•tzvv* 1931. ■ *TKV-
Naročnina mesečno 25 L)iu, za inozemstvo 4H Din — nedeljska izdtija celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll
Teleloui uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in '2050
H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljub* ljana št. 10.650 in I0.341' za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagret) štv. 3'J.Ol I Praga-Dunaj 24.79",
Uprava; K.oj)itur-jeva h. telefon 299.
Izltaja vsak dan ziutraj, razen pondeljkn in dneva po prazniki
Oh zatonu stofeiij
Misleč inotrilci dogodkov, katerim ,i<' priča _ nas čas, sc ne more ubraniti \ se bolj prepričevalnega vtisu, da prisostvujemo zatonu velike dobe, ki je dulu vsebino preteklim stoletjem. Epoha meščanskega liberalizma, ki gu je rodil humanizem v dobi renesanse in ki je dosegel svoj višek s francosko revolucijo, gre h koncu in so le zadnji drgetaj i umirajočega veka čemur mi danes prisostvujemo.
Doba buržuuzije in liberalizmu je resnično pri koncu. Zibelka njena je Evropa. Tod« — ali tli isla Evropa, ki danes odklanja vse njene politične in kulturne pridobitve? Ali ni očivid-na anti-libcralna iu anti-meščansku evropska
orientacija?
Np mislimo tega le o liusiji. lam je zavladal za pad n i marksizem in očividno končal evro|>sko dobo oz. evropski kulturni vpliv v Rusiji. Peter Veliki, katerega je zadivilu evrop. ska civilizacija, je nekoč odprl brezmejne meje ruskega carstvu evropski kulturi. Boljševiki sU te meje zopet zaprli — ker smatrajo evropsko meščansko kulturo za ničvredno. Usmerili s<> pot ruskegu naroda zopet nazaj proti vzhodu — v Azijo. Ni bil car Nikolaj, ki naj bi padel kot žrtev . ev ropeizucije Rusije, temveč je \ njem bil ubit Peter Veliki, ki jc hotel odpreti Rusiji pot v humanistično Evropo.
Za Rusijo sta s čudovito bistroumno tjo napovedala sedanji razvoj dva njena velika videti: Tolstoj ili Dostojevski. Nihče |>a jih ni v tako bližnji dobi predvidel za ostalo Evropo. In vendar ni to, kar jjočenja n. pr. italijanski fašizem nič drugega kakor jtciidunt ruskegu boljševizma. Prav isti diktatorski režim, iste metode zu strahovttiije mns. isti strah pred pnrlu-mentarizmoni in demokracijo.
A tudi drugod je opazovati naveliča nje parlamentarizma — največje pridobitvi francoske revolucije. Politično nezreli narodi in nesposobni, deina gos k i voditelji so diskreditirali demokracijo. Na iberskem polotoku, kjer ic liberalni politični sistem uvedel še večjo kn-rii|>cijo kakor v Italiji, je narod prcnuSul večletno vojaško diktaturo, le dni so dobili demokracijo v drugi izdaji— i/ njenega ozadju pa že raste kot strašilo pošnetnu glava diklatorske-ga Lenina.
Edinolc nacionulizem — legitimni otrok gospodarskega iu političnega liberalizma -e dalje živi svoje trdoživo življenje. Kot čuden kontrast k oslabljeni in obubožani Evropi valovi nacionalistično valov je šc vedno i/red no visoko in mu ni videti upadanja. Njegovi najglasnejši predvojni nposloli so bili \ nemškem narodu, ki so gu končno tudi logično poginili v vojno klanje.
A ista nacionalistična hidra še tudi po vojni enako ošabno dvigu glavo, \osilec v Italiji ji je fušizcni, ki bi narod hotel navdušiti za st i-re. ideale pagunskegu Rima. Najbolj soioden m u jc nemški fašizem, ki ima z njim čudovito idejno sličnost. Ni tu mesto, razpi n ljati o izvorih nemškega fašizma, ki ga je lahko razložiti. A vredno je ugotoviti, da kukor italijanski fašizem, tudi nemški predstavlja novo religijo, ki etično ni nasprotnu le krščanstvu ampak tudi humanizmu. Nemški fašizem jc poganski nacionalizem, ki zameta češeenje univerzalnega krščanskega Bogu ter časti starega nacionalnega germanskega bogu VVotuna. Kar počenjajo fašistične nemške množice je in ke vrste romantično barbarstvo. Zamctajo klasično izobrazbo, odklanjajo humanistično vzgojo in navajajo ljudstvo h »primitivnemu gerinanizmuc. Pomniti jc treba, kaj je izjavil Roscnbcrg, najožji zaupnik Hitlerja: Za svoj nacionalni ni/voj se nimamo prav nič zahvaliti ne stari kulturi ne krščanstvu, ki si jc nasprotno i/ gei iiianstvu izposodilo svoje tvorne sile. Germnnizcm, svoboden in heroičen bo ostal večen nasprotnik krščanstva, ki temelji na ljubezni...' In Hitler sani se je o šolski reformi izjavil: Prva naloga šole jc. da vzgoji zdrava telesa. \ zgojn značaja pride šele na drugem mestu...- Tako nacionalistična Nemčija likvidira s humanizmom in si stuvlja za vzgojni vzor boljšcviško pedagogiko Tolstoja.
Tembolj jc temu uusproti zanimivo ugotoviti kulturne tendence francoskega narodnega razvoja. Nobena država in noben narod nu svetil se ni zdel bolj globoko in nepremakljivi! usidran v buržtuizni in klasični tradiciji kakor francoski. Bil jc videz, dn bo tudi |xi vojni ostala Francija konservulor stare predvojne Evrope že zato. ker jo ostala zmagovalka ali ravno rudi svojih vojnih uspehov. Takn je tudi bila politiku prvega povojnega francoskega državnega krmarja Poincarejn: politika nacionalizma. kulturnega liberalizmu, buržtiazije in klasične rezerviranosti proti v/.IkmIii. 1'u je padel Poincare in z njim njegov kur/, zuto, kolje prezrl, da jc vojna bila velika duhovna revolucija. nič manjša od civilne vojne iz. I. 1789. Tekom |x)ldrugega desetletju raste nova duhovna Francija, s počenja se novi rod, delaven, protiburžuazen, človečansko, univerzalno u-smerjen, ki nc zagovarja več suverenosti la-tin ;ke civilizacije in rase nad drugimi narodi. Nositelj togu novega duha jc francoski katolicizem. ki je sto let trpel |khI lužnjivimi frazami liberalizma, ki je s svojo Actioli francaise prel>olel tudi herezijo |)retirancgu nacionalizma in si je danes prvi osvojil evropskega duha in proži po svojih najboljših zastopnikih roko sprave Nemčiji.
Včasih sc zdi. da Evropa vedno bol j zapa-du v kuotičnost. So pa zopet znuki, da sc čisti

«

•iM
Anglija na
se reši Nemčija
Wasltington, 16. julija. Tukajšnji odločilni politični in gospodarski krogi sodijo o položaju, ki jc nastal radi gospodarske krize v Nemčiji, zelo resno Upajo pa, da bodo posvetovanja, ki se pravkar vršijo v Londonu med Brian-dom, oziroma Lavalom. ki je zadnje čase Brian-da popolnoma |ioiisiiii v ozadje, ua eni in Hen-dersenom ter Stimsonom na drugi strani, položaj razjasnila in svet obvarovala pred hudimi pretresljaji.
Predmet posvetovanj jc, kako pomagati Nemčiji, ki sc sicer energično brani gosjiodar-skega poloma, pa jc še vedao negotovo, ali ji ho uspelo, da se reši.
Angleški državniki stoje na stališču, naj sc Nemčiji dovolijo krediti v čim višji meri, ne da bi se ji naravnost stavijs.li politični pogoji; smatrajo pa za nujno polrebno, da Nemčija pride Franciji sama cd sebe nasproti, da bo mogla le-la imeti popolno zaupanje vanjo.
Stimson izjavlja, da se Amerika ne bo odtegnila veliki pomožni akciji, naj se že naveže na katerekoli politične pogoje al! sploh na nobene — satno da se doseže popoln sporazum med interesiranimi velesilami Evrope.
FaM pa je, da vlada g. Rriitiinga dozdaj ni storili še nobenega koraka, da bi si pridobila j zaupanje Francijc. Sicer svetujejo Angleži francoskim državnikom, naj bodo kolikor le mogo-i če popustljivi, toda g. Laval odgovarja na to, j da je nemogoče Nemčiji pomagati, čc le-!a nocc j ua kakršenkoli ničin dokazati, da svojo politiko usmeri v soglasju z ostalimi velesilami Evrope.
Kar se tiče Amerike — prufhriajo v Washingtonu soglasno da ic na eni strani peiucč Nemčiji nujno potrebna, ker bi sicer omajanie kredita Nemčije toliko omajalo gospodarstvo v vsej Evropi, na cirugi strani pa je Amerika popolnima scghana z Anglijo in Francijo, da N?n:oija inozemske pomoči no sme porabiti za nadaljuje oboroževanje. Amerikanci dostavljajo k (emu šf drug pogoj: da mora Nemčija po absolutni dc-j vizni kontroli preprečiti, da bi nemški drž v-Ijaiti in akcijske družbe spravljale svoj denar ! na varno v inozemstvo.
Francoska javnost I- posredivclnim poizkusom Hcndersona in Stimson? v Parizu pri pomirja, da si od lakih posredovanj ni obetati uspeha, ako Nemčija ni pripravljena, da sam? Franciji ponudi roko in se direktno z nio s| 0-raziime. če bi dr. P>riining prišel sam v i'ariz namesto da čaka, kaj bosta izme.šelarila Henderson in Stimson. bi sc lahko vprašanje v par urah rešilo. Francija čak? na tskc> gesto Nemčije, ki bi bila v interesu miru, rosporiarske konsolidacije in tesnega političnega sodelovanja združeno Evrope.
Amerikanci popolnoma razumejo slnli-šoe Frantije, ker se od tc rev i:r mer? zMifc-vati, da bi Nemčijo s svojimi milijardami spravila zopet na ni ; t, nc tla bi irscia si 'urnost. da bo v bodočnosti varna pred ma' e-valnimi namerami nem k,h imperiialistov Amerika meni, da ie v Nemčiji <!os;i rrhstv iz katolik,ga, scciali -ličnega ju demokratskega tabora, lei nem-ki vla i omogočajo, da se s Francijo sporazume A meri ka javnoft pa seveda iurti francoskim !. rogom svetuje kolikoimogoče popiisiljivosl in umevanje položaja v Nemčiji.
V Washingtonti sc tudi poudarja, da je Italija popolnoma solidarna z Anglijo in Ameriko. ce bi Nemci poslušali hujskaječe glasove hillcrjcvcev, bi izgubili vse simpatije svela.
Ameriški krogi so trdno prepričani, da bo Nemčija v zadnjem (rciv.dkn	pravo
pet in piavi način, kako se sporazumeti s Francijo.
igli j a sklicuje konSerenco
Vondou, It' jul. AA. Angleški ministri so snoči obširno razpravljali o gospodarskem položaju v Nemčiji. O polnoči je objavilo zunanje mi-, liislrstvo komunike, ki pravi, da ie angleška vlada povabila glavne države na konferenco, ki bo v ponedeljek v Londonu.
Komunike jc le-le vsebine:
Angleška vlada je mnenja, da je potrebno takojšnje sklicanje konference, ki je bila predvidena, ko je bil povabljen na konferenco odbor strokovnjakov. Angleška vlada želi, naj se konferenca sestane v ponedeljek ob 0 popoldne v Londonu. Odbor strokovnjakov prispe v London že v petek in bo takoj na raz-. polago ministrom. Na konferenco so povabili Belgijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Japonsko in Združene države.«
Ta skle|i pomeni, da so imela posvetovanja med Hendersonoin, Stimsonom in Lavalom v Parizu ugoden rezultat, tako da Anglija upa, da se bo v Londonu lahko nemški problem definitivno i rešil.
Pritisk na Francijo
London, 16. jul. AA. Komunike jc poročal, ; da odpotujeta ministrski predsednik Macdonald in zunanji minister Henderson v Berlin. Vendar bodo | mor:-li program poseta nekoliko izpreineniti, ker se pogajanja meti Londonom in Parizom nadaljujejo.
Henderson je še vedno v irancoski prestolnici in razpravlja s francoskimi ministri. Iz Berlina |ioro-čajo, da je angleko povabilo na konferenco v London vzbudilo v Nemčiji novo upanje. Ni izključeno, da odpotujeta nemški kancelar Bruning in zunanji minister Curtius še nocoj iz Berlina v Pariz, odkoder odpotujeta jutri v London.
Angleška banka ni izpretnenila obrestne mere, ki ostaja še nadalje pri 2 in pol odstotka.
»Times« so objavile članek, kjer pravijo, da je nujno potrebna obnova medsebojnega zaupanja. To se lahko doseže tudi sedaj, ko je žc začel vihar toda le pod |iogojein, da bo Francija opustila nekatere svoje pomisleke in odkritosrčno sodelovala z Anglijo in Združenimi državami pri delu za rešitev nemške valute. Nemčija ie oproščena za enkrat vseh reparacijskih bremen. Njen gospodarski položaj je trdnejši, kakor je bil za časa inflacije, industrija je zdrava, trgovinska bilanca je ugodna in po zaslugi Briiningove energične politike jt nemški državni proračun v ravnotežju. List očita dalje francoski vladi, da je nepomirljiva in odgovorna za poslabšanje sedanje krize. List poziva francosko vlado, naj pomisli, ali ne bi polom Nemčije škodoval tudi njenim srednjcevrojiskim zaveznikom. Jasno mora biti Lavalu in njegovim dale-kovidnejšim kolegom, da bi Francija s polomom Nemčije veliko vcc izgubila kol pa pridobila. Lisi končno upa, da bodo pariški razgovori uspeli in poudarja z zadovoljstvom dejstvo anglcško-aineri-škega sodelovanja.
Francoska vlada povabila dr. Brunmga v Pariz!
i v.i .i**w>«»-..--:.-anMr'»o*ii'<r.
obzorje. I\ m- p'-v zroč.ijo ogromni' razvaline razpadajočega lii>< . aii/.inu.'ki uit v.scli področjih zapušča ponižne sledove, izpod razvalin |>a se mukoma bijeta v novo življenje dve elementarni sili, dva nova univerzalizmi. ki bodi ta dedovala tudi lineionnliz.cm. Prvi jc gii.bi do kraja izveden inaterinli/.cni. čigar nosiielj je marksističen socializem oz. boljševizem, ki je že v osnovi dekudenten, ker jc protinuruven in nc doume v segu človeškega bistv a. Druga .sila pu jc krščanstvo, ki bo očiščeno spon nacionalizma iu tega. kar jc preveč »od tega sveta« bilo vanj iiuncšencgu — kako boleč proces doživlja krščanstvo v Rusiji. Španiji. Italiji in Se k j--drugod — v prenovljeni obliki 'apof In novo pre rojeva lito delo in svoje vekovtto poslulistv i> na usodi narodov.
Temno obzorje se
Pariz, 10. jul tg. Na konferenci Laval-Henrierson-Stimson so prišli ministri do prepričanja, da je možno v kratkem dokončati pogajanja za pomožno akcijo Nemčiji samo v prisotnosti nemških ministrov. Za obisk angleškega ministrskega predsednika Mac-dcnalrla in zunanjega ministra Hendcrsona v Berlinu sedaj ni več časa. Glavno je, da pride v kratkem času do splošne konference vieh udeležen ili državnikov v l.ondonu. Mae-do-na!d sam se pogajanj ne bo udeleževal, lemveč bo zastopal Anglijo zunanji minister llenrrrson, njemu ob strani pa izkušeni bivši državni podtajnik v Fcreign Oflireu in britski poslanik v Parizu, lord Tyrcll. V katero smer bodo šla pogajanja, sedaj še ni znano. Toda že dejstvo, da je bilo povabljeno vodstvo nemške vlade, naj pride takoj v Pariz, dovoljuje sklep, da na vseli straneh vlada najresnejša volja, udeležiti st pomožne akcije.
Perlin, 10. jul. Ig. Francoska vlada ie povabila dr. Britninga v Pariz. Vabilo francoske vlade je prispelo v Wilhe!mstrasse danes popoldne. Državni kancler dr. Briining in zunanji minister dr. Curtius nameravata odpotovati jutri popoldne v Pariz, kjer osla neia do sobote, iz Pariza odpotujeta v London v ponedeljek.
V	tukrj«r,ij!i političnih krogih vlada mnenje, da ineonan dna konferenca v Londonu, ki jo j rcdlaga Macdonald, ne pcstane nepotrebna jio cbi-ku nemikih ministrov v Parizu, ;-.l;c vavno se utieiežita parifkih razgovorov ti:di angleški zunanji minister in ameriški državni tajnik za zunruje zaoeve Stimson. ?a Pariz in London gre pri tem do gotove meje zn vprašanje prestiža. Iz tega si jp lahko razlagati francosko željo, prikazali londonsko konferenco kot nepotrebno, dočim vztraja ansjie^ka vlada slej ko prej na njej.
Macdonald je danes v parlamentu na tozadevno vprašanje oficiclno izjavil, da je njegov in 1 londersonov obisk v Berlinu, ki je bil c - van za petek, »logično odgo-den«. Dostavil je, da se bo ministrska konferenca v Londonu pričela, v ponedeljek.
Angleški ministrski predsednik gotovo ue bi bil dal take izjave v parlamentu, ako ne bi bil zagotovo vedel, da nc obstoja nikaka ovira (ako v vprašanju kraja, kakor tudi v vpiašanju termina konference.
V	Berlinu smatrajo, da je pariška vlada pcvalvla nemške ministre na obisk ua prizadevanje ameriškega državnega tajnika Stim-sona. Zgodovina tega vabila je torej zelo zapletena V zadnjih 24 urah je neprenehoma deloval telefon med Parizom, Londonom in Berlinom. Treba je bilo razjasniti neltevilna nesporazumljenja, kar je zahtevalo precej časa. Okoli poldneva so prišli razgovori lako
daleč, da so v Londonu oficiclno objavili od

ziasmšo
gociitev berlinskega potovanja angleških državnikov in da je bilo istočasno objavljc no, da odpotujeta Bruning in Curtius naj prej v Pariz, da pridela od lam direktno na londonsko konferenco.
Berlin, 10. jul. AA Senzacijonalna vest da odpotujeta kancler Bruning in zunanj minister Curtius na povabilo francoske vla de jutri v Pariz, kjer se sestaneta s francoski mi ministri, z angleškim zunanjim ministrotr liendersonom in z ameriškim tajnikom Stiin sonom, je napravila v tukajšnjih političnih krogih velikanski vtis. Gospodarski krog upajo, da se bliža sedanja gospodarska kriza nagli rešitvi.
Zahteva se popotno
razčiščen e
Pariz. 16. jul. Ig. P« lluovcrjcveni finančnem inorn'oriju za repa racije in vojne dolgove zahteva današnji jutranji pariški t i - k 'udi jiolitirni mora torij.
Posebno izvaja lo uii-rl llrrriot v dalj-em članku današnje l.re Nouvelte : Zastoj ohornfe viinja, -jilošno znižanje izdatkov e:< >.ii-ko po tiieil scliojncin sjiurnznmii kol proliplačilo za -oliilarui pomoino akcijo, lo jc ilan»s iieolihodno polrehu |irograin.
Pri leni nc ure za dvoboj med Nemčijo in Francijo, izjavlja nadalje Hcrriot. nc gre nikakoi za to. da ena od udeleženih ilrzin zrlvnic -vojo -u vcrenilclg. toda politično ihli/aiijc med 1'ranciji ili Nemčijo jc polrclmo. da s(- u-lvari topel za upanje.
Leon Rinili v 1'npiilairu in radikalni) .Ro Jinliliiilic zalocvala inicialivo za učvrsčcnic sode lovanja obeli narodov.
London. 10. ml. tg. Po informncijah Dailv Ex|)iessn je dosjtel v Berlin zasto|)nik angleškt ! banke v važni misiji « strani angleške vlade. An ; gloSkega uankirjn je sprejel /aslejinik finnnčneun ! ministrstva nn letališču tei ua takoj .spremil v ti nančno ministrstvo.
London. Ili. jul. tu. Na položaj v Nemčiji g|.-d» angleški tisk danes z veliko večjim optimizn >m Predvsem so naleteli ukrepi nemške vlade u,i
splošno odobravanje. Prevladuje mnenje ili.....ni
ška vlada drži situacijo čvrsto v rokah.
Francija je sklenila
Pariz. 1(3. jul. tg. Po konferenci s Itrniler o-nom in Stimsonom so ic sestal nn sejo ininistr-k svet poti predsedstvom Douincrja. Sklenilo sc jc. ih> stopali bolj aktivno napram Nemčiji in ji pomagati.
Prazne izmisijoline
Berlin. 16. jul. Scniacljonolnc vesli nekaterih iiiozcmskili listov, da sc v Nemčiji pripravlja iia-cionalislična revolucija iu da ho Rriitiine moral odstopili ter >1 n Hiildenliurg podpira namere liitlcr-janecv, so čoln izmišljotina
Svečana otvoritev š
konstituante
Madrid, in. julija.
Otvoritev ustavodajnih kortcsov. kakor se v Španiji imenuje narodno zastopstvo, je bila /elo svečana in je nudila kar najpestrejšo sliko. Vsak e je zavedal, da ie monarhija v Španiji za vedno zatonila. Napetost je bila tem večja, ker so bili ljudje radovedni, ali se bo ekstremnim elementom nosrečilo onemogočiti konstitucijo ustavodajne skupšlme. Pokazalo pa se je, da Španci niso za sindikalisti; no-boljscviike eksperimente.
Br?z nes' tr: ts n: še ff a incidenta
Mesto ie bilo v zastavah. Po vseh ulicah je tvorila Spalir celokurma madridska garnizija, ki je bila postavljena od vladne palače na takozvani Ca-stellani do palače, kjer sc je imela zbrati konsti-tuanta. Čete so korakale i/ vojašnic z sodbami ua čelu, ki so imele rdele prevlečene bobne. Številna je bila Guardia civ i' (orožništvo) peš in na konjih. Orožniki v svojih triogelnih klobukih so bili povsod sprejeti z žvižganjem nemirnih elementov, ki so na orožnike posebno hudi. Vendar jc ostalo to povsod v mejah več ali m-.iiij ostrih šal.
Pogumni papežev niincvj
Množica je : prejemala osebe, ki so se podajale bodis; pC!; bodisi v avtomobilih v palačo konstituante, z burnimi aplavzi ali pa z žvižgi. Viharno aklamirnn je bil general Qucipos de Liano, poveljnik madridskega nrv.ta, ki je bil udeležen pri revoluciji. Imel je okoli telesa ovito rdečo šerpo in se je množici zahvaljeval s salutom s sablio.
Ko pa se je približal avtomobil, v katerem je bil starešina diplomatskega zbora, papežev nuncij Tedeschini, so sindikalisti accli žvižgati. Ker avto ni mogel naprej zaradi naraščajoče množice, je msgr. Tedeschini, ki jc znan po tem, da se nikogar in ničesar ne boji, izstopil in šel naprej peš. To r.iu je takoj pridobilo simpatije večine, ki je aplavdi-rala, tako da jc prevpila žvižganje demonstrantov.
Topov: pozdravljajo vlado
Nekoliko pred 7. uro zvečer so se začule prve salve topov. Cele se postavijo v pozor in prezenti-rajo puške Konjenica pa vzdigne sablje, med tem
ko vse godbe intonirajo himno svobode. Bil je vzvišen trenutek. Nato so se pripeljali v avtomobilih iz Castellane člani vlade s predsednikom Alcala Zamoro na čelu. Člane vlade je sprejel na stopnicah pred vhodom v konstituanto njen starostni predsednik, 84 letni F.nne Vasquez de Lemus.
Dve narodni zastopnici
V dvorani je razen poslancev, po številu 400, bil navzoč ves diplomatičiii korpus z nuncijem na čelu, žurnalisti in številna povabljena publika, med njimi zelo mnogo dam. Poslanci večine so bili v žaketu, radikalna opozicija pa v črni obleki. Največ pozornosti sta vzbudili narodni zastopnici Viktorija Kent, navdušena republičanka po rodu Angležinja in pa gospa Clara Campoainor, koie krasno ime odgovarja tudi njeni zunanjščini Meti jooslanci sta tudi dva duhovnika. Med tem ko jc znani Franco seji prisostvoval, pa ni prišel vodja Kataloncev, stari lev«. Macia.
Historična seja
Nato so se prikazali štirje služabniki v uniformah iz dobe Karla V., za njimi pa so vstopili člani vlade. Kakor hitro sc je prikazal Alcala Zamora, se je dvignil viharen aplavz in so se Culi klici: Živela republika! Živela Španija!« To svečano priliko pa je porabil skrajni levičar Rodrigo Soriano, ki ga je. bil Primo de Rivera interniral skupaj z Unamimom v Forte Ventura in ki zastopa danes najbolj revolucionarno mesto Španije Mala-go, da se je vzdignil s sedeža in zakričal: Živela republika! Smrt vladi! To je dalo povod za velik škandal, ki se je pa takoj končal, kakor hitro je povzel besedo ministrski predsednik.
Posrečen govor g. Zamorc
• Govor ministrskega predsednika je bil jako posrečen. Najprej se je spomnil edinih žrtev, ki jih je zahtevala revolucija, to je kapitanov Galaua iu Ciarcia Feniandeza, ki sta bila ustreljena v Jacci. Nato se jc spomnil ustavnih pokretov 1. 1812, 1S55 in I8(><», ko so Španci mislili, da se bodo osvobodili, če pokličejo na prestol tujo dinastijo Bombonov. Potem je slavil prvo republiko !. 1873. Prehajajoč na današnjo republiko, je dejal: To je zadnji« španska politična revolucija in prva socialna revolucija. Pravi, da naj bi se socialna revolucija izvršila do konca, pa ne z nasilnimi ,sred-slvi, ampak z ustavnimi metodami liberalizma. Na koncu je dejal: V tem momentu želi vlada, da sc proslavi ustavodajna skupščina, vlada pa podaja pred zastopniki naroda demisijo. Mi samo želimo, da bi vi s sv< '^lom zasenčili naš skromni trud. Bodite poziir	in vredni, da se vam zahvali
domovina in	izpolnili dolžnost pred svo-
jo vestjo.
Pomoitn s;arega sluge
Govor je žel burne ovacije skupščine in galerij. Dame so mahale z robci in tradicioneluimi španskimi pahljačami, seja pa se je odgodila. Na cesti se jc vršil sijajen defile pehote, konjenice in topništva. Pri Puerta de! Sol je občinstvo viharno aklainiralo vojaštvo, toda ko se je prikazala na koncu defileja Guardia civil v svojih Irivogelnikih, so aplavze zadušili žvižgi.
Ves čas se ni zgodil noben resen incident, pač pa je poskrbel za zabavo stari sluga palače finančne direkcije, ki je bil po pomoti razobesil Kraljevsko rdeče-rumeno zastavo. Ko je videl demonstrirajočo množico, je sluga hitro zamenjal zastavo z republikansko, ljudje so pa na račun starega moža zbijali nedolžne šale.
Itatiga se b@jji
/lini, 10. julija. Tukajšnji solrudnik tržaškega >11 Popoio de Trieste je priobčil v tem listu na uvodnem mestu članek o novem položaju na Bolgarskem. OlanUar polemizira s Slovencon-, ki je trdil, da je zdravi bolgarski narod na volišču porazil : Ljapčeoim njegovo protikmeiko in ilalojil-slio politiko. Fašistični list priznava, da je Ljap-čev napravil mnogo napak. Tako bi bil moral sklenili trgovske pogodbe s svojimi soko li in se tudi politično približali nekaterim bližnjim državam.
' Po nastopu Malinova jo nastopil nov položaj in mednarodna demokracija svetuje sedanji vladi, naj bi so naslonila na Grčijo, ki jo podpira Anglija, ali pa na Jugoslavijo, za kalero sloji Francija. Z Grčijo naj -e Bolgarija le sprijazni, meni II Popoio ile Trieste , glede balkanske zveze. Jugoslavije in Male antante, pa naj bodo Bolgari raje previdni. Nikdar naj Malinov ne pozabi, da obstoji poleg Francije, Anglijo in Društva narodov, tudi Italija in sicer na prvem mestu.
(iiornalo d' llalia . ki piše o isii lomi, trdi,
Madjarska v stisks
Hudimpeita. IG. jul. ž. Bethlen nadaljuje konferenco glede mndjarskegu državnega posojila. Pogajanja so trajala ilelj časa, nakar je Bethlen pozval k sebi namestnika in zunanjega ministr grofa Kliuena Hedervaryja. bivšega zunanjega ministra Lajoša Valka in prosvetnega ministra Klebclsberga. Sinoči je bilo v predsedstvu vlade zelo živahno, ker so bili zbrani vsi vodeči politiki. Pozneje sc je vršila važna konferenca v Narodni banki, ponoči pn je bila zopet seja ministrskega svetu, o kateri pa niso bila izdana nobena poročila, še veiliiu vlada nn Madjarskem velika panika, ker so zaprte vse banke in je prepovedano izplačevanje denarja. I'n včerajšnji konferenci v predsedstvu vlado se f u je, da lin niniljarska vlada mnogn težje vzpostavila reil. kakor jc prvotno mislila. Vlada bo izdala prehodne naredili'. Izdelanih je bilo več predlogov, katerih izvršitev pn je odvisnn od mndjnrskega državnega posojila. O usodi posojila bo pndla odločitev še danes. Danes so bili od ministrskega predsednika zopet sprejeti vsi ministri. Banke bodo odprte v petek, izplačevale pn bodo lo vsote do 200(1 pengojev odnosno 10% od vlog. V tem smislu pričakujejo vladno nnredbo.
Konec procesa proti Levahovicu
Belgrad, 16. julija. I. Danes ob pol 8 sc je nadaljevala razprava proti Levakoviču in tovarišem. Predsednik sodišča Arnerič je da! besedo zagovornikom. Ko so zagovorniki končali svoje govore, je dobi! besedo zastopnik privatnih tožite-ljev dr. Simeon Živkovič, ki je zahteval, da vsi obtoženci solidarno povrnejo škodo rodbini umorjenega Beriča v znesku 1.386.000 Din. Končno jc predsednik Arnerič dal zadnjo besedo vsem obtožencem. Levakovič starejši je rekel, da prizna, da je delal proti državii, vendar pa sc nc čuti krivega v toliki meri, kolikor mu očita okrožnica. Levakovič mlajši je izjavil, da se pridružuje obrambi, in prosil sodišče, da ga oprosti. Roeič je izjavil, da nima ničesar povedati. Terihaj je rekel, da je popolnoma nedolžen in prosil sodišče, da ga pusti na svobodo, da bo lahko s poštenim delom vzdrževal in preživljal svojo ženo in šest otrok. Šaub je rekel, da se je pri preiskavi pokazalo, da je nedolžen, in prosil, da se ga oprosti. Isto lako so zatrjevali svojo nedolžnost Papac, Miiller in Jelič. Jelič je rekel med drugim, da je le iz radovednosti poslušal Levakoviča starejšega, ker sc mu je zdel r.animiv človek. Predsednik je nato razpravo prekinil in sporočil, da bo padla razsodba 23. t. m. ob 10 dopoldne.
Odredbe glede žitne kupčije
Belgrad, 16. julija, ž. Za pravilno izvrševanje zakona o nakupu in prodaji žita so dobila vsa upravna oblastva v državi točna navodila, da najstrožje kontrolirajo, če se nakup in prodaja žitaric vrši do določpnih cenali.

e »

da bi sporazum s Parizom položil Bolgarijo v naročje Romunije in Jugoslavije, sporazum z Londonom pa bi pripeljal Bolgarijo do iskcene prijateljske zveze z Grčijo. Giornale d' llalia priznava, <ia mora Bolgarija nu vsak način iskali izhoda iz sedanje težke ekonomske situacije, in poudarja, da bi sklenitev trgovin e pogodbe z. Grčijo bila I zbližanju med Bolgarijo in Grč'jo zelo Malinov mora dobro proučili silo •'•<•/ j i nevarno za liylyarij<x,,x.e hi priilu. < „•.-. 'cena Jjal lanskega sporazumi'. Bolgari ne smejo želeli , prijateljske zaščite male auianle, ker se jim lollko pripeti, da bodo zadavljeni. Holi/ariji mora Wli jasno, da je prijateljstvo Italije mnogo rečje važnosti kakor pa dozdevno prijateljstvo Francijo in onih driav, ki ji podajajo roke preko Društva narodov. Fašistični list opozarja, da je Malinov izjavil, da Bolgarija išče podpore velesil in lahko računa ne le na podporo Francije, Velike Britanije in Društva narodov, temveč ludi na podporo llalije.
Imenovan a v porircv'zs prometnega ministrstva
Belgrad, 16. julija. 1. Z ukazom Nj, Vel. kralja in na predlog prometnega ministra so postavljeni v prometnem ministrstvu: za višjega svetnika ing. Matevž Kolarič, za svetnike Franc Bailol, Nazor Vladimir, Vatroslav Bender, Anton Briksi in Ulrih Grainer. Za upravnika VII. skupine je imenovan Milan Pleša. V istem ministrstvu so postavljeni za pristave VIII. skupine: Pavel Lovrenčič, dr. Milan Dcrado, Branko Pasek, Vilhar Ervin, Marija Sedlar in Hcrzog Sidonija. Napredovali so za uradnika VIII. skupine: Steinberger Josip, Peternel Marija, Zemljak Terezija, Šklcba Marija, Fcrluga Josipina, Šterk Antonija, Toni-Rom Alojzija. Za prakličae tehnike VIII. skupine so napredovali: Kovačič Anton, Kocelj Anton, Šulc Josip in Povše Viktor. Zn arhivske uradnike .9, skupine sta napredovali Kun-stek Angela in Maks Julka. Za praktična tehnika 9. skupine sta napredovala Baucer Anton in Kovač Ivan Za manipulante 9. skupine so rapredo-vali; Pavle Tomec, Karel Flisek, Marija Ivncl. Josipina Košičck, Alojzija Kriše, Josip Vipotnik in Slavka Rojnik.
ramam
posianeM prijateljici
Pariz. tO. jul. tg. Gospodarska pogajanja med Francijo in Sovjetsko Rusijo, ki trajajo žc en ledin i dosnela du prvega rezultata. Po uradnih '■'ranciju razveljavila ukrepe proti ru-v™'n Rusija je s svoje strani opustila ,i-.i.. napram Franciji.
Arktična ekspedicija ,ZeppeSina'
Moskva, 10. jul. AA. Raziskovalce Severnega tečaja prof. Wiese odpotuje v soboto z ledolomil-cem »MaliginoiiK iz Arhaiigclska v polarne kraje. Tam se sestane z zrakoplovom »Grofom Zeppcli-noiii«. Prof. \Yiese poudarja, da jc uspeli sedanje ekspedirijo v polarno ozemlje največjega pomena za bodoča raziskovanja v teh krajih.
Praga, It!, jul. Ig. Danes se jo odigralo 7. in i •S. kolo šahovskega turnirja. 7. kolo je poteklo ! toko-le: Avstrija : Norveška 2}<|:1VŽ, Amerika : Švedska 2:1 (1), Švica : Danska 2:1 (1), Poljska : Španija 2:1 (1), Jugoslavija : Litva 1)4:1 Vi Oh' velemojster dr. Vidmar je zgubil proti Mikenasu, ki j«< nova zvezda sedanje olimpiade: ludi svetovnemu mojstru Aljehinu se ui posrečilo premagati ga: Nemčija : Latvija 'i'A:\'A, Madjarska : llo-landska 'l'A:\'/j, Češkoslovaška : Italija 1 'A:'A (2), Francija : Anglija 1!4:1A (1). Romunija jo bila prosta.
H. kolo je poteklo takole: Poljska : Romunija 2'A:'A (t). Amerika : Jugoslavija 1'A:IA (1); Kasgan je dobil proti ilr. Vidmarju, ki je imel danes črni dan: švedska : Norveška 2:1 (1), Danska : španijn. 3:1, Nemčija : Madjarska 2:1 (D, Auglijn : Avstrija !i:'A (H), Francija : Italija 1:1 (2), Latvija : Švica 1 'A: 1 [A (1). Češkoslovaško : Ilolandska 2 'A:'A (1). Litva prosta.
Stanje po 8. kolu jo: Poljska vodi z. 21 y. (2), njej sledijo Amerika 1 H</> (4), Nemčija, Latvija 18 (_'). Anglija 17'(0), češkoslovaška 15'. (:',)'. Jugoslavija 15 (2). Avstrija 14J{. (4), Švica \A</, (2), Madjarsko 1 1 (4), Ilolandska 14 (3).
Nemškemu ljudstvu trda prede
Berlin. 10. jul. tg. Pred bankami so se danes zbirale množice ljudi. Ponekod jo morala jiosre-dovati celo jiolicljn. Pred nekaterimi bankami jc grozilo, da pride do prelepa. Muli - lugatelji so bili silno razburjeni, ker so banke izplačale le podjetnikom potrebni denar za plačo. Malim vlagateljem so se ugodile zahteve le za težke slučaje, kakor za nesreče, smrt i. in to samo v omejeni meri. Splošna trgovina v Nemčiji je zaznamovala danes zelo malo kupčij. Lusuzne trgovine sploh niso pošlo vale, toda tudi trgovine z oblačili in galanterijo so mnogo trpele zaradi pomanjkanja kupčij.
Fusnt-šterling pada
London, 10. jul. AA, Skoraj vse države molit* lizirajo'svoje zlate zaloge, da se pripravijo nu eveu-tiielne posledice nemške gospodarske krize. Prvič po uvedbi zlatega standarda jc funt šterling t« dni tako padel, da se že izplača prodaja zlata v inozemstvo. Da reši marko, je nemška državna banka zvišata obrestno mero do neverjetne višine, tiospo-ilarski krogi gledajo s skrbjo na razvoj gospodarske krize a Nemčiji. Nemške banke odprejo svoje blagajne danes. Vlada bo najbrž, s strogimi odredbami preprečila dvig vlog.
Odredbe nemške vlade
Berlin. 10. jul. AA. Vlada je snoei izdala nove zasilne odredbe. Banke sinejo od Iti. do 18. julija izplačevati v gotovini samo zneske za mezdo in plače, za brezposelnost nc podpore, za socialne da jatve, za zavarovanje, za davke in za javne dajatve. Terminski posli v inozemskih plačilnih sredstvih "ii prepovedani. Inozemska plačilna sredstva in terjatve v inozemski valuti dobavlja in oddaja samo narodna banka. Nadalje je vlaila prepuiedala da sc objavljajo cene o inozemskih plačilnih sred sivih, o državni marki in o vrednostnih papirjih.
Berlin, 16. julija, tg. Tudi včeraj so se stekale v državno banko devize. Praznovanje nemških bank, ki je hi!o določeno na včeraj in danes, se je podaljšalo do sobote. Nemško gospodarstvo se mora torej prilagodili še nadaljnjim trem dnem bančnega praznovanja. S skupnim sodelovanjem bank in vlade bo pa omogočeno Izplačati mezde. Tozadevni znesek bo znašal okoli 20 mili* jonov mark.
Berlin, 16. julija. AA. Tukajšnji politični krogi so zelo zadovoljni z dosedanjim uspehom zasilnih odredb. Gospodarski krogi poudarjajo, da ie finančna napetost popustila in upajo, da bo kaa-celar Briining pred odhodom v Pariz najbrže omilil ostrost nekaterih odredb. Na vsak način pa odredbe ne bodo ukinjene v ponedeljek.
