Ste v. 184
TRST, torek 5. julija I9IO
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
M «k aadaljah la praznikih ab 5., ab penvtfaljklk ak t. zjutraj. ?*aainl£ne itev. aa prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnopk
tokakarnah ▼ Tratu in okolici. Gorici, Kraaju, »t. Petra, Postojni, Sežani, Išabrežini, Sr. Luciji, Tolmina, Ajdov-ičini. Dornbergn itd. Zastarele itev. po 5 nvd. (10 stot.). 94LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI T liro kosti 1 Kolona. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi p« • »t. «•«» aaaartnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa tO Bt. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrt* 20 K, vsaka asdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * atol. beseda, n^j-saaaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le npmvi „Edinosti . -«-' ■■ — Plačljivo In utožljivo * Trstu. =====
NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo polifci*n«g» društva JKdinoftt"
F
Primorsko.
ja SMi/
sm aelo leto 2« K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; aa aa-
točba brez doposla.no naročnina, se uprava ne ozira. JTaratalu* aa Mietjak« ladanja „MIHOSTI" ataaa: a* ••la lata Stm l-a«, aa 90I lata Krom >-00.
7ai dopisi naj se potiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vaaa pisma a« aa sprejeiaaja In rakapisl at vrafiaja
Naročnino, oglase in reklamacije ja poiiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: nlloa Giergla Galaltl 18 (Naradal da«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINI. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpiaana zadruga z omejenim poroštvom v Trstn, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18.	—
PaStao-hranllnKnl račun SL «41 652. TELčFOfl It 11-57.
SRZOcIfiUNE UE5TI.
Proračunski odsek.
DUNAJ 4. Proračunski odsek poslanske zbornice je danes predpoludne nadaljeval razpravo o vladni predlogi glede italijanske nravne fakuitete. Po formelni debati o zapisniku zadnje seje, je, potem ko se je baron Morsey odpovedal besedi, govoril posl. Oostinčar in sicer slovenski. Gostinčar je dovršil svoj govor ob 12. uri in je izročil 184 resolucijskih predlogov. Na to sta govorila posl. Nemec in Stanek. — Poslednji je prekinil svoj govor ob 1 uri pop., nakar je sledila enourna poludanska pavza.
Posl. Nemec (češki socijalni demokrat) je izjavil, da naj bi bila vlada na prosto ukrenila, da se reaktivira zakonito določena in tudi že ustanovljena pravna fakulteta. Stranka govornika zagovarja pač z vso močjo opravičene kulturne zahteve Slovencev, prepričana je pa, da ne more noben narod svojih lastnih kulturelnih stremljenj povspe-ševati z oviranjem drugih.
Posl. Stanek je izjavil, da ne more biti govora o sovraštvu čeških poslancev nasproti Italijanom. Nasprotno pa mora dvomiti o odkritem prijateljstvu Nemcev do Italijanov.
Govornik je predložil dve resoluciji glede volitve pododseka in sklicanja enkete v stvari visokošolskih vprašanj.
Posl. P i 11 o n i je izjavil, da socijalni demokrati vzdržujejo svoj spreminjevalni predlog glede sedeža Trsta. Resolucija posl. Staneka ne more ob tej priliki računati na glasove socijalnih demokratov, ker bi prov-ročila nadaljno zavlačenje že dolgo odprtega vprašanja italijanske fakultete.
Govoril je še posl. C h o c, s čemer je bila generalna debata dovršena. Razprava je bila prekinjena in seja zaključena. Prihodnja seja jutri.
Kazenska razprava radi tatvine — 342.365 Kron v banki korperativi v Trentu.
DUNAJ 4. Danes ob 10. uri predpol. je pred tukajšnjem porotnim sodiščem pričela kazenska razprava proti 29-letnemu Josipu Colpi, iz Trenta, ki je obtožen, da je dne 30. avg. 1909 ukradel na škodo banke kooperative v Trentu svoto 342.365 Kron.
f Profesor Schiaparelli
MILAN 4. Danes zjutraj je umrl glasoviti astronom senator prof. Ivan Schiaparelli
v starosti 75 let.
Otvoritev slovanskega časnikarskega kongresa v Sofiji.
SOFIJA 4. Danes predpoludne je bil v navzočnosti pravosodnega ministra dr. Kre-steva, ki začasno vodi ministerstvo za javni pouk, sofijskega župana in mnogih drugih ličnosti otvorjen slovanski časnikarski kongres. Predsednik vseslovanske zveze, Josip Holeček, je otvoril kongres z nagovorom, v katerem je omenil posebno ljubezen Slovanov do svojih bolgarskih bratov in nagla-šal, občudovanja vrednih kulturelnih napredkov, ki jih imajo Bolgari beležiti pod zaščito močne armade. Zaključil je z najbo-ljimi željami za bolgarski narod in za blagor Bolgarije. Govor Holečekov je bil ponovno prekinjen odobravanjem.—Nato se je vršila volitev predsedstva- Predsednikom je bil iz-
P O D L 1 S T E K.
Jurkica Agićeva.
Povest.
Hzralt-ki opisal Ks. Šandor-Gjalski. - Prevel Fr. Orel
voljen Robčev, generalnim tajnikom Heiret (Ceh).
Predsednik Bobčev se je zahvalil členom kongresa za čast, ki so jo izkazali Bolgarom, ker so Bolgara izvolili predsednikom.
Omenivši cilje kongresa, je Bobčev izjavil, da želijo delegatje, naj bi se časnikarji vseh slovanskih dežel združili v ožjo zvezo, da tako tesneje spojijo kulturelne od-nošaje med Slovani.
Na to je povzel v imenu vlade besedo minister dr. Krestev in izjavil, da otvoritev kongresa pomenja na bolgarski narod dogodek. Sofijski župan je prisrčno pozdravil udeležitelje kongresa v imenu prebivalstva. Zagotovil jih je najtoplejih simpatij prebivalcev glavnega mesta. — Po nadaljnih pozdravnih nagovorih je Čurčič predlagal, naj se Holečeka izvoli častnim predsednikom in naj se odpošlje carju Ferdinandu uda-nostno depešo. Oba predloga sta bila vspre-jeta z veliko pohvalo.
Nesreče na železnici.
DUNAJ 4. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic poroča: Včeraj ob 3.15 popoludne je pri kilometru 9 proge Dunaj-Solnograd na provizoričnem cestnem prehodu pred postajo Hadersdorf-WedIingen lokalni vlak št. 43 zadel ob voz, na katerem je bilo 7 oseb. Pri tem je bila soproga pekarskega mojstra Ana Koblischer iz Dunaja ubita, pekovski raznašalec Hanel težko in dve osebi lahko ranjeni. O tej nesreči je bila takoj uvedena preiskava.
L1NC 4. Tukajšnje ravnateljstvo c. kr. državnih železnic je izdalo nastopno poročilo: Posebni vlak št. 137, na katerem se je vozilo krščansko nemško pevsko društvo iz Linca v Solnograd, je včeraj na postaji Frankenmarkt zadel na neko lokomotivo, pripravljeno tamkaj za priprego. Pri tem so bili štirji uslužbenci in en potnik težko, vendar ne smrtnonevarno, en uslužbenec in trije potniki pa lahko ranjeni. Trije vozovi so skočili s tira in so bili, kakor tudi obe lokomotivi poškodovani.
„Naše" srednje šole.
ii.
