PRIMORSKI DNEVNIK ** >- a s i l o osvobodilne fronte za s lovensko p r i m o r j Ig«*■ W5 - Cena 4- Ur« TRST, četrtek, 31. oktobra 1946 UREDNIŠTVO In UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 I. Tel, at.: Ur. 93806, 93808 • Upr. 93807. Rokopla.; ge ne vračajo Kljub raznim načrtom, ki bi jih delali, bo prišel čas, ko bo ljudstvo moglo samo s svojo trdno voljo rešiti svojo usodo, ne pa da jim jo bodo drugi krojili. Maršal TITO giMIC V SKUPSC1N1 ZJV Jugoslavija odklonila pariške predloge Podonavske konference se ne bo udeležila In zahteva povragiio rečnih ladij od Američanov ^ushing Meadows, 30. — DanaS. k zasedanje se je vršilo v znanju odgovorov in odmevov na •jhjšnji Molotovljev govor. Ame-delegat Austin je pristal na ^letaki predlog o razorožitvi, pa se je izrekel proti vsaki P^inembi člena 27. ustave ZN, " govori o soglasnosti. ^fttočasno z glavno skupščino je ?®dal Varnostni svet ob prisotno-vtovjetskega zunanjega ministra lotova, ki tako ni mogel priso-ri^ti zasedanju skupščine. Na Tj^Anju Sveta je govoril poljski Lange, ki je zahteval, da j**^ostni svet preučj špansko vpra-!*• Molotov je podprl poljski j^dlog, naj se špansko vpiažanje £WČi v dnevni red zasedanja. Se. J® bila nato prekinjena. ^"Avno tajništvo ZN je prejelo P®* brzojavko albanskeba pred-j*Wka vlade Hodže zaradi križa. ™>}a štirih angleških vojnih ladij .Albanskih teritorijalnih vodah oktobra. Londonski vladni se pa izgovarjajo, da je preliv preozek, da bi mogle ladje pluti izven teritorjal- Vod. Simičev govor današnjem zasedanju je prvi 1 avstralski delegat Norman H, ‘n> Iti je zopet pogreval svoje ^ ^ teorije proti vetu. Na obtožbo, i^kje včeraj izrekel Molotov, je JJj^voril, da ni še prišlo do usta.no-Ij/* Varnostnega sveta o kolonijal. j- Področjih zato, ker glavna skup. lj'.a fe ni o tem sklepala Proti ^ otovljevj zamisli je zagovarjal Lj^Ški sistem nadzorstva nad a-o silo. L™ Jb^°nski delegat Camille Clha-88 je zavzemal za begunce, je spregovoril jugoslovanski ^ gat, zunanji minister Simič, h 88 je izrekel proti vsaki ^mb; določila o pravici veta. Dejal je: »Negativna stran sedanje, ga položaja je, da obostojajo nape. tosti in nesporazumi med državami, v kalere so vštete tud; velesile. Na pariški mirovni konferenc; so sprejeli celo vrsto priporočil proti željam neposredno zainteresiranih držav. In priporočila glede mirovne pogodbe z Italijo so take, da jih glavna žrtev italijanskega napada ni mogla sprejeti. Posledica je torej bila neuspeh. In kje ležijo vzro. ki? Glavni razlog tiči v načinugla. sovanja, ki so ga uvedli namesto, da bi iskali sporazumnih rešitev. Britanške čete so bile v Grčiji, ko se je odločala končna obl ka grške vlade. Ta prisotnost je dala protidemokratičnim elementom široke možnosti, ker so .se imsli za zavarovane. Nekateri izmed njih so se celo spustili v nevarno gonjo proti sosednim državam, l je Albanija, Bolgarija in celo . -igosla-vija in to zato, da bi odvrnili pozornost grškega naroda od notranjih vprašanj in težav, ki ga tarejo. To predstavlja kršitev ustave ZN in ogrožanje neodvisnosti Grčije, to je na Balkanu, ki je tako važno področje.,. Simič je nato ponovil odklonilno stališče, da se Jugoslavija ne bo udeležila podonavske konference. Pristavil je: »Zahtevamo brez oklevanja, da nam vrnejo rečne ladje, ki Jih zadržujejo na nekem področju, kajti te ladje ao naša last. Vprašanje vrnitve teh ladij nima nobene zveze z ■rešitvijo podonavskega vprašanja.* Simič Je na koncu podprl Molotovljev predlog o razorožitvi in predlagal, da skupščina poseže v špansko vprašanje. Austin za vefo ln za razorožite? Ameriški delegat Warren Austin je izrekel pripravljenost ameriške vlade, da z ostalimi člani ZN sode- Kongres zadružnih zvez FLRJ navzočnosti delegatov Julijske krajine luje pri razorožitvi. Dejal je tudi, da je ameriška vlada pripravljena dati popolno poročilo o vseh svojih oboroženih silah na tujih ozemljih. Nato je Warren pvedložil skupščini, da vpiše Molotovljev predlog o razorožitvi na dnevni red diskusij. Ameriški delegat Je pristavil, da Je pravilno, da je Sovjetska zveza, ki ima močno vojsko, dala pobudo za to vprašanje, kakor je bila dolžnost ZDA, da predlaga ukrepe za preprečonje izdelovanja in uporabe atomskih bomb. Austin je zagovarjal tudi pravico veta in se izrekel proti spremembi člena 27. ustave ZN. Na koncu se je Austin tudi pritožil zaradi nezaupanja, ki ga imajo nekateri člani do ZDA, češ da med vojno to stanje ni obstojalo in da bi moralo priti do soglasja pr! graditvi miru, kakor Je to b!lo pri vojnih naporih. Veličastna zmaga Nad 95% volivcev za Osvobodilno fronto Beograd, 30. Tanjug. — Po doslej dospelih rezultatih je nad 95% volivcev na volitvah za slovensko ustavodajno skupičino volilo za kandidate slovenske Osvobodilne fronte. S to veličastno udeleibo pri volitvah za prvo slovensko ustavodajno skupičino je slovenski narod porazil vse protinarodne elemente, nted katere je priiteti tudi proti-ljudsko duhovičino. V Trbovljah in v KoCevju je O-svobotftlna fronta dosegla do 98% glasov. Zdruiilev dveh strank v Jugcslaviji Beograd, 30.'— Dve jugoslovanski kmečki stranki »Kmečka zveza* in »Ljudska kmečka stranka* