ran
Posamezne SterOket N avadne Din —‘IS,; ob nedeljah Din "
PeHSlHieia»Kav getovcn?.
.TABOR*
nedelj* hi r.  ,------------
dataanom Dastadnfm 6am tar ■ mesečno po pott D HK—v so mo« muho D18*—, dortaribo m dom t> If—. m mknrco Dl*-. mmmtt po tag—w»
Knoot m pri mami ,TWOW* , MARIBOR, JmŽtaontahm **mA
som
Naslov
P osamezne Številke« Navadno Din —“75, ob nedeljah Din l*^
UREDNIŠTVO w uhaja t Mn*-boni, J»r?iiSew iLE i L *M* ■tropji* TiMoi lsUiwb H. *5i UPRAVA n o«h«i» * Jor&čcvi •lici St. < priHtS. damo- T«J» (oa M 24. — SHS poataaSakond ,*£aa Mia II.»I
M. aaradita Wm 4c*arja M M aaara- — RafcapU n M aaaZai»
m
Maribor, torek 27. oktobra 1925.
Leto: VI. — Številka: 244.
BORZA.
ČUKIH, (Avala), 25. oktobra, (Izv.) Pariz 20.95, Beograd 9.20, London 25.19, Berlin 123.70, Praga 15.39, Milan 20.55, Newyork 519.50, Dunaj 73.15, Briissel 23.70, Budimpešta 0.00727, Varšava 85, Sofija 3.80, Bukarešta 2.46.
Grki še niso ustavili sovražnosti
Nadaljnje prodiranje grških čet v Bolgarijo.
BEOGRAD, 25. oktobra. Po vesteh iz Sofije so Grki včeraj nadaljevali obstreljevanje nekaterih unest in vasi. — Grki tedaj še niso ustavili prodiranje na bolgarsko ozemlje. Po zasedbi Petriča Prodirajo v smeri proti Melniku, ki mu 8toje že blizu. Bolgarska vlada je odredila, koncentracijo svojih čet. Po vesteh Iz Soluna so bile grške čete &a bolgarskem ozemlju ojačene z dvema pešpolkoma ter eninr topniškim in enim konjeniškim polkom. Grki so začeli včeraj ob 4. ^rri popoldne obstreljevati Petrovo selo. j elužbeaih vesteh so ranjeni 4 grški aetnlki in več grških vojakov, p. ATENE. 25. okt. (Havas). Geneimla aStl!raiSfl: sn V7.pli n n. krrtv	tor-
lr3'Sa so vzeli na krov nekega tor-
■— n 1 Naš ministrski svet o Srško-bolgarskem konfliktu
Nevtralno stališče jugoslov. vlade.
BEOGRAD, 25. okt. Snoči je imel ministrski svet sejo. Večjidel se je bavil z tolg-arsko-gržikim konfliktom. Zunanji ftiinister dr. Ninčič je referiral o dogodkih v Bolgariji in o vesteh, ki jih je zu-^nje ministrstvo prejelo o tem iz Pa-a in_ iz drugih mest. Jugoslovanska , ,ada je sklenila, ostati nevtralna v tem konfliktu med sosedi. Ministrski svet je Vzel na znanje budi verbalno noto, ki jo jo poslala grška vlada Društvu, narodov. 'Atenska vlada zahteva, da se mora Bolgarija. oficielno opravičiti, obžalovati •voje postopanje naprami grškim obmej-®lnnj stražam in se obvezati, da bo kaznovala vojaške osebe, ki so odgovorne za jh konflikt ter plačati grškim rodbinam, ki so trpele pri temi škodo, 6 milijonov draheim odškpdnine.
pednega rušilca, ki je na poti v Brindisi.
ATENE, 25. okt. Višji častnik 4. armadnega zbora, ki je bil odposlan na mesto grško-bolgarskegn spora radi preiskave, poroča, da So Bolgari še včeraj zasedli grško ozemlje v globini 5 do 50 m in več.
SOFIJA, 25. okt. V protislovju s trditvami grškega*zunanjega ministra, ki jih je serviral Briaindiu; da so namreč bolgarske čete. zasedle nekatere točke grškega ozemlja, je bolgarska vlada na merodajnem mestu kategorično izjavila, da ni v teku sedanjega konflikta niti eden bolgarski vojak prekoračil meje
Vlada nima novih zakon-■ skih osnutkov!
•*o pridejo najprej na vrsto Seiplove konvencije izza 1. 1923.
. DEOGRAD, 25. okt. Ministrski svet na snočnji seji razmotrival nadaljni program Narodne skupščine. Ker bo raz o invalidskem zakonu trajala še « ’ nameraW vlada predložiti iZn.S?o konvencije, ki so bile sklenjene 1. l»2S ip Avstrijo, ker se sicer nahaja v arimfc m Izdelala nobenega novega zakonskega osnutka. Te konven-oije, ki slove pod imenom' »Seiplove pogodbe«, se tičejo v prvi vrsti odprave sekvestrov in ureditve terjatev med Avstrijo in Jugoslavijo. Slednje je posebno, važno ker so na njem zainteresirane binoge štajerske zadruge.
^emisija nemške vlade?
^•top nemških nacionalcev zoper lo-Sanski sporazum? — Razpust državnega ^ra? — Tudi Hindenburgov položaj omajan.
DEKLIN, 25. oktobra. Kakor vodstvo v^niško-nacionalne stranke in nje pokra-
j, .^ski načelniki, tako so tudi člane stran g11}? državnozborske frakcije na dana-seji sklenili, da ne odobravajo lordskega sporazuma. Obenem so še iz-*pii za. d emisijo treh ministrov, ki za-jopajo nemško-nacionalno stranko v vladi,
Dunaj, 25. oktobra. Če bodo nenjško-.^cionalni ministri podali ostavko, bo rzavni kancler dr. Luther —- kakor do-Rn ?Va *Neue Freie Presse podal pred-'lnlku republike Hindenburgu demi-1° celokupne vlade. V temi slučaju bo Besednik ponudil sestavo nove vlade 'Jelici ^ pa P°nudbe sigurno ne bo spredi r no^'e’ da bi se nemški nacional-^ntognili odgovornosti za I/ocarno. —
Zato pa ne bo drugega izhoda, kakor da se državni zbor ranpustj in razpišejo nove volitve. To predsednik Hindenburg more storiti, ker je sam prevzel odgovornost za locarnske pogodbe in ne bo mogel ostati še nadalje na svojem sedanjem mestu, če bi se stranka, ki ga je poslala na to mesto, odrekla odgovornosti za Locarno in izigrala sklenjene pakte.
Ravnatelj Anton Jeršinovič +
Celje, 26. oktobra.
Davi ob pol 8. uri zjutraj je umrl v celjski bolnici pavnatšlj tukajšnje realne gimnazije g. Anton Jeršinovič.
Pokojnik, znana in markantna celjska osebnost, se je rodil I. 1876 v Črnomlju. Gimnazijo jtrdovršil v Novem mestu in se odpravil nato na Dunaj, kjer^ je študiral na filozofski fakulteti.^ Za časa vseučiliškega študija na Dunaju se^ je vneto udejstvoval v dijaškem društvu »Slovenija«. Po absolviranem študiju je nastopil pirvo službeno mesto na gimnaziji v Kranju, leto na to je bil premeščen na ljubljansko gimnazijo, od 1.1906 do 1. 1019. pa je služboval kot profesor na realni giminaziji v Ljubljani. Dne 1. oktobra 1. 1919 je nastopil mesto ravnatelja realne gimnazije \- Celju. Ta učni zavod je vodil vešče in v splošno zadovoljstvo do prezgodnje starti.
Pokojnik je bil odličen šolnik, deloval pa je tudi laven šole na kulturnem in humanitarnem polju. Bil je podpredsednik celjske Glasbene Matice, nekaj časa predsednik Jugoslov. Matice, predsednik Podpornega društva ubogih dijakov itd. Rajnkega je že delj oa.-A mučila neozdravljiva bolezen, ki mu je danes pretrgala življenjsko nit,
Ravnatelja Jeršinovida, v katerem je izgubila SDS svojega dobrega pristaša, 'bodo ohranili celjski Slovenci v najlepšem spominu.
Dnevna kronika
— Himen. Poročil se je v nedeljo 25. t.m. v Kozjem g. Drago Zupančič, gostilničar in posestnik v Ptuju, iz znane in ugledne narodne rodbine, z gdč. Mici Vončina iz istotako znane nd-■ rodne rodbine v Kozjem. Mnogo sreče!
— Kralj se Je vrnil v Boograd in je sprejel v avdijenco najprej Nikolo Pasica, nato pa Stjepana Radiča.
— Senzacijonalne vesti o razkroju ■SDS prinašajo nekateri zagrebški listi, predvsem pa * Jutam ji list*. Slednji pravi, da obstoje v stranki tri skupin«, ki silijo narazen: velikosrbska, hrvatska in slovenska. O tem' velja ona: što <.e babi htilo, to se baibi snilo. Vesti te vrste ima-Jo namreč prozoren namen: vplivati "z radikale in utrditi omajan prostor, na katerem stoji drugi R v RR,
— Gospodarski krogi iz cele Slovenije
so minule dni na velikem zborovanju v Ljubljani protestirali z vso odločnostjo zoper previsoko obdačenje, ki tišči vse naše gospodarsko življenje k tlom. Za industrijalce iz mariborske oblasti je govoril g. dr. Pipuš. Posamezni govorniki so iznesli na dan slučaje, iz katerih se jasno vidi, kanu vodi sedanji davčni sistem naše’ gospodarico življenje in kakšne usodne posledice nas čakajo, če se ne bodo odločilni činitelji temeljito, resno in nepristransko lotili tega važnega vprašanja. Upajmo, da neprestani in številni protesti vendarle no bodo zaman.
