j»tt5HiM t&a žBgMfaM infer pefmK JBo. 6P67 anffiortftg 5f ffig get čf OrfoBčf 6, 1917» p< Utn< »e .)«• vršilo \ < arnegie 11M v New Yorkn zborovanje :»v.stri,iskih zatiranih narodmoti. ki j«- izzvenelo v splošno zahtevo, da ><• • fi b i A\-tro-Ogr^ko razkosati ter dali posameznim narodom, ki bili uozdaj zatirani. popolno prosto-t in m-odvisnost. Na velikem /boro\anju so bili zastopani. < eho-Slovaki, Poljaki, Riununei in Jugoslovani. ki so v>i dvignili glas na naslov Amerike za prostost in samovlado. Pomembnemu zborovanju je predsedoval *en. Hitchcock iz Ne-j braske, načelnik -cnatuega odbora za zunanja zadevo. Poljsko j-zastopal svetovno z.iani pianist Ignac Paderewski. katerega priznavajo kot dušo poljskega gibanja za neodvisnost. Čeho-Slovake jc zastopal Tomaž J. Masarvk. predsednik češko slovaškega narodnega sveta in predsednik provizorične — od vseh zaveznikov priznane česko-slovaške narodne armade. V veliki dvorani .i'- bilo videti vojake Združenih drž:iv. Francije. 11 ul i je in Anglije, in med temi so bili pomeša mi i tudi leginnarji z., svobo do malih narodov. Raz balkonov so viseli beli orli Poljske1 ter simboli stare češke kraljevine. Na stotine ljudi se je moralo vrniti domov ker je bila dvorana nabito polna ter : i biio več prostora zanje. Vsak posamezni govornik je izjavljal, da je vojaška zmaga edini "lorui teme'j za stalno varstvo proti zatiranju. Vsakikrat, kdar / j«- govornik imenoval imo pred-ednika Wilsona. je bil prisiljen pre- ^ nehati, dokl-r se ti polegel vihar odobravanja. Resolucija, katero su sprejeli, ima v kratkem naslednji smisel: Sklenjeno. d;i s- hočemo obvezati z vso silo za to, da v slovesu: zvezi prevzamemo nelogo iztrgati iz rok dinasticnih in političniir ^ napadalcev luiše prostosti brezpogojno opustitev suverenosti, kate- n i-,, >.(, krivimo in nasilno izvajali nad nami. A' tem namenu hočemo staviti na stran za -edanji čas vse one politične, verske in druge sp,)iv. k >e tičejo posameznih ustav in tradicij naših odnosnih naro- g do v t r se hočemo po-ve! iti izključno skupni stvari naše in prosto- D hti Vela. Senaior Hit*-heo%-k. načelnik zborovanja, j.' izjavil, da bo Aitte riki! podpirala zahtevo za zopet no vstanovljenje narodnih meja Bel-gi.ie, Frane je. 1 .dije. Srbije in Humunske ter zahtevo po samovla- c iii /sakc-a zatiranega naroda. Vrjel je. da vidi vnaprej liga naro-tvti;imi jamstvi se nahaja po njegovi izjavi dejale ko ra/.oro/enj,- ier uredba, da huajo resnično silo napovedati \vjno v svojih roki h pravi zastopniki naroda samega. r Dostavil jc: Oui. Ui nasprotujejo temu programu, domneva- -j. jo, i i a. je preveč v .onar-Mi in alt mističen. Dejanski pa je to edina ^ pot. kako '.mahati v vojni ter obdržati zmago. Nemški narod mora T i kil iti vojaški poraz ter spoznati, da se vojaška avtokracija ne izplača. To i \>ni'-o j«, treba vžgat i v dušo Nemčije, da bo nemški na- j rod opustil misel na nadvlado sveta. • ] Igli c I'.i.l' r< je hvalil senatorja Hitcheocka za njegovo ži- , \aiiuo zanimanje, ki pa ima do aspiraeij malih in zatiranih narodov. ?lo'il je k Bogu. naj blagoslovi predsednika Wilsona radi njegove , globoke mo.lrosti n nevst ra.Vnieiia podpiranja stvari človeške pr" „ ht OSi j. ! Ko je govori! te besede, se je navzoče občinstvo dvignilo v slo- ^ v.-tieiu iii ieub/.aln j ino, )a s » je tega pomembnega zborovanja udeležilo', tnalo si. 'o s..«, i, ev \cinlar pa so ča»t dneva rešile naše mlade SloNctike. ui so nastopile \ pristnih narodnih nošah, o katerih splošno 'j i\ ' i i s,« najbolj slikovite izmed številnih slovanskih narodu'h noš. kalere je biio \ideti v dvorani. Lenin in Trocki sta plačanca nemške ylade ODROR ZA JAVNE INFORMACIJE V WASHIGNTONU. IMA V ROKAH KONČNE DOKAZE. DA STA BILA LENIN IN TROCKI PODKUPLJENA Z NEMŠKIM ZLATOM TER DA STA ZA DE NAR PRODALA RUSIJO IN SVOJE PREPRIČANJE. Washington. ('.. 1"». sept. — Dane.« je odbor javno in-f .imacijo objavil dokuntentarti« dokaze, da >o se lanji voo telji ta-ko/va i- boijševiške \In le \ Biisiji. plačani nemški agenti, da j-.' bo I j • <> v išu o nst.i; » vod da in financirala Nemčija, in ila je sedanja-vlada dejanski ie-mška. ne pa ruska. Poleg tega pa razkriva eden i/nn I dokuaiei triv. je Ne mčija pričela /e dne junija 193 V z ib .iHtisko mobilizac jo za veliko vojno, katero je pričela dva meseca pozr.ej«. I)oknint '»ti obstajajo iz cele vrste sporočil med nemško vla-Jo * e r rusko bolj"'»visko vlado ter med boljše vi k i samimi. Dokum nti k.iž« jo. tla sta sedanja glavarja boljševiške vlade. Letim in Tr-K-ki, :-eii'sk« agenta. Ti doknntenii .'rkazujeio na.ialj«'. da je l>oljŠcviško vstajo vpri-zoril nemški jrem ralni štab in »la jo je financirala nemška banka v Utr'iou v z vez z drugimi nemškimi denarnimi zavodi. Dokumenti k n iu? j o, da bil« Brest-I.itovska pogodba izdajstvo ruskega naroda od strani Lenina in T roe kija; da so izbrali Metliškega poveljnika za obrambo Petrograda proti Nemce m; da boljševiška vlada tajno sprejela nemške častnike kot vojaške svetovalce, kot špione in kot častnike v ruski armadi. AKIELRwJCAK TROOPS, MASKED, MARCHING TO čhes FRONT ^ © UNPERWOOP O- UKOERWOOP ♦ AMERIŠKE ČETE NA POTI NA FRONTI. Avstrija prosi za mir jI ____ a AVSTRIJA PROSI, NAJ SE PRIČNEJO PREDPOGAJANJA ZA MIR, A NE PREDLAGA NIKAKEGA PREMIRJA. — STALIŠČE c WASHINGTONSKE VLADE. Avstrija je izdala poziv na vojskujoče se, naj se uvede formaJ- ^ nj .zmenjavo nazorov, kar bi pozneje mogoče dovedlo do resničnih ^ mirovnih pogajanj. , Predlag-a se sestanek na nevtralnih tleh. Nikakega premiria se ne predlaga v ponudbi. — Razprave, — ' se ^lasi v poročila — bi šle tako daleč kot bi smatrali vdeleženi, da nudijo upanje na uspeh. Razprave naj bi b:"ie zaupne, a ne obvezne. Zastopani m.] bi bili vsi vojskujoči se. v Vdeleženi naj bi imeli polnonioč, da dajo izraza nazorom svojih b odnosnih narodov, v polnem obsegu in odkrito. I< Posebno poslanico, tiKajočo se tega pozida, se je poslalo pa- ž pezu. — a O koraku se je obvestilo vse nevtralne dežele. Washington, D C., 15. septembra. — Predlog Avstro-Ogrske n ra vse vojskujoče sc države naj stopijo v mirovne razprave bo naj- d brse naletel na gluha ušesa kot je naletel mirovni predlog barona, Euiiana. To prepričanje prevladuje tukaj, dasiravno državni depart- ^ ment še ni oficijelno sprejel te ponudbe. y Državni tajnik Lansing ni bil prav nič presenečen vspričo tega koraka Avstrije. Das ravno je odklonil vsako razpravo glede predloga, dokler ga oficijelno ne sprejme, je Vendar rekel, da je vlada „ pričakovala takega koraka. — Sila, sila brez omejitve, — to je fraza, katero je rabil pred- 11 fedink Wilson v svojem govoru v Baltimore, bo najbrž predstavljala • odgovor na mirovne predloge Avstro-Ogrske. Tukaj se izjavlja, da n listjaja administracija pri miru temelječem na zmagi in da se ne bo s resno razmišljalo o nobenem predlogu od strani Avstro-Ogrsko ali -Nenčije. Ostali zavezniški voditelji priznavajot da je to krik Nemčije, ki 1 ve, da je tepena in k^ upa dobiti najboljše pogoje potom pogajanj. - (Natančno b^^dilo avstrijskega predlogo bomo priobčili jutri. 'Op. ured.). j Vsi ti dokument: kažejo naktatko, da sedanja vlada ni ruska , \'t "a. temv^r iK-!:i.šl*a vlada, ki zdivja ruski narod in zaveznike Ru- j v prilog cesarski nemški vladi. Dokumenti kažejo nadalje, da so voditelji boljševikov na enak j nabili izdali -vo.ic soc jalist i:'*nv doktrine, katere baje podpira tudi , ^delavski razred liusije. katerega baje predstavljajo. Dokumentov j ribližno sedemdeset in vee jih je opremljenih ' s ipoiubami bolj.seviških uradnikov. 1 Kden izmed dokumentov jep ovelje nemškega generalnega šta- 1 b a. datirano z dnem junija 1!M4. v katerem informira vsa indu- ' ^n ijalna p idjet ja \ Nemčiji, naj odprejo zapečatena pisma, tikajo-■ili se načrtov za iridustrijalno mobilizai-ijo, vsled česar l j I bila ta i'Odjetja i»ri pravi jena za vojno. Dosedaj se še ni izvedelo, kakš»*n : povod je imel nemški generalni štab za ta svoj korak. ^ Nadaljni dokument je povelje mornariškega generalnega štaba * Neaieije. datirano z dne 28. nov." 1914, v katerem se uveljavlja mobilizacijo vs'-h uničevalnih agentov iri opazovalcev v Združenih državah in Kanadi v namenu, da preprečijo odhod ladij iz ameriških j ' pristanišč v Rusijo. Francijo in Anglijo. Kot sredstva navajajo v« I povelju eksplozij*', stavke, zavlačevanja in vstvarjanja vsakovr.st-J '* nih težkoč. V ta namen priporočajo zaposlen je anarhistov in pol>e-j glih zločin«-e\\ , Nadaljni dokummit predslavlja dogovor med boljševiškimi vo-' i- dit-^ji ter nemško *.!ado iu je datiran z nekim dnem v oktobru letaj i- 1917. Dotično pismo je naslovljeno na svet narodnih komisarjev.j • kojejra načelnika iuo pričenja: — Soglasno z dogovorom, uveljavljenem vi n Kronštatan tekočega leta med uradniki našega gen. štaba ter vodi-z trlji ruske revoluciionaren vlade in demokracije Leninom in Troe-a k i.-m. Razkolnon'kom in Dibenkovom naj odpošlje naš generalni i- štab. ki operira na I »nsk^m. v Petrograd častnike, ki naj bodo na razpolago informaeij-kemu departmentu štaba. V Tiek^m drugem dokumentu je vsebovan dogovor, s katerim naj bi so d.