GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST, četrtek, 28. lunžja 1945 -lelo I, šlev. 40 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st. 1*1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Cena 2.- liri Te in onstran modre črte KaPrimorskem so odjeknili m®n;i streli. Krvavi boj je bil in dežela in mesta so hala po petindvajsetih le-, . krvavega fašističnega su-‘£K]stva v prvi svobodi. Letom e|2prosne borbe in vztrajnega lt w Vgradnjo prve resnične J teke oblasti so sledili dnevi ..- ... navdušenja. Pri- j svetovne varnosti. Listino je prvi podpisal dr. Wellington Koc v imenu Kitajske, ki je prva država, katero je napadla os, in ki se po os-zjnago svojega orožja v po- m ih letih de vedno bori. Za Kitaj-Zavesti, da je njegov pri- j sko je prišla na vrsto Sovjetska zveza s spomini na Stalingrad, na Rdečo armado, ki je razbila moč nemške vojske. Sledile so Velika Britanija, Francija, Avstralija, Belgija, Danska, Indija, Holandska, Ob zaključku velike konierence Svečan podpis ustanovne listine Združenih narodov CdiOtne besede predsednika ZDA Trumana proti fašistični reakciji Na podlagi sklepa, sta katerega San Francisco, 27. NNU. Predstavniki 50. narodov so podpisali listino organizacije miru in ^ljudstvo je slavilo zma-■ ^toženih narodov nad skupen *ovratnikom. Slavilo je tu «1 zrnat.* ......____ !•-•_ .. volni sVevek k tej zmagi velik, v pri-on z velikimi zavezniki ogro• ^5°^. Prvi dnevi so kalili ant ° P™m:°rskega ljudstva. Nje-d .a vojska je morala zapustiti A:,r °’ ki jo je s krvjo osvobo-s( ' Težko je bilo slovo. Ljud,-vu, ki je krvavelo v borbi za Pravkno stvar, se je zgodila in a hriv)ca- PriHi 80 Angleži stv er^ani i*1 primorsko Ijud-sPrejelo s ponosom kot ' zrnag°valca, dostojno zaveznike v skupnem boju. 3,°j«hja v Beogradu so pri-** do prisiljenega začasnega Pg,ra*Uww» in spet je kot pred ii,,^ ,ajsolimi leti presekala o .^.vensko telo meja, tokrat /'•Ocena z emodro* črto. Težko m»umeIo ljudstvo, čemu črto e* “a**"*' —J~-- in polji Stvu, ki jih mora objaviti. Na pogodbe, ki ne bodo tako prijavljene, se nasprotni stranki pred katerimkoli organom Združenih narodov, no bodo mogle sklicevati. V primeru, da bi bile mednarodne obveznosti, ki bi jih sprejeli člani sveta na podlagi listine, v nasprotju z drugimi obveznostmi prevzetimi izven te listine, jmajo prve prednost. Organizacije in njeni funkcionarji bodo na ozemlju vsake dria-ve, ki je članica organizacije, uži- Norveška, Filipine itd. Združenej vale prvenstvene pravice in nedo-države so sklenile, da jo podpišejo takljivost, ki Je potrebna za izvr- kot poslednja stranka. Pri tem zaključnem zasedanju je med drugimi govoril ameriški zunanji minister Stettinius, ki je Izjavil: »Ta listina predstavlja sporazum, ld ga je narekovalo trpljenje in vojna. V to listino smo polomili vse svoje upe za pravičen in trajen mir.» sevanje njihovih funkcij. XVII. — Začasni varnostni «-krepi. — Dokler listina ne sto-pl v veljavo in dokler misli varnostni svet, da še ni pripravljen ra uspešno poslovanje, se bodo narodi, ki so določeni, da postanejo stalni člani sveta, sami posvetovali med seboj in če bo potrebno z Največje je bilo zanimanje za go- drugimi podpisniki o ukrepih, ki vor predsednika Trumana, ki je j & treb* lBda« » vzdrževanje dejal:, »Milijoni ljudi, ki so mrtvi,! miru ln varnosti, bi bili živi, če bi Imel svet pred ne-! XVTn- “ Postavki. Dostavki kaj leti novi sistem varnosti ln če !llstflne 15040 »topili ▼ veljavo, bi ga hotel predvsem Izvajati. Ce!ko »P^Jela skupščina z se v prihodnosti ne bomo posluže- j dvotretjinsko večino in jih bosta vali tega sistema, je gotovo, da bo- j Potrdili dve tretjini članov organi-do milijoni ljudi obsojeni na smrt.* i zaciie katerimi morajo biti sledno izvajajo. Tam se manj govori o demokraciji, a s« zato po njenih resničnih načelih poatopa. Pri nas pa se o nji mnogo govori, a »e istočasno gazijo njena osnovna načela. Prepovedujejo se naša zborovanja, a pozdravljajo se fašistične manifestacije. • Fašistični zločinci se svobodno sprehajajo po deželi, a nasa ljudska sodišča ne smejo poslovati. Predsednik je v svojem govoru podčrtal: »Med zmago v Evropi in končno zmago nad Japonsko v tej vojni, ki je najbolj uničevalna od vseh vojn, smo dosegli končno zmago nad vojno samo. Zaupanje v tako listino je pripomoglo, da smo zdržali v temnih dneh vojne, Ta listina Je Izraz velike vere narodov sveta, da vojna ni neizbežna in da je mogoče ohraniti mlr.» Predsednik je nato predočil nujno potrebo, da vsi narodi čim prej ratificirajo listino. vsi stalni dlani varnostnega sveta. v vasmi, gozdovi a*a> Vipave in Soče, ko pa oi^ar prelivali kri borci na i-,. *traneh črte, po vsej de-- tržaškega zaliva in daleč ja, ^iva priča tega bo- bovi Tevine> p°-ganine *n yro~ » borcev za svobodo tu in 0B»fran črte. U °da y svojem globokem po-l0iJu j9 ljudstvo sprejelo dolbe 6 V°9°dbe, ki so z zaveeni-l tirani zagotavljale vso svo-0 delovanja v borbi izvolje-t*nt .dskih oblasti. V dobro kaavneya in v borbi osirote-ost)- 9tva so krajevni in vsi bn*• narodno-osvobodilni od-'* nadaljevali delo. Ljudska gospodarske komisije v#e demokratične ustanove so v°dvojile moči, da bi čimprej **°vrnile v deželo mir in blago-nje. Toda prekmalu so bile.,. , ^zapadni strani »modre* črte !*va]J «7* *e bo ■ «"<«» »veunlki domači izdajalci: Veli- laj t ar st IvKnllJnla IšTt hA« n« smajns Aa ! lrnv, 4 — . \Te ... J -1 r T« čr&ne razne odredbe in odloki, jj.kmljejo slovenskemu in ita-življu svobodo zbi-j manifestiranja, prepove-0Je^° sklicevanje sindikatov in obb ^ delovanje vseh ljudskih od najosnovnejših preko trakih sodišč za vojne in fa- bi glasovali dve tretjini, skupščine in sedem članov sveta varnosti, bo sklicana splošna konferenca, d« ponovno prouči listino. Ta konferenca bo mogla predlagati na podlagi glasovanja dveh tretjin dostavke In ti dostavki bodo stopiii v veljavo, če jih bosta potrdili dve tretjini članov organizacije, vštevši vse stalne člane sveta varnosti. Ce v desetih letih ne bo sklicana konferenca za ponovni pregled listine, preide vprašanje, ki se tiče ponovne konference automatično v program skupščine. Konferenca bi' sklicana na podlagi glasovanja, večine skupščine, s sodelovanjem katerih koli sedmih članov sveta varnosti. XIX. — Ratifikacija ln pod. pis. — Listina bo stopila v veljavo ko jo bo ratificiralo pet stalnih članov sveta varnosti, na podlagi njihovega ustavnega postopka, ih večina vlad drugih driav-pod-plsnlc. Uradna besedila ▼ kitajščini, francoščini, angleščini, ruščini in španščini bodo imela enako pravno veljavo ln bodo ostala v arhivu ameriške vlade. Overovljeni prepisi bodo poslani vladam drugih dr%av podpisnic. Stalin v čast Poljakom London, 27. Reuter. Moskovski radio poroča, da je pretekli večer maršal Stalin priredil banket na cast članom poljske začasne vlade in drugim Poljakom v Moskvi. Navzoči so bili vsi Poljanki, ki so se udeležili razgovorov, britanski ln ameriški veleposlanik, nadalje Molotov, Kallnln in maršal Vorosilov. Proslava zmage v Kremlju Velika prireditev v žast tvorcu najvetje zmage v zgodovini in njegovim sode aicem Moskovska deklaracija v dejanju Obračun z nacističnim nasiljem Izredno vojaško rodišče v Lj j' 'ani je obsodilo na ■mrt enajst gestapovskih zločincev Naloga mogočnih narodov Govori! je nato o poizkusih reak- 'Pred dnevi se je pred izrednim vojaškim sodiščem v Ljubljani pričela Javna razprava proti 11 vojnim zločincem in Izdajalcem. Pred sodišče so stopili gestapovski zločinci s Štajerske: Paidasch Ed- : vard, Skoberne Pavel, Robida Vik- clonarnih sil, ki skušajo razbiti ve- j tor, Himmer Robert, Krelj Jožef, zl, ki družijo narode, la je nada-; dr. Skoberne Jurij in njihovi zvesti zločince do najvišjega Etične predstavništva pri-»toI 9a ljudstva: Vse to po-sfct Prav gotovo nima nič ;.^nerja z demokratičnimi na-katera se je bila dolga ljudstvo je takoj spoznalo, dofe® *a težko priborjene pri-siln^6, Kakor se je v času na-kgriljTkupacije borilo za njih Silvio, tako je bilo sedaj pri-li0 *topiti zanje v bran. Ve-riC(t ^morska mesta Trst, Go-nHh d ^ *n drusra so v posled-je . 1ne1t doživela manifestacir Do' uiSnifl če niso videla. Niso %t) \Ca^ man*fe8tiraU plačanci, !aht bil to mogočen izraz k\ Pravih borbenih množic, tlsj ^ hočejo in ki so po-W j 8 ^om & ponos- orf dostojanstvom je ljudstvo ]9Cyarjalo na prepovedi sindi-j konferenc in na razoro-jJetije Narodne zaščite. Stav-*fofisoč ljudi v Trstu, Tržiču Hki ie kij« zadnji izraz (ž* volje ljudstva, da svoje Teokratične ustanove za vsa-°«no ohrani. o)b oboroženem boju proti (ffidtorju in po njegovem uni-Drt,?u ie na zahodni strani črte H*«* boj ljudstva za demokra-j pravice. ir^j «a vzhodni strani *mo-\)r trte so bile izdane razno-Hj n® odredb«. V prvi je vrhov-^ooeljnik Jugoslovanske ar-* odredil med drugim: %y°Vne oblasti ter narodno-0,tilni odbori bodo ohra-ngj popolno avtoriteto in bodo Vršili svoje funkcije v to,- ^ sodelovanju in podpori y »prave.* n6 ?an prihajajo z vzhod-Q o, -r®ni «modre* črte poročila n0oj ■Stn *n uspešnem delu, ob-A%,ln napredku, o nemotenem *Mo(»t ljudskih oblasti za fiospodarski in kulturni dp.fftla ‘j j včeraj je bila borba na ■ \ °M* strani Črte enaka — Vla borba proti okupatorju. Pa se je pričela na za-* 4n»'Vran* borba za obrambo ^ snih ljudskih pravic, na . 8(rit,ni Pa tekma za ”‘pr. bij ai,uni pa t e ir mn za >r0 n-jo dosego blagostanja dežele. rot.l{udskl ukrop V Tržiču * 4<>plinlk v Tržiču nam po- i s tiki *° obla s- 'i po-, vsako pomoč družinam 'ti, y ”rnezbikom v ojbleki, čevljih *Iavijtjn ohlB1t8- in ve« živež »t*. po. h'a ir, * po4 zaporo ln tako nl- r ^^rbo'1 urada (a ljudsko hobrnp vrl jr ve vr*. še izboljšala. Nihče ne »matra, da' konja,-Narte, Kosmač Rudolf, Je-je dokončna in popolna. V tej vojni smo preizkusili načelo sodelovanja in ugotovili smo, da je to načelo uspešno. V vojni združene sile so prisilile Nemčijo k predaji. Združene sile bodo prisilile k predaji tudi Japonsko. Iz tega spopada so izšle mogočne vojaške sile, ki so dobro izvižbane ln opremljene za vojno. Vendar te sile nimajo nobene pravice do nadvlade nad svetom. Naloga teh mogočnih narodov je, da prevzamejo odgovornost vodnika za svetovni mir. Zato smo tukaj sklenili, da moramo uporabljati silo in moč ne za snovanje vojne, marveč za vzdrževanje miru. Fašizem ni umrl z Mussolinijem. Hitlerja ni več, toda seme, ki ga Je sejal njegov bolni razum, ima globoke korenine. Lažje je odstraniti tirane in razrušiti koncentracijska taborišča kot ubiti idejo, ki jim Je dala življenje in silo. V interesu pravičnega in trajnega miru morajo biti vsi narodi na zemlji, ki so tega imena vredni, odločeni, da bo-mp pobijali satanski duh, ki Je v zadnjem desetletju strašil nad svetom. Sile reakcije in tiranije na vsem »vetu bodo poskušale preprečiti zvezo narodov. To skušajo storiti že sedaj. Govorim v imenu vseh vas, ko trdim, da bodo »Združeni narodls ostali trdni. Propaganda jih ne bo mogla razdeliti ne pred Japonsko predajo in ne po njej.» Ustanovna listina sdruUnlh narodov ^ŠIV. — Mednarodno sodišč*. — Vsi člani organizacij« bodo autdmatično sodelovali pri statutu sodišče, ki Je del uradne listine, ki določa funkcije in postopanje sodi. šča samega. Država, ki ne pripada Združenim narodom, lahko pripada sodišču pod pogoji, ki jih določi skupščina ah predlaga varnostni svet Vsak član organizacije se obveže, da se bo ravnal po odločitvah sodišča v primeru nesporazuma, v ka terem bi bila prizadeta stranka. V primeru neizpolnitve lahko oškodovana stranka predloži zadevo svetu varnosti, ki primerno ukrepa. Skupščina in »vet varnosti bosta lshko zahtevali strokovno mnenje od sodišča ln tudi drugi organi organizacije se bodo mogli s pooblastilom skupščine obrniti na sodišče. XV, — Tajništvo. — Upravne posle organizacije bo opravljalo tajništvo, ki ne bo narodnostno vezano ln mu bo načeloval glavni tajnik, ki ga bo Izvolila skupščina na predlog varnostnega sveta. Tsjnlk bo izbral osobje tajništva po določilih skupščine. Skupščini bo predložil letno poročilo o delovanju organizacije. Ena izmed njegovih glavnih nalog bo opozoriti »vet varnosti na katerokoli stvar, ki bi lahko ogrožala mir in svetovno varnost, XVL — Ravne določim. Vse pogodbe, ki bodo sklenje-ne, ko bo »topila listina v veljavo, morajo države, ki »o članice organizacij«, prijaviti tajnl- len Frane, Arhar Franc in Bitenc Jož«. Razpravo je otvorll predsednik senata dr. Bogataj, ki j« po opravljenih formalnostih podal besedo glavnemu javnemu tožilcu majorju Jerneju Stanteu, da prečita obtožnico. Na Hitlerjev ukaz Obtožnica, ki sta jo izmenoma brala glavni javni tožilec major Stante in tožilec dr. Bele Ivan, poudarja uvodoma, da so bili obtoženci pobudniki, organizatorji, pomagači in neposredni izvrševalci množičnih ubijanj, mučenj, prisilnega izseljevanja prebivalstva ter njegovega odgona na prisilno delo,. potem požigov, uničevanja in ropanja narodne in državne imovine, funkcionarji terorističnega aparata in terorističnih oboroženih- formacij, obtoženi belogardisti pa so tudi izdali narodno oblast In delovali -zoper njo. Nato obtožnica zgoščeno podaja zločinska dejanja vseh 11 obtožencev, ki spadajo na listo ngjvečjih krvnikov slovenskega ljudstva na Štajerskem i» dobe okupacije ki so že v bivši Jugoslaviji kot tajni Hitlerjevi agenti hodili po svojih zločinskih poslih na Štajersko. Tl agenti so med našim ljudstvom na Štajerskem nastopali z najrazličnejšimi triki in provokacijami. Tako so se na pr. tik pred okupacijo leta 1941. umaknili Iz Jugoslavije v Avstrijo in ta »voj umik po radiu prikasovall kot beg pred napadi Slovencev. Po vdaru nacističnih hord na ozemlje Slovenije je Hitler pozval štajerskega Gauicitcrja, rablja Ueberreiterja, naj mu čim prej germanizira de-' želo. V to svrho so gestapovci Izbrali sistem »vroče*, namreč brezobzirne ln takojšnje germanizacij«, za katero so služila znana šrodet va: Izseljevanje in odgon v taborišča, kakor J« n. pr. bil« izvršena strnjena Izselitev v predelih ob Botll in Savi, kjer je bilo izseljenih okoli 41.000 ljudi, nadalje zadušitev slovenske besed« ln uničenje slovenske knjige ter nasilno uvajanj« nemščine. Kakor se je našla na štajerskem Izdajalska družb«, ki j« bila povezana v »Kulturbundu* in pozneje v »Heimatbundu*. prav tako sf je našla v Ljubljani izdajalska klika, proti narodno osvobodilnemu giba. nju, klika, ki predstavlja najbolj žalostno poglavje v slovenski zgodovini. Ta klika, sestavljena iz peščice nekdanjih oblastnikov in njihovih hlapcev, se J« v zasledovanju svojih sebičnih protinarodnih ciljev posluževala vseh mogočih u-mazanih sredstev, preko »voj« vojaške organizacije bole garde, umazane in lažne propagande, najoije-ga povezovanja z italijanskimi fašističnimi zločinci in po razpadu Italije z nemškimi, katerim so njene oborožene formacij« oelo prisegle zvestobo. Ob zaključku obtožnice J« Imel tov. glavni tožilec dr. Stante govor, v katerem j« dejal med drugim naslednje: Nove naloge stopajo pred narode i Evrope, predvsem na polju obnove, j Z bolestjo v srcu se ozirajo tudi narodi Jugoslavije po svoji domovini. Kjer so nekoč cvetela mesta, trgi in vasi, kjer je rodila vinska trta, tam gledamo danes ruševine in pogorišča, opuščena In opustoše. na polja, uničene vinograd« tn posekane goadov«. Kar so skozi stoletja ustvarili žulj! našega ljudstva, je uničeno in pvT.jnčano. Trupla junaških borcev počivajo širom domovine ln v tujini. Desettlsoči našega zvestega ljudstva še ždijo po taboriščih Evrope in čakajo na povratek. Doma hudo našli razredčene družine in pokončano imovi-no. To nam je napravil tuji sovražnik in domači izdajalec. V imenu vsega našega trpečega ljudstva, naj se izvrši pravica nad njimil Kakšne dokaze nudimo za njihovo krivdo? Ali naj a« sklicujemo na priče. Razdejana domovina, mi. lijon slovenskega ljudstva, vsa Jugoslavija, vsa Evropa in ves svet so priče njihovih sločinov. Zaradi tega vsega »mrt fašizmu — svobodo narodu! Sodba Po končanih zagovorih obtožencev, ki »o bili prasni ln nesmiselni kot J* bilo nesmiselno in brezplodno njihovo besnenje proti vsemu boju svobodoljubnega naroda, se je senat sodišča umaknil k posvetovanju. Po polurnem posvetovanju je bila v imenu jugoslovanskih narodov razglašena sodba: Vsi obtoženci so bili obsojeni na smrt kot vojni zločinci saradl svojih zločinov, izvšcnlh nad slovenskim narodom. Obsodba se glasi tudi na zaplembo vsega premoženja razen dela imovine, ki j« potreben sa preživljanj« njihovih družin, nadalje na Izgubo državljanskih ln vojaških časti. Popoldne je bila obsodba predložena Višjemu vojaškemu sodišču v odobritev. Višje vojaško sodišče Poljaki spoznavajo SZ Varšava, 27. Taae. Časopisi centralnega komiteta poljskih sindikatov so objavili poročilo delegacije poljskih rudarjev o njihovem obisku v Sovjetski Zvezi Poljski narod ve le malo o Sovjetski Zvezi, pravi rudar-delegat. Nismo vedeli ničesar o velikaskem napredku so. vjotskega naroda, ker se reakcionarji niso strašili nikakega truda, da bi ustvarili n šlrenjem neresničnih vesti neprehodni jez med Poljsko in Sovjetsko Zvezo. Prijateljska pogodba, sklenjena med vladami Poljske in Sovjetske Zvene, Je odprla pot širokemu in bratskemu sodelovanju. Poljski rudarji so s toplimi bese. dami pohvalili prisrčni sprejem, ki so ga bili deležni v Moški in v moskovskem premogovnem revirju. Divili »o se izredno velikemu delu, ki je bilo storjeno za obnove sovjetskega glavnega mesta- Sovjetska Rusija, pravi članak, je dokazala, da nimajo delavci samo delovnih rok, ampak