Izhaja
vsak četrtek (do nr>+r»Ki tuf*; _
5314
Licejska kr.!
Dc
SHj
Ljubljana
Rol .	—, »e samo po eni
strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo,
Velja
za	celo leto	....	K	20-—
»	pol leta	....	»	ll1—
»	četrt »	....	»	6-i—
»	1 mesec	....	»	2-—
za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
?a oglasila se plačuje po 40 v, med Besedilom po 80 v za 1 cm* vsakokrat, minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po60v, za parte, zahvale In Izjave po 80 v za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 20 v za besedo; debelo tiskano 40 v vsakokrat; minimum 4 K.
Za Izvestllo pri upravništvu 2 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXIX.
Prevalje, 10. junija 1920.
Št. 27
Kmečki tabor v Grebinju.
V nedeljo, dne 13. junija 1920, pa gremo vsi v Grebinj.
Ob 8. url dopoldne slovesna služba božja na trgu.
Po sv. maši govorijo razni domači govorniki in govornice. Popoldne ob dveh veselica na šolskem dvorišču z igro, godbo, srečelovom, govori itd.
Poslanec Grafenauer je obljubil, da pride govorit.
Nastopili pa bodo tudi drugi domači kmečki govorniki.
Na svidenje v Grebinju!
Rož gori.
Borovlje, dne 2. jtmija 1920.
Kresovi na naših gorah in kresovi v naših dušah. Kdo se bo drznil pogasiti ta ogenj ? Pridite vsi vi nemški in nemškutarski ognjegasci in poskusite gasiti. Naš ogenj, naša plamteča ljubezen do Roža, ki ga je nekdaj branila pest naših Serajnikov še pred hujšimi janičarji, kakor so današnji izdajalci in zaničevalci svoje slovenske matere, bo požrla, bo uničila tudi vas. Mahifesta-cijski shod v Borovljah v nedeljo dne 30. majnika vam je moral biti zadnji, dovolj jasni in dovolj odločni opomin: „Ne igrajte se z nami Rožani!" — 5000 do 6000 ljudi se je zbralo na trgu v Borovljah, da pove v prvi vrsti Borovljam samim in vsem onim, ki vso svojo modrost črpajo iz kalnih, po raznih Mebiusih in Startinikih zastrupljenih virov: nič so vas ne bojimo. Slovenski kmet je vstal, slovenski kmet se je začel zavedati svoje jnoči, njemu je podal slovenski delavec svojo žu-Ijavo roko. Dva trpina sta se združila in povedala vsem, ki hočejo razumeti: roke proč od naše zemlje ! Ne bodete barantali za naše duše, ne, nikdar več ne bodete! Ali ste videli naše Selane? Odkar žive^ se bojujejo. Zato so pa postali trdi in stojo1 neomajeno kakor starodavna Košuta. Nekam začudeni so gledali: ali je nam tega treba? Ne, za nas ni ta shod, mi ga ne rabimo. Mi vemo, kaj hočemo, mi verujemo vi svojo bodočnost v svobodni Jugoslaviji. Te vere nam nihče ne vzame. Nam .Dii treba shodov. In vendar smo ga veseli, današnjega shoda. Mi smo tako raztreseni po naših gorah, sedaj vidimo, koliko nas je. Niti eden Selan se ne bo drznil glasovati za Avstrijo. — Ali ste videli naše Plajberčane? Dolga nepregledna vrsta jih je bila. Prvi so šli pri Fremerju, zadnji še pri gozdu pred Koblom. Vse v zastavicah in pred njimi tablica z napisom: janičarji brez janičarjev. Toliko: narodnega ponosa in odločnosti je bilo v teh slovenskih janičarjih, da .so izjavili: k nemškutarju Jus tu mi ne gremo. Po shodu so sami za. se napravili veselico v Podljubelju. — Kdor še zdaj ni spregledal, kje bo zmaga, tisti je udarjen s kurjo slepoto. Kdor je videl tistih 120 vozov vseh ovenčanih in v zastavicah, kdor je videl Amuševo gardo iz Kotmarevasi, kdor jé videl Bistričane in Šont Janžane, kdor je videl vrle Smarječane, kdor je videl vso to pestro množico Boža nov in Gorjancev in še veruje v nemško zmago, tistemu ni pomoči. Sicer pa itak več' ne verujejo v svojo zmago. Če bi verovali vanjo, bi ho bili od jeze jokali za spuščenimi zastori, bi se ne tolažili z bedasto tolažbo, da :S0 bili vsi ti, ki ?.° vpili živio, plačani, bi sedaj ne pihali jeze in j,1 dajali duška z žvižganjem in psovkami. Nem-Urstvo in nemštvo, kako daleč si padlo ! Pagla-t£c.’ W;ga je treba:skloftati, da se spametuje!
že pride še več takih .klofut, najhnjša i dan glasovanja Tedaj ti bo sapo vzelo. Kdo a še strah pred vami ? Naša ženska armada
vas bo premagala. Ali ste videli te naše žene in dekleta? G, ta koroška kri! Kako so jim bliščale solze v očeh, kako je vse gorelo v njih, ko jim je govorila priprosta delavska žena Ogrisova o materinem trpljenju in ga. Čuček-Kleinmajer o dolžnostih, ki jih imajo v sedanjih razmerah. Prisego, sveto prisego si bral v očeh naših žen in deklet: naši deci ne bo več tujec gospodoval, naše dece ne bo več duševno moril v šolah, ne bo je več nčil zaničevati nas, svojih mater. Kar so prisegle, to bodo tudi dosegle, to bodo tudi držale.
Kdo se sedaj še boji? „Ali imate še strah?" je vprašal predsednik Nar. sveta č. g. Trunk in dobil gromovit odgovor: Ne! Ta odgovor ponavlja ves Rož, vsi oni tisoči, ki so bili v duhu pri nas, a telesno zadržani.
Kresove ste vžgali v nedeljo v naših dušah: Trunk, Grafenauer, dr. Čemer, dr. Arnejc, Brandner, dr. Mišic! In sedaj ves Rož gori navdušenja in težkega pričakovanja trenutka, ko bomo izpljunili strup izdajalstva in nemškutarstva in oprali s sebe njegovo sramoto in ponižanje, Rož gori ! Čim več papirja bodete zmetali iz Celovca, tem bolj bo gorel.	C.
Velikanski tabor v Žrelcu.
Lepi so bili tabori v Velikovcu, v Pliberku in v Železni Kapli, še lepši je bil tabor v Borovljah, a najlepši tabor v Žrelcu. Drugi kraji leže ob lepih cestah ali železnicah, Žrelec pa nima železnice in je od železničnih postaj v Grabštanju in Vetrinjn dobri 2 uri oddaljen.
Kakor bi povodenj poplavila Žrelec, z vseh strani so se zgrinjale neštete množice ljudstva. Vse slovenske koroške znance si tam videl, iz daljnih Bač in iz Dravograda. A prihiteli so tudi štajerski in kranjski Slovenci,, da skupno z nami manifestirajo za naše njedinjenje. Hvala vsem !
V	Žrelcu je bilo v nedeljo 6. t: m. zbranih do KX000 ljudi. Domačin, kmet iz Žrelča je dejal, da toliko ljudstva Žrelec še nikoli ni videl. Tudi nemški Celovec prej ni nikoli poslal toliko ljudstva v Žrelec.
V	imenu mariborskega, ženskega društva je pozdravila tabor gospa. Poljančeva, v imenu ljubljanskega tudi neka gospa. Temperamentno sta govorila gospoda Brandner in Urbanc iz Ziljske doline. Lepo je zaključil zborovanje g. župnik dr. Arnejc, nebrojna množica je prisegla, da bo glasovala kot en mož za našo državo. Z velikim navdušenjem so bile sprejete stavljene resolucije. Nato se je pričela veselica. Glasbena Matica iz Maribora' in Ljubljane je krasno prepevala; godbai mariborskih železničarjev je lepo svirala, nastopili so ; boroveljski Sokoli in njih naraščaj. Srečolov, tekma narodnih"noš itd. itd.
Na shodu smo videli; da se» naše vrste od' dne do dne množijo in ko bo prišlo ljudsko gla1-sovanje, bo strepetal tudi Celovec:
Dopoldne se je vršilo blagoslavljanje in'slovesna otvoritev^ nove ceste Žrelec—Vetrinj.
Posebni vlaki so imeli zamudo, vslèd tega se. je» sv: maša pred i cerkvijo i pričela Sé le oh 3/^ na 12. Po sv; maši je bil opoldanski premor; nato pa so se množice uvrstile v velikanski sprevod k demarkacijski črti, kjer je občinstvo burno manifestiralo za» .našo državo.
Po obhoda je- otvoril «predsednik krajevnega' odbora Fišer shodu s ‘prisrčnimi 'pozdravi.
Naša stara bojevnika za narodne pravice koroškega slovenskega ljudstva'» Grafenauer! in Smodej sta v lepo zasnovanih govorih bodrila nas, bodrila omahljivce in povedala tudi nemškutarjem, kar jim gre. Smodej je dokazal)' da se naša pokrajinska vlada v Ljubljani in centralna v Belgradu brigate za nas, dokaz temu
zgradbe mostov in cest iu načrti za nove ceste in nove železnice. Še bolj kakor za materijelno kulturo pa se je brigala vlada za duševno kulturo, za šole itd. To pa nam je razložil med drugim, kar nam je povedal, poslanec Grafenauer.
Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo.
Členi 197 —216.
Koliko dolgov stare avstro-ogrske monarhije je prevzela Nemška Avstrija — koliko Jugoslavija?
-Z.- V nemški brošurici „Karntens Schick-salsstunde" čitamo na 11. strani dobesedno:. „Ju-goslavien mufi von den Schulden des alten Oster-reich-Ungarn ganz genau den gleichen verhaltnis-màfiigenAnteilllbernehmenwieDeutschtìsterreich." Jugoslavija mora od dolgov stare Avstro-Ogrske ravno isti primerni del prevzeti kot Nemška Avstrija:
Nemška brošurica ima v tem za vsakega vele-važnem vprašanju drugo in sicer prav zanimivo' mnenje, ki pa nikakor ne odgovarja resnici. Ali pustimo Nemcem veselje, naj pišejo in lažejo; saj je to poceni.
Predno na to važno vprašanje odgovorimo, moramo si biti prej v svesti, kolitco dolgov jè zapustila stara. Avstro-Ogrska, kar nam mirovna pogodba nikakor ile pove in ji tudi povedati ni treba.
„Arbeiter Zeitung" z dne 23. julija 1919 nam poda sledeče podatke o starih dolgovih aVstro-ogrske monarhije.
I.	Predvojni dolgovi.
a)	Dolgovi s hipoteko 2.400 milijonov kron. Železnice, rudniki itd., ki jih je avstro-ogrska monarhija zidala, so povzročili veliko dolgov in za take dolgove jamčijo železnice, rudniki itd., kar imenujemo dolgovi s hipoteko. Za kmetov dolg jamči njegovo posestvo in tak dolg imenujemo dolg s hipoteko. Če ima človek dolg, ki nima posestva itd., imenujemo ta dolg osebni dolg, ker jamči samo oseba. Znano je, da posojilnice rade dajejo posojila na posestva — toda ne na osebo. Toliko sem moral razložiti, da bomo vedeli, kaj so dolgovi s hipoteko.
b)	Dolgovi brez hipoteke 10.830 mil, kron.
Predvojni dolgovi 13.230 mil. kron* II. Vojni dolgovi.
a)	Vojna posojila . . . 35.050 mil. kron.
b)	Dolgovi pri avsto-ogrski
banki.............. 29.560	„	„
c/Posojila pri raznih dunajskih bankah	.	.	2.600	„	„
d)	Posojilo v Nemčiji	.	20.000	„	„
e)	Posojilo na« Danskem,
Holandskem in Švedskem ................  1.500	„	„
/J Dolgovi pri raznih vojnih dobaviteljih	.	.	3.180	„
Vojni dolgovi . 91.890 mil. kron.
Omeniti moram posebno, da dolgovi imenovani pod črko in e vedno rastejo, ker nemško-avstrijski denar nasproti nemškemu, danskemu, holandskfemu in' švedskemu vfcdno bolj pada. In če je „Arbeiter Zeitùng" cenila te dolgove (pod d in e) na 9 milijard, sem jih moral jftz na 211/,, milijard, ker je kurz nemško-avstrijskega denarja tako močno padel.
I.	Predvbjni dolgovi 13.230 milijonov kron
II.	Vojni dolgovi . 91.890	_____
Vseh dolgov vkup 105.120 milijonov kron.
V to svoto seveda niso všteti dolgovi, ki jih je Nemška Avstrija napravila od časa » svojega obstoja, t. j. od'28. oktobra 1918, ki so ogromni. O teh dolgovih na koncu.
Zdaj nas zanima vprašanje, koliko je vsaka na ozemlju stare avstrijske monarhije nastala država dolgov prevzela.
Brošurica „Karntens Schicksalsstnnde" pravi, vsaka država enako — kaj je resnica?
L Predvojni dolgovi.
a)	Od dolgov s hipoteko je prevzela vsaka država toliko, kolikor je prišlo v njeno oblast dotičnih železnic, rudnikov itd. Vrednost teh železnic, rudnikov itd. bo cenila posebna komisija, ki pride v naše kraje. Ker ima Nemška Avstrija največ železnic, bo morala od teh dolgov tudi največ plačati, in zato je hrnp nemških listov, da ima Nemška Avstrija največ železnic, prazen, saj jih bo morala plačati.
Strokovnjaki cenijo, da bo morala Nemška Avstrija od dolgov s hipoteko (2400 milijonov jih je) prevzeti nad 1.000 milijonov.
b)	Dolgovi brez hipoteke (10.830 milijonov jih je) se razdelijo po davčni moči vsake posamezne države, nastale na ozemlju stare Avstro-Ogrske monarhije.
Kaj se to pravi?! Kdor je plačeval v stari Avstriji v letih 1911—1913 več davkov, tisti prevzame tudi več dolgov. Pri centralističnem režimu v stari Avstriji se je plačevalo največ davkov v središču, t. j. v Nemški Avstriji. „Arb. Ztg.“ piše, Nemška Avstrija, ki bi morala prevzeti od teh dolgov samo 24 odstotkov, bo morala po tem določilu mirovne pogodbe ne manj kot 60 odstotkov, t. j. 6.500 milijonov kron prevzeti.
O ti uboga Nemška Avstrija — ali kaj briga to celovške brošurice, ki pravijo, da je vsaka država enako prevzela.
II. Vojni dolgovi.
Pridemo k razdelitvi vojnih dolgov, ki je za Nemško Avstrijo še bolj uničujoča.
a)	Vojna posojila.
Vsaka država je prevzela toliko vojnih posojil, kolikor so jih njeni državljani podpisali. Ni dvoma, da so Nemci, posebno nemške banke, po raznih mestih največ podpisale. Nemci so bili tudi najbolj navdušeni za vojsko. Vojna posojila, ki se nahajajo v tujini, mora tudi Nemška Avstrija prevzeti. „Arb. Ztg. ceni vojna posojila, ki jih mora Nemška Avstrija prevzeti, nad 15.000 milijonov kron!
b)	Dolgovi pri avstro-ogrski banki.