-tlo Nemčiji in nemško-avslrijskim bankam trgovsko kon-;- Iro n nad Rusijo za dobo najmanj pelih let po končani vojni, v Nadaljna pisma kažejo dogovore med boljševiškimi voditelji li ter nemškimi časi n ki tikajočih se umora ruskih voditeljev, uniče. a r.ja poljski iegionnrjev v ruski armadi, razorgani^acijo ruske arma-a de ter nastavljanja častnikov v ruski armadi, ki bi prijali Nemčiji, o Nadalje st> se dogovorili, da se zatre patriotieno agitacijo med »t | ruskimi voj iki. napade italjanskega poslanika v Petrogradu ter na. daljne zločiae te vrste, _ f______ ~ Pershingova zmaga < — L Amerikanci so zopet napredovali za tri milje na 33 milj dolgi fronti, p — Zavezniški avijati.ki. London, Anglija, 15. sept. — s Kakor pravijo zadnja poročila armade generala Pershinga prodira p dalje. Od včeraj popoldne je pro- v drla za tri milje na 33 milj dolgi' fronti in trdnjavski topovi Metza * so pričeli delovati proti njej. k i Vse kaže, da se namerava sovražnik umakniti do kake črte n bolj zadej, da bo mogel braniti že- ^ lezniško zvezo v bližini Metza; te . železniške proge so že pod ognjem ^ ameriških dalekosežnih topov. Ameriške ]>ati-ule so že prodrle j nekaj milj i>red splošnim liapre- y dovanjem. ^ Odkrilo se je, da je okoli St. 0 Mihiela operiralo 6 nemških divizij: to predstavlja 60 tisoč mož, c med temi 36 tisoč pešcev. r Okoli Metza iu v ozadju nemške armade je operirala cela ar- I niada zavezniških letalcev, ki so 1 pomagali pri operacijah ameriške 1 armade. Celo italijanski avijatiki,1 so bili ob strani Amerikancev, p Angležev in Francozov. ; Pariz, Francija, 15. sept. —■. ^ Velikost ameriškega uspeha po-: f staja vedno večja, čim več poročil'1 • prihaja s fronte. Za Francoze naij je največjega pomena, ker se Je i ameriška armada približala trd-j n javi Met z, od katere je oddalje-l, na le za nekaj milj. Trdnjava se ; je vedno smatrala za nezarvzetno j ; in v njej se nahaja toliko vojašt- j I va in vojnega materijala. da se ji; ni mogoče približati. ' Francozi 'tudi zaupno gledajo na Amerikanee, o«l katerih upajo, da bodo iztrgali iz sovražnikovih | rok velike kovinske pokrajine- iz t katerih je Nemčija dobivala vse 3 svoje zaloge železa in jekla. Z ameriška armado v Lotarin-i , giji, 15. sept. — Nemško višje po-. veljstvo z mrzlično naglico posku-- ša popraviti zmešnjavo, ki je poli j vzročil nenadni napad Pershingo-nve armade. ^Nhde rezerve, katere -J more Ludendorff pogrešati na :-} severu in nekateri oddelki v Ar-j jzaeiji se pošiljajo na ta del ITin-»-' denburgove črte v Lotaringiji. a , Ofenziva, ki se je končala tako j zmagoslavno, ni nikdar imela n*t-jmena, napasti te črte. Pershingov y j namen je bil samo z:\gvozdo pri St. Mihielu ižbrisati z zemljevida. Po načrtih se je pričakovalo, da II bo mogoče to ozemlje očistiti a Nemcev v dveh dneh. v resnici pa je bilo vse doseženo v manj kot n 24. urah. Značilno za Amerikanee l~ je, kar je rekel nek ujet nemški! .. podčastnik vojnemu tajniku Ba-; 11 keriu. da Amerikanci ne vedo, kdaj se jim je vstaviti, j Z vzhoda prihajajo vlaki, na-j i polnjeni ponajveč z Avstrijci in: u Madžari. Oddelki dveh avstrijskih' -i rozapadno od St. Quentina so naše čete napredovale tekom v . ,f -šnjega dneva in noči južno in severno od Ilolnon gozda. Krajevne napade se je zavrnilo v Treseault in I^a Basse -; 'orjih. Sovražna artilerija j" bila aktivna tekom noči v Koi^ei. j-\ ><■ vres in Givenchy sektorjih. NEMŠKO POROČILO! ! Berlin, Nemčija. 15. septembra. — Dnevno poročilo. — Na <<: li straneh La Bassee kanala se je zavrnil« delne napade sovražili!! i. Angleži so zopet napadli v bližini Havrincourt. Njih prvi napad nas je potisnil nazaj z iztočnega roba Havrincourt. Tekom dneva se je napade večkrat obnovilo, a so se izjalovili. Naše protinapade se je uvedlo z najbolj intenzivnim art!!' -ij-• ski m ognjem. Sovražnik je imel težke izgube ter pustil v n;.>: !i rokah nekako 100 jetnikov. Vršila se je zmerna artilerijska delavnost obenem s par sovražnimi napadi pri i-mignon jezeru. Napade se j& zavrnilo. Armada gene»*aTa von Carlowhtza je bila zopet zaposlena v težko bitko med Ailette in Aisne'. Po artilerijskih pripravah, ki m> i i : jala več ur, so Francozi zgodaj zjutraj napadli z velikimi ^ilam!. Zavrnilo se jih je na obeh straneh Ailette. Brandenburški in gardni polki so po devetih dnevih boj.; trkom katerih je sovražnik skušal dobiti višine iztočno od Vau::ail«.r. zopet porazili sovražnika v bojih moža proti možu in s protinapad Katere se je pripravilo z najmočnejšim artilerijskim in minsk-m ognjem. Med Sancy in \'aillv j^ sovražnik večkrat obnovi! svoje napade. pri katerih so ga podpirali tanki. Napadi so se izjalovili r našimi črtami. Južna od Aisne so vprizorili Francozi napad med Reviih-n ' \ Romain. Kliub velikim izgubam, katere so trpeli tekom brrzusp---nih jutranjih napadov so popoldne zopet prišli k napadu. 14<> nn -iiiIl- artilerijskih pripravah smo potisnili sovražnika naza j ter nj- i nad sto jetnikov. Na obeh straneh Verdun-Etain ceste >o - * i: ia! -,viii napadi sovražnika. Vršili so se boji na črti med Cotes Lorraine in reko ilo--•!. S ,-'vrnžnika, ki je potiskal naprej s pomočjo oboroženih tankov, se :zavrnilo. Artilerijska delavnost je bila omejena na vznemirjaj • o i gen j, ki je postal bolj živahen v zvezi z infant erijskim i akej > ITALIJANSKO POROČILO. f! Rim, Italija, 15. septembra. — Oddelki infanterije so po uspr-, nem artilerijskem obstreljevanju zavzele celi sovražni obra::.: . -! stem pri Grovella. t'jelo se je ;i43 mož, vključno dvanajst . t ' k ,w — . k ■ zij so se ]>odali Ainerikancem severno od St. Mihiela ne da bi kazali kak odpor. Ludendorff nima i več mnogo vojaštva na razpolago, 'zato morajo ta del Hindenburgo-Ive črte držati avstrijski-ogrske čete. Tu imamo dokaz, da nemški militarizem omaguje pod Pershin-govim ljutim vdarcem. Ujeti čast-iniki so to odkrito priznali. Rekli so, da visge poveljstvo sicer ni vedelo za natančni čas napada, da pa so poveljniki napad pričakovali, pa navzlic temu niso storili ničesar, da bi bila nesreča odvr-njena. Nemški ujetniki si različne starosti; poleg starega moža je stal mladenič 18 let. Vjet je bil cel 410. pruski peš-polk s polkovnikom in njegovim ; štabom vred. Častniki niso korakali z moštvom, temveč so bili poslani naprej v avtomobilih, da jih je bilo mogoče takoj izprašati. Vojni tajnik Baker je posebni ze-; lel izvedeti od častnikov, kako mnenje vlada v Nemčiji glede vstopa Amerike v vojno. Vsi '' Nemci, katere je Baker izpraše-val, so priznali, da so Amerikanci izb orni vojaki. Povedali so tudi. i {da so živilske razmere v Nemčiji i neznosne in celo na fronti so zelo ' slabe. Mnogi ne zaupajo yj| v svo- ji; voditelje. "Naši generali n<- \-godljaju nekega ameriškega n .i-jatika. Pred kakimi štirinajstimi dnevi se je namreč potem, ko jc spravil na tla dva nemška avij i-tika- spustil blizu njene hi>'; na tla. S petimi svojimi tovariAieaml je hitela na kraj, kjer je pristal. Nekaj minut so ž njim govorile, potem pa so prišli nemški vojak!, ki so jih aretirali. Vse so bile na(r» obsojene na lOdnevno ječo. Ve-Li dela ni za ime ameriškega avija-jtkia, pač pa je pokazala njegovo sliko, katero ji je dal. Germaine 1 je se naivno pripomnila: "Bil jo ■ zelo leR mlademii"« ^ ž ^ ^ GLAS XAKODA 16. SEPT. 1918 "GLAS NARODA" S&OXlXIfl PUBLISHING DOMPIVT (UoriBltt Dadj.) * twmfi and published by tfea iarpontloB.]L fti5I HAKPWR. Prealdal_ LOUTH BMNBPIK, IWM1« JPU'« of Business at tbe corporation and tddreMM of above offloanj TZL Cortland t Street. Borough of Maphflf+Tm, New York City, N. T.__ ft* wio leto velja llat aa Aiwrlfct Za eelo leto aa aaeeto New Tori fS.M In Gauado............ fSJB Za pol leta aa mesto New York. ».Ofl La iKi! leu_____— ^ 3.00 Za četrt leta aa meeto New Tor* LOO r-trt leta......................UW Za lnosenstvo aa celo ieto....~ 0.00 NAHODA" izhaja vsak dan lzvaemBl nedelj An praznikov._ -QLA8 NARODA" ("Voice of tlie People") Mai frery day except Sundays and ltfjifl _Subscription yearly $3J0. _Advertisement on agreement._ Dopial ores podpisa in osebnosti se ne prioMoWa Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order* s«inMUOBkl kraja naročnikov prosimo, da as nem tudi praffNH PVtlSb na gnani, da hitreje najdemo naslovnika._ "flLAB NARODA" 1 ^rtia^il M., New Iwf Pity. Telefon: 287« Cortland! ______ Ura odločitve ;—--——^ • . vsakdo opominja značilnih kajzerjevih besed, ka'tcre . <>ril v začetku veliki- nemške ofenzive. Pri tej priliki je I .. i ločitve ji' prišla ■ h -■ ki >ded:le temu, >4» dokazale, da se ni motil. — Da, i itve je prišla. < i i'.) »e je pa proti narodu, ki je teptal pravice narodov, .:•■ -roti tistemu, ki je hotel zasužniti ves svet. . iJ čitve je prišla in sieer na /a pad ni fronti. To odloči« ■ n v zavezniških zmagah in v umikanju nemške armade. >.. prišli do llitidenburgove črte. kjer so nameravali Nemil iti svoje moči in reorganizirati svojo armado, da bi bi-i,: i m za težawio delo, ki bi jo čakalo spomladi. i vidi svojo usodo in svojo obsodbo v silni moči zavezni-i liso plašili niti materijalnih niti financijalnih niti elove-•v. je prišla. Centralna zaveznika že poslušata prve ' • :imčne obsodbe. Po Avstriji in Nemčiji se razlega nir-anj< umirajočega naroda. •i ljudje, v zadnjem času bolj vajeni porazov kakor - ubili zaupanje v gospode, ki so jim pravili bajko o sve- i li in o lepšem življenju po sedanji vojni, i" ... i r i v je prišla. To odločitev je te dni podpisalo na mi->ne naš h najboljših mož pO vseh mestih, vaseh in lia-i anadske meje pa do Kio Grande. . .-i../, ki **e je podpisal na to častno listino, je zajamčil / i - svojim podpisom potrdil obljubo, da mora biti prost berlinskih zveri ter da mora ostati prost za vse vtene ease. ^Il Nemški submarini :' . aiKim je dospelo iz Londona svarilo, naj bodo Anieri-ii jiri prevažanju ovojih čet iz Amerike v Evropo. — Iki \ »ukazali, tla je bilo to svarilo dobro utemeljeno. t j . uničiti naš most med Ameriko in Francijo ter se bodo ; .m p« služili koncentriranega delovanja svojih podmorskih i čas sta bila vprizorjena napada na dva ameriška tran-.M< štvo se je pa k sreči rešJo, kar jasno dokazuje, da so poveljniki pripravljeni na vsak slučaj in da zna moštvo i • ji. žavnejših trenutkih obdržati prisotnost duha. ■ se pa misliti, da se bo vse tako srečno izvršilo kot se • M«. i,it Vernon' in 'Persic\ Če nas bodo Nemei res z vso ob-na padali se Jii čuditi, če kaka ladja ne bo dospela do svo- 'I a most, ki veže Ameriko s Francijo, je premočan, da bi ga :■> išni nemški submarini. Iv. -irrr izpodbijejo kak steber ali del ograje, toda vse to aio popravilo, in promet bo komaj za trenutek obstal. — a Mibmariuov proti našim transportom bo imela edino • naše može bo okrepila v odločnosti, da ne smejo odnehati •• m- pribore popolne zmage sebi in vsem trpečim na- i. T >»"ki je rekel, da rajše zažge Moskvo kot da bi padla v roki'. Skoda, da ga niso vprašali, za koliko jo proda. — • i '• :' ■i rja so namreč dokazala, da se pri njem vse opravi zde- • , * 'Co napravil z Nemci dobro kupčijo, bo lahko vrnil • T.1 ti groeerju šest dolarjev, katere mu je ostal dolžan na i i i asa bivanja v New Yorku. Save Sugar, Children! - wri 'i/S^'.l l^ljj A P<*iuiy here means a Burn "over there* Parabola Bogsivedi kaj je bilo vzrok na-1 petosti, ki je vladala v mojem ča-1 su med nami nlžjegimnazijei in med učenci nižje realke. Menda nič drugega kakor različnost zavodov, ki -:mo ju pohajali. Pa bodisi že karkoli, resnica je, da smo si dajali duška s hudimi pogledi, s priličnimi sunki in z različnimi psovkami. Izmed teh najnavadnejša je bila za realee priimek kozel, medtem ko so oni nas gimnazijce imenovali koštrune. In ti psovki sta se tako udomačili, da sta bili naša stalna pridevka. Dočim pa se je omenjeno sovraštvo omejevalo večji del leta le na hude poglede, sunke in psov ke, je vzkipevalo, čim bliže je prihajala pomlad. Namreč tedaj smo začeli lesti iz svojih dijaških stnovanj kakor murni iz lukenj ter se zbirali na planoti ljubljanskega gradu. Ondi smo se igrali Indijance in bili žogo. Ker so si pa ta prostor za svoje torišče pri-sojevali tudi kozli, je prišlo med nami in njimi Često do burnih prizorov. Najprej so začele leteti psov, potem je padla kaka osamljena bunka, slednjič pa smo se s strašnim vriščem spoprijeli, ter ruvaje se, drug drugemu izpodbijali noge. Vendar pa, ker smo bili junaki tu in tam, je zmaga omahovala zdaj na to, zdaj na ono stran, ne da bi prišlo do dloeitve; to tem manj, ker smo se kmalu naveličali biti obenem nakovalo iu kladivo in pa, ker je navadno, ko je bojna vihra najbolj divjala, posegla tudi višja sila med nas borivce. Ko smo bili namreč v najhujšem ognju ter so kozli in koštru-ni cepali po tleh kakor muhe jeseni, se je prjkazal v podobi stražnika Jupiter tonans. Ta pa je bil naš skupni sovražnik in strah. Zato, komaj je sprednja straža za-vpila: Polip! so se naše vrste razklenile, ranjenci in mrtveci so se hipno po"brali ter spustili smo se v najhujši dir navzdol i po rebri, v najlepši slogi prijatelji in sovra-gi. In strah pred polipom nam je tako prešinil ude, da smo se ozrli nazaj šele, ko smo zaloptnili za seboj vrata svojih dijaških lukenj. Drugi dan pa so se pričela mirovna pogajanja. In ker smo stali pred vtiskom strahu, ki smo ga prejšni dan prestali, so tekla mirno in uspešno. Zaključek je bil, da smo se pravično razdelili svet in pravice. Vsaki stranki se je pri-poznala ena polovica planote. In da bi že za naprej odstranili vsa-kateri povod za morebitne pritožbe in boje. smo ukrenili, da se lastnina vsak teden menjuje. En teden naj bi kozli imeli pravico se igrati na onem delu, ki gleda proti Rožniku in je lepši, koštrun; pa na onem, ki je obrnjen proti Golovcu in je grši, drugi teden pa narobe in tako dalje. Vendar pa navzlic natančni šti-lizaciji pogodbe sprava le ni dolgo držala. In to zaraditega ne, ker sta pogojena prostora bila zase premajhna za igrišče. Že kadar smo bili žogo, se vljub vsej previdnosti ni moglo preprečiti, da ne bi zletela kaka mečka na so-i sedno lastnino. Indijanski boji se pa sploh niso mogli v potrebnem obsegu razviti na tej ped i prostora. In tako je umevno, da je prišlo kmalu zopet do medsebojnih prask, katerih nasledek je bil divji krik in ravs, konec pa skupni rg pred polipom. L Da tako ne more iti dalje, je ^ bilo uvidno vsakemu, če nismo ho- 2 teli potratiti za igranje dragoee- ^ nega pomladanskega časa v ne-plodnem medsebojnem ravsu in^ kavsu. Toda kako si odpomoči?' K sreči so bodrejši izmed nas j nas čitali včasi odlomek iz kake- . ga političnega lista, v katerem jt bil zavit roksdrops ali pa safala-i da, ki si jo je kot priboljšek kosila kupil ta ali oni o postnih dneh. ^ ko se je kadil z mize le običajni . fižol. In ti so se začeli oglašati s ( svojimi nasveti, češ, da posnemaj- ^ mo ''te velike", in se organizuj-mo: "Dobro organizovani bomo ' mogočni* da za vedno izpodrine | mo kozle s planote." |] Takim modrim nasvetom bi bi-1 lo seveda nespametno zapirati sr-i ca. In zato jim jih nismo, temufc ■ smo se začeli takoj igrati **te ve-; like" ter se lotili organizovanja. • Pred vsem nam je bilo treba ■ vojvode, ki ne bi le preudarno raz-; l polagal z našimi močmi in nas p*. ^ premišljenem načrtu vodil v boj. i ampak ki bi, in to je bilo pri na-j • ših razmerah še nujnejše, znal kro, 5 tit i in v strah prijemati nepokor-1 ne našinee; zakar mu je bilo zla- • sti potreba mogočnega glasu in, i trdnih pesti. Toda tu smo zadeli ob prve te»- • koče. Ne sicer, da bi nam nedo- ' stajalo sposobnih "mož". Bilo jih' L je med nami dovolj, ki so imeli ' pljuča ko kovaške mehove in ro-; > ke velike kot lopate. Še manj je ■ tičala težava v tem. da bi nihče 5 ne bil hotel prevzeti vojvodstva.1 Kaj še! Ravo nasprotno, je bilo ■ res. Vojvoda je mogel biti samo. ■ eden, postali bi bili pa vsi radi. K temu se je pa pridružila še' razlika v načelih, in sicer v važ-' ^ nih načelih: Nekateri izmed nas " so se pri molitvi pred poukom in " po pouku križali po kmetsko, dru-" gi pa tako, kakor večina naših ; profesorjev, namreč da so se samo s kazavcem narahlo pobezali po r čelu in prsih, torej po gosposko • In ta različnost križanja nas je ' cepila v dve stranki, kmetsko in, 1 gosposko. Sieer križanje ni imelo ' nič opraviti z vo j vodstvom, ker ■ naš namen je bil le si izvojevati. " planoto, kar je pa bilo mogoče sa- ' mo z bojem, ne pa s križanjem: 1 vendar pa je vsaka stranka zahte-' vala, da se izvoli vojvodi iz nje-1 ? ne srede. In ker ni hotela nobena : odnehati, temuč je vsaka postavl- ■ la svojega kandidata, se je začela 1 divja gonja. Kandidatu kmetske stranke se, ' jeo čitalo. da nima niti žepne ru- • te in se mora pod nosom brisati z 1 rokavom; da ima zadaj na hlačah ► špeglje; da je tat, ker je tresel J nekoč jabolka na sosedovem vr. ; tu. In vzklikalo se je: "Tak falot 1 naj bi bil naj vojvoda! Nikdar i ne!" Nad kandidatom gosposke ■ stranke pa so se spotikali, češ, da, ■ noseč suknjo na škrie. bi kot poveljnik gledal c boju le na to, da bi si je ne zamazal; da je samo-goltnež, ker si je služil z inštruk- ■ cijo tri goldinarje na mesec; da t je slepar, ker se je nekoč peljali na vrtiljaku, ne da bi plačal. "In : tak lopov naj bi bil vojvoda nas i kmetov čistih rok! Nikdar ne!'- In to je šlo tako dalje prav ka- ■ kor pri "teh velikih". i Medtem pa. ko smo se mi med, seboj prepirali, koga bi postavili i za vojvodo, so se kozli polastili tu- Zdravim samo moške. Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, Specialist v Pitta-bnrghu in Ima 28-letno isknfinjo t zdravljenja moških bolezni. tŽastrupljenje krvi zdravi a slovitim 006, ki ga je IznaSel profesor dr. Ehrlich. Ako imate lapatt^je in mozole po telesa, ▼ grla, ako vam izpadajo lasje, ves beli ▼ kosteh, pridite in čakajte, kajti ta bolezen se pre- Tso Izločevanje iz kanila za Izpuščanje vode zdravim po najnovejši metodi in v kolikor mo goče kratkem času. Kadar spoznate, da nimate več moške mod. ne čakajte, temveč pridite In vrnil vam bom moško moč. Kilo ozdravim v 30 urah brez Bolečine v mehurju, od Co 0) . . 3 sar prihajajo bolečine v hrbta o lo venski zdravnik. (n krilo, palenje pri mokrenja ln ostale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo. Revmatizem, trganje, hsletins, stekline, lUaj. ikreflje in droge keine bolezni ki nastanejo valed nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni treba ležati. Uradne m: V ponedeljek, sredo ln petek od 8. zjutraj do 5. po-pnTdne. V torek, četrtek ln soboto od 8. zjutraj do 8. zrečer. V nadele < zaveem. Sploh sem bil že tedaj [zdravega mnenja, da se vozi naj-jlaglje in privoz: najdalje. ako se "jv vsem posnemaj«^ predstojniki in se ima vrhutega še nekaj ho vrat-- stva pod srajco lil da sem imel prav. evo doka ^ za moja izvolitev za vojvodo! y Poveljnika smo torej imeli ali j pravzaprav, so imeli, namreč me-,ne. Toda zdaj pa je nastal punt l med prosta ki, ker navzlic kom! 1 promisu v resnici ni bil nihče z\ meno j zadovoljen. Eden ne, ker r mu nisem dajal nalog prepisovat ; j drugi ne. ker sem ga nekač zato-žilt ko me ie z grško slovnico tako . uhrnil po nosu. da se mi je kri po-cedila; tretji se je jezil name, da sem jaz tisti izvoljenec, ki nosim j I profesorjem zvezke domov,- vsem se je pa zdelo zamalo. da sem rav-i no jaz izbran za vojvodo, ko bi bil vendar vsak imed njih rad po-„ veljnik. In med njimi je tako močno vrelo, da je malo manjkalo, pa ? bi bil ostal poveljnik brez arma-1 de že pri Florijanski cerkvi, kjer j smo se zbirali. l)a se to ni zgodilo, je povzro-t čila bojazen, da ne bi naše igrišče . za vedno zapadlo nasprotnikom. ^»'ekaj je pa izdalo moje vpitje,. , med katerim se je izgubil tupa-tam tudi kak sunek pod rebra ' puntarjev. Tem okolnostim torej t pripisujem, da mi je ostalo šl vedno precejšnje krdelo, ki sem se z njim začel pomikati po rebri t navzgor in bi sigurno tudi zadostovalo, da bi z njim kozle pora-i zil. — . Toda hudir je bil to. da se je pri vsakem koraku zmanjševalo, ker je za enim voglom smuknil ta bojevnik iz vrste, za drugim pa oni. ^ Tako se je Janez Podbregar šele j sedaj spomnil, da ga čaka doma kava na mizi; Karel Loputnik pa se je domislil, da je pozabil obe-jsiti torbo na klin. zaradi česar bi I gospodinja ves večer godrnjala, ko bi jo našla na stolu. In pod sličiin pretvezami je popihalo tudi mnogo drugih, vrste pa so se vedno bolj redčile, čim bliže smo prihajali vrhu. Ko smo pa. dospevši pod planoto, ugledali, kako so se kozli na našem igrišču nemoteni igrali, se jep olastila zadnjih oddelkov ne ukrotljiva besnost iu bojaželjnost. Kar strpeti niso mogli, da bi se lepo v redu, 'mož tik moža*, približali nasprotniku, emuč v svoji sle- | pi strasti so se burno pognali I naprej, ne meneč se, da so v tej 1 vihri stopili sprednjim na pete. J Nerahlih drgljajev njihovih pod- j kovanih čevljev pa ti kajpada niso | mogli mirno prenesti. Kakor na I povelje, so se obrnili in začeli sr- I dito zmerjati zdnje. Ker pa tudi J ti niso molčali, vnela se je najprej viharna debat; nato so si pa sko- J čili v lase ter se suvali in ruvali | v veselje in zasmeh skupnih na- \ sprotnikov, ki so, pometavši žoge t in tarče nastran, krohota je gledali J ta bratomorni prizor za bogove. | Na srečo se je v pravem trenut- J ku, ko še niso bili vsi lasje poru- i vani in hrbti od bank vsi sivi, pri- J kazal stražnik. Na krik: olip! pa ! * c Isl = ^pftl^k — —E3 Jugoslovanska ^^^ Kat0'a Jeilnota Ustanovljena lets 1898 — tnkorporirana leta 1900. Glavni urad v !