tudi odlične možgane. Delegati so občudovali izredni razvoj šolstva v ZSSR. Za največji dogodek smatrajo poljski rudarji obisk v Kremlju, kjer so se deleflli proslave zmage Rdeče armade nad hitlerjevsko Nemčijo. Suia v Italiji Rim, 27. NNU. Suša je povzročila veliko škodo po vsej Italiji, največ na otokih in v južnih predelih dežele. Najbolj so prizadete Puglia. Slabo kaže za žito in krmo. Pridelek boba je zelo pičel. Tudi pomladne setve zelo slabo uspevajo. Dobro kaže letina olja in trt. Zltu je prav v času zoritve manjkala veda. Točne količine pšenic« ni mogoče izračunati. Zdi se, da bo dosegel okoli 48 milijonov stotov. Tak je bil povprečni letni pridelek v letih 1909. do 1914. Količine žita, ki jo bo treba uvoziti za potrebo italijanskega prebivalstva še ni mogoče ugotoviti. Obroki, ki jih sedaj prebivalstvo dobiva, niso zadostni. Zato cvete črna borza. Lahko se računa, da J« povprečna uporaba mestnega prebivalstva 300 gramov dnevno. Letni povprečni potrošek je torej 26 milijonov stotov. Ce prištejemo potrebi mestnega prebivalstva še potrebo kmetov 35 milijonov stotov ln 7 milijonov centov za setev, znaša skupna potreba 68 milijonov stotov. Za dopolnitev je potemtakem potreben uvoz 20 milijonov stotov žita. Moskva, 27. Tass. — V ponedeljek zvešer se je vršila v Kremlju velika proslava zmage, katere se je udeležilo 2600 sovjetskih vodilnih osebnosti. Na tej proelavi je ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov izrekel sledečo napitnico: «Tovariši! Med udeleženci današnje parade zmage smo videli maršale in generale, ki so vodili bitke proti hotJlerjevskim armadam in proti četam Hitlerjevih zaveznikov. Med nami so tudi oficirji in vojaki našs armade in mornarice, ki so pred svojim prihodom na Rdeli trg in v Kremelj pregnali vsili"se iz sovjetske dežele in ki so nato sami prestopili ozemlje drugih dežel in razvili prapor zmage v Berlinu, na Dunaju in drugih mestih. Danes pozdravljamo udeležence parade v proslavo zmage. Hkrati z njimi pozdravljamo tudi one. ki so na fronti ali v zaledju delali za našo veliko zmago. Pozdravljamo moža, ki je vodil in še vodi našo veliko stvar, ki je koval našo zmago kot velik strateg in sijajen voditelj Sovjetske »veze. Napijem na zdravje tov. Stalina!* Vsi prisotni so vstali in izkazali čast maršalu Stalinu. Molotov je na.to napil komandantom front velike domovinske vojne, vsakemu posebej po imenu. Vsi so .prisrčno pozdravili voditelje stalinske armade, ki so vodili sijajne ofenzivne operacije Rdeče armade na »ovjetsko-nemški fron- ti, katerih čete so očistile sovjetsko deželo od sovražnika in zmagovito zaključile vojno na sovražnom o-zemlju. Frontni in armljskl poveljniki, maršali in generali so prihajali eden za drugim k predsedni-štvu in bili toplo pozdravljeni od vseh prisotnih. Maršal Stalin in voditelji Sovjetske zveze so s« s njimi prisrčno rokovali. Molotov je dalje napil predsedniku Vrhovnega Sovjeta ZSSR Mi-hajlu Kalininu. Udeleženci slavnostnega sprejema so vstali in toplo pozdravili voditelja sovjetske države. Po burnem aplalvzu, ki se dolgo časa ni polegel, je Molotov napil ljudskim komisarjem in vsemu Svetu ljudskih komisarjev, ki so organizirali obrambo in preskrbeli armado z orožjem in municijo, z dobrim oblačilom ln vsem potrebnim ter so zagotovili tudi nadaljnji napr&ek socialističnega gospo, darstva. Nato j« Stalin nagovoril maršale: Vorošilov, Budjpnina, Timošeo-ka, vrhovnega letalskega maršala Novikova ter ljudskega komisarja mornarice admirala Kuznjecova, Prisotni »o sovjetske vojašk« voditelje burno pozdravili Potem je Molotov napil generalnemu štabu Rde. če armade in načelniku štaba generalu Antonovu, delavcem Rdeče armade, ki so zagotovili organizacijo vojnega zaledja, umetnikom ln znanstvenikom, prisotnim v dvorani, zastopnikom tehnike, v prvi vrsti vojaške tehnike. Maršal Žukov pri paradi na Rdečem trgu Moskva, 27. Tase. V nedeljo se je vršila v Moskvi na Rdečem trgu parada v proslavo zmagi nad hitlerjevsko Nemčijo. V parad! so sodelovali mešani polki s fronte, polk ljudskega komisariata za obrambo, polk mornarice, gojenci vojaške akademije, vojaških šol in čete moskovske posadke. Parado je i vodil maršal Sovjetske zveze Konstantin Rokosovskl. Vršila se je prod zastopnikom vrhovnega poveljnika maršalom bukovim. Ko je pregledal čete, ki so bile postrojene ns trgu, je maršal Zukov prišel na tribuno ln nagovoril vojake a sledečimi govorom: »Tovariši, vojaki Rdeče armade in Rdeče momarioe, podčastniki, častniki vojske ln mornarice, generali |n admirali! Tovariši delavci ln delavke, kolhozalkl in kolhoznice, delavci v znanosti, tehniki In umetnosti, nameščenci sovjetskih ustanov in podjetij! Tovariši v boju! V Imenu ln po navodilih sovjetske vlade in komunistične stranke Sovjetske zveze vas pozdravljam in vam čestitam k veliki zmagi ned nemškim imperializmom. Danes časti naše glavno mrato v imenu domovine hrabre sovjetske vojake, W%TW*||,II»VIV%%VV"«V,VVIW%"I» VWWW 22. Junij v Berlinu ki je podprla okupatorjevo borbo je obsodbo v celoti potrdilo. in v prazni besedi Pod zavezniško oblastjo v Trstu Tudi Primorska Je požgana in . je fašizem podjarmil ostalo Slove-razdejana. Tudi pri nas so števil- nljo ln Jugoslavijo. Ze takrat smo ne vasi, kjer leže med kupi pepela sežgane kosti mirnih prebivalcev. Tudi pri nas kriče nemaačevanl grobovi naših zverinsko mučenih ln pobitih sinov ln hčera po maščevanju. Tudi pri nas so brodili naci-fašlatlčnl rablji ln domači Judeži po krvi In s« rogali našemu trpljenju ln solzam. Razlika j« le ta, da je primorsko ljudstvo, doprlnašalo t« žrtv* že dolgih 26 let, preje ko plačevali svojo ljubezen do rodne grude ln do materinega jezika z zapori, internacijami, ricinusovim oljem, batinami in atreli v hrbet. Danes, po tolikih letih borb« in žrtev Je nastopila spet nova razlika. Naša ljudska oblast, kt je »rasla iz krvi In kosti naših najboljših sinov, nc »me »oditi fašističnih zločincev. Tam pa »e določbe Atlantske in Moskovske deklaracije do- Berlin, 27. Tass. Noč od 21. na 22. junija j* najkrajša v letu. Niti tema ni v tej noči tako gosta, da n« bi dopuščala pogled na brezkončne razvaline tega velikega mesta, prestolnice Nemčije. Kadarkoli gledamo ta razvalin«, ali podnevi, ali ponoči, vedno izgledajo mrtvo in pozabljene. V daljavo segajo dolge vrste porušenih hiš, še vedno polne ostrega opečnega prahu. Spree je brez življenja. Niti «n sam čoln, niti ena sama jadrnica, nič ni na njeni površini. Življenje se poraja najprej v predmestju. V sadovnjakih Gruen-walda se Ve meša petje petelinov s kukanjem kukavic. Točno ob tej uri so pred štirimi leti zvoki fanfar preko radia naznanjali Berlinu začetek nemškega pohoda proti Sovjetski zvezi in radio j« prenašal Hitlerjev apel, ki ga je čltal Goeb-bels. Danes korakajo po praznih berlinskih cestah sovjetske straže. Razbite obločnlce »Unter den Lin-den* so ugasnile. Rumeni skeleti dreves ln razbiti nemški protiletalski topovi mole v nebo svoje mrtve ude. Mimo drče veliki auto-busi, ki jih na vsakem križišču ustavi dekle, ki upravlja promet na velikih vojaških cestah. Ob dolgi in ravni Frankfurtski aleji vihrajo majhne rumene in rdeče zastavice. Na slavoloku zmšgc in vrhovnem poveljstvu plapolajo zastave združenih narodov. Ogromna doprsna slika maršala Stalina, skrbno okrašena z rdečim blagom in zelenjem, visi nad Brandenburškl-ml vrati. Tudi na obeh straneh ceste, ki pelje skoz! porušeni Tlergar. ten, je vsepolno rdečih zastavic. Po cestah brze majhni tovorni avtomobili, natovorjeni s preko noči spečenim kruhom. Na postajah e-lektrične cestn« železnic«, autobu- sov in podzemeljske železnice s« še zbirajo ljudje, žlvljnje pričenja utripati v prestolnici premagane Nemčije. Tisoči in tisoči mol in žena pričenja zopet z odstraneva-njem barikad in čiščenjem cest in drevoredov od ostankov bitke, s čiščenjem vrtov in parkov, Tu in ta mvldimo mlade in stare Nemce s predpasniki in rokavicami na rokah, kako stoje v dolgi vrsti, ter si podajajo opeko iz rok v roke in jo skrbno zlagajo na velike kupe, Izgieda, da ne . opravljajo to delo radi. Z dolgočasnimi kretnjami vžamajo kose, često jih spuste iz rok, se počasi sklonijo ter poberejo ter leno nadaljujejo s podajanjem. Od časa do časa gre mimo četa sovjetske vojske. Včasih vidimo skupine osvobojenih Rusov na poti iz »apadnlh nemških pokrajin skozi Berlin domov. Nič ne kaže, da Je danes četrta obletnica zahrbtnega napada Hitlerjevih banditov na So. vjetsko zvezo. Toda sovjetsko ljudstvo v Berlinu in njegovi prebivalci se tega vseeno dobro spominjajo. ki so dosegli zmago. Dane« bodo zmagoviti vojaki, gojenoi Stalinov« vojaške šole, nosili po cestah floekve ln mimo zidov starodavnega Kremlja svoje bojne zastave, pokrite z nesmrtno slavo številnih zmag. Prod 4 leti so nemške fašistične tolpe napadle našo deželo kakor razbojniki. Sovjetski narod je bil prisiljen zapustiti mirno delo in prijeti »a orožje, da ohrani čast, svobodo in neodvisnost svoje domovine. Vojna proti fašistični Nemčiji, verolomnemu in močnemu sovražniku, je bila težka in strahotna preizkušnja za nas. Bila Je to borba Sovjetske zveze, kakor je dejal tovgris Stalin za življenje in smrt V duhu Lenina in StaHna V začetku je bila vojna za nas neugodna. Doživeli «mo vojaške neuspehe, naš položaj j« bil v nekaterih trenutkih obupen. Sovražnik ec je približeval srcu naše domovi, re, Moskvi, pripravljal s« j«, da bo proslavil zmago. V tem času so ne samo nsšl sovražniki, ampak oelo mnogi naši prijatelji v tujini verjeli, da Rdeča armada ne bo sposobna, upirati se silnemu navalu nemškega vojnega stroja. Vendar naš narod in naša Rdeča armada nista izgubila poguma. Oboroženi ■ Stalinovo čudovito dalsJcovldnostjo, navdahnjeni po stranki Lenina ln Stalina, smo Imeli trdno vero v zmago naše pravične stvari. Branili smo vsako ped naše zemlje ln napravili čudeže junaštva. Sovjetske čefe so se z vztrajnostjo naučile poražatl sov:-aknilca, poražati ga po vseh pravilih Stalinov« vojaške znanosti. In tega so se temeljito naučile. Ko je odbila naval nemških čet, Je Rdeča armada pod vodstvom svojega velikega stratega maršala Stalina prošla v odločen napad, očistila sovjetsko zemljo sovražnika, prenesla vojno na nemško ozemlje, popolnoma strla hitlerjevsko armado in razvila zastavo zmage nad Berlinom. Tako so nemški napadalci delili usodo vseh drugih napadalcev, ki so kdajkoli navalili na našo sveto zemljo. Nemci so dvignili moč proti nam in so poginili pod našim mečem. Človeštvo je osvobojeno nemškega fašizma flarlsče nemške fašlstine napadal, nostl v Evropi je uničeno, človeštvo j». osvobojeno svojega smrtnega sovražnika nems’kega fašizma. Da- nes vsi priznavajo, da je igrala pri dosegi te zmage nad Nemčijo odložilno vlogo Sovjetska zveza. Tri leta se Je Rdeča armada borila sama z oboroženimi »ilaml Nemčije in njenih satelitov. V vsej vojni so bile vse sile nemške vojske na »ovjetsko-nemški fronti in so bile tam iztrebljen« ali zajete od Rdeče armad«. Na sovjetsko-nemškl fronti je padel ugled nemških armad in je bil odločen izid vojne v Evropi. Vojna je pokazala orjaško moč in junaštvo naše armade, ki mu ni para, pa tudi popolno premoč naše strategije in naše taktike nad sovražno, V zmagovitem izidu domovinske vojne vidimo vsi zmagoslavje Stalinove vojaške znanosti. V domovinski vojni Je Rdeča armada opravičilo veliko zaupanje ljudstva. Njeni vojaki so izpolnili na vreden način svojo dolžnost do domovine. Rdeča armada ni samo branila svobodo in neodvisnost paše domovine, ampak je tudi osvobodila evropske narode izpod nemškega jarma. Noša zmagovita Rdeča armada bo kot vojska — osvoboditeljica prešla v svetovno zgodovino. Domovinska vojna je končana. Dosegli smo zmago, ki j« ni enak« v zgodovini. Viri naše velike zmage so naš socialistični sistem, vodatvo boljčeviške stranke, pravilna politika sovjetske vlade, moralna in politična edinost narodov naše domovin«, velikanska moč Rdeče armade ln hrabro delo sovjetskega ljudstva. Dobili »mo vojno, ker nas Je voditelj ln sijajni strateg maršal Sovjetske zveze Stalin vodil k zmagi. Tovariši, dosegli smo zmago nad nemškim imperializmom za ceno težkih irtev. V trdih bojih s sovražnikom so mnogi naši tovariši v orožju, najboljši sinovi tn hčere našega ljudatva, umrli junaške »mrti. Dali so najdragocenejšo stvar, svoja življenja na oltar domovine. Danes na dan velikega zmagoslavja, počastimo njihov »veti spomin z vzklikom: »Večna sla. va junakom, ki so padli v bojih za bodočnost naš« sovjetske domovine! Za bodočnost SZ in Rdci« armade Po 4 letih trdih bitk smo prlšH v dobo mirnega razvoja. Iz teik« vojne, ki smo jo morali voditi, je izšla sovjetska država še močnejša ln Rdeča armada kot najnaprednejša in najmočnejša armada na svetu. Toda mi ne smemo postati domišljavi ln samozadovoljni. Tudi v bodoč« moramo krepiti vojaško ln gospodarsko silo naše domovin«, stalno boljšati bojno sposobnost, proučevati bogate Izkušnje domovinske vojne ln ra»: vijati našo sovjetsko vojaško znanost. Tovariši, ta dan bo prešel v zgodovino kot prepričevalen dokaz moči naše driave ln njenih o-boroženih sil. Nobenega dvoma ni, da bosta tudi v bodočnosti naša Rdeča armada in mornarica ostali resnični čuvarji naših velikih pridobitev, pripravljeni vedno ln povsod varovati državne koristi Zveze socialističnih sovjetskih republik. Ruski curkvunl obisk v Siriji Belrut, 27. Tase. Vseruski patriarh Aleksej je prispel v Damask. Na sirijsko-llbanoruski meji ga je sprejel v Imenu predsednika sirijske republike pravosodni minister Saidi Gazi s voditelji venskih zdru žen j v Damasku in drugimi osebnostmi. Pred mestnimi vrati je patriarha »prejel mestm župan na čelu številnega prebivalstva. Postavljena je bila častna četa. Vojaška godba je zaigrala sirijsko in sovjetsko himno. Sovjetske žene v Ljubljani Ljubljana 27. Tanjug. — V ponedeljek popoldne je prispela v Ljubljano delegacija žena Sovjetske zveze pod vodstvom Marije Vaat-ljevne Baričeve, namestnice predsednika Moskovskega sovjeta ln namestnica predsednika Vrhovnega sovjeta Ruske sovjetske federativne socialistične republike. V delegaciji so se Jelena Viktorovna Kanonjenko, knjlževnica in dopisnica «Pravde», Aleksandra Pavlov, na Holopova, profesorica Elizabeta Savelijcvna Starostina, delavka, Aleksandra Nikolajevna Novikova, predstavne« CK tekstilnega Sindikata, Evgenija 2aguljenko, pilotka in heroj SZ, ter Aleksandra Nikl-forovna Zaharova, partizanka iz Beliorusije. Na letališču so sprejeli in pozdravili delegacijo minister z« socialno politiko Vida Tomšičeva, za SPZZ tovarišici Mahničeva in Ziherlova, za CKKPS tov. Lidija Sentjurčeva, predstavnik Sovjetske vojaške misije major Zavoron-kov, tov. Iztok Žagar, predsednik ZSM in zastopnik Mestnega odbora OF. Vprnlanje Indije ipd v ospredju London, 27. Reuter. — Danes je indijski podkralj otvoril važno konferenco v Simli, ki bo verjetno odločilno sklepal« o bodoči vladi v Indiji. Konferenca se j« pričela v znamenju grožnje, da bo nastopila opozicija hindujske Mahasaba skupščin«, ki predstavlja pravoverno stališče Hindujcev. Predsednik Mahasabe, doktor Mukerdži je dejal, da bo Wavelov načrt naletel na odpor, ki bo zasenčil odpor v letu 1942. Na tisoče hindujskih mladeničev je žrtvovalo svoja življenja za svobodo drugih dežel ln isto bi lahko storili tudi za svojo deželo. Preden je začel razgovore, j« lord Wav«l proetl prisotne časnikarje, naj »e zavedajo odgovornosti, ki jo imajo pri objavljanju dogodkov na konferenci. Dejal je, da je ta konferenca Izredno važna za bodočnost Indije ter dodal: »Obravnavati moramo celo kopico Izredno zapletenih vprašanj, katerih rešitev bo tem bolj uspešna, čim bolj se bodo časniki omejili v svojih poročilih*. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — Boris Kidrič: Za demokratično idejo enotnosti Predsednik Narodne vlade Slovenije na ljubljanskem kongresu naše mladine Na ljubljanskem kongresa Zveze slovenske mladine Je (mel predsednik Narodne vlade Slovenije tov. Boris Kidrič pomemben govor. Pri našamo ga v naslednjem v celoti: Pravkar sem ge vrnil z viničarske konference. Konference se Je Udetovo okoli 800 delegatov, ki so Jih poslali naši viničarji iz vseh viničarskih predelov, o podrobnostih boste verjetno čnli tn jih z zanimanjem proučevali Ob tej priliki bi Vam rad povedal, kar me je samega na konferenci najbolj presunilo. Ko so viničarji razpra vi jali, kaj naj M naša narodna in državna oblast ukrenila z zemljo, ki Jo Je država vzela Nemcem in narodnim izdajalcem — razpravljali so seveda z velikim veseljem — se Je sprožila med nj3rni čudovita beseda, beseda o njihovi lastni ent-nostl. Ne v splošnem smislu, kot jo navadno slišimo, temneč v čisto konkretnem smislu. Kako se Izogniti dosedanjim drobnim sporom, kako se izogniti vsemu, kar jih je razdvajalo doslej in kar so koncem konca izkoriščali tuji oblastniki, tuji in domači mogotci, tuja in do m&ča reakcija, dalje, kako se izogniti lastni osebni in družinski sebičnosti, ki ovira skupne napore za njihovo skupno koi^bt, o tem, o vsem tem Oo govorili viničarji Ko sem slišal, kako tovariši konkretno razpravljajo o svoji enotnosti, kako spoznavajo tn zro v enotnosti osnovi pogoj, da bodo lahko uporabljali in uživali pridobitve narodno osvobodilne borbe, sem sam ponovno doživel, kako velika stvar je enotnost. Mladina |e razumela Dobro veste, poudarili gte danes, nekajkrat ste naglasili, da brez e-notnosti nosa narodno-ogvobodilna borba ne Ul žela zmage. Dajmo, to variš! in tovarišice, naglasimo še enkrat, da je naša enotnost zares osnovna ln velika stvar, da nam naša enotnost ni prinesla samo dosedanjih zmag, temveč da nam je tudi porok za bodoče zmage! Ko smo kovali enotnost Osvobodilne fronte, ko smo v boju ustvarjali ta utrjena! i bratstvo In e notnost jugoslovanskih narodov, je prav mladina doprinesla največji delež. Mladina je potrebo po enotnosti prva ta najbolj razumela, mladina se je najbolj dosledno in najbolj udarno borila proti sovražnikom enotnosti Na j bo naša mladina tud* v bodoče v prvih vrstah naše borbe za enotnost! Tud) včafdli so nam govorili sem ter tja o enotnosti, toda njihove bo sede so bile hinavske ta njihova zamisel »enotnosti* je bfta podla. Govorili so nam protiljudski oblastniki Govorili so o enotnosti takrat, ko so v resnic® sejaU razdor ta mrznjo, govorili so o enotnosti, ko so v resnici stremeli, da bi sel izredno pomembne besede, be-sede o smeri, v katero se naj razvija Vaš patriotizem, na katerega smete bit* resnično ponosni Ne nacionalistični šovinizem, ki lahko siri samo razdor in mržnjo med narodi in konec konca najbolj skn duje lastnemu narodu, temveč globoka demokratična zavest, demokratična človečanska zavest, ki 'so jo čutfti in o njej pisali vsa naši veliki nacionalni duhovi! Naša mladina, ponosni nosilec našega demokratičnega patrioti™ n«, kovač enotnosti osvobodilne fronte, kovač bratstva ta enotnosti jugo slovanskih narodov, mora biti in tudi je soustvarjalec enotnosti, mednarodne solidarnost! vseh re- snično In pristno demokratičnih ljudskih, človečanskih sil ne glede na ožje nacionalne meje. Ni slučaj, nujnost zgodovinskega razvoja je privedla do tega, da je ideja vseslovanske enotnosti z velikim ruskim narodom na čelu ena najnaprednejših, kar najprists nejšfh demokratičnih »dlej, da je to ideja, ki utrjuje In pospešuje tudi soHdamost vsega demokratičnega in naprednega človečanetva/' Zato bo naša mladina, ki se zaveda, da ni samo slovenska ta jugfosiovan ska, temveč da je tudi slovanska, - vsemi svojtml mladini silami gojila in utrjevala enotnosti slovanskih narodov na čelu z velikim ruskim narodom. Aktivizacija ljudskih ^množic 8e nekaj sem doživel danes na t rala samo sebe, ogromno doprine- vlnicarski konferenci Čeprav že dolgo živimo sredi razpredenega množičnega dela, nisem še nikoli tako konkretno občutil, kaj pome ni ljudska demokracija v praksi, ljudska demokracijo, ki zaživi takrat, ko se ljudske množice zares akti vizi rajo. Verjetno je, da smo danes to tako nazorno čistili prav zaradi tega, ker smo v aktiv izaciji viničarjev doživeli naravnost preskok. Toda prav to delo, to noše stremljenje za resnično aktlvizacijo ljudskih množic, ta naš napor, da bo naša demokracija zares ljudska demokracija v praksi, se pravi, demokracija, Id je aktivizirala ljud sfee množice — to tn tako delo je danes naša osnovna naloga. Mladina je prav v tem, da Je aktivizi- sla k splošni skupni aktivtzaciji. Ne bomo pretiravali, če rečemo, da glede aktivbactje ljudskih množic na vs:-h popriščih našega življenja ravno na mladem pokolenju me o go gradimo, da se ravno na mlado pokolenje predvsem zanašamo. V starejših ljudeh je mnogo bolj zakoreninjena stara miselnost, ki jo Je treba Izkoreniniti z vztrajnim delom, s prepričanjem, s poučevanjem množic na osnovi njihovih lastnih izkušenj. V vas mladih je stara miselnost zakoreninjena mnogo manj. Mnogo boli ste dovzetni za vse, kar Je napredno, kar je novo, kar vodi v aktivno preobrazbo našega živi Jenja, kar ustreza našim dosedanjim naporom. Enotnost ljudskih množic tostran in onstran demarkacijske črte množice »enotno® držale križem roke, namesto da bi se borite. O enotnosti je konec koncev govoril tudi izdajalec Kupnih, o tok* »enotnosti® namreč, ki naj bi nas vse »enotno® vrgla na kolena pred okupatorja. Naši mladini ni nikoli šlo za ta ko »enotnost*, naša mladina je vselej »pregledala, kaj se skriva za takimi manevri. INašl mtadtnl Je vselej šlo ta gre tudi dame« za resnično demokratično Idejo enotnosti ljudskih množic, nezlomljivega bratstva Im enotnosti naših svobo doljubnfh narodov, za demokratično Sdejo enotnosti, ki Jo vodijo napredne sfle. S tako enotnostjo ta zaradi take enotnosti smo zmagali, s tako e-rotnostjo ta zaradi take enotnosti bomo zmagovali tudi v bodoče. Vpraianje obnova Nacionalni program naše na-rodno-osvofcodilne borbe na žalost doslej še ni do kraja izpolnjen. Se ni bilo dano vsem našim rodnim bratom, da se končno veljavno združijo s svojo domovino. Tovariši, enotnost, nezlomljiva enotnost naših ljudskih množic, njihova enotnost tostran in njihova enotnost onstran demarkacijske linije, je osnovni p (igo j za ostvaritev pravičnih zahtev našega naroda. Kdor se danes pregreši proti e-notnosti, greši proti našim narodom samim, greši proti njihovim najelementamcjšim zahtevam in pravicam, ki še niso izpolnjene. Zavedajte ,se in v svojih »rcUi čuefte, da Je bratstvo ta enotirni naših narodov najbolj veličastna ta najbolj pomembna pridobitev našo ga štiriletnega boja. Brez bratstva in enotnoGti jugoslovanskih narodov,'Id ju jo ustvarilo veliko Titovo vodstvo, in k| Ju Jo posvetila kri naših najboljših, n« bi bilo ne naša narodne, na naše ljudske svo hode. Predvsem o tem »i je dan-s naša mladina na Jasnem, na Jaenem v »vojih glavah, na jasnem v svojih srcih. Zato bo naša mladina brat‘tv o tn enotnost Jugoslovanskih narodov varovala kot zenico svojega očesa, negovala ju bo na Slehernem svojem koraku, z vsem svojim delom In udejstvovanjem, utrjevala ju bo v svoji ln vsah l judskih glav zavesti, v »vojih ta v vseh ljudskih srcih. Demokratična človečanska zavest Tovariš Kardelj Vam Je s svoji poslanici za# Vaš H. kongres napi Po osvoboditvi vztrajno naglaša-mo, da je od naše obnove, od pravilnega reševanja gospodarske vprašanj, od naše gospodarske politike in gospodarske prakse odvisno, v kolikšni meri bomo utrdili svojo zmago, zavarovat® ta razvili svojo demokracijo. Zopet je mladina tista, Id jo pozivamo, naj do prinese kar največji delež, za korist našo ljudske in narodne skupnosti kako je treba biti požrtvovalen, udaren, tekmovalen, kako Je treba v praksi ustvariti nov odnos do dela, kako se je treba truditi in aktlvlzlrati predvsem v našem konkretnem gospodarskem prizade vanju. Problam strokovnega znanja H koncu še nr kaj besed o učenju. Mi vri se moramo danes mnogo, neverjetno mnogo učiti Učiti, učiti in zopet učiti »ebe in druge, sleherni dan, v vsem svojem delu. Ne gre za učenje v starem smislu, za tisto učenje namreč, ko so nam vtapali v glavo formule, k* »mo jih Tržiški Italijani za slovenska Sela Narodno osvobodilni odbor kakor tudj vse ljudstvo iz vasi Sela na Krasu se prisrčno zahvaljuje delavcem in uradnikom triiške ladjedelnice za poslanih 200.330 lir. To njihovo požrtvovalnost in velikodušno podporo cenimo še tembolj, ker vemo, da so odtrgali od ust sebi in svojim družinam, da so nam lahko priskočili na pomoč. Nasa vas%tojt na hribu in Jo je iz ladjedelnice lepo videti. Videli so, kako so hodile fašistične zveri vanjo ropait in požigat, videli so našo nesrečo ln gorje, čutili so z nami in so nam pomagali., Ta primer je živ dokaz bratstva in povezanosti italijansko - slovenskega naroda. Danes sicer poskušajo različni reakcionarji in fašisti, preoblečeni v demokratične plašče, zasejati med Slovence sovraštvo do italijanskih protifaslstov, toda to jim ne bo uspelo. Mi ostanemo bolj kot kdajkoli tesno povezani z našimi brati Italijani. Na Primorskem hočemo živeti v miru in slogi ter skupno delati za čimprejšnjo obnovo nase domovine. razumeli ali pa tudi ne, in ki jih je bilo največkrat nemogoče uporabiti v dejanskem zivljeaiju. Dane« gre za to, da se učimio, kako naj upravljamo sam! sebe, da se učimo, Itako naj gospodarimo, da učimo sebe ln ljudske množice, kako naj žSvimo po novem, da Se učimo na lastnih izkušnjah in da hkrati lastne tekušnje uravnavamo po naprednem nauku. Gre za to, da si v vseh panogah pridobimo čimveč strokovnega znanja. Brez strokovnega znanja, zlasti brez stremljenja naše mladine, da postane mojster svoje stroke, ne bi bilo mogoče zgradit! naše bodočnosti. Pri vsem tem pa nam hod! vodilno načelo, ki jo br*t»kl Sovjetski zvezi, bratski sovjetski mladini o-mcgočilo, je podal'** predsednik eriotnth strokovnih ganizacij podrobna navodila za ganiziranje idrijske podrti*1 enotnih strokovnih organizacij. V Uspela prosveten prireditev Posmeje se je-ArčšHaktilhmia* reditev s sodelovanjem godbe ‘ ter : rudniškega orkestra. Učno Je tedaj nastopila mestna ganiva ci ja ZSM ■ ljubkim. kom narodnih pesmi pod vodsl® dirigenta tor, Flandra. Nastop®1 tudi pevski zbor rudarjev, ki Jsf citiral Zupančičeve »Kovače*. J poeled so nastopile članice m*F organizacije SP2Z. Pionir Jri Medved pa je recitiral pesmico žulji*. Sledila je prosta zabavaj Da je bila možna tako odW proslava obletnice idrijskega j ntka gre predvsem zahvala ruš® kemu ravnateljstvu kakor tudi J jaškim in civilnim oblastem 1 našima organizacijama SP&& ZSM, ki sta odličrfo sodeloval tej zgodovinski proslavi. Poizvedbe Franjo Kosove! iz'Treta, Jfj lanskem aprilu 1944. od ved« Linz. — Darinka Kosovel, Trst' F. Rortunto 8. Zorko (Albin) Lah (Lachfi lani v aprilu odveden v sdorf, Lauben' v 'Nemčiji. Lah, Trst," via S. Glacomo in tc 10._________________________ Ptesn*3ar Vrli, rojen 10. 2, je bil zaprt v Gorici 1.1944 in 1 odveden v Nemčijo. — Pie Mimi, Cepovan pri Gorici. Jože PerH Boltar iz Solkana rlca, zadnje sporočilo iz Solu’®. Grčiji, Feldpost 23835. — 2% Mici Marija, pri cerkvi v Solš^ Gorica. x Ercoil«#!. ftattti, partizansko * Marino, baja v Cerknem. — " ca Battl, Žalce, Tolmin. > — — 1 p Dr. Slavoj Slavile, roj. 1896 v j stu odpeljan v Nemčijo v n«® bru Š944. — Slavile, Trst, vi* Filzi 10/1. Vremec Albert, letnik 1901 Opčinah, partizan. — Stok Vi Trst, vin Orleandi 41. Ribarič Danica Zora z "ičodJdij 1927, odpeljana v Nemčijo, čhenaburgi pod št. 612,194. barič, Mrskosna IB pri’R«kl »JJ^ ropat Pavlina Trst, v* rioh 2. Franceisrotii OsvaiSo, Švi pri Trstu, bil odpeljan 86 okt ] v'NemčiJo. — Franoesconi SV. pri Trstu. Sata AntlteJ oče, ln sin posta Artladonf na Bavarske’®’ flajn Roza, SInadole 19 pri “ žecah Trst _____ Hrvatin Jtan-S, «>J. 29. 3. v Trepčanah 17, D. Bistrica,' n*® nje v Šercerjev! brigadi, 2. bat., 14 div., do 26. 12. Ift43j£ Suhi Krajini. — Hrvatin, TreP^ 17, II. Bistrica. Spored za četrtek, 28. Junija 7. jutranja glasba, 7.15. poročila v italijanščini, 7.30. poročila v slovenščini, 7.45. Jutranja glasba, 8. šekstet Cozzianl, 8.30. zaključek. 12. napoved časa in ritmična glasba na ploščah, 12,15. poročla v. slovenščni, 12.30. mali radijski orkester pod vodstvom dir. Cergoll, 13.15. poročila v italjanščinl, 13.30. zbor harmonik pod vodstvom Scve-rlje Zaccuti, 14. zaključek. 19. čltanje sporeda in obvestila svojcem, 19,13. glas mladih v italijanščini, 20. napoved časa ln poročila v slovenščini, 20.13. večer Simona Gregorčiča, 21. poročila v italijanščini, 21.15. Nursl Giulllo. 10 zabavnih minut, 21,30. radio Igra »Neznana dežela*, 3 dejanja od Gina Caprlgbo, 23. obvestila svojcem, 23.20. plesna gfasba, 24. zaključek. tDno 26. t m. ob 7 poP°^bn v Sv. M. Madalenski bo»£» po kratki bolezni, na lahno v preminula naša vzorna ta n*4-ljubljena soproga ta mati, ANTONIJA KRALJ por. Potrti globoke žaloeti javljan’*1 bridko izgubo vsem prijatelji znancem. Pogreb se vrši danes v četrt**, t. m. ob 6 uri popoldne izpred ^ Karsin - Postaja Tranvaja Opčinah. i Ivan soprog, Svbtka h^j Bogomir sin, Anton SpahTI zet ta ostali sorodni*' t Trst, dne 28. junija 1945. j ZAHVALA> Ganjeni se zahvaljujemo ki so na katerikoli način r°c spomla našega nepozabnega DANILA Trst, 27. junija 1615. Družini Kureč in KOČPJ Zvepl Cf 83% v prahu in Žveplo v prodaja 2