Železnice, trgovsko-obrtna podjetja in šole so tiste tri glavne žile, po katerih priteka vedno več nemškega življa v obja-dranske pokrajine, grozeč obstanku, gotovo pa hudo ovirajoč naravni razvoj domačega prebivalstva, prav tako laškega kakor slovanskega. — Sila državnega in zasebnega u radništva, ki ga vabijo v naše kraje imenovana podjetja in omenjeni zavodi, je že dandanes dovolj velika sama po sebi, ali še nevarnejši je za nas po dveh postranskih činiteljih : Prvič prihaja v naše kraje s tujo gospodo tudi jako mnogo pripadnikov nemškega naroda, ki so v podrejenih službah, bodisi kot poduradniki, bodisi delavci in služkinje. Drugič pa zavzemajo gori imenovani nemški uradniki skoro vsa najvažnejša in odločujoča mesta, tako da so naši ljude ne le izročeni njihovi dobri volji in samovolji, ampak morejo vsled svojega službenega stališča kontrolovati vse naše narodno življenje in ga po potrebi tudi — ovirati. Da se to tudi v resnici godi v	t-ct,
življenja, o tem slišimo že dest V ? dan glasne in prikrite tožbe, m malo pomagajo baš zaradi tej vrste naših nasprotnikov take ... : Ni-
kakor bi ne mogle biti bolje. Vse te aristokrate, plutokrate in birokrate prešinja namreč ena misel, kolikor mogoče dolgo izrabljati naše moči, držati nas v odvisnosti in nevednosti, zato ravno pa nam s tako „sveto" resnostjo odrekajo najelementar-nejše narodne pravice. Ali recimo, da je na gospodarskem in političnem polju le moč, ki jo ima kaka stranka, odločilna za to, kdo ima prav. Recimo dalje, da je treba Slovanom v Avstriji, zlasti pa Jugoslovanom neutrudnega dela na gospodarskem polju in neustrašenega boja na političnem, če hočejo priti do tistih pravic, ki jim gredo po številu in važnosti lege njihove domovine. Vse drugače pa stoje stvari na — prosvetnem polju, kjer bi morala igrati moralna poštenost prvo vlogo. Da, tega se zavedajo naši nasprotniki prav dobro, zato skušajo maskirati svojo pohlepnost in nasilnost — s krinko poštenosti, da, celo sleparstva se ne boje, da bi le vsaj nekaj let še mislil svet, da se gre njim za pravico, nasprotnikom pa za — tlačanje iste. To pa delajo iz enega in edinega razloga, ker vedo ti naši ljubeznivi vsiljenci, da teptano ljudstvo, če ga okaniš za moralne pravice, včasih huje vzkipi, nego če mu jemlješ gmotno imetje. Sicer tem gospodom priseljencem ni danes več toliko ležeče na tem, da bi se vseskozi skrivali za moralično pobarvane španske stene, njihova samozavest je večkrat že tolika, da nastopajo brez krinke in seveda tudi — izzivalno.	*
Le pomislimo na razna njihova društva in celo — politična, kjer izdajajo vse svoje, včasih morda nekaj naivno izražene — aspiracije. Na šolskem polju pa, kjer jim cvete tako, kakor nikjer drugod nacijonalna pšenica, se jim zdi potrebno še dalje igrati vlogo nedolžnih zatirancev, ki jim barbarski domačini Primorja ne puste (da bi tako bilo !), da bi se v miru gostili s pečenko in pogačo, ki bi bila menda v prvi vrsti namenjena domačim otrokom.
To vlogo igrajo seveda le nasproti svojim slabo poučenim rojakom na severu in v prilog c. kr. vladi, ki jim pridno drobi najboljše grižljeje v obilno skledo protekcije. Da bi se domačini, Lahi kakor Slovani, le hoteli prav zavedati, da igrajo ti priseljenci vlogo volka v basni, dolžečega niže pijoče jagnje, da mu vodo kali. Toda naši zastopniki in zlasti širši sloji so pre-dobrodušne pare, da bi enkrat glasno in odločno zahtevali, da se ima nehati ta nevredna — igra! Pomislimo, v Primorju, kjer ni niti 1 in pol odstot. urojenega nemškega prebivalstva, imamo 3 nemške gimnazije, 3 nemške realke in več nemških ljudskih šol, ki jih vzdržuje država, dočim imajo Lahi do danes le eno c. kr. gimnazijo v Kopru, dočim so vse njihove druge srednje šole v deželi — nedržavne, mestne ali deželne. Slovani pa imamo eno srednjo šolo v Pazinu (hrvatsko) in nekoliko čistih, nekoliko mešanih razredov za učiteljske kandidate, med temi pa ni niti enega čisto slovenskega srednješolskega razreda. Nemški razredi srednjih šol rastejo kakor gobe po dežju, protestantske in šulvereinske šole se podpirajo z državnimi sredstvi, nemškim pijonirjem na jugu in njihovim komandantom na severu r»p "co ♦	; ievoli.
Tamni so. da falzifikuieio celo sta-»
naravna prikazen, ki bi ^pravila dosedanjo — vnebovpijočo krivico, ker pa se to na sramoto c. kr. vladi in našo velikansko škodo žal ne godi, vidimo, kako brezobrazni zavijači so ti nemški možje, ki se obnašajo kakor kaki mučeniki meneč, da so naši osrečevala", ki da nam prinašajo - kulturo !
Lepa nesebičnost to res! Kako hvaležni bi bili mi, da vas nikdar videli nismo! Celo državni poslanec Hofmann-Wellenhof, znani protektor primorskega, zlasti tržaškega društva, je prodajal v drž. zbornici 15. junija tako d\omljivo modrost, ki pa ni v prav dobrem prijateljstvu z resnico, hčerko božjo; iste litanije nemško-nacijonalne pohlepnosti in nepoštenosti pa prepevajo tudi naši primorski in kranjski kulturonosci nemške, ponemčene in judovsko-nemške narodnosti v svojem oficijelnem glasilu („Mittei-lungen der deutschen Schule fiir Krain und Kiistenland"), ki izhaja pod jako varnimi in avtoritativnimi avspicijami. Ni sicer vredno, da bi se spuščali na kritiko teh v imenovanem članku navedenih statističnih podatkov, ker je itak jasno, da so možje slepi in gluhi za življenske resnice in ne pomislijo, da jedo naš kruh in da je le na?a mladina po veliki večini, ki jim sploh omogočuje, da žive tu med nami kot neljubi — vsiljenci. Pri takih razmerah in dejstvih pa je vendar več kot nesramno, če trdi neznani pisatelj članka, da se slovenski učitelji vsiljujejo v nemške zavode, in želi „dass die deutschen Anstalten von derartigen „Lehrindividuen" (nota bene: med narekovnji!) versehont bleiben" (da bi se nemškim zavodom prizaneslo s takimi „učnimi individuji"). Če bi vzeli statistiko učencev takozvanih nemških zavodov po slovanskih, zlasti slovenskih deželah, bi pač videli, toliko nemških „Lehr-individuen" — ne spada v te po sili in proti volji ljudstva obstoječe „nemške" zavode. Drzno je tudi trditi, da prihajajo nekateri slovanski učitelji na takozvane nemške šole po protekciji slovanskih uradnikov v ministerstvu, ko vendar na lastne oči lahko vidimo, kako mladi in kako nesposobni ljudje prihajajo na Primorsko in kake uspehe dosezajo ti mojstri pedagogike. Sicer pa ni samo navedeni članek v službenem glasilu nemških profesorjev naših krajev do cela izdal cilje in želje teh nemških agitatorjev (važno bi bilo zlasti ogledati si zaključke članka še posebej!), ampak tudi njihovo zadnje zborovanje v Ljubljani je bilo navdihnjeno z istimi željami, ki so vse prej kot — pedagogične.
Tudi tam so gospodje sklepali razne resolucije, ki prav lepo pričajo, s kakim zaupanjem smejo slovenski stariši izročiti takim vzgojiteljem svoje otroke. Toda stvar nas, kolikor je narodno-političnega značaja, manj briga, važnejše je, da se ti gospodje kar nis ne sramujejo postopati naravnost proti interesom vsega akademično izobraženega srednješolskega stanu in zahtevajo v direktnem nasprotju s sklepi zveze avstrijskih srednješolskih "društev, „da naj smejo podučevati laščino in slovenščino na srednjih šolah ljudski in meščanski učitelii dokler «» 7*»	. • ' : ;
ako
ro pa
uf-n
v ■ iteljev Nemce*. " ir.KS misc-da bo treba te I vcV. pf; nr^, srednje j vanju dr. zve: da - javno — ožigos .ti m itlije' t<» kako. ti rdi dr.:. i«.soi"cije . t	objaviti niso
Hm ' "
vamot
i. i
:> »1-irk.O

Uverjen sem, prepričan, moram verovati temu, je začel kričati Nalješkovič.
Bilo si kakorkoli, jaz se niti ne povprašujem ali je resnično. Meni je: Kdor se ne osveti, se tudi niti ne posveti, — je dostavil Levi, ko je, po svojej židovskej naravi, nad vse hrepenel po maščevanju.
Tudi Milkovičevi se je vmirila vest. Onega večera je celo pomagala Lisički pre-pisavati dopis za list, ki so ga sestavili takoj istega večera. Na razstanku so morali vsi obljubiti, da se za stalno zbero zopet naslednjega večera radi sestave tožbe in pamfleta ter da se sploh dogovore pobližje.
*
* *
Cim so nastopili milejši spomladanski dnevi in se je MaleŠevič povrnil se svojega
poslovnega potovanja, odpravil; na Dunaj, da prebije tam nekaj svojem sinku, ki se je vzgojeval v lovven-burškem konviktu. Z Dunaja pa je imela odpotovati v češke kopelji. Na razstanku se je spustila Jurkica v tak jok, da jej je lastna pamet dokazovala neumestnost tega. A naposled je bilo deklici v resnici žal, ko je pomislila, kako jej bo odslej brez ugodne Irmine družbe; ali da plaka tako silno po njej, — priznavala si je sama — je smešno. A vendar ni mogla drugače. Zelo, zelo dolgočasno jej je bilo in ves dan se ni mogla razvedriti. Kakor vsako dekle obdale so jo takoj zle slutnje: in, kakor je že bila prestrašena, stresla se je pred grozoto, da se jej ponove take neprilike.
Nekoliko dni po Irminem odhodu je odločil MaleŠevič, da se priredi zajutrek v malem perivoju pred hišo. Bilo je krasnega aprilskega jutra, četrtek, in Jurkico ni nič skrbela, šola. Kava še ni bila pripravljena, ko je služabnik prišel s pošto onega dne. Za jurkico so bili tri pošiljatve, dve pismi in en časopis.