Ti dolgovi nič niso drugega, nego bankovci, ki krožijo po ozemlju stare Avstrije. Mirovna pogodba določa, da jih mora vsaka država toliko prevzeti, kolikor jih njeni državljani imajo. Razen tega jamči za vse bankovce, ki krožijo v inozemstvu, edinole Nemška Avstrija. Dolgove Nemške Avstrije pri avstro-ogrski banki cenijo strokovnjaki na 10.000 milijonov kron!
Vse druge dolgove, imenovane pod c, d, e, f, prevzame edinole	Nemška	Avstrija,	kar
čitamo na koncu člena 203 mirovne pogodbe.
Vsi ti dolgovi znašajo po današnjem kurzu 27.280 milijonov kron in morajo od dne do dne rasti, ker nemško-avstrijska krona še vedno pada.
Seštejmo še enkrat vse od Nemške Avstrije prevzete dolgove!
Dolgovi s hipoteko . . .	1.000 milj. kron
Dolgovi brez hipoteke . .	6.500 „	„
Vojna posojila	....	15.000	„	„
Dolgovi pri avstro-ogrski
banki.................. 10.000	„	„
Dolgove v svoji celoti imenovane pod c,	d, e, f .	27.280	„	„
59.780 milj. kron.
Torej od približno 105 milijard kron dolgov prevzame Nemška Avstrija skoraj 60 milijard K.
K tem 60 milijardam starih avstrijskih dolgov pridejo še drugi, ki jih je Nemška Avstrija od časa svojega obstanka napravila. Rabi surovine in premog za svojo industrijo in vse to mora v dragem tujem denarju plačati; rabi živež, ki požre naravnost gorostasne vsote. Nem. Avstrija je napravila v proračunskem letu 1919/20 101/,, milijard deficita. (Glej „Freie Presse" 13. maja 1920) — nima drugega odpomočka za odstranje-nje tega deficita nego tiskati bankovce kot se tiskajo knjige.
In ne smemo se čuditi, če piše „Arb. Ztg.“ z dne 23. julija 1919 na drugi strani dobesedno:
„Es ist klar, dafl die sechs Millionen Deutsch-Osterreicher unter dieser Schuldenlast zusammen-brechen mussen."
Koliko dolgov je prevzela Jugoslavija?
L Predvojni dolgovi: a) Dolgovi s hipoteko.
Antantna komisija bo cenila železnice in vse državno premoženje, ki gotovo ne bo presegalo V* milijarde kron.
b) Dolgovi brez hipoteke.
Dr, Hacin ceni v „Slov. Narodu" z dne 31i decembra 1919 jngeslovanski del na teh dolgovh.
3 milijarde kron.
II. Vojni dolgovi: a) Vojnih posojil imajo jugoslovanski državljani približno 1 milijardo kron v svoji posesti, kar pač mora Jugoslavija prevzeti.
b) Bankovcev kroži na našem ozemlju 7 m i -lijard, za katere jamči zdaj Jugoslavija.
Dolgove pod c, d, e, f imenovane, prevzame edinole Nemška Avstrija. '	'
Zaključek: Nemška Avstrija prevzame od vseh staro-avstrijskih dolgov skoraj 60 milijard; Jugoslavija samo 11 Va milijard!
Mislim, da je s tem dokazano, da ni resnica, kar pišejo nemške brošurice. Tako čitam v bro-šurici „K£Lmtens Schicksalsstunde" na 11. strani: „Jugoslaviens Schuldenlast ist ungeheuer und dràngt zur Katastrophe."
Za tako pisarijo imamo pač le posmeh. Ravno tako je prav pobožno zlagano, kar pišejo v brošurici „Die Wirtschaftsfrage" na strani 3.
Vsem tem nemškim pisateljem pa kličem: Kupite si mirovno pogodbo in študirajte jo!
Či ta tel jem „Mira" pa naznanim, da s prihodnjim člankom končam svojo razpravo o mirovni pogodbi. Sledi še članek: Kaj je Nemška Avstija po mirovni pogodbi.
Politični pregled.
Zastopniki avstrijske vlade
so odpotovali 2. junija v Belgrad h gospodarskim pogajanjem z jugoslovansko vlado. Udeležili so se je državni tajniki Paul, LOwenfeld-Russ in Zerdik ter sekcijski šef Riedl. Sklenila se bo zopet trgovska pogodba.
Bavarski Lloyd
je uvedel redno parobrodno službo med Nemčijo in Jugoslavijo. Ravnateljstvo tega društva je v Belgradu.
Minister Protic,
ki se je mudil v Ljubljani in obiskal tudi Gorenjsko, se je vrnil v Belgrad. Kranjska Slovenija se je g. ministru jako dopadla.
Ruski boljševiki
prodirajo proti Poljakom. Zavzeli so mesto Minsk. Poljaki utrjujejo Varšavo.
Seaton Watson
naš angleški prijatelj, je dospel v Zagreb, kjer je bil svečano sprejet. V soboto je bil svečano promoviran za častnega doktorja zagrebške univerze.
Italija.
Razgovori o jadranskem vprašanju med našimi in laškimi zastopniki se bodo pričeli še le 15. julija. — Nemiri v Furlaniji trajajo dalje. V Vidmu je demonstriralo 30.000 ljudi.
Plebiscitna komisija za Koroško.
Iz Pariza poročajo, da se je dne 29. maja pri seji poslanikov sestavila plebiscitna komisija za Koroško.
Mirovna delegacija.
Andrija Radovič, dr. Rybaf in dr. Žolgar so oproščeni dolžnosti kot člani jugoslovanske mirovne delegacije. Našo državo bosta zastopala odslej samo še dr. Trumbič in Pašič.
Dnevne vesti.
Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je praznoval zdrav in čil na duhu in telesu 70 letnico. Ob tej priliki so se mu poklonile slov. kršč. soc. organizacije. Tudi mi koroški Slovenci, za katere je imel naš jugoslovanski škof vedno odprto srce in odprte roke, mu iskreno čestitamo, želeč, da bi še dolgo deloval v prid jugoslovanskega naroda. (Ta vest je bila namenjena že za preteklo številko, pa je pomotoma izostala.)
Odkritje nagrobnega spomenika dr. J. E. Kreka. Ob obletnici majniške deklaracije, ki je tudi na Koroškem vžgala v obupujočih srcih novo iskro, ki je v vsakem poštenem slovenskem srcu povzdignila narodno zavest, ki je obrnila našo pozornost na topli solnčni jug, so odkrili v Ljubljani nagrobni spomenik velikemu soc. delavcu, velikemu Jugoslovanu dr. Kreku. Kip je delo kiparja Dolinarja in predstavlja dva orjaka, ki žalujoče sklonjena slonita nad grobom. Slavnostni govor je govoril župnik in pisatelj Fr. S. Finžgar. Poklonili so se mu Hrvati, govorila sta dr. Vendelin Megler in dr. Markulin, v imenu Rusov je govoril bivši guverner v Odesi g. Markov. Predsednik odbora za Krekov spomenik pisatelj
dr. Fran Detela je izročil spomenik v varstvo ljubljanske občine, katero je prevzel župan g. dr. Tavčar. Tako je skromni dr. Krek dobil spomenik, ki ga zasluži.
Osebna vest. Za rednega profesorja finančne vede in finančnega prava na juridični fakulteti našega vseučilišča je imenovan dr. Fr. Eller, višji finančni svetnik, sin umrlega nad-ččitelja Fr. Ellerja na Žili pri Beljaku. Iskreno uestitamo !
Rok za podpis delnic Osrednje zadruge za preskrbo in izvoz d. d. v Beogradu („Središnje zadruge za snabdevanje i izvoz, a. d.“) je podaljšan do 20. junija 1920. Opozarjamo na današnji oglas in na glavni oglas za podpis teh delnic, ki smo ga objavili v našem listu v št. 25. z dne 2. junija 1920.
Pliberk. Naš davkar je prestavljen v Novo mesto. Na njegovo mesto pride g. Valentinič iz Velikovca.
Velikovec. Umrli so: Emilija Spelak — mati gospe Pawlik, roj. v Novem mestu na Kranjskem; Franc Herzog, občinski ubožec; Pitschl Marija in Petrič Urša, gostilničarka pri Dulerju, zadeta od kapi. N. p. v m.
Velikovec. Pri pogrebih se pogrebci dostojno obnašajo, če niso penzijonirani „folksve-rovci" — ki ne znajo ločiti pogreba od navadnega sprehoda.
Velikovec. Po velikovškem trgu postopajo dan za dnevom krepki fantje, ki se pa dela boje. — Je pač težko se privaditi delu, če je človek vajen folksverovca špilat.
Shod v Borovljah se je sijajno obnesel. Bilo je nad 6000 ljudstva. Govorili so: župnik Trunk, dr. Čemer, gospa Ogris iz Podljubelja, dr. Arnejc, mladenič Ogris iz Bilčovsa, gospa Čučkova iz Rožeka, g. Brandner iz Ziljske doline in dr. Mišič. V resoluciji odobravajo Rožani plebiscit, se ga veselijo, zahtevajo pa glasovanje tudi za brate ob Soči, Jadranskem morju in na Koroškem.
Klej za mizarje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel nekaj mizarskega kleja. Obrtniki naj priglase svoje potrebščine najkasneje do 10. junija 1.1., da se bode moglo ozirati na njih priglase.
Dopisi.
Velikovški okraj.
v Dobrlavas. (Obisk.) Že dvakrat nas je obiskal profesor Gjuro Džamonija, narodni poslanec v Beogradu in profesor učiteljišča v Mostaru. Hvaležni smo gospodu profesorju za njegovo vljudnost, za njegove navduševalne besede, s kojimi nas ob vsaki priložnosti vzpodbuja k ljubezni do jugoslovanske domovine. — Prinesel nam je tudi lep dar 4000 K za našo, po nemških tolpah uničeno mladinsko knjižnico. To svoto mu je dal na razpolago gospodin Paško Količ iz Dubrovnika. Obema torej iskrena hvala.