Tečaji v Berlinu
Berlin, 16. julija, tg. Državna banka kot ime« jiteljica monopola nad devizami je danes uradno objavila notacij v devizah, in sicer je banka no-tirala: Holard.ska 169.58 den., 169.92 vred. pap.. London 20.475 den. in 20.515 vred. pap., Newyork •1.109 den. in 4.217 vred. pap., Pariz 16.49 den. i:i 16.53 vred. pap., Švica 81,87 den. in 82.03 vred. pap., Španija 39.95 den. in 40.04 vred. pap., Avstrija 59.24 den in 59.36 vred. pap , KopenhdgCn 111.76 den. in 112.98 vred. pap., Italija(22.055 den. in 22.095 vred. pap. Te notacije so z ozirom na zadnjo soboto skoraj nespremenjene.
Berlin, 10. jul. tg. Nemška državna banka je notirala danes še sledeče devize: Jugoslavija 7.49N den., 7.452 vred. pap.. Budimpešta 73.42 den., 73.51 vred. pap., Romunija 2.504 den., 2.510 vred. pap.
Položaj f?a (Jtišift borzah
Zagreli, 10. jul. ž. Dogodki v Nemčiji so imel) na naših borzah minimalen vpliv. Naši gospodar •ki krogi ne gledajo na situacijo v Nemčiji pesimistični! in upajo, da se ho končalo vse brez večjih komplikacij. Čeprav na naših borzah Berlin ne no tira. se kljub temu marka kupuje jio 1.3 in I3.3ii Din. Na naših borzah se je danes dvignil zlasti Pariz, medtem ko je v Londonu znatno slahejši. Budimpešta na naši borzi danes ni notirala, gospe dur-ki krtigi pa imajo v isto veliko nezaupanje.
V /$sifs!i?8 so rt ali vi !
London, 16. julija. \.\. V Angliji so \r liki mili\i. V Londonu jc deževalo neprenehoma _'-t ur. česur nc jiomiiijo žc več let. V Dni), linu jc vdrlu vodu v več krajih v kleti, du n< moruli pokiicntl gasilce.
Vročina v Belgradu
Rclgrad. 10. jul. I. Te dni vlada v Belgradn neznosna vročina. Ljudje jninnči nc morejo spali. Vsa kopališča so nabito polna ljudi.
Dunajska vremenska napoved: Na Scvernil Vlpah iu ua vzhodu naraščajoča oblačnost. Nn jugi pretežno jasno, zmerno toplo.
Kini, 10. jul. Fašistlčpi tisk skuša resolucije vodstva fašistične stranke, l<i je zagrozilo Vatikanu z obnovitvijo revoluciji; in napovedalo v ta namen poizkusile mobilizacije fašističnih mas, s svojimi komentarji podkrepili. Fašistični listi menijo, da je stališče, ki gn je zavzel fašizem s temi sklepi, končnoveljavno in neizpreineiijeno. V polemiki nosi zastavo zopet Giornale dTtalia , ki zavrača svetega očeta in trdi. da se kntoličanom v Franciji, Češkoslovaški in Jugoslaviji godi slabo in da v nobeni državi na svetu ni katoliška cerkev tako svobodna, kakor v Italiji. List poudarja, da je absurdna insi-nuacija sv. stolice, da so sc v fašistične vrste vrinili franiasniil; res pn jo, dn obstojijo zveze med Vatikanom iu prostozidarstvom! V svoji protifašistični polemiki je ostal 1'i.j XI. povsem osamljen v svetu... Nn drugi strani pa so se vse zdrave narodne silo v tujih državah postavile na stran fašizma.
Listi priobčujejo izjavo petih duhovnikov iz Minerviuo Murgo v Apuliji, ki da zagovarjajo Mus-solinljevo politiko miprum Cerkvi. V resnici pn ti duhovniki takoj v uvodu izjavljajo, dn so globoko vdani svojemu poslanstvu in sv. očetu. Nadalje pravijo, da istočnsno globoko ljubijo svojo domovino in fašistični režim, ki jn dvignil moralne vrednot-italijanskega naroda in priznal veri tisto mesto v italijanskem narodu, ki nui gn sovražniki domovine in vere niso hoteli priznati; ti duhovniki trdijo nadalje, dn Balilla vzgaja mladino v palrioliineni in
verskem duhu, to jc v ljubezni do Boga in domovine.
Don Sitarzo v Mct^rida?
»Lnvnrn Fascista« poroča, da se nahaja v Madridu Don Hlurzo, bivši tajnik italijanske ljudski stranke, ki je prispel iz Pariza. Stopil dn je tnkfij v zvezo z unlifašlstičiiinii politiki. Sedanji jioložnj Katoliške akcije v Italiji bi rad izrabil za lo, d:i bi z raznimi protifašističnimi gesli reorganiziral Katoliško akcijo v Španiji in ji dal novega življenja.
Pokrajinska vodstva fašistične stranke so že izvedla sklep osrednjega vodstva, da ne smejo bili fašisti istočasno člani fašislične stranke in katoliških organizacij. I/, Trsta poročajo, dn je pokrajinski fašistični tajnik pozval člane, ki so morila vpisani v Katoliško akcijo, da še v teku včerajšnjega dni izročijo tajništvu |irepis pisma, s katerim so javili katoliškim organizacijam svoj izstop.
V čigavem interesu?
Ljubljana, 10. juliju 1081.
Dočini je celo inozemski tisk, ki sicer ne pri-liiiva svojih protikntoliških smernic in ni na razvoju dogodkov v Itnliji neposredno prizadet, knkor na primer pariški Populairer, -Mnnchester Guardian in drugi izrazil svoje zadoščenje nad odločnim nastopom sv. očeta proti fašizmu, ali pa so so
drugi nekatoliški listi jioknznli vsaj nevtralne, opažamo v našem domačem tisku nekum čudno zntlržn-iije, s katerim sc ne moremo strinjati niti kot katoličani niti kot Jugoslovani. Že okrožnico jugosle-. vunsklh škofov, ki je iinehi namen olajšati usodo Cerkve v Primorju in s tem vendar tudi usodo naših trpečih bratov, so gospodje okoli teli listov nekako zavidali katoliški Cerkvi in bi jo bili najraje prezrli. In sedaj jim Je fašizem, ki mu očividno odpuščajo vso grehe proti našemu žlvlju v Italiji, ljubši knkor Cerkev, ki je vendar dvignili! glus proli fašističnim nasiljem. Kako unj si sicer razlagamo lako spretno zasukana sporočila iz Rima in s takšnim poudarkom stavljene naslove, da dobi brnver vtis, dn se v katoliških vrstah vse krha, da se Cerkvi bliža |)olom in fašizmu ZMAGA? Iz treh nekdanjih katoliških poslancev, ki so sc poklonil i Mussoliniju in ki danes v italijanski javnosti nič več ne pomenijo, bi rndi nnpravlli štiri, v nerodni izjavi enega nI i drugega južnoilalskega duhovnika, ki so jo poleg lega posneli iz fašističnih listov, vidijo že znake razkola med italijansko duhovščino, in nezaupnico, ki so jo poslali člani G. U. F. (Grup-pn universitnrlo fnscistn, kar pomeni: fašistična akademska skupina) s katoliške univerze v Milanu ki jc vendar javna In vsakomur odprta, so opremili s kričečim naslovom Katoliška univerzo so klnnjn Mufisoliniiiu. Naša javnost tegu ne razume in obsoja
Na Brezje!
Številni proglasi, ki prihajajo iz posameznih župnij, pričajo, da bodo Brezje v nedeljo, dne 26. julija priča veličastne manifestacije. Ljubljanska škofija bo ta dan proslavila na lepi božji poti pri Mariji pomagaj 1500 letnico efeškega koncila. Hkrati bo ta verska manifestacija viden znak naše resne volje, da hočemo misijonarja Friderika Barago počastiti tudi na naših oltarjih. Vsa proslava se bo izvršila v sledečem redu:
L V soboto 25. julija ob 8 zvečer slavnostna jiridiga, nato rimska procesija z lučkami. Med procesijo se bodo pele lilanije Matere božje.
2.	V nedeljo 26. julija ob 10 pridiga gosp. J. Plevnika, župnika iz Amerike. Nato sv. inaša na prostem, katero daruje ljubljanski knezoškof dr. G. Rozman.
3.	Deputacija izroči g. knezoškofu spomenico za poveličanje misijonarja škofa Barage.
4.	Versko zborovanje, katerega otvori zastopnik škofijskega odbora KA: a) Pozdrav zastopnika KSK Jednote iz Amerike, b) Pozdrav g. predsednika Baragove zveze J. Grdine. c) Marija Mati božja, govor, d) Misijonar škof Friderik Baraga, govor, e) Povsod Boga, pojo vsi verniki s spremljevanjem godbe, f) Procesija, v kateri se nese čudodelna podoba nazaj v cerkev.
5.	Po cerkveni slovesnosti koncert jeseniške godbe v parku.
6.	Ob 2 pete litanije.
Romarska cerkev na Brezjah bo na predvečer oroslave bajno razsvetljena. Verniki, ki se udeleže rimske procesije, naj si pravočasno preskrbe svečke. Cerkev bo vernikom vso noč na raznolago. Vendar se prosi, da onravijo verniki kolikor mogoče sv. spoved že doma.
Čudodelna rodoba Matere božje se bo v slovesni procesiji ob tričetrt na 10 prenesla iz cerkve na prosto, kjer bo postavljen poseben oltar za sv. mašo.
Polovična vožnia velja za vse vlake od 24. do 29. julija. Izkaznice, ki opravičujejo do polovične vožnje, se dobe po 5 Din v Prosvetni zvezi. Na vstopni postaji kupi vsakdo vozni listek do Otoč ter prosi za mokri žig. Na Otočah se vozni listek ne odda, ker velja tudi za nazaj. Izkaznice se bodo žigosale na Brezjah na vogalu v parku. Č. župni uradi se naprošajo, da blagovolijo sporočiti čiin-preje število udeležencev, da moremo pravočasno obvestiti direkcijo drž. železnic radi ojačenib oz. posebnih vlakov. Vabimo društva in Marijine družbe, da se proslave udeleže z družbenimi zastavami.
Iz dolenjske „Sahare"
Suha krajina se spreminja v pravo puščavo. Drevje po gozdovih se je že začelo sušiti radi silne vročine. Razume se, da so tudi poljski pridelki po večini uničeni. Zadnjič je padlo nekoliko dežja 21. junija, pa še ta je padel v velikem delu žužem-berske občine kot silno dobela toča, ki je popolnoma uničila vse polje v Hinjah in sosednjih vaseh. Ker je ravno tam tndi lani pobila toča. zato mnoge družine stradajo in s strahom pričakujejo zime. Pa tudi dirugod, kjer ni bilo toče, je suša povzročila prezgodnje zorenje žita, k.i je zelo slabo in lahko. O sejanju ajde in repe ni govora, ker je zemlja izsušena kakor zidna opeka. Najhujše trpljenje za ubogega Kranjčana pa je, da so vodnjaki prazni. Po nekaterih vaseh imajo še nekaj mlaikuž, ki se .jih poslužujejo tudi kot pitne vode. večinoma pa SO že naveziani na umazano Krko. Tako vozijo vodo y,\-as Plešivieo in druge vasi, ki so par sto metrov "nad Krko in se zamude 4 ure in še več. da pripe. Ijejo kakih'150 litrov vode. Vsled slabih in ilovnih potov ni mogoče peljati več na enkrat. Zato morajo voziti vodo dvakrat na dan in je vprežna živina tako izmučena, da ne more opravljati nobene druge vožnje, kakor voziti vodo. Pogled na izsušeno polje pa priča, da se bo denarni krizi pridružila še — lakota. Bog ve, kateri rod bo dočakal tolikokrat obetani vodovod v Suho krajino, ki bo Kranj-sana rešil tega groznega trpljenja.
Šmartin v Tuhinju
»Slovenec« je že napovedal lepo cerkveno slovesnost, namreč 251etnico mašništva našega g. župnika Ivana Opeke. Gospod jubilant je sicer želel obhajati ta svoj dan tiho in skromno, tako, kakršen pač je, tih in skromen v vsem svojem življenju in udejstvovanju. Farani nasprotno smo pa komaj čakali, da damo duška čuvstvom hvaležnosti in ljubezni; skrivaj, ko gospoda ni bilo doma, smo postavili mlaje in okrasili pot od cerkve do žup-nišča. Ob večernem mraku v soboto je slovesno zvonenje in mogočno streljanje oznanjalo, da šmar-tinska fara praznuje nastopni dan jubilej svojega ljubljenega dušnega pastirja. Od blizu in daleč je ljudstvo privrelo in se zbralo pred župniščem, da prisostvuje podoknici. V luči umetnega ognja in obilnih lampijončkov je pomnoženi domači zbor pod vodstvom neumornega pevovodje g. Maksa Zo-reta zapel par pozdravnih pesmi, nakar so sledile obilne čestitke, ki so prihajale od srca in segale globoko v srce ne samo g. slavljencu, temveč vsem navzočim ter povzročile marsikatero solzo hvaležnosti. V nedeljo pred sv. mašo je zopet oživel prostor pred župniščem. Šolska mladina z učiteljstvom na čelu, predstavniki občine, Marijini družbi in požarna bramba, vse je tekmovalo, da izrazi svoje čestitke in hvaležnost njemu, ki ga ljubi. Skozi gost špalir svojih župljanov, spremljan od obilne asistenco duhovnikov sosedov z g. dekanom in o. gvardijanom iz Kamnika je g. slavljenec korakal kot pred 25 leti krepko pred oltar Gospodov. V ccrkvenem govoru, ki ga je govoril brat jubilanta, j. kanonik dr. Mihael Opeka, je govornik z njemu aslno temeljitostjo v izklesanih besedah orisal delo duhovnika za zveličanje posameznika in cele župnije ter se v imenu cele župnije zahvalil Vsemogočnemu za vse milosti, ki jih jc slavljenec dobival tekom 25 let v tako obilni meri i za sc i za njego.i skrbi izročene duše. S himno »Tebe Boga hvalimo« po slovesni sv. maši smo skupno klicali: »Zahvala Tebi Vsemogočni, da si nam ga dal, zahvala, da si nam ga ohranil — ohrani nam ga do zlate in diamantne daritve, da bo obilnejše njegovo zaslužcnje in plačilo v večnosti!« Bog z njim!
Obupen položaj naših rojakov
v Nemčiji
Prejeli smo poročilo iz Nemčije, v katerem se nam slika položaj naših tamkajšnjih rojakov kot skrajno kritičen, da. obupen. Splošna kriza v Nemčiji vpliva naravno prav posebno neugodno še na inozemee. Pet milijonov brezposelnih! Jasno je. da inozemci pridejo med prvimi na vrsto. 80—90% naših ljudi je brez |Kisla. Nekoliko bolje je na levem bregu Rena, kjer je pa le manjši del naših ljudi, le tri večje kolonije. Glavni del je na desnem bregu, v \Vestfaliji. in tam je stiska velika. Brezposelni dobivajo nekaj časa podporo, potem pn tudi (ista preneha, in kaj potem? Od česa živeti j' V Wehofenu so brez tlela že dve leti. Nekateri jedo samo še enkrat na dan krompir, drugega nimajo. Da morejo plačati stanarino, jim prodajajo prašiče iz svinjakov. Večina pa nima nič več ne v hlevu, ne na mizi.
Kaj storiti? Domov iti? Za pot nimajo, ali jim bo domača država plačala? Kam naj gredo s pohištvom? Komu prodati? Proč metati? Doma novo kupovati? Čc pridejo sem, kako se jim bo tu godilo? Kje jc delo? Kje zaslužek? Kam z otroci? . . Ne kaže. Kakemu posameznemu mor-
da, \sem >kupaj nikakor. Torej tam čakati? In stradati? Od lakoto umirati?... Sila je prišla do vrha — prav i |>oročilo — če ne bo od nikoder pomoči, utegnejo mnogi do zime res od lakote umreti...
Ali bi jim domovina mogla kaj pomagati? A kriza je tudi pri nas. Krompirja pn imamo dosti in fižolu, ki ga v Nemčiji skoro ne poznaio, tudi. In kmet ga ne more v denar spraviti. Lahko bi ga jim toliko poslali, da bi nekaj zaleglo, — a transportne stroške, kdo jih bo plačal? Država? Kuj pa. če bi sc |x>godila z Nemčijo in Avstrijo, da bi vozili bolj i>oceni ali zastonj?...
Nekaj otrok pride letos zopet na Slovensko. Naš stari in zvesti prijatelj g. Tensundern se trudi za to. Pridejo pn le bolj oni. ki imajo tu sorodnike. Drugih si ne upa nadlegovati. — Naj torej pridejo, da sc pri svojih sorodnikih pošteno najedo, pa tudi naskačejo. nasmejejo in navesele slovenske zemlje! — Ako pa želi kdo kakega teh ubogih otrok, če tudi ni z njim v sorodu, iz ljubezni sprejeti za nekaj tednov pod svojo streho in k svoji mizi, naj to prijavi Kari-tativni zvezi v Ljubljani. Marijanišče!
Razširjenje bolnišnic
Pod predsedstvom pomočnika gosp. dr. Pirk-inajerja Otmarja je poslovala v dneh 9., 10. in 11. julija 1931 ob prisotnosti delegata ministrstva za sori-jalno politiko in narod, zdravje g. tir. Milovanoviča Vojislava v Ljubljani komisija, ki je ugotovila gradbeni program za razširjenje obče državne bolnišnice v Ljubljani, bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani in bolnišnice za duševne bolezni L.jubljana-Studenec.
Po lokalnem ogledu in na osnovi referatov predstavnikov bolnišnic je komisija ugotovila, da bi bil za le-te zavode neobhodno potreben sledeči gradbeni program:
A. Za občo državno bolnišnico v Ljubljani: 1. Zgradba novega kirurgičnega oddelka za 300 bolnikov; po zgraditvi novega oddelka bi se sedanji kirurgični oddelek porabil za otorinolarin-gologijo, urologijo in ortopedijo. 2. Zgradba oddelka za prsne bolezni za 200 bolnikov. 3. Povečanje infekcijskega oddelka za kapaciteto 115 postelj. 4. Povečanje dermatološkega oddelka. 5. Zgradba stanovanjskega poslopja za pomožne zdravnike in strežniško osobje. 6. Zgradba gospodarskega jio-slopja na zemljišču ob Kodeljevi cesti. 7. Zgraditev centralne pralnice na istem zemljišču. 8. Povečanje bolnišnične kuhinje. 0. Povečanje upravnega po-
slopja v svrho razširitve sprejemnega urada. 10. Adaptacija bivše ledenice, ki se preuredi za delavnico. 11. Nabava novega parnega kotla. 12. Zgradba inostiča preko Ljubljanice radi zveze z novimi paviljoni na kupljenem zemljišču ob Poljanskem nasipu.
B.	Pri bolnišnici za duševne bolezni na Študenta: 1. Instalacija nove centralne kurjave. 2. Zgraditev kopalnic pri obeh dvonadstropnih poslopjih za mirne umobolne. 3. Prizidki pri obeh oddelkih za nemirne umobolne na Studencu v svrho pridobitve do 100 novih bolniških postelj. 4. Zgradba novega enonadstropnega paviljona za imovitejše plačujoče bolnike za 80 bolnikov. 5. Nakup zemljišča za razširjenje bolnišnice za duševne bolezni na Studencu.
C.	Pri bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani.
Dvig sedanjega jioslopja ženske bolnišnice za eno nadstropje.