Kaj je to? Naročena nisem; pa mi pošiljajo, — je izpregovorila začudeno; opazila pa je, da je tudi pismo od doma;
je takoj časopis in drugo pismo, pa z naslado odprla očetovo pismo.
MaleŠevič si je bil v svesti, da je dobil le pisma kupčijske vsebine, zato je takoj razgrnil časopise, da jih prečita. Udaril mu je v oči najprej dopis iz Pazarincev pod naslovom: „Komu so poverjene naše hče-rice ?" Iz radovednosti je čital najprvo ta članek. Čim dalje je čital, tembolj je postajal bled. V dopisu sicer ni bila imenovana Jurkica, a bilo je za vsacega, ki je v zadnjem času bival v Pazarincih, tako jasno, da nihče domačih ni mogel dvomiti, na koga cika dopis, ki pripoveduje o pohujšljivem vedenju „učiteljice, vsiljene občini brez izbere od strani občine, a vsiljene s tem, da si je se svojo prošlostjo zagotovila prednost od strani hvaležnih mogotcev, a je tudi se svojim sedanjim vedenjem zavela uradne osebe, da so jej preskrbele stalno imenovanje po komaj štirimesečnem službovanju, med tem, ko druga poštena dekleta, morajo «;a ta:: mest?, čakati leto dni in še dlje. \ pri as • tako — !"
■n eš - .	prečitati do konca
ter r.	*!>e. Takoj pa se je
spomu.:, ia j..rkiv sme čitati tega. Posege.1 je zato tiiu; njeni Številki ter je oba izvoda spravil v žep. Tedaj šele je
opazil, da je drugo pismo, naslovljeno nn Jurkico, povsem slično jednemu, naslovljenemu na njegov naslov. Jednak ovitek, isti rokopis, jednaka znamka s poštnim pečatom iz Kaposvara. Postalo mu je takoj umljivo. Da se prepriča, je otvoril svoje pismo, ki se mu je prej dozdevalo gospodarskega značaja, a sedaj mu je iz ovitka izpaia tiskovina z naslovom: „Pesem o neutešljivi ljubezni Jurkice se Smiljanom in še drugimi osebami."
— Pardon, gospica Jurkica, to pismo, ki ste je pritegnili na svojo stran, ni naslovljeno na vas, moje je ! — je rekel MaleŠevič, segnil burno po njem in je spravil. Jurkica je komaj opazila to in z besedama : „prav, prav !" je čitala dalje pismo od doma.
Povsem se je vglobila v ta list. Odkar jej je oče izhajal materjalno bolje, postal je velik humorist, in v vsakem listu je, kaj šaljivo opisoval domače življenje. Jurkica se je smejala iz dna duše. Od radosti .orosene jej oči so komaj razločevale črke. Čutila se je tako srečno, kakor že davno ne. Vso je obšla ta sreča; razodevala se je iz njenega vedenja, izza vsake njene kretnje. Bila je to verna slika nedolžne, a gotove otroške sreče.
(Pride še).

Siraa II
»EDINOST« St. 184.
V Trstu, dne 5. julija 1910.
naivno-predrzne, da bodo gospodom samim več škodile kot koristile.
Sicer pa jim kličemo k sklepu: Na svidenje! — našim zastopnikom pa: Pozor na „naše" srednje šole !
Velike irredentistiške demonstracije v Kopru.
Koper, dne 4. julija.
Včeraj je bilo tukaj okoli 6000 („Piccolo" piše o 30000, kar se mora tolmačiti le tako, da ie njegov poročevalec štel vsakega izletnika petkrat!) ?zietnikov italijanskih športnih društev iz Trsta, Istre in Dalmacije.
Predpoludne je došel na pristaniško glavarstvo brzojaven ukaz, da se ima preskrbeti prostor za neko c. in kr. torpe-dovko. Tega prostora se ni preskrbelo. Torpedovka se je morala radi tega usidrati ob glavnem pomolu. Zato se je parnik, ki je ob pol enajstih pripeljal člane konfederacije športnih društev iz Trsta, moral usidrati ob lesenem pomolu. S tem je bilo izletnikom onemogočeno iti skozi slavolok, ki je bil prirejen na koncu kamenitnega pomola.
Potem se je razvil sprevod po mestu, v katerem je bilo 28 društev z zastavami. Med temi društvi je bilo 12 bersaglirjev iz Zadra v uniformi italijanskih strelcev. Ti so tudi sicer organizirani popolnoma po načinu italijanskih vojakov. Tudi pozdravljajo na način, ki je uveden v italijanski armadi. V sprevodu je bilo čuti neizogibne klice: „Evviva I' Italia ! Abasso 1' Austria !"
Pred sedežem filharmoničnega društva, ki se nahaja na glavnem trgu, kjer je ob enem municij, okrajno glavarstvo in sodnija, se je sprevod ustavil. Uodba je zasvirala Garibaldijevo himno. Na občinski hiši je bila med tem razvita italijanska trikolora in sicer tako: Gospa županja je držala v rokah neko rudečo, njena gospodična hčerka zeleno in neka druga' gospodična neko belo cunjo. Umeje se, de je dalo to povoda za ponovne izbruhe italijanskega navdušenja, ki si je dajalo duška z uglušenimi klici: „Evviva 1 Italia ! Abasso l' Austria !" in za spremembo „Abasso i ščavi !"
Ko je odhajala c. in kr. torpedovka iz pristanišča, jo je spremljalo iz pomola uglušeno žvižganje.
Iz Poreča in	bi bila imela priti
parnika, a vlada jt baje dotičnim društvom prepovedala izlet, kakor sem čul od neke strani : Italijani sami pa pravijo, da niso mogli dobiti parnikov.
Verjetneja utegne biti slednja verzija, ker vlada pač ne more prepovedati izleta, ako se jej ne pove že naprej, da se namerava uprizoriti irredentistiške demonstracije, ki so naperjene proti državi.
Tega pa gotovo tudi Pulčani in Pore-čani niso naznanili.
Popoludne je bila na morju takozvana „testa di fiori", to je korso s čolniči, ki so biii okrašeni s cvetlicami. Da se je tudi tu gledalo v prvi vrsti na to, da so barve cvetlic predstavljale italijanske trikolore, je že samo ob sebi umevno. Zato so bile najbolj zastopane rudeče, zelene in bele cvetlice.
Neka ladija je bila okrašena tudi s petorožarno italijansko zvezdo. Seveda se je čulo tudi o priliki cvetličnega korsa znane „patrijotične" vsklike. Posebno zanimiva je sledeča nova ,.pesmica", ki se je pela o tej priliki :
Se vole le scuole slave, Ande a Lubiana, Perche Trieste e, E restara Italiana.
Konec veselja je vročekrvnežem po-warii rl^ž. ki se je vlil hitro do sedmi uri.
O Sf
!fl
pravno fakulteto. Ko bi bili slovanski dijaki napravili kaj takega, bi se glasila parola : Strenge Bestrafung. Italijanski dijaki so dobili malenkostne denarne globe, kar je sicer s stališča humanitete popolnoma pravilno, dasi je gotovo, da bi v slučaju, da seje šlo za slovanske dijake, to načelo humanitete ne bilo prišlo do veljave. Tudi od nasprotnika se treba učiti taktike. Bili smo svoj čas navdušeni patrijotje in kričali smo o vsaki priliki „Živila Avstrija". Zato nam je ta Avstrija odrekala vse pogoje za našo ekzisenco. In ko so se naši ljudje spozabili, je prišla od zgoraj doli ona znana parola o „Strenge Bestrafung". Z ječami so nam izbili iz glave voljo, da bi še kedaj klicali „Živila Avstrija". To smo se že naučili. Kdo ve, morda gremo še korak dalje. Bili smo svoječasno brezpogojno lojalni. Brezpogojna lojaliteta je proti človeškemu dostojanstvu. Tudi tu treba ljubezen za ljubezen, zvestobo za zvestobo. Ako ne dobimo ne eno, ne drugo, se isto tudi ne more vračati vsaj stalno ne. Kdo ve, morda ne bi bilo zlobno, ko bi začeli tudi mi razmišljati, da-li nam ne bi kazalo opustiti dosedanjo taktiko.
Rakova pot c. k. avstrijskih drž. železnic.
Slovenska priloga „Časopisa češkega železniškega uradništva" je prinesla v treh zaporednih prilogah daljša razmotrivanja o vzrokih, zakaj državne železnice ne napredujejo, marveč nazadujejo.
Ta svoja razmotrivanja združuje član-kai na zaključku v to-le skupno sodbo:
Prej navedene vzroke nazadovanja c. k. avstrijskih državnih železnic hočemo točko za točko dokazati.
Država smatra svoje železnice za pogoj in povzdigo svoje moči in se ne briga, ali je to v prid vsem državljanom ali ne. Ze to, da se gradijo železnice pri nas le: 1) če to zahtevajo strategični oziri in 2) da država nagrađuje posamične stranke za usluge v svojiii preštevilnih stiskah in zadregah. Da pri tem trpi . gospodarski moment in splošna korist, je jasno.