Okrožna zadružna konferenca v IVSariboru
Maribor, 26. oktobra.
Celjska Zadružna Zveza je za včeraj 25. t- m. dopoldne sklicala v Maribor konferenco zastopnikov vseh svojih članic.v mariborskem1 okrožju (sodni okraji Marenberg, Maribor, Konjice, Sv. Lenart, Slov. Bistrica, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gor. Radgona, Murska Sobota in Dol. Lendava). Kako zdrava je misel, sklicati od časa do časa takšne šesta n aC zadrugarjev, je pokazala baš včerajšnja udeležba, saj so bile zastopane skorovse zadruge celega okrožja. Ne dvomimo, da je uspeh konference za vodstvo Zadružne Zveze zadoščenje in obenem bodrilo za sklicevanje nadaljni h okrožnih in morda celo samo okrajnih konferenc.
Predsednik -Zadružne Z,veze gosp. dr. Božič’ je v otvoritvenem .nagovoru iskreno pozdravil došle zadihigarje.
Ravnatelj g. Janko Lešničar je podal poročilo o stanju o bodočih nalo gah zadružništva v mariborskem okrožju. V celoti je v okrožju 101 kreditna zadruga (39 včlanjenih pri Celjski, 62 pri ljubljanski Zadružni Zvezi), 2 zadružni mlekarni, 5 kletarskih zadrug, 15 pr-žniških in živinorejskih zadrug, 14 kmetijskih nakupnih in prodajnih zadrug, 12 zadružnih elektrarn, 4 obrtne produktivne zadruge, 15 raznih zadrug (med njimi 5 ‘kmetijsko-strojnih), skupaj ■ torej 168 zadrug (od teh 72 pri celjski, 98 pri ljubljanski Zadružni Zvozi). Izven te ga je nekaj konsumnih in delavskih produktivnih zadrug, ki so včlanjene pri Zvezi gospodarskih zadrug v Ljubljani, 2 zadrugi iz tega okrožja ste tudi včlanjeni pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Vseh zadrug v okrožju je krog 180. Kakor povsod v Sloveniji, je tudi v tem okrožju razvito kreditno zadružništvo. Vendar pa mreža tega zadružništva še ni tako gosta, da ne bi bile potrebne in mogoče nove ustanovitve. Zlasti je v Prekmurju ustanovitev Kreditnih zadrug nujna stvar. ■ Dozdaj je tam vsega skupaj 5 kreditnih zadrug (2 pri celjski, 3 pri ljubljanski Zvezi). — Predpogoji za razvoj kreditnega in tudi ostalega zadružništva doslej tam i sicer niso najugodnejši, nezaupanje do zadrug in do denarnih zavodov voboe je veliko, ker še ni rešeno vprašanje obračuna •medsebojnih denarnih teirjatev med našo državo in Ogrsko. Tudi ni v Prekmurju zadružnih delavcev. Naša prosvetna u-prava bi si pridobila nevenljive zasluge, ako bi piri nameščanju učiteljstva v Prekmurju jemala v poštev predvsem meške moči in med njimi take, ki imajo smisel za zadružno delo.
Veliko pozornost bo trebalo posvečati mlekarskemu zadružništvu in tu predvsem strokovnjaškemu vodstvu takih zadrug, ki morajo biti zlasti tudi kos eksportni konkurenci. Mučno je, če se zgodi, kakor se je zgodilo pri neki splošni poskušnji na graškem trgu, kjer je naše mleko slabo odrezalo, ker je imelo najmanjši maščobni odstotek in ker tudi »icer ni bilo posebno snažno.
Naše do« ed a j li e živinorejske zadruge so še zel.o .primitivne, se omejujejo sko-ro zgolj na vzdrževanje plemenskih b|--kov, niso pa še pričele gojiti in širiti v svojem delokrogu čistokrvnih pasem. — Vso to delo naš še čaka.
Kmetijsko nakupno zadružništvo propada vsled premale zadružne discipline lu naobrnzbe, vsled premalih deležnih glavnic in vsled slabega, nestrokovnjaš-kega vodstva.
Pozornost bo treba posvečati zadrugam za zavarovanje živine.
