RAZGLABLJANJA
B ožidar Jeze rnik
VERSKA PRIPADNOST IN NARODNA IDENTITETA V EKSTREMNIH RAZMERAH1
Tema sledečega prispevka je vprašanje, kako, na kakšen način se Je kazala verska pripadnost slovenskih interni ranče v v italijanskih koncentracijskih taboriščih med II. $vetovno vojno in na kakšen način je vplivala na dtuž-heno konstruki i jo resničnosti, to je na njihovo oprdelje-vanje samih sebe in taboriščnega družbenega sveta.
V času 11 svetov ne Vojne je bilo slovensko cuiičjk ) ozemlje razdeljeno meti tri države, od katerih je vsaka načrtovala ukinitev slovenske identitete kot lake. Vprašanje človekove identitete je bilo morda najbolj problematiziranp prav v koncentracijskih taboriščih, sai so bila ta zgrajena na (.los led nem zanikanju vseh pravil in konvencij civilnega sveta in na njih temelječih gotovosti
Med različnimi (sekundarnimi) identitetami sta tedaj pripadala posebno poudarjeno mesto in pomen narodni identiteti. saj so bili mnogi internirani ravni > zaradi izražanja svoje v< >lje po njeni ohranit v i l'i votni smoter italijanskih koncentracijskih taborišč z,i prebivalce Ljubljanske province je bila namreč "normalizacija' Slovenije, zato so nameravali vanje spravili predvsem v idilejše organizatorje upora. 1'*ileg njih so se okupacijskim i>hkislem zdeli nevarni tudi izobraženci, zato soinameravale internirati kar vse slovenske izobražence iz province. Koi je Robom 21 julija 19 i2 pojasnil Grazjolijtli K' bil pn tem edini zadržek "in pvcion1' napravljen glede na katoliške dijake, tla bi izločili one, za katere so pričakovali .Škotov namig"
\ racijah ki so jili italijanske okupacijske oblasti izvedle v Ljubljani in v provinci pomladi in poleti 1942, je narodni kriterij spoti rinil političnega, tako da je bilo med zajetimi vedno več tokih, "kt niso imeli s komunizmom nobene zveze" ' Neznani pisec poročila za pisarno vaških straž na Miklošičevi ulit i o dogodkih v Ljubljani zadnje dni junija 1942 je v svojem poročilu zapisal, da so italijanske oblasti pobrale "najmanj L;i katoliškega dijaštva in akademske mladine, ravno tako mtli izredno mnogo osiahh naših mož in fantov". Po njegovi oceni naj bi lo z drugimi besedami pomenilo, da so bili inierniranl laki. "ki so se ot Nično udejslvovali v boju proti komunizmu in Osvobodilni fronti, doc i m so ostali na svobodi premnogi zločinski lipi in nesporni pristaši komunizma in <)svob. fronte" '
V nasprotju z nemškimi taborišči, kjer so bili katoliški in protestantski duhovniki za nemškimi komunisti m socialnimi demokrati med prvimi žrtvami nacizma, v italijanskih ni bilo duhovnikov; Edina izjema je bil v tem pogledu upokojeni duhovnik 1'ilip Marješič z Iga ki je prišel v koncentracijsko taborišče na liabu že s prvo skupino mternirancev 2" julija 1942. Bili pa so zat<> med tistimi, ki so italijanskim okupacijskim oblastem pomagali razkrivati "krivce" in ki so pod prei-njo internat i je mobilizirali moštvo za M VAC in Vaške straže Župnik Andrej Zupani je o tem zabeleži! v tlne\ nik na božič 19i2. da mu je povedal kural Legije smrti kaplan Andrej Meric tla "v Si. Jerneju organizirajo Ali - Ali". l|. v belo gardo ali v internacijo, l'i izneje sc > te enote tudi same delale čistke in predajale ujele italijanskim oblastem zli intern i ¡a nje Najbolj zna na akcija te vrste so bile "božične rcii ije", izvetlenc v imenu Kristusa Kralja konci 1942
O tem. koliko ljudi je bilo interniranih zaradi "normalizacije Slovenije, ni dovolj zanesljivih podatkov Ko se je Vatikan konet I9i2 zanimal, kako je z intern i ranjeni Slovencev je tedanji poveljnik italijanske v.<jjske za Sloveniji) in I)almat ij> napisal poročilo, v katerem je navedel, tla je bilo tedaj P 369 oseb v naslednjih taboriščih: Rabii. i . Gonars 2.2SO, Monigi 1 1.136, I'adova ■i.S22 in Renicci 3.SS 1
Jasno je. tla je bilo med tolikšnim številom intemnancev relativno malo pripadnikov \( )li. Zato so katoliški veljaki vet krat zahtevali od oklipacij-skih oblasti, naj izpustijo tiste, ki ji!) je ta usoda dojtiala po nedolžnem". Višek tega prizadevanja je bila spomenica škofa c.regorija liožmana z dne 26. septembra 19 t2 Skol je svoj predlog generalu Gambaii utemeljeval takole "1'orabljam to priliko, tla Vaši Ekscelenci ponovno zagotavljam tla so Sli 1 vene i narod, ki s samozata jeva njem prenaša svojo največjo nesrečo, ki je miren in It ijalcn tlo oblast i. ki 111 prevraten, temveč zna realno presoditi nastalo situacijo in |e navajen dajali cesarju, kar je cesarjevega, in Hogu. kar je Ixizjega, Priznavam, tla so se meti Sl< »venci poka zali izjemni pojavi ki bi lahko spravili v dvom točnost moje iskrene karaklerizaeije slovenskega naroda Nimam namena ili preko teh pojavov. Ne samo jaz, temveč ogromna večina slovenskega naroda obsoja nesrečne podvige neodgovornih elementov , ki so pod krinko narodnoosvobodilnega boja zap< »Čeli teroristične akcije nad Slovenci 111 nad premoŽenjem naroda z namenom, tla spravijo narod v brezupen položaj, v katerem naj In postal žrtev komunizma. '
1	Prispevek je hit prijiratije 11 za i U'lt n iih a 'Ai si ytja j t fyjisiai-ijo Slotviiijti, Slotx'tiskxt identiteti! skozi čas" bi jo je /trpini irat ju -.' t. Dušan Nečak In /e potekala v Lipici m/ J'), maja 1I0 I junija /w<>.
2	"Komisija za Ugotavljanje zlvčinur okupatorjev in njihovih /jonuigačev za Sloreuijo" in "Inštitut narodne osvoboditvepri predsedstvu vlitde LRS" Zločini ii(i/ijaiiski^a okupatorja v "ljubljanskipokrajini". /. knjiga: Internaciji' Ljubljana 1946, dok. si. itiia
3	Frame Seškiir. Pismog. Preglju! kvslaujevica, I i oktobra I') i J, Arhiv Inštituta za novejšo zgodovina Ljubljana Domobranski fondi, fascike! t Ju Situaaisku poročila pisarni M 7 Iz raznih krajei pokrajine
A Arhiv Instituta za noivjšo zgodovino Ljubljana. Poiuohraiiski fondi, jiisclkel Ud Sitimcijsltdporočilu pisariti .1/7 iz raznih krajei j ¡okra j i ne.
5	Tone kerenc. (>kufxilorjett> racije v Ljubljani leta ¡!)42, r Kronika 2/19M. str /.s ;-_>_>,s
6	Milan Brezumni a!.. Oku/iatorjet i zapori in taborišča Ljubljana 1<X>0. str i<).
7	l-raiiček Sa/e, Ik-lo^ardizem Ljubljana !9šj. str t<),S'
18
GLASNIK SED 36/1 996, št. 4
RAZGLABLJANJA
I 'speli škofove spomenice je bil dogovor z Ga ni ha ro o ustanovitvi komisije za vračanje iniernirancev. Praksa je kmalu pokazala da >o bili "nedolžni" predvsem tisti ljudje "iz pobožnih družin, ki so bili vedno nasprotniki komunističnih načel in bi bili pripravljeni; da se z besedo in orožjem bore zoper komuniste' taka je, denimo, pripisal k seznamu z imeni 11 internirali ev iz Dolnjih Laz in Zapuž, ki ga je poslal
19. novembra 1942 komandi XI a.z. ribniški dekan Viktor
i \ * l Jemsar.
Pri italijanskih <iblasieli s<> posredovali za liste, ki so bili poki >rni oblasti in nasprotni "prevratnim nazorom" ali so bili celo piipravljeni borili se proti partizanom, še.štev ilin di ugi duhovniki, Na ljubljanski škofijski ordinanat so prihajale prošnje, v katei ili so prosilci zatrjevali, kako dok>čena o.seba nikakor ni prevratni k. ampak je, nasprotno, lojalen podanik italijanske postavne oblasti Med njimi so bile mdi takšne, kakršno je 1, [anuarja 1943 napisal v Gonarsu internirani \vgušiin Karner "t < Škot, jaz se obračam na Vas s prošnjo, da bi bil sprejel v belo gard*ker siln< > gorim od želje, da .se borim z našimi fanli in možmi ¡noti brezbožnim komunistom... Zalo Vas prosim, dr škol tla me pokličete iz internacije v Ljubljano, tla pnsežem na zvestobi beli gardi in da se poslej borim z dušo m telesom za Kristusa Kralja in za red iu mil v naši Sloveniji Garantiram Vam, g. škof, da če bom sprejet v hvk i gardo, bo marsikateri rdeči iirezbožnik padel mrtev ali živ pravdi v roke. ker laz gorim od zelje, tla se borim proti njim..."
Karner je bil seveda izpuščen: prav tako je bilo npr. izpuščenih devet taboriščnikov z. Raba, zli katere je prosil oddelek MVAt i/ ToniaČevega. Brezuspešne pa so ostale prošnje za izpust internirancev iz Preloke. čeprav so bili po navedbah župnika Jožeta Pok*ima v si "prav dobri katoličani", a očitno niso pokazali d«>volj vneme za boj proti "brezbožnim komunistom" 111
\ italijanskih koncentracijskih taboriščih za razliko otl nemških v era in njeno izražanje m bila prepovedana in preganjana, temveč so ¡o taboriščni oblastniki celo spodbujali. 1 a ko so, na primer, v * lonarsu spočetka po maši delili pakete, mladoletnikom pa so leta I9 t2 po prazničnih mašah dajali dodatno sadje. Taboriščni oblastniki so inlcrnirance t elo na silo podili I i nedeljskim mašam. V Gonarsu je npr kapetan Mačehi pomladi 19l2 v elikokrat z. bičem v roki tek.d okrog barak m podil tiste, ki niso bili pri maši Pri tem je nastalo po taborišču "smešno tekanje", v katerem so zmagali največkrat preganjanci Zato jih je Mačehi pred mašo posirojil, zalem pa so morali skupn<»odkorakati k maši. Albin Zupančič je v svojem dnevniku" 21 junija 19 i2 takole opisal nedeljsko mašo: Res čudno lo zgleda Danes so nas kar nagnali, da moramo vsi k maši malo čudno je lo, prisiljena maša. Fajnioštei je niaševal. kapetan je pa vpil kol jesihar."
\ Gonarsu je uprava laborišča kol dokaz svojega krščanskega humanizma naročila pri tam interniranem slikarju Nikolaju Pirnatu izdelavo kipa Madone, ki naj bi slal sredi taborišča. S tem namenom so mu prepustili v skladišču prostoi Za atelje in mu dovolili, tla je šel nakopat i!< >vici > ven iz laboriš-
ča. Pirnat je naročilo sprejel, vendar kipa nikoli ni dokončal. Delal je osnutke za spomenike Cankarju. Jakopiču in Aškercu ler napravil veliko mapo risb iz taboriščnega življenja Ves čas je upal. tla ho smel razstaviti svoja dela, in se hkrati bal, da upa zaman. Zato se je norčeval iz možnosti, da mu to ne bi uspelo: "Kaj meniš če bi poslal svoje risbe razstavit v Ljubljano in predlagal, da hi Grazioll odpri razstavo'... Imel bi lahko prav lep govor. - Gospoda, ta razstava vam je dokaz, da fašizem ne zanemarja kulture, tudi ne v taboriščih, kamor smo prvenstveno postali ljudi, ki opasno motijo naše kulturno poslanstvo. Toda fašizem ni maščevalen, celo v taboriščih vsestranski> - dobra beseda, ne? podpira udejslvovanje duha S temi besedami in ugotovitvami odpiram razstavo."
Njegova bojazen je temeljila predvsem na njegovem poj movanju vloge in pomena umetnosti v času, "ko je vsa naro dova časi na kocki", t imetniki bi namreč morali po njegovem mnenju brez izjeme delovati za to, tla se ta čas ne poniža: 1 i Jmetnosi podjarmljenega naroda, katero bi fašizem jemal v okrilje, nima za narod kakor tudi ne za človečanstvo nobene vrednosti. Tudi če slika umetnik pokrajino, ki ne predstav lja nobene druge ideje kakor umetniške, ne bo nikoli umetnine ustvaril, ker sem prepričan, tla ga prav na skrivaj grize vest in mu jemlje polet."
Možnosti za opravljanje verskih obredov niso imeli le prve mesece v koncentracijskem taborišču Gonars Nekaterim in-lernirančem se je tedaj 'duhovna oskrba" zdela 'morda še bolj" nezadostna kot materialna in so večkrat sami prosili pri upravah taborišč, tla bi jim bilo na kakšen način omogočeno spolnjevali verske dolžnosti Pripadniki Straže v viharju so zaprt 'sili taboriščne oblasti, tla bi imeli spoved. Neko soboto je res prišel v taborišče pater, hodil iz barake v barako in spovedoval Ker je bil pater Italijanski kurat, so iz taboriščne pisarne razposlali Šope listkov, na katerih so bili navedeni grehi s prevodom, tla bi vsak lahko povedal po italijansko, kake> je grešil. Videti je bilo. t la so prevedli kar na slepo italijanske vojaške predpise za izpraševanje vesti, zato so mnoga vprašanja z.v eriela smešno in neiimestnt>: "Si bil p<jžrešen? - Si v postnih dnevih užival meso? - Ali si se pregrešil z neizmernim uživanjem' - Si se vdajal pijančevanju in pohočevanju? -Si nečistoval sam s seboj ali z drugim P - Si požele! svojega bližnjega ženo, v mislili, v dejanju? - Si na nespodoben način občeval z ženo? - Si spolno izrabljal živali? - Si nečistoval s svojimi otroki ali z bližnjimi sorodniki?"11
i JgiOmiva večina taboriščnikov iz Ljubljanske in Reške pro vince je bila katoliške vere, našli pa so se med njimi ludi zelo redki pripadniki drugih ver. Tako je bil na primer v Renicciju konec januarja 191.-i en musliman, poleg njega pa še dva pra voskivca in protesta ni a. Krščanstvo je močno vplivalo na družite no konstrukcijo resničnosti, in to tudi pri listih, ki so bili že vzgajani v ateističnem duhu. Še zlasti to velja za osmišljanje njihovega družbenega statusa, saj so čas inter nacije doživljali kot "čas naše golgote"1 ' oziroma "kalvarije našega ubogega naroda", "" Tako so na določen način ludi sami pristali na trpljenje v taborišču, toda Za ceno (upanje).
8	F. Stij,.-, i j/j. tu., str fjj.
9	F. Saje, n/> čil., sir. 529.
10	/oje Pakom. Pismo Šlvjijskemu ordinat lain r Lfithl/ani. Prelom. to iiutivc I'M l. Mu/škofijski arhirr Ljubljani Fasclkel Okupacija fond 2.
11	Oiienitk i: c;, marša m Remccija 19 /J/4 i. Dim nik hrani hčerka. Alenka Mihailurski "12 jus Kozak, Lesena žlica. Ljttbljiaiu 1917, str J.S'.S'.
13	J Kazak „/>. al., str. JdO,
14	1'imiiv SušteršiČ. Rab /<) /.; r /iom to 197,1 str. 552
15	1 'klor Vtaček. Pisma In sporočila tz Renlt cija ArllirMii reja niti vjše z}>< ¡d<n>ini •Ijiihijami 1'ascikei Italijanska ktmceutmeipka tal whim.
GITvSNIK SED 36/1996, Št. 4
23
RAZGLABLJANJA
da bodo za svoje trpljenje nekoč poplačani: "Veliko je bilo trpljenje slovenskega ljudstva v tej grozni vojni. Z zlatimi črkami hi bilo iahko vpisano v zgodovino Slovencev, ker takega trpljenja slovenski narod še ni doživel. Lakota, pretepanja, mučenja, vse to je bilo na dnevnem redu. Stotine m stotine slovenskih žrtev vpije po maščevanju, ki bo prišlo in prineslo mir blagostanje in zadoščenje slovenskemu narodu."
V taboriščih so mnogi svojo usodo pripadnikov "premaganega naroda"sprejemali z vdanostjo, kol nekakšno pokoro, in še bolj vneto molili Upali so, tla bodo uslišani v svojih molitvah in spuščeni domov ter da bo božja kazen zadela krivce njihove nesreče. Savo Kanienšck si je zapisal v zve zek daljšo pesem neznanega avtorja z naslovom Ganarška legenda, ki pripoveduje o tem, kako sla se sam bog t )če in sv. Peter podala na zemljo, "da ovčk am svojim dragim grešno vest bi izprašala" Ker sta prišla v Ljubljano ravno v času uali-janskih raci|. soju zajeli in poslali skupaj z množici Slovencev v živinskih vagonih v (.ionars. Tako sta lahko na svoje oči videla, da so tamkajšnji arestanti ljubljanski fanti", ki so vsi "pošteni Zemljani" Svojo neprijetno zemeljsko avanturo sta sklenila po vrnitvi v nebesa:
"'lanu nebesih p;i Ljng vpiše v svojn kii|i^o n:i list prazen mč Slovenci niso ki i\ i ampak ■ i >ne čaka kazen." Krščanstvi > je dajal* > ritem njihovemu vsakdanjemu življenju, v katerem so bili najpomebnejši mejniki nedelje in cerkveni prazniki. V enoličnost taboriščnega Življenja mejniki niso prinesli spremembe, ki so je bili vajeni in ki so jo pričakovali. Ker so bili od doma nav ajeni oh nedeljah m praznikih preselili se iz kraljestv a nujnosti v kraljestvo svobode, se je primerjala med tu m zda| 111 domačim življenjem najslabše iztekla prav ob nedeljah in praznikih. Žalost, ki so jo povzročala lakšna razmišljanja, je po eni strani krepila hrepenenje podoiiiu, po drugi pa je koga lahko prij>elja|:i do pravega brezupa, saj je bilo videti vse brez smisla in izhoda. Večina nekdanjih rabskih internirancev se spominja, da je največ ljudi umrlo na božični in novoletni dan. s
Čeprav podatki iz kronike samostana Sv hufemije, ki jo je pisal fía (Jdoriko. teh navedb ne potrjujejo, iz njih vendarle lahko razberemo, da so bila občutja osan líjenos t i, izkorenin-j en osti in vrženosti v tuji, neprijazni svet. najhujša prav tedni.
Intérniranci so po svojih močeh proslavljali vse cerkvene praznike, najbolj svečano veliko noč in božič. Te so proslavljali vsi, vključno s k j miunisli Preti božičem so .si "seiitimcn-talriejši" začeli postavljati jaslice, m to "domače slovenske jaslice Marija - izgnanka, Jožef - izgnanec, božje deleče - simia brez Strehe"." Druge dni je bilo po vseh taboriščih slišali bolj ali manj glasno prerekanje in zmerjanje, bile so tatvine in prelivanja Na božični dan se je nekaterim zdelo v se povsem drugačno, kot tla je okrog njih zavladal "božji mir". Marsikje je brlela svečka, slišati je bilo božične pesmi, lil nogi so molili rožni venec idr. molitve. Zvečer dolgo niso mogli zasipali; zajelo jih je "božično hrepenenje". Tudi lisic, ki sicer niso bili
verni, je leda j zajelo močno religiozno obarvano čustvovanje, utemeljeno na prepričanju, tla bo dobro nekoč poplačano in zlo kaznovano.
Zaradi materialnega in psihičnega pritiska, ki so mu bih izpostavljeni v taborišču, se jim je sčasoma marsikaj, kar so pred internacijo mislili o človeku in družbi, "na glavo postavilo" Zaradi v elikih razlik v njihovem življenju v taborišču in pred leni pa so toliko !~>olj jasno opazovali, kako je bilo veliko tistega, kar je bilo nekoč samoumevna sestavina vsakdanjega življenja, dejansko tlel njihove identitete, taboriščni vsakdan jik lili je s svojo drugačnostjo opozoril, da vladajo v vsakdanjem življenju zakonitosti, ki se jih ljudje ne zavedajo Menda vsi nekdanji internirana označujejo življenje v taborišču s sin-tagmo "hoj za obstanek", torej izrazito materialistično. Živ Ijenje v ujetništvu je vplivalo na oblikovanji novih norm in vrednot o človeku, njegovem dostojanstvu in sreči. Resda je na istih norma h in vrednotah temeljil egoizem, ki se je v laho-riščih pogosto razraste! prek v sake razumne mere; toda kakor koii že je bila ta nova antropologija en<istranska. je bila vendarle močen udarec za stare mite o člov eku. Ustvarjenem ¡k i božji podobi, o ljubezni tlo bližnjega itd
Zaradi hudega pomanjkanja, zlasti hrane, so imeli internirane! priložnost spoznavati v elik pomen materialne podlage elovečnosii če je sin obrnjen na vse strani, je lačni obrni en predvsem k mizi Zaradi pomanjkanja so po ugotovitvah pis ca poročila Razmere na Rabit11 potonili "v materialnost in mislili predvsem na naslednji obrok Pii tem je naraščalo prerekanje. ložarjenje in medsebojna nejevolja tlo pnive "divjosti", To je šlo celo tako daleč, da naj bi oblikovalo vočeh stražnega osebja podobo "v< >lčje ztnaterializiranih Slovencev ki bi bili lam za košček kruha in za požirek mineštre pripravljeni ubiti tovariša" takšno ali temu podobno stanje je prevladovalo uidi v drugih talioriščlh. V Gonarsu je imel npr. lisi Dopodomani. ki so ga izdajali interniram, i. na jurjevi ■ i J v glavi zapisano naslednjo misel: "Človek je ustvarjen p> > božji podobi Žival se razlikuje otl njega, ker nima duha. Ali je vredno zatajiti človeško dostojanstvo radi par žlic pomij?
Ko so začeli komunisti po posameznih taboriščih s skrivno politično aktivnostjo, m j si predvsem prizadevali zbuditi duha odpora. Po besedah Franca Potočnika iz njegovega neobjavljenega spominskega zapisa S akt politična m rnjaska ur-gaitizm t/a" je bil njihov smoter takle;' l loteli smo iz neorga-nzirane, potrte mase stvoriti bojno linijo fanatu no zavednih ljudi, ki vedo, zakaj trpe in ki se pripravljajov da ob prv i priliki strejo kruti režim okupatorja - v kratko, tla stvorimo Osvobodilno fronto!" Morda se zdi nekoliko paradoksno, če je njihovo politično delovanje izhajalo prav iz razlage, zakaj intern i ranči trpijo ¡11 tla bodo nekoč dobili za svoje trpljenje pravično zadoščenje, saj več kol očitno spominja na krščanske nauke o tem. tla bo dobrota nekoč poplačana in zlo kaz novano. Vendar - kakor kaže isti zapis to ni bilo naključje "Bolj kot hrana lačnega, celo bolj kot prostost zaprtega, dvigne zatiranega človeka zavesi, tla trjii in se bori za pravico, za svetle ideale boljše bodočnosti svojega naroda S spoznanjem pravice se ojekleni njegov odnos in ta jekleni odpor vnosi
16	Srečka Cerne. Spomini na internacijo r Trevistt in Padat-i. Ljubljana ¡94J Rokopis hrani avtor.
17	Rokopis hrani vdora, Ančka Kamenšek.
18	IJoiidar /eiernik Hoj za obstanek. Ljubljana ¡OHJ. Slih 196.
19	Oduriku Učni urina. Kronika samostana n Kanipor., 5, knjiga. Arhiv l-runjeručke biblioteke Kampor-Rah
20	Bozo Podkrttjšeii. lioiič r taborišču Ren ico. 1 Ljudski tednik 4H Trst /916. str >)
21	Arhiv instituta za novejšo zgodovino i.juhljauu Domobranski Jonih, fase tke! 12.1 maj hi Poročita o koncentracijskih taboriščih. Isto domobranski fondi,/ascikel ¡29. mujui Silttacijska ¡ioročila
22	Arhiv /nštimtu za notvjšo zgodovino Ljubljana Fond Ta!torišča /
razmerah r italijanskih
26
GLASNIK SED 36/1996, št. d
RAZGLABLJANJA
v izmozgano telo nesluteno le les no in duševno energijo."
Verske razmere niso bile po v seli taborišči 11 enake Iz poročil nepodpisanih cerkvenih obiskovalcev posameznih taborišč je razvidno, da so bile Uokajšnje razlike celo med posameznimi sektorji v istem taborišču. V gonarški beti. k|er so do novembra l')i2 prevladovali delavci in pristaši < >F„ tili je "le malo" hodilo k maši. medtem ko jih je pod Šotori gahlej kjet so prevladovali dijaki in študenti 111 so bili pristaši ()F v manjši-in k maši hodila "četrtina", \ splošnem s< > se pode žela ni pogosten1 Udeleževali verskih obiedov kakor meščani, ženske pogosteje kot moški in ostareli bolj kot mladina-j Po nepod-pis.inem poročilu je bila konec leta I9t2 v GonarsU v tem pogledu precejšnja razlika med interni rane i iz Ljubljanske in Ueške pri>vince Med slednjimi nat bi bili tedaj \ veliki večini preprosti verni ljudje: nasprotno naj bi bili Slovenci, ki so jih prignali tja iz Ljubljane ali iz Moniga. najsi so bili pi»samezniki ali di užme. z\ ečine "prijatelji partizanov "N( > pa vmes i ud i na.št ljudje, ki te pokore ne zasluzijo. \ endar pa so mnogi leh komunistov in partizanov precej dostopni in mehki, ostali pa napram duhovniku hladni, sk<>raj sovražni, med le i ni zlasti dekleta." Po navedenih ocenah so bile verske razmere najslabše med moškimi na Kabli, <> njih je nepodpisani obiskovalci, piset poročila o razmerah na Rabu poročal naslednic lak kraj more moralno okužil i vse tiste, ki niso močno vzgojeni, zlasti mladoletno ml a dež od Ki, leta dalje, med katero je mn< igo dijakov, ki morajo tu p<islusati brezver sk e in proiiverske pogovore m najpodlejša kvanianja mate-i talisiK nih razvrat nežev, ki se v sv< >jeillgnev vi in neugodju, ki so mu izp< istavljeai tu, ne znajo premagovati."
/n.L ilno |e, tla je po v sel) taboriščih prej ali slej prevladalo nrezv i-rsko razpoloženje \li kakor je poročal nepodpisani 1 ranč iS kan v poročilu o svojem obisku v Padov i internira nci niso imeli po u-i ini "nobenega smisla za nadnaravno m so (bili) Jo duhov nika si »vražno raz.položeni \a Kalni je npr neki h Lojze lii 'žit. sk er v ei nik, ko |e skori » umirili" od lakote zav rnil obisk duhovnika z besedami: "Dajte mi kruha!"
/a versko živ Ijenje v taboriščih so pretežni» skrbeli italijanski kurah Zvečine so bili italijanski otit jrji; od drugih so se razli-kovaji predvsem po križu, našitem na rokav .Mnogi interni ranči so .se odvračali od njih že zaradi lega. Vendar so imeli Usti kurali, ki so jih ganile stiske ujetnikov, dela na pretek. Zlasti velikega spoštovanja so bili deležni listi, ki so znali slovensko in ki so imeli "dovolj sna za nesreče slovenskih ljudi", tako da so se zanje potrudili še kako drugače kot z golim oprav ijanjem v erskih obredov Nekateri med njimi so sv oji i služIio opravljali vestno, drugi bolj z levo rc>ko Vseka koi pj so imeli na v erske razmere v posameznih taboriščih velik, morda celo odločilen vpliv. Po mnenju pisca poročila o razmerah na Rabu bi moral v taborišče i udi eden izmet,! treh tli »mačih dušnih paslit jev. če zapusti lani s list >č petsto dušami kakšnih petsto un»škili "Ponižanje se pi »telil ne bi tako Čutilo ui tudi oblast v o hi Čutilo, da nima oprav ka s samimi grešniki ^ič ni čudnega, če so povprečneži padli med neverneže. pi iv prečni pa se močno k n|im nagnili in da so mogli vztrajali 111 mi »eni» v eisko vz.gt ijeni 1'arani I a ko sli.sis v .šotoru morda na desnk i še vsak dan molitev, če so se mogli dobri taiani med seboj združili, na lev i pa le preklinianje. zabavljanje, kvantanje Če bi bilo med temi zastraženci tudi kaj duhov ni
kov bi se z vsemi postopalo in tu tli bolj zanimalo zanje, predvsem hi se po njih, ki imajo edino možnost občevanja z višjim pasiirjetu in t erkv stolico. t< iliko zholj.šal splošen; materialen položaj v taboriščih tla bi bilo io znosno in človeka dostojno, kar je tudi za pravi odnos do Boga nujno. Človek namreč čuti da tudi javno združevanje z liogom zalueva - zlasti v katoliški državi kateksohen - nekega primarnega reda, dostojnosti in eksistomina. nikar pa tla je človek tam vržen iz najlepše urejenega doma in družinskega življenja v prepuščajoče šotore, razpete na zemlji v pralni, postlane le s slamo in izpostavljene vetru in nalivom."
Večina internirancev od duhovnikov ni pričakoviata samo duhovne tolažbe, "pač pa materialne pomoči, kar je nekoliko nmljivo radi njihovih razmer Pričakovali so, da um bodo duhovniki, ki so navadno prihajali v taborišče brez strogega nadzorstva, prinašali cigarete:, prenašali pisma in denar, poiz-vedov ali po svojcih itd, V t ionarsil je npr. don Antonio užival velik ugled in zaupanje, ker je neprestano tekal med barakami in uprav o, se ustavljal med intemiranci in jim gov oril o narodu* ki je suženj, a bo zmagovit, ker zna trpeti. K njemu s() prihajali na spoved tudi tisti, ki niso bili verni, saj je pri spovedi sprejemal listke z naslovi svojcev in pili lutli vestno odpošiljal Poleg tega je v okoliških vaseh organiziral zbiranje sadja za brezplačno razdeljevanje med iuterniranče. Pimal ga je narisal, kaki i kleče moli z otri ičički >m v na rt »čju. < )b sliki je pripisal besede 'beguncem tlaj spet priti v rojstni kraj "" '
Na Rabu so imeli internirani i "dobrega zaščitnika v kmalu Puccliu. 1 utii ta je pridno skrbel za njihov materialni blagor uliholapljal je v taborišče denar, posredoval dopisovanje, poizvedovat o umrlih iptl. Svojci so na njegov naslov pošiljali denar, pakete, obleko, časopisje; tudi od Rdečega križa je vedno kaj iz. pos lova I za internirance brez svojcev in doma
Nasprotno pa so bih zelo nepriljubljeni usti kurau. ki so pridigali v italijanskem |e/iku. jim g«»vi irili, da so najpret iašisti in šele potem duhovniki. bili gizdalini" ali surovi Ijudje brez srca". ()d duhovniki >v so namreč pričakovali, tla bodo z njuni, ne z. Italijani Tako naj hi. denimo, nekdo na Rabu p(ileii 19-12 ob p<»gledn na don f emaidina in internirane otn»ke, ki so tih v < >|,iki s puškami v oditi na kopanje v Kamporski zaliv w rojil. ".Kaj tebe ne spremlja straža, kakor nase <»trtike? si njihov, kaj, in za nje žebraš loti okoli? Fej le hotli! t le bi bila ena sama tvoja beseda resnica, bi hil na strani punta; bi vodil pum Ne bi bil na strani leh, ki morijo, in ne bi naših otrok samo pt» kopa vali
Pri priči naj me ubije strela, če bom še kdaj dal en sani stild za t< > reč!"
Italijanska taborišča za prebivalce Ljubljanske province so večkrat obiskali razni visoki dostojanstveniki rimskokatoliške cerkve Papeški nuncij Borgoncini, na primer, je obiskal vsa taborišča za Slovence v Italiji, v (ionarsil je bil celo dvakrat Rab je obiskal škof Srebrnit Intemiranci so otl leh obiskov zelo veliko pričakovali. Ko je borgoncini po končanem go vonj inierniraiK eiu potici ji v al papeški blagoslov, je to ledno povzročilo meti njimi hudo nejevoljo, češ da hočejo kruha, tla hočejo domov blagoslov naj nuncij kar sam poje. Ko je delil blagoslov, te klečalo pred njim "komaj nekaj desetin glav", medlem ko so drugi "trdovratni»stali"
Borgoncini je zbranim navadno povedal, tla ga pošilja sveti oče. ki se posebno zanima za slovenske ujetnike: papež bi
23	htm iintiktt. Teleskop Ijtthljana J975. str i i:J<>ü- Mtiiitm ii. Hiv ii (inii(imi Ljubljana lyjtí. sh />'■>,
24	/tiiitbs/jriiifitr. Smrt un Rt t ha, t: !>"lciipki lisi, št .s Xm<> mesto 796/. str /-/i, Rafael Rahli AUlh-taborišče smrti. i' Zbornik Srobotlne Slotx'uije J970 liiwiius Añvs l'Xi'). str
25	Milena Moliorič. Mt/liri - Rttha. Ijtihljttnti l<)i(i. str 25-
GLASNIK SED 3Ó/199Ó, ŠL 4
25
RAZGLABLJANJA
um nid dal ¡10 njem svoj blagoslov. Pozval jih je na vdanost sveti veri, saj jim bosla molitev in veta v boga lajšala trpljenje. Na koncu nageivora je izrazil želje>. naj zapojejo kakšno Mari jino pesem, ker ve, kako so te pesmi priljubljene pri Sloven t ih V Gonarsu je pevski zbor ob prvem obisku 11. avgusta llJ iJ zapel Lepa si, lepa si. Nato so pevci zapeli Y boj in za konec slovesnosti še 1 lej Slovani. Macchi je še prej naročil naročil kapom barak, da se ne bi spomnil kak komunist napraviti demonstracij. To je večino samo še bolj vznejevoljiln: "Ja hudiča," je zapisal v dnevnik Albin Zupančič, "kaj nas imajo še vedno za komuniste, saj so imeli vendar dovolj prilike, da so spoznali, kaj in kako smo. tla smo le navadna sestradana raja. Do ta j mošt rov 111 i že itak ni zdaj pa še posebno ne '
Podobno so bili nezadovoljni s Srcbrničem na Kabu. ki jih je ob slovesu podobno nagovoril in jim podelil podobice. I ipali so. tla jih bodo spustili domov. ko bo škof videl, v kaki bedi živijo; da se In 1 vsaj hrana izboljšala, ko bo šk<>1 videl, v kaki bedi živijo. Pričakovali so, da bodo oni. ki od njih zahtevajo spoštovanje oblasti. tako kot so njih učiti. op<izorili tudi oblastnike, da je oblast ot! boga. Medtem ko je šk< >t podeljevat blagoslov, je bilo slišati jok in mrmranje Ženske so dvigovale ot ročice nad glavo in se jezile, češ "če bi imel srce, bi nam prinesel krnha. rie pa blagoslov!" Škofov obisk, ki je imel namen oživiti in poživiti vero v lačnih ljudeh, ki naj bi imeli na jeziku skoraj samo še kletev, je povzročil meti njimi samo s'azhur-tenie
Vendar je bil za miermrnncc obisk cerkvenih tlosiojan-sivenikov, zlasti papeževega nuncija in krškega škofa, velik dogodek, vsekakor neprimerno večji od v ojaških ali civilnih obiskov, pa čeprav samega generala RobOtl i ja, ki je kot komandant Superslodeobiskal Rab. ali načelnika oddelka za vojne ujetnike in intenlirance pri komandi Superslode generala G igli a Pričakovali so namreč, tla bodo prav obiski cerkvenih dostojanstvenikov ugodno vplivali na njihov položaj. < ¡oreče so si želeli, da bi si nuncij temeljilo ogledal celo taborišče in videl, tla ni vse tako, kakor se kaže na pn i pogled, s katerim ga hoče uprava taboriščna samo preslepiti. Hali so se, da ne bo videl, kako hudo Jim je, ko bo videl lako (nevsak danje) lepo urejeno taborišče Bali so se celo zabuhlih tovarišev, čes da si bo mislil, kako 11 po so rejenî s podobnimi občutki so pričakali tudi krškega škofa in tlrugc cerkvene obiskovalce,
h obiski so rest I a potrdili govorice o strašnem stanju \ taboriščih in slabih življenjskih razmerah glede hrane, obleke, bivališč iitl Niso pa prav veliko vplivali na izboljšanje tega stanja Nunciju je Pij Nil. izročil za slovenske inieinirance /a nakup sadja, podobic in rožnih vencev M.OOf) tir. Zaradi nezadostnosti te pomoči je v imenu Vatikana kardinal M agi i-one prosil /a posredovanje jezuitskega patra Tat 11 na Venluri-nija. ki je imel dobre zveze s fašističnimi vrh<>vi. Venturini je 13. februarja 19 i3 poročal o uspehih svojega posredovanja. Pri tem je potrdil, tla je stanje nekaterih slovenskih intetni-rancev izredno težavno, I 'spelo mu je sicer izposlovati nekaj olajšav, čeprav je moral priznali, tla je bilo vse skupaj bore
malo in tla bodo morali imeti interniraneiše veliko potrpežljivosti pri prenašanju nadlog in trpljenja."
Razpoloženje velike večine internirancev je prej ali slej postalo proti italijansko po logiki stvari same fi so se torej v splošnem izjeme so bili le nekateri verniki - prej ali slej čutili pripadnike skupnosti, ki je nasprotna italijanskim stražniki mi v vseh pogledih, in jih je motilo celo to. da imajo z njimi istega boga. Toda zamdi velike premoči italijanske oborožene sile se ti > razpoloženje ni moglo vedno javnt > uveljaviti. Velikokrat je bilo laže sprejeti 111 v aro. < la so glavni krivci njihovega goria partizani saj je kazalo da jih bo italijanska vojska povsem iztrebila i/ slovenskih gozdov Tako so nekatere internirane partizane ob prihodu v taborišče njihovi znanci "prav napadli", češ: " fi si kriv vsega gorja v naši vasi tla sm< > v m moški v internaciji, ker si stalno izzival Italijane z orožjem ""'
Katoliška vera je poslala problematična kot opora za ohranitev njihov e slovenske identitete, ker so jo italijanske oblasti začele Uporabljati kot orodje za asimilacijo. T< je prišlo do izraza tudi meti verskimi obredi v taboriščih, sat so bile med njimi mize, ki so jih uporabljali kot oltar, pogrnjene z italijanskimi zastavami, med mašo so italijanski vojaki asistiruii s trobento in stali v paradni drži z bajoneti na puškah.
Vojaški asistenti pri mašah so inte m i ranče še posebej bodli v oči. Eni so mislili, da so bili tam za 10. ker so taboriščni oblast nikt "nekaj pognmtali, tla ni vse v redu. zato je stalno vojak /
H)
njim Z 'bajonet a nt'Drugi so se norčevali iz v< >jakov ki sta stala ob duhovniku, češ da nadt mieščaia manjkajoča svetnika in izražali še drugačne pomisleke- "Poglej, kakšna komedija je 10. DtihOVnik v mas nem oblačilu oznanja mir na zemlji v imenu Kristusovem Njemu ob strani pa stoje ubijalci v. nasa ¡enimi bajoneti /tli se mi, da vidim na bajonetih kri naših talcev in drugih, ki so jih pobili t iznanjevalec miru in ubijalci, pa služijo istemu bogu Da bi bila komedija še bolj zabelit na slišiš pesmi, pa čeprav nabožne, tla jih p(>|ej< > Slovenci, rojaki listih, katerih kri se drži teh bajoneti»v
Ker ni bilo mogoče pričakovati spremembe \ njihovem p< >1< »žaju pripadnikov premaganega naroda in gradili druga t m >st i od Italijanov ¡11 njihove države, ki je bila katoliška država par est ellent e, na katoliški veri, so mnogi raje iskali oporo drugod kot \ Svetem pismu. Včasih so pridigarji skušali tudi premagati predsodke, ki so jih imeli italijanski vojaki do taboriščnikov Neke ritdelje je kurit na Rabu vojakom "kar 11 a ra vnosi povedal", tla niso vsi ii tisoči "banditi iz gozdov . češ "Večina je poštena, verna, pridna, pa tudi inteligentna Mi. Italijani smo katoličani in kulturni narod zato pazite, kako s temi ljudmi ravnale, da nt- boste jemali ugleda sebi. naši Vojski m svojemu narodu " " Vendar so njegove besede imele malo vpliva na odnos stražarjev do svojih ujetnikov
Po zapažanjih nekdanje rahske internininke so tedaj vm in povsod spraševali po slovenski knjigi "kakor tla jim bo pri nesla odrešenje" Veliko hrepenenje p<> (sli jvenski I knjigi naj bi po njenem mnenju izražalo čisto posebno, sl<: vensko k vali telo, namreč listo hrepenenje slovenskega človeka ki nas je stoletja ohranilo, ki nam je vlivalo vero in nas navdajalo s pogumom, ki nas je o hrani Iti na tej zemlji kljub germanizaciji
26	■/. Splinter, ¡huían. R. Liabič, op. tU sir. 7,i /■' Si/¿lersic 1'iv laktih'. Ljubljana IT" sir I i"
27	Skrb za lipeœ. V: Družina /J. Ljubljana /97 i. sir j.
28	Mila 11 run. Sfioiuiiii na ztt¡x>tv in lalxtriîca Arlar /'ukrajinskega muzeja ¡'nt/ Fascilx'l Taborišča
29	A. /jtpitnčtC. zupt&z dm JJ.h. L<) i2
30	Alojz MuñiC. Sponnni na talxirlSFtt Gniia rs. Renieci. Ffosseiibni^ in fíiiclii'iiiraltl Arhiv Komisije : a hirše poltitúi? zaptjrniLx' inleruirtinir in irliv aiiii/ašiznut. sir. 20,
31	R Rahli, ibidem
26
GLASNIK SED 36/1996, št. d
RAZGLABLJANJA
in italijanizaciji¿ ki nam je vlivalo voljo do tlela in zaupanje v končno zmago.'1,1" Pri tem je šla izjemna vloga Francetu Prešernu, ki je "spisal drobceno knjigo poezij in postal velikan" Na Kabn so si njegove Poezije prepisovali, prepisi so nmiali i/, toke \ roko, Zlasti pomenljiva sta se jim želela verza
Manj strašna noč je v črne zemlje krili, koi so pód sveilim soncem sužnji din>vi" Sivi dnevi so bili mani sivi, bolečine in ponižanja lažja, zakaj pesnikova misel je že zdavnaj osmislila njihovo trpljenje in dala celo smrti v taborišču smisel upora Sinn m bila vet samo izraz nemoči in popolnega obupa, pi»stala je tudi upi >r /< »per nečlov eške razmere. \ katereso bili Vrženi
Najbolj uporni so pri Prešernu našli še več: "Največ sveta Otrokom sliši Slave!" Misel torej, ki je dajala še drugačno upanje, upanje na uspeh zoper nemško in italijansko velesilo, k.iiti Slovenci nismo sami in majhni, z nami so tudi drugi Slov .mi / veliko Rusijo največjo državo na .svetu. Kp je iz (io narsa pobegnila ■ ismerica, so se dogovorili, tla Ixxlo sport ¡čili v taborišče kakšna je situacija na prostosti; kot razpoznavni zn.ik je bil dogovorjen prav navedeni v erz. Ta je v njih budil občutja pripadnosti slovanstvu k<>) veliki sili, ki je sposobna Uspešno p< »stavili se po robu ogromni mcx i sil osi Ta občutja so hila v časih bolj ah manj brezobzirnega einocida, ki so mu lull izpostavljeni Slovenci, eden izmed glavnih temelje1! nji hove zavesti o nacionalni samobitnosti.
ldentite se vedno oblikujejo in potrjujejo v odnosu do Drugega Ker katoliška vera ni mogla biti dovolj trdna opora za utrjevanje njihove ne italijanske samozavesti, so občasno takšno Iskali in našli ludi v navezovanju na posamezne pretl-krši anske naiodne tradicije Tako so si v Cionarsu 23- junija 1942 pri laboriščnih oblasteh izprosili dov<>ljenje. via so smeli kurili kres (s katerim so po dnevniškem zapisu Albina Zupančiča proslavili prvo obletnico, "otl kar smo pod v eliko in lilog(>čno [talijo v borbi proii gigantski komunisiični Rusiji") Milan I Ireščak. njihov predstavnik pri komandantu sektorja, ie prepričal Maechija da gre za narodni običat-Slovencev brez političnega pomena Na predvečer sent ja nže vega so prišli v nevtralni prostor, kjei je tedaj že stala pripravljena velika grmada Na oder je stopil Ante Blaj in v "zelo ognjevitem in borbenem govoru" obudil spomin na kresova nje starih Slovanov < )zrl se je proti Krnil, izginja jočem v niiakovih. in govoril o domovini lam zadaj. Morda bi se poslušalcem ob drugi priložnosti g< >v i>rniki>ve I lesede zdele ol>raliljene fraze. It ida I istega v ečei a so se vse < iči obrnile proti v z hodu. t. jovoril je še naprej: o kresovih, ki jih prižigajo sovražne roke, in kresov ih, ki bodo to noč zagoreli po gozdovih. Za njim so nastopili še recitatorji Murnov i h in Prešernovih pesmi, pevski zIxji ie zapel i HI I Vala do Triglava in svi >j repertt >ar narodnih pesmi Ko je bil priigrani končan, so vsi skupaj, to se pravi približno tisoč petsto ljudi, zapeli Hej Slovani. Nato so plesali kolo, vriskali in prepevali v se po vrsti od Terzinke naprej, "k( >i tla je že svoboda 1' Siillpatizerji Nt Hi so čutili ob vsem leni nekako demonstraciji >. ki je sicei potekala I »rez incidentov, a je slehernega udeleženca napravila "bolj samozavestnega", -Menili so, da je bilo kresova nje "prava narodna manifestacija.
ki je dobila obeležje jiripadnosti osvobodilnemu gibanju slovenskega naroda" ' " Nekaterim med njimi se je celo zdelo, tla se je po taborišču tedaj razlila "rdeča svetloba", najbolj vneti pa so preti barako /a ujete pripadnike Rdeče armade videli mladega vojaka, ki je od daleč opazoval kresov.ulje, kako se je vzravnal v pozor in nepremično držal desnico v pozdrav. '' Versko vprašanje je postalo politično v prašanje par excellence tudi zaradi tega, ker je duhovščina v Ljubljanski provinci na verskih čustvih ljudi skušala graditi politične cilje. V t ionarsu in kasucie v Reniceiju je taboriščna ()l- spodbujala inlernirarice, naj bojk< ilirajo maše in s teti) manifestirajo svojo zavest Upora. Take "direktive" so po spominih Lojzeta Bukt)vca "v glav nem tudi pravilno razumeli in si > hodili k maši le najbolj zaostali ljudje" Nasprotno naj bi se po istem viru tako imenovani zaščiteni verskih obredov "zelo vneto udeleževali".
Razvoj dogajanja na svetovnih bojiščih je vedno l>olj jasno kazal na obrat v vt ijni sreči Ker s< > pričakovali da jim 1*> konec vojne in poraz sil i isi prinesel težko pričakovano svobodo, so se poslej toliko laži1 identificirali z nosilci V )B. zmagovalci ne pa s poraženci. Zaradi sprememb na vojaškem in političnem prizorišču v svetu in v domovini je bilo v se manj "klerikalno" m "nacionalno" usmerjenih na eni strani in vse več pristašev NOB na drugi Na lak razvoj je močno vplivalo Ulili izpuščanje internirancev od jeseni 19 t2 dalje. ko so poleg najbolj oslabelih odhajali pretežno listi, ki so jih priporočili duhovniki in t irazji >1 i je vi župani
Delovanje aktivistov < »■' po laboriščih je bilo tesno povezano / "bojem proti reakciji" V času številnejših izpustov so pre pričevali v račajot e se, naj se ne vključijo v lielo gardi i Govorili so jim o sianju na bojiščih v Afriki in Sovjetski zvezi in o prolinarotlnem delovanju nekaterih duhovnikov Da pri tem ni manjkalo namigovanj, tla se kmalu vrnemo in uredimo \se, kakor je treba. je jasno..." (Winkler I9f-r 1H6-IN7) Organizacija OP na Rabil je izvršila marca I9 t5 referendum posebne vrste" < Mijavtli so posebno "pov elje komandanta laborišča". tla pojde takoj domov vsakdo, kdor se prijavi v oborožene be loga rdi.stične enote Vse taborišče ie razpravljalo o tem "razpisu", prijavilo pa se je 1.5 % vseh interni ranče v v moškem delu taborišča "Tako je bilo vodstvu popolnoma jasno, tla je ogromna v ečina inlernirancev na strani < )F, koga se je treba v arov an, kdo Utegne biti vohun "w
V pridigah so jim sicer večkrat ponavljali, tla je oblast od Boga: oblasti morajo bili zatorej pokorni Pokorščina, poniž nosi jc sploh ena najlepših čednosti, nepokorščina pa je greh. ki terja kazen. Trpljenje v taborišču mora jo sprejet i kot kazen za greli, za v se sv oje grehe, še zlasti za nepokorščino. Na la način so zbujali v vernikih močna občutja slabe vesti. Internirana namreč nišo sprejemali vere samo kot nekako globinsko (metafizičnoJ razlago Zgodovinskega dogajanja, ij praviloma kol apologijo obstoječega stanja. Večina inlernirancev takšnega stališča po notranji logiki taboriščnega življenja ni mogla sprejeti in je. prav nasprotno, v vet i iskala izhod i/, slisk obstoječega Stanja, tj. utopijo, Zaradi prevelike stiske so jih takšne pridige vse več in vse bolj odvračale od cerkvenih
32	M Mäht,rk\ <,/> eil. str. 87.
33	/ Kozak, o]}. ¿H„ str .125.
34	Lojze BuLsoim. Illterimei/sko Iti/» inste (It,mus m Renieei. Aiillr Inštitutu :ti norejšo z¡>odoriilO Ljubljana. Fund Med roj n¡ .pumita' Ljubljana /9>5. str. 26.
35	j Mariinclč, Hex (¡onursu, sir 9.v
36	J K<nal,\ ibidem
37	/. Bnkonic. <>j>. cil.. str
38	Prt meek ürentHvc et ai tur >. Rabshi -burnih Ljubljana ¡953. str ¡2(>.
GLASNIK SED 30/1996, št 4
27
RAZGLABLJANJA
obredov Kajti vera za večino ni bila sanic) izraz nemoči, ni bila zgolj opij za ljudstvo: bila je tudi upor zoper bedo in ponižanje. Verski obred je tako prej ali slej dobil še druge dimenzije K maši so nekateri hodili zgolj iz verskih nagnjenj, drugi iz poslušnosti itd Precej jih je prihajalo tudi iz špeku-lantskih računi >v "Svetohlinči pri nedeljski maši so klečeplazili preti ollarčkOm m sklenjenih rok zrli v božjega služabnika, misleč, da bodo zalo spuščeni domov: dokazati so hoteli tla se [)<>ž\ižgajo na komunizem in partizanslvo."
Vzrok za manjše zanimanje za verske obrede tedaj ni bil v tem. tla bi izgubili vero v boga. v posmrtno življenje itcl. Kot je zabeležil samostanski kronist, mu je taboriščni kural don l.uigi Štefani pripovedoval o globoki veri med taboriščniki Don tuigi je bil kar presenečen nad njihovo pphožnostjo in si zlasti nad tem, da so se preti smrtjo vsi radi «povedali; Sam je namreč pnčak<ival, tla bodo pred smrtjo preklinjali in psovali. ne pa se spovetlovalú oni pa so vse pozabljali in se sknišeno spovedovali. [>o verskih Obredov so posta(ja)li brezbrižni, kel so bili "človečanski nauki krščanstva v strahotnem nasprotju / divjanjem fašističnih straliovalcev". Potrdilo za tO je tutii dejstvo, da je zaprisego Kabske brigade opravil po verskem (ibiedn Jože Lampret. kurát XIV, divizije. V krajšem govoru je ob tet priložnosti poudaril, tla je boj slovenskega naroda za osvoboditev v najgloblji in najtesnejši zvezi s krščanskimi načeli, ki so načela bralstva, svobode in lju bežni
\ erska čustva tubi>riščnik<>v so pomembno vplivala tudi na razv oj občutij skupnosti in ic »varištva, in sicer s< i zlasti razlike meti ii|imi vplivale rit združeval no Ce so eni prosili pri upravah taborišč, tla bi jim bilo na kakšen način omogočeno spolnjevati verske dolžnosti, so drugi meniti, da bi tudi v tem morali paziti na svoje človeško dostojanstvo, V začetku julija 19£t2 so morali po maši. ki je bila v sektorju alfa, obhajanci iz bete poklekniti ob žični ograji in se z obrazi dotakniti bodeče žice, da jih je duhovnik lahko obhajal z druge strani žice Večini iz bete se je ztlel ta prizor "zelo ponižujoč". Za hrbti obhajam ev je bilo slišali godrnjanje: "Prokleti klečeplazi, da bi si vsaj popraskali nosove." O dogodku so na široko razpravljali še nekaj dni, pri čemer so prevladovali pomisleki tlo udeležbe verskih obredov na tak način "Verske tanaiike. ki so se pustili obhajati na tako ponižujoč način, so odkrito kritizirali Da so napravili sramoto sebi in nam vsem. tla je to narodna sramota)"11
Razlik, do katerih je prihajalo zaradi lega, niso bili zmogli preseči itn i takrat, ko je bilo to v njihov em najboljšem interesu. slabe življenjske razmere so povzročale, da so se taborišča sčasoma začela spreminjati V "žive grobnice", i miranjc v taboriščih je med prizadetimi vzbujalo seveda grozo in .strah ter krepilo protiitalijansko razpoloženje. Najbolj prišlo to tlo izraza, ko je stražar v CionarsU 24 avgusta 1942 ustrelil Rudolfa Kovača, ki se je sončil za barako I ¡boj je povzročil med internirane i veliko ogorčenje, V protest so priredili z.lx>r vseli internirancev. Zbori, ki so jih pripravljali kapi, so bili kakor polži. Ko je lože Kelbe zatrobil jugoslovanski vojaški "zbor", so se zbrali z "neverjetno naglico"; vrste so bile ravne "kakor
rezila".Vendar vsi niso šli na zbor. Nekateri tudi iz političnih razlogov, ker s< > zbor organizirali aktivisti t )F. Se-ve tla ni bilo konca fraz o nesolidarnosti. pieteti. Celo grozili so prikrito. Ločitev je bila popolna", je zapisal avtor tipkopisa Cronars ' Toda vsi "COI"" (tj., 11 con t ra oefovci") niso bili toliko t josletlni in nekateri med njimi niso bojkotirali zbora.