Znano je, da se v Avstriji ne sme graditi nobene železnice, če tega ne privoli vojaška oblast, ki ima pri tem prvo in zadnjo besedo. Naj si bo železnica v kakem kraju še tako velikega gospodarskega pomena, a morda nima tudi vojaškega, ne steče zlepa. Poglejmo v Galicijo, kjer imamo vse polno železnic, zgrajenih na zahtevo vojaške oblasti, in glejmo letna poročila državnih železnic v Galiciji in videli bomo, da so v veliki večini pasivne.
Moč, s katero se ponaša država kot lastnica železnic, je velikanska. Postavlja se na stališče: ali — ali. Če me ubogate, če mi dovolite vse, kar hočem, vam hočem dati železnico, se sladka onim, ki zahtevajo železniških prog. Kaj gospodarstvo, kaj občni blagor — da imamo ie mi birokrati v rokah vse, in da lahko izstradamo neza-dovoljneže, ki morajo upogniti svoje tilnike in priprosjačiti do naših polnih korit. To je sistem današnje uprave c. k. državnin železnic !
Zanesljivi varuhi tega sistema so možje, katerih največja življenjska naloga je, mastiti se na račun drugih, in tudi to se jim posreča. Na vodilnih mestih so ljudje, ki o namenu železnic, o njihovi upravi, nimajo ne duha, ne sluha. Pa to pri nas tudi ni potrebno. Saj je med uradništvom sploh znano, in pisec teh vrst je slišal to iz ust visokega dostojanstvenika, da za karijero uradnika c. k. državnih železnic navadno ni merodajno znanje, ampak - neznanje službe. Ambici-jonirani uradnik često ni prav nič priljubljen : vsi ga imajo za neprijetno oko, ki —ovpp vidi. Zato ga radi spravliaio. al« proč, nistrižejo peroti na kak .tangi •h	"	•	r. man
s	idel
kim podjetjem, pa znašajo vsako leto mili- Nemci so se tudi tej modifikaciji pod-.	— sr- -« «	•	vrgij jn tako je bil kompromis sklenjen.
Ob takem stanju stvari je res smešno, ako se nekateri dunajski listi in naš „Pic-colo" v poti svojega obraza trudijo z dokazovanjem, da smo mi prosili za kompromis in da se nam je isti dovolil iz milosti. Vsakdo je gotovo prepričan, da nam večina gotovo ne bi koncedirala nikake milosti, ako bi bila imela le količkaj upanja, da naš odpor zlomi. Želeti je le, da naša delegacija na Dunaju ostane še v naprej tako složna in solidarna kakor je bila ob tej priliki in posebno, da se ne ozira na dobro preračunjene poskuse naših nasprotnikov, da bi nam sejali razdor! Potem se nam gotovo posreči prisiliti vlado in nemške nacijonalce, da odnehajo od svojega stališča absolutnega odklanjanja naših zahtev. Navidezno obstruiramo mi proti vladni predlogi, v resnici pa obstruirajo vlada in Nemci proti našim kulturnim potrebam. In ta ob-strukcija — a ne naša — je infamna!
JCi
izletnik
.ca: na ■ Austria i"»
t- ! to!
coc vo
beuaj nam jc Se lfc jaouo, Zakaj oG liui; jani hoteli, da mora imeti razstava izključno italijanski značaj: Hoteli so porabiti priliko razstave za prirejanje irredentistiških demonstracij. To pa ne bi bilo več mogoče, ko bi razstava ne imela izključno italijanski značaj.
Sploh pa moram opozarjati, da tudi trezni koperski Italijani splošno obsojajo te večne irredentistiške demonstracije.
Opomba uredništva: Da se nam ne bo zopet očitalo denuncijantstva, moramo povdarjati, da smo iz poročila marsikaj črtali. Naša dolžnost pa je, da obvestimo slovensko javnost o tem, kar delajo naši sosedje. Ako se hoče nasprotnika uspešno pobijati, treba poznati njegovo taktiko in vse njegovo gibanje. Ako mi torej te stvari poročamo, storimo to radi slovenske javnosti in ne radi avstrijske vlade. Kaj misli o tem avstrijska vlada, to nam je deveta briga. Naš dopisnik pravi, da treba tako delati, kakor delajo Italijani, ki dobe sedaj plačilo za svoje protidržavne demonstracije v obliki pravne fakultete.
Italijani bi bili neumni, ko bi ne delali tako, kakor delajo. Ko so italijanski dijaki streljali z revolverji v avli dunajskega vseučilišča, se je vlada takoj zganila in napravila zakonski načrt, ki zagotavlja Italijanom
raztol^acm mia • la-sannc
ijudi imamo nr.	»-
dilnih mestih. Taki predstojniki, ki so podrejenim uradnikom in uslužbencem samo v posmeh, službi pa na škodo, iz katerih se vse norčuje in bi jim človek lahko natvezil, kar bi hotel, ker nimajo o železnici in njenem poslovanju nobenega pravega pojma, taki ljudje vodijo upravo c. k. državnih železnic ! Kako bo vspevalo podjetje, če se upa merodajen činitelj pobahati vpričo pod-deljenih uradnikov, da je pri železnici samo zavoljo tega, da vleče veliko plačo in „dela" mastne dijete.
In vsi ti veliki strokovnjaki so sami Nemci, po mnenju „Grazer Tagblatta" edini geniji, ki so sposobni za železniško službo.
Tretji vzrok, ki je tudi pomagal, da so prišle državne železnice na kant, leži v ne-zanimanju javnosti za to državno podjetje. Na ta način je bilo mogoče, da so dobili na upravo upliv posamični vampirji, ki so se okoristili na račun vsega prebivalstva. To se kaže v -srj tarifni so'JiSn "ših železnic. negi.dame tarifo v t • . T tarifi in • . občnega kemu kap/, a imamo izjeir tovarno. Pcp.

a
S', ne ..
afstva, 2 n* Prišli smo ta. e skoro . l.. j«?, se
oteko 1 iase agor
. . \ : feli-taeo dat r. da ca vsako majhno Ciovoijujejo veli-
jone! Tako se množi dandanes veliki kapital na račun davkoplačevalcev, ki morajo plačevati deficit državnih železnic, dobiček pa vlečejo razna podjetja — kapital.
Ne vem, če vladajo tako nezdrave gospodarske razmere še kje drugje v kaki urejeni državi, kajti v vsaki pošteni deželi je taka lahkomišljenost nemogoča. V Avstriji smo, zato se ne čudimo več!
Navedli smo glavne vzroke, zakaj c. kr. državne železnice ne vspevajo. Več povedati nam ne kaže, a tudi prostor nam je preomejen.
Prevdaren gospodar, politik z gospodarskim programom se boji bodočnosti, v katero slepo drvi naša uprava. Tudi nas je strah pred prihodnjostjo, ker vemo, kako je z našo upravo, in poznamo črva, ki jo razjeda.
Ljudski zastopniki, storite svojo dolžnost in posvetite železniškemu vprašanju več pozornosti I
K dogodkom v parlamentu. Resnica o kompromisu.
Že v soboto opoludne je krščansko-so-cijalna korespondenca „Austrija" pisala, da
Dnevne novice.
Bolgarska vlada in slovanski kongres. — Nasproti dopisniku „Ruskega >lova" se je bolgarski ministerski predsed-
ponujajo Slovenci kompromis. Večerni du- nik dr Malinov, nastopno izjavil o slovan-najski listi so potem razširjali vest, da so i skem kongresu •
obstrukcijonisti med seboj needini, da si „Bolgarska* vlada nima nikakega vpliva
delajo medsebojna očitanja in da si eden drugemu pripisujejo krivdo na nevspehih. Tudi se je hotelo izigrati dra Ploja proti dr. Šusteršiču.
na organizacijo kongresa, vendar pa simpatizira žnjim ter podpira drage volje to prizadevanje moralno in materijalno. Vlada _	.	.	želi, da kongres vspe čim bolje in da bi
Z ozirom na te vznemirljive vesti smo i biIi na njem zastopani vsi predstavitelji raz-se obrnili do gosp. državnega poslanca dr. nih slovanskih struj in da kongres povspeši Rybara, ki nam je podal nastopne mfor- j slovansko vzajemnost in sporazum, in da ne maciJe:	. I prozroči razdora in nesoglasja.
Vse te vesti so bile od prve do zadnje i Rusko sokolstvo v Sofiji. Letos se besede izmišljene in skovane le v namen. da , zgodi prvjkratf da bo na vsesokolskem zletu pokrijejo nesložnost v vrstah protiob- zastopano tudi rusko sokolstvo. Iz Petro-
strukcijonistiške večine in da jo še v zadnjem momentu vspodbudijo na vstraj-nosti. Že v soboto zjutraj pri prvem glasovanju se je namreč pokazalo, da se Poljaki ne marajo udeleževati skrajne borbe proti obstrukciji, katera borbo je hotela večina izvesti z nepretrgano trajajočimi, tudi ponoč-nimi sejami.