Razveseljivo napreduje elektrifikacija okrožja potom zadružnih elektrarn: iz Maribora vodi že niz takih zadrug do Slov. Bistrice, nov krog zadružnih elek-traren se ustvarja okrog Ptuja, na severu pa so se pojavile Apače; Vse te zadruge so zdrave in trdne.
Temeljito in strokovnjaško poročilo je želo mnogo odobravanja zadrugarjev.
Revizor Zveze g. Janko Smodiš je podal obsežen, vseskozi stvaren referat o nedostatkih v zadrugah, najdenih povodom revizij, z neštetimi nasveti za izboljšanje poslovanja.
Predsednik Zveze g. dr. Božič, priznani naš gospodarsko-finančni strokovnjak, pa je. v globoko premišljenem referatu podal sliko gospodarskega položaja in razvoja od prevrata do danes zlasti z ozirom na obrestno mero. Po prevratu je bilo naše kmetijstvo in vse gospodarstvo razorano, vladala je del,o-mržnost, mnogi niso hoteli več kmetovat, lotili so se trgovine pohlepu po hitrem zaslužku. Cene so rasle vsled male ponudbe, vrednost denar ja je padnla. Sele Po letih, ko se je kmetijstvo z »pet napolnilo a pridelki, se pričen ja konsolidacija gospodarstva. Ta proces še ne bo kmalu končan, pričakovali imamo še trde čase. Orne kmetijskim pri del komi bodo še padale, ne pa v enaki meri mezde in cene potrebščinam kmeta. Kriza se bo vlekla še prihodnje leto in treba bo velikega napora, da se krnet vzdrži in ne prezadolži. V posojdnitah ‘n hranilnicah se množe prošnje za posojila, zadolževanje posestev raste grozeče, slab -znak so številne prodaje posestev v m!a--riborski oblasti.
Ista prikazen je v industriji in trgovini. Po prevratu smo hoteli na mah vse ustvariti,’ razvoj pa je pokazal, da smo se varali, prišle so krize, obrati so pričeli po vrsti Ustavljati delo, konkurenca tujine je vedno hujša. Tudi tu še ne bo tekom leta dni olajšanja.
Teimu primerno je bilo in je tudi denarno stanje iri poslovanje. Nastala j« deflacija, obrestna mera je rasla. Doči?* sc je dajalo za vloge pred vojno komaj 3—4% obresti, je po vojni narasla obrestna mera za vloge do 16%, obrestna mera za kredite pa od 7—8% čelo do 23% in več. Dokler je bil denar na cesti, se je še enemu in drugemu posrečilo, da se. je vzdiržal kljub taki obrestni meri. V splošnem pa je ta visokn obrestna mera onemogočila delo industriji in trgovini. Ako bi se bilo posrečilo, vzdržati obrestno mero Ves čas na znosni višini, bi naše gospodarstvo danes stalo drugače.
Govornik se je podrobno baviLz vzroki, zakaj so bančni zavodi tako silno navijali obrestno mero, dokler jih niso kolčno razmere prisilile, da so morali zadeti iti navzdol.
Zadruge in hranilnice pa so ves oas stremele za tem. da skušajo vzdržati primerno ravnotežje med obrestno mero za vloge in za kredite.
Referat je žel živahno odobravanj« vseh navzočih.
V debati je g. minister dr. Kukovec povdaril moralno višino zadružnega dela ter. Izrekel prepričanje, da 'bo zadružništvo znalo tudi v bodoče varovati interese slovenskega gospodarstva, G. Franjo Pirc je priporočal sklicanje večkratnih zadružnih konferenc, tudi krajevnih in okrajnih; opisoval j« propadanje kmetij ob meji; želi intenzivnejšo zadružno propagando ter izločitev osebnega sovraštva aned zadru-garji, Na razna vprašanja gg. Škuhala, Bratina L t. d. sta podajalal točna pojasnila gg. dr. Božič in Lešničar. — G. dr Fermevc žčll sklicanje posebnega sestanka' zadružnih elektrarn in nastavitev inženirja strokovnjaka za Podporo tem zadrugam, Predsednik dr. Božič izjavi v splošno zadovoljnost, da •ie tozadevno že storjen sklep načelstva, kakor tudi glede skupnega nabavljanja potrebščin za te zadruge. Izjavlja dalje, da je v izgledu nova velika električna centrala v Skalah za mislinjsko, Šaleško, paško in savinjsko dolino.
Ker se nihče ni več javil k besedi, je predsednik zaključil lepo uspelo konferenco. ki je trajala tri ure^
Sčrašr*
•T A B TLtTi
'V MTiTTnnTrr, nnp rr: Tfmvtrr#"mr,
PLlS, BIBRET, KRIMER, ASTRAHAN. ORIG. ANGL. SUKNO 1.T. D.
v veliki izbici, kupite najcenejše pri tvrdki
OGLEJTE IZLOZBE!
