3. »Odlično sem se počutila že med ogrevanjem. Vedela sem, da imam največ možnosti proti Gaby prav na travi,« je menila Novotna. V zadnjem četrtfinalnem dvoboju je Conchita Martinez, šesta nosilka turnirja, ugnala Čehinjo Heleno Sukovo. V polfinalu bo Španka igrala z Grafovo, ki se je v Wim-bledonu že sedmič zapored uvrstila med štiri najboljše.
Rezultati: ženske - četrtfinale: Graf (Nem, 1) -Capriati (ZDA, 7) 7:6 (7:3), 6:1, Novotna (Ceš, 8) - Sabatini (Arg, 4) 6:4, 6:3, Navratilova (ZDA, 2) - Zvereva (Belorus) 6:3, 6:1, Martinez (Spa, 6) - Sukova (Ceš, 15) 6:1, 6:4.
NOVICE
World league: Rusija odlična
MOSKVA - V šestem kolu kvalifikacijskega dela odbojkarskega turnirja World league sta se dvakrat med sabo pomerib vodilni šesterki A skupine, Rusi pa so proti olimpijskemu prvaku Braziliji obakrat zmagali s 3:1. Sicer pa so imena štirih finabstov, ki se bodo za končno zmago potegovali konec jubja v Brazibji že znana. To so Rusija, Brazilija, Kuba in Itabja.
REZULTATI
Skupina A: Rusija - Brazibja 3:1, 3:1, ZDA - Grčija 3:0, 3:0, Nemčija - Japonska 3:1, l:3.Vrstni red: Rusija 24, Brazibja 16, ZDA, Nemčija in Japonska 10, Grčija 2.
Skupina B: Finska - Itabja 0:3, 0:3, Kuba - J. Koreja 3:0, 3:0, Nizozemska - Kitajska 3:1, 3:0. Vrstni red: Itabja 22, Kuba 20, J. Koreja in Kitajska 10, Nizozemska 8, Finska 2.
Eydelie ostaja v zaporu
PARIZ - Nogometaš Olympiquea Jean Jacques Ey-delie, ki ga obtožujejo, da je v imenu generalnega direktorja marseillskega društva Jean Pierra Beme-sa podkupil tri igralce kluba Valenciennes, ostaja v zaporu. Preiskovalci še ne vedo, kdaj bodo lahko zaslišab Bemesa, ki »bolan« leži v psihiatrični bolnišnici v Marseilleu. Včeraj sta ga obiskala izvedenca, ki bosta morala odločbi, ali je Bemes zmožen odgovarjati na vprašanja sodnikov.
Cofu pri Real Madridu
MADRID - Predsednik Real Madrida Ramon Men-doza je včeraj sporočil, da so z brazilskim klubom Sao Paolo dosegti načelni dogovor o prestopu brazilskega nogometaša Cafuja k Real Madridu. Z neposredno prizadetim sicer vodstvo špnaskega kluba še ni govorilo, toda Mendoza je prepričan, da pri tem ne bo težav, saj je Cafu že nekajkrat izjavil, da bi nogometno kariero najraje nadaljeval pri Real Madridu. O tem, kdaj naj bi Cafu prišel v Madrid, naj bi se zvedelo že v prihodnjih dneh.
Mendoza pa je še povedal, da so z Brazilcem Ricar-dom Rocho še sklenili sporazum o obnovitivi pogodbe, ki mu zapade konec tega meseca. Pogodbo bodo Rochu podaljšati za eno leto.
SAK - Zmaga proti Flavii Solva
CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba so z zmago zaključiti žal neuspešen nastop na kvabbkacijskem turnirju za vstop v 2. avstrijsko nogometno ligo. V soboto so v gosteh premagali štajerskega deželnega prvaka Flavia Solva z 2:1 (1:0), zmaga pa je bila samo še statitičnega pomena, saj so slovenski nogometaši po dveh porazih bili brez možnosti za vzpon v 2. bgo. Gola za SAK sta dala Hoher in Gross, izključen pa je bil Sadjak. V 2. bgo je napredoval Braunau, ki ni zgubil tekme, SAK in Flavio pa je v gosteh celo premagal. (I.L.) Končni vrstni red: 1. Braunau 6 točk, 2. SAK 3 (4:5), 3. Flavia Solva 3 (3:4).
KOŠARKA / PO NEUSPEHU NA EP V NEMČIJI
Hude posledice poloma azzurrov
Delo na avtocesti precej ovira pot iz Karlsruheja proti Mtinchnu, vendar pa to ni prisililo italijanske reprezentance, da je namesto avtobusa za bavarsko prestolnico, kjer se bodo jutri začeli boji najboljših osmih evropskih reprezentanc, vzela letalo iz Frankfurta za Italijo. Zadnjo »cestno zaporo« je azzurrom na pot postavila Rusija in jih dejansko poslala tja, kjer jim je najbrž v tem trenutku tudi mesto: domov!
Toda ta povratek je še bolj žalosten od tistega pred letom dni, ko so se pred nosom Italijanov v Saragozi zaloputnila vrata, ki so vodila na zaključni olimpijski turnir. Tokrat italijanski reprezentančni košarki resnično grozi propad. Posledice neuspeha na EP
bodo izredno hude. Prihodnje leto Italije ne bo na svetovnem prvenstvu v Kanadi, kvalifikacije za evropsko prvenstvo leta 1995 v Atenah bodo težje kot doslej, saj Italija prvič ne bo med nosilci kvalifikacijskih skupin, pa še v primeru uspeha bo treba nato na EP uspeti za vsako ceno, saj bo evropsko prvenstvo odločalo tudi o udeležbi na olimpiadi leta 1996 v Atlanti. Nastop na OI pa je Gianni Petru cci označil kot glavni cilj, odkar je prevzel mesto	predsednika
košarkarske zveze.
Da bi bil absurd še večji, je razpad dveh držav (Jugoslavije in Sovjetske zveze), ki sta bili vedno pred Italijo, prinesel večje število reprezentanc, ki se brez težav merijo z azzurri,
oziroma so celo pred njimi. Ce pustimo ob strani Hrvaško, ki je daleč spredaj, bo dovolj, če se spomnimo Bosne, ki še pred dvema mesecema ni imela ekipe in se je soočala s precej drugačnimi problemi kot azzurri, zdaj pa se bo v Miin-chnu borila za evropske medalje. V četrtfinalu sta tudi Estonija in Rusija, na sceno pa se bo prej ali slej, po ukinitvi embarga, vrnila tudi Srbija.
Govori se, da je kvaliteta evropske košarke vse nižja. Naj bo temu tudi tako, pa vendar je tudi res, da se tudi na tem nivoju Italija ne more enakovredno kosati z mnogimi reprezentancami. Kje so vzroki za tako stanje? Nekateri že dolgo trdijo, da ni mogoče nič pričakovati od igralcev, »ki so predobro plačani, nimajo leaderja, nimajo nobenega patriotizma, klubi pa mislijo le na prvenstvo.« Dino Mene-ghin, ki je bil dolga leta leader azzurrov, ne misli tako. Pravi, da je za neuspehe krivo izredno naporno prvenstvo, glede ljubezni do domovine pa pravi, da naj tisti, ki to govorijo raje pomislijo na škodo, ki jo Italiji delajo nekateri politiki in ma-fijaši.
Vest si bo moral izprašati tudi novi trener Ettore Messina in poiskati ustrezna zdravila, predsednik Petrucci pa že napoveduje, da je treba začeti od začetka in da bo v reprezentanci, ki bo prišla na igrišče jeseni, samo še 4 ali 5 igralcev, ki so sodelovali pri polomu v Nemčiji.
Proti Rusiji je Italija zdržala le prvi polčas (Telefoto AP)
VALPRAPOR IMSA / TURNIR V TR2IČU
Eksperimentiranja »alkimista« Zamaja
Pozitiven debut padajoča Marchesinija
TR2IČ - Na odbojkarskem turnirju Mesta Tržič, za memorial bratov Vian, je Valprapor Imsa debitiral s pričakovano zmago. Ekipa gostitelja, tržiški Crem-caffe, je Goričanom sicer iztrgala drugi niz, vendar ni bila zmaga valpraporov-cev nikoli vprašljiva. Za njihov nastop je vladalo precejšnje pričakovanje, saj je prvič v dresu briško-štandreške šesterke zaigral novi podajač Marchesini. Kljub neuigranosti z ostalimi igralci, je pokazal, da utegne biti za slovensko šesterko pomembna okrepitev. Trener Žarno je turnir izkoristil še za nekatera druga eksperimentiranja. Kot napadalec-spreje-malec je zaigral Igor Florenin, ki si vse bolj utira mesto v začetni postavi, zelo uspešno pa je v diagonali s podajačem igral Rigonat, ki je tudi sicer dober napadalec. Proti Cremcaffeju, pri katerem je debitiral bivši Valpraporov podajač Berzacola, bi lahko Goričani zmagali z 2:0, saj so v drugem nizu že zmagovali s 11:10, zato pa so se oddolžili v tretjem setu, v katerem so že vodili kar z 11:0.
Izredno zanimiv je bil dvoboj med
tržaškim Cusom Rum Baker in videmskim VBU. Po ogorčenem boju (prvi set je trajal 55 minut!) so z 2:0 zmagali Tržačani. Za Rum Baker je nastopil tudi lanski standardni center Cessalta Paoletti (B-l liga), ki pomeni za ekipo velika pridobitev. Videmčani so nastopili brez svojih profesionalcev (Bruno, Policano, Vivenzio), a z vsemi »domačini«, se pravi tudi z veteranoma Di Lenardom in De Ceccom. VBU je pokazal, da bi bil v takšni zasedbi konkurenčen tudi v B-2 ligi.
Valpraporovci so sinoči igrali proti Videmčanom, danes pa jih čaka še zadnji kvalifikacijski dvoboj proti moštvu Rum baker. Zaradi nerazpoložljivo-sti prostora na Trgu Republike so vse tekme v »Zeleni telovadnici«.
Rezultati 1. dne: Rum Baker - Vbu 2:0 (17:16, 16:14); Cremcaffe - Valprapor Imsa 1:2 (13:15,15:11, 8:15).
Valprapor Imsa: Florenin, Stabile, Marchesini, Rigonat, Momich, Buzzi-nelli, Muscau, Prinčič, Ferfolja, Paoletti.
TENIS / TURNIR GAJE HILL SPORI
Koaleijeva in Dambrosi končna zmagovalca
Dober nastop domačih igralcev in igralk
Mladost in Sovodnje bosta tesneje sodelovala
Danes bo na sedežu ZSSDI v Gorici manjša slovesnost, na kateri bosta SD Sovodnje in SZ Mladost iz Doberdoba podpisali triletno pogodbo o sodelovanju na mladinskem nogometnem področju. Zal pa k pobudi ni pristopila štandrežka Juventi-na, ki je začasno s podobno pogodbo vezana na druge športne sredine. Pri Juventini pa so pripravljeni na nekatere oblike sodelovanja, pa čeprav neobvezujoče.	(YIP)
V SOBOTO / V KULTURNEM DOMU V OSPU
Nova plezališča in varstvo narave
Konferenca pod pokroviteljstvom Planinske zveze Slovenije
V soboto, 3. julija, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Ospu konferenca, predavanje in okrogla miza o celotni problematiki urejevanja plezalnih centrov, pod pokroviteljstvom Planinske zveze Slovenije in v organizaciji Podkomisije za športno plezanje PZS.
Zamisel za konkretno in strokovno reševanje problemov tudi na mednarodni ravni, se je rodila po diskusijah, ki jih je sprožilo urejevanje in načrtovanje novih plezabšč, predvsem glede varstva okolja in ogroženih živalskih vrst. Namesto neplodnih diskusij in konflikotv so se tako naravovarstveniki kot plezalci odločili za sodelovanje in skupno reševanje problemov,
ki nastajajo ob množičnem obisku plezalnih centrov. Osapska stena in stena v Mišji peči sta zadnje leto privabila veliko število plezalcev iz Avstrije, Nemčije in Italije, a tudi Češke, Slovaške, Francije in Španije, tako da problemi, ki se pojavljajo, zahtevajo resno obravnavanje in konkretne rešitve. V ta namen smo v Osp povabili vrsto domačih in tujih strokovnjakov iz področij varstva okolja, biologije, alpinizma in športnega plezanja, ki naj bi to kompleksno problematiko razčlenili, obravnavali in na koncu ponudili konkretne rešitve in kompromise, ki naj uskladijo zahteve vseh zainteresiranih. Predvsem gre tu za problema-
tiko varnosti v plezališčih, za urejanje okolice plezalnih centrov in potrebnih infrastruktur, za odnose med plezalci in domačini glede lastnine sten samih in zemljišč pod njimi ter glede prometa za dostop do sten, predvsem pa za pravilen pristop do ekološke problematike in smotrno in vsestransko reševanje problemov varstva narave in kulturne dediščine.
Konferenco bodo spremljala predavanja in razstave, vabljeni pa so vsi tisti, ki ljubijo naravo in plezanje in ki bi radi kaj več izvedeli in pripomogli k reševanju problemov, ki so in bodo nastajali. Pridite torej v Osp, 3. julija ob 18. uri!
ERIK ŠVAB
Lorenzo Dambrosi in Paola Koszler sta zmagovalca zelo uspelega teniškega turnirja Hill šport v organizaciji SZ Gaje. Prvič so na njem nastopili tudi igralci C kategorije, tako da je bil turnir letos dosti bolj kakovosten.