Odsotnost Poljakov in nekaterih nemških členov večine je provzročila, da se je komaj dosegla sklepčnost seje. To je ogorčilo socijalne demokrate, ki so žugali, da tudi oni izostanejo, ako vladne stranke ne storijo svoje dolžnosti. Nemci so uvideli, da ponoćnih sej ne bodo mogli izsiliti in so zato tekli k Bienerthu, da se njim posvetujejo. Obstrukcijonisti niso imeli torej nikacega povoda za obupovanje ali da bi celo po-
grada pride dvajset sokolov in šest sokolić. Tudi iz Moskve, Kijeva, Harkova in drugih mest pridejo odposlanstva ruskih sokolskih društev.
Domače vesžL
Imenovanje. Živinozdravnik Herman T o m a š i ć je imenovan c. kr. veterinarskim asistentom pri c. kr. namestništvu v Trstu.
K poročilu o jubilejni slavnosti CMD. — Naše včerajšnje poročilo je seveda pomanjkljivo in nikakor ni izčrpno. To je tudi umljivo. Pisano je bilo v največji naglici, da smo je mogli priobčiti že v včerajšnjem izdanju. Na tem nam je bilo veliko ležeče, ker smo vedeli, da naša jav-
nujali kompromise, marveč so se resno pri-! nost, ki se tako zanima za Družbo, nestrpno
r\ rmr«li m n rvirnnfi«	rv r-* /a n r\ c M A L'Ot A O	m ! nriratiiif nnrnrJFa n tfi clnvnncti	Pr\rrki^i1<-\
pravili na eventuvelno ponočno sejo s tem, da so na Dunaju nahajajoče se člane jugoslovanske delegacije razdelili v dve skupini, ki sta imeli zamenjevalno vršiti službo v
pričakuje poročila o tej slavnosti. Poročilo pa ni nepopolno samo radi naglice, ampak tudi zaradi skromnosti prostora, ki nam je bil na razpolago vsled dejstva, da ob ne-
parlamentu. Jugoslovanska delegacija jc po- deljah stavci v tiskarni šele popolunoči za-polnoma složno in solidarno nastopala in ni čenjajo delo.
Včeraj smo že omenili, da govora g. dr. Rybara in gospe Ponikvarjeve prinesemo
bilo med njo v soboto nikake nesložnost i! Jugoslovani tudi niso ponujali nikakega kompromisa niti glede pretrganja seje. Po- posebej. Ali prinesti treba še raznih drugih
" " " zanimivosti, kakor nam bo prostor dopuščal.
Danes moramo omeniti, da je zastopstvo N. D. O. došlo z zastavo, ki so jo nosili na čelu sprevoda — za godbo povodom uhoda Tržačanov v mesto. Pod zastavo so korakali odborniki NDO. s predsednikom dr. Mandičem na čelu.
Vseh tržaških izletnikov je bilo gotovo nad 1000, ker mnogi so došli v Ljubljano že v soboto, oziroma z drugimi vlaki. Splošno in glasno se je govorilo po Ljubljani da je bil tudi to pot nastop Tržačanov uprav veličasten.
Prva Primorska gostilničarska zadruga z o. p. v Trstu. Načelstvo te vele-važne zadruge sklicuje za danes ob 2 in pol pop. v prostore „Tržaškega podpornega in bralnega društva" v Trstu ul. Stadion, 19, I. n. shod vseh slovenskih in hrvatskih gostilničarjev iz Trsta in okolice.
Namen shodu je, kakor razvidno iz vabil, razposlanih poštnim potom :
1. Tolmačenje o namenu zadruge ; 2. Poročanje o načelstvenem delovanju; 3. Vpisovanje novih udov; in 4. Eventualnosti.
Vsi slovenski in hrvatski gostilničarji iz Trsta in okolice so vabljeni tem potom še enkrat, da se tega zelo važnega shoda pol-noštevilno udeleže! In kdor ni še vpisan, da se vpiše v zadrugo.
Ob enem se vsojamo opozoriti naša v to obrt spadajoča narodna društva, da tudi ta odpošljejo svoje zastopnike.
Skrajni čas je, da se združimo v eno falango in da kakor taki nastopimo pot osamosvojenja.
Vsakdo naj ima pred očmi pregovor, ki pravi: „Sloga jači a nesloga tlači". Da ne bo možno tlačiti nas nesložne, zato vsi zavedni gostilničarji na današnji shod !
Načelstvo.
Učinek vročine ? Tržaški poročevalec graških štimc piše v nedeljski številki z ozirom na znane sklepe lege laških učiteljev glede poučevanja drugega deželnega jezika v tržaških okoliških šolah, da sta se dozdaj učila poleg učnega jezika tudi druga dva deželna jezika.
Toraj ta naduti Nemec ali bolje nem-škutar smatra nemščino že deželnim jezikom v Trstu in okolici. Stvar je sicer smešna a : vendar kaže nakane Nemcev, za kar so pa
sebno ni res — kakor piše „Zeit" — da bi bil posl. Ploj izjavil, da se zadovoljujemo tudi z eno samo filozofično (!!!) stolico v Krakovem. Pač pa so mnogi krščansko-socijalni in socijalnodemokratični poslanci nagovarjali Jugoslovane, naj odnehajo od obstrukcije in so se ponudili, da hočejo vplivati na vlado, da izpolni vsaj nekaj ju-goslov. postulatov. Vprašali so; kaj bi bil minimum jugoslovanskih zahtev ? Jugoslovani pa so odgovorili, da so svoje postulate že formulirali — in sicer na izrecno vabilo ravno ministerskega predsednika — naj torej sedaj vlada izjavi, kaj je pripravljena storiti.
Kakor smo bili obveščeni, so se v tein oziru tudi storili koraki od strani rečenih mešetarjev; no, vlada je baje z ozirom na odpor nemških nacijonalce v odklonila razpravljanje o naših željah. Vladne stranke so bile s tem prisiljene misliti resno na ponočno sejo. Ker so pa uvideli, da iz gori navedenih razlogov absolutno ni možno računati na vstrajnost vladnih poslancev, je približno ob 5 uri in pol popoludne sam načelnik proračunskega odseka, posl. bar. Chiari (nemški liberalec) ponudil zborničnemu podpredsedniku, posl. Pogačniku, že znani kompromis. Vsi tistikrat v zbornici nahajajoči se jugoslovanski poslanci so se na to zbrali v klubski sobi in pozvali tudi nekatere odličnejše češke poslance na posvetovanje o ponujanem kompromisu. Od vseh strani se je povdarjalo, da ta ponudba znači začasno kapitulacijo večine pred obstrukcijo, torej razveseljiv uspeh. Nadalje se je povdarjalo, da se s kompromisom doseže brez truda ravno isto, kar bi se bilo doseglo, le z naporom vseh sil in z izgubo dveh noči; marveč, da se zavleče generalno debato dc ponedeljka zvečer.
Najnovejša pridobitev pa je bila ta, da se je rešilo ne same te dve noči, temveč tudi še ponedeljsko noč, tako, da stopijo naši člani proračunskega odseka v specijalno debato popolnoma spočiti, dočim bi bili po izseljenih ponočnih sejah tako izmučeni, da bi večina v specijalni debati z naj-večo lahkoto in v najkrajšem času zlomila obstrukcijo.
Z ozirom na to je bilo enoglasno sklenjeno, da se ponujani kompromis vsprejme in sicer z neko modifikacijo, ki je bila tudi nnm na korist.
V Trstu dne 5. julija 1010.
»EDINOST« st. 1S4.
Stran 111.
naši ljubi Rimljani najčistejše krvi vedno siepi. Bo li ta slepota še dolgo trajala ?
Vojak streljal na polkovnika. Včeraj opoludne smo prejeli iz Kozine nastopno vest:
Tu se nahaja na orožnih vajah bram-bovski pešpolk št. 5 iz Pule. Danes pred-poludne je neki infanterist 8. stotnije na vajah 5-krat ustrelil na polkovnika, na srečo ga pa ni nobenkrat zadel. Govori se, da napadalec ni pri čisti pameti.
Aretirali so ga takoj na vaji, z mesta in odvedli v zapore. Vojakom so bile ostre patrone odvzete.
Rešitev Lloydovega parnika „Trieste". Iz došlih vesti je posneti, da se je parniku „Trieste" 400 milj, potem ko je zapustil Aden, zlomila os vijaka, in to vsled suašnega viharja, ki je razsajal na Oceanu. Ker uporaba stroja ni imela več smisla, so razobesili vse plahte, ki služijo na krovu proti solncu, in s tem imeli jadra za silo. Tako je parnik kljubu strašnemu viharju nadaljeval še za 925 milj. A nevarnost je bila vedno velika. Konečno je srečal angleški premogarski parnik „Lowtker Range", ki je bil takoj pripravljen remorkirati parnik ..Trieste" do Bombaya. Brez te pomoči bi bila vihar in morski tok zagnala „Trieste" do otokov Lakedive, kjer bi se bil gotovo razbil. Devet dni ob groznem viharju je angleški parnik vlačil „Trieste". Pri tem rešilnem delu je ponesrečil ladijski oficir angleškega parnika in poginil v morju. Po devetdnevni obupni borbi proti divjim elementom so srečali Lloydov parnik „China", ki je iskal „Trieste". On je sedaj prevzel mesto angleškega parnika. Ali vihar je bil strašen. Večkrat so se raztrgale vrvi, ki so zvezale oba parnika. Nevarnost je bila vedno velika in trebalo je heroične borbe na obeh straneh. Slednjič so se približali Bombayu in z velikansko težavo so remorkirali parnik ..Trieste" v pristanišče. Včeraj je njegov poveljnik Nitsche brzojavil v Trst : Radostno naznanjam, da vse in vsi so rešeni.