FRANC MASTEH, GLAVNI TRG 16.
OGLEJTE IZLOŽBE!
Mariborske vesti
Msrlbar, 26. oktobra IMS
^ ml Himen. V nedeljo 25. t. m. sta se poročil a Sltana Rajar, hčerka veterinarskega šefa mariborske oblasti gosp. dr. [Rajarja in med. univ. Dr. Tone Cizelj. Kot priči sta prisostvovala dr. Rajar in ravnatelj Gilčvert. Novoporočenoema iskreno častitamo!
m Himen. Danes sta .se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gosp. Franjo Mahkovec, finančni tajnik pri Finančnem ravnateljstvu v Mariboru in gdčna Berta Mahart iz ugledne •ljubljanske rodbine. Mlademu paru želimo obilo zakonske sreče! Več njegovih znancev.
m Proslava češkoslov. državnega praznika. Letošnjo proslavo 28. oktobra je priredil agilni Češki klub zlasti za naraščaj mariborske češke kolonije in sicer že to nedeljo, dne 25. oktobra. V ljubko ozaljšani dvorani meščanske šole v Cankarjevi ulici, kjer sta v pročelju gospodovali z državnimi zastavami oviti sliki kralja Aleksandra in prezidenta Ma-saryka, se je zbrala češka šolskai mladina, razen1 nje in njenih starišev pa tudi lepo število prijateljev jugoslov.-češko-slovaške vzajemnosti, zlasti članov Sč lige. Češkoslov. konzulat v Ljubljani je zaslona! at p.še g. Zibrt. Prireditev je o-fvoril trio »Drave« z intonacijo obeh državnih hirmu. Po tem svečanem'_ uvOdu je novzela besedo učiteljica mariborske češke deee gdč. Š v e c o v a. ki jev lepem nagovoru opozorila otroke na pomen 28. oktobra In jih z deklamacijo pesmi »Zbo rov« povedla tja. kjer se je tako sijajno preizkusil n. herojska domovinska ljubezen čsl. 'legijonarjev. Za njo so otroci (mično recitirali nekaj čeških pesmi. — Kato je zopet sviiml trio. potem pa je podpredsednik .Tč. lige g. dr. R e i s m' a n v jedrnatem' nagovoru označil skupno cilje in složno delovanje Češkega kluba 5n -Tč. lice za utrditev bratske zvestobe, ki je rodile 28. oktober. Proslavo je zaključil predsednik Češkega kluba. gosp. B u r e š z apelom' k domovinski ljubezni In narodni zvestobi.
m' Nadalje! program »Ljudske univerze«. Po zaključenem liigijenskem’ tečaju (zadnje predavanje bo v petek) na-tneravft Prirediti »Ljudska univerza« serijo predavanj izinaše kulturne zgodovino. Posebnost te serife bodo večeri slovenske umetne pesmi. 7a neznatno vstopnino se bo občinstvo lahko seznanilo razvojem' človeškega petja. Predaval bo g. prof. Brozovič, pevske točke pa bodo izvajali člani naše oper?.
m’ V Higijenskem tečaju bo predaval nocoj — v oondeljek — ob običajni uri g. dr. .Turečko o zdravstveni zakonodaji.
m Seja zdravniškega društva se bo
vršila jutri v torek ob 6. uri zvečer v restavraciji na glavnem kolodvoru.
m Počastimo žrtve svetovne vojne! Prvi november, dan posvečen spominu rajnih. Množice bodo ta dan romale na pokopališča, posečola grobpve svojih dragih, jih zaslišale s cvetjem in prižigala svečke. Na mariborskem mostnem pokopališču na Pobrežju, pa spi večni sen več tisoč vojakov, vseh narodnosti ln ver. Daleč, daleč jim’ je bila domovina, ne bo njihovih svojcev, da bi jim okrasili grobove, da bi prižigali lučke. Meščanstvo in prebivalstvo mesta Maribor in okolice, pa stori ti svdjo dolžnost
ter namesto odsotnih mater, nevest, očetov, bratov in sester,' pomagaj krasiti s cvetkami in lučkami gomile onih, ki so izpili grenki kelih svetojvne tragedije do dna in spe pri nas večno spanje. Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni preminulim vojakom v Mariboru je prevzel letos skrb za vojaške grobove, a brez Vaše pomoči, bo svoj namen težko izvršil. Zatoraj ne Idi te na praznik Vseh svetih mimo nabiralno mize, ki bo postavljena pri vbodu na pokopališče, da bi se vsaj z mtajhnim zneskom'ne oddolžili padlim in v svetovni vojni preminolim vojakom. Šolska oblast _ se tudi naproša, da depa z venoi in cvetjem okrasi zapuščene grobove. — Rod, ki mrtve svoje ceni in spoštuje, si bodočnost zlato kuje. — Zveza slovenskih vojakov, pododbor v Mariboru.