Teniški delavci Gaje pa so lahko zadovoljni tudi z nastopi domačih igralcev. Ne le z uvrstitvijo v polfinale Devettijeve in Aleša Plesničarja, temveč tudi z igro vseh ostalih članov, kar kaže, da se Gajina teniška sola vendarle vse bolj uveljavlja.
Po končanem turnirju je bilo nagrajevanje (na sliki F. Križmančič/KROMA), katerega so se udeležili tudi predsednik deželne teniske zveze Giorgi, predsednik pokrajinske teniške zveze Turk in predsednik ZSSDI Kufersin.
Rezultata finalnih tekem
Zenske: Mlac - Koszler 5:7,1:6
Moški: Damborsi - Cink
6:2, 6:2
SLOVENSKI PROGRAMI
RAM
IT SLOVENIJA 1
RETE 4
@1 Koper
e
Hrvaška 1
Batman, 29. del ameriške nanizanke VideoSpon, ponovitev
Iz življenja za življenje: Ustavimo aids, VPS 1135 Kronika, ponovitev 11/12 dela kanadske dokumentarne serije, VPS 1205
Na poti z dr. Stinglom, nemška dok. serija 9/12, VPS
1230
Poročila
Michelangelova pomlad, ponovitev 1/5 dela koprodukcijske nadaljevanke Svet poroča TV dnevnik 1
Guliverjeva potovanja, ameriški risani film
Film ob svetovnem kongresu otrok, angleška dok. odd.
16 Crk, tv igrica
TV dnevnik 2, vreme, Sport
Žarišče
Film tedna:
Incident, ameriški film, VPS 2035 TV dnevnik 3, VPS 2215
Sova
V športnem duhu, 13/15'del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2245
Gospodična Marple: Speci umor, 2. del, 4/8 del angleške nanizanke, VPS 2310 Video strani
Aktualno: Unomatti-na, (7.00,8.00,9.00) dnevnik
ffija Film: Chimera (kom.) GM Dnevnik
Dok.: Amerindia Nam: Cuori senza eth Variete: Buona fortuna Dnevnik 1
Nan.: In viaggio nel tempo
Dnevnik in Tri minute Film: Duello mortale (dram., ZDA ’41)
Film: L’allegra fattoria (glas., ZDA ’50)
Danes v Parlamentu Dnevnik 1
Kviz: Patente da cam-pioni (vodi D. Mura) Dok.: Yves Montand Vreme, dnevnik, šport Variete:	La festa
dell’estate Dnevnik 1 Dentro la notizia Variete: Los divinos Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu
SLOVENIJA 2
I RAI 2
Wimbledon: Četrtfinale tenisa, prenos Magija in moda, ponovitev
Tokrat Wayne lebdi, in sicer po taktih zajca Ringa, ki je preučeval vzhodnjaško magijo. Brata Blues bosta izganjala duhove, Aleistar Whychell pa bo razmišljal o življenju - od rojstva do smrti. Wayna bodo tudi... Omizje: Slovenci in prihodnost, ponovitev Sova, ponovitev
'Alo! 'Alo!, 17/18 del angleške humoristične nanizanke Yvette je vznemirjena, ker skozi obleko Čuti toploto. Kaj ima Rene v hlačah? Klobase, seveda. Michelle tudi tokrat naredi nadrt, kako rešiti britanska pilota. Možaka sta namreč obtičala tik ob odtočni cevi iz gostilne, zato ne sme nihče potegniti vodo na stranišču...
Gospodična Marple, 3/8 del angleške nanizanke Analitična mehanika, 21/52 del ameriške izobraževalne serije
Dnevnik 2, vreme, šport Športna sreda
Četrtfinale tenisa, posnetek iz Wimbledona Košarka NBA: Chicago Bulls:Phoenix Suns Vojaško EP v padalstvu, reportaža iz Kranj Obiski
A KANALA
Film: I morti non pa-gano tasse Otroška oddaja Nan.: Lassie «S Rubrika o vrtnarstvu Nan.: Al di qua del pa-radiso, 11.45 Družina Drombush, vmes (11.40) dnevnik Dnevnik in gospodarstvo, Motorji in vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara TV film; La miliarda-ria (dram., 3. del) Aktual.: Potrebujem te Iz Parlamenta in vesti Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes (18.30) šport Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: Senza scam-po (dram., It. ’89,1.) Aktualno:	Mixer,
23.15 Pegaz Nočni dnevnik
MCM
Ne Čakaj na maj, ponovitev slovenskega eb filma MCM
Drugačen svet, ponovitev 192. dela ameriške nadaljevanke Male živali Poročila
Blagovno denarna loterija KK Miklavž
Elizije, oddaja o duhovnosti
Med dvema ognjena, soočenje v studiu
Rock starine, 21. oddaja
Pet minut
Poročila
Drugačen svet, 193. del ameriške nadaljevanke MCM
Video strani
RAI 3
KOPER
Jutranja oddaja: L’al-trarete
Natura sperimentale Dnevnik ob 12-ih Deželne vesti Popoldanski dnevnik Drobci jazza in nan. Ženski nogomet: Ita-lija-NemCija (EP)
Derby in dok.
Vreme in šport Variete: Maddecheaho (i. C. Guzzanti) Dnevnik, deželne vesti Blob in Una cartolina Film: Toto, Peppino e i fuorilegge (’56) Dnevnik ob 22.30
Nanizanke
Nad.: Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Soledad, (9.30) vesti
Nan.: Avvocati a Los Angeles
Kviz: Gioco delle cop-pie, nato nad. Celeste TG 4 vesti, 14.00 nad. Sentieri, 15.00 Quando arriva 1’amore Aktualno: C’eravamo tanto amati, Lu lei l’al-tro, 17.00 La veritä Vesti, nato rubrika o lepoti ter nad. Greda TG4 vesti
Nad.: Micaela, 20.30 Milagros
Film: La cosa (fant., ZDA ’82, i. Kurt Russell, W. Brimley), vmes (23.30) vesti
CANALE 5
M Na prvi strani ^ Nan. in film Belle ma H povere (kom., It. ’57) Nan.: Sposati con figli S Kviz: Si o no Dnevnik TG 5 Aktualno: Forum Nan.: Časa Vianello, 15.00 Pappa e ciccia, 15.30 Otto sotto un tetto
Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo h giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Variete: Canzoni spe-ricolate
Aktualno: 5 delitti im-perfetti
Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vesti
ITALIA 1
Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Ultraman Varieteja: Non e la Rai, 16.00 Unomania Nan.: Jump Street Variete: Twin Clips Nan.: Adam 12, 18,05 Poliziotto a 4 zampe, 18.30 Baywatch, vmes (17.55) Studio šport Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills 3 Variete: Mai dire TV WH1U Film: Istinto omicida (krim., ZDA ’81, i. Scott Valentine)
Odprti studio, šport
# TELE 4
			Milano, Italija	
	Studio 2 mladi		Nan.: Perry Mason Dnevnik in vreme	
			Variete: Fuori orario	
Lastne oddaje: Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi
Crime Story, am. tv nanizanka
Orionov pas, ponovitev norveškega filma Trillo jazz, posnetek koncerta jazzovske skupine Roberto Ma-gris Jazz Quartet Studio 2 mladi Primorska kronika TV dnevnik Crime Story, am. tv nanizanka
Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Ameriške zgodbe: Vrnitev vojaka - Ernest Hemingway Sprehod po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija TV dnevnik Arhitektovi nasveti Zenska, seks in nadčlovek, italijanski znanstvenofantastični film
Igrajo: Richard Harri-son, Adolfo Celi, režija: Sergio Spina
EEMF Avstrija 1
TV koledar Poročila
Silas, ponovitev 2. dela otroške serije Ovidij, pon. 2. dela Poročila
Galaktična odiseja, ponovitev 7/9 dela Poročila
Ko se svet vrti, 158. del ameriške nadaljevanke
Zgodbe iz Monticella, 158. del nadaljevanke Poročila Poletni predah Cosbyjevi, pon. 4/20 dela am. hum. nan. Dragi John, pon. 4/22 dela am. hum. nan. Zenska z dvema obrazoma, pon. 2/4 dela am. filma Poročila
Tom in Jerry kot otroka, 12. del Pod sončnikom Poročila
Moja knjiga o džungli, 22/27 del nemške pzn. serije
Santa Barbara, 443. del
Dnevnik 1
Ingalo, islandski film Dnevnik 2 (do oO.OO)
	Cas v sliki		
	Trapez, ponovitev		
	ameriškega filma Doktor	Doogie	QtO Hrvaška 2	
	Howser: Zelenooka		
	pošast		
i HilJ	Waltonovi: Vsakdo		TV koledar
	potrebuje prijatelje		Tenis, Wimbledon,
	Družina Meier: Pustna		posnetek
	zabava		Dnevnik 1
	Ewoki		Duhoviti dvorec,6.,
	Pojoči škornji, lutko-		zadnji del humo-
	vna igrica		ristične nanizanke
	-Jock mora živeti, film		Zenska z dvema obra-
SMWfl	Nekoč je bilo, zvez-		zoma, 3/4 del am. fil-
	dniki pripovedujejo		ma
	Otroci se pogovarjajo z		National Geographie,
	znanimi ljudmi		5/6 del dokumentarne
	Cas v sliki		serije
	Doktor Trapper John:		Sestre, 1/7 del ame-
	Moj sin doktor		riške nadaljevanke
	Znanost		Večer ob glasbi
	Ljubezenski pozdravi s Tirolske, nemški		Horoskop
	film		
	Perujska ruleta, perujski film		
Madžarska
EKSP Avstrija 2
		m	Dobro jutro
		n	Your English Maga-
	Tisoč mojstrovin: J. E.		zine
	Millais: Ofelija	m	Cez dan
	Wimbledon, prenos		Reševalna ekipa, pon.
	odprtega prvenstva		l.dela avstral. serije
	Anglije		Igra
	Poklicno izobraževa-		Opoldanski saldo
	nje: Izpopolnjevanje		Orli, ital. nadaljev.
IMil»]	Ora et Labora: Samo-		Ambasadorkin mož,
	stanski liker, nad.		pon. 6. dela fr. nad.
	To ni mogoče, nori		Dnevnik
lit	show		Oblast in strast, 17.
	Regionalna poročila		del avstral. serije
Mt |	Cas v sliki/vreme		Kulturni referent
n!	Argumenti		Zločin in kazen na
P‘	Mediji in mnenja		Madžarskem, 2. del
1	Tenis, iz Wimbledona		Mesečina, ameriška
j*w:	Nagrada Ingeborg Ba-		kriminalka
	chmann: Povzetek		Večerna pravljica
	Round Midnight: RD		Malo mesto, 1. del se-
	Ebu Jazz Night		rije Iz tv arhiva (do 23.40)
TV SLOVENIJA T / DANES OB 17.10
Guliver ima težko nalogo
Človeški velikan med pritlikavci Guliverjeva potovanja, am. barvna risanka
Ameriške risanke vedno povezujemo z imenom Walta Disneya. Pa vendar ne gre metati v isti koš vseh, ki so pripomogli k tolikšni popularnosti risanih junakov kot so npr. Miki Miška ali Popaj.
Brata Max in Dave Fleischer sta starejša od Disneya in sta se ze med prvo svetovno vojno poskusila z zvrstjo animiranega filma. Ob prodora zvočnega filma je Dave celo patentiral izboljšavo za tonsko snemanje. Tudi njun Popaj in njegovo dekle Oliva sta se »rodila« že davnega leta 1933. Dave in Max sta bila edina, ki sta zmogla vsaj do začetka druge svetovne vojne kolikor toliko uspešno konkurirati veliko bolj agresivnemu, poslovno uspešnejšemu oCetu Miki Miške - Waltu Disneyu.
Guliverjeva potovanja sta posnela 1939, spodbudil pa ju je velikanski uspeh Disneyeve Sneguljčice iz 1937., prve barvne celovečerne risanke. Prvi del znane
Swifftove mladinske povesti predstavlja Gu-liverja med Liliputanci, Človeškega velikana med Cisto majčkenimi človečki. Fleischerja sta izbrala ta motiv zato, da bi predstavila galerijo novih, nadvse zabavnih likov. Guliver mora spraviti sprti kraljestvi Malega kralja Liliputancev in kralja Bomba ter omogočiti sreCo princesi Glorvji in princu Davidu.

HRVAŠKA TV 1	18.05	m r0"'A	RAI 1	14.00
MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, 21. del nemške pzn. serije		LOV NA ČLOVEKA, ameriški film, 1941	
Današnji, 21. del nemške poljudnoznanstvene serije VV. Fenda ima naslov »Sledovi prazgodovine v pragozdu«.
Zvedeli bomo, da globoko v džungli ne živijo več dinozavri. Te ogromne živali so z Zemlje izginile že pred 150 milijon leti. Toda veliko njihovih sodobnikov še danes živi na našem planetu: krokodili, nosorogi in sloni.
Avtor oddaje Werner Fend je opazoval živa bitja, ki so prave praživali. To niso le nevarni razbojniki z oklepom, temveč majhne, gibljive in spretne živali, ki so preživele milijone let...