v Apače. (Igra in shod.) Na binkoštni pondeljek smo doživeli Apačani nekaj, česar še tukaj ni bilo, igro: „Nemški ne znajo", uprizoijeno po galiških fantih. Vsi igralci brez izjeme so bili svoji nalogi kos in videlo se je, da so se na igro pridno pripravljali in isto na odru z veliko vnemo uprizorili. — Pred igro je nastopil g. nadučitelj MOderndorfer. V svojem resnem, deloma rezkem, pa tudi šaljivem govoru je pokazal tužno življenje koroškega Slovenca pod nemško pestjo in da bo šele v Jugoslaviji kmet res gospodar svoje živine, katero bo prodajal, kakor njemu ljubo in da bo mlel svoje žito, kolikor in kadar bo potreba. V odmoru med igro je navduševal z mladeniško nadahnjenimi besedami jurist Ude iz Ljubljane poslušalce, da storijo svojo narodno dolžnost na dan glasovanja. Zadnji je povzel besedo škocianski gospod župnik. S prepričevalniini besedami je pokazal, da je godrnjanje čez Jugoslavijo bedasto, ker po vojski do tal porušena hiša se ne da v par mesecih popraviti, kaj pa šele država s 13 milijoni ljudi. Vsi trije govorniki pa so eno stvar posebno povdarjali, da se nam ni treba v nobenem oziru Srbov bati.
v Libeliče. Vojska je tukaj veliko žrtev zahtevala, še več ljudi so pa spravile v prezgodnji grob nalezljive bolezni in nezgode doma. Zadnjič se je ponesrečil v svoji žagi ugledni kmet Franc Skuk pd. Kancijan v Potočah. Ta bode okreval. Par ur po nesreči je pa umrl dne 29. maja marljivi delavec Simon Godec, ki je prišel pod voz, ko je hlode vozil za grad.
v Libeliče. Dne 16. maja se je tukaj ustanovila podružnica kmetijske družbe. Ljudstvo je pazljivo poslušalo govornike. Ker se je govorilo tndi o razdelitvi prevelikih zemljišč, prišli so na shod tudi vsi oni, ki hrepenijo po koscu lastne zemlje. „Dajte nam vsaj toliko zemlje, da bodemo krompir in zelje sadili," je glas delavcev in oferjev.
Rob za podpis akcij
Središnje zadruge za snabde-vanje i izvoz a. d. v Beogradu
jepodaljšaadoiiiiii.ZO.jiffl.U
Opozarjamo na glavni oglas za podpis teh delnic, ki smo ga objavili v našem listu v štev. 20. z dne 2. junija 1920.
Prav imajo! Vojska jih je izučila! Kmet je moral oddajati, občina ni imela večkrat nobenih živil in kdor ni imel zemlje, je gladoval. Kateri so pa imeli kakšno njivico v najemu, so si pridelali vsaj toliko, da njim ni bilo treba gladovati. Ker ima Jugoslavija zemlje dovolj, jo bode onim, ki imajo pridne roke, tudi dala. Naša država spozna, kako močen je narod, ki živi na svoji lastni grudi! Zatorej nam pa je tudi ljuba in draga ta država 1 v Libeliče. Ravno iste hujskače, ki so ščuvali proti Nemcu Pugelniku in ki so glavni krivci njegove smrti, so najeli Nemci, da ruvajo proti nam. Tudi tukaj so bili agitatorji, ki so o veliki noči pripravljali ljudstvo za revolucijo. Nič ni lažjega, kakor sedaj, ob času občne draginje, katero pa zakrivijo tudi ljudje, ki hočejo brez resnega dela veliko zaslužiti, nevedno in trpeče ljudstvo razdražiti in nahujskati. Jugoslavija hoče rane, ki je njej vojska vsekala, zaceliti. Pa naglo to ne gre! Pridejo pa ljudje, ki trgajo zaceljene kraste, da na novo in še hujše bolé, kakor poprej ! To so ljudje, ki bi radi nič delali, pa gospoda igrali. Zatorej prežijo, kako bi si delili, kar so si drugi s pridnostjo pridelali. Ravno ti so pristopni za judeževe groše Nemcev. Sedaj so utihnili, ker par njihovih voditeljev je izginilo. Pa Nemec zna vojsko peljati. Kmalu bode druga njihova rezerva najbrž zopet naskočila!
v Mežica. (Nesreča.) Rudar Ivan Huter, rojen v Pliberku in pristojen v Šent Danijel, se je dne 25. maja ponesrečil. Manipuliral je pred stanovanjem z dinamitno patrono, hotel jo je izprazniti, a patrona je eksplodirala in mu odrezala na levi roki tri prste na desni pa palec in kazalec. Tudi na obrazu je dobil poškodbe.
v Krčanjje. (Ogenj.) Dne 27. maja je strela udarila v hišo posestnice Rapac na Spodnjih Kr-čanjah. Hiša je bila koj v plamenu. Kar je bilo lesenega, je pogorelo. V stanovanje v pritličju in v prvo nadstropje pa ogenj ni prišel, ker so dobri sosedje pomagali gasiti. Pogorelo je tudi okoli 5000 kg raznega žita, 400 kg mesa in masti, več skrinj za žito in nekaj hišnega orodja. Sosedje cenijo Škodo sedanji draginji primerno približno na 110.000 K. Posestnica je zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani le za 24.000 K. Kmetje, zvišajte zavarovalnino! Draginja ne odgovarja več starim zavaro: valnim cenam!
Boroveljski okraj.
b Od Vrbskega jezera. (Procesija nemčurjev.) Nekaj novega so nemčurji med Vrbskim jezerom in Dravo vpeljali, namreč procesije. Vsako nedeljo in praznik se zberejo Nemci in nemčurji iz občin Hodiše, Otok, Škofiče, 70 do 200 mož, in hodijo v procesiji od vasi do vasi, med potjo pojejo nemške pesmi, pred nemčurskimi gostilnami se ustavijo, zapojejo, pijejo sodček piva in hajdi naprej. Do zdaj so obhodili vse tukajšnje fare, prihodnjo nedeljo grejo čez Dravo v Rož. Križa ne nosijo pred procesijo. Ali imajo od papeža dovoljenja ali od kraljeve oblasti, ne vemo. A to je gotovo, da bi Slovenci v pasu B tako izzivalnih demonstracij ne smeli imeti, ker če se tam le trije Slovenci zberejo in pogovarjajo, že pride orožnik in jih razpodi. Naši ljudje so ogorčeni na demonstrante, kateri hočejo s svojim nastopom ne le pokaziti svojo moč in perfidnost, ampak tudi prestrašiti mimo slovensko prebivalstvo, da bi se glasovanja ne udeležilo. Z vso pravico pa se ljudje tudi hudujejo nad vlado, da trpi tako očitno izzivanje in motenje javnega miru. V Škofičah je prišlo do pretepa, v Bilčovsu in Vesci so baje ženske nagnale demonstrante s kamenjem, meneč, da so prišli ropat. Mnogo demonstrantov ima orožne liste okrajnega glavarstva. Vi domači Slovenci, ne ustrašite se števila! Kaj je 200 mož nasproti našim glasovom pri plebiscitu ? V vsaki posamezni občini jih imamo več. Pa ti demonstranti nimajo
niti glasovalne pravice. Tako se je iz Logavesi udeležilo devet — glasovalno pravico pa imata dva. Vseh 9 se je še le v zadnjem času sem priselilo in ti hočejo izzivati domačine, katerih rod je tu skoz 1300 let! Zastop občinski, zbudi se vendar in pošlji take, katere trpiš le iz dobrote v občini, čez demarkacijsko črto! In ti ubožna akcija, poglej, komu deliš svoje dobrote! Orožni-štvo, ne nastopaj vedno z rokavicami in okrajno glavarstvo, imej odprte oči in knjigo postave!
Cerkvene vesti. Umrl je 14. majnika t.l. č. g. Martin Bauman, vpokojeni župnik na Vratih, na svojem domu v Št. Lovrencu na Dravskem polju. Spominjajmo se blagega pokojnika v molitvah. N. v m. p.! — Stalno vpokojen je č. g. Alojzij Umlauf, župnik v Labudu. — Sv. birma se bo delila v raznih krajih jugoslovanske Koroške po končanem plebiscitu.
Dobrla vas. Naš starodavni samostan se je upravno odcepil od Št. Pavla ter postal samostojen benediktinski priorat, ki so mu podrejena tudi posestva v Mariboru („Viktringerhof’<). Kot prvi prior deluje zelo uspešno in požrtvovalno o. Viljem Rožman, vrli štajerski narodnjak. Za vzgled navedem samo dejstvo, da je g. prior podaril orlovskemu odseku našega izobraževalnega društva svoto 500 K in SLS v Ljubljani isto svoto. Bog živi gospoda priorja in njegovo delo!
Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu nblažujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza-flnidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 36 K.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrep-čujoče sredstvo ? Poslnžite se le Fellerjevih pravih Elza-kroglic, 6 Skatljic 18 K. Omot in poStnina posebej, a najceneje. Evgen V. Feller, Stubica donja, Elza-trg St. 67, Hrvatska.	F
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mlh&lek.
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah.
V zalogi
Družbe sv. Mohorja na PPEvaljah
je izšla knjiga :
Šket - Podboj :
Slov. Sprach- und Obungsbuch
8. Auflage.
Cena vez. 40 K.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Šmihelu pri Pliberkn
r. z. z n. p. ki se vrši
v četrtek, dne 17. junija 1920, ob 10. uri predpoldne, v hranilničnih prostorih v Šmihelu.
Dnevni red:
1.	Poročila načelstva in odobrenje letnega računa za leto 1919.
2.	Citanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega.
3.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Opomba. Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število zastopanih zadružnikov navzoč, ■ se vrši drugi občni zbor pol nre pozneje, ki sklepa pri vsakem številu navzočih planov.
se lahko vsak prepriča, da so naša vina prvovrstna in da se nikjer ne kupi tako dobrih vin po nižjih cenah kakor pri vinski trgovini
Oset & Cajnko v Slovenjgradcu.
Bela In rdeča vina letnikov 1917, 1918 In 1919 vseh vrst v sodih in steklenicah na razpolago.
v sodih in steklenicah vedno vsako 1^1 W množino v zalogi. :------r-. -...■
Brzojav: Oset Cajnko Slovenjgradeo.
Razglas.
Trška hranilnica občine v Železni Kapli bo začenši z dnem
15. junija 1920
ob navadnih uradnih dnevih zopet redno poslovala; toda dvigovati zneske od vlog je mogoče šele od 15. julija 1920 naprej.
Kdor bo vplačal do 1. avgusta 1920 zaostale obresti od posojil, tistemu ne bo treba plačati zamudnih obresti.
Železna Kapla, dne 1. junija 1920.