Za obrambeni sklad družbe sv. Cir. in Metoda so se prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 734 Rodoljubno osobje neimenovane odvetniške pisarne v Ljubljani (plavali 200 K) ; 735. Ženska podružnica Tolmin (plačala 60 K); 736. Moška podružnica Tolmin (plačala 60 K) ; 737. Podr. v Velenju, 738. Podružnica Rajhenburg-Videm ; 739. Dr. Leopold Poljanec profesor v Mariboru (plačal 200 K) ; 740. Ivan Rozman c. kr. poštni oficijal v Sarajevem (plačal 50 K>; 741, Kegljaški klub „Ruši!" v Ljubljani {plačal 200 K); 742. Poštne adjunktinje in oficijantinje v Ljubljani; 743. Poštno ambu-lancno osobje v Ljubljani: 744. 1. krožek poštnih uradnikov v Ljubljani ; 745. II. krožek poštnih uradnikov v Ljubljani; 746. Lil. krožek pošt. urad. v Ljublj. ; 747. IV. krožek poštnih uradnikov v Ljubljani; 748. Železniški uradniki južnega kolodvora v Ljubljani jubilejni kamen plačali 200 K; 749. Ivanka Mikuš gost. v Ljubljani, plačala 200 K; 750. Dnevnik „Jutro" ; 751. Podružnica Lokev (plačala 200 K); 752, 753, 754. Gosp. Posavcev na Dunaju plačal 600 K.
Zavarovalnica goveje živine v Skednju priredi javno tombolo v nedeljo dne 24. t. m. in ne 17. t. m. in to vsled nepričakovanih ovir. Tombola se bo vršila v novih prostorih „Gospod, društva", s sledečimi dobitki: terno 2 jančka, cinkvina 1 tele, 1. tombola 1 junec, II. tombola 2 prašiča. Začetek ob 5 in pol uri.
Vsaka srečka stane 40 stot. V slučaju slabega vremena se tombola prenese na poznejši čas. Vse domačine in prijatelje društva vabi uljudno na mnogoštevilno udeležbo	odbor.
Moška podružnica CM v Trstu naznanja, da letos ne bo pobirala običajnega Ciril-Metodovega daru ob priliki godu slovanskih blagovestnikov, ampak prosi, naj se ii mesto teh darov pošiljajo prispevki za stavbeni sklad šole pri sv. Jakobu, kateri sklad ie še jako majhen.
Tržaška mala krcmka,
Napad iz maščevanja. Predsinočnjem ;e blizu Magdalenske bolnišnice nekdo zav-vratno napadel in težko z nožem ranil na oprsju in na levih plečih 26 letnega kotlarja, Hektorja Dellapietra, iz Gor. Kjarbole, 659. Neznanec mu je prizadjal štiri rane. — Poklicali so zdravniško postajo, ki je dala odvesti ranjenca v bolnišnico. Neznani napadalec je po dovršenem činu zbežal, zato ga ni bilo možno prepoznati, na begu je pa izgubil klobuk, ki so ga oddali na policijskem komisarijatu pri Sv. Jakobu.
Dva pretepa. — V gostilni v ulici Beccherie št. 25 je nastal sinoči ob 10.30 uri pretep, pri katerem je bil ranjen na obrazu, Peter Stegut, 25 let star, oženjen, stanujoč v jI. Sporca villa št. 3. Ranil ga je njegov lastni brat Ivan.
Po priliki o isti uri je nastal pretep v gostilni v ulici Barriera vecchia štev. 32. Pri tem je bil 19 letni težak Josip Bossi, ki stanuje v ulici Sette Fontane št. 707 ranjen ~ra glavi ter 28 letni gostilničar Tadej Libilo na nosu in ustnicah.
Vsi trije ranjenci so bili odvedeni v bolnišnico. — Policija je izvršila več aretacij.
Radi razžaljenja Veličanstva je bil
aretiran 29-Ietni mizar iz MoŠe Bel-
»inger.
Izginil je 35-letni Rudolf Valentinis iz Pule, slikar. Že od petka se ni več prikazal domov.
Požar. Predsinočnjem ob 1. po noči se je iz neznanega vzroka v svobodni luki v skladišču tvrdke Mell razvil mal požar. Ognjegasci so ogenj kmalu pogasili.
Neroden kolesar težko poškodoval gospo. Predvčerajšnjim ob 8. uri in pol je pri Sv. Jakobu 17-letni uradnik Anton Venier s svojim kolesom zadel in podrl na tla 59-letno šiviljo gospo Emilijo Menetti, stan. v ulici Molin a vento št. 23. Gospa se je močno pobila na zatilniku, tako, da jo je morala zdravniška postaja spraviti v bolnišnico. Venier se je tudi nekoliko poškodoval.
Padel s črešnje. 13-letni Roman Metlika iz Očizle-Klanca je šel včeraj brat črešnje, a fantku se je odčesnila veja pod nogami, da je padel na tla in si zlomil desno ramo. Prepeljali so ga v tukajšnjo mestno bolnišnico.
Alkoholizem. Franica Bežek, stara 45 let, stanujoča na Belvederju št. 75, se ga je včeraj tako nalezla, da je v pijanosti grozno razsajala in v svojem stanovanju pobila vse kar jej prišlo pod roko. Poklicati so morali Trevesa, ki je pijanko spravil v opazovalnico.
Poskus samomora. Klara Benedetti, stara 15 let, dekla brez službe v zavodu „Buon Pastore" je sinoči izpila večo dozo nekega strupa. Odvedli so jo v mestno bolnišnico.
Zmešalo se je Magdaleni Duk, 421etni kuharici iz Maribora, uslužbeni v nekem hotelu v Portorose; 421etnemu težaku Romanu Pietro, stan. v ul. Cavazzini št. 8, Roži Pezzesta, stari 36 let, stan. v ulici Tesa 10. Vse tri je Treves spravil v opazovalnico.
Koledar in vreme. — Danes: Cir. in Met., slov. ap. — Jutri: Izaija pr.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne —y— 18° Cels. — Vreme včeraj: dež.
Vremenska napoved za Primorsko: Semterja oblačno. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina. Tendenca za nevihto.
(ti
PellRI kinematograf BELV^D!
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
1
I
Torek 5., Sreda 6. in Četrtek 7. julija 1910 :
1) V SICILIJI, po naravi. (Novost). 2) TAT TUJEGA KRUHA, ganljiv prizor. 3) NAPO PARR'ANO. historična drama iz leta 1227. Umetniški film. 4) MAŠČEVANJE PISMONOŠE, komično.
Dvakrat na teden novi program.
i
Mnenje gospoda Dm M. Bratoff-a, Eshi-Diumnja
G. J SERRA VALLO
Trst.
Podal sem Vaš preparat SERRA VALLO VEG A KINA - VINA Z ZELEZOM ( Vino di China Ferruginoso Serravallo), slabotni bolnici, ki ni imela teka, z bolečinami v vseh udih in ki je težko stala na nogah. Z uporabo štirih buteljk Serravallovega Kina - Vina z železom se jc ona popolnoma popravila in sedaj se dobro počuti.
ESKl-DJUMAJA, 36. oktobra 1906.
Dr. M. BRATOFF.
(F
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Odborova seja se bo vršila danes zvečer ob 8. in pol v društvenih prostorih.
DAROVL
—	Za primorski paviljon so darovali nadalje, _ nabrano po gospici Černigoj: Hudas, Škrbec po 2 K; Perhavc, Podboj, Tomšič, Staniš in Stanič 1 K ; Pahor Karla 6 komadov umetnih cvetk.
—	Za damski paviljon na sokolski slavnosti na Prošeku je daroval od svoje dijete g. I. M. 20 K.
Nar. del. organizacija.
Gibanje v prosti luki.
Na predvečer velikih dogodkov.
Ob veliki udeležbi uslužbencev c. kr. javnih skladišče vseh strok se je sinoči vršil shod v prostorih N. D. O. in to na osebno vabilo strokovnega tajništva N. D. O. Na shodu se je razpravljalo o poročilu, ki ga je podal ravnatelj c. kr. javnih skladišč, g. dvorni svetnik Minas strokovnemu tajništvu N. D. O. Predsedoval je tov. Kranjc. Dr. Mandič in strokovni tajnik Ekar sta ostro prijela upravo javnih skladišč in centralno vlado, ki očividno in v nasprotju z izjavami ministrov in resortnih referentov zavlačuje rešitev spomenice.