RA SLOVENIJA 3
MIRAKEL O SVETI NEŽI, avtorja Ervina Fritza
20.00
Man Hunt (po romanu Rogue Male Geoffreya Househol-da) naj bi režiral John Ford, vendar je odklonil, zato so projekt zaupali Fritzu Langu (na sliki). Lang je pozneje priznal, da je v filmu namignil na začetno neodločnost Anglije do Hitlerja in nacistične Nemčije.
t/5
10'
0'*
RTL_____________________23.15
ŽIV POKOPAN, ameriška grozljivka, 1990
Igra slovenskega pesnika Ervina Fritza je zasnovana kot persiflaža katolicistične zadrtosti v rečeh mišljenja in morale, po obliki pa je parodija mirakla. Zgodba o nadvse pikantni usodi prepobožne Rimljanke Neže, ki neusmiljeno zaničuje najmanjši vzgib nečiste telesnosti v sebi, nazadnje pa vendarle dobi svoj del ljubezni...
Igrali bodo: Jurij Souček, Dare Valič, Janez Albreht, Gojmir Lešnjak in drugi.
Ton in montaža Metka Rojc, tehnični asistent Rok Kodak, asistentka režije Alenka Grajžnar, glasba Borut Lesjak, dramaturgija Pavel Lužan in režija Rosanda Sajko.
Film Buried Alive je grozljivka, ki jo je leta 1990 režira! Frank Darabont.
Joanna ni zadovoljna s svojim zakonskim življenjem, zato sprejme ponudbo ljubimca Clinta, da bosta njenega moža ubila s strupom, ki ga je Clint zvaril iz neke ribe. Zločin uspe in moža pokopljejo.
Tu pa se običajna zgodba zaplete, saj se mož ne sprijazni s svojo usodo in pride iz groba. Tema filma sicer ni nova, vendar jo je režiser prikazal na zanimiv in svež način.
Igrajo: Tim Matheson, Wiliam Atherton, Jennifer Jason Leigh in drugi.
r
h
RADIO

Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 9.00 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti;
13.45	Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.05	Studio ob 17-ih;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Zborovska glasba; 21.40 Minute za...;
22.30	Etno glasba sveta;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Show;
12.00	Opoldne; 12,10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14,00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,50 Šport; 18.00 Italian style;
19.30	Klinika Tivoli; 20.00 Melodije po pošti; 22.20 Rock'n'roll radio.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00	Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasba; 10.05 Umetniška beseda; 11,05 izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Posnetki kocer-ta; 19.30 Intermezzo; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars Antiqua; 22.30 Okrogla miza;
23.00	Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek,
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5-93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informa-
cije; 9.00 Pesem tedna;
9.45	Souvenir d'ltaly; 10,30 primorski val; 11.00 Moped Show; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opold-nevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Glasbeni desert; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Finančni nasveti; 16.35 Na vročem pesku; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Na vročem pesku, 2. del; 19.30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15,12.30, 15,30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci, turistični napovednik; 7,45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi;
8.45	Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Živalski svet; 9.45 Po vaši izbiri;
10.00	Pregled tiska; 10,45 ‘Popotovanja po Istri; 11.00 Randevous; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Back to the future; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Butik Gallus; 16.45 Oye que pasa; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18,00 Spomin iz Italije; 18.45 Brazilska glasba; 19,30 Dnevnik.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10,00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča; 8,40 Slov. lahka glasba; 9,30 Revival; 10.10 Koncert GM 20.10.92;
11.30	Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (Ivan Tavčar, režija Marko Sosič); 11.45 Orkestralna glasba; 12.00 Primorske mavrice; 12.20 Potpuri; 12.40 Slov. okteti: Ribniški oktet; 12.50 Orkestri; 13.20 Orkestralna glasba; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.45 Narodnozabavna glasba;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Bardo 1992; 14.40 Soft mušic; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: M. Ravel; 18.00 V mreži metafor; 18,30 Jazz; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom;
22.30	Drugi Trst.
Radio Koroška
18.30-20.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Narodnozabavna glasba.
r
IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richte Rich; 13.00 Video, vodi Simone Engelen;
16.00	Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 18.00 The Soul of MTV; 18.30 MTV Prime, vodi Pip Dann; 20.00 Dial MTV: 20.30 Most Wanted; 22.00 Greatest Hits; 23.15 MTV v kinu, ponovitev; 00.30 Post Modem; 02,00 Video, vodi Marijne; 03.00 NoCni video
SKYONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.30 Koncentracija; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13,30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Trije so družba; 15.15 Sally Jessy Raphael; 18.00 Star Trek: The Next Generation;
19.00	Games World; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20,30 Polna hiša; 21.00 Hunter; 22.00 Zakon v Los Angelesu; 23.00 Zvezdne steze: Naslednja generacija; 00.00 Ulice San Francisca
PRO 7
06.05 Serije, ponovitve; 10.25 Tableta je kriva za vse, ameriška komedija; 14.00 Cookie - botrova hčerka, pon. ameriške kriminalke; 17.14 Risanke; 19.30 Rose-anne, 15. del; 20.15 Matlock: Pogrešani mrtvec, ameriška tv kriminalka; 22.10 Jake in McCa-be, 39. del; 23.00 Zgodba o Gun-Kelly, ameriški film PREMIERE
07.00	Romeo; 14.15 Drugi jaz, ameriška komedija; 15.55 Bolnišnica smrti, ameriška kriminalka; 17.30 Zabava s Frankensteinom,
ameriška komedija; 20.15 Primer Mary Hilley, ameriški film; 21.50 Curiy Sue, ameriška komedija; 23.55 Smrt v Namibiji, britanski film
EUROSPORT
08.30 Aerobika; 09.00 Ritmična gimnastika, EP, prenos iz Malage; 11.00 Lahka atletika, finale EP, ponovitev; 13.00 Nogomet, vrhunci ameriškega pokala;
15.00	Snooker, evropska liga,
18.00	Motošport, 24-uma dirka v Ypernu, Belgija; 19.00 Motošport, nemško prvenstvo za turna vozila; 19.30 Športna poročila; 20.00 Snooker, ženske; 22.00 Kickboks; 23.00 Boks, mednarodni poklicni dvoboji; 00.00 Dvigovanje uteži, EP, ženske; 01.30 Športna poročila
3 SAT
20.00	Calafati Joe, 1/6 del nanizanke; 23.00 Umor, ki se je zgodil dvakrat, francosko/angleški film;
SATI
09.15 Ponovitve; 12.30 Sence strasti, 118. del; 13,20 Doktor John Trapper, 18. del; 14.15 Sosedi, 253. del; 14.45 Bonanza, 18. del; 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - Kako se je vse začelo, dokumentarna oddaja o uspešni seriji; 20.15 Deroča voda, nemški film;
RTL
09.00	Serije, ponovitve; 20.00 Kojak: Zarota, am. tv krim,;
23.15 Živ pokopan, ameriška grozljivka
SUPER CHANNEL
23.00	Death Race 2000, ameriška srhljivka

MENJALNIŠKI TEČAJI
29. junij 1993
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
AMTK Ljubljana	70,30	70,80	9,90	10,15	7,60	7,90
A Banka	69,00	70,45	9,75	10,00	7,72	7,84
Avtohiša*	70,00	70,60	9,90	10,15	7,60	7,90
Ažur Grosuplje	70,20	70,80	9,90	10,10	7,55	7,89
Banka Vipa	70,05	70,49	9,93	10,04	7,77	7,83
Bela vrtnica	70,30	70,90	9,90	10,10	7,70	7,90
Bobr Fužine in Trzin	70,10	70,50	9,90	10,08	7,75	7,95
Brod Ljubljana	70,25	70,50	9,90	10,05	7,70	7,95
BTC d.d. Ljubljdna	69,75	71,05	9,85	10,10	7,65	8,00
BTC Sežana*	69,80	71,00	9,90	10,05	7,72	7,82
Come 2 us	70,20	70,80	9,95	10,10	7,65	7,85
Dom na trgu	70,20	70,89	9,94	10,07	7,70	7,87
Dom Caffe Domžale*	70,00	70,40	9,90	10,10	7,70	7,95
Emona Globtour	70,20	70,90	9,90	10,10	7,59	7,79
Eros Ljubljana*	70,10	70,70	9,70	10,00	7,70	7,90
Eros Kranj*	70,10	70,45	9,90	10,00	7,70	7,90
Eurotours Ljubljana*	69,95	71,20	9,80	9,98	7,60	7,80
Firadas Idrija	70,30	71.30	9,90	10,15	7,50	7,82
Fima Ljubljana*	70,10	70,50	9,97	10,10	7,75	7,85
Feniks Koper*	70,00	71,00	9,71	10,10	7,65	7,80
Fiba Koper	70,00	70,98	9,70	10,00	7,70	7,80
Galileo Kozina	70,00	71,00	9,80	10,20	7,65	7,80
Golf turist Domžale	70,00	70,70	9,85	10,15	7,60	7,90
Hida	70,40	70,50	9,95	10,00	7,76	7,81
Hram Rožice MengeS	70,15	70,40	9,98	10,05	7,76	7,89
Hipotekarna Banka Koper*	70,00	71,00	9,90	10,10	7,70	7,80
Idila Sečovlje*	70,30	70,95	9,90	10,10	7,78	7,97
Ulrika, Ilirska Bistrica	70,05	70,89	9,91	10,10	7,74	7,81
llirika, Slovenj Gradec	69,91	70,45	9,84	10,00	7,73	7,83
Ulrika, Postojna	69,91	70,88	9,91	10,10	7,75	7,80
llirika, Sežana	70,06	70,44	9.91	10.04	7.77	7.82
llirika, Podgrad	69,50	71.10	9.70	9,98	7.70	7.80
Invest Škofja Loka	70,00	70,90	9,91	10,06	7,72	7,98
Italdesign Nova Gorica*	70,05	70,60	9,92	10,02	7,73	7,82
Komercialna banka Triglav	70,16	71,06	9,08	10,00	7,70	7,87
Klub Slovenijales	70,30	70,80	9,85	10,10	7,70	7,90
Kompas Fintrade	70,20	70,47	9,90	10,10	7,60	7,89
Kompas Hertz Celje	70,20	70,70	9,90	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Velenje	70,00	70,70	9,90	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Idrija	70,20	70,70	9,90	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Tolmin	70,20	70,70	9,90	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Novo Mesto	70,20	70,70	9,90	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz KrSko	70,20	70,70	9,90	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Bled	70,20	70,70	9,90	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Nova Gorica	70,20	70,70	9,90	10,10	7,60	7,85
Kompas Hertz Maribor	70,20	70,70	9,90	10,10	7,60	7,85
Kompas Holidays	70,30	70,50	9,96	10,05	7,55	7,85
LB d.d. Ljubljana	70,00	71,95	9,89	10,22	7,59	7,92
LB Komercialna banka GO	70,00	71,50	9,90	10,29	7,30	7,90
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje	69,90	71,30	9,90	10,13	7,40	7,85
LB Kreditna banka MB d.d.*	69,50	71,00	9,83	10,02	7,60	7,95
LB Splošna banka Celje	70,00	70,70	9,93	10,05	7,69	7,78
LB Splošna banka Koper	69,09	71,16	9,70	10,00	7,52	7,75
Libertas*	69,90	70,85	9,83	9,99	7,70	7,81
Ma Vir	70,20	70,70	9,90	10,10	7,70	7,90
Madai N. Gorica*, Šempeter*	70,00	70,50	9,92	10,02	7,75	7,80
Moneta Invest	70,30	70,38	9,96	10,01	7,78	7,83
Niprom 1, Niprom II	70,30	70,50	9,98	10,05	7,75	7,93
Optimizem Lož*	70,20	71,00	9,95	10,18	7,65	7,85
Petrol Ljubljana*	70,30	70,50	9,90	10,05	7,80	7,95
Pigal Solkan*	70,10	70,70	9,91	10,10	7,73	7,81
Pigal Kobarid*	70,10	70,70	9,91	10,10	7,73	7,81
Pigal Obutek*	70,10	70,70	9,91	10,10	7,73	7,81
Pigal Diskont*	70,10	70,70	9,91	10,10	7,73	7,81
Pigal Ilirska Bistrica*	70,10	70,70	9,91	10,10	7,73	7,81
Poštna banka Slovenije*	69,90	70,99	9,71	9,99	7,25	7,79
Probanka Maribor	69,50	71,00	9,85	10,25	7,65	7,90
Publikum Ljubljana	70,10	70,39	9,91	9,99	7,72	7,85
Publikum Celje	70,00	70,39	9,90	9,99	7,68	7,80
Publikum Krško	70,30	71,10	9,65	10,15	7,41	7,78
Publikum Maribor	70,10	70,68	9,91	10,00	7,76	7,88
Publikum Metlika	70,20	71,10	9,85	10,05	7,60	7,80
Publikum Mozirje	70,00	70,48	9,86	10,01	7,70	7,81
Publikum Novo Mesto	70,20	71,10	9,85	10,05	7,60	7,80
Publikum Tolmin	70,00	70,69	9,85	10,03	7,75	7,80
Publikum Sevnica	70,30	70,90	9,85	10,10	7,60	7,90
Publikum Šentilj	70,10	70,89	9,90	10,02	7,72	7,85
Publikum Šentjur pri Celju	70,10	70,59	9,82	10,05	7,65	7,79
Publikum Trebnje	70,30	71,20	9,92	10,10	7,60	7,90
Publikum Žalec	70,00	70,49	9,89	10,02	7,70	7,85
Roja	70,20	70,60	9,90	10,06	7,72	7,90
Shalaby	70,00	70,90	9,70	10,08	7,70	7,80
Sit - on	70,20	71,00	9,70	10,00	7,50	7,84
SKB d.d. Ujubljana***	70,30	70,35	9,98	9,99	7,71	7,76
Slovenijaturist Ljubljana	70,50	70,90	9,90	10,06	7,75	7,90
Slovenijaturist žel. p. Ljubljana*	70,50	70,89	9,80	10,05	7,62	7,89
Slovenijaturist žel. p. Maribor*	70,00	71,50	9,90	9,98	7,10	7,60
Slovenska investicijska banka*	70,20	70,75	9,90	10,10	7,60	7,85
Slovenska hran. in pos. Kranj	70,40	70,80	9,92	10,02	7,70	7,85
SZKB d.d.	69,95	70,85	9,85	10,00	7,70	7,90
Sonce Ljubljana	70,30	70,50	9,88	10,05	7,75	7,90
Tartarus Postojna	69,99	71,12	9,83	10,08	7,66	7,82
Tori, Ljubljana*	70,30	70,80	9,93	10,20	7,65	8,00
Upimo Ljubljana	70,25	70,35	9,95	10,00	7,78	7,83
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
METsrj^vLrsric^ m da.