£LY, MINN.] GLAVNI URADNIKI: Predsednik; MIHAEL ROVANŠEK, box 231, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtniii; LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9fi41 Ave 4MSo. Chicago, III. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Allev. Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK. box 4S0, Ely, Minn. / JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 4U2-7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN. 624-2nd Ave., Duluth, Miun. MATT POGORELC, 7 W. Madison St.. Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRABEC, St!;. Yds. Sta. box 63. Denver. Colo. GREGOR HRESC'AK, 407-šth Ave., Johnstown. Pa. Jednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarno pošiljatve naj se pošljejo na glavuega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Con gress'' lestvic'. V blagajni ima okrog ^300.000 (tri-stotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin iu smrtnLn je že izplačala do $1.500.000 fen miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam. kjer jih še ni. priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. jso se namah vrste razklenile, nakar so se bratomorniki v najlepši [slogi in divjem diru, s svojim vojvodom na čelu, spustili po rebri navzdol ter se ozrli nazaj šele. ko so zaloputnili za seboj vrata svo jih dijaških lukenj. Vprašanje pa, čigava da je planota, jeo stalo nerešeno tedaj, in če se ne motim, je nerešeno še tu-, di daies. Baker na fronti Vojni tajn k Baker se je ves blaten vrnil s fronte. — Zelo je zadovoljen z uspehi ameriške armade. Pariz, Francija. 15. septembra. Ameriški vojni tajnik Newton I). Baker, ki se je dva dni mudil z ameriško armado na fronti, se jo danes vrnil z bojišča. Spremljal j»> ameriške vojake, ki so vkorakali v St. Mihiel. I Ko se je veliki vojaški avtomobil vstavil pred pariškim stanova-j njem generala Pershinga, se je Baker dvignil s svojega sedeža j»o-krrit z blatom od pet do glave. V eni roki je držal svojo masko proti strupenim plinom, v drugi pa jekleno čelado. Njegova obleka. kat<*ro je nosiJ j v zakopih je bila pokrita z blatom. ravno tako tudi njegove kolenice. Celo njegovi naočniki so bili u-mazani od blata Baker je le malo časa ostal v Parizu, ter se je za nekaj dni odpeljal iz mesta. Pri vsem tem, da je bil zelo navdušen od tega. kar je videl, je vojni tajnik vendar govoril zelo mirno. Zelo je bil zadovoljen z razpoloženjem ameriških vojakov. Videl je tudi veliko število nemških ujetnikov, ki so prihajali z bojišča. Baker je neke višine opazoval ameriško pehoto, kako je šla k na. padu. Vendar pa ni hotel o tem povedati ničesar drugega, kot: "Poročilo generala Pershinga bo razložilo ves položaj. Narod Združenih držav >e bo zelo razveselil, da je ameirška rmada v sodelovanju z zavezniki mogla doseči tako velik uspeh. Posebno pomembno .je. da j'1 zmaga vzela vpadniku zemljo, ki je bila štiri leta v sovražnikovih rokah in jo je dala zopet nazaj Franciji" Zvišanje plač. Tokio, Japonsko, 12. septembra. Ker se cene življenjskim potrebščinam neprestano zvišujejo, j<-sklenila vlada zvišati svojim u-službencem plačo za petdeset od-I stoikov. I Privatni gospodarji bodo sledili njenemu vzgledu. (Telefon urada: Court 3459 Telefon na domu: Neville 1870 F. A. BOGADEK ( ATTORNEY AT LAW ) J VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATKKE ZAJEDNICH .. J 103 Bakewell Building. j 1 vogal Diamond in Grant Sta., PITTSBURGH, PA-J [Nasproti Court House. ( iy Boljše zdravljenje za manj dentija.."^! Profesor Doktor B. F. Mullin j Slovenski zdravnik-špec^alist 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. (NutMtiikiMfNb, C«trt» »irf.pj« U S«tl*»« Si. Parite — —■ » ■«<«■ ■«>■-) .1 " ' " " . 1 P1 Isl Jaa sem na starejši edravnlk-Spe- j cijallst za Slovence ▼ Pittsburgh o. j ij HB^fcp^ /a Zdravim že več kot 38 let bolne | yj mo^ke in ženske. Ozdravil sem ie n« j tisoče in tisoče oseb in morem tudi i n.jfcBI vas. V zdravljenju raznih bolezni imaji največjo iskuSnjo. Rabim aa- | (^■lul licuHVKMm mo najboljga zdravila. Imam najbo-■ | lafa fJnB M (wv ljši električni stroj za pre laka vanje, ^m IHPIH NBfl potom katerega se vidi celo v&St ^m 1V)V telo kot na dlanL K meni prihajajo K r^r^n* ffl ljudje od blizu in daleč, da jih zdra-Blt^f^^ flL vim. Zdravim razne bolezni uspeA-L, J no »n naglo. Govorim fist« sloves- 41' j^Ao. Moje cene so zmerne. Znanstre- wm prebksva notonj. Pridite k miri kot k prijatelju. ftito mm od 9. on ijotiaj do 6. sroCer. V nodeijo mdo od 10. on s jut raj do L poaoUaa. GtiAS y^BOPA. 16. SEPT. 1S18 Iz naše krvave zgodovine ' OOO » GOVOR LJUBLJANSKEGA ŽUPANA IVANA HRIBA RJA. KI GA JF IMEL V DU-MAJSKI POSLANSKI ZBORNICI 16. MARCA LETA 1900. _V _ v---__ % --OOO \ r * (Konec.) Med pijanimi vojaki in vinjeni-' :ni civilisti se primerijo povsod iz-' grodi. Morda pa niso ti izgredi nikjer tako pogosti, kakor ob sobotah in nedeljah v Ljubljani. Poli-J cijska poročila, ki se pošiljajo lia staeijsko poveljstvo o teh dogodkih in katerih število je jako znat-' uo, obsegajo skoro vsa karikt« ri-| stično naznanilo, da, so izgredi ali' nastali vsled tega, ker so uačeli vojaki tpeŠpolka št. 27 psov at i 2 j *»- J di s y kranjski pes, kranjska svinja, sloven»l;i pes, slovenska be stija", ali da so pri prepirih, Ui so iz kateregakoli vzroka nastali s ei-' vilisti, rabili bi cz izjeme take' psovke, i Poslane© Malik: To se ob sebi razume ker dela ta poročila j policija gospoda Hribarja.) Ali, gospod kolega, saj >e vendar vedno navajajo pri'e! In poslušajte, 1 ur bom se dalje povedal. (**e bi bilo tako, kakor vi trdita, bi se ne ; bilo mog'o zgoditi, tla =o vojaki -bili radi tega kaznovani. Divizijo- i nar podmnršal pi. Lang je bil tako ljubezniv in me je zagotovil, da se v vsakem takem slučaju pokliče- •] jo vojaki na odgovor iu da se jih ' dostikrat tudi jako ostro kaznuje.!« Takih kaznovanj je bilo že mnogo,T prav ker se j«. ,po pričah potrdilo,ji di; so se taka j^sovanja resnično.1 /godila. Toda, gospoda moja. ka- ; rakteristično je. da s«* v i. lie pošto- < panju vojaških oblasti tiisle psov-1, ke vedno in vedno rabijo, t.'elof f pri zadnjih demonstracijah se jeh zgodilo, da so take izraze rabili nc'i hanio vojaki, ki so bili v službi, ampak tudi otieirji. Tako je dal i branjevec Pavel Vrankar na za- i pisnik. da, ko je 20. septembra ob 1 jhjIu 9. zvečer stopil iz kavarne . Prešeren, mu je vojak 27. pešpol-!« ka, ne da bi imel kak povod, na- 1 stavil bajonet na prsi ter vanj za- l kričal: "P rok let i kranjski pes, 1 marš!" Dalje je iz izpovedb tr- < govske^a sotiudnika Janka Stu- 1 piee in pisarniškega sluge pri dr. i Furlanu Valentina Drčarju po- 1 sneti, da je v Miklošičevi uliei po- i kg Bauibcrgove hiše s svojim kor-'j tlonom stoječi oficir neprestano ro-h govilil s *vojo sabljo ter vpil na'< demonstrante " Windische Hud-de'\ potem "Halts Maul" in 1 ** Verfluebte — —" dalje trgov- < ski sotmdnik Stupiva ni slišal. Po . soglasnih izpovedbah je imel ta » otieir pri sebi psa. ki je oblajal in 1 li ask a koval vsakega pasanta. (Ve- s selost.;« Pekovski pomočnik Josip * Skrajnar pripoveduje, da je pri-|i hitel proti njemu, ko je »tal 20. i septembri, zvečer poleg franči- 1 .rkanske o se •z nasajenimi bajoneti zaganjali za : posa mičuimi nagajivci." Dragonci. Tudi vedenje dragoneev ni bilo tako. da bi bilo moglo vplivati po-1: litirjevakio na občinstvo. Mimo-'" grede brni omenjeno, da je bila ta': vojaška četa poklicana prav po ne potrebnem iu ne da bi bila dežel-j na vlada mene kot šefi: mesnu^a policijskega urada o teiu obvestila. Pri tem se je storila neprevidnost, da so poslali draigonee, p redno so nastopili v mestu svojo službo, v Koslerjevo pivovarno, ter dokazano je, da je 20 dragoneev iri 8 orožnikov v uoei od 19. na 20. september na dvorišču Kosler-jeve pivovarne izpilo dva hektolitra piva od soda in dva zaboja piva v steklenicah. (Živahna ve-selost in medklici.) Kaj ne, gospoda moja, to je prav izdatna množina pijače in primerna priprava za službo v mestu. (Posla-1 tiec Malik: Kdo je to plačal;) Pi-j vovarnar Kosier. Ker so bili dragonci in orožniki tudi 20 septembra nastanjeni v Koflierjevi pivovarni, je pač tako kot gotovo, da so brli tudi ta dan pogoščeni s pi-' vom — neumestni gostoljubnosti pivovarna rje v i. Ni se torej čud iti. j da so dragonoi temu primemo nastopali. V ilustracijo bodi navede-' no samo naslednje: Rudoll Ju-van, modeler v Tonniesovi tovarni] na Dunajski cesti, in Albert Feld- -'stein, knjigovez, sta izpovedala,' • da je 19. septembra, torej na dan pogoščeuja v Koslerjevi pivovarni, ob 3 * 11. zvečer pridrvel brez Jvsafcegu povoda neki četovodja s i štirimi možmi v vežo jrc«stilnc "Prij levu" na Marije Terezije cesti ter j začel z golo sabljo udrihati po na-(vzočih gostih. Imenovani Feld-steia je bil prej stoječ poleg zidu na ulici zaradi klica **živio dra-* 'genei" s sabljo na desni rami lah-' ko ranjen. Nožarski pomočnik R. Ju van je izpovedal, da je bii, ko' je isti večer ob Tj 10. stai na hiš-' jiiih vratih hiše št. 27. v Kolodvorski ulici. od vojaka kakih devet mož broječe dragotiske patrulje j brez vsakega povoda udarjen s! •sabljo no vratu in lahko poškodo-j van. I zitniuski agent Anton Jo-j cel j je končno izpovedal, da je, ko je izvrševal lf). septembra ob '-11 j zvečer poleg luteranske cerkve svojo službo, pristopil k njemu ' neki znanec ter ž njim govoril. -Mimo je šel oddelek dragoneev. Naenkrat je proti njima, ki sta se |l S3 pol noma mirno vedla, pridrvel 1 j v galopu jezdec, udaril po njih s 'sabljo in rabil pri tem izraz, ki ga ! I z ozirov na spodobnost ne morem j ponoviti iu ki je obsegal tak pozivj .na razhod, da bi ga trezen človek; gotovo ne Oil rabil. Karata se prej!1 omenjena moža udarcu umaknila,] je sablja zasekala v ograjo s tako ' silo, da se, je odlomil 35 centi- : metrov dolg kos, ki ga je potem " 'lm stni magistrat izročil sodišču. ' Dne 20. septembra je privatni 1 uradnik Vinko Kovačič iz Sevnice ■ na Štajerskem. Uoteč priti v hotel ■ k "avstrijskemu cesarju", kjer je stanoval, šel jk> Stritarjevi uli- : !ei, ko ga je neki dragonec brez 1 vzroka udaril s sabljo po glavi. — Kakih deset minut po treljanju, , tako poroča deželni ofieijal Mirko Oesnik. je priletel v gostilno t4Pri 1 •belem volku" neki dragonec, je rogovilil s sabljo ter neprestano vpil "ven v«r.tsko da so vsi navzoči imeli vtisk, da je mož |>i- • jan. - - Občinski svetnik in rezerv- : | ni častnik Fran Mallv je izpovedal. da je 20. septembra ob i/40. zvečer pred njegovo hišo in kavarno Avstrija*' stalo kakih 20 ! do 30 popolnoma mirnih ljudi, ko je prišla tja močna pod poveljstvom nekega oficirja stoječa patrulja konjenikov. Neki mirni pa-sant, ki je šel ob bližnji ograji ter ■se na nobeno ^ran m mogel ga- i I nit i, je bil v trenotku obkoljen in neki dragonec ga je tako obdelava l s sabljo, da mu je imenovani občinski svetnik moral zaklicati.. naj ga pusti v miru, »saj je vendar miren pasaut. Nato j.' dragonec res nehal. V tistem hipu je obč. s svetnik Mallv videl, da je dragon-ski častnik nekega drugega pa-santa udaril s sabljo, (iospod Mallv je izrecno poudarjal, da so i bili ljudje popolnoma mirni ter ni bil o nobenega vzroka, da so dra-J: gonci tako ravnali. Orožniki. Kar se tiče orožnikov, bodi omenjeno. da je. izvzemši nekaj 4>luča-jev. njih ravnanje edina svetla točka v tej a*eri iu da je moštvo večinoma izpolnjevalo svojo služ-( bo tako. da ni mogoče dosti oporekati. (J orožniških oficirjih pa se to ne more trditi. Tako je rit moj-1 jster Lclleg 2t.'. septembra zvečer! rekel dežel nov ladnentu tajniku j dr. Mathiasu pred vojaškim skla-j dišk-em, kjer so bili zbrani oficirji: iu uradniki: 4iXo. da, naši ljudje že tri noči ne spe; mislim, da bo-| do nocoj pošteno vmes udarili.' i Ko je neki pasaut, noseč viktuali-.je 7. južnega kolodvora domov,' bil v Šelenburgovi ulici od orožnikov ustavljcu, ker se je mislilo, ■ da nese kamne, je isti žandarme- ■ rijski oficir zaktičal orožnikom: l *'Le nikar dosti govoriti; kratek - proces naredite in aretirajte ga!" - Orožniki sami pa so bili paiuet-l nejši, kakor njihov zapovednik, so - preiskali zavoj in videč, da so v - njem živila, niso moža aretirali. — -1 Gospa Albina Bervar. hišna po- - se&fcniea, je stala 20. septembra ob -JVL'9. uri v večji družbi na Fran- • covem mostu, ko je velik m«)čan i oficir u rdečimi našivi, obrnjen s pelerino, 1 prišel mimo vojaškega i kordexna in zaklical*. ''Jim bomo .jže pokazali, tem lopovom!" — - Končno priča goopa Jerica Fortu- - na, hišna posestnica na Vodovod- - ni cesti, da je 18. saprtemhra velik i | močan orožniški oficir pri Fischer- - je vi točilnici v Zvezdi zaklical o- 'rožnikom: "l^judi ven pometati in po-»treLiti!" - Ce se končno, kakor že oam-njeno, še uvažuje, da se je na Pogačarjevem trgu. po stre-ljanju na demonstrante v Soiskem j drevorede, neki žandarmerijski j oficir po »spel do vzklika: *'Še en-jkrat zavpite "žrvio" iu bomo streljali", potem je evidcutno. da je žaudarmerij^ko poveljstvo vse ' storilo, česar bi storiti ne smelo, 'ter da se ie vedlo na način, ki bi1 se smel najmanj pričakovati od^ 'oficirjev m ki bi bil celo v Mace-| donrji nemogoč. Orožniško moštvo j si je vseka k o ohranilo več takta, več preudarnosti in več miru kot njega predpostavljeni oficir. i Koliko je bilo strelov? Prihajam, -esstita gospoda, h koncu. Spričo uničevalne obsodbe, ki jo .jc izrekel moj militarično izobraženi strokovnjak (Medklici), se ne maram dlje baviti z dej-st vom, da je lajtuant Jlaver, kma- J lu potem, ko je napravil krvopre- 1 litje, c. kr. deželnovladneiuu taj- 1 niku dr. Kr. Malhiasu, kakor tudi 1 meni trdil, da je on uka.^ail (dejansko) streljati — kar je natančno J »razločiti od povelja "streljati' . < Nočem se sklicevati na to, da .>o se 1 I njegova prva poročila na predpo- ( * stavljeno oblast — kakor sem to 5 [izvedel od dh izijonarja eksceleti- 1 ce M. Latiga — tudi tako glusila 1 in je šele pozneje rabil izgovor, M da pravega povelja ' ogenj" ni ' dal. Tudi nočem izvajati sklepov -iz izpovedi trgovskega sotrudnika Dragotiua Gorupa, trgovskega go- ' jenea Oskarja \ ojuiloviča in tr- ! igovskega sotiudnika Pavla Pri- 5 stova, ki vsi trde, da so natančno -slišali povelje * ogenj". 'I Najodločneje jia moram ugovar- ; jati izpovedi -lajtnanta Mayerja, da se je vsega skupaj desetkrat j ustrelilo. , Ne bom navajal prič, katerih je ] lepo število in ki so -zanesljivo sli- i Sale več strelov, omejujem se na j to. da navedem na ta žalostni do- 1 godek nanašajoči se in po posebni plastiki odlikuj oči se del izpovedi 1 koncertnega vodje in ravnatelja ] ' Glasbene Matice", Mateja Hu- ] bada. Ta se glasi (čita) : "Ko sem slišal prvi istrel, sc mi i je takoj čudno zdelo, da, če se je 1 že moralo streljati, se ni u^rtrelilo : v smeri proti Stritarjevi, marveč 1 v smeri proti Medarski ulici. Stal i sem takrat s svojo sestro pri od-'] priem oknu svojega stanovanja « Pred škofijo št. 18, od koder se 1 vidi v Medarsko ulico, ter sem'i mirno in pozorno posduša.l sti-elja- i nje."' (Posl. Malik: Pozneje so vsi I tako hladnokrvni, a kadar poči « strel, imajo vsi skupaj polne hla I če ter ne vedo, kako se je dogo- j dek izvršil.) Le poslušajte, kar ! pripovedujem. — "•Streljalo se je > tako-le: Najprej sem v daljših 1 presledkih slišal tri posamične strele, nekako zamolkle, potem : d\a strela, ki sta hitro sledila eden za drugim, nato dlje časa trajajoče brzostreljanje, pri katerem so streli diug drugemu sledili tako hitro, da jih nisem mogel šteti. Potem je brzostreljanje ponehalo iu sledilo je v počasnih, presledkih sedem strelov, tako počasi, da sem jih mogel šteti. Potem ie zopet sledilo brzostreljanje, pri I katerem strelov nisem uicgel šteti, nato zopet počasno streljanje. V tem, ko jc moja sestra prostra~«na (jecljala nekaj besed in sem ji re-: •kel ilto je strašno", nisem mogel strelov šteti. Proti kouicu so sireli j vse počasneje sledili drug druge-i mu. Doneli so bolj zamolklo, prihajali od nekoliko dlje, kakor od( 'druge smeri, na desno od mene, med stolno cerkvijo in med škofijo. Zadnji trije sitreli so počasi počili ter doneli zamolklo. Prvi : trije streli so se slišali zamolklo, . da«i so bili bližje oddani, kakor drugi. Prej omenjeno brzostrelja- ■ nje se je slišalo jako ostro in jasno; i v smeri Medene ulice. Kolikor ■ dlje je trajalo streljanje, toliko tbolj oddaljeno in zamolklo se mi • je zdelo. Sodim, da je streljanje > do pol minute trajalo, gotovo pa' - dlje kot četrt minute in je po ino-i jem prepričanju bilo oddanih 20 J do 40 strelov. * j i' , Mayer med strelci. -! Zdaj pa. cenjeni gospod, pride.! - kar je najbolj neverjetne, rekel; - hi, najbolj nečuveno in nepojm-c ljivo. P redno končam, moram to - povedati, ker po bliskovo pojas-. njuje način, ha kateri se je z yo- SKUPINA AMERIŠKIH AMBULANČNIH VOZOV. jaške strani vse stotilo. da bi kri v-p ci ljubljanskega krvopiclitja z j dne 20. septembra i'gkn'i.li Uakor nedolžna jairnjela ;< Z? vojaško statijsko poveljstvo t je vse storilo, kar je bilo mogoče.'j da opere lajtnanta Mayerja. Z;-. > ; p w"etje imenovanega lajtnanta.! i oi-oz.iiiškesa oficirja iu vojaštva so}* navajali vsa mogoča opr:ivičeva- t !i.ta. i slednje posneti. (Poslanec Malik :|< Ah. ti ljubimkujejo s Slovenci.) ! < | Poslušajte raje mirno in odigovar-!' jajte pozneje. |1 11 Dne 22. septembra okoli o. «irej( popoKIne. torej na dan pogreba! obeh žrtev, je biio .moštvo 27. peš-, polka pripravljeno na dvorišču , infauterijske vojašnice. (Medklici! posbvu-a Malika.) Ali sisj dotičnik ^ ve. kaj ima pričal.ovati. če njegove navedbe niso resnične da, 011 ^ ve. kaj ga čaka. ker so njegove)-I navedbe resnične. (PosJanec Ma-!| lik : Povem vam, la je med prostovoljci tega polka mnogo Slovencev. ) Da, s eve, zakaj pa ne! Tudi 1 ta je Slo\euee! Tam so torej postavili puške v piramide, odložili itelečnjake in se ražstf»«pili. vojaštvo ]>a je ostalo pri piramidah pušk. a j«?J bilo pravzaprav oddanih.'" (Kii-«-i: (.'ujte! t iijte! ) "Ja/. sem enkrat ustrelil", je oglasil uekij liilar.terist; "jaz dvakrat ", je re-; kel ueki diugi: "j.:z trikrat, jaz! sem še dvakrat ustrelit", je rei;eli i tretji. Temu je dejal lajtnacit Ma-: ver: "Torej ste vi otvo-rili brzo-' streljanje .'" in se je začol z vojaki na irlas smejati. f< ujte! ('itjte 1 j Potem je dejal: "1'pam. tla bomo še imeli priliko streljati." Ko se je polegel hrupni smeh ki je >!e j dil tudi tem besedam, je Lajtuant vojake tal.o-le oponirnji-l: "'>ih>-| zarjam vas če se vas bo vprašalo.', kolikokrat je vsak streljal, naj go-j tovo ne reče nobeden, da \eč kot j enkrat. Posebno bodite previdnii nasproti enoletnim prostovoljcem: ti izčenčajo vse." (Poslanec Ma-| lik: To je izpovedal enoletni pr<»-i stovoljec ) Dal je na zapisnik , vojaška uprava pozna ta zapisnik, tudi njegovo trne je jio-l zapisnikom podpisano; ta enoletni prostovoljec bi tega gotov o ne bil dal na zapisnik, če bi se l»i!o zgodilo; mož jamči za to izpoved s» svojim imenom, iu kaj se to pravi, jamčiti pri vojaštvu s svojiui imenom za kako stvar, to, mislim, je tovarišu Maliku dobro znano, saj je sam služil pri vojakih. (Poslanec Malik: Lajtnant Maver je to tudi' > j storil.) Da, toda izpovedi »lajtnan-| ' ta Mayerja pobijajo njega same-' > ga; dokazal sem, da te izpovedi i j lajtnanta Mayerja samega naj-?(!