Ravnateljstvo trške hranilnice.
HočEte obdržati svojo lepoto? Hočete Imeti kakor baržun mehko kožo? Hočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcev ?
Uporabljajte Felleijevo pravo nElza“ obrazno, kožo obvarujočo pomado. Občudovali in zavidali Vas bodo! 1 lonček 9 K. St. III. močnejše vrste 12 K. K temu Felleijevo najfinejše lilijnomlečno milo 16 K.
Hočete imeti lepe, zdrave lase?
Felleijeva prava nElza“-Tannochina pomada za rast las doseže bujne lase ! Zapreči prhaj in prerano osi-venje. Zabram plešo ! 1 lonček 9 K.
St. III. 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 vin. in 3 K.
Mučijo Uas kurja očesa?
Fellerjev pravi tnristovski obliž nčinknje brez bolečin hitro in zanesli ivo ! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože ! Mala škatljica 4 E, velika škatlja 6 K.
Želite še kaj?
Fellerjeve „Elza“-umivalne pastilje (Kolonjska voda)
1 škatlja 7 K.
Fellerjev usipalni prašek proti potenja 1 škatlja 6 K.
Fellerjev men-tolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 Škatljica 4 E.
Fellerjev Elza-flnid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici Specijalni 36 E.
Najboljši parfnm z najfinejšim dnbom od 8_ E naprej. Najfinejši Hega-pnder drja. Eluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 E.
Močna francovka v steklenicah po 8 E in 22 E. Ovoj in poštnina posebej, a najceneje. — Evgen V. Feller, lekarnar, Stubloa donja, Elzatrg it. 67, Hrvatska
Mariborska eskomptna banka
Glavni trg št. 141 pOdrUZniGa	Glavni trg št. 141
Telefon štev. 7 (Interurban). — Račun poitn. ček. urada SHS v Ljubljani it. 11.695.
Centrala Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvršuje vse v banino stroko spadajože posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od 1li9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tn- in inozemska mesta.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Borovljah.
DBhifóka glasnica hi rezcrDiii zaftluff: i	Centrala v Ljubljani.	i sprBiBma vloga na hnjižiEB in na tBiiofii račun,
okroglo K 50,000.000.	Podružnice :	Hahup In prodajo vrednostnih papirjev vseh vrst.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po j Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in | Daje pojasnila vsak Cas
brezplačno.
najugodnejših pogojih.
Društvene vesti.
Gnštanj. Malgajeva čitalnica radi shoda v Žrelca ni uprizorila igre nDomen“ v nedeljo dno 6., temveč jo bo teden pozneje, 13. t m.
Listili«.;n. Tireduièt-vn..
V Prevalje. Ljudje, ki mislijo, da bo 5e kedaj gospodarila Avstrija v Prevaljah, so veliki politični otroci.
Hočete dobro
m poceni kupiti ?
Maribor.
Obvestilo.
Opozarjamo, da je g. Lujo Čančar izstopil dne 26. maja iz naše službe ter ni več upravičen sklepati za nas kup-čijskih pogodb ali pa nakupovati les kot naš zastopnik.
društvo lesnih trgovcev in industrijcev
Celje,
= ovčjo volno
plačuje najvišjo cono edino-le
J. Oswald, Velikovec,
kavarna Spari.
Zamenja pa za volno tudi razno blago za moške in ženske obleke in perilo.
Najzanesljivejša ura (e Suttner-jeva ura!
Nikplnast», jeklena, srebrna, ali. zlata ura, vsaka Vas bo zadovoljila.! Tudi verižice, prstane in uhane, vsakovrstne da-q.ve m potrebščine, kakor: Škarje, nože, priprave za britje, SiDičnjake, diamante za rezanje stekla, doze za smodke in cigarete, zapestnice itd.
Vse dobro in poceni, najdete v cenika firme
H. Suttner, Ljubljana št. 977.
i
i
3
(d
>
(d
u
a
a
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov),
tesan les (smrekov, jelkov, borov),
okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen),
bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej),
drva (trda in mehka),
stoječi les v gozdu,
smrekovo skorjo
leupi vsalco množino
„DRA.VA."
lesna topovska In Industrijska družba
z o. z.
v Mariboru.
X
n
*0
s«
D
> T
S)
<
D)
*
*
S
d)
»M
O*
o
»1


iS
Mariborska eskompftna banka.
Vabilo na subskripcijo delnic.
Redni občni zbor dne 31. majnika 19.20 je. sklenil zvišati deJctiško. glavnico od. 6. na 10 milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.00Q. komadov novih delnic po K 400'— nominale pjodi sledečimi pogoji:
1.	Starim delničarjem, se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delniei po kurzu K 700'—.
Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu.
2.	Ostalih 4000 delnic sc prepusti pia kurzu K 850-— novim delničarjem.
3.	Delnice participirajo na čistem dobičku bank« od 1. julija 1920.
4.	Kurzni dobiček po odbitku strpškpv -in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu.
5' Kupnino je. pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska se povrnejo 5 °/0 obresti dò 30. junija 1920.
6.	Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino v času od L do vštetega 30. Janija 1880.
7.	Dodelitev delnic si pridrži upravni svet.
Upravni svet
Mariborske eskomptne banko«.
U| • x