I>oRi'itil tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni eas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
											
Tečajna lista št. 124 z dne 29. junija 1993 — Tečaji veljajo od 30.6.1993 od 00.00 ure dalje											
						ZA DEVIZE	1					
država		šifra	valuta		enota	nakupni		srednji		prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska Skupnost Španija Opomba: Tečaj hrvaškega c na valuta plačilno sredstvo.		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 linarja se	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka drahma funt lira hrv. dinar jen gulden krona escudo krona frank funt Sterling dolar ECU peseta s uporablja za izkaze		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 wanje rezultt	79,4092 991,2887 339,3582 92,4603 1816,0721 2071,0266 2071,3755 6975,5024 . 7,6730 110,0734 6220,0555 1650,7526 73,3125 1518,5669 7850,2304 176,7592 118,5626 136,8524 91,2396 Irtov iz poslovanja		79,6481 994,2715 340,3793 92,7385 1821,5367 2077,2584 2077,6083 6996,4919 51,4452 170,6444 7,6961 3,9000 110,4046 6238,7718 1655,7198 73,5331 1523,1363 7873,8520 177,2911 118,9194 137,2642 91,5141 z Republiko HrvašL		79,8870 997,2543 341,4004 93,0167 1827,0013 2083,4902 2083,8411 7017,4814 51,5995 171.1563 7,7192 110,7358 6257,4881 1660,6870 73,7537 1527,7057 7897,4736 177,8239 119.2762 137,6760 91,7886 eo, kjer je omenje-	
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 30. JUNIJA 1993											
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)				tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)					
		(A) tolarski del		(B) devizni	skupaj del		APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni del		skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV 1 5. OKTOBRA 1993:						1,300,000	656,677		687,182		1,343,859
97		101,0272%		105,7202%	103,3737%	100,000	65,668		68,718		134,386
											
											
											
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
29. JUNIJ 1993	v SIT zal	00 HRD
menjalnica	nakupni	prodajni
A Banka Ljubljana	3,60	4,80
Ma Vir	3,80	4,60
Shalaby Koper	3,30	4,80
Libertas Koper	3,80	4,70
LB Banka Zasavje, Trbovlje	3,50	5,50
Hida	3,70	4,20
Upimo Ljubljana	3pi0	’	4,20
Slovenijaturist žel.p. Lj	3,50	5,00
Italdesign Nova Gorica	3,20	4,80
Hipotekarna Banka Koper	2,00	4,00
Tečaj velja danes:		
		
29. JUNIJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	•1525,00	1570,00
nemška marka	905,00	925,00
francoski frank'	266,00	275,00
holandski gulden	800,00	825,00
belgijski frank	43,50	45,00
funt Sterling	2282,00	2342,00
irski Sterling	2195,00	2254,00
danska krona	233,00	241,00
grška drahma	6,40	7,20
kanadski dolar	1188,00	1226,00
japonski jen	14,00	14,75
švicarski frank	1016,00	1038,00
avstrijski šiling	127,50	131,00
norveška krona	212,00	219,00
švedska krona	195,00	202,00
portugalski escudo	9,20	9,90
španska pezeta	11,60	12,30
avstralski dolar	1020,00	1052,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	12,50	13,00
hrvaški dinar	0,30	0,55
		
28. JUNIJ 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	srednji
ameriški dolar	11,850	12,100
kanadski dolar	9,200	9,400
funt Sterling	17,60	18,00
švicarski frank	778,0000	793,0000
belgijski frank	33,7500	34,4000
francoski frank	206,5000	210,5000
holandski gulden	616,0000	628,000
nemška marka	687,8000	702,8000
italijanska lira	0,7620	0,7820
danska krona	181,0000	184,5000
norveška krona	164,0000	167,5000
švedska krona	151,5000	155,0000
finska marka	205,5000	210,5000
portugalski escudo	7,3000	7,5000
španska peseta	9,0500	9,3000
japonski jen	11,1000	11,3000
slovenski tolar	9,70	10,30
hrvaški dinar	0,00	0,08
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu.		
		
29. JUNIJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1525,00	1575,00
nemška marka	903,00	918,00
francoski frank	267,00	282,00
holandski gulden	801,00	821,00
belgijski frank	43,70	45,70
funt Sterling	2280,00	2330,00
irski Sterling	2190,00	2250,00
danska krona	233,00	243,00
grška drahma	6,60	7,60
kanadski dolar	1190,00	1230,00
švicarski frank	1017,00	1037,00
avstrijski šiling	127,50	132,80
slovenski tolar	12,30	12,95
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 30. junija 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pr tečaje na	100 100 100 100 1 1 ikonkre trgu de	994,7700 2078,6500 7000,0000 7,7000 177,3800 118,9790 stnih poslih je mo; viz oz. poseben c	997,1859 2083,6982 7017,0000 7,7187 177,8108 119,2679 tno odstopanje togovor,
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos	DEM DEM ih ie možn	70,00 70,05 o odstopante	70.29 70.30 i
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 30. junija 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke, Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan, P določi v sporazumu. ' Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM DEM DEM DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e,	69,90 70,00 70,00 70,00 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	70,30 70,30 70.29 70.30 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo oih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
29. JUNIJ 1993		v LIRAH	
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	___	1543,500	_
ECU	—	1780,740	—
nemška marka	—	909,280	—
francoski frank	—	269,830	—
funt Sterling	_	2305,530	—•
holandski gulden	—	810,790	—
belgijski frank	—	44,236	—
španska pezeta	—	11,890	—
danska krona	—	236,570	—
irski funt	—	2217,290	—
grška drahma	—	6,676	—
portugalski escudo	—	9,558	—
kanadski dolar	—	1204,730	
japonski jen	—	14,358	—
švicarski frank	—	1023,200	—
avstrijski šiling	—	129.200 215.200	_
norveška krona	—		—
švedska krona	—	197,740	—
finska marka	—	270,170	
avstralski dolar	—	1032,600	—
			
29. JUNIJ 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.6997	-
francoski frank	-	29.695	-
nizozemski gulden	-	89.170	-
belgijski frank	-	4.865	-
španska peseta	, -	1.308	-
danska krona	-	26.035	-
kanadski dolar	-	1.3255	-
japonski jen	-	1.5780	-
švicarski frank	.	112.540	-
avstrijski šiling	-	14.211	-
italijanska lira	-	1.1000	-
švedska krona	-	21.770	-
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
29. JUNIJ 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	12,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,50	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,25	10,30
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,70	10,30
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,50	10,00
Italija	Kmečka banka Gorica	12,30	12,95
Italija	Tržaška kreditna banka	12,50	13,00
					
29. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	15580600	15627500	15674400
Francija	frank	100	32593200	32691300	32789400
Nemčija	marka	100	109743400	110073600	110403800
Italija	lira	100	120168	120530	120892
Švica	frank	100	123817300	124189900	1245625200
ZDA	dolar	1	1863311	1870924	1876537
V.Britanija	funt	1	2789941	2798336	2806731
I Opomba: povzeto po Reuterju					
NARODNA BANKA HRVAŠKE
I 29. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	26662,2398	26742,4672	76822,6946
Kanada	dolar	1	2488,7959	2496,2848	2503,7737
Francija	frank	100	55737,0955	55904,8100	56072,5244
Nemčija	marka	100	187635,4400	1888200,0000	188764,6000
Italija	lira	100	205,8368	206,4554	207,0748
Japonska	jen	100	2968,9549	2977,8886	2986,8223
Švica	frank	100	211281,2131	211916,9640	212552,7149
Velika Britanija	funt	1	4761,4359	4775,7632	4790,0985
Slovenija	tolar	100		2620,0000	
ZDA	dolar	1	3185,4862	3195,0714	3204,6566
j Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja.					
					
14. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	205,08	205,70	206,32
Kanada	dolar	1	18,33	18,38	18,44
Francija	frank	100	428,75	430,04	431,33
Nemčija	marka	100	1442,65	1447,00	1451,34
Italija	lira	100	1,57	1,58	1,58
Švica	frank	100	1607,69	1612,53	1617,37
R. Hrvaška	dinar	100	—	1,01	—
Jugoslavija	dinar	100	—	100,0026	—
R. Slovenija	tolar	100	—	20,81	—
ZDA	dolar	i	23,48	23,55	23,62
NOVICE
Podpora stavki
LJUBLJANA -Solidarnostno podporo stavki Sindikata kovinske in elektroindustrije so izrekli tudi Republiški odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in raziskovalni dejavnosti ter novoustanovljeni Sindikat upokojencev Slovenije. Vodstvo SKEI pa je včeraj odgovorilo na očitke Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije pri Neodvisnosti - Konfederaciji novih sindikatov Slovenije, ki trdijo, da je SKEI stavko napovedal brez ostalih sindikatov v panogi. In da so jih ponovno postavih pred izvršeno dejstvo, kar so po njihovem mnenju značilne navade preteklega enoumja. To trditev je SKEI označil kot neresnično, saj imajo podatke, da so se za stavko odločali tudi ostah delavci in ne samo člani SKEI, ki je k sodelovanju pozval vse sindikate v Sloveniji. (MIG)
KVIAZ zelo delovno
LJUBLJANA - Komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je na včerajšnji seji sklenila, da ne bo upoštevala predlogov in pobud za oceno ustavnosti zakonov, ki urejajo plače poslancev in sodnikov. Komisija bo tudi odgovorila Zavodu za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, da Danijel Malenšek kot sekretar nekdanjega poslanskega kluba Liberalne stranke ni bil poslanec skupščine RS in zato ni upravičen do upokojitve po kriterijih, ki veljajo za poslance. Člani so soglašah z imenovanjem dveh sodnic združenega dela RS ter z razrešitvijo sodnice temeljnega sodišča v Ljubljani Tatjane Kraševec. (STA)
Gledališčniki pri ministru za kulturo
LJUBLJANA - Včeraj so se na ministrstvu za kulturo z ministrom Sergijem Pelhanom in njegovimi sodelavci sestali umetniški vodje in direktorji glasbenih in dramskih gledališč. Razpravljali so o zasnovah nacionalnega programa in novi zakonodaji na tem področju. Opozorili so na veliko materialno stisko slovenskih gledališč, saj večina direktorjev ob koncu leta predvideva izgube. Prav zato so vodilni v slovenskih gledališčih zelo skeptični do predlogov organizacijskih in statusnih sprememb, ki jih predvideva nacionalni program, pa tudi zasnova novega splošnega zakona o kulturi. (L. G.)
število peticij se veča
LJUBLJANA - Komisija državnega zbora za peticije je rešila 54 od skupno 96 peticij, večina obravnava slovensko državljanstvo. Aktualne so predvsem vloge družin bivših oficirjev JLA, zato je komisija sklenila, da se morajo pristojna ministrstva čimprej sestati in opredeliti do teh vlog. Ob kolektivni vlogi 105-ih tujih državljanov, zaposlenih pri Slovenskih železnicah, so se člani strinjali s sklepom ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da da jim podaljšajo delovne vize odvisno od potreb delodajalca. (STA)
Bivši borci protestirajo
LJUBLJANA - Izvršni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB je poslal protestno pismo Milanu Kučanu, Hermanu Rigelniku in Janezu Drnovšku, ker njihovi predstavniki niso bili povabljeni na slavnostno sejo državnega zbora ob proslavi Dneva državnosti. Nekdanji borci menijo, da proslave slovenske državnosti kot zgodovinski dogodek ne smemo zapirati v krog uradnih struktur. Tudi borci so podpirali prizadevanja za slovensko samostojnost in odločno obssodili napad JA pred dvema letoma, zato protestirajo proti takemu ravnanju (An.Z.)
Na obisku japonska vladna delegacija
LJUBLJANA - Danes se končuje obisk devetčlanske japonske vladne delegacije, ki se pri nas mudi na povabilo ministrstva za znanost in teJmologijo. S slovenskimi predstavniki so se pogovarjali o tehnični pomoči Sloveniji ter o financiranju in uresničevanju prvih konkretnih projektov. (L. G.)
Za kakovoshiejše šolstvo
LJUBLJANA - V tem mesecu se je iz Velike Britanije vrnila skupina štirinajstih ravnateljev in drugih strokovnjakov s področja izobraževanja, ki so na Manchester Metropolitan University uspešno zaključili prvo fazo podiplomskega študija menedžmenta v izobraževanju. Udeleženci študija so bili izbrani med 70 kandidati, ki so se javili na razpis ministrstva za šolstvo in šport. Ti bodo po uspešno zaključenem tretjem letu študija pridobili naziv magister menedžmenta v izobraževanju. (L. G.)
Urad predsednika RS ni pristojen za reševanje prošenj
LJUBLJANA - Urad predsednika republike je sporočil, da je triintrideset prošenj, ki so jih letos na predsednika republike naslovih nekdanji oficirji in uslužbenci bivše JLA ter njihovi družinski člam (sicer vsi slovenski državljani slovenske narodnosti), izročil pristojnim ministrstvom. Zaradi številnih vlog, pritožb in predlogov za začetek postopka pred ustavnim sodiščem v zvezi z izplačevanjem vojaških pokojnin je predsednik republike predlagal vladi, da se ta vprašanja čimprej uredijo s posebnim zakonom in se tako zagotovi spoštovanje načel pravne države. (L. G.)
Stanovanjski sklad prejel 1421 vlog za posojila
LJUBLJANA - »Na četrti razpis, ki ga je republiški Stanovanjski sklad razpisal 20. maja in zaključil 17. julija, smo prejeli 1421 vlog za posojila», je povedal njegov direktor sklada Edvard Oven. Med vsemi prejetimi vlogami, ki skupaj znašajo 3, 3 milijarde tolarjev, jih je predpisanim merilom ustrezalo 1200. Upravičene vloge se največkrat nanašajo na nakup in gradnjo, adaptacije podstrešij in rekonstrukcije stanovanj.
Upravni odbor sklada je upravičene vloge Ze obravnaval in odobril za 935, 9 milijona tolarjev posojil. V skladu pripravljajo tudi evidenco prodanih družbenih stanovanj, za katere je bilo sklenjenih več kot 80 tisoč pogodb. Ugotovili so, da po marčnih podatkih znaša stanje neplačanih terjatev okoli milijardo tolarjev, zato je sklad že pričel usklajevati postopke z več kot 2500 zavezanci. (STA)
PREISKOVALNA PARLAMENTARNA KOMISIJA O AFERI HIT
Vlada ne odgovarja na zahteve
Med drugim komisija ni dobila vseh gradiv Visa o Hitu
Tanja Starič
KOMISIJA ZA NADZOR VIS
Nočni obiski
Sove
Parlamentarci v Svet Erope, Bučar pa skliče komisijo
LJUBLJANA - Prihodnji četrtek bo kot prvi preiskovanec parlamentarne preiskovalne komisije zaslišan Janez Širše, kot priči pa Darko Makuc in Dušan Luin. Ce Siršeta na zaslišanje ne bo, bo komisija (v skladu z določili zakona o kazenskem postopku) zahtevala prisilno privedbo, ali pa bo sprejela sklepe kar na temelju gradiv, ki jih je Ze dobila. Poročilo SDK namreč potrjuje sume - tako so včeraj trdili člani komisije -, da naj bi Širše kot minister za trgovino »zlorabil pooblastila«. Poročilo je sicer označeno kot strogo zaupno, vendar je v javnost že pricurljalo nekaj bistvenih ugotovitev. Tako naj bi se nekateri v vrhu nekdanjega ministrstva okoristili pri organizaciji »znamenite« konference na Bledu. Ko je že kazalo, da bodo člani komisije začeli sestavljati seznam dragih osumljencev in prič, ki jih bodo še vabili na zaslišanje, so se »zapletli« ob vprašanju javnosti sej. Ciril Pucko, ki je predlagal razpravo o imenih, je vztrajal, da bi morali sejo zapreti za novinarje. V gradivih Visa so namreč omenjeni tudi nekateri sedanji poslanci, ki niso nujno krivi, objava njihovih imen pa bi jih lahko po krivici kompromitirala. Drugi člani komisije se s tem, da naj bo seja zaprta za javnost niso strinjah in Pucko je svoj predlog umaknil.
Komisija, ki jo je včeraj zaradi bolezni predsednice
Polonce Dobrajc vodil Ivo Hvalica, je sicer še enkrat pregledala vse svoje dosedanje sklepe in ugotovila, da vlada zelo počasi ali sploh ne odgovarja na njihove zahteve. Med drugim zaman prosijo za dodatno gradivo Visa o Hitu, ki ga je pred dnevi Širše celo pokazal Podobniku. O tem bodo javno obvestili predsednika državnega zbora, skupaj z ugotovitvijo, da tako vlada ovira preiskavo. Marjan Podobnik pa je celo povedal, da bo - če
se bo vlada »še naprej oba-našala kot glavni nasprotnik preiskave« - razmisfil o svojem nadaljnjem sodelovanju v komisiji.
Po dolgih polemikah so tudi sklenili, da bodo primere Elana, železarn, sanacije bank in koncesij za sladkor obravnavali sočasno, za vsako področje po bosta zadolžena po dva člana - eden iz opozicijske in dragi iz pozicijske stranke. »Priče Waterhouse« iz Londona pa bodo pooblastili, naj naredi
finančno revizijo poslovanja v zadnjih petih letih v vseh »spornih« podjetjih, s »poudarkom na odlivanju kapitala v tujino«. Ta sklep so sprejeli po tem, ko se je Podobnik skliceval na odlomek iz pisma šesterice, ki je vrnila odlikovanja, v katerem je naveden prenos slovenskega kapitala v tujino in potem spet nazaj. Jože Jagodnik je ob tem pripomnil, da bi bilo dobro najprej izvedeti, kako draga bo takšna revizija, Ciril Pucko pa, da rezultatov skoraj zagotovo ne bodo dobili pred letošnjim novembrom.
PREDLOG ZAKONA
Uničiti
tajne
osebne
dosjeje
LJUBLJANA - Poslanca Slovenske nacionalne stranke Polonca Dobrajc in Zmago Jelinčič sta vložila predlog za izdajo zakona o uničenju osebnih dosjejev obveščevalnih služb nekdanje SFRJ. Pri tem izhajata iz varstva ustavnih pravic in svoboščin. Poslanca poudarjata, da je treba s tem zakonom onemogočiti angažiranje prizadetih oseb v obveščevalnih službah t. i. Zvezne republike Jugoslavije, pa tudi novih držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Vse te službe bi namreč, kot pravita, lahko izsiljevale prizadete državljane, tako da bi morah sodelovati z njimi na škodo Slovenije, saj so menda mnogi podatki shranjeni tudi na nekdanji zvezni ravni. Bistveno je, da naj bi prizadeti zainteresirani državljani dobili pravico, da v šestih mesecih pogledajo svoje osebne dosjeje, v naslednjih šestih mesecih pa sprožijo pred rednim sodiščem postopek za dokazovanje neverodostojnosti podatkov. Dosjeje naj bi uničili komisijsko, preprečitev tega uničenja pa naj bi šteli za kaznivo dejanje. Z zakonom naj bi za morebitno preprečevanje uničenja zagrozili tudi s kaznijo od najmanj šestih mesecev do dveh let zapora. Ce bi kdorkoli uporabljal te dosjeje z namenom kršitve zasebnosti ah v politične in druge namene, bi ga kaznovah z zaporom od enega do treh let. (I. M.)
LJUBLJANA - V ponedeljek, menda slabe pol ure po odhodu slovenske parlamentarne delegacije, ki jo sestavljajo Borut Pahor, Jaša Zlobec, Miroslav Mozetič, Ludvik Toplak in Vitodrag Pukl, na sejo Sveta Evrope v Strasbourg, ki bo trajala ves teden in na kateri Slovenija prvič uradno sodeluje kot polnopravna članica, je France Bučar (sicer prav tako član te parlamentarne delegacije) za danes sklical sejo komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Sejo so nato včeraj preklicali oziroma preložili na prihodnji ponedeljek ali torek, kljub temu pa je ob Bučarjevem »manevru« ostal občutek, da jo je sklical namenoma takrat, ko poglavitnih »nergačev« (Zlobca in Pahorja) na seji (zagotovo) ne bo, kot se je to zgodilo že maja. Takrat se je komisija, naj spomnimo, odločila za »zanimiv« nočni obisk sedeža Varnostno-in formativne službe in dala na svetlo udbovske dokumente o pravosodnem ministru Mihu Kozincu in tožilcu Tomažu Miklavčiču. Do danes člani komisije še niso povsem razčistili med seboj, o čem in kako so tisto noč glasovali.
Na današnji seji pa naj bi se lotili znamenite prisluškovalne afere, ki minulo volilno jesen ni dobila ustreznega parlamentarnega epiloga, na junijsko sejo državnega zbora pa je bila uvrščena že prejšnji teden. Ob tem so poslanci Bučarjevi komisiji naložili, naj kot matično delovno telo zadevo obravnava in v nada-Ijevanju seje zbora o tem tudi poroča. Člani komisije so zato prejeli celotno dokumentacijo, povezano s to afero, ki jo je Jaša Zlobec v posebnem pismu vsem članom označil kot nesmisel, saj je izrazil bojazen, da zadeve nikoli ne bodo rešili na ta način. Hkrati je predlagal, da se lotijo le končnega sklepa Bekeševe komisije o celotni aferi (to je tudi sam povzel na nekaj straneh) in da na sejo povabijo Petra Bekeša, Miha Brejca in Igorja Bavčarja. Ali se bo France Bučar strinjal s tem predlogom, bomo videli prihodnji teden. Dejstvo je, da ob prvotnem sklicu današnje seje takšne sestave očitno ni imel v mislih. K sodelovanju (za zaprtimi vrati) je namreč znova povabil le Brejca in Bavčarja - ta je že tako ali tako član komisije kot poslanec Demokratske stranke. (I.M.)
Ivo Hvalica je zaradi bolezni predsednice Polonce Dobrajc tokrat vodil komisijo (Foto: TRIO)
JE KRŠKO / REMONT
UNIVERZA / SEJA SVETA
Stroške popravila bo morala plačati Hrvaška
Jedrsko elektrarno nameravajo 27. julija ponovno vključiti v omrežje - Bo iz uparjalnikov še vedno puščalo?
Ljubljanska alma mater dobi jeseni novo vodstvo
Rešili so tudi problem italijanskih študentov iz Maribora
LJUBLJANA - Izpad jedrske elektrarne Krško je povzročil težave v elektroenergetskem sistemu. Vremenske razmere so neugodne, zato je proizvodnja v hidroelektrarnah manjša kot lani. Državni sekretar za energetiko Boris Sovič pravi, da so dodatne težave nastale zaradi remonta trboveljske termoelektrarne in rednih vzdrževalnih del na omrežju za prenos električne energije iz tujine. Zdaj približno polovico električne energije proizvedejo termoelektrarne, blizu 30 odstotkov je dobimo iz hidroelektrarn, 20 odstotkov potreb pa pokrivamo z uvozom. Zato sta vlada in elektrogospodarstvo od neposrednih odjemalcev zahtevala, naj zmanjšajo porabo in prilagodijo proizvodnjo. Direktor jedrske elektrarne Stane Rožman je povedal, da
Borut Meško
so se na posvetu s predstavniki elektrogospodarstva in sosednje Hrvaške odločili, da bodo izvedli širši program remonta, kot so sprva nameravali. Dela nameravajo končati do 20. julija, ko bi JE ponovno zagnali, na omrežje pa bi jo priključili 27. julija. Doslej so z metodo vrtinčnih tokov v uparjalnikih pregledali vseh 9156 cevi. Elektrarna bi tako do načrtovane zamenjave uparjalnikov obratovala s polno zmogljivostjo. Uparjalnika bodo temeljito pregledali tudi sredi prihodnjega leta, saj kljub popravilu ni mogoče zagotoviti, da ne bo prihajalo do puščanja, vendar v dovoljenih mejah, je povedal Rožman. Načrtujejo, da bo do ponovne ustavitve zaradi za-
menjave goriva prišlo v začetku prihodnjega leta. Dela, ki potekajo med remontom, so v JE Krško ocenili na 18, 5 milijona dolarjev. Ker te vsote nimajo, je vlada dala jamstvo za zagotovitev premostitvenega posojila od Ljubljanske banke. Sovič je povedal, da so v pogovorih s hrvaškimi predstavniki zahtevah, naj Hrvaška poravna stroške remonta, saj je Slovenija v skoraj isti višini zagotovila denar za nakup jedrskega goriva, vendar do včeraj Hrvaška ni zagotovila niti dela zahtevanih sredstev. Ce tega sosednja država ne bo storila, bo to vplivalo na nadaljnje urejanje medsebojnih odnosov, je opozoril Sovič. Sicer pa odjemalci dolgujejo JE približno 60 milijonov dolarjev, pri čemer so hrvaški porabniki dolžni okrog 32 milijonov dolarjev.
LJUBLJANA - Za rektorsko verigo na ljubljanski univerzi se bosta potegovala dva kandidata: sedanji rektor prof. dr. Miha Tišler in prof. dr. Baldomir Zajec. Mandat sedanje vodstvene ekipe na univerzi se namreč izteka, zato so že začeli postopek za imenovanje rektorja in štirih prorektorjev. Včeraj je znanstveno pedagoški svet (ZPS) tudi formalno potrdil kandidate. Za prorektorje kandidirajo: prof. dr. Albin Igličar, prof. dr. Andrej Hočevar in prof. dr. Boštjan Markič za vzgoj-no-izobraževalno delo ter prof. dr. Dušan Repovš in prof. dr. Alojz Kralj za znan-stveno-raziskovalno delo.
Razprava o kandidatih na včerajšnji seji ZPS je bila zanimiva in včasih tudi polemična, saj je bilo za vodstvene položaje na univerzi precej kandidatov, ki pa niso izpolnjevali vseh formalnih pogojev. Predsednik
ŠTUDENTSKA VLADA
Boštjan Lajovic
odbora za kadrovska vprašanja dr. Miroslav Trtnik je celo dejal, »da je bil postopek mlačen, počasen in neprofesionalen«, saj fakultete niso upoštevale statutarnih določil. Zamujale so roke za oddajo predlogov, kandidatov ni predlagal pristojni organ, vloge pa so bile nepopolne. Rektor Tišler je to označil za »bolj domač postopek«, ZPS pa se je tako znašel pred dilemo, ali naj dosledno upošteva statut ah ravna bolj vsebinsko in »malo zamiži«. Kot je pokazala razprava, ta dilema za univerzo ni nova, saj tudi sedanje univerzitetno vodstvo menda ni bilo imenovano dosledno v skladu s predpisi, zato se je glavna tajnica univerze že vnaprej ogradila od morebitnih »-bolj domačih« postopkov. Na koncu je ZPS vendarle
upošteval samo formalno popolne vloge.
Kaže, da je tik pred razpletom afera z italijanskimi študenti, ki so študirali na mariborski univerzi. Kot je znano, je bil tudi njihov študij organiziran bolj »po domače«, saj program ni bil verificiran, vprašljive so bile diplome in njihova veljavnost, kar je vrglo precejšnjo senco na ugled slovenskega visokega šolstva. Da sramota ne bi bila še večja, je šolsko ministrstvo dalo pobudo, naj na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (PEF) organizirajo enkratni študij ob delu za program defektologije, ki je še najbhžje tistemu, kar so italijanski študentje študirah v Maribora. Tam naj bi menda, kot je dejal dekan PEF prof. dr. Vinko Skalar, s šestimi izpiti prišli do diplome. Na PEF
bodo morah opraviti vsaj 20 izpitov, od njih pa bodo zahtevali vse, kar terjajo tudi od slovenskih študentov. S takšnimi zahtevami se je strinjalo 90 od 116 italijanskih študentov, ki bodo študij pričeli letošnjo jesen. ZPS je po krajši razpravi z večino sprejel predlog PEF in tako »rešil izjemno neprijetno situacijo in ob zagotovljenih akademskih standardih utrdil ugled slovenskega visokega šolstva«.
ZPS je obravnaval tudi problem dokončanja študija študentov iz repuhlik nekdanje Jugoslavije. Sprejeli so stališče, da je treba pri vsakem študentu posebej ugotoviti ekvivalenco dosedanjih študijskih rezultatov. Glede na število priznanih obveznosti naj se določi, kaj mora še opraviti in v kateri letnik se mora vpisati, da bo dobil status študenta ljubljanske univerze in diplomo.
Afere, podtikanja, podkupovanja in že tretja nezaupnica predsedniku Veibiču
LJUBLJANA - Predlog konstruktivne nezaupnice, in to že drugi v mandatu sedanjega predsednika študentske vlade (SV) Kristjana Verbiča, bo danes spet pretresal študentski parlament (SP). Verbičev protikandidat Miha Kušar, sicer brat predsednika SP Marka Kušarja, Verbiču očita, »da je v SOU vnesel kršenje zakonov in izsiljevanje, poleg tega pa je še nesposoben predsednik z arogantnim nastopom, ki študentski organizaciji povzroča škodo.«
Po besedah Miha Kušarja se je »image« SOU (Študentske organizacije
Univerze) še poslabšal z organizacijo nedavnega, medijsko sicer zelo odmevnega in po mnenju nekaterih provokativnega Dneva radosti, Koncerta za Slovenijo, za katerega so se zavzemali bolj slovensko usmerjeni študenti, pa SV kljub privolitvi SP ni hotela organizirati. Neuradno »desni« del SP z nekaterimi neodvisnimi študentskimi poslanci Verbiču očita, ker je pripeljal v SOU »nekatere ljudi, ko so se okoriščali s študentskim denarjem in izsiljevali določene zunanje sodelavce.« Vse podrobnosti bodo menda razkrili na sa-
mi seji. Najverjetneje se bo Verbič moral tudi zagovarjati zaradi nedavne udeležbe na Balkanski študentski konferenci v Beogradu, »ker se je to dogajalo v državi, ki je pod embargom, pa tudi slovensko zunanje ministrstvo je (sicer dan prepozno) sporočilo, da udeležbo na tem srečanju odsvetuje«, čeprav so na omenjenem ministrstvu tri dni prej dejati, da se s tem načeloma strinjajo.
Kristjan Verbič pravi, da je sit takšnih in drugačnih afer in nezaupnic, ker le-te odvračajo pozornost od pomembnejših stvari. (T.S1.)
Si bo dr. Miha Tišler tudi v drugo nadel rektorsko verigo? (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO)
RUBRIKE - AVSTRIJA
Sreda, 30. junija 1993
1. julija
Materinstvo je tako izjemen dogodek v življenju ženske-matere, da niti neprimerne okoliščine ne morejo utišati veselja.
Zal je sredi preteklega stoletja to srečo vse prepogosto rada zasekala smr-tna kosa poporodne sepse. Kar 25 odstotkov otro-Cnic, ki so rojevale po bolnišnicah, je umrlo, ponekod pa je bila smrtnost Se večja. Nihče ni znal razložiti, zakaj do sepse prihaja. V taksnih brezupnih razmerah je začel delati tudi mlad zdravnik Ignaz Philip Semmelweis, rojen 1. julija v Budimpešti. V Pesti in na Dunaju je študiral medicino in leta!844 postal doktor medicine ter asistent na kliniki.
Ze med študijem se je Semmelweis dosti ukvarjal s strašljivo smrtnostjo porodnic. Na kliniki je izvedel preprost preizkus -študentje na enem oddelku so si morali, preden so prišli v stik s pacientkami, temeljito umiti roke. Pokazalo se je, da je bila smrtnost v tem oddelku tako rekoč minimalna, v drugih oddelkih pa je bila enaka kot prej. S tem je mladi asistent dokazal, da so zdravniki, ki so se ukvarjali z otroCnicami, umrlimi zaradi sepse, okužbo zanesli še na zdrave mamice.
S tako preprostim ukrepom je dr. Semmelweis rešil življenje številnim materam. Smrtnost se je znamo zmanjšala, zaradi poporodne sepse je poslej umrlo manj kot en odstotek porodnic. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je ta dobrotnik mater 17. avgusta leta 1865 umrl prav zaradi sepse, ki se je je nalezel od otroCnice.
Marsikateri rastlinski bolezni, nad katero se jezimo te dni, se lahko izognemo s pravočasno uporabo domačih ali trgovskih biotičnih sredstev za varstvo. Seveda moramo pri tem upoštevati tudi nekatere druge preprečevalne ukrepe, kot je na primer pravilna združba rastlin po gredicah, pomembno pa je tudi pravočasno prepoznavanje posameznih bolezni.
Ali torej veste, da so objedene koreninice ter luknje v korenju in
krompirju zaradi strun, ki so ličinke pokalic. Njihovi naravni sovražniki so krti, krastače, rovke in nekatere vrste ptic, manj jih je tudi v rahlih tleh. Ce se v vrtu preveč namnože, je najbolje, da jih skušamo poloviti z vabami, za kar uporabimo prerezane gomolje krompirja ali korenja, lahko pa za vabo med ogrožene posevke posadimo tudi solato. Ce po gredicah s solato hkrati vene veC glav, jih previdno poru-jemo in strune v koreni-
Koloradski hrošč in njegove ličinke
MOJ VRT
Kako
odgnati
vrtne
Škodljivce?
Milka Pance - CZP KMecki glas
nah uničimo.
Zoprna nadloga so tudi mravlje, ki rade odgriznejo mlade koreninice in stebelca rastlin, celo izkopano seme, zaradi njih pa se po vrtovih širijo tudi uši. Mravlje preganja sivka, majaron, timijan, pregnali pa jih bomo tudi s polaganjem praprotnih ali paradižnikovih listov po zemlji, ki jih v tem primeru uporabimo za zastirko. Te dni po vrtovih še posebej »delujejo« bolhaCi, ki napadajo zlasti križnice, kot so zelje, kolerabica, rad-kvica in redkev. Prepoznamo jih po značilnih luknjah v listih. Značilno za bolhace je, da se najbolj množijo v sušnih obdobjih, zato njihovo prekomerno razmnoževanje uravnavamo s sprotnim zalivanjem, pa tudi z mešanimi posevki. Med zelje torej posadimo solato in špinačo. Tla večkrat poškropimo s pelinovo brozgo, lahko pa potrosimo tudi kamninsko
moko ali uporabimo katerega od trgovinskih biotičnih pripravkov, kot so parexan, spruzit ali rotenon, ki pa jih pri nas še ni mogoče kupiti. Škodo dela v teh dneh tudi koloradski hrošč, ki objeda liste in stebelca krompirja, redkeje paradižnika. Preganjajo ga vsi posegi, ki okrepijo rastline, saj hrošC skoraj ne napada zdravih rastlin, ki pa so le v tleh, kjer je dovolj humusa.
Ste že kdaj med okopavanjem naleteli na bramorja, ki objeda korenine in gomolje? Naravni sovražniki so rovka, škorci, sinice in krti, zato jih ne odganjajmo preveč,
Ce imamo v vrtu bramorje. Preganjamo jih s tem, da zamašimo rove in uničujemo gnezda. V rove
lahko damo tudi s petrolejem namočene krpe ali pa jih lovimo v ju-gortove lončke, napolnjene z vodo, ki jih vkopljemo v tla do višine zemlje. Korenjevo muho prepoznamo po rde-Cerjavih rovih v korenih, korenje tudi smrdi, listi pa se razbarvajo in odmrejo. Korenjeva muha napada tudi peteršilj, zeleno, celo kumino in koper. Odganjamo jo s posevki, kar pomeni, da med korenje posadimo Čebulo, por ali drobnjak, »nerada« pa se razmnožuje tudi na vrtovih, ki niso obilno pognojeni s hlevskim gnojem. Med mešane
posevke položimo še moCno dišeCa zelišča, kot so vratič, sivka in koper in zalivamo z zeliščnimi Čaji ali Čebulno Česnovo brozgo.
Sadjarji letos ugotavljajo, da je breskve moCno prizadela kodra-vost. Gre za glivično bolezen, ki povzroči nabrekanje in kodranje listov. Dobro je, da pod drevesne kolobarje polagamo kompost ali kakšno drugo zastirko in obolele liste sproti odstranjujemo (najbolje jih je zažgati). Pomaga tudi presliCni Caj ali ko-prirova prevrelka, s katero škropimo drevo in tla skozi vse leto.
KRIŽANKA
Vodoravno:
l.vzhodno predmestje Ljubljane, 6. sumerski bog neba, 9. neprijetna ali sumljiva zadeva, 10. mesto na Tajskem (iz crk akt), 11. plinska zmes v atmosferi, 12. poživilni napitek, 13. zgodovinsko mestece pri Zadru, 14. Troja, 15. začetnici ruskega književnika Čehova, 16. slovenski alpinist (Tone), 17. ime slovenskega kolesarja Bonče, 19. južnoameriške Kordiljere, 20. pritok Ljubljanice izpod Krima, 24. lastnik velikega živinorejskega posestva v ameriškem okolju, 26. človek ali žival z belimi lasmi, belo kožo in rdečkastimi oCmi, 29. začetnici filmske igralke Monroe, 30. slovenska književnica (Branka), 31. japonski književnik (Kobo), 32. kocka (latinsko), 33. požeta njiva, 34. ime ameriškega teniškega igralca Cou-rierja, 35. rimska provinca na ozemlju današnje Avstrije, 36. skandinavsko moškjo ime, 37. oblika političnega združevanja držav.
Navpično:
1. občutenje, otip, 2. prebivalec Črne celine, 3. angleški filmski režiser (David), 4. rimsko mitološko podzemlje, 5. blešCeCe siva mehka kovina z oznako Ga, zvezda prve velikosti v ozvezdju Orla (iz Crk tiara), 7. grebeni spira-laste oblike v izvrtini ali na vijaku, 8. povest slovenskega pisatelja Svetine, 12. vrsta trobente, 14. vzdevek nekdanjega ameriškega predsednika Eisenhowerja, 16. številka 4, 18. kratica za lovsko društvo, 21. različna šumnika, 22. najstarejša doba starega veka geološke zgodovine Zemlje, 23. pripadnica krščanskega naroda v Turčiji in pod Kavkazom, 25. Marijina mati po Svetem pismu, 26. otok grške mitološke Čarovnice Kirke, 27. slovenski voznik rallyja (Silvano), 28. tovor, ki ga nosimo, 31. mesto v srednji Italiji, 33. pritok Gangesa v Indiji, 35. različni Črki.