>oIj obtožujejo. i! Pred zaslišanjem pri sodišču. V Pa ne dovolj lega! Dne sep-itembra, torej dan poprej, predno !so t>ili vojaki, ki so streljali, za-j-slišani pri deželnem sodišču, jih .j je nadporočnik llaller pri "povelj ljurj opozarjal, naj izpovedo rav- - no tako, kakor so izpovedali pri > -njem v pisarni, ko je njih izpo- - vedbe protokoliraL Zašli je po- - j udarjal, naj izpovedo, da mi nihče več !;<»t enkrat ustrelil Pozneje' ie to lajtnant Suchanka ponovil! in še dostavil, naj tudi i-zp<*vedo.! do zopet iNemei trpeli.i Slovani so vedno in na vseh bojiščih krvaveli z:i Avstrijo. Kdo je pa 1. 1S-W. in JS49. Avstrijo rešil.' Slova^ii so na naj-j več bojiščih krvaveli za monarhijo j iu slovanski polki so si pri vseh j bojih, s sovražniki pridobili slavo. Zato je pa vendai važno vse o-pustiti, kar bi moglo zmanjšati to ■ požrt vovalnost. ^'edkiici 1'ro-siiiit. gospoda moja. poslušajte in IpuViite me govoriti. < e bodo /d i.i [narodi avstrijski vub,!i. da sme vojaštvo bit-/, kazni po.'-eti z življenjem državljanov l ak ui k-ikor | hoče. potem ni i/kljnčeno. da bo te imeio liaj resnejše posledire. (Lahko s 11 j o. moja. poiit.vs- nl na svo.m» armado. mnogih '»o-' jišč se vrnil.i pro-iiavljeiia. Skoro vsaka stran :ii> i!C /.i»odo> ioe poroča o slavnih činih on.'irskega zbora in moštva. A tr.. kar se je z«zodi!o septembra v Ljubljani, | je sramoten ma h", v zg< -t'oviui i avstrijske armade iu vlada bi mo-j rala skrbeti, da g-i izpere. To se 1 more zgo*.liti samo < nepristransko preiskavo in stroyna kaznenjem vseli krivcev. To zahtevam, nič več in nič manj. Priporočam vam. da pritrdite nasledil]; reso uciji (čita) • Visoka zbornica izvoli skleniti: C', k r. vlada se poživlja.' 1. nemudoma sporočiti uspehe izvršene preiskave o postopanju e. in kr. vojaštva p >vodom demonstracij v Ljubljani IS., 1!). in 20. septembra: •J. krvoprelitja krivega oiuirja na primeren način poklicati na odgovor. (Odobravanje in ploskanje.) Umirajoče cesarstvo Spisal dr. Bogumil Vošnjak. (Nadaljevanje.) Vili. Avstro Ogrska po sodbi Bismar- j cka in pan-germanov. <>]M>zoriti moram na viliko ua-| pa k o \ politiki svetovn«- vojne.: . r Y tem smislu hočemo navesti staji haneosl.i izrek: — Ilabsourška monarhija, to jc sovražnik. — V nobeni drngi deželi zaveznikov ni popustljivost proti avstro-j ogrskemu suženjstvu večja kot v| prosti Angliji. . Angleško javno mnenje sodi avstro-ogrsko ropar-1 s J v o izvanreduo milo.. Ti Avstrijci; in celo ti Ogri so tako prikupni i ljuJje. imajo tako tine mani/c v družbi in govore tako lepo! Kaj pa so storili /. Angleži v svoji lastni dežel-i v vojnem '"•asu.' Ti od-, kriti Dunajčani niso internirali angleškega džokija. temveč -ra pustili na prostem, da je lahko vež-j bal konje svojega dunajskega mojstra! In ti nemirni slovanski narodi hočejo uničiti to dobro, staro avstrijsko hišo! I I "govori take vrste se l.c bodo pojavili v »iisrieških političnih^ krogih, a angleško javno mnenje, ni še prosto takih predsodkov. j Člani Jugoslovanskega Odbjra so žrtvovali celo svojo eksistenco,■ celo svoje premoženje v prepričanju, da more le ena stvar rešiti narod in to je neusmiljen ter nepopustljiv boj proti Avstriji. Jugoslovani pa se tudi v polni meri zavedajo, da je njih politika, razkosanje Avstrije, evropska potreba in pogoj za razvoj angleške svetovne sile. Kdor reši Avstro-Ogr-sko, bo rešil Nemčijo ter dal Nemčiji boljšo priliko, da uniči angleško svetovno silo. Brvce je pisal nekoč: — Cesarstva potrebujejo veliko časa, da umi jejo. — Dolgo trajanje smrtnega hropenja Turčije je pripisovati napačni politiki. Sedaj pa se nahaja v evropski hiralnici na- | daljni bolni mož — Avstro-Ogr- ] j ska. Vsi zdravniki so jra obsodili ;n:: smrt. Ali gu bo morda rešila ; j angleška strežnica.' < "e tako, bo to Izločin napram \-em bodočim au-ghškitii generacijam. Živimo v izvanrednih časih. \ katerih se /. n.nkoto udejstvi naj- I olj mogočne probleme. Cjis kot i i c ta. pa ne potrebuje šušmarjev. 'Nobenega omahovanja ne sme . . t biti. uikakega reševanja duhov j preteklosti. Kar hoče K v ropa. je brezpogojno razkosanji' A vsti o-< »grške. To j-' edini lojrični izid ra-zkrojeval-r nega pro.-esa, ki jc trajal več kot polovico stoletja. \'elika vojna je j bil zadnji sunek, ki ga je bih» treba. da se spravi to starinsko po-'slopje na tla. j Po porazu Turčije pii K.umano-( veui. leta I'M2. je živelo v srcu ' vsakega srbskega kmeta, in voja-' ■ ka prepričanje, da mora 'Avstro-' j Ogrska delni usodo Turčije. Av-» stro-< >ka je centra ino-evropska jTurčija. SiliČnost med Avstrijo in ^Turčijo je naravnost preseneti ji-j Jva. Stopnja razkroja je \ obeh' i siučajih i^ta. Edina ra-iilja je ta, ,'da kaže Avstro-Ogrska kot za- - patina država svoji smi-tiiu po- - stelji malo več zapadue kulture - kot pa njcua iztočna se-tra. ! - , Izvanreduo poučljivo je opa»zo- - vati. kako dalekovidui so bili pan- - germanski politični pisatelji rc ozi-' i rom na habsbui^ko monarhijo. - Najboljše dokaze in najbolj res- - nič-ne cenitve je najti v pjiuger- - tuiauski politični literaturi, ki go-' - v o if resnico glede Avstrije z značilno odkritostjo. Bil je -pesnik Arndt^ ki je ozna-* čil naravne meje Nemčije. Meja - proti jugu je Jadransko morje. - Avstrija, i-:ot del Nemčije, pa ima ? nalogo, prfljorirt^tunske province za Nemčijo. Slediti mora pri tem veliki svetovni cesti — Donavi. Nihče ni boljše spoznal važnosti habsburškega cesarstva za Nemčijo kot ravno Bisuiarck. Rešil je Avstrijo ha 1866. a le v interesu Nemčije. Ni je bolj čudne zgodovine, kot je ona dveh slučajev rešitve Avstrije. L. 3S4!) jje ležala usoda Avstrija v rokah ruskega carja, ki je rešil Avstrijo le raditega. ker je bila predstavi-teljica principa avtoritete, božanske pravice kraljev ter konservativne politike. Audi-sissy je imel popolnoma prav. ko je »ekcl dn je bila ruska politika leta 1841) "kišotska". Rusija ni v letu revolucije spoznavala svojih resuie-nih interesov, ki so bili razkosanje 'Avstrije | his-marek je bi! leta l^BG veliko bolj premeten. Videl je jasno, da je obstoj Avstrije absolutno potreben za Nemčijo. -Jedro Risnur-ekove politike j«1 bilo: — Nemčija hoče Avstrijo in vsh-d tega »nora ohraniti to cesarstvo. Vedel je, da bo Avstrija najboljša zaveznica [Nemčije. On je bil popolnoma n-! verjen. da i na Avstrija v sebi krepko življeu«ko mo^". Primerjal jo s hišo, zgrajeno iz slabe opeke. Malta pa ie izvrstna — mmi-r«V- nemško prebivalstvo Avstrije. Vprašamo se lahko, kaj bo p<»-slcdiea. "" bo po porazu Nemčije i!a malta izginila? Rismarek je v nemškem državnem zboru leta 1888 odkrito V.javit irlede Avstro-Ogrske : —■- Ni čustvo. ;;i druži nas iu naše zaveznike v ditižbo nidru. pn je mlini interes, ki v»a imamo z oziroiu na evropski» ravnotežja ter našo lastno bodočnost. — Veliki kanee-lar se je deloma motil. Avstro-Oari-ska. ptekcijo Nemčije, ni bila v prilog ravnotežja v Kv-ropi. Modema avstro-ogrska zgodovina je ona aHsovbiranja monarhije od strani Nemčije, katero absorbira nje je dejanski uničilo ravnotežje sil v Evropi. V isti seji je iVrsmarck vprašal: — Mislite si Avstrijo, »zbrisano z evropskega zemljevida. Izolirani bomo od Italije, med Rusijo in Francijo, med dvema največjima vojaškima silama v bližini Nemčije. Ilili bi vedno eden proti dvema ter bi služili sedaj enentu, sedaj drugemu. V našem dejanskem položaju je to nemogoče. Ne moremo si inLsiiti Evrope brez Avstrije. — — Obstoj Avstrije ni nič manj kot potreba za Nemčijo. — Te občudovanja vredne besede Bismar-eka nam kažejo, kje leži pot k resničnemu uničenju Nemčije. Avstrija je resnični branik Nemčije, t e uničijo habsburško cesarstvo, s-* bodo zavezniki dotaknili temeljev nemške sile. Ce si Bismarck kot Nemec ni mogel predstavljati Evrope brez Avstrije, je dolžnost angleških, francoskih in drugih državnikov jasna -- namreč uničiti Avstro Ogrsko ter zgraditi no-\o Evropo. Bismarck ima med pangernianskimi pisatelji veliko pristašev, ki povdarjajo vrednost Avstrije za nadvlado Nemčije v Evropi. Največji nemšiii državnik je z" lo previden z osti rom na bodočnost Avstrije. On ne veruje v to cesarstvo, vendar pa noče ugotoviti nifčcsar pozitivnega glede živ-ljenske sile monarhije. — Nihče ne mor«* zanesljivo razmišljati tried© bodočnosti Avstrije. — S presenetljivim preroškim duhom j.- videl Rismarck viupie.j izbruh svetovne vojne. V bosanskem. vi*b--kem, rumunskein. poljskem in če-•Škem vprašanju, v problemu Trsta 'in Dalmacije je videl točke krista-! lizacije ne le avstrijske, temveč evropske krize. Kljub temu pa je pomišljal: — če una Nemčija interes na tem. tla so popolnoma identificira z av-•stnjsko politiko, bi se evropska i kriza tikala le nemških interesov, i" * kajt i Nemči ja je z Avstrijo v solidarnosti razmerja sile . — l*ri 'tem lahko vrinemo, da ni bilo Nemčiji prav nič potrebno spra-'j viti Avstrijo v vojno s Srbijo 'i - (Dalje prihodnjič.) * Ruski mornariški poveljnik ubit I Stockholm, Švedsko, 12. sept. _ Jz Helsingsforsa poročajo, da so ■ včeraj ubili v Petrogradu adm'. rala A. V. Raz vozova, bivšega vr- ^ hovnega poveljnika ruskega bro- _ dovja v Baltiškem morju. J Jz Petrograda javljajo, da je prevzel pisateli Maksim Gorki slu- jžbo ravnatelja boljševiške propa gande. Izjavil je, da je storil to " vsled tega, ker je bil izvršen aton- 1 tat na ruskega ministrskega pred ' sednika Lenina, i B m - ~ ~ i -9 T-T i ilBBIBBgaBaBBiBBi 0 LAS XA&ODA. 16. SEPT- 103 S- - SLOV, DELAVSKA PODPORNA ZVEZI a»Tlj*oa dn« 1&, »tyMttJ ^jpLJ^ lokorporimna 22. aprila 1909 1.- nia ■ ii * drievl Fmh Sedež: Johnstown, Pb« 6LAVNI CK&DNmt rilUtflBll: IVAH PROSTOR, 1008 Norwood JTd, CMIm«, OMflk Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Boa UM, West lfi»M. P* Siarnl tajnik: BLAŽ NOVAK. 034 Main 8t_ JottnstowB, Pa. L Pob. tajnik: FRANK PAVXOVClC, 834 Miiin St. Jobnatowa, M« K. Pooa. tajnik: ANDREJ VTORICH, 20 Main Street, flniiasa^. Fa, Blagajnik: JOSIP ŽELE. 0602 St. Clair Aft, Cleveland, Ofclo. Pm blagajniki ANTON HOČMVAR, P. V. D. t Box 29 Bridgeport, ^ Oii«. NADZORNI ODBOBl Piidaednlk aadaor. odbora: JOSIP PETERNML, Bok 9C, WHled, PL 1. nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 11-S Fabvan St., City View, N. S. Pitr*burfh, Pa. t, nadzornik: IT AH SROlRLJ, 88S H. l*7tk BL» Olmlatf, OM*. ' / 'S POROTNI ODBOR: porot, odbora: MARTIN OBERŽAN. Bok TS, Beat UM Kana L porotnik: PRANO TEEOPČlC, R. F. D. 8, Box 14«, Fort Šarita, AHL L porotnik: JOSIP GOLOB. 