mi Spomenik padlim vojakom. V soboto 24. tm. je imelo presojevalno razsodišče za natečaje načrtov _ za spomenik padlim in v svetovni vojni preminolim vojakcim v Mariboru sejo. Natečaja se je udeležilo 26 konkurentov. Prvo nagrado je odbor prisodil geslu »7a. domovino« in nagrado je dobil g. Lojze Dolinar, kipar v Ljubljani, čigar osnutek se tudi priporoča odboru v izvršitev. Druga nagrada je bila prisojena geslu »Žrtev«, ter dobi nagrado z. profesor Franc Ravnikar v Mariboru, tretja nagrada pa je bila pisojena geslu »Strogo in nežno«, ter dobi nagrado arhitekt Viljem' Krainer v Ljubljani. Načrti se bodo prihodnje dni razstavili.
m Prijeta tihotapca. Včeraj se je posrečilo naši policiji, da je zopet izsledila dva tihotapca, avstrijska državljana, ki sta tihotapila saharin in cigaretni papir.
m Tatvina. Š. Štefaniji je bita 25. tm. ob 5. uri ukradena v neki tukajšnji gostilni potna košara. Prizadeta je oškodovana za 1400 Din.
m Pobegla krava. V nedeljo 25. tm. je iz župniškega hleva ušla krava in šla malce na promenado Po Gosposki ulici in na Glavni trg, kjer jo je stražnik prijel in zaprl v neki hlev,
m Policijska kronika. Od sobote na nedeljo je bilo izvršenih 6 aretacij ih vloženih 20 prijav. Vsekakor velika živahnost za naše mesto. Danes pa je bila izvršena 1 aretacija, a vloženih je bilo 8 prijav, ki se tičejo najrazličnejših prestopkov.
m Elitni koncert z gostovanjem g. Cirila Bratuša, Andirienne de Ralvy in čelista M. Wdrliček-a se vrši v četrtek,22. tm. v Veliki kavarni.	2296
/okolstvo
o Dar Sokolstvu. Namesto venca na grob šolskega upravitelja g. Martina Vodenika je daroval g. Anton Vodenik, trgovec in posestnik v Petrovčah, domačemu Sokolskemu društvu 100 Din. — Hvala! Zdravo!
Kino ,
»MALVA«.
Grajski kino predvaja od danes do vključno 2?. t. ni. krasno 6dejrnsko dramo, dramo ponosa, bolesti, jeze in ljubosumja. V glavni vlogi nastopa Lya de Pntti, ki nam1 kot znana filmska zvezda .gotovo doprinese mnogo užitka. — Kritiko priobčimo jutri.
»Planina usode«.
Apolo kino daje ' danes zadnjikrat krasen film »Planina usode*.
/port.
NOGOMET.
Maribor
TSK MERKUR : 8K Svoboda 3;2.
Merkur je nastopil z dvema rezervama, toda kljub temu njegova igra ni odgovarjala vrednosti moštva. Komaj in komaj je dosegel trevji in, odločilni gol, 'dočim' je drugi padel iz enajstmetrovke. Svoboda je bila v dobri formi a je igra-14 mestoma surovo. Igralci so si na igrišču žugali s pestmi, a g. sodnik ni ukrenil ničesar.
j c Maribor n. nar. : Rapid II. nar. 2:3.
/ Sodnik g. Grebenc je sodil pristransko in jako nekorektno. Gospodu kandidatu, ki se že drugo loto pripravlja za nogometnega sodnika, ibi svetovali, da predela ponovno tozadevna pravila, a podsaveznim funkcijonarjera, da ga pri opravljanju dolžnosti nadzorujejo, ker tudi šport naših mlajših zasluži nekaj upoštevanja. ,
) Merkur rez. : Svoboda rez. 3:0. r Rapid old boys : Ptuj 3:5, (2:2).
Murska Sobota SK Mura : ISSK Maribor 0:11 (0:5).
Š tem rezultatom ni rečeno, da je SK Mura bila z lahkoto poražena, topot je držala igro do konca odprto, a ni bila Mariboru kos, ker je ta predvedel lepo kombinacijsko igro ki smo jo že dalj časa pogrešali. Glavno zaslugo na uspehu imajo krilci ki so uspešno podpirali napad, ki je z rezantnimi streli oblegal vrata SK Mure,
Na koncu igre se je SK Mura zahvalila sodniku g. RndoliČ-n za nepristransko in brezhibno' vodstvo igre s trikratnim zdravo.	J.
Celje
Maribor : Celje 1:1.