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				•	20	21	22	23
			24	25				
26	27	28				•	29	
30					•	31		
32				•	33			
34				35				
36				37				
afiun ‘8>(v ‘>[uom ‘unf ‘uns ‘Baja ‘aqy ‘Bamf ‘pjpj ■omqjB ‘IB3UBJ ‘B3[SI ‘ipuy ‘J91IBA ‘BtlBifS ‘DV ‘uotji ‘uifq ‘BAB} ‘5JBIZ ‘}BX ‘BJ0JB ‘nuy ‘Sopz :ouABJopoA AHJJSaH
De
Klerk
na
Dunaju
DUNAJ - Južnoafriški predsednik Frederik Willem de Klerk je danes zjutraj zaldjucil svoj 4-dnevni obisk v Avstriji. V ponedeljek in torek se je srečal z avstrijskim predsednikom Klestilom, zveznim kancerljem Vranitzkym, dunajskim županom Zil-kom in zunanjim ministrom Mockom. S poslovnimi pogovori z avstrijskimi gospodarstveniki ob robu uradnega programa je De Klerk v praksi podčrtal, kar je že izpostavil v pogovorih z vodilnimi avstrijskimi političnimi predstavniki: proces demokratizacije se bo nadaljeval, bojkotne sankcije proti Južni Afriki bodo same po sebi postale nepotrebne, in samo vprašanje Časa je, kdaj se bo država bo spet z vsemi možnostmi v-kljucila v svetovne gospodarske tokove kot zanimiv in polnopraven mednarodni partner. Avstrija, tako je izpostavil De Klerk, je za Južno Afriko zlasti kot izhodišče za posle z državami vzhodne Evrope zelo zanimiv partner. Kancler Vranitzky je po enournem pogovoru z De Klerkom izpostavil, da bodo avstrijske sankcije proti Južni Afriki zaenkrat še naprej o-stale začasno odložene. (I.S.)
DUNAJ /PO 4 LETIH
Danes zadnja seja »starega« sosveta za koroške Slovence
Jeseni letos se bo konstituiral novi
DUNAJ/CELOVEC - V Uradu zveznega kanclerja na Dunaju se bo danes zadnjic v sedanji sestavi sestal narodnostni sosvet za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Z današnjo sejo se namreč izteče štiriletna mandatna doba sosveta, kateremu je vseskozi predsedoval predsednik NSKS Matevž Grilc, njegov namestnik pa je bil predsednik ZSO Marjan Sturm.
Na sporedu zadnjega zasedanja »starega« sosveta je poleg bilance štiriletnega dela tega organa še razprava o vseevropski ureditvi manjšinskih pravic, poročilo o manjšinski konferenci KEVS-a v Varšavi ter načrtovana ustanovitev alpe-jadranske trgovske akademije v ko-
roškem okrajnem mestu Velikovec.
Prvo zasedanje sosveta v novi sestavi bo letos jeseni, obe osrednji organizaciji, deželnozborske stranke ter Cerkev pa morajo v naslednjem mesecu imenovati nove elane sosveta ali sedanje potrditi. V sedanjem 16-clanskem sosvetu imata NSKS in ZSO po štiri elane, SPÖ tri, ÖVP in FPÖ po dva ter Cerkev enega. Slednja pa je že najavila zahtevo po drugem elanu, ki pa bi šel na racmi strank.
Na dnevnem redu prve seje so volitve novega predsednika in podpredsednika, v poslovniku narodnostnega sosveta pa je določeno, da mora biti predsednik iz vrst osrednjih organizacij koroških Slovencev. (I.L.)
H DUNAJ / ZLORABA DAROVANEGA DENARJA ZA BEGUNCE? n
Policija raziskuje očitke proti Abdiču in Agrokomercu
Hišna preiskava v firmi novega vodje bosanskih Muslimanov
DUNAJ - Fikret Abdič, nekdanji povzročitelj škandala Agro-komerc (1987) in od prejšnjega tedna dalje novi vodja bosanskih Muslimanov, je na Dunaju osumljen goljufije. Po ovadbi državno tožilstvo in gospodarska policija raziskujejo, ali je Abdič kot delničar in odgovorni poslovodja na Dunaju registritane »Agrokomerc Handels Ges. m.b. H.« zlorabljal za humanitarne namene od bosanskih Muslimanov iz Avstrije, Švice in Nemčije darovane denarne vsote.
Po dosedanjih informacijah preiskovalnih organov je v bosansko-muslimanskih begunskih taboriščih v Bosni
in Hercegovni krožila naslednja ponudba: kdor hoče v boljše taborišče ali v inozemstvo, lahko preko satelitskega telefona naroči svojim sorodnikom v tujini, da darujejo denarne zneske na dunajski konto Agroko-merca.
Po prvih podatkih naj bi se na kontu zbralo okoli 100 milijonov šilingov. Po hišni preiskavi pa so preiskovalci našli tudi podatke o tem, da naj Bosanci v tujini organizirajo kredite do 500.000 šilingov za obrambo domovine. Ker vsi finančni tokovi baje potekajo preko enega in istega konta, je nejasno, ali so za humanitarne namene darova-
na sredstva tudi res bila pravilno uporabljena. Vrhu tega so pri hišni preiskavi našli tudi dolarske cvetlice in ponarejene nemške marke, ki naj bi prihajale iz Hrvaške ali Srbije. Podatkov o denarnih pre-nakazilih beguncem v Bosni in Hercegovini preiskovalci niso našli. O zadevi je že pretekli petek obširno poročal dunajski dnevnik »Kurier« državno tožilstvo je nato potrdilo, da je v teku preiskava zoper Fikretu AbdiCu in podjetju Agrokomerc.
Fikret AbdiC je še v petek, ko je bil na pogajanjih o razdelitvi Bosne v Ženevi, zavrnil vse očitke. Dejal je, da Agrokomerc darovane
denarje korektno posreduje bosanskim družinam v BihaCu.
Dunajski odvetnik Agrokomerca pa je nasprotno sploh demantiral, da gre za denarne darove; advokat trdi, da gre za poslovna naročila velikega števila oseb, preko katerih naj bi bila financirana samo nakup dnevnih potrebščin in njih razpečavanje v Bosni. Očitek o financiranju nakupa orožja je zavrnil.
AbdiC je pri svojem demantiju izpostavil, da naj bi očitki zoper njega in Agrokomerc imeli svoj izvor pri njegovih političnih nasprotnikih iz kroga predsednika Bosne in Hercegovnie Alija IzetbegoviCa.
AVSTRIJA /PO BOMBNIH ATENTATIH
Strah pred dopusti v Turčiji
Turistične agencije ponujajo strankam druge destinacije
DUNAJ - Nedeljski atentat v turškem turističnem kraju Antalya, pri katerem je bilo ranjenih skoraj 20 turistov, je avstrijsko prebivalstvo moCno vznemirjal. Turistične agencije pričakujejo val odpovedi dopustov v Turčiji, zato se je v ponedeljek že sestal krizni štab najveejih turističnih agencij, da bi izdelal alternativne ponudbe za vse tiste, ki so že rezervirali svoj poletni dopust v Turčiji. Za le-te obstaja zaenkrat tudi možnost, da si namesto v Turčijo izberejo vsako drugo destinacijo
v Sredozemlju, ureditev pa naj bi začasno veljala za mesece julij in avgust.
VeC težav je pričakovati pri turističnih agencijah, ki ponujajo dopuste izključno v Turčiji. Tudi ti medtem že razmišljajo o razširitivi ponudbe na druge države, vendar bodo za to zaračunali pripsevek za preklic rezervacije.
Vse agencije pa svojim strankam trenutno priporočajo, naj za nekaj Časa počakajo z rezervacijami dopustov v Turčiji ker upajo, da se bo položaj medtem spet umiril.
Medtem ko so nekateri Avstrijci v zadnjih dveh dneh odpovedali svoj dopust v Turčiji, je na drugi strani očitno dosti ljudi, ki jih najnovejši dogodki v turističnih krajih očitno niso vznemirjali.
Tako je znana turistična agencija na Dunaju, ki prodaja izključno dopuste samo za Turčijo, sporočila, da je sicer preklicalo rezervacijo okoli 40 ljudi, hkrati pa se je samo v ponedeljek in torek nad 200 novih odločilo za dopust ob turški obali sredoze-meljskega morja.
CELOVEC
Odlikovanje prof. Hödlu
CELOVEC - Redni univerzitetni profesor dr. Günther Hodi, vodja inštituta za zgodovino na celovški univerzi in njen dolgoletni rektor, je te dni bil odlikovan z Avstrijskim častnim križom za zasluge za znanost in umetnost. Hodi je elan Rektorske konference avstrijskih univerz, ki je pred leti izdelala kritično poročilo o položaju avstrijskih narodnostnih skupnosti in zaradi tega postala tarCa nekvalificiranih napodov nekaterih koroških politikov in predvsem nemškona-cionalnih sil.
KOROŠKA / ÖVP IN KHD__
Ponovna podtikanja odporniškemu gibanju na Koroškem
Predstavnik ministra tarča napadov
Ivan Lukan
CELOVEC - Kot ni bilo drugače pričakovati, je nedeljsko tradicionalno srečanje demokratov in antifašistov pri Peršmanu v Podpeci na Koroškem, katerega se je poleg borčevskih organizacij iz celotne regije Alpe-Jadran ter glavnih zastopnikov koroških Slovencev udeležil tudi zastopnik avstrijskega socialnega ministra Hesouna, povzročilo val živčnih in polemičnih reakcij v nemško-nacionalnem taboru ter pri nekaterih koroških politikih.
Se posebej je »domovini zveste« Korošce motila izjava sekcijskega vodja v socialnem ministrstvu Wegscheiderja, ki je v svojem govoru poudaril pomembno vlogo slovenskih partizanov na Koroškem, ko je dobesedno dejal, da so le-ti bili »bojevniki prve ure, ki so utirali pot 2. avstrijski republiki«.
Deželni poslanec ljudske stranke (ÖVP) Harald Scheucher je v tiskovni izjavi sicer prvič javno priznal, da so se slovenski partizani »borili za osvojitev Koroške pred Hitlerjevo vojsko», ker pa so na kapah nosili rdeCo Titovo zvezdo, »se niso borili za ponovno vzpostavitev suverene in svobodne Avstrije, marveč za priključitev južne Koroške k rdeči diktaturi Jugoslaviji«.
Nemškonacionalni koroški »Heimatdienst« (KHD) pa je »najostreje« protestiral proti udeležbi zastopnika socialnega ministrstva na tradicional-
nem srečanju ter prav tako zavrnil njegovo trditev, da so koroški partizani bistveno prispevali k avstrijskem uporu proti nacifašizmu.
Kot Scheucher, tudi KHD trdi, da so se slovenski partizani borili, za Titovo Jugoslavijo »in da se niso borili za demokracijo, marveč za komunistično diktaturo«, piše v tiskovni izjavi.
Na ponovne napade na odporniško gibanje na Koroškem je predsednik ZSO Marjan Sturm (slika zgoraj) že v nedeljo v svojem govoru jasno odgovoril z vprašanjem, kdo je leta 1942 vedel za meje, ko Avstrije kot suverene države sploh ni bilo, ker jo je uničil nacionalsocializem. »Zanimivo bi bilo vprašati vse tiste, ki očitajo partizanom boj za meje, za kašne meje so se oni borili recimo leta 1942 in za kakšno državo?«, je poudaril Marjan Sturm na nadeljskem zborovanju pred Perš-manovim spominskim domom v Podpeci.
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
Sreda 30. junija 1993
EVROPA / VEČINOMA SONČNO	ALPE JADRAN / OB JADRANU BOLJ OBLAČNO
[Cp1000
1010 --
DANES

Vremenska slika
Nad srednjo in južno Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Oslabljen frontalni val se zadržuje nad tepta madne okiuzütT zahodnimi Alpami, srednjo Italijo in Jadranom. V višinah priteka nad nase kraje s šibkimi severozahodnimi vetrovi topel in suh zrak.	sredlMe !redi5ee
ciklona anticiklon
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
44 **
10-30%	5-10
4*4 ***
30-50%	10-30
********
30-60
*** *■**
*** ***
50-80%
0
nad 80% nad 60
m
l/s
1	“
5-10 m/s
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA.....	11/20
TRST........ -/-
CELOVEC.......	-/-
BRNIK...... 10/20
MARIBOR......	14/20
CEUE....... 10/20
NOVO MESTO....	12/19
NOVA GORICA..	18/25
MUR. SOBOTA...	12/20
PORTOROŽ......	17/26
POSTOJNA......	13/20
ILIRSKA BISTRICA.	11/22
KOČEVJE.......	9/18
CRNOMEU.......-	9/19
SLOV. GRADEC..	9/20
BOVEC........	-/-
RATEČE.......	-/-
VOGEL.........-	-/-
KREDARICA....	-/-
VIDEM....... -/-
GRADEC........	-/-
MONOŠTER......	-/-
ZAGREB........	-/-
REKA........ -/-
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI......... 10/20
STOCKHOLM.....	9/22
K0BENHAVN.....	11/22
MOSKVA........	9/20
BERLIN........... 10/18
VARŠAVA.......	11/19
LONDON........	12/23
AMSTERDAM.....	11/19
BRUSELJ............ 9/19
PARIZ............ 13/21
DUNAJ............ 10/18
MÜNCHEN.......	5/16
ZÜRICH............. 8/22
ŽENEVA........... 14/27
RIM.............. 20/28
MILAN............ 20/29
BEOGRAD.......	11/24
BARCELONA.....	18/26
BUKAREŠTA.....	14/26
ISTAMBUL......	17/23
MADRID........... 16/27
LIZBONA.......... 17/24
ATENE............ 21/27
TUNIS............ 16/35
MALTA............ 20/28
KAIRO.............. -/34
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.15 in zašlo ob 20.57. Dan bo dolg 15 ur in 42 minut. Luna bo vzšla ob 17.39 in zašla ob 02.04.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Strelca, elementa ognja. Negujete lahko sadno drevje in zelenjavo s plodovi.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
lezera: Blejsko 21 “C, Bohinjsko 18,5°C. jadransko morje: Portorož NP, Koper 23,40C, Trst NP, Gra-dež NP, Crikvenica 21,9<’C, Puli NP, Lošinj NP, Split 22°C, Hvar 22,5°C, Vis 22°C, Bar NP. '
Reke: Mura (G. Radgona) 14,2°C, Sava (Radovljica) 13°C, Sava (Šentjakob) 14,40C, Sava (RadeCe) 17,4°C, Savinja (Laško) 15°C, Ljubljanica (Moste) 15,5‘>C, Bistrica (Sodražica) NP, Sora (Suha) 14,5°C, Iška NP.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.12 najnižje -46 cm, ob 8.48 najvisje 16 cm, ob 13.33 najnižje -9 cm, ob 19.41 najvisje 45 cm. lutri: ob 2.53 najnižje -55 cm, ob 9.35 najvisje 24 cm, ob 14.33 najnižje -9 cm, ob 20.26 najvisje 47 cm.
Slovenija;
Prevladovalo bo sončno vreme. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 27°C.
Sosednje pokrajine:
V severni Italiji, Istri in v hrvaškem Primorju bo zmerno do pretežno oblačno, drugod bo sončno.
V Sloveniji:	Obeti:
Sončno in nekoliko topleje V petek se bo nadaljeva-bo.	lo sončno vreme.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste v Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka tekoče.
JEZERA
O nastanku tektonskih jezer
Dragica Medvešček
Začetek preučevanja jezer (limnologije) sega že v leto 1885. Osnove sodobne limnologije je postavil Švicarski strokovnjak F. A. Farel, ki je preučeval Ženevsko jezero, rezultati raziskav pa so bili zbrani v obsežni monografiji o tem ježem, izdani v treh delih.
Fizična limnologija (kot ena od treh disciplin sodobne limnologije) preučuje nastanek jezerskih bazenov, njihovo obliko in relief, izhlapevanje, barvo in prosojnost jezerske vode, njeno gibanje ter vodno bilanco in zasipavanje jezer.
Jezero imenujemo vsako naravno poglobitev kopnega, napolnjeno z vodo. Glede na to, kako so nastala, se jezera delijo na tektonska, erozijska, akumulacijska in umetna.
Tektonska jezera so nastala zaradi zemeljskega udora na prelomnicah. Med ta jezera prištevamo znano Ontarijsko jezero v Kanadi, ki ima površino 18.941 km2, Tanganjiško jezero (32.893 km2), Rudolfovo jezero in jezero Njasa (30.800 km2) v Afriki, Bajkalsko jezero v Rusiji, njegova površina znaša 31.500 km2, ter Ohridsko, Prespansko in Dojransko jezero v Makedoniji.
Med tektonska jezera prištevamo tudi t. i. relik-tna jezera (ostanke nekdanjih morij), ki so nastala zaradi dvigovanja terena na ožini, ki je delila zaliv od morja. Taksno je največje jezero na svetu - Kaspijsko jezero s površino 374.000 km2 - in Aralsko jezero s pbvršino 66.500
km2. Naslednja skupina so vulkanska jezera - z vodo napolnjeni kraterji ugaslih ognjenikov (Kratersko jezero v ZDA, katerega premer znaša 8 km, globoko pa je 650 m). Nekatera jezera te vrste so nastala tako, da je lava pregradila rečno dolino (Viktorijino jezero v Afriki, s površino 68.100 km2). Podoben je tudi nastanek jezer, pri katerem je ob močnem potresu velika masa zemlje in sten zdrsnila v rečno dolino, jo pregradila in preprečila odtok vode. Največje tako jezero je Saresko jezero v Pamirju. T. i. meteoritska jezera so nastala v kraterjih, ki so jih naredili meteoriti. Tipični predstavnik meteoritskih jezer je jezero Chab v tundri, na skrajnem sevem polotoka Labrador.
Bajkalsko jezero v Rusiji
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/204: Preveč osebno ste vzeli besede, ki so bile namenjene vsem skupaj. To naj vam bo v opozorilo, da ne morete vedno narediti tako, kot ste si vi zamislili.
BIK 214/20-5 : Neprespana noč je pustila posledice in ne veste, česa bi se danes lotili oziroma, kako bi se izognili vsakršnemu delu, a da pri tem ne bi bili opaženi.
DVOJČKA 21-5/21-5 : Začetek dneva ni ravno bleščeč, vendar je načrt, ki ga imate v mislih prav gotovo nekaj, čemur se lahko veselite. Pripravite se na ostro nasprotovanje.
RAK 22-5/22-7 : Morda boste morali spremeniti ali celo odpovedati svoje načrte za današnji dan zaradi nenadne vesti, ki bo razburila prene-katero osebo, za vas pa pomeni dobro novico.
LEV 23-7/23-8 : Veliko prednost pred tekmeci v službi ste si nabrali že včeraj, zato se danes ne smete svojeglavo odločati, saj še vedno potrebujete privoljenje nadrejenega.
DEVICA 24-8/22-9 : Jutro obeta ponovitev ali nadaljevanje včerajšnjih prijetnih trenutkov, zato bo najboljše, da danes zanemarite vse podrobnosti, ki vas sicer spravljajo ob živce.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Spoznali boste osebo, ki vas bo skoraj dobesedno spravila na kolena in že po kratkem pogovom boste položili orožje ter priznali premoč.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Se danes se počutite v devetih nebesih spričo popularnosti, ki ste jo dosegli včeraj, toda ne pričakujte, da sedaj lahko odložite delo in zaspite na lovorikah uspeha.
STRELEC 23-11/21-12 : Nekdo vas bo prosil za nasvet v zvezi z denarjem in čeprav to neradi priznavate mu odkrito povejte, da imate 2e s svojimi financami dovolj problemov.
KOZOROG 22-12/20-1 : Ce se odpravljate na pot, se pred odhodom ponovno prepričajte ali ste s seboj vzeli vse potrebno, sicer vam bo slaba volja pokvarila vsakršno veselje.
VODNAR 21-1/19-2 : Predhodno ne načrtutj-te ničesar, saj bodo prav ideje, ki vam bodo v trenutku padle na pamet, tiste, ki bodo dale najboljše rezultate. Počakajte na preblisk.
RIBI 20-2/203 ; VaSa dobronamernost in zakopana sekira bo že navsezgodaj naletele na negativen odziv. In sicer zato, ker vam po vašem temperamentnem izbruhu ne verjamejo v celoti.
ITALIJA / SPODBUDNA NAPOVED
ZDA / NOVI »RAZPARAC
Kalija bo z vrtino v Otrantskih vratih postala 3. proizvajalka nafle Evrope
Agip pa bo z lahkoto prodajal svoje tehnološke storitve drugim državam
BARI - Dan po tiskovni konferenci Gugliel-ma Moscata, predsednika naftne delniške družbe Agip, ki je sredstva javnega obveščanja seznanil z odkritjem bogatega podmorskega naftnega polja v Otrantskih vratih, se je marsikdo začel spraševati, kaj bo to pomenilo za Italijo in njen gospodarski vzpon. Po vsemu sodeč je na tem območju za 120 milijonov ton nafte in plina, tako da bi po postavitvi še dveh plavajočih naftnih ploščadi Italija postala tretja proizvajalka nafte v Evropi za Norveško in Veliko Britanijo. Finančno pa bi imela še večje koristi, saj v Otrantskih vratih niso odkrili težke nafte nafte severnomorskega tipa, temveč lažjo nafto savdskega tipa, tako imenovano »arabian light«, ki stane 16 dolarjev za sod. V prvi fazi naj bi naftna družba Agip zaslužila 2 tisoč milijard lir, ko bodo namestili še dve vrtalni ploščadi, se bo znesek povzpel na 26 tisoč milijard lir. To je bajna vsota, ki bi ob preudarnem gospodarjenju
pomenila pravi razcvet ne samo za apulijsko, temveč za vse italijansko gospodarstvo.
Nič čudnega torej, da je nadškof iz Lecceja msgr. Cosmo Francesco Ruppi včeraj izjavil, da je srečen ob tem odkritju, a je obenem poudaril, da bodo vsi budno pazili, da ne bi »bogastvo našega morja prineslo nesrečo in žalost našemu ljudstvu«. Teh nadškofovih skrbi pa nima vodstvo Agipa, ki bo poleg drugega s tem odkritjem lahko Se lažje prodajalo svoje storitve drugim državam. Resnici na ljubo ima Agip že dolge izkušnje pri globokomorskih vrtinah. V začetko osemdesetih let je tedanja tehnologija drugih naftnih družb omogočala vrtine le na območjih, kjer morje ni bilo globje od 200-300 metrov. Družba Agip pa je že tedaj bila v stanju, da vsaj poskusno uresniči Se globje vrtine. Svoj tehnološki vzpon je italijanska naftna družba začela leta 1959 s prvo podmorsko vrtino v Evropi, in sicer pri Geli, kjer je bilo morje globoko 10 metrov.
Istega leta so italijanski tehniki odprli prvo »offshore« vrtino Bargan-Sar 1 v Perzijskem zalivu. V obdobju od leta 1959 do leta 1967 so uspeli uresničiti vrtine v 25-metrski morski globini. Leta 1968 se je Agip odločil za plavajoče vrtalne ploščadi, tako da so kmalu dosegli 80 in 120 metrov. V obdobju od leta 1976 do leta 1979 je Agip kot družabnik Sea Gap Group začel s svojimi globokomorskimi vrtinami pred obalami Konga, kjer jim je uspelo sveder zariti v 1354-metrsko dno, kar je bil pravi rekord. V naslednjih letih si je Agip pridobil izkušnje s poskusnimi vrtinami v južnem Jadranu, v Jonskem morju in v Melliškem zalivu. Sedanja vrtina se nahaja na 850-metrskem dnu, naftno polje pa 3500 metrov globje. Ob vsem tem ni čudno, da se vedno več držav odloča za najem Agipovih vrtalnih ploSčadi in tehnologije, Kazahstan je prav Agipu naročil poskusne vrtine v Kaspijskem morju.
Boječ in sramežljiv vrtnar priznal policiji umor 20 prostitutk
Aretirali so ga po naključju zaradi banalnega prometnega prekrška
NEW YORK - Prometni prekršek je newyorsM policiji omogočil odkritje sramežljivega in boječega morilca, ki ne bi storil hudega niti muhi, a je priznal več umorov kot Jack Razparač. 34-letni belopolti vrtnar Joel Rifkm je imel dve strasti: rože in ženske. Rožam je uspel govoriti, ženskam pa ne, tako da je obiskoval le prostitutke. Brez njih ni uspel živeti, zato jih je prekomerno sovražil. To je povedal policiji, ki ga je ustavila, ker njegov kombi ni imel registrske tablice, v njem pa so odkrili razpadajoče trplo nekega dekleta. »Jaz sem jo ubil, bila je pocestnica in je samo ena od tolikih. Takih sem ubil najmanj dvajset«, je povedal zaprepadenim policistom. Preiskovalci so do sedaj ugotovib istovetnost le dveh Rifkinovih žrtev in sedaj skrbno preverjajo seznam 18 prostitutk, ki so izginile v zadnjih petih letih. Morilčevi spomini pa so skrajno zmedeni, saj v enem primem navaja le uhco, kjer je srečal žrtev, v drugem primeru opisuje obraz, v tretjem obleko... Svoje žrtve je po spolnem občevanju zadavil ah zadušil z vzglavnikom. Izbiral je le belke, včasih tudi azijke, v nobenem primem črnke. Orožja ni uporabil, ker ga moti kri.
Joela Rifkina so aretirali v noči na ponedeljek na longislandski
avtocesti, potem ko ga je prestregla policijska izvidnica. Kombi se na policijske pozive ni ustavil, Rifkin pa ni pritisnil na plin. Začelo se je neverjetno zasledovanje s hitrostjo 50 kilometrov na uro, dokler ni kombi končal v drog električne razsvetljave. »Iz prtljažnika je prihajal neverjeten smrad,« je povedal agent Ruane. »Kaj imate notri, morda truplo?«, je v Šali pristavil agent in se takoj zgrozil, ko je dvignil odejo in zagledal truplo dekleta, ki je bilo ubito pred tremi dnevi.
Joel Rifkin je toliko časa porabil, da je poiskal primeren kraj na podeželju, kjer bi zagrebel truplo umorjene. Ko so ga prestregli, je hotel dokončati svoj posel, saj je imel v kombiju lopato in kramp. Agentom je povedal, da je trupla deklet »poskril« po treh ameriških zveznih državah: New York, New Jersey in Connecticut. Nekatere je vrgel zaprte v naftne sode v reko Hudson, eno v prekop Coney Islanda, drago na smetišče mesteca Somers.
V East Meadowu. mah občini Long Islanda, kjer je Rifkin stanoval z materjo in sestro, nihče ne more verjeti, da je njihov bogaboječi in sramežljivi občan večkratni morilec. »Bil je zelo lepo vzgojen, saj mi je pomagal nositi torbo, ko sem se vračala z nakupov«, je povedala neka presenečena soseda.