1018 So. I4th St, Springfield, HL VRHOVNI ZDRAVNIKI _" ~ ~ D». ROB EP V. 8KAHH, 848 H. Oblo SU FittsbwgS, Fa» » G lami val: 8S4 Maka 8A, Mutm. h. ^ % t URADNO GLASILO i f / "8L1I BARODA". ta Oortlandt Street, New Tarf CSt*. ' ' Cenjene drultva, oalroma njih uradniki, eo nljndno proflemi, polOJatt Vm dopise naravnost na glarnego tajnika ln nikogar dragega. Denar aaj se pofije edino potom PoStnib, Exprvsnlh. ali Bančnlb denarni* aakaznlc, nikakor pa ne potom privatnih tekov. Nakaznice naj si »ui-lovljajo: Blaž Novak. Tittle Tnisč & Guarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z meaečnlm poročilom na naslov gl. tajni*. V slučaju, da opazijo drufitvenl tajniki pri poročilih glavnega taj-alka kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega f cajnlka, da se v prihodnje popravi Magdalenina kita , t L ' ' l Francoski spisal JEAN RAMEAU. ________—--C i , (Nadaljevanje.) . f j f f J t — Da, k sla^u pojdiva. K«, sta prišl i miruo cerkve, je začel Si!vere razkazovati svoji I > ri in t c IJ i i* i. kako je olepšal siiip. toda una je še vedno imela kri i n d očmi. Razen krvi nt videla ničesar drugega. .!;;/ - i cin domov. Sil vere. — Od počiti se moram. — Vse mi |,i.s, , 11 u-ril>*»t ra/ %a/.U — Pelji oslu v hlev ter mu daj polno naročje mojega sena. Silvern je >tivini;i roko ter odšla v župnišče. silvers je odpeljal osla v votlino ter odšel v vas. — Bilo je ob šlir it popol liic. • 11 ko je še! mimo cerkve, je opazil nenadoma pred seboj Ko um i gasil. — Starec se je nehote stresel, ko je opazil Emilovega brata. — No. ali m še že vrini i/. Pan a— je vprašal slednjič. — Da. »ro.spod Poumigas. Ti.'ii!;o bo i — Ali že veš. kaj se je zgodilo t T.kIh Silvcra i umor v liargo.su cisto :iič vznemirjal. Spomni] e j» one-a, k »r mu j<- bil naročil abbe Hordes in ker ni prav vedel lut koga bi se obrnil, jc vprašal Koumigasa: — Za mah> pojuHiiio bi vas rad prosil. — Kaj pa želiš, fant? — Vi ste ob<-intnejia uioram imeti. — Na koga bi se obrnil v tej i a de v i To :i lahko jaz preskrbim. — Jutri imam nekaopravka pri /upniiMvu in pri tej prilik bom opravil. — Na kakšen papir pa hočeš imati napisan krstili list? — Tega pa ne vem, gospod Rouiuigas. s — Zakaj ga hoi€*ž? • l — Za ženitev. ) l/. oči starega vračata sta šinila dva bliska. Za poroko? — jc ponovil Roumigas počasi. — Naenkrat se jc pa obrnil rekoč: — Pojdi rajše z menoj domov — Doma ti bom \ st* razložil. Dobro. gospod Roumigas. In Silvt-ic ie š l /-» vtačarjetn. ^-ia >ta par korakov narazen ter dospela slednjič skozi vrt v kuhinjo. Il -ei. da in* ni doma — je naročil Roumigas svoji dekli. — nbe icui je pa p.-hnil Silvera v svojo pisarno ter zaklenil vrata za selnj. Pospravil jc nekaj papirja, potem je pa zapičil svoje oči v Silvcra iti ga vprašal z zamolklim glasom : — Ali veš. kdo je umoril Laroipie-a? — Ne. v">pod Roumigas. — Ne vem. kilo ga je umoril. -— Tvoj brat ga je umoril. Siivere jc vztrepetal. oilprl jc na širok ) usta. izpregovoril pa ni nobene besede. (IcxjHjd K »umigii- — je zajecal slednjič. — Kaj ste rekli? — Moj brat Emile — -- - - de v ej ob desetih zvčer zaklal Larouue-a. — D. To ni mogoče, gospotl K cimigas. — Krnile ni napravil no-ben-ga zločina. — Mene nič ne briga, kdo ga je umoril, toda vem. da ga ni moj brat. — Pa '_ra je vseeno umoril tvoj brat. — Jaz sem ga videl. — Vi? — Da. jaz. — O, moj Bog! Siivere je vstal. Bil je bled kot smrt. — Obrazne poteze so se mu r-pačile v smrtni grozi. — Le pomiri se — ga je tolažil Roumigas. — Saj zo>nr.l tvojega brata. — Odpravil se je v svojo hišo, Iz katere je pa kmalo prišel in se odpravil v goščavo. Šel sem polinoma za njim in videl, kako je zakopal nož in krvavo bleko. — Zakopal je krvav nož r katerim si ti že večkrat delal svoje presliee, prtene hlače in volnen jopič. — Zdaj sam dobro ve«, da se nisem motil. Siivere se je opctekeL — Trepetal je kot šiba na vodi. — Fant, zakaj se pa po nepotrebnem razburjaš? — Kaj moreš ti I; ■ --- ■• ~ - r za to če je tvoj brat morilec?--Le sedi. da se bova še kaj pogovor la. Siivere je >cdel ter začel buljiti v Roumigasa — Vraear se je začel izprehajati po sobi. — Slednjič je pa vzel stol ter sedel Silvestra nasproti. — Fant. boljše bi bilo. ee bi ti ne povedal. — Ti si poštenjak, -• ravno je tvoj brat raorilee. — Rad bi ti zamolčal, toda imel sem j tehtne vzroke, da sem ti povedal. Siivere se je stresel, kot da bi pričakoval novega udarca. Vraear je nadaljeval: — Prej si ml rekel, da se hočeš poročiti. — Dobro vem. da se hoče in tudi vem s kom. — Abbe Bordes mi je povedal, da gledaš za •Takobino. — Prijatelj moj, zdaj menda izprevidiš, da ne bo nič iz te zveze. Siivere ni odgovoril. — Svoje oči je imel neprestano vprte v Roumigasov obraz. — Gospodična JakobLna — je nadaljeval vraear — je potomka 1 ugledne družine; njen stari oče in moj stari oče sta bila bratranea. j K-jab temu, da te imam rad in da ti privoščim vse dobro, ne morem: dopustiti, da bi kdo mojih sorodnikov nosil ime morilca. — Oe bom tudi zanaprej le jaz edini vedel, da je tvoj brat morilec in če bi bil prepričan, da se ne bo nikoli izvedelo, bi ti pri poroki ne delal nobenih zaprek. — Tvoja sreča bi bila moja sreča.*Toda kar je danes skrita, ie lahko že jutri oeito. — Vsak zločinec mora biti pripravljen na svoj dan. Pomisli, kaj bi rekla Jakobina, če bi se poročil žnjo, ako bi po preteku nekaj mesecev izvedela, da je svakinja morilea. — Ali si moreš predstavljati njeno sramoto in njen obup? — Siivere, ee si poštenjak in če si pameten, ti ni potreba dvakrat reči, da se Jako-bini odpoveš. — Jaz bi že danes lahko izdal komisiji morilca, pa nisem hotel in sicer samo vsled tebe ne, ker se mi smiliš. — Le pogumen bodi fant. in pozdravi svojega očeta. Roumigas je vstil in za njim se je dvignil tuui Siivere. Mladenič sam ni vedel, kako je prišel iz hiše. Lip večer je bil in sneg na vrhuncih se je svetlikal v rožnati luči. Siivere je šel k svojemu slapu in se zamislil. — Začel je premišljevati o Roumigasov i izjavi in o njegovih nasvetih. — - Jaz sem torej brat zavratnega morilca in s? moram vsled tega odpovedati Jakoblni. — O. ali ni to le strašen san, ki me muči? Kri se mu je zledenela v žilah. — Ne. nt. — je rekel. — To ne more biti. — To bi bilo strašno. — Ta človek je lagai! — Moj brat ni morilec! — Videl bom. prepričal se bom. Odpravil se je mimo cerkve skozi vas, mimo Laroque-ove bajte. kjer je bila zbrana velika množica ljudi. — Kmalo zatem je dospel do koče svojega brata. Odprl je vrata i-1 vstopil. V sobi ni bilo nikogar. Šel je torej v hlev, ki »e je nahajal za hišo, in tam srečal svojega brata Emila. — Sedel je na klopi in božal malo jagnje. Ko je opazil svojega mlajšega brata, je počasi vstal. — Ali si ti. Siivere? — je vprašal. — Ali iščeš očeta? — Odšel je na pašnik pri Pradeies in se danes ne bo vrnil. Medtem ko je to govoril, se je Emile svojemu bratu prijazno smehljal. — Kaj mi hočeš? — Nekaj bi ie rad vprašal. — No, le vpiašaj. — Ali sva sama — Da, ovce so tukaj. Jetični je vzel i/ svojega žepa perišče soli ter jo ponudil ovcam. — Poglej jih. kako so vsiljive — je rekel. — Ne. to je py res neumno. — Poglej, ono malo. — Kako prosi! — Njen meket je podoben joku malega otroka. Silvern je bilo telilo pri srcu. — Kaj ga je že hotel vprašati? — Kako naj bi sumil tega dobrega človeka, ki se igra s svojimi ovcami, dočim hodijo po vasi žandarji? — Roumigas — se je varal — je pomislil Siivere. — Da. zdaj sem prepričan, da se je varal. Stopil je bližje tvojemu bratu in rekel ves vesel; — Zadovoljen s^m Emile, ke te vidim tako srečnega sredi svoje cede. — Oh. če bi vedel, kaj so mi-povedali pred eno uro! — Kaj so ti povedali? — Nekaj strašnega, moj dragi brat! — O čem so ti pravili? — O Laroque-ovcm umoru. — Kaj pa pre v: jo — je vprašal bolnik živahno, in njegove oči so oe zasvetile v nestrpnem pričakovanju. In ko je videl Siivere njegov pogled, mu je leglo nekaj težkega na dušo. Ozrl >e je vsfau in pridušeno zastokal; — Torej je r'is. nesrečnež? — Kaj je re?? 4 Siivere je hotel povedati, česa ga dolži. na ni mogel. _ Besede so mu obtičale v grlu. Medtem je pa začel bolnik zopet gladiti svoje ovce. Naenkrat ga je pa vprašal Siivere: — Emile, ali mi posodiš svoj nož? — Kateri nož? — No. saj ve?:, krivec, s katerim sem delal včasih pseslice. _ To je najboljši nož. kar sem jih kdaj videl. (Dalje prihodnjič.) Kam se boste obrnili, t kadar delale ugovore, pogodbe, zapriseženo izjavo ali razne druge T dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam bode tolmačil na -f sodniji, pri mirovnem sodniku ali drugod? Ako hočete pravilno iz- I povedati ali pričati, ]>otrebnjete človeka, ki je zmožen slovenskega in ♦ angleškega jezika. Obrnite se v tem pogledu vedno na ^ ANTON ZBAŠN1K, t JAVNI NOTAR IN TOLMAČ ? •oba 193 Bakewell BMg„ Cor. Diamond and Grant Sta* t (nasproti Court Housa) PITTSBURGH, PA. 7 Telefon urada: Court 345». Telefon na domu: Fisk 1931 J. 4 m-------f m. emt^ ^ *** Ali ste bolni? Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne ostra j« ee na to, kateri zdravnik m nI mogel ozdraviti, pridite k mtml Tnfl • vam be vate zdravje. n Oddaljenost ali pa poaanjkaaje denarja naj ras ne zadržuje. Vee zdravim enako: bogate in revne. Jas sem t Pittsburgh« najboljši SpeciJaUst ta moške ln sem nastanjen ie mnogo let. Imam najbolje opremljen nad, tndi stroj aa X-iarke, a katerimi morem videti skozi vas, kakor skoal stekla Imam srojo lastno lekarno, w kateri ee nahajajo t se vrste domačih In lmortlranlh zdrarll. Ne bodtte bejefl in pridite k meni kot k prijatelja. Govorim ▼ nkn jeziku. En oblak ras bo prepričal, kaj morem za vu storiti. __________ Imam Erlichor sloviti 00C aa krme bolan! In ozdravim bolezni v nekaj doeb Oadrarii sem tisoče slučajev oslabelosti, koine bolezni, revmattsma, la Jetrne bolem, srbenje, asosofa in van kroV^na bdcaL Prof. Dr.