Za izvedbo navedenega minimalnega programa v vseh teh zavodih bi bila potrebna okrogla vsota Din 72,500.000. — Umljivo je, da je z ozirom na vladajoče gospodarske prilike izvršitev tega gradbenega programa, četudi obsega le nujna in neodložljiva dela. mogoča le postopoma v več etapah.
i
Maribor, 16. julija-V sredo zvečer ob sedmih se je razprava prekinila ter ob pol 21 nadaljevala. Porotna dvorana je bila natlačeno polna, kar pač najbolje dokazuje, kako veliko zanimanje je med mariborskim občinstvom za ta socialno gospodarski proces. Nadaljevalo sc je zasliševanje nekaterih prič. Branilci so slavili predlog, da bi se v za !cvi loja in nakupovanja kož s strani tovarnarjev pritegnile nekatere nove priče. Nato so se prečitali kazenski listi, nakar je govoril državni pravdnik dr. Hojnik, ki je predlagal obsodbo vseh obtožencev v smislu j čl. 8 zakona o pobijanju draginje. Sledili so zagovorniki branilcev dr. Leskovarja. ki je zastopal F. Hohnjeca. dr. Stajnka, ki zagovarja okoli 20 mesarjev, dr. Vauhnika kot zastopnika mesarjev Kir-biša in Vlahoviča, dr. Reismana kot zastopnika Rože Dctiček ter dr. Faningerja kot zastopnika F. Fi-I lipiča. Zagovorniki so v glavnem navajali težka I davčna bremena, hi jih morajo nositi mesarji, na j drugi strani so posamezni zagovorniki naglašali, da ! ne dobijo mesarji danes več toliko za kože in loj, j kakor so dobivali preje. Razprava je trajala do 23, nakar je sodnik Levstek razglasil, da se bo sodba izrekla v četrtek ob 17.
Sodnik je ob 19 razglasil sodbo, v smislu katere je 10 obtožencev oproščenih, 32 pa obsojenih; oproščeni so: R oza Detiček, Štefan Dobavičnik, Franc Hohnjec, Josip Kirbiš, Friderik Reismann, Blaž Sardinšek, Franc Smode, Franc Stibil, Anton Verbovšck. Obsojeni pa so bili: Franc Bach na 15
Moža poštenjaka zadnja pot. Pogreba, kakršnega je imel 15. julija Jože Kaferle, posestnik na Selu, Mirili- žc dolgo ne pomni. Čeprav je bil pogreb šele ob K) in v hudi vročini, je bila udeležba naravnost ogromna. Krsto s pokojnikom so nosili domači (selski) gasilci v kroju, za njo pa so šli korporativno gasilci vseh treh društev v fari: Sela. Mirne in Sevnice, iu občinski odbor z županom na Belu. Pogreb je vodil domači g. župnik oh asistenci šentruperškega kaplana g. Klajnika. pevci pa so mu zapeli par v srce segajodih pesmi v slovo. . Pokojni je bil star šele 42 tel, ler zapušča mlado vdovo in 4 majhne otročiče. liil je dober napram vsakomur in z vsemi prijatelj, sovražnikov ni imel. V javnosti ni bil v ospredju, vendar je bil vedno zvest katoliškim načelom in kot tak mož na mestu
_ voiernjaštva in koristolovstva ni jioznal. Bodi
mu blag spomin. Žalujoči družini naše iskreno aožalje.
Grozna suša
Murska Sobota, 15. julija.
Zadnji čas se človeku dozdeva, da smo se pomaknili pod vroči afrišiki pas. Dan za dnem nas muči vročina, kakršne že dolgo, dolgo nismo imeli. Toplomer se vedno suče med 35" do 40" C. Razen tega pa dan na dan piše veter, ki naravnost žge. Cez dan se skoraj ne da iti iz hiš. Sicer pa je povsod neznosna vročina, ki muči ljudi, živali in rastline. Dežja nismo imeli že več tednov.
Posledice suše so že sedaj katastrofalne. Suho je sploh vse. Vede primanjkuje. Koruza se že suši, krompir sahne. Proso je izklilo, a ne more i rasti. Enako je z ajdo. Sedaj bi bilo Ireba sejali re|io. Toda orali sploh ni mogoče. Najhujše je še lo, da po nočeh niti rose ni. Ako v nekaj dneh ne bo izdatnega dežja, bodo uničeni vsi jesenski pridelki in po vsej krajini bo zavladal glad. Trpeli pa ne bodo samo ljudje, marveč ludi živina, kajti o otavi sploh ni govora.
K otvoritvi nove bukurske železnice: Zastopnik Nj. Vel. kralja in ostali odličnjaki pozdravljajo prihod prvega vlaka na novi kolodvor.
Konec procesa proti mesarjem
10 mesarjev oproščenih, 32 pa obsojenih na zapor in denarne globe
dni zapora in 750 Din denarne kazni, v slučaju nc-iztirljivosti nadaljnjih 15 dni zapora; Ivan Benzik st. 8 dni zapora in 400 Din denarne kazni ali nadaljnjih 8 dni zapora; Ivan Benzik ml. 8 dni zapora, 400 Din kazni, ali nadaljnjih 8 dni; Franc Boršič 15 dni zapora, 750 Din kazni, ali nadaljnjih 15 dni; Roman Brezočnik 25 dni zapora, 1250 Din kazni, ali nadaljnjih 25 dni. Josip Draš 15 dni in 750 Din kazni, ali nadaljnjih 15 dni. Jernej Sigler 8 dni in 400 Din, ali nadaljnjih 8 dni; Franc Filipič 25 dni in 1250 Din globe, ali nadaljnjih 25 dni, ter izguba obrti za 2 meseca; Blaž Gsellmann 8 dni in 400 Din globe, ali nadaljnjih 8 dni; Alojz Kliček 15 dni in 750 Din, ali nadaljnjih 15 dni; Franc Kramberger 8 dni in 400 Din; Ivan Lah 15 dni in 950 Din; Josip Leyrer 8 dni in 750 Din; Ivan Lipovšek 8 dni in 400 Din; Avgust l.obnik 8 dni in 400 Din; Josip Plahuta 25 dni in 1250 Din; Josip Pogačnik 15 dni in 750 Din; Ivan Polanec 8 dni in 400 Din; Oto Polegeg 8 dni in 400 Din; Anton Rodi 8 dni in 400 Din; Franc Romih 8 dni in 400 Din; Lenart Smrekar 15 dni in 750 Din; Rudolf Sollak 8 dni in 400 Din; Franc Šunko 8 dni in 400 Din; Franc Vcršič 8 dni in 400 Din; Viktor Viher 15 dni in 450 Din; I.judevit Vlahovič 15 dni in 450 Din; Ka-rol Veitzel 8 dni in 400 Din; Friderik Vutte 8 dni in 400 Din; Martin Zalokar 15 dni in 750 Din; Jo-Zokaly 8 dni in 400 Din; ter Franz Zoka!y 25 dni in 1250 Din globe. Stroški kazenskega postopanja se izrečejo za izterljive, obenem se sodba objavi tudi v Uradnem listu.
Ljudi se je že polastil obup. Vsi žalostno zro v bodočnost, ker čutijo, da bodo prišli zelo žalostni dnevi.
Trije ponesrečenci
Ljubljana, 10. julija.
Na cesti v Jarše so se sinoči »tepli Irije moški. Eden od teli je z nožem napadel 82 letnega Dominika Ubita, stanujočega na Zaloški cesti 55 v Mostah. Prizadejal mu je več ran |>o životu in na rokah. Kako je prišlo do spopada, si priče nasprotujejo in bo resnico dognalo sodišče. Mi pn se omejimo samo na konstataoljo, da je bil Ubil prepeljan v bolnišnico.
16 letni instalater Janz Koncilja iz Kleč 11., je včeraj popoldne na Jezici padel s kolesa in resno poškodoval na glavi.
Francu Bajdi, 72 letnemu kočarju iz Cežanj 17 pri SI. Janžu, je padel na levo nogo težak hlod in mu jo zlomil. Vsi Irije ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
> >
Glavni voditelji KSK Jednote pri nadškofu dr. Jegliču. Od leve na desno: duhovni vodja J. Plevnik, predsednik Opeka, nadškof dr. jeglič, podpredsednik Germ, glavni tajnik Zajnr.
Kočevski se zopet obeta slaba tetina
Kočevje, v juliju.
Kdor je že kedaj hodil po kočevski zemlji, ta ve, kako siromašna in uboga je in da se mora kočevski kmet mučiti noč in dan, če hoče, da iiiu njegova peščena in kamenita zemlja kaj obrodi. Ce dobro obrodi, se preživi za silo z vso svojo družino, če obrodi slabo, potem je pri hiši skozi vse leto gladež in stradež.
Tako suho« leto se obeta kočevski deželici letos. Toča, ki jc padala sredi druge polovice meseca junija, je zajela tretino Kočevske, to se pravi vse vasi od naše Suhe krajine preko Koprivnika do Mozlja. Pobila in jiosekala je vse, karkoli je rastlo po polju. Kmet je moral žalostne ostanke svoje setve samo pokositi in požeti.
Kolikor krajev ni zasegla toča, je sedaj zajela te kraje grozna suša. Močno julijsko solnce pali in uničuje ves pridelek. Trava je skoraj izgorela, koruza popolnoma uničena, poznih jesenskih pridelkov sploh ne bo. Vsepovsod tarnajo kmetje nad strašno sušo. Edino žita bo letos še nekaj.
Letošnja suša je tudi kriva, da bo sadno drevje slabo obrodilo. Že lani niso kmetje pridelali skoraj nič mošta in letos v jeseni ne bo dosti bolje. Suša je močno prizadela vse kraje nad Mozljem, Kostelsko kotlino. Kočevsko reko, Gotenico in Grča-rice. Kmetje zro obupano na svoje polje, ki so ga v bridkem trpljenju obdelali in se nadejali sladkega plačila v jeseni.
Največ trpe vsled suše hribovske vasi. Ciin malo višje leži vas, že ne dobiš več sveže in pitne vode. Studenci, sicer polni najboljše vode, so usahnili, ravnotako tudi vse vaške mlake, tako da morajo ljudje često po dve uri daleč po vodo. Itodi lega trpi močno živina, ki ne dobiva za svojo življenjsko potrebo potrebne vode.
V jeseni, ko bodo drugje spravljali svoje pridelke v žilne shrambe z veselja polnim obrazom, bo stal naš že itak siromašni kočevski kmet križem rok in z bridkostjo v srcu pričakoval lačne zime, prihodnje spomladi in poletja.
Vlom pri belem dnevu
Murska Sobota. 15. julija.
Gombocove v sosednem Krogu ie zadela razmeroma huda nesreča. Reveži so postali žrtev zlobne roke. Gombocovi so reveži in se le s težavo pre-življajo. Pred kratkim so prodali neko živinče. Z dobljenim denarjem so si hoteli nekoliko odpomoči. Neusmiljen človek jim je prekrižal račune. Dopoldne, ko je bila vsa družina na delu, se je |irikradel v hišo in je odnesel ves denar. Tatu ni nihče opazil. Tudi poznejše zasledovanje ni rodilo uspeha. Tatvina je za družino velik udarec. Odneseno je tako-rekoč vse -»bogastvo«.
Trhovtie
Rudarsko romanje na Brezje se bo letos zopet vršilo, ako se priglasi dovolj rudarjev iz Hude jame in Senovega, ki so se lani želeli udeležiti skupnega romanja, a ni bilo več mogoče. — Po možnosti se naj prijavijo vsi takoj oz. do prili. nedelje.
Redukeije pri Dukiču. Do konca meseca je bilo s 15. t. ni. odpovedano 130 delavcem vsled zmanjšanega obrata. Nekaj reduciranoev je bilo od rudnika kar izposojenih' pri Dukiču, tem je bilo obljubljeno, da bodo h trboveljski nazaj sprejeti. Sicer se pa že ludi pri rudniku kar obetajo redukcije.
Njega ni — namreč škropilnega avta. ki bi s 15. t. in moral nastopiti svoj posel in je v dogovoru, da Skodove tovarne plačajo vsak dan zamude 500 Din, kar je precej, še hujši pa prah po naši edini prometni cesti.
Novo hišo je pričel zidati fotograf VVeis nasproti urarju Borušaku.
Igro s petjem priredi mladinski zbor v Društvenem domu prihodnjo nedeljo ob pol štirih jio-]X)ldne.
Stari trg pri Ložu
Letos se vse izredno razvija. V prvi polovici leta je bilo že 36 porok, rojstev samo 48, mrličev pa 40, med temi dosti starih (po 82, 79, 83, 84 dva, 93, 80 dva, 87 let). Dočim je jeseni 89 letni Matija Mlakar iz Knežje njive pndel z breze v gozdu ln se ubil, je 4. julija padel z visoko naloženega senenega voza med splašene vole sredi klanca v vasi Gor. Jezero 80 letni Franc Kočevar iz Podloža in sc ubil. Slava in čast možem in ženam na kmetih, ki do tako pozne starosti delajo in trpe. dočim i r, drugih stanov toliko mladih ljudi postopa! — l>i nas le zavladala suša, ki bo v par dneh katastrofalna. Fižol, pesa, koruza, najbolj pa otava bode uničeni. Tudi žita so prehitro dozorela in zrno izpada. Ciffne za spravljanje sena, zlasti jezerine iz cerkniškega jezera (katerega jugovzhodna polovica pa spada v našo občino), je lo vreme ugodno. Na tisoče voz je že šlo ven, same čiste, mlade robe. Voda je usahnila tako, da je le tulntnni še kakšna mlačna luža. Po ribe so hodili z avtom iz Ljubljane. Menda nikjer na svetu ni toliko rib (ščuke, klini) kakor tu. Zdaj jih straži, lovi in prodaja ljubljanska Riba . ki strogo preganja domačine, ki od pamtiveka radi rešujejo ribe suhe smrti . Zadnji čas hoče Riba napraviti tukaj vališče. Po svojih zaupnikih je predlagala tukajšnji občini, da ji prepusti občinski svet s studencem in staro žago pri Belem nialnu za 20 let v zakup za vališče. Pa se občinski odbor ni dal ujeti na lo vabo, ker bi bil s leni ogrožen vodovod, po katerem zopel sprašujejo.
Ljubljana
Poboj na Ljubljanskem
polju
Alkohol ie zopet zahteval žrtve včeraj popoldne v Jaršah. V Švcntnerjevi gostilni so popivali že dopoldne gozdni čuvaj Hribar, delavec Ku-štrin in krovski delavec Dominik Ubit. Popoldne so bili že vsi preveč dobro razpoloženi, popevali so, nakar so se pred hišo sprli in nastal je pretep s kamni in nožem. Hribar je dobil s kamnom rano na glavi, Dominik Ubit pa več ran z nožem. Delavca sta pobegnila, nakar ju je našla policija v bližini Most. Ubita Dominika so prepeljali v bolnišnico, kjer so konstatirali, da ima izmed šestih ran tri v pljučih in eno v trebuhu. Njegov položaj je zelo resen. Kako je prišlo do poboja, bo dognala policija.
© Pripravljalni odbor za razstavo mesta Ljubljane na razstavi vseh mest dravske banovine, ki se priredi na letošnjem velesejmu v jeseni v Ljubljani, se obrača tudi do zasebnikov, zlasti zbirateljev s prošnjo, da blagovolijo posoditi ali prepustiti vse znamenite, za ljubljansko zgodovino značilne predmete. Mnogo starinskih in tudi novejših posebnosti je v zasebni posesti, kakor slike, risbe, gravure i. dr. z Ljubljano ali najbližjo okolico (celotni, širši ali detajlni pogledi) od najstarejše dobe dalje. Dobrodošle so slike, risbe ali dobre fotografije zgodovinskih in važnih dogodkov v Ljubljani, zaslužnih osebnosti in prizorov iz življenja Ljubljančanov od stare dobe doslej. Iščemo stare značilne ljubljanske noše in uniforme, orožje, znake (amblemc), cehovske listine, skrinjice in znake, prapore, slikane stare napisne table, kolajne, znamke in sploh vse redke, splošni javnosti neznane spomenike iz ljubljanske preteklosti. Vse predmete pregleda in izbere najvažnejše oziroma najzanimivejše posebna strokovna komisija. Pripravljalni odbor prevzame za sprejete razstavne predmete popolno jamstvo in se vsi predmeti seveda tudi zavarujejo. Ustne in pismene prijave sprejema mag. svetnik dr. Brilej Arnošt na mestnem magistratu, soba št, 24. v I. nadstr., vsak delavnik od 9 dopoldne do 13. popoldne do 51. ulija 1931.
© Važna občinska seja. Dunes se vrši seja občinske uprave, nu kateri bodo sprejeti prav važni sklepi. O nekaterih predlogih smo žc poročali. Važna bo pred vsem razipravu o novem zavetišču zu onemogle. Mestna hranilnica ljubljanska je sklenila, da zgradi ob priliki desetletnice vlade Nj. Vel. šralja (15. avgusta t. 1.) novo zavetišče za onemogle in sicer iz razpoložljivih rezerv v znesku 4 milijone dinarjev za zgradbo in enega milijonu dinarjev zu opremo zavetišča. Mestna občinu ljubljanska bo preskrbela v severnem delu mest« stavbišče. Predvidena sta po naših informacijah dva bloka za topničarsko vojašnico v skupni izmeri blizu 20.000 kvadratnih metrov. To so bivše pekovske parcele. V tem obsegu bo dunu možnost, <Iu sc zavetišče pozneje razširi in da se napravi lep, obširen vrt. Čeprav nam natančne dispozicije niso znane, vendar je gotovo, dn bo v zgradbi prostora zu nad "(X) oskrbovancev. Finančni odsek bo poročal tudi o odkupu L u c k m a n n o v e hiše v Gradišču. Mestna občinu je dosegla z dr. Luckinannoni sporazum, tako da bo dr. Luck-rniinn porušil .svojo hišo in zgradil v stavbni črti novo. Dr. Lučkmann zahteva 1.200.000 Din odškodnine. Občinska uprava se je sporazumela tudi z g. Pollakom zaradi ureditve Erjavčeve ceste in Nunske ulice in bo zato v par letih ta blok urejen.
© Občni zbor zadruge hotelirjev in gostilničarjev. kavarnarjev, izkuharjev in žganjetočnikov se je vršil včeraj ob 4 popoldne v gostilni Kavčič na 'Privozu. Izvoljen je bil povečini stari odbor. Po zadružnem občnem zboru se je vršil še občni zbor Bolniške blagajne članov zadruge. Obširnejše poročilo smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjo številko.
© Nesreča rudarja v rovu. Včeraj so z opoldanskim vlakom pripeljali v ljubljansko bolnišnico 30 letnega rudarja Franca Krčku iz Hrastnika 86 in pristojnega v Ptujsko goro. Krček je delal včeraj v rovu. ined delom pa ga je zagrabil stroj in mu zlomil desno nogo v kolku ter mu prizadejal hude notranje poškodbe. Z glavnega kolodvora v bolnišnico ga jc prepeljal reševalni avto.
V poletni vročini kuhaite s
Kuhinja ostane hladna, ne nadlegujejo Vas muhe kuha je prijetna in po ceni
plinom!
© Organizacija Ruskega Rdečega križa namerava z odobritvijo ministrstva za notranje posle ter glavne uprave Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v tekočem letu zbirati prispevke za nakup medicinskega in ekonomskega inventarja. Ta akcija se prebivalstvu toplo priporoča.
© Sestanek saninritancev Rdečega križa« v Ljubljani sc je vršil v sredo ob zelo veliki udeležbi. Mestni zdravnik dr. Mis je predaval o pomoči pri nezgodah povzročenih po streli in električnem loku in o duševnem delu. Predsednik krajevnega odboru dr. Fettich pa je s primernim nagovorom zaobljubil udeležence zadnjega samurjnnskegu tečaju in jim razdelil diplome. — Sestanki se bodo večkrat ponavljali. — Nameravan je prihodnjo nedeljo skupen izlet v Polhov gradeč s posetom ta mošnje ferijalne kolonije Rdečega križa«. — Organizacija samarjanov je trdna in zavedna, pripravljena in izve/banu, tla pri v seli humanitarnih akcijah »Rdečegu križa« krepko po-maga.