V medmestni .tekmi Celje:Maribor je kompletno Rapidovo moštvo zastopalo naše mesto. Zastopalo, pa ga je jako nečastno. Neodločen rezultat nikakor ne odgovarja močem imenovanih mest. Res je, da je bil sodnik g. Och« nekoliko pristranski. veudar se vsa krivda ne more prevaliti na njega. Da je takoj ob pri-
četku tekme izključil branilca Korena, je ravnal gotovo dobro, ker se surovosti ne smejo pripustiti, temveč se morajo v kali zatreti.
Nezadovoljstvo v naših športnih krogih, ki ga je izzval Odlok MO, s katerim je bil Rapid delegiran v Celje kot reprezentant mesta Maribora, je bilo torej povsem' upravičeno. Gss. funkcljonarje opozarjamo, da se v bodoče ogibljejo takih sklepov, ker odgovarjajo oni za podobne neuspehe.
hazena.
Maribor
SK Mura:ISSK Maribor 3:2 (2:2).
Nedeljska tekma, ki sta jo odigrali družini »Mure« ln »Maribora« nam1 ni nudila tega, kar smo pričakovali. Zadovoljili sta le v prvi polovici, dočim sta v drugi polovici igrali igro, ki bi nam jo predvel lahko kak boljši naraščaj. Le obramba Maribora je vztrajala skozi celo tekmo in obvarovala družino občut-nejšega poraza. Maribor je bil ves čas v premoči, vendar je rada nerazpoloženosti napadalk ni mogel izkoristiti. Levo krilo Vodebova je nastopila bolna in v drugem polčasu sploh ni dobila žoge. Center je udarjal iz razdalje 10—15 metrov, kar je pri hazeni popolnoma napačno in brezsmiselno. Desno krilo je bilo boljše, vendar nima pravega strela na gol, ker meče z obema rokama, vsled česar žoga nima. sile.
Priznanje zaslužita, le krilki, ki sta bili v boljši formi kot v tekmi proti Ptuju. Branilka Z. Starčeva je bravurozno pobirala žoge in je bila najboljša v polju. Tudi vratarica je od zadnje tekme znatno napredovala, in držala nebroj ostrih strelov. Edino zasluga obrambe je, da je Maribor dosegel tftkp dober rezultat. Če pa bi napad boljše izkoriščal šanse in igral premišljeno,- bi Mura: sigurno podlegla. Koti 2:9 Za Maribor. Sodnik g. Pehajm je sodil dobro, a je napravil napako, ker je žvižgal gol. na-oravljen iz kazenskega prostora in ga kasneje razveljavil.
Rapid : Ptuj 5:1. ~
Minulo nedeljo je zopet, gostovala družina »Ptuja« v Mariboru in odigrala tekmo z Rapidovo družino, ki pa ni pokazala. posebne igre. Vse delovanje ln prizadevan je je bilo oprto na1 napad brez pomoči krilske vrste. Ptujska družina ne zaostft.jA mnogo za Rapidovo. ki ima zahvaliti razmeroma dober rezultat le dejstvu. da nima Ptuj v napadu nobene igralke, ki bi. mogla zadati resen, močnejši udarec. Sodnik gosnod Sepec je bil. kot običajno, jako dober.
Stanovanje dobi poltena fio-(Orcžnica, ki bi pomagal« turi dopo'dne in 1. uro pnncldne Ponudbe pod „Takoj* n» o-pravo.	2293
Glasovlr, deber, rt rzam« v
natom. Ponudbe na H nko S*x, Grajski trg.	2292
Slika z« legitimacije Foto-atelie Japelj. Alek*androvft cesta 25, „TrgoYski dom“, ▼hod na dvoričču. 2062
Glasovlr, dobro ohrnnien, p-o-dnm. Meljska c. 40, desno. 5266
Denarnice, čolske torbice, mape in jermene ir knjige, nahrbtnike kakor tudi mlične korieke ip torbice za potoTa nje priporoča Iran Kravos, Aleksandrova 13.
Ferromeltochlna ..Utmlanl*1
zdravilno Kina vino z teinom pripravljeno na bari najboljšega vina z otoka Rab, iz lastnih vinogradov. Predpisujejo ia priporočajo ga zd.avniki kod sigurno radikalno zdravilo za sledeie bolezni i Slabost, onemoglost, hledoličnost. malarijo, rahitidisa in kot robo-raas te stomachicum. Razen Uga se priporoia porodnicam in rekonvalescentom. Ferro-mallochina so priporoča tudi otrokom za dober tek’in kar je poglavitno, ne kvari želodca, temveč ga ojačnje in poveča apetit. Ferrogftoltochina .Utmi-ani* originalna steklenica od 350 gr. vsebine se debi pe vseh lekarnah, a kje ga ne bi bilo, ee naročuje pri IzdelovaUlju. Pezi ha ime: Ferromaltochina jUsmiani*. Ime in znamka po zakonu zaščitena. Varnjte se ponarejenih znamk. Ferromaltochina izdeluje edino lekarna Usmiani, Rab (Dalmacija). Zahtevajte spteialni cenik, katerega se pošlje brezplačno v vpogled. Številne zahvale in priznanja so v pogled. J163
Vsa prosta stanovanja, tudi prazne sobe za Štedilnik izvolijo lastniki tudi t lastnem interesu takoj prijnviti stanovanjski borzi „Marstan*. Rotovški trg.	22D4
ISSK Maribor rez.: Merkur rez. 3:1.