Soglasno se je sprejela sledeča resolucija :
Uslužbenci c. kr. javnih skladišč, zbrani na sestanku dne 4. julija, v namenu, da čujejo poročilo o stanju, v katerem se nahaja zadeva zboljšanja • njihovega položaja :
jemljejo na znanje poročilo vodstva in strokovnega tajništva N. D. O.,
TRŽAŠKI SLOVANI
po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobropoznani ~~ —
i :: kavarni Unive$:so ::
I ki se nahaja na trgu pred .Naroda. domom" St. 1, uprav nasproti restavracije r BalkanV kavarni ao poleg izvrstne kave na razpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški ia laški časniki in vse boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča* FRANJO BOJC.


a j* b
V	••*
f FRIDERIK SCHWARZ
I
Trst, Via Valdirivo št. 3, Trst
Zastopnik : znanih : mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■■ SZABA KA iiEH
Prvf parni mlin Bekćscsaba
Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo.
Velika zaloga koles
RUDOLF R0TL
TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1233
Zaloga kol6s Peugeot, Waf-fenrad, Standard od f5G kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine.
Mehanična delavnica Hitra postrežba. Cer.e ======= zmerne	—
iilIMHiTH" --rjMIP*1""
Ugodna prilika!
Z dnem 26. februvarja 1910
se je otvorila
trgovina
:: IZDELANE MOŽKE OBLEKE ::
Velik izbor otroških oblek, površniku?, paletot, rajnih hhč, telovnikov fantazija itd.
Prodaje se tudi na obroke Ul. Madonnina 8, I. nad,
Slovenke kupujte kolinsko cikorjo
Svetloba stotih sveč
s stroškom 1'/» stotinke na uro Brez tekočine, brez dima. brez vsaie mrežice. — Luč Ud benzin i
„TITUS" je najbolji, najbolj perfektni
in najbolj ekonomični način razs /etljave. Ceni k zastonj.
Gaspari & Michelich
TRST, ULICA FELICE VENEZIAN 15-16
TELEFON štev. 24-19
Izdelajo vk^iovriituv, >ua> HAJFIHE JŠE POHIŠTVO
I POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO |
SOŠT PO ZMERNIH CENAH	|
RAFAELE italia i
$
TRST - VfA MALCANTON - TRST &

TTaKSEBBEB
jI
& H
Zagrebški
CSTK>S , Jfl
oooooooooooooooooo ^
pr/porocujemo kotpr/znano
s/ z3pen Y/655, /- /OT
Ao/ "tovarniško znamke
.	pridatek /
za kavo /
Stran IV
KDTKOST« St. 184.
v Trsir«, julija 1910
in tedenske obroke. Be'e avese, pckriva'a, črr.j paiin sukno, dežniki. male obToke Levi — Trt-t, Via
Dcznaca trgovin
1002
kateremu je ravnatelj c. kr. javnih skladišč, za morebitne kompenzacije ker roka roko P|aČSlO JJkSS!^ jt dvorni svetnik Minas, naznanil, da je c. umiva. Utegne morda priti tudi poprej, nego: gubDO< dežDibi. male
k trcovinsko ministerstvo priporočilo v odo-! se nadejamo ; ali tudi mi moramo Ar.tcnio <. accia i. ». Edina pczrana trgovina po britev c. kr. finančnemu ministerstvu dne j biti nekoliko drugačneji, moramo se po- nizki ceni 19. februvarija t. 1. po upravi c. kr. javnih s o k o 1 i t i!	^
skladišč c kr. trgovinskemu ministerstvu \ Iz Ocizle. Nase mlado društvo vročene predloge, mereče na zboljšanje i ki obstoji komaj tri mesece, priredi svojo, ^ razmer uslužbenstva c. kr. javnih skla-jprvo veliko ljudsko veselico dne 24.. julija i dišč;
, Zveza'
obžalujejo, da ravnatelju c. kr. javnih skladišč, g. c. k, dvornemu svetniku Minasu, vzlic njegovemu večdnevnemu bivanju na Dunaju ni bilo mogoče osebno posredovanje v c. kr. finančnemu ministerstvu v svrho povspešitve cele zadeve, in
pričakujejo od c. kr. finančnega ministerstva čim najhitrejšo rešitev te zadeve, ker bi bili sicer prisiljeni dvomiti o resni volji državne uprave, da sploh hoče kai ukreniti v zboljšanje razmer svojih lastnih in v tem slučaju gotovo z njene lastne strani najbolj "zanemarnih uslužbencev, obenem pa tudi prisiljeni, izvajati neizogibne posledice.
Ta resolucija se je že včeraj ekspresno odposlala na Dunaj „Zvezi južnih Slovanov" v roke posl. dr. Ploja, da jo nemudoma s priporočilom odda finančnemu ministru.
Obenem se je sklenilo prirediti prihodnjo nedeljo, dne 10. julija v gledališki dvorani Narodnega doma
velik protesten shod«
*
Vsi odborniki N. D. O. in njihovi namestniki so naprošeni, da se zanesljivo udeleže važne odborove seje, ki se vrši jutri, v sredo, ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih ul. Lavatoio 1. Med drugimi so na dnevnem redu — i z 1 e t N. D. O. v Pulo.
Gostilna N. D. O. — Nocoj ob 8. uri zvečer odborova seja.
Naprošeni so odborniki in nadzorniki, da se je prav gotovo udeležijo.
it. L, na kateri bo sodelovalo več društev. (Natančnejši vspored bo objavljen pravočasno. —
Bogomil Fino
mar v
Tržaška gledališča.
MINERVA. Danes Verdijeva opera b2llo in masehera".
,Un
Književnost in umetnost
„Canti jugoslavi" Ivana Kušarja se
dobivajo v „Slovanski knjigarni in trgovini papirja Josip Gorenjec, Trst, ul. Valdirivo, 40, in tudi po drugih knjigarnah. Knjiga stane broširana K 3*— in lično v platno vezana K 4 —
Poštna naročila se izvršujejo točno.
ajt # *
O tej knjigi piše „Slovenski Narod" med drugim sledeče:
„Prelagatelj je s srečno roko izbral med najlepšimi poezijami in jih s pesniškim ume-vanjem preložil v klasično italijanščino. — Uvod podaja v velikih potezah narisano, pregnantno sliko narodnega in duševnega razvoja južnih Slovanov, upoštevajoč kulturne slike med Jugoslovani in Italijani, povrh pa prinaša tudi kratke, a jedrnate životopise enih pesnikov, ki so zastopani v tej knjigi, in duhovito karakteristiko njihovih del in njihovega literarnega pomena.
Kušarjeva knjiga je literarno-zgodovin-ski in pesniški umotvor in velezaslužno kulturno dejanje".
Gospodarstvo.
Tržaška posojilnica in hranilnica
je imela v mesecu juniju t. 1. K 1 milijon 619 tisoč 598-64 prometa. Med temi je bilo vloženih ulog K 557,394-16, vzdignjenih vlog pa K 454,405 52.
Posojil se je izplačalo K 177,120 75, stranke so vrnile posojil K 105,155-13.
Skuuni promet znaša do inkl. 30. junija t. 1. K It,759.754-23.
Zadnje brzojavne vesti.
Kreta.
PARIZ 4. Ag. Havas poroča iz Ka-neje: Krečanska narodna skupščina se sestane bržkone na 6. ali 7. t. m. Poslanci, izvzemši pristašev Venezelosa, niso baje skloni pripustiti brez prisege muslimanskih poslancev. Nade je pa še, da se provizo-rični vladni posreči stvar urediti.
Pariz 4. Predsednik Fallieres se je povrnil semkaj.
Vesti iz Goriško,
je že vsega konec ? Ne še! Omenili
smo že, da po Ciril-Metodovi slavnosti nas najbolj zanima razvitje zastave društva „La-dija" iz Devina, ki se vrši dne 14. avgusta t. 1.: „Devin je v nevarnosti", zato ni treba pomislikov, ampak pripravljajmo se za de-vinsko slavje, pomagajmo, agitirajmo ! Do tedaj je še dovolj časa in Devin je blizu, zato ne opraviči nikak izgovor.
Razpisana je služba poštnega odpravi-telja pri c. kr. poštnem uradu v Hudajužni, pol. okraj Tolmin.
Vest! iz Sstre.
V Herpelje je dospel dne 1. julija t. I. ves domobranski polk št. 5, kjer ostane na svojih vajah 6 do dni. Zatem se zopet povrne v svojo garnizijo v Pulo.