© Delo reševalne postaje. Ljubljanska reševalna postaja vrši čimdulje bolj obsežno reševalno delo zn vso deželo. V prvi polovici tega leta je ljubljanska reševalna postaja izvršila 1009 voženj z avtomobilom in 546 voženj z vozom. Skupno torej 1.555 voženj. Od teh je bilo posebno mnogo voženj izven mesta v nnj-odduljenejše kraje Dravske banovine.
© Javno stenografično tekmo priredi povodom sklepa šolskega leta Christofov učni zavod v svojih učnih prostorih na Domobranski cesti št. 7 prihodnji torek, dne 21. t. m., zjutraj ob 8. K tej tekmi sc vljudno vabijo
Dnevna
Koledar
Petek. 17. julija: Aleš, spoznavalec; Marcelina, devica.
Novi grobovi
+ Župnik Josip Kostaajevec. V celjski bolnišnici je po kratki in mučni bolezni 12. t. m._ umrl dolgoletni župnik iz Kalobja, g. Josip Kostanjevec. Rojen je bil pri Sv. Marjeti niže Ptuja 1. 1858. Rajni je bil dober, ljudomil človek in duhovnik ter daleč naokrog znan po svoji izredni gostoljubnosti. Kjer je služboval kot kaplan in katehet, si je znal pridobiti spoštovanje in ljubezen učiteljstva ter učencev. Kot župnik kalobski je imel vedno odprto in gostoljubno hišo, kar je prišlo često prav n. pr, službujočim orožnikom, ki so našli ob slabem vremenu vedno zavetje v župnišču, posebno ponoči. Saj je postal tako enkrat celo žrtev svoje gostoljubnosti, ki so jo nekoč lopovi izrabili tako, da so se izdajali ponoči za orožnike in gospoda, ko jim je prišel odpret, izropali. Ko je stopil v pokoj, se je naselil v Vojniku, kjer je stanoval v svoji hišici na prijaznem gričku. Vkliub svoji visoki starosti je rad hodil pomagat svojim stanovskim tovarišem ob nedeljah in drugih prilikah, kadar je bilo več opravila. Ostal bo vedno v spominu vsem, ki so ga poznali, po svoji izredni ljubeznivosti. Zemeljske ostanke je včeraj celjski opat g. Jurak blagoslovil ob asistenci duhovščine, nakar so ga prepeljali v Vojnik, kjer so ga ob mnogoštevilni udeležbi sobratov in občinstva položili k večnemu počitku na tamkajšnjem pokopališču. Naj počiva v miru!
-j- V Topolščici pri Šoštanju je umrla 20 letna mladenka Marija Robidova. Blag ji spomin!
Osebne vesti
Umeščen je bil na župnijo št. Jan/ pri Dravogradu gospod Esenko Anton, župnik v Belili vodah. Za provizorja v Belili vodah je imenovan šoštanjski župnik g. P. Gril.
= Ran dravske banovine dr. Drago Marušič zaradi odsotnosti danes ne bo sprejemal strank.
— V imenik zdravniške zbornice zu dravsko banovino je bil vpisan dr. Robert Hlavaty, zobni zdravnik v Ljubljani.
= Poroka. V nedeljo, dne 15. t. m. sta se na Brezjah poročila gosp. Vladimir Bajuk, poštni uradnik in diplomirani pravnik v Subotici in gdčna Minka Mehletova, uradnica železniške direkcije v Subotici, hčerka višjega sodnega ofici-jala v Novem mestu. Bilo srečno
Osfale vesti
— Turistovska cerkvica v Logarski dolini.
9. avgusta bo za turiste in za Solčavane vclepo-memben dan. Dr. Andr. Karlin, kmezoškof lavan-tinski, bo blagoslovil turistovsko ccrkvico Kristusa Kralja v Logarski dolini. Ker je to leto tolika denarna kriza se zida in dovršava delo pri cerkvi le na kredit. Zato se bo priredil la dan srečolov v korist cerkvice. Vsi, ki so darovali vsaj 1000 Din,
stariši gojencev ter vsi, ki se zanimajo za stenografijo. Vstop prost.
© Vlom v Štirnovo kopališče na Savi. V noči od 15. na 16. t. m. je neki uzmovič zlezel skozi odprto okno v Štirnovo kopališče na Savi. Njegov plen je bil majhen, ker se je moral zadovoljiti z. 200 Din gotovine in nekaj škatljami cigaret. Vlomilcu so že na sledu.
© Nočno službo imata lekarni: dr. Prccoli, | Dunajska cesta 0 in mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI.
Novosti:
Dr. Michael Buchberger: Gibt cs uocli čine Rettung? Oedanken zur heutigen Zeit und Lage. 147 strani, nevezano Din 45. Franz Xaver Fischer: Ikonik. 194 strani, vezano Din 154.
Johannes Hessen: Christus, der Meister des Lebens.
00 strani, vezano Din 49. P. J. B. Saint jure, S. J.: Das Leben im Ordens-
stande. I-II. del, 614 strani, vezano Din 136. Dr. M. Kretiser: Alleiii mit dem Leben. Ein Buch f ii r einsame Madchen und Frauen. 184 strani, vezano Din 50. Dr. Theol. Hermann Mtlssener: Das katholische Eherecht in der Seelsorgepraxis, 192 strani, vezano Din 84.
Dr. P. Otmar Scheivviller: Ani heiligen Quell des
Lebens. 288 strani, vezano Din 00. P. Erhard Schlund O. F. M.: Antonius von Padua. Festgabe zum 700. Todestag. 317 strani, vezano Din 120.
Theodor von Sosnosky: Die rote Dreifaltigkeit — Freiheit — Gleichheii — Briiderlichkeit. Jako-biner und Bolschevviken. 267 strani, vezano Din 113.
\Varler: In der Hochschulc Gottes. Ein Biichlein fiir jedermann. 78 strani, nevezano Din 11.
želel postati vplačevalec tega pokojninskega sklai da, naj se pravočasno seznani z izdanim zakonom, da lahko pravočasno ukrene potrebno, da nc zamudi roka. Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
—	S kopačo po glavi, 21. letni Gole Jože, posestnikov sin iz Malega Cirika pri Št. Rupcrtu, je bil v nedeljo, 12. t, m. s svojim prijateljem Rudolfom Karličeni v domači zidanici, kjer sla si privoščila par meric vina. Proti večeru sta se vračala proti domu, oba precej zidane volje. Kmalu pa pride za njima neki S. Jože, sicer dober prijatelj Golota in naenkrat udari Goleta s kopačo po glavi. Gole se je takoj onesvestil. Njegov prijatelj ga jc spravil domov, pozneje pa so ga pripeljali v kandijsko bolnišnico. Gole pravi, da ne verjame, da bi ga bil S, nalašč udaril, ter da se je najbrže zmotil, oziroma njega zamenjal s kom drugim.
—	Pri kuhanju žganja se je občutno opekel Brulc Franc iz Vel. Slatnika. Opekline so lako hude, da ie moral oditi v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandijo.
svetovnih tvrdk Zeiss-lkon Rodenstock. VoigtlSnder, NVelta, Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte ceniki —
Kulturni obzornik
MUZ1CKA POCETNICA.
V založbi muzičke škole Lisinski v Zagrebu 'o ravnokar izšla lična knjižica v veliki osinerki l gorenj im naslovom. Spisal jo je profesor in skladatelj Zlatko Grgoševic, namenjena je v prvi vrsti šolskemu pouku pevskih začetnikov.
Knjižica ni pomnožila stotine povprečnih tozadevnih del. nego je v nekih ozirih čisto nov in zdrav |>ojav. Psihologija otroka, v to se 'je pisatelj resno vmisldl. ko je gradil svoj pedagoški sistem, zato bo knjiga nedvomno povsod dosegla uspeh in bodo pedagogi radi segli po njej. Pisatelj je razdelil svoj učni materijal sledeče:
Najprej uvaja v Ione, klaviaturo, soliniza-oi jo, oktave, potem v note, pojem in prakso rnelo-lije, pollonov, diklat, intonao.ija, akcent, motiv, fraza itd. Že kol otrok se tako nauči muzikalno presojali pesem, vsaj prve pojme dobi na iz.redno lahek način že v začetku |>ouka. Potem pride vaja
v laklu, metru in ritmu, dinamiki in tempu, slede posebne vaje za ritmično čitanje, knjižico pa zaključijo posebne vaje za pelje melodij. Učenec se. ob teh preprostih, domače zvenečih, toplih vajicah nikakor ne inuči in kakor igraje, si postopoma privzgaja muzi kal 11 i čut, tako teoretično kakor praktično.
Cul sem, da bo knjižica prevedena tudi v slovenščino. Tedaj jo bodo sprejeli naši učitelji s pridom v roke.	v-
MUZICKA ŠKOLA LISINSKI V ZAGREBU
nam je doposlala Izveštaj za školeku godinu 1030-31 . Je še zelo mlada institucija s prnvico javnosti, pa ima dobro pedagoške moči in veliko
učencev. Na njej poučujejo gg. Dumičič, Grgoševic, Kumar, Pozajič, Prejac, Schoensteinova, Schoe-nova, Sch\varz-Kohnova, Stražnicki, Tajčevič, Trautner-Križajeva, Turkova in Vaulin. Končam leta je bilo skupaj 240 gojencev. Šola je priredila sedem javnih produkcij, kakršne recimo ljubljanske glasbene šole ne poznajo. Učenci se vežbajo skoro enakomerno v renesančni iu baročni, roko-kojski, klasični, romantični, impresionistični in najmodernejši glasbi Nemcev, Rusov, Francozov, Italijanov, Hrvatov, Slovencev, Srbov itd. Naj navedem imena izvajanih avtorjev na produkcijah: Lisinski, Logar, Slavenski, Pintarlč, Livadič, Tajčevič, Grgoševic, Dugan, Kozina, Kogoj, Ravnik, Ružič, Lhotka, Dobronič, Gracioli, Lonali, MatteLs, Corelli, Martini, Perti, Monteverdi, Cal-dara, Astorga, Parad ies, Scarlati, Bononcinl, Albinom, Poppora, Stradella, Marcello, Grečaninov, Kaemptert, Moi'1'at Kreisler, Bloch, Uebikov, Ce-repnin, Barrat, Clarke, Bach, Schubert, sin, Bu-tting, Ellert, Adamič, Boccherini, Haendel, Purcel, Ipavec, Schuman, Chopin, Grieg,Lajovlc itd.
če primerjaš la program s programi ljubljanskih produkcij, ki venomer gonijo isto ozko omejeno romantiko, moraš priznati, da Lisinski v Zagrebu dosti bolj smolreno uvaja gojence v poznanje glasbe in jim daje neprimerno širje glasbeno obzorje kakor |xi naše šole. Sistem je posnemanja vreden. Videanl naši učitelji glasbe!
Pazile na ime NIOOGROL olfe in krema (Patent
št. 5922), ki sta najstarejši, preizkušeni in najboljši sredstvi za
solnčenje in masažo. Drogcrija GREG0RIČ, Ljubljana, Prešernova št.
so ustanovniki cerkve in bodo vpisani v hvaležen spomin v marmor.
—	Odkritje Vilharjevega spomenika v Planini pri Rakeku se vrši 9. avgusta. Sosednja društva se naprošajo, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev.
—	Pevska zveza. Število priglašenih pevk in pevcev zu koncert dne 8. septembra je preseglo število (.600. Zamudnikom damo še časa do torka dne 21. juliju. Od tedaj dalje pa se ne bomo ozirali nu noben priglus več in borno prigluse zaključili. Vse note bodo razposlane do sobote 18. t. 111. Zbori naj krepko zgrabijo in izrabijo za vaje zlasti nedeljske popoldneve. Pesmi jim bodo v dobro zabavo. Pevo-vodji dobo v prihodnjih dneh okrožnice z nujnimi navodili. — Odbor.
—	Danes popoldne izide »Ilustracija« 7. številka, ki je. v gluvnem posvečena slovenskemu letalstvu. Dobite jo v vseh knjigarnah in trafikah po 10 Din. Uprava revije »Ilustracija«, Ljubljana. Kopitarjeva ul. 6-1.
—	Odmera pridobninc in davka na poslovni promet za davčno leto 1931 je izvršena za vsa v okolišu le davčne uprave se nahajajoča podjetja, obrate in poklice in je razpored v zmislu določil člena 131 zakona o neposrednih davkih razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med navadnimi uradnimi urami v času od 20. julija 1931 do vštetega 27. julija 1931 pri davčni upravi za okolico v Ljubljani, justična palača, soba št. 107, II. nadstropje. Vsak davčni zavezanec bo o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku še posebe obveščen s plačilnim nalogom. — Prizivni rok 30 dni teče od dneva, ki sledi sprejemu plačilnega naloga. — Morebitne pritožbe je kolkovati s kolkom za 20 Din.
—	Utonila v Muri. Pri kopanju v Muri sta utonila 171eitni Franc Zoreč iz Križevcev pri Ljutomeru ter 31 letni posestnik Anton Belšak iz Go-dcmarcev. Vsi poskusi rešitve so ostali brez uspeha.
—	Javna zahvala. Gasilno društvo v Ra-doljiei se gospodu Vinku Resmanu. industrijalcu v Radoljici, za velikodušno darilo najiskre-neje zahvaljuje.
—	Za Jurčičevega brata Antona na Muljavi je podarila Slovenska Matica v Ljubljani 1000 Din, kateri mu bodo prišli v zvezi s prejšnjimi darili polagoma v dobro in mu lajšali težo 84 let.
—	Drzen slepar. Pretekli ponedeljek je orožništvo v Šoštanju aretiralo nekega ilermu-nu Novaka, doma iz. mariborske okolice. Mož si je zamislil prav čedno karijero. S falzificira-nimi nabiralnimi polarni je v slovenjgraškem okraju pobiral denar za pevske in gorlbene odseke gasilnih društev. Oblečen je bil v staro, obnošeno gasilsko uniformo in se predstavljal za tajnika raznih gasilnih društev. Ko jc pobiral v Slovenjgradcu, je nastopal za šoštanj-sko gasilno društvo, v Šoštanju pa za slo ven j-graško. Pobiral pa jc tudi drugod. Pretekli ponedeljek je prišel v Šoštanj, kjer jc bil šinar-jetski sejem. Njegovo obnašanje in nastop pa se je zazdelo orožništvu le sumljivo in ga je po tipalo. Pri preiskavi se je dognalo, da Novak 111 bil od nobenega društva pooblaščen in da je navaden delomržnež. in je hotel na tako drzen način slepuriti ljudi. Koliko je Novak nabral denarja, še ni točno ugotovljeno, ker je, ko je opazil, da ga zasledujejo, nabiralne pole uničil. Pri njem so našli 120 Din. Brez dvoma pa jc nabral veliko več. — Novaka so vtaknili v zapore tukajšnjega okrajnega sodišča.
—	Nov način konzerviranja. V nobenem gospodinjstvu, bodisi velikem ali malem, ne moremo biti brez konzerviranja. Ali gre za ostanke zelenjave ali mesa, ki naj se oh priliki porabi, ali pa si nabavimo večje množine sadja in zelenjavo za oni čas. ko iste ne moremo dobiti sveže. Poizkusi konzerviranja z Iztisnjenjetn zraka s pomočjo Vacuum-sesalko so si v Inozemstvu na mah pridobili prijateljev v gospodinjstvu. Po tej metodi se lahko uporabi vsak kozarec, ki ima trdno se zapirajoč pokrov ter gumijaste obročke, ki ne prepuščajo zraka. Kozarec se do roba napolni s tvarino, ki jo želimo konzervirati. Vsak kozarec se nato posebej opremi •z dvema drug na drugem ležečima gumijastima obročkom a ter povezne nanj pokrov. Nato se koničasti konec cevke vtakne med oba gumijasta obročka ter pokrov z roko pritisne na kozarec, Istočasno se zrak s pomočjo nožne sesnlke iztisne, dokler kazalec Vacuummetra ne obstoji na rdeči črti. Sedaj Je vsak kozarec sigurno trdno zaprt. Na ta način se vrši tudi mrzlo konzerviranje. Novi, v promet rlošli aparat za konzerviranje ■ Beco^ bo brezplačno predvajan od sobote 18. julija do inkl. pondeljka '20. julija od 4 do 7 popoldne v Ljubljani v hotelu Štrukelj, kjer dobi vsak potrebna pojasnila in informacije, ua kar posebno opozarjamo svoje cenjene čilateljice.	(80.032)
—	Železniškim staroupoUojencem v vednost. Po novem liradniškem zakonu in po zakonu za prometno osobje smejo po lastni volji postali vpla-čevalci v uradniški pokojninski sklad tudi staro upokojenci. Ako bi kateri od staroiuiokoiencev
—	Zopet požar. Pri Sv. Ani v Slov. goricah je v noči 12. julija strela udarila nu ščav-niči v gospodarsko poslopje posestnika Sirka. Pogorelo je do tal vse in šc sosednja jjoslopja so poškodovana. Škodu je zelo velika, a zavarovan jc bil Sirk pri »Vzajemni« sanio za 1000 Din. Domača požarna hramba jc požrtvovalno nastopila in rešila ostala poslopja.
—	Silna vročina, suša in požari po v«*eh krajih države. 1/. vseh krajev države prihajajo skoro obupna poročila o silni vročini in suši, ki grozi uničiti večino poljskih pridelkov. Zlasti žalostne vesti prihajajo iz tužne Hercegovine, kjer preti suša uničiti ves tobak in koruzo. Tudi po vsem našem Primorju vlada suša in se po nekaterih krajih občutno opaža j>o-inanjkanje pitne vode. Prebivalstvo Dalmacije bo stradalo, če ne bo dežja. Iz Nove Gradiške poročajo, da je pretekle dni kazal toplomer v senci 40 stopinj Celzija, nu solncu pa 4$ do 50 stopin j, šc ob sedmih zvečer je tako silna vročina, du kuže toplomer v senci 58 stopinj Celzija. Razumljivo jc, da bo letina slaba, če nc bo dežja. — Silna vročina in suša pu st« povzročili tudi že nešteto gozdnih in vaških požarov, lako je predvčerajšnjim zgorel v Mosta r ju hlev. Pri tem je našel smrt desetletni deček. — Silen požar je izbruhnil dalje ua Zagrcbački gori, kjer je v plamenu okrog 25.000 juter gozda. Požar šc vedno traja in ga kljub pomoči gasilcev in vojaštva 111 mogoče lokalizirati rudi suše in pomanjkanja vode. škodu je ogromna.
—	Otroška postelja v plamenih. V \asi Molili v bližini Kikinde se je te dni ponoči pripetil razburljiv dogodek, ki bi kmalu imel težke posledice. Pred nekaj leti se je tamkajšnji posestnik Josip llaberkorn poročil s kmečkim dekletom. V začetku jc bil zakon srečen, polagoma pu so se začela pojavljati med zakoncem vedno večja nesoglasja, ki so vodila do težkih prepirov. Te dni se je llaberkorn zjutr.11 ua vse zgodaj odpeljal z. vozom na njivo, ne du bi poprej zbudil ženo in otroke, ki so Še spali. Žena bi spala še naprej, da jo ni prebudil močan vonj po dimu. Ko je odprla oči, je opazila. dn je soba polna dima in da otroška postelja gori. Brž je skočila pokonci in znesla otroke na prosto, nakar se ji je posrečilo, da je pogasila plamene. Iluberkorna so aretirali, vendar taji, du bi nameraval ženi in otrokom streči po življenju. Pravi, da je povzročil ogenj morda ogorek cigarete, ki ga je iz neprevidnosti vrgel proč. Vendar so njegove izjave tako čudne, du je državni pravdnik odredil, naj ga pridrže v preiskovalnem zaporu.
—	Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje ledensko enkrat nti dvakrat pred zujutrekom kozarec naravne :>Franz-Josef« - grenčice. Zdravniška poročila i/, bolnišnic dokazujejo, da radi jemljejo >Franz-Josef«-vodo posebno bolniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. »Franz-Josefc-greučicu se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Sanatorij v Mariboru, Gosposku ulica t'> telef. 2358. Lastnik in vodja primarij dr. C e r-nič, specialist za kirurgijo. Sanatorij je najmodernejše urejen zu operacije, in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim eolncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij, tonizatorjem za elektri/.iranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; dialer mijo /u električno pregrevanje in eloktr. izžignnje; žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnetja; e n t e r o c 1 ea n e r j e m« /a notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in /a splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: I. rn/.r, 120 Din. II. razr. 80 Din, III. tozr. 60 Din.
—	Pravila za vplačevanje vojnice. Prevedel iz srbohrvaščine na slovenski jezik in s pojasnili v davčnem pogledu priredil Damijan Viktor, višji davčni kontrolor v Ljubljani. Knjižica je oblastveno odobrena ter je dobro uporabljiva za razne urade, za zastopnike ter za davčne zavezance, da morejo kontrolirati upravičenost in pravilnost odmere vojnice. Brošura se dobi v vseh knjigarnah za ceno 10 Din.
—	Gospodarji in gospodinje! Opozarjamo na J. MajdiČevo knjigo Nasveti :a hišo in dom-. Brez te Izvrstne knjige naj ne bo nobena slovenska hiša. V njej najdeš vse nasvele in navodila, ki jih rabiš pri gospodarstvu oziroma gospodinjstvu. Tako sc bavi z gospodinjstvom v hiši, 7, gospodarstvom na polju, 7, vinogradništvom, živinorejo, čebelarstvom itd. Nudi veliko receptov za dobra jedila in razpravlja o domačem zdravljenju in negi telesa. Cena vez. izvodu 30 Din. nevez. 20 Din. Dobi sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
— Izvršitveni pravilnik k zakonu o odvrača-; nju in zatiranju živalskih kužnih bolezni jc izdalo poljedelsko ministrstvo v Belgradu v plesnem ponatisu, kateri izide v kratkem tudi v slovenskem prevodu. Določajo se mere za posamezne bolezni.
Poizvedovanfn
Našla se je v Tavčarjevi ulici vsota denarja, ki se dobi pri najditelju na Črnučah štev. 27.
Pridobivajte novih > naročnikov!
Napad ob meji?
Trti, 10. julija. Tukajšnji listi poročajo iz, gl. Polru ila Krasu: Predslnočnjim »la no liahajnln na patrulji obmejna miličnika Marij Vlvinni In Josip 1'aatlgll med Kotuno in Ribnico. Ko stu prišla na razpotje deželne cesle, je nekdo iz zasede od-dul proli njima strel. Miličnik Vlvlanl se je zgrudil in obležal v mlaki krvi. Njegov tovariš je napadalcem odgovoril s štirimi streli. Da bi lažje obvladoval položaj, |o stekel na bližnji obronek ler od lam zopet oddal dvu strela proti moški senci, ki je izginila v gozdu. Miličnik je nato hitel do prvih kmetskih hiš, odkoder je poslal kmete v
Šl. Peter, da bi obvestili o dogodku poveljstvo mi-lične centurije. Kmalu nalo so prispeli nn ine.-to poveljnik centurije, policijski komisar In poveljnik kurnblnerjov. Istočasno so bila obveščena o dogodku oblaslvn v Postojni In z vso naglico so sc odpeljali proti šl. Petru poveljnik obmejno milice v družbi mlllčnih častnikov, poveljnik orožnikov in policijski komisar. Oblaslvn so uvedla takoj strogo preiskavo s pomočjo policijskih psov. Kanjone« so pozneje odpeljali z avtomobilom v Iržuško bolnišnico. Zadet je bil v trebuh. Sodeč po obliki rano je bil strel oddan iz lovske puške.
Dr. Pretnar - novi predsednik osrednjega odbora SPD
Ljubljana. 16. julija.
Na nocojšnjem občnem zboru se je izvoievala končno dolgo pripravljalni odločilna bitka v osrednjem Slovenskem planinskem društvu. Dolgo in na umeten način prikrivano notranje nasprotstvo med članstvom SPD je končno izbruhnilo in so pojavilo na nocojšnjem občnem zboru.
Zanimanje za občni zbor, ki se je vršil ob 8 v dvorani Mestnega doma, je bilo veliko. 432 članov je dobilo glasovalno pravico.
Občni zbor je otvoril v imenu odslopivšega predsednika dr. tominška g. Maks Hrovatin. Sporočil je, da dr. Tominšek, ki je bil nad "20 let na čelu SPD, ne sprejme več ponovne kandidature. Za njegovo delovanje pa mu mora SPD izreči zahvalo. (Plosk.)
Predsednik navede dnevni red: "olitev predsednika, volitev odbornikov in namestnikov, določitev prispevkov članov podružnic za osrednjo vodstvo SPD in pa sprememba pravil
Dr. Brilej je skušal utemeljiti idejno upravičenost borbene opozicije, češ, da je moderna. Označil je kandidata opozicije dr. Pretnarja, tajnika Zbornice za TOl, kot najbolj primernega, napravil pa je napako, ila je označil protikandidata prof. Janka Mlakarja kar za soodgovornega za dosedanje razmere v SPD.
Predlog, naj bi se volitev predsednika izvršila per acelamationem, je članstvo odklonilo. Volitev se je izvršila z listki. Med skrutinijem se je nadaljeval dnevni red.
Odklonjen je bil predlog, naj bi se prispevek članov podružnic zvišal na 7.50 Din iu je obveljal predlog odboru, naj znaša ta prispevek 5 Din. Seveda bo o tem končno odločalo glavno zborovanje celotnega SPD.
Predsednik je nato poročal o dveh predlogih za spremembo pruvil. Dr. Mrak in tovariši predlagajo, naj se društvo povsem reorganizira v posamezne planinske združbe . nad katerimi naj bi bila centrala. Premoženje osrednjega SPD pa naj bi prešlo na novo ljubljansko združbo . Podružnice pa predlagajo, naj bi se SPD povsod preosno-valo v podružnice — ludi v Ljubljani. Premoženje osrednjega SPI) pa naj bi se sorazmerno porazdelilo ludi med izvcnljubljanske podružnice.
Na predlog dr. Pretnarja je bil izvoljen redakcijski odbor, ki bo sklepal o spremembi pravil. V tem odboru so: prof. Mlakar, dr. Vrtačnik, prof. Janko Ravnik, dr. Brilej, dr. Vovk, dr. Mrak, dr. Turna, g. R. Badiura, inšpektor \Vester, M. Hrova-tin, g. Vilhar, g. Cesar, dr. Pretnar in arh. Ogrin.
Dr. Tominšek ml. izraža dvom, če je sprememba pravil sploh potrebna. Dr. Senior opozarja, da bodo v končni reorganizaciji vsega SPD imele besedo tudi podružnice. G. Ciril štukelj ogorčeno protestira proti temu, da je dosedanje vodstvo SPD nagajalo delavskemu društvu • Prijatelj prirode ;. Dr. Mrak je utemeljeval potrebo po spremembi pravil, nato pa je kot vodja skrutinija razglasil
izid volitev:
Od 432 glasov so dobili: dr. Pretnar "25)7 glasov, prof. Janko Mlakar 126, dr. Oblak 1, dr. Turna 1, dr. Vrtačnik 1, g. Hrovatin 1, prazne so bilo 4 glasovnice, neveljavna 1.
Izvolitev dr. Pretnarja jc večina članstva sprejela z burnim aplavzom, zelo topel aplavz pa je veljal tudi prof. Mlakarju.
Prof. Mlakar je nato z dobrim humorjem in finim taktom kvitiral napade dr. Brileja, češ, da je sam somišljenik zmagovite opozicije, da je vedno bolj malo govoril na občnih zborih, razen na zadnjem, na kar pa je ponosen, ker je branil dr. Tominška. Želi le, naj bi novo vodstvo prav tako uspešno delovalo, kakor staro. (Aplavz.)
Dr. Pretnar je nato prevzel predsedstvo in se z lepimi besedami zahvalil dr. Tominšku za njegovo sodelovanje. V znak le zahvale in v zadoščenje bivšemu predsedniku predlaga, naj se dr. Tominšek izvoli za častnega predsednika. (Buron aplavz. Soglasno sprejeto.) Predsednik predlaga vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki predsedniku vlade generalu Živkoviču in | trgovinskemu ministru Kumanudiju. (Soglasno z j viharnim navdušenjem sprejeto.)
Nato je razložil novi program SPD, ki predvi-i deva velike reforme.
Za izpraznjeno mesto odbornika je bil izvoljen dr. Brilej.
Po slučajnostih je bil občni zbor zaključen ob 10. Kljub vsej živahnosti pa se je občn> zbor vršil dostojno, kakor se planincem spodobi.
Vsak teden po enkrat si umijte glavo!
Dobrota ob vročih dnevih
jc, čc si umijete glavo z Elida Shanipoonom. Lasje se Vam ne samo dobro izperejo . . . ampak Vam ostanejo tudi lepi in zdravi!
ELIDA SHAMPOO
Trg9 pogajanja z Avstrijo
Maribor
□	501etnico je obhajal včeraj v krogu svojih prijateljev urednik g. Vckoslav Špindler. Ob lepem jubileju ludi naše najprisrčnejše čestitke!
□	Vsi, ki študirajo v inozemstvu, sc opozarjajo, da vložijo pravočasno prošnje za študij v inozemstvu v svrho izdanja potnih listov pri tukajšnjem policijskem predstojnišlvu, da nc bo v zadnjem trenutku prevelikega navala.
□	V naši podružnici na Aleksandrovi cesti 6 (Prosvetna knjižnica) lahko opravijo vse posle, ti-ioče se našega lista, vsi, ki jim je naša uprava na Koroški cesti odročna.
□	SSK Maraton. Danes od 17 dalje na Mariborskem otoku redni trening plavalne sekcije.
D Promet popisujejo. Na vsakem oglu sede in sloje študentje ter označujejo s črtico pojav vsakega vozila, ki gre mimo. Celo sladoledarske ve-biklc. Kakor kažejo znamenja, sc jc največji promet vršil ob državnem mostu, najpogostejše volilno sredstvo pa so dvokolesa.
□	Vse polno je v Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Radi tega sc v smislu tozadevnega sporočila vodstva nc sprejemajo nobene nove prijave; tudi za tretjo skupino v avgustu ne. V Počitniškem domu so naknadno morali opremiti še osem postelj, razen tega je v šmartinski šoli zasedenih šc 64 postelj, tako da letuje sedaj tam zgoraj 172 otrok.
□	Pravoslavna ceikev v Mariboru. Vprašanje gradnje omenjene cerkve je stopilo sedaj v končno (azo. Tozadevni načrti so že gotovi, Kakor znano, bo slala cerkev v parku na Jugoslovanskem trgu. Jeseni sc bodo izkopali temelji, tako da sc bodo spomladi takoj pričela gradbena dela. Cerkev ho 36 metrov visoka. Gradbeni stroški se računajo na dva miliiona dinarjev, z notranjo opremo vred pa štiri miliione Din. Načrt je napravil tukajšnji arhitekt Czeike.
□	Radi eksplozije steklenice s špiritom. Zasebnim Krila ( ar i/ Spodnjega llailvmijn 12 jc ravno zakurila štedilnik, ko je nenadoma eksplodirala nu štedilniku se nahajajoča ter s špiritom napolnjeni! slekleuicu. ( arova je zudobilu občutne opekline po celem telesu, (ločim jc \ bližini sc nuhujujoči železničar Jakob TJkninr zadobil manjše poškodbe nu desni roki. Cu-rovo so morali prepeljali v splošno bolnišnico, dočim je U kinu r j u nudil prvi pomoč tukajšnji reševalni oddelek.
□	Mariborski šport. Tudi s duškom nc bo nič, ker bi Huškovci radi poslali v Muribor rezervno moštvo, du bi za slučaj porazu... Za provinco jc tudi rezerva dobra baje. Pu so Mariborčani (I nigiičncgn mnenja in so ponudbo 1 luškovcov gladko odklonili. V nedeljo gredo Murihord v Grudic iu se tamkaj pomerijo s tu-iiiošiijim Sportkluboin: Kustncr in Ohlerjcvei pu pridejo bržčas v Maribor ter sc bodo preizkusili z našimi Železničarji v nedeljo ob 18. — Mariborski športniki so čukali z napetostjo nu letošnje pod zve/, m: plavalne tekme za prvenstvo Slovenje, ki lii sc imele vršiti nu Mariborskem otoku. Prišlo pu jo nekaj vmes, du se bodo omenjene tekme morale vršili v Ljubljani.
LJ Kislo in Bladko mleko naj bi 6e prodaialo v mestnem parku na pobudo mestnega mladinskega sveta, kakor nam sporoča tukajšnje Olepševalno društvo. Vsi, ki želijo postaviti v mestnem parku bufet za prodajo mleka, mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, jestvin itd,, nai vložijo tozadevno pismeno ponudbo na tukajšnje Olepševalno in tujsko prometno društvo do 20. t. m.
□ Klančnikova pritožba zavrnjena. Kakor smo že poročali, je Friderik Klančnik, ki bo sedel skupaj z Mohorkom na zatožni klopi radi soudeležbe pri umoru posestnika Kanclerja na Šobru, vložil gri apelacijskem sodišču v Ljubljani pritož-b» zoper obtožbo. Te dni je apelacijsko sodišče Klančnikovo pritožbo zavrnilo, radi česar je v kratkem pričakovati razpisa obravnave proti Mo-horku, jelovškemu morilcu, in Klančniku,
Celje
& Umrl je v svoji hiši na Glavnem trgu 12 Lažič Karol, nadveterinar v pokoju, star 80 let. — Naj v miru počiva!
-©■ Rešilna postaja Savinjske podružnicc SPD v Celju in navodila glede postopanja ob nesrečah. Centralni reševalni odsek SPD je ustanovil več rešilnih postaj, med drugimi tudi v Logarski dolini in v Lučah, katere vodi in upravlja iz svojih sredstev Savinjska podružnica SPD v Celju. Vodja eks-pedicij za postajo v Logarski dolini je oskrbnik Frischaufovega doma na Okrešlju g. Jaka Robnik. Glede nesreč je treba postopati na sledeči način: za manjše nezgode sc naj ne obvešča celjski načelnik cele rešilne postaje, g. Andrin Kopinšek. am. pak samo oskrbnik na Okrešlju ali ev. g. Forte Herle pri Piskerniku, ako se zgodi nezgoda v dolini. Rešilni avto iz Celja je poklicati samo ob večjih nezgodah, ko ni mogoče prepeljati ponesrečenca z drugim avtomobilom. Ako se pa zgodi večja nesreča v skalah in je treba ludi izurjenih plezalcev, naj se obvesli telefonično iz Solčave g. Andrin Kopinšek v Celju ali pa pisarna Savinjske podružnice SPD (telefon št. 95). Po sporazumu z reševalnim oddelkom v Celju je na razpolago tukajšnji rešilni avto, ki pripelje s seboj sanitetno moštvo in člane rešilne ekspediciie za težke ture ter zdravnika. Sodelovanje so obljubili zdravniki gg. dr. Pucelj, dr. Flajs in dr. červinka. Opozarja sc vse članstvo, da ne kliče rešilnih ekspedicij brez potrebe in, čc je nesreča, nc napravlja ekspedicij na svojo roko. Stroški za reševanje, kolikor jih ponesrečenec ali sorodniki ne založe takoj, se za prvo pokrijejo iz društvene blagajne, toda na račun ponesrečenca oz, njgovih sorodnikov. V rešilno ek6pedicijo sme vodja ekspedicije pritegniti tudi druge turiste, V primeru, da se kdo pogreša, je treba lakoj obvestiti vodjo na Okrešlju v Logarski dolini in podružnico v Celju, ki posluje nato po zakonitih predpisih. — Savinjska podružnica SPD v Celju.
& Koncert Akademskega pevskega društvu »Obiliča« iz Bclgrada se jc vršil v torek ob pol 0 zvečer v veliki dvorani Celjskega doma. Dvorana jo bila do dve tretjini zasedena, kar je, ako vpo-števanto poletje, za Celje zelo lep uspeh. Bilo je tudi precej občinstva iz bližnje celjske okolice, ki jih je privabil renome zboru, ki ga smatrajo za enegu prvih belgrajskih zborov. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno z izvajanjem pevskih točk in jo vsako ločko burno aklamiralo, vkljub temu pa moramo ugotoviti, du smo pričakovali od lako reno-m i ranega zboru več, kot smo slišali.
& Hudega soseda ima 60letni tesar Matija Hudcj iz Bczovice pri Konjicah. Zaradi nekega majhnega prepira je ta pograbil gnojne vile in je 60lelnega moža napadel z njimi. Prebodcl ga jc večkrat po obeh kolenih in po desnem stegnu. Hudo ranjenega Iludeja so prepeljali v bolnišnico v Celju.
Našla se je delavska knjižica na ime Reven Ivan, izdana od občine Trnla, okraj Kranj. Lastnik jo dobi pri predstojnišlvu mestne ooliciie.
Kakor muo zvedeli, je polek naših trgovinskih pogajanj doslej razmeroma ugoden. V teku sedanjih pogajanj je prišlo do važnih koncesij našemu agrarnemu uvozu, vpostevaje seveda nastali položaj radi avstrijskih carinskih novel. Tako omenjamo koncesije, ki so tičejo našega izvoza živine j v Avstrijo, nadalje jo za žito odobren nam v Av- : striji prefereneijal 4 šilingov v slučaju, da drugo pogodbeno države, ki uživajo največje ugodnosti i po klavzuli dosedanjih pogodb. Z malimi izpre- I membami pa bodo ostale dosedanje jugoslovansko 1
Nemška kriza in naše gospodarstvo
Ljubljana, 10. julija.
Nemška gospodarska kriza, ki je doživela zadnje dni lako katastrofalno poostritev, zanima seveda tudi naše gospodarstvo. Na naših borzah je črtana notacija marke. Zaenkrat ni opaziti večjih ovir v trgovskem prometu. Nemška kriza nikakor no bo imela odziva na naših trgih, razven svetovnih posledic krize. Posebno nemška bančna kriza ni imela nikakega vpliva na naš denarni trg in naše banke. To je lem bolj razumljivo, ker se naše banke omejujejo predvsem na tuzemeke posle in niso vpletene v velike mednarodne denarne transakcije. Sploh je vpliv nemškega kapitala pri nas minimalen. Veliko znatnejše so bile zveze našega donarstva z Dunajem, katere je pa sedaj nacionalizacija Kreditnega zavoda prekinila, in dogodki na Dunaju nimajo nobenega vpliva več na naš denarni trg. Zato popolnoma razumljivo odpadejo kombinacije nekega dunajskega lisla, ki doslej ni nikoli pokazal kakih simpatij za našo državo.
Kakor rečeno, naše gospodarstvo z nemškim polomom ni bilo tangirano v nobeni meri. Smo kakor otok v morju kriz sosednih držav. Naši zavodi so sc omejevali predvsem na luzemske posle in niso bili vpleteni v veliko mednarodne transakcije. Oni slej ko prej goje vložni j>osel ter so zelo likvidne. Nasprotno je pričakovali, da bodo radi manjše ekspanzivnosti nemškega kapitalu na vzhodu profitiralo tudi naše banke v zvezi z našo industrijo.
*
Pred novelo turife o skupnem davku no. poslovni promet. Kakor poročajo iz Belgrada, je pričakovati, da bo Se ta mesec objavljena nova talila za skupni davek na poslovni promet. Tarifa 'te že izdelana in bo v marsičem vpoštevala zali I e-» gospodarskih krogov.
Romunska žetev. Pravkar so bili objavljeni provizorični podatki o letošnji romunski žetvi, ki kažejo velik primanjkljaj v primeri z letom 1930. Tako cenijo letino pšenice na 306.000 (356.000) vagonov, rži na 38.000 (40.000), ječmena na 171.000 (237.000) in ovsa na 88.000 (110.000) vagonov.
Borza
Dne 10. julija 1031.
Denar
V današnjem deviznem prometu so tečaji bili nekoliko slabejši, le Curih se je učvrstil. Promet je bil znalen, posebno v devizah Praga in London. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, dočim jc ostale zaključene devize dala Narodna banka.
Na mednarodnem deviznem Irgu je zadnje dni slabejši tečaj Londona. Nolica za London je v sredo padla v Parizu daleč pod spodnjo zlalo točko. Ta padec funta jo pripisovati velikim oddajani funlov iz Pariza.
Ljubljana. Amsterdam 2275.55—2282.39, Bruselj 787.39-789.75, Curih 1096.65—1099.95, Dunaj 793.96—796.36, London 273.01—274.48, Nevvvork 5639.49—5656.49, Pariz 222.62-223.28, Prana 167.29 —167.79, Trst 294.11—295.01.
Zagreb. Amsterdam 2275.55—2282.89, Dunaj 793.96—796.36. Bruselj 787.39—789.75, London 27.361—27.443, Milan 294.11—295.01, Nevvvork kabel 5650.49-5667.49, ček 5030.40 5650.49, Pariz 221.62—222.28, Praga 167.29—167.79, Curih 1096.65 —1090.05
Skupni promet brez kompenzacij 13.2 milij.
Bal t/f ud. Amsterdam 2275.5o--2281.55. Bruselj 787.39—790.39, Curih 1096.65—1099.95. Dunaj 793.96-796.90, London 273.61—274.41, Nevvyork 5636.49—5050 49, Pariz 221.28-223.28, Praga 167.29 —167.70. Trsi 204.11 —290.11, Bukarešta 88.44 33.54. Kopenhagen 15.0789-15.1289, Varšava 632.7(1 -634.76.
Curili. Belgrad 'J.0!>. Pariz 20.25, London 24.95, Nevvvork 515.37. Bruselj 71.75, Milan 26.84, Madrid 48.90, Amsterdam 207.65, Dunaj 72.30, Slock-holm 137.55, Oslo 137.40, Kopenhagen 137.40, Sofija 3.73, Praga 15.255, Varšava 57.65, Budimpešta 90.025, Atene 6.65, Carigrad 2.4375. Bukarešta 3.0575, Helslngfors 12.95.
VREDNOSTNI PAPIR]!
Tendenca za državno papirje jo bila danes neenotna. Tečaji 7% inv. posojila, vojne škode so ostali v glavnem neizpremendeni, deloma bili celo čvrstejši, kakor ludi tečaji 8% Blera, 77« posojila DHB, agrarov ler begluških obveznic. Oslabel jc edinole tečaj 7% Blera. Prometa jo bilo manj kakor včeraj. Bančni papirji ko ostali danes neizpre-menjeni in je prišlo do zaključkov v delnicah Jugo- in Srpske banke po neizpremenjenth tečajih. Union banka pa je popustila od 157 na 154. Med industrijskimi papirji so bile Vevče zaključene po nelzpremenjenem tečaju. V zvezi z notacijami na inozemskih borzah je popustila Trboveljska na 240, kasneje se je učvrstila na 245, milo pa zopet popustila n« 240.
Ljubljana. Celjska 150 don., Ljubl.i. kreditna 120 den., Praštedionn 1)50 don.. Kred. zavod 195 d.. Vevče 120 den., Stavbna 40 den., Ruše 145 den.
Zagreb. Drž. pap.: ""h invest. pos. 84—85.50 (81), agrarji 40—48, voj. škoda ar. 360 808 3<iS), kaša 368 bi.. 12 . 809-372 (370), 8' , Blor. pn~ S!) —90. 7% Bler. pos. 77.50—7S (77 77.50). 7% pos.
I -
i '
I
tarifne postavke. Posrečilo pa se jo , svolvvliti nekatere carine od vezanosti. Pogajanja še ni- > koli fana. Ifazpravljali so tudi o reviziji sporn/tinin > obmejnem prometu, nadalje o reviziji veterinarski konvencijo, pri katerih sodeluje vefčak 'knioliiske ga ministrstva bivši drž vel. svetnik g. Anton Korošec. Tudi ljubljanska Zbornica za trgovino, obrl in industrijo je predložila zahteve gospodarskih krogov v naši banovin. Predloge jc naša deloo»">ia v celoti osvojila.
Drž. hip. banke 77 —80, 6'/! begi. obv. 59 00. --Bančne delnice: Hrvatska 50—60, Poljo 58.50 55, Kreditna 121—126, Union 154—186 (157, 155, 154), Jugo 67 —68 (67), Lj. kred. 120—128. Narodna 6350 den.. Obrtna 36 den., Praštediona 957.50— 965, Srbska 190—101 (190). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmaim 110—120, Sluveks 2." den., Slavonija 200 den., Danica 65—70. Piva rt Sar. 210 bi., Šečerana Osjek 220—227.50, Brod. v 52 bi., Union 00-63. Vevče 120—122 (120), Isif 67 bi., Hagusea 300—340, Oceania 190—200. Jadr piov. 520 bi.. Trboveljska 237.50—242.50, (240 245, 242.50, 240).
Belgrad. Narodna banka 6050 bi., 7', invesl pos. 84 bi., vojna škoda II. 372 den., 12. 371 den. 6% begi. obv. 58.50—61.50, 79! Bler. |>os. 79.50 d Notacije driavnili papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. jx>s. 75—70.50, Nevvyork: 8r,, Bler jios. 86-90, 7% Bler. jhis. 72—76. 7% pos. Drž hip. banke 75.125—70.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 95.75, \Vienei Bankverein 14.60, Escompleges. 119.50, Zivno 80.35, Union 18.50, Alpino 14,20, Trboveljska 28.25, Kr ind. 41.15.
Žitni trg
Položaj na žitnem Irgu jo oslal neizpreine-njen. Oficielno notacije so ostalo iioizpremenjene, ravnotako tudi cene ostalih proizvodov. Koruza ji nadalje v ceni čvrsta.
Novi Sad. Koruza ban. 94—95. Tendenca za koruzo čvrsla za ostalo neizpremenjena. Promet 48 vagonov jišenice, 14 vagonov koruze, 10 vago nov moke Vse ostalo nespremenjeno.
Knjige in revije
Bogoljub. Nabožni mesečnik. Glasilo Marijinih družb. L. XXIX., štev. 7. — Ta naš najboljši in najrazširjenejši splošno verski časopis, v okusn opremi, z lepimi umetniškimi slikami v bakroti-sku in bogato vsebino za poglobitev verskega življenja in življenja s cerkvijo je ustvaril v seb samem najučinkovitejše priporočilo.	F, R.
Novi život. List za brezalkoholno kulturo Knjiga V., štev. 1. Zagreb, 1931. Naročnina 20 Din List izdaja »Jugoslovenski savez treznosti.«
Hrvatska prosvjeta. Mesečnik, izdaja »Kolo hrvatskih književnika*. Urednik dr. l.jubomir Ma rakovič. L. XVIII., štev. 7. Zagreb, 1931. Naročnina letno 80 Din, za dobrotnike 100 Din, za dijake 50 Din. — Ta številka te vzorno urejene hrvatske katoliške revije je posvečena 50 letnici smrti F. M. Dostojevskega in 100 letnici rojstva Leskova. Zaradi zaokrožene cclotc so vanjo sjTrejeti šc neki prevodi in zapiski iz ruske književnosti. — V uvodni besedi je A. K. Buerov posrečene očrtal bistvene biografske poteze velikega ruske ga misleca F. M. Dostojevskega. — K. Rimarič-Volinski je povodom antiteze Leskov-Dostojc. -ski napisal kot epilog k svojemu članku (iz leta 1924) o I.eskovu informativno razpravo Natraj. krščanstvu kao regulatornom principu«, ki je vanjo vpletel tudi svoje, za našo dobo aktuai-u misli.	F. R
Dobrna
Smrtna kosa. Zadnji čas je na Dobrni kosila smrt v obilni meri. V enem tednu so umrli kui trije, kar jc za tukajšnji kraj zelo redko, ker i> znan kot zelo zdrav.
Obisk kopališču je sednj 'dosegel svoj višek Vsa stanovanja v kopališču kakor tudi na vasi si žo oddana, gostje pa še z vsakim avtobusom pri hajajo. V drugih kopališčih pravijo, dn ni obiska Zato smo res lahko ponosni na Dobrno.
Slovenjgradiec
»Zi'|ipeliun<c smo v nedeljo ludi od nas dobri videli. Popoldne okrog '? do pol 3 je plul v smeri od Koroške, nekako nad Gušlaujeni proli Dravogradu in daljo proli Mariboru. Občinstvo ga |o ■> zanimanjem opazovalo. Kako ludi ne? Saj Inke.;;, tiča no vidiš vsak dnu!
V si. .lunin pri Dravogradu se jo v nedelj'' vršil slovesen sprejem novega župnika g. Antona Jesenku, ki jo prišel, iz Belih vod. Na časi novein dušnega pastirju je bilo postavljeno več lepih mlajev in slavolokov. Pozdravili so ga pa zastopniki občine In drugih organizacij.
Jesenice
Zanimiva avlomobilisla. Kranjska induslr-; ska družba ima onkrnj hriba Možaklc c:u svojih hidrocentral. Tam mimo vodi lepa cesta v Krmo ki je bila nalašč zgrajena za vožnjo nc lov na -njakc v Krmi. In baš ta lepa cesta ie zavedla livi gospoda iz Potsdama, da sla s svojnn avtomobilom zašla v to romantično dolino. Ko sla v bližini centrale zvedela, da sta zašla, s.c nista prav nič jezila, pač pa, ker se je bližala noč. avtomobil z.ip,> ljala pod kostanj. V nekiii minutah sta postavila ličen, zelo praktičen šolor, s kolesarsko sesalko napihnila blazini in pod/glavnike in spalnica ie bila gotova. Med tem pa je kuhalni aparat že deloval in v dobrih desetih minutah je mleko zavrelo. Vse je šlo lako naglo kakor v kinu. Pripovedovala sta, da sla prevozila že skoro vso Evropo, dulie, kako sta bila sprejeta v Franciji, Švici, s posebnim poudarkom sta pa naglašala razmere v Italiji. Zelo pohvalno sta se izjavila o gostoljubnosti Slovencev in rekla, da bosta povsod hvalila lepoto Gorenjske.
Promenadni koncert priredi godba KPD pod vodstvom g. Filipa Bernarda prihodnjo nedeljo zv«-čer med Krekovim domom.
Moderni Babilon
Par vtisov s pota
Kolonialna razstava jc nameščena pred Parizom v gozdu z jezercem in je nekaj ogromnega. V neštetih paviljonih je ponazorjeno gospodarstvo, industrija, krajina, folklor in kdovekaj še vse iiz vseh evropskih in celo ameriških kolonij. Seveda so Francozi najjačje pokazali, kaj imajo. Nujlepši so alžirski, maroški, tuniški. sudunski paviljoni, v katerih so nameščeni v |K>nare<lbi celi mestni bazarji in obljudeni z. uvojenci vseh barv. Culi smo ber-bersko godbo, nekakšno antično uvlodijo s spremljavo taiotama, ob kateri so plesali, izrabljajoč pri tem vse mišice posebej, kar jih jc Bog človeku dal. Šc nikoli dotlej nisem razumel strašne moči, ki jo ima ritem na telo in dušo orientalca. l isti rjoveči entuzijazeni na višku plesa in malone histerični krči niso bili pouarejeni — čisto nov svet v glusbi. ki je nuni več ko tiij. Velik vtis napravijo zamorski leseni, črno pobarvani fetiši z. debelimi glavami.
vrženega: oljnate krajine iz južne Francije, Pariza in Italije. Večalimanj mojstrska dela, izredno bistro komponiranu v formi in barvi v ravnovesje, originalna, a plemenita in monu-inentalna plastična in prostorna enostavnost pri nujbolj pretehtanem barvnem akordu. Izredni so v kompoziciji tudi portreti, kjer se kaže rahel vpliv Piccasove šole. Pravi Pilon, da bo nekaj časa nehal slikati, dn se siprosti francoskega vpliva. Njegove risbe so sila zanimive in nekoliko spominjajo na psihološke motive Grossu. Nemara bo Pilon baš v psihologiji našel svoj višek. Baš se je vrgel tudi na umetniško fotografijo in izumlja na svojo roko osvetljevalne aparate in tudi na tem polju lepe uspehe dosega. Je eden izmed redkih idealistov, ki ga ni privlačila mehkužnost Babilonu, nego njegova velemestna ogromnost, ki mu kar naprej daje materiala za mišljenje in filozofijo. Je pa pristen Slovenec. Niti nlntenčkn £e "i prodal na
Pariz: »Plače de la Concorde« z vodnjakom in obeliskom iz Luxorju.
dolgimi hnbti in nesorazmerno kratkimi nogami. Zastremljeni so s svojimi belimi očrni nekam v nedzmernost, večnost in nehote jih obdaš z neko skrivnostno mistiko in jih ne pozabiš več. Na razstavi jih pred tvojimi očmi rezljajo črnci in prodajajo in so \ Parizu moda in jih dobiš v vsaki trgovini. Italijani so v svojem paviljonu razstavili — grške kipe, Mussolini-jeve podobe nismo našli, tli smo skozi cele črnske vasi. strmeli v angkorski tempelj z njegovimi stolpi, ki so kakor siva osja gnezda, obšli neštete paviljone in si ogledali zverine iz kolonij v naravi, /večer je vsa ogromna razstava magično razsvetljena. Angkorski tempelj je že kupila neka — ameriška filmska družba, da ga gorečega filma. Buz.iness.
Zvečer smo se izognili lučnim reklamam raznih kinov, v katerih so pred predstavo plesi in baletne revije in druge atrakcije, enkrat smo posetili Montinartre. Sedaj je tih in zapuščen, kakor italijanska nečedna, slikovita vasica — umetniki so sc korporativno izselili na Mont-purnns. Tam jc sedaj nočno življenje v sijajnih kavarnah, tam živi pariška »družba« plave krvi, cvete umetništvo, se pije šampanjec v barih, se »učejo vitke linije pariškega pošminkanega žen-stva v eksotičnih toaletah. Gori na Montmartru pa je ostal čisto samoten Sacre Cocur in v vrhu kupole mu gori močna luč nad vsem Parizom in za vsega, kakršen jc.
Veno Pilon je ravno prekladal svoja platnu po ateljeju, ko smo ga našli. Ima ogromno do-
Frauooskein. Zn reklamo nima ne smisla, ne veselju, senzacij noče. Čepi \ svoji celici pa preklada platna iu premišljuje. Da J)i se /n-kieil in se prodal, za to je pa prepošten in nemara preneroden. Pilonu moramo pri nas bolj spoštovati, kakor smo ga doslej. Ne bi bilo slabo, če bi mu priredili razstavo in mu tudi kaj odkupili. Njegova boljša dela, sodim, stopijo lahko ob bok najboljšim današnjim francoskim, če ni v njih morda Se več umetnostne resnobe in zdravju kakor v onih rafinirunih ničih...
Zapustili smo babilonske bulvarje in avenije, kakor smo si jih tuko želeli \ideti, s precej hladnim srcem iu zahotelo se nam jc že |x> naši nerodni, nizki, razmeroma tihi in pošteni in zdravi Ljubljani. Mi vedno mislimo, du jc sreča in popolnost domu v Bnhiloiiih in dn smo sumi zgolj reve. Pa prideš iz Babilonu, pa dosti bolj spoštuješ naše narodne razmere, kakorkoli so že opljuvane in opackane in malenkostne in skromne. Zakaj, kakor je trdil tudi Jakac, pri-Sedši iz, Amerike — ni nas še povsem požrl mo-loh, še jc nekaj ti it še v nus, medtem ko jo je Babilon že davno prodal. Če bi se ljudje pošteno organizirali in potrudili v kulturnem oziru, pa bi dosegli marsikaj tudi takšnega, kar se doseže sicer le v Buhilonih. Bog no daj, da bi bilo res, kar trdijo, dn bomo Slovenci do sod-njegu dne narod, ki se ne dn organizirati in z.e-diniti in ki si bo metal sani polena pod noge. samo da nu bi napredoval.	—o. —k.
(Konec.)
Praški nadškof dr, Kordač
Praški nadškof dr. F. Kordač si jc zaželel pokoju in se zahvalil za svoje uudškofovsko mesto. To jc vzbudilo velik odmev tudi v krogih, ki sc drugače ne zanimajo za dogodke v cerkvenem življenju. Dr. Kordač jc bil pač popularna osebnost , ki je ustvaril češkoslovaško nadškofijsko tradicijo. Bil jo eden najznačilnejših praških nadškofov vobče ter si je v novoustanovljeni državi pridobil veliko zaslug za ureditev cerkvenih zadev. V zadnjem času jc v domači in inozemski javnosti vzbudil splošno zanimanje s svojimi izjavami moralne in materialne krize ter /. obsodbo kapitalizma, ki mu je napovedal propad, ako se družba pravočasno ne povrne k prvotnim nalogam in ■ iljem.
Praški nadškof dr. Kordač bo še lotos dopolnil 90 let svojega življenja, lorej je tudi po lotih pruv očak med cerkvenimi knezi. Bodil sc jc dne II. jun. 1843. v Seleticah na severno-vzhodnem Češkem. Bogoslovje je študiral na praški univerzi, kjer je bil potem profesor teološke fakultete vso do 1919. lota. še pred vojno jo bil Pružanom znana osebnost, ker se je aktivno udeleževal v družabnem in političnem življenju kot delaven član tedanjo češke krščan-sko-socialno stranko. Po prevratu 1918. leta je bil dr. Kordač član revolucionar, narodnega parlamenta, ki jo položil temelje mladi državi.
Ledolomilec »Malygin«, ki bo obenem s »Zeppelinom« odplul v arktične kra)e in sc tamkaj z. njim sestal. Pri Kamenevskih otokih bo sprejel na krov ruskega profesorja Oranceva. — Levo prof. Sa-mojlovič, ruski polarni raziskovalec in znanstveni vodja ekspedicije.
Aliehin o šahu in borbi za svetovno
prvenstvo
Svetovni mojster Aljehin je izjavil nekemu poročevalcu:
»šah je zume nmotnost, toda ker je obenem tudi šport, je treba |>odčrtati tudi športni moment. Praška olimpijada je važna posebno zato, ker daje mladim silam priliko za javen nastop. Med nadarjenimi otnladinci naj imenujem na prvem mestu Čehoslovaka Flohra. Američana Kashdaua, senzacionalnega Indijca Sultan Khana in Jugoslovana Pirca. Tem imenom bi mogli dodati še nekaj drugih.«
Na vprašanje, v kakem stanju se nahaja sedaj vprašanje boja za svetovno prvenstvo, je Aljehin odgovoril: »V zelo nedoločenem. Capa-blancu jo odbil revanšo, ker ni bil zavarovan v materialnem pogledu. Za ( apablanco jc po moji sodbi moj o .i j močnejši tekmec Niemeo-
viez, ki pa doslej ni pokazal nobenega stremljenja, da bi se srečala v odločilnem boju. — Sedaj mi jo 38 let, torej še nisem »star«, vendar spadam v dobo starejšega pokoieiija šahistov.«
Daljo je izjavil Aljehin: Ko se zaključi praški turnir, odidem na Islandijo, da se odpočijem. Morda bom tudi tam nekoliko igral. Zanimivo je. da bom prvi šahovski mojster, ki poseti Islandijo. Tam pa ostanem samo 14 dni, ker so že 22. avgusta začne veliki šahovski turnir nn Bledu, na katerem bo sodelovalo 14 mojstrov. — Na jesen se bom vrnil v Pariz in za nekaj časa opustil igranje, ker treba dati po tako razburljivi dobi tudi živcem nekoliko počitka. Jeseni izide v Nemčiji mojo knjiga pod naslovom: »Nn potil do svetovnega prvenstva«. Tu sem zbral vse 6voje partije s Capablanco.«
čin, s pomočjo katerega bo mogoče neprekinjeno meriti atmosforične razmere od zemlje do stratosferskih višin, no da bi se zrakoplov ustavil ali tudi lo zmanjšal svojo brzino. Tostvarni instrument je iznašel ruski profesor Molčanov. Instrument bodo spustili iz zrakoplova v majhnem balonu ter l>o avtomatično zaznamoval in naznanjal v zrakoplov zračni pritisk, zračno vlago in toploto. Upajo, da bo mogoče s tem instrumentom napraviti odločilen korak za znanstveno obvladanje zemeljskega ozračja.
Četvorica ruskih članov Zcppolinove ekspedicije je že dospela v Berlin. To so prof. Molčanov, prof. Sumojlovič, radiotelegrafist Kren-kol in zrakoplovni strokovnjak inž. Asbcrg,
Čim je bil imenovan za nadškofa, je seveda takoj odložil poslanski mandat.
Kot nadškof je bil dr. Kordač vzor demokratičnega cerkvenega kneza. Sprejel jo vsakogar, kdorkoli jc zaprosil uvdienco, brez, razliki- vere in stanu. A tudi drugače sc je izkazal kot socialno tenko čuteč mož. V zasebnem življenju je bil skromen in svet.
Boljševiki se nočejo več oblačiti po berašho
Na zborovanju nadzorstvenega odbora komunistične stranko jc dejal Jaroslawsky, du ogluvnictt in muf nista več primerna obleka za komuniste. Poslej so morajo oblačiti komunisti na način, ki je primeren njihovemu materialnemu in kulturnemu položaju, no pa kot berači.
Nova cerkev v sponn i bitke ob Marni, ki so jo
blagoslovili te dni.
Skrivnosti potatne
»vremenske tovarne"
Med glavne točke Zeppelinovega programa na polarni vožnji spada sistematično proučevanje meteoroloških pogojev v arktičnih predelih. V zadnjih letih so vromenoslovci prišli do s|K>-zuanja, da ni mogoče napovedati vremena za daljšo dobo vnaprej, čc niso temeljito znane razmere v največjih naravnih »vremenskih« tovarnah na zemlji: namreč na obeli tečajih. A tudi za neposredno bodočnost ni mogoča zanesljiva vremenska napoved, dokler se ne morejo vpoštovati polarni činitelji: razdelitev tokov v urktiku je zu vreme v severni Evropi odločilnega pomenu.
Zeppelinova ekspedicija ima uvesti novo dobo v raziskovanju v remenskih razmer v arktičnih pokrajinah. Kajti prvič ho uporabila na-
Moderna holandska plastika: vogalni kip ua novem mostu v Amsterdamu.
Morski nesivor
Blizu rta di Leuca. kjer se mešajo jadranske in jonske vode in jo morje vedno nemirno, se je ujela v mreže italijanskih ribičev čudna morska pošast: riba jo bila dolga tri metre in nad en kvintal težka, a glavo je imela podobno deloma morskemu konju deloma kači. Žival se je-silovito branila z. dolgim repom, vendar so jc ribičem posrečilo spraviti jo na suho iu raztelesiti.
Poljske patrole v Gdansku, ki so hodile po mestu o priliki obiska poljskih vojnih ladij. To je povzročilo nov spor z gdanskimi oblastmi, zaradi katerega so bile obojestransko izdane diplomaiične
note.
Lin Sun (levo), državni tajnik kitajske narodne vlade, in Kan Yev-Joon, predsednik kitajske državne stranke, sta dospela v Berlin, da proučita politične, državne in socialne ustanove.
Chevrolet je v 17 dneh
Evropo, ne da bi mu bil enkrat odpovedal
Chevroletov luksusni road-ster, ki se je udeležil te senzacij onal ne dirke.
Na čili
i
a ciij je prišel v najboljšem stanju
po 10.170 km vožnje
Iz Berlina v Lizbono — čez Španijo — Rivijero — Rim — nazaj v Nemčijo in po Balkanu — spet nazaj v Berlin: brez najmanjše nezgode!
iARREBRUCK
MUNCHitur'' "*"f
BUDAPEST Ji
7*.....t tjKATSCMBlaC/1^
SAN SEBASTIAI
BARCELONA
US^OA
VI CHEVROLET
^jPEl nov pomemben Joka: Clievroletovib vrlin f Standardni luksusni roadster se je udeleži 1 tek-movalne vožnje na 10.000 km., organizirane po nemškem Avtomobilskem klubu, in absolviral vožnjo v pravem času in v najboljšem stanju. Dobil je prvo nagrado. Vodila sta ga gg. von Ouillcaumc in Scbmid.
Pazite na ta dejstva!
Samo običajno olje in bencin sta bila uporabljena toda motor je tekel na koncu dirke prav tako mirno in gladko kakor ob začetku.
Popel se je na Katscliberg, najbolj nedostopni evropski prelaz, ne da bi mu bilo treba docela izrabiti vso pogonsko silo motorja, m ob normalni temperaturi.
Odpeljal ju iz Rima kot 39., v Monakovo pa jc prišel kot 4.
Vozil je po dob nn in slabili cestab, po močvirju in vodi, po strnnb prelazib navkreber 111 navzdol, ob vsakem vremenu, s povprečno hitrostjo (50 km na uro, brez postankov. Prava bitrost pa je znašala 80-90 km na uro.
Edina vidna znamenja, ki mu jili jc pustila ta zmagovita vožnja, je bilo nekaj prask na ploščab voza od kamna, ki je priletel v avto.
Ali zdaj vidite, da je C1 lCVIO let tisti voz, ki bo tudi Vam nai bolje ustrezal na tura b? Sto pite še danes k našemu zastopniku! Recite mu, naj vam voz razkaže.
Hajduk!?
Kar dve zaporedni nedelji mora Hajduk pokazali svoje veliko znanje v Ljubljani. Naravno, da tak nastop za Hajduka ne pomeni dosti. Saj 60 igralci prepotovali pol sveta in povsod s svojo igro zadivili gledalce. Zato tudi ni čudno, da se jim je to tudi v Ljubljani posrečilo.
Hajduk igra izrazit pozicijski nogomet. S tem načinom igre najprej moralno stre nasprotnika, po-lean ga pa šc fizično izčrpa. Pri prvem nastopu s Primorjcm jc ta igra prinesla uspeh. Toda igralci Ilirije so videli, kako Hajduk igra. Zato bodo temu načinu igre tudi prilagodili svojo igro. Kakor hitro pa to uspe, so izgledi Hajduka že veliko manjši. Končno velja še vedno pravilo, da vsako moštvo vedno le tako igra, kakor mu nasprotnik pusti. Igralci Ilirije so pa danes že tako tehnično zvežbani, da ne bo Bonačiču ali Lcmešiču uspel vsak trik.
Za zmago, ki je sicer Hajduku gotova, bo pa treba malo več cnegijc kakor prošlo nedeljo. To dejstvo hočemo podčrtati. Hajduhovci se nc bodo izprehajali po igrišču in kombinirali, kakor se jim bo zljubilo. Treba bo borbe. Radi tega bo pa nedeljska tekma še bolj zanimiva, kakor je bila tekma s Primorjcm. Pozicije, iz katerih bodo padali goli, se ne bodo izsilile s prodori, temveč z lepo kombinaciisko igro, na katero se domači tudi razumejo. Ne rečemo preveč: v nedeljo bodo gledalci imeli priliko videti igro, kakršne v Ljubljani že dolgo časa ni bilo.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas	5 D!r». Oglasi nad devet vrstie se računajo više.
Zu odgovor znamkol — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Dekle
delavno in pošteno, vajeno vsega dela, dobi službo v vili. Ponudbe pod »Ljubljana« št. 8062 na upravo »Slovenca«.
Radio
Programi Radia-Linbllana i
Petek, 17. jul.: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 15.00 Cas, plošče, borza — 18.50 Salonski kvintet — 19.50 Gdč. C. Krekova: G«s|h>-dinjska ura — 20.00 Vremenska napoved — 20."it) Prenos iz Beogradu — 21.50 Časovna napoved, dnevne vesti, šport.
Sobota, 18. julija. 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Časovna napoved, plošče, vremenska napoved, šport. — 13.30 Borzne vesti. — 18.30 Salonski kvintet. 19.30 G. prof. N. Kuret: Nove smernice Ljudskega odra. 20.00 G. dr. Čam-pa: Časnik in časnikarstvo. — 20.30 Delavska godba Zarja«. — 21.00 Prenos z Bleda. — 22.00 Salonski kvintet.
Iščeta se za 1 avgust, za malo rodbino na Sušaku dve dekleti kot
kuharica in sobarica
ki bi opravljali vsa hišna dela. Začetna plača 400 in 350 Din. Upošteva se samo dekleta z dobrimi spričevali. Naslov se dobi v upravi »Slovenca« poc št. 7933.
Premogovnik Oplenac
pri Arandjelovcu v Srbiji sprejme več delavcev rudarjev, v prvi vrsti ne-oženjenih.
Služkinja
se sprejme za vsa hišna dela, za obdelavo vrta in za prodajo zelenjave na trgu. Naslov pove uprava lista pod št. 8039.
DrugI programi t
Sobota, 18. julija.
Belgrad: 12.35 Radio orkester. 19.40 Ciganska glasba. 20.20 Violinski koncert. 22.15 Večerni koncert radio orkestra. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Operetni in kabaretni večer. — Budapest; 12.05 Ciganski orkester. 18.00 Orkestralni koncert. 19.30 Vojaška godab. 21.15 Ciganska glasba. 22.20 Pia-ninski koncert. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert 13.15 Plošče. 17.00 Koncert vojaške godbe. 19.50 -Junaštvo dame«, igra. 21.50 Večerni koncert. — Milan: 11.15 Pestra glasba. 20.45 »Molčeče srce«, komedija. — Oslo: 20.00 Orkestralni koncert. 22.05 Lahka glasba. — Praga: 20.05 .Skriven zakon«, komedija. 21.00 Orkestralni koncert. — Langenbcrg: 20.00 Vesel večer. 23.30 Plesna glasba. — Rim: 21.00 Lirična drama. — Berlin: 20.00 Koncert. 22.10 Plesna glasba. — Katovice: 20.15 Koncert. 23 00 Lahka in plesna glasba. — Toulouse: 12.45 Radio orkester. 13.00 Popevke. 20 30 Španske pesmi. 21.00 Koncert. 22.00 Plesna glasba. — Stuttgart: 11.45 \oncert. 12.20 Mandoline. 20.00 Koncert. 22.CO Zabavna glasba.
Piw
Norr ronr mesa: Dne 13. t. in. se je vršil na magistratu sestanek tukajšnjih mesarjev, ki »o Vklenili, da se sedanje cene mesa spremene v toliko, da stane: goveje meso. prvovrstno kg 14 Din: telečje meso s privago kg 12 Din; telečje meso brez privage kg 15 Din.
Hišnik z ženo
se sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca-« pod _št. 8040._
Učenec
poštenih staršev in s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino mešanega blaga na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo ■ Slovenca- v Mariboru pod Poštenost«.
Več zidarjev
fasaderjev se sprejme , proti dobri plači pri Ljubljanski gradbeni družbi. !
Sprejmem vajenca
poštenih staršev za takoj, !
Stanovanje
v novi hiši na Dolenji Pi-rošici pri Cerzejah, se odda skoraj brezplačno. Martin Pleterski, Cerklje ob Krki.
Sobo
veliko, prazno, izven mesta, ne preko 100 Din mesečno, iščem. Dopise na naslov: »Poštno ležeče« Dobrna pri CeljA.
Lepo stanovanje
blizu Grobeli, Rodica 44 pri Domžalah, pripravno za vpokojenega župnika, se takoj odda.
Enonadstropno hišo
v kateri je gostilna in trgovina, na prometnem kraju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7887.
čisto čohano po 48 Dlo kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosi« po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOVIC - Zagreb, llica 82 Kemična čistilnica perja.
Koruzo m Krmo
oddaja najceneje
veletrgovina žita »n moke
A. VOLK, LJUBLJANA
Realievn reata U9BMIIMHHHII
12.000 kg
I a sladkega sena proda J. Belec, Zg. Otok št. 3, Radovljica.
•HU,
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana • Selenburgova ulica 6. II. nadstr.
vsa oskrba pri mojstru. ,^jtajte j,, širite Avg. Cerne, Zg. Šiška 122,	.
mizar, Ljubljana 7. I »>IOV«MlCa«!
Lokal
150 mv, svetel, suh, v centru, se ugodno odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7993.
cACaCi op£a*>i
zajamčijo najpopolne/ši uspeh
Direkcija rudnika Velenje, razpisuje za na dan 25. julija 1931 ob 11 dopoldne nabavo:
100 m1 plohov in
8000 ke okrogi. žel. zu betoniranje
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcija držav, rudnika Velenje.
Izmed sodobnih književnih izdaj so
yi lEiJii! m
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
uBBasoiiiauBciaMB
Utem kunce
I za vsakovrstno sadje 1 in zelenjavo na debelo in drobno, kakor tudi 1 vsako količino ja-I hotčnega mošta. Co-| mercial Agent, pre-uzeče Tuzla, Bosna
Pozor gostilničarji!
Domače salame, priznane najboljše, in polno-masten polemendolski sir nudi I. Buzzolini Lingar-jeva ulica.
Kopalne čevlje
od 20 Din naprej, dobite pri »Luna«, Maribor — Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila ločna
Krcsffij
Izredni občini zbor SPD. podr. Kranj se bo
vršil v torek, dne 28. t. ni. ob 20. zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Dnevni red: Izpopolnitev odbora.
cispodinje, hoteitji m gostilničarji pozor
Novo praktično hladno in toplo konzerviranje s patentiranim aparatom „BECO" za konzerviranje
Brezplačno predvajanje od sobote 18. julija do inkl. ponedeljka 20. julija od 4. do 7. ure popoldne v hotelu ŠTRUKELJ, Ljubljana. — Ne pozabite nas posetiti!
■a^Sr.S *> ^ — ~ s
o<
i- -Q
•r — -a
: -J — t
M p JJSO
s _ KS >

--O
s; .5
•j > — tj 3 .
" ___
i) c-»
-1__.
»i/j50 <2 i> S
o> .
So
l-SS-g 55
«» ini —• n	j
• n **
Cj
— m — n
-o Od 12
-,«0« .o
1 , c : -S .
£ i a Q c.
IdJ-Self
3 d 3 -S e SJ ™ si ■
»J
> oj-r	w ..
N	. >JC
o	>» „ a>
•	^ n

S n > ® a ?
s o u > t
-o I „"
•-'gc:^ I i! .0'=S O
S« Sto ;r •itiOn O -S JC c -J , £3 ^ ei
c C5 t. -j
y	e t> O
•so EJoK
Sgb
i
Otfrid v. Hanstein:
Strahotno potouanje na luno
Stopali so navzdol, zato so lažje korakali, pa vkljub temu se jim je pot počasneje odsedala. Egon je moral zbrati vse svoje sile, da je našel pravo pot. Ko so pa končno uzrli vitki trup rakete, ki jih je nespremenjena čakala in v polnočnih žarkih svetlo blestela, čeprav je bila še vedno daleč od njih, je vsem bilo, kakor da so doma, da so minile vse nevarnosti, vse skrbi.
* * *
Preteklo je natančno šest in dvajset ur, ko so trije do smrti izmučeni potniki končno zopet stali pred raketo in po Egonovem zgledu odložili nahrbtnike.
Egon je tovarišema pomignil, naj še trenutek počakata, vzel drugo sekiro in od snežne grude odbil za pest debel košček. Nahrbtnik je pa moral žrtvovati, kajti zmrznil je bil s svojo vsebino v eno neločljivo gmoto.
Prav previdno so splezali v zatvorno cev in sc opotekli v, kabino, Egon pa je obojna vrata skrbno zaprl.
Ozka kabinica se jim je »lela kakor prijazen dom. Sneli so drug drugemu čelade in se globoko oddahnili, čeprav je bil zrak v kabini zelo pokvarjen. Pa tudi kisikove bombe v čeladah so bile skoraj docela izrabljene, zato so zadnjo uro že prav težko sopli.
Sneli so si umetno kožo in se preoblekli. Precej časa je poteklo, preden so mogli s trudnimi rokami
91 ( odpreti konservne puščice in nekaj pojesti, kar jim je pač prišlo pod roko.
Ali Right in Korus sta se usedla na blazinasto zofo in opazovala Egona pri nenavadnem početju.
Celo med preoblačenjem in med jedjo je ves čas opazoval košček zmrzlih kristalov snega, ki ga je bil položil na tla.
Zdaj pa je z majhnimi kleščami ščipalkami prijei buciko, jo razbelil, pokleknil ter razžaljeno iglo držal prav previdno nad zmrznjeno gmoto. Ne lopi se ne. nič vode ne da! Tovariša nista razumela, zakaj ga to lako veseli. Egon je pa buciko še enkrat razbelil, /. njo prav hitro potegnil preko ledene grude, nato pa čisto ntalo še žarečo iglo vtaknil v sneženo gmoto.
Zdaj sta planila na noge tudi časnikarja in si prizor ogledovala. Igla namreč ni ugasnila, ampak nasprotno prav svetlo žarela ter začela z modrikastim plamenom izgorevati.
No, kaj naj pa to pomeni?
Egona je vsa utrujenost minila. Rešeni smo! Meteor nam je pokazal pot, kje naj rešitev iščemo. To je namreč sneg iz kisika, zmrznjeni kisik, popolnoma čist kisik, ali saj vodika ni zraven, ker bi se bila sicer gmota stalila v vodo ali pa bi se bil stvoril pokalni plin. Zato smo zaenkrat rešeni.<
Ta trenutek mu je od srca odvalil veliko skrb. živci pa so bili tako zelo prenapeti, da so mu odpovedali. Meni nič tebi nič se je zleknil na tla in takoj zaspal. Korus in Američan siti brez besedice sledila njegovemu zgledu. Če bi nekaj minul nalo stopil kdo v kabino, bi videl samo pokojne obraze treh oseb, ki lepo udobno spi jo.
Niso še pretekle morda niti Iri ure. ko plane Američan hij>oma pokonci in se začne na vse grlo krohotati. Hahljal se je tako glasno, da se je zbudil Korus in zastrmcl vanj.
»Kaj pa je takega?c
»To je vendar prav neverjetno smešno! '
Korus mu gleda v sme joče lice, pa še sam prasne v smeh: »Res, strašno smešno, sijajen dovtip.
Ko se tako oba kakor za stavo krohotata, spravita še Egona pokonci.
Korus ga potreplja po ramenu: Človek, lx)dile dobre volje, veselite se!«
Kot bi trenil se začne smejati še Egon.
Stali so. ker so na utrujenost pozabili.
Korus pograbi Američana okoli pasu ter se poskusi ž njim v malem prostorčku zavrteti v najmodernejšem zamorskem plesu, dočim Egon, sicer vedno tako resni Egon, zraven pripeva, s ščipalnimi kleščami pa na električni kuhalni plošči daja takt.
Nekaj časa je stvar šla, mahoma pa sune Korus Američana od sebe. Sa j ste znoreli I«
AH Righta oblije rdečica. »Kaj ste rekli, mladič?
Korus je vidno besnel »Besedo nazaj, lump! Vi ste vse nesreče krivi!«
»Čakaj, mlečnozobec, lumpa mi boš plačal!«
»Grom in strela, jaz hočem mir!«
Oba se obrneta k Egonu. »Ali zdaj pa še Vi zac čenjate?«
Vi nama nimate ničesar ukazovati!«
Raketa je moja.«
: Kaj še! Mister Allistrova je.«
^Blagovolite brzdati svoj gobec!-"
Za Jueoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karel Cefc.
Izdajale!j. Ivan Rakovec.
Urednik: Dr. Aloiiii Kuhar.