Najboljša je bila Grazelijeva, ki je z brzino in tehniko naravnost presenetila. Družinama manjka predvsem strel na gol.
Ljubljana
: Ljbljana : Zagreb 4:12.
TEŽKA ATLETIKA.
Rokoborba. Zagreb : Maribor. Agilni TŠK Merkur neguje vse spor™® panoge. Tiho in mirno je ustanovil tud težko atletsko sekcijo, ki je v prvič, nastopila kot predstavnica tez atletike v Mariboru in povabila 7-agre . katerega je zastopal AŠK Croatia- M " riborski atleti so se častno borili za £v0 je barve in dosegli lepe uspehe. Tekm je sodil savezni sodnik g. Čimin Stiepa ^ jako korektno in tudi nepristransko. Stanje v posameznih kate^orun je sledeče: Bantam. 1. Časar (M) PJ-6’ maga Jurkoviča (Z) in Schnideritsena, ter doseže prvo mesto. 2. .Turkovič (Cro* ati a). 3. Sehmideritsck (Maribor) jo 1,1 diskvalificiran.
Lahka peresna teža: 1. Lobnik (Mer* kur). 2. Spevan (Croatia). 3. Glurna0 (Merkur).
Lahka kategorija: 1. Metrner (Croatia). 2. Catalinič (Croatia). 3. Gum*W (Merkur).	„
Srednja A. 1. Markovič (Croatia). Breznik (Merkur). 3. Tretnink (Merkur)* Sporno je. kdo od zadnjih dveh dob dinugo mesto Odločitev bo padla na ki11' bovem trainingu.
Srenja B. 1. Arzenšek (Merkur). 2. C** leda (Croatia).
BOKSANJE.
Po končani medmestni tekmi se j6 VL šilo propagandno boksanje. Novosh jo je Maribor prv’č videl jevzhuj* veliko pozornost. Kot prvi par sta stonila v akademskem boksanju V a n k Ček in Mo n* as (oba, Croatia). Boril« sta se neodločno dve rundi po 3 nuni« in eno 4 minute. Drugi par: RupčiC (Croatia) - List. (Merkur). Najbolj zagrebški bokser Rupčič je imel tabo posel. List se je udal že v drugem1 Bilo je tud:i nekaj krvi. Tretji par: ™ j-aivičnik (Merkur) - Budi£ A/, atia). Erjavičnlk se uda v tretjem % J Četrti par:	Mo n a« - Boh ani če*
(Croatia). Neodločno. Kot zadnji par sta' nastopila v šolskem' boksanju Rupči6 1® Budi6- Predvedla sta lep boks in podal® izborno tehniko. Publika ju je požrle*' vila z aplavzom, kar je znak, da je tud1 te vrste šport vzbudil mnogo simpatij.
Mlademu TSK Merkurju čestitamo K velikemu uspehu.
31. •ktober, svetovni hranilni dan. Kdor potrebni« stanovanjc ali svoj dom, naj praznuje svetovni hranilni dan četudi z malo vlogo za lastno ali sploHno starheno akcijo pri kreditni stavbeni zadrugi „Mok mir“, Rotovški trg- 229Ž
Najmodernejši
PREMIKI PAPIR
vedno novosti
pri Zlati Brišnik, Slovenska ul, 10
NOSKE KLOBUKE
po najnižjih cenah nudi tvrdka (848 ANICA TRAUN, Maribor, Grajski trg 1,
z mesarijo, takoj na prodaj ali v zamenjavo s takšno v Zagrebu. Dobro idoča, v središču mesta Maribor, 3 minute od Glavnega kolodvora, obstoječa iz gostilne z mesarijo, trgovskim in gospodarskim poslopjem i. t. d., vrtom za zelenjavo, ev. stavbišče. Vprašati: Maribor, Aleksandrova cesta 38.
2|97
$Ci*lcar; »Mariborska Tleko/rna« v Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav SDindler novinar. Tzdaiatelj: Konzorcij »Tabor**
Juredstavnlkr .Vekoslav SitilBidler. novinar. Ob«, v MjirJ.bo.vi