*H!*G. BAER,' tu auuuiiu m, miiDna, n ▼Afem^OM ta ta '.WW*K^.^ifl«: - ...... ....... f- Srnrt avijatikov. < Dallas. Tex.. 11. septembra. — • Danes je pad I na tla aeroplan. v katrem sta se nahajala |«>roenik 1 Parker P.niee iz Chieaga in poroe- , i n i k Anton Sepa iz Itidiane. — jF.I.t sta ra mestu mrtva. Prvi je j! mštruk or. ontjri >e ja šele u- , čil letanja. Bivša ruska carica je živa. Kodanj, Dansko, preko Londona,, 13. septembra. — Foikets Dajr-•blad je dobil poročilo, da je danes j bol j še viški zunanji minister M. Cieerin ofieijelno izjavil, da bivša eariea in njene hčere niso bile umorjene ter da so vse tozadevne vesti neosnovane. Sin francoskega ministrskega predsednika. ^ Pariz, Franeija, 13. septembra La Liberte poroča, da je bil prv* zavezniški častnik, ki je prišel v 8t. Mihiel. stotnik Michel Clemen-eeau. sin iraneo.-kega ministrske ' ga predsednika. Mesto sta branili dve nemški diviziji. Večino teli vojakov so Francozi in Amerikanei vjeli. •—■———- Avijatiki zajeli baterijo. i Z ameriško armado na anglet ^ fronti, 15. sept. — V zadnjih bojih se je dogodil poseben dogodek, ki je edin te vrste: dva angleška aeroplana sta zajela eno nemško baterijo. Dva aeroplana. ki sta bila poslana. da nadlegujeta nemško pehoto. ki je bila v boju z Amerikanei. sta razpršila bataljon nemške pehote, ki je korakala proti bojišču: takoj nato pa sta v daljavi četrt milje zapazila sumljivo sktipiuo pod drevesi. Blizu skupine je bilo fiO do 60 konj, ki so bili k nečem privezani. Tajnost je bila ta ko j f odkrita. Nemci so poskušali odpeljati baterijo poljskih topov, pred no se je mela pokazati na po-zorišeu angleška in ameriška in-fanterija. Brez konj se to podjetje ne bi moglo izvršiti: zato so seavijatiki odločili, da se morajo konji pobiti. SpustHi so se do višine 100 čevljev od tal hi so pričeli streljati. Xekaj strelov so oddali na topni- HARMONIKE bodisi kakrinekoll vrste izdelujem la popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljiva V popravo aa-aesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravo vaa-niem kranjske kakor vse druse harmo- j nlke. Stare kupim ali sprejmem v sa . meno. j JOHN WIMIUEU lili Kast Kad BL. Cleveland. Obla DELO! DELO! I DELO!! Charcoal Iron Co. of Ameriea v Newberry. Mieh., potrebuje de la vee v gozdu za delali drva. Pla ča od klaftre $2.63. Gozd je lep j še ni bil ekau; kampe nove, vse j dobro urejeno, blizo za hodit delat. Za vsa nadaljna pojasnila se f obrnite na: Charlv Laurtč ah Math. Kerne, McMillan. Mich., ali na John Knaus, Newberry, Mieh. Pomnožite svoje znanje ^^ v naravoslovju. , Narava nam daje mnogo rastlin, t kiiteriml je mogoče zdraviti razne bo-!t/ni. Jaz imam v ziiugl ter razpošiljam raznovrstne rastline, cvetja, jaig'-de in korenine, tnke, ki izvirajo Iz j vseh delov sveta. Pišite (-o moj brez- j plr.rui cenik. Knjiga "Mali domači | zdravnik'*, ki stane samo 25 centov, obširno opisuje veliko Število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in ka- j ko se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite ( takoj to pouči j i vo knjigo. MATH. PEZDUK, P. O. Bes 773, City HaU Sta, ( New Yesfc. N. T. POZOR ROJAKI! S tam, kakor tndi aa nmiks brk> m brado. Od ta ! stejo t 9tSh ta i dnih krasni a» 1 sd ln dolsl laals i fc^fcr tudi no ! ndm krasni brki In brada In na Ms odpadaH tat oeivelL ll< imallsiin kosti bol aH trganje v rokah, nmali In v križu, v osmih dneh popolnoma ondra-rim, rana opeulne, bma, CDfe«, krasta in arinte, potne nos«, kurja očesa, ansb-llne v par dnevih popolnoma odstranim Kdor M moje afrarllo brea upeha rabtt mm Jnmfltai na 9&00. PIHta tako] pa cenik, ki p takoj g »Uma nMtonfr jaxobwah6iš9 IRM AHI ttnMA Mi f. . r čarje. poglavitni njih namen pa 1 je bil preplašiti konje. Pogonjači so nairlo zbežali, da si poiščejo zavetja in konji so bili brez varstva I ter so se strgali inpričeii dirjati na vse strani. Letalei so jim slrdili skoro pol milje čez polje, nato pa so se zo-' pet obrnili proti baterijam. Ostale] topničarje ja bilo lahko pregnati)" od baterij in takoj nato so se pri-{j kazale angleške in ameriške pred nje straže, ki so se bližale. Ko so letalei oddali zadnji strel, so se spustili na tla, kjer so se polastili topov in jih potem izročili an'gleskemu poveljniki. OPOMIN IN PROŠNJA. Tem potom apomisijam vse one ki so ostali dolžni mojemu rani- 1 Ikentu možu Maksu Hanžič. kateri i mi je zapustil male otročice iu pa pravico opominjati vse. ki so mu kaj dolžni osiali. Prosim vas torej. kater"' še lii^te vrnili ranjke-niii, da to storite meni iu njorgo-. vim otrokom v tej veliki draginji. Mrs. Agnes Hanžič, »>ux 1 <;-"». Sublet. Wyo. (11-20—Mi ( m Spodaj podpisani bi rani izvedel za naslov MAKSA OSTKKLlO ,: Svoječasno je bival na Breezy Hill. Kansas. kj»»r ima svojo hišo. in od tu je šel v Sheboygan. Wis. Kje se sedaj nahaja, ne I vem. slišal sem pt. da je v Ohio ali pa LVunsylvaniji. Če kdo ve, naj mi naznani, ali če sam čita. 1 naj mi piše, ker imam kupca za njegovo hišo, da se potrebno ' uredi. — John Dobraue. Box 40. 1 Franklin. Kansas. 17—0 > ___ SVARILO. Varujte se. roga k i v Wenatchee, Wm«1i., in cl-.olici tička. ki -iliši n i * i;ne Anton Jurkovieh in ki živi v ■ Alomtoi-ju. V.'ash. Zdaj se bliža 1 čas za obiranje jabolk. Kamor "'pride, ob^elvuje in laže ter gleda. > da se skrega takrat, ko je treba ■ plačati. On ne pusti v miru nobe-1 noga. potem najsibo že Slovenec 1 ali pa t'ijec. — John Sal anion, i Monitor. AVash. (14-17—9) - ] Rad ';i izvedel za moja dva prija- - tel ja FRANKA M^TORE in ! FRANKA jrRANČiO. Nahaja- i ta se nekje v državi Peamsvlva-i nia. Oba st:i doma iz Žigerskega -I vrha, far a Sevnica na Sp. štajerskem. Oglasita se naj na naslov: John Salauion, Box 11H, -j 31 on i to r. AVash. (14-20—9) m*i % [fin mm ^ SPfi |WŠŠ! [WŠŠ1 |WŠS [WŠS fšvššl |WŠS| »'[^liiv^il [W&l [W&&] [w&§ jws&j ; [MillMilw&iiMUlMii'Wss! i !Mi 1MH sMl |wšj! [ mm ^ imi1 ,! - L .! Zel,m izvedeti za naslov JOHNA liASsFR. doma iz vasi Kavna, t a ra Sorica Preti 4. le^i sva bila skupaj v Miunesoti. ser». Thomas, j AV. Va. 14-17-9 i Rad bi izvedel za na-slov svojega prijatelja MAT. TI'REK, po-domače LavriČ iz Lažne, fara llinje pri Žužemberku na l>o-lenjskem. Kdor izmed rojakov ve -za njegov naslov, naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker sporočati mu imam nekaj važnega. — Joc Meglen, Box 1J2, Leadville, Colo. (13-16—9} Iščem svojega brata ANDRlvJA VI OKRCA R. doma i r. vasi Zgornji Kašelj .st. 'J, občina Devica .Marija v Polju pri Zalogu na Kranjskem. Prosim, če kdo v<-, da mi blatiovoli naznaniti, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri. Mrs. Ivanka Kotnik. LSIHJ Menard St.. Sa int I .ouls Mo. (14.17_rn i ------ Iščem v italjanskem, francoskem ali ruskem ujetništvu svoja dva " sina FRANCETA in JANEZA SCSTKR. doma iz Komenda pri I Kamniku. Živela sta v Spodnji ' Šiški pri Ljubljani. Prosim rojake v raznih ujetništvih, č« kdo kaj ve. da mi javi, ker bi • njima rad kaj pomagaj. Za u-slugo se že vnaprej zahvaljujem in tudi prinirr.no nagrado mu bom dal. — Frank Šuster (krojač), oJol St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. 1*. S. America. • (12-25—9) i _________ ' NAZNANILO. II v Rojakom po državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal a Mr. JANKO PLEŠKO ter pobiral naročnino, zato j.'a rojakom toplo priporočimo. Po pr-; vem oktobru ne bo nihče prejemal * lista, ako ni naročnino vnaprej plačal. To zahteva od nas novi £3 k 0U. .1 Upravništvo Glasa Naroda. Želim zvedeti za brata -moje po-' kojue žene ANDRlvIA PRU-D1Č, doma iz Rakeka na No tranjskem. Pred več časom je ■ bival v Seattle, Wash. Poročati mu imam zelo važne stvari o 3 njegovi umrli sestri. Cenjene ij rojake prosim, ako kdo ve za ji njegov naslov, da lili ga nazna-t ni, še ljubše mi pa bo, ako se ^ sam javi svojemu svaku: Tony * Drenik. 7:J3 Penn Av« Johns-H town, Pa. (13-16—9) Dr. L 0RENZ 644'Penn EDINI SLOVENSKO Y f GOVOREČI ZDRAVNIK &V6I1116 McStoBc^zHi ^^Pittsburgh,Pa. Moja stroka je zdravljenje skntnfh ln krmlCnlh bolezni. Jss wn že zdravim nad 23 let ter Imam skn^nje v vseh boleznih ln ker snsm slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skuSnjo pri zdravljenju motiklh bolezni Zalo se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa le, da vaa poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«. Jas ozdravim sastrupljeno kri, masulje ln liso po telesa, bo-iMri r grla, izpadanje las; bolečine v kosteh, stare rane, Slvčns bolezni, os'abelost, bolezni v mehurja, ledlcab. Jetra h ln ielodcu, rmenlco, revmatlzem, katar, zlato žilo, navduho itd. vr fjradne ure so: T ponedeljkih, čredah ln petkih od 8. ari Zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih ln sobotah od 9. ure sjntraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne* — Fo poŠti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov: Dr. L0RENZ, 644 Penn arc., Pittsburgh, Pa. Nekateri dnaci sd ravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jar znam hrvatsko Be Is starega kraja, sato ras lalje zdravim, kar Mfl nnMML SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROa^-irsjr^ I kateri imajo v rokah naia potrdila sa denarne poailjatve, z StevQka-] oii, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-- komogoče avoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera srna j jim podali, so •© nam povrnila, Trrdka Fraak Sakser. Bartol J. Kaatelie John Bamide Frank No. 33073« No. 44708 No. 330721 , Bear Dan. Kovač Frank Sinčič John No. 260638 No 260641 No- 330762 | Besens Mary Mkfl Spaniček Koz! No. 330062 Hikolich John jyjo. 328894 1 i BoWč Vajo No. 323252 8tarč*evič Johana No. 260683 Modic Iran No. 331070 Boztckovič D juro No 329720 Tehler Anna No. 260581 Novak ^ No. 32389b Braun Mary No 453^ Turk Chariea No. 260643 330351 Dolar Valentin Oawald Joa Turk Ivan No. 330086 No. 260621 No. 260647 ^"L™ ____Tnrk Jernej i No- 2«0Srra No. 329741 Qubert CBnepp« Ca^ar Fraak fibmmm j .fejMo JU