Za kroniko. (Dopis). Od italijanske strani doznajemo, da bi bili Italijani —^.ako bi bili mi pripravljeni v deljenje občin v Istri — pripravljeni privoliti, da italijanski! 44 kron in vse prosto. Predstaviti se v h telu.'lllS
irimnazij v Pazinu preneha. Ko pa ie neki TZ-7~TZ '	I i 7- T-
J	r	r j	WnifO hio-Ji pripravna za vn^ko obrt ali tudi
rcUVd liloa fcol Viia 8 lOCO □ metrov zemlje in z go?doai pri posaa-i Dato^Ije Skopo 6e proda; Več se izve v eros'ilni Furlani v t-koprm._1103
čud 14 let, zmožnega polena uticu 1107
ima svojo
HGCB
Idnico v ur
v TRSTU, ulica Vircen. Bellk.i 13
nasproti cerkve JM fv. A-Jtona novega. pSPi
Vs*kov. verižfc po tov cf-nah. iP
Hočete se prepričati?
obiščite veiika skladišča
AfciTOM REPENSEK
knjigovez v Tr«tt!, Gocll!* 9
priporoča slavnemu občinstvu
svojo moderno »irsjeno rlelavsico.
v kateri ne izvršujejo vo:t v to utroko Mpađfci--fi« de!a točno in po zmernih conah.
— SVOJI K SVOJIM !
p r i v.
Riunisne Aiiriatica di
cScisrt
v
+!avnica
in rerer r.J zakladi drus'v*	bii.
cccr. - 31. decembra K« D. v

nji
Ponte oella Fabra 2 > ul. Peste fluc^ 9
(vogal Terrente!	.Vik citti di Lcrd:-»
^fhk izbor fi^ctnvHerih rb'ei? z* acofrke i" dečki rci Cuiole- Po*?St,iXt. močne jope kakor tudi z-lih pa>'trtGY. Obiti r 7.1. der? 'n tUlo. Delavske lirolaki irdfcn. NfcpreEaoćljivi p'fEC; (printni cci-'ihi). 6pecJiP.{!le:a r Mcpo tu- in icoztmBkih tovarn I*gctovl;ayo pr otlcic po aeri po najno\tj5i
£adinžna glavnica (' d ki jih veličano K 3,200.000}.......
^ezeivni zakladi dobitkov ....
„ zaklad proti vpadanji viednostij javnih efektov . . . Rezervni zakiad premij ca z>.var' -vauja ............
'-avarovnja na livljenje v veljavi
31. decem^r. tyt9......
tplačanp škode v vseh oddoLkii! <"'! ustanovitve društva [lb3a—liil H
Društvo sprejema po jako za .arovaiiiu proti požaru, streJi, žkodi valed razssrel: j umu kaker tudi prevozov po suhem in morju, »klepa pogube za zavarovanje živlienja po rasne-v atnih kombinacijah, za gla\uitej rente plačljive z» i vl enja aJi po t-mrti ZKvaro\tncfc, doti> ouoken
K ^COO.CC.i 10.500.OGO
2,233. G2>
121,5f 0 (iti t
4?5,853.11'*-
f, 669,085.^-2 igodnih popoi
no ČL točno.
rirbifc

UMETNI ZOB
Plombiranje aobov
Izdiranje m hm vsake bol
JU
U najem se oddajo bicikl :: zalooa dvokoles :

o
Dr J Germak
: robozdravr.ik :
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V Tuschsr °° ,n od^no do i. popoiu^
kcnccsij. zobni tehnik i
ulica
TRST
Cassrma 8t.
3. IZ. n.
Kupi se
vana 4, III.
pohištvo, obleke in druge stvar-. Ponudi e na M o 1 i n a r i, P'azza Ca-
1120
Mladen!č
zuiožed ulovenskega. nemškega in ita:ijanR'~eg* je7.i a, želi f»i dobiti 3ta!no službo, bodisi v Tih u, Gorici ali Ljubljani in sicer nairaje v Kakrni sklsdišču ali tova-ni. Naslov pove Jnseratni fd^'elek Edirosti pod štev. 1119.
Za hotel Grignano
j za delo na polju iu za molzpuje kr:.v, Mesečna plaća
POSTELJNA MOKROTA
Popolno (-zdravljenje zajamčeno. Brezplačna nav< dil«. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško priporočen«).	■ ■ =
« VEL3UR6 P. 345. »iISnHđ	BAVARSKO.
!HS!!TUT „SaillTAS
raznih vzorcev. - Popravki z naj- -večjo natanjćnostjo in jamstvom se , izvršujejo v mehanični dt-lavnici • inštalacij kakor tudi vode in plina ..
joscfti!
•Trst, Via Resseiii 5. Telefon 133, rim. IV:

IMUII ||,|| II	LfM'nm'f 'MMS3BJL-,
i ^ si i
Hrvat pripomnil na to, da bi bilo dobro, ako bi se v Pazinu namestilo hrvatsko možko in žensko učiteljišče — tedaj je bilo konec debate. „Vse da, ali tega ne, ker potem bi bili mi Italijani izgubljen i".
Raztolmačiti te svoje izjave ni hotel. Bal se je menda, da bi dospel do zaključka, da Istra ni italijanska, a še manje Pazin. V


razgovoru se je došlo do tega, da —v Kastvu C*. V
Fotografskega ucenca
J. rkifi, TrBt,
mineralna voda iz ogrskih vrelcev MUSCS^OiMG - BUZ3ASFUROO,
brez vsakih bakcilov, uspešno deluje proti boleznim na obistih in mehu.
kronični nefrite, kamnu, kakor tudi bronliijalnemu katarju in boleznini
sekretnih organov. — Glavna zaloga :
cp.
deželnih jezikov, i5će te v. 10.
A.
Šivalni stroji
•oonno
kupljeni na dražbi, novi, se preda o po izrednih cenah. MIZA b 4 predaji za delo, pripravna za vezanje K 140. rsvnot. na roko in nrgo 70 K. «»imo na roko ^ z earancijo 3 let. — Uiica č. Caterina 3t 5), r v ris«-	■ >> I	1043
"čjc-l'iko
I
>sp jdarsi
-Ir!
l«1:
az :t;p
Kr
* Uf
vli
Mrin
r ~ t
slovenske 'fe rai' . j v ne sl.ar^ ' sve-atuii... S'" ' .. "	.s ■	1 <-
koristi, potem bi naše mizerije ne tako. Kakor se govori, bo naše politično društvo v kratkem preustrojeno. Imeli bomo glavni odbor se sedežem v Pazinu, a vsaki bkraj bo imel svoj posebni politični odbor; iako bodo naši poslanci gotovo v kontaktu z narodom — direktno ali indirektno. Do sedaj se nekateri poslanci — to je resnica — narodu niso niti predstavili, ali odslej ne bo več tako. Ako naj narod kaj doseže, mora se ga politično vzgajati. Posnemajmo brate Tržačane in lotimo se dela! Potem še le bomo videli, kdo je junak, ali — junak na delu ! Razmerno s številom inteligencije in inteligentnih narodnih boriteljev, mogli bi imeti stalnega tajnika političnega društva, ki bi se popolnoma posvečaval narodni stvari in bi se potem ne pričakovalo od pojedinih poslancev, da bodo delali čudeže, ampak vsaki pojedinec bi moral vršiti svojo narodno dolžnost. Sinekur pri nas ni. Narod povzdigne le onega, ki bo — delal ! Torej na j delo, ker Hanibal je pred vratmi!
Potem bi trebalo meščanske šole v Kastvu, ženske v Opatiji-Volosko. Vse to bi šlo, ako bi mi bili, kar so n. pr. — Nemci. To pojde počasi za nas, ker menijo, da nam to darujejo in ker bo to služilo tudi
i*.* r'\
jc n;
i s :u'
u
modernih slik, svoji uuiuu-Uu. delle Poeta lO. — Gorica.
ANTON JEKKlC, fotograf.
V;t V. Foscolo : : torizovani Uj tje za po-• ih žaganic
___923
'ieiiiu občinstvu imet', 'zdelke jj tjetjl: Trst, Via Gosposka nlloa 7 2129
ilt
Odprl se je
v Ške3n]u	_
Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.
.v Vsaki torek in petek nov program. -V
VSTOPNINA.: I. mesto 30 vin., otroci in vojatt 20 vin. II mesto 23 u, otroci in-jati lov.

i d
i
Hiša na prodaj
v Kojanu, 10 minut oddaljena od cerkve, vrt, Atirje prostori, voda v hi5i, lepa ie^a. Naslov pove Inaerami oddelek Edinosti.	~	1113
fuvama cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artifccijalnega kamna s zalogo cementa

silio* Sen Servo'c- 5tev. 2 Telefon 21-42.
CARLG STRUKEL
prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije Iz nsnja9 potne torb«
Ovratnice, Mm in palice.
Specijaliteta : Potrebščine brlbolazoe.
—........ ji
' • - -r - fTT
• • z-i r ' - -'
za
?,PR1 Bel vet;;, vrstno
|P»|
Se« t-
/
vina.
L • " -
v ulici toči iz-
Na obroke! UellRa Iz&SPH Na obroke
izgotovijsn. oblek za gospode in manuf. blag
■o d
po jako zmernih cenah
JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, IL n.
L.
Odlikovana delaMiica in zaloga
sedlovja in potnih predmetov
FRIDERIK HERTAUS. TRST, ulica Stadion štev. IO
■ B ■ BBBBHBBETBeBBtiffleB SS SI iS M 68