Za politične nazore pripadnikov in nasprotnikov OF je bilo značilno sklicevanje na narod na slovenstvo kot nekaj ne italijanskega, celo proti italijanskega Y skladu s tem si t veljali za prave Slovence politični somišljeniki njihovi nasprotniki pa so bili "čudni Slovenci". Prav tako so oboji prišli do sklepa, da so glavni sovražniki italijanskih oblastnikov Slovenci "Lahi mesto, da bi šl t v gozdove za tolpami, so lepo pO vaseh pobrali vse moške stare l i ali več let in jih vozili na Rab. kol pari ižanske ujetnike. Lahom je bilo pač vseeno ali dobe Slovenca doma v- hiši ali pa z orožjem v rokah v hribih. Zanje ni bil sovražnik številka l komunist, ampak Slovenec, katerega je treba iztrebili i/ zemlje, na kateri živi " J Toda čeprav so nas prOiniki \< )H prišli v tem do istega sklepa kot njegi ivi pristaši, so se vključevali v oddelke VIVAC in v njih "popravljali italijanske napake" pri zatiranju \< Hi v prepričanji!; tla najbolje služijo svojemu narodu, če se borijo za narod vero in boga proti največjemu sov ražniku komunizmu
Čeprav sta bila bes in gnev tlo zatiralcev zaradi umiranja sosedov skupna Vsem intciniiaiiccm so se iz istega razloga krepila tudi medsebojna nasprotja, pogojena predvsem z različnimi političnimi naz<>ri p<>sameznik<>v 1'ristaši NOB si namreč dolžili za množično umiranje v taboriščih fašistične krvnike in domače izda jalee", medtem koso nasprotniki NOB meti njimi krivdo za to pripisovali laški vojski in komunistom" Ta nasprotja so ve v mnogih primerih zaradi zunanjih vplivov v taboriščih še poglabljala, tako tla je med interniram i vladala ponekod kar "vojska v- malem". Zlasii "ofarji" in "beleki" so grozili drug drugemu, da bi morali ostati "za vselej v tal torišču klaftro globoko pod zemljo" 1 ('niče nje političnih nasprotnikov je postala kar ena izmed glav nih točk v programih [)< jlitičnih < irganizaoj v tab< >rišči!i medsebojne i >btož-be pa tako hude, tla v mnogih primerih ni bilo niktlar več mogoče mimo njih.
Navedeno etnografsko gradivo kaže na velik v pliv verske zavesti za družbeno konstrukcijo resničnosti, in to tudi pri tistih, ki niso bili verni ali so ji celo nasprotovali. Prav (katoliška) vera jim je dajala okvir in temeljne elemente za osmišljanjc taboriščnega sveta in dogajanju v njem. Zgodovinsko dogajanje, ki jih je zajelo v v rtinec nezaslišanih krivic in v katerem so se počutili povsem nemočni, je bilo samo po sebi za ogromno večino meti njimi povsem nesmiselno. Zalo so ga skušali osmisliti To pa so /v ečine počeli tako. tla so dejstva spreminjali v "dejstva", ki so ponazarjala "gibalo" zgodovinskega dogajanja. Takšno "gibalo" so mnogi prepoznavali v volji in delovanju "višjih", izven človeka in njegovega sveta Stoječih sil s čimer so zgodovino pretvarjali v hiero-fanijos Dejansko dogajanje so v tem procesu sproti prevajati z mitskimi kategorijami, njegove akterje pa v arhetipe (heroje ali pošasti). Zgodovina je tako posta(ja)la "metafizika" zgO-
39	/■ Šiišteršlč. Trg lakote, sir. 9,s'-w.
40	!-. Potočnik KuiKeiilmcijska tahorisá' Rab Koper ll) 75. sir. 26iS\
41	,-t Muršič, oj>. t /7., sir. JH-39.
42	L. Bilk/rac. op. cit„ str J,S*.
43	Arltit Inštituta zet iiotv/šo zgodovino LJubljana Fondi Slio/ijsLv tloiiii kIí '¡ne pisa rt ic; fascikd ijo
44	/i Ha hi C Rtih t Ameriška doimiina IJi Clerelaucl 1952, str. J.
45	Kan-i Manser Ljudje pod bičem. Hílenos Aires /96.i str 200.
28
GLASNIK SED 30/1996, it. i
RAZGLABLJANJA
clrn im'. to sl* pravi. razodeva nje volje in delovanja "višjih" m| in hkraii navodilo za ravnanje, zlasti za odnos do tistih. v katerih so iz lega ali onega razloga prepoznali mitskega nasprot-
nika I ega pa je bilo seveda treba ne glede na narodnost brezpogojno uničiti, da hi mogel na svetu spet zavladati red
Summary
RELIGIOUS BELONGING AND NATIONAL IDENTITY IN EXTREME CONDITIONS Boiidar Jezerilik
In this article the author deals with the quest ion how the religious belonging of the Slovene internees in Italian con cent ration camps during the World War l\vo was shown and bow it influenced the social construction of reality, that means their definitions of themselves and the camps social world. During the World War Two the Slovene ethnic territory was divided between three countries, each ol them planning to suppress the Slovene identity as stieh. The question of a pet.son's identity was perhaps the most problemalized t ight in the concentration camps, since they had been built on the consistent denial ol all the rules and conventions ol the civil world, and the certainties ¡lull Were based on them I he ethnographic material stated points at a great influence of the religious consciousness on the social construction ol reality, even with those who were not religious, or, what's more, were opposed to religion It was the (catholic) religion thai gave them frames and basic elements for making sense in their catnp-world and all that happened in it The historic happening it.sell, which drew them into tile whirl of terrible injustices and in which they fell U itally powerless, was completely senseless to most of them. That is why thev tried to put some sense in it. And they did this by changing I acts into "facts" that illustrated tile "m< »live power" of the hisi< >r|c happening. Many recognized such "motive power" in the will and activities of the forces "majeure" standing outside of man and his world, with Which they were converting history into hierophany In ilns process the actual happening was simultaneously translated by mythical categories, and the actors by archetypes < heroes and monsters), that is I iow history became the "meta physics1''of history. that IS to say. the revealing of the will and activ ities ol forces "majeure", and at the same time an instruc tion of acting -especially in rclanon to those in whom, for some reason or other, a mythu a I enemy was recognized And irrespective of his nationality lie absolutely had to be destroyed in order that order might rule the world again
GLASNIK SED 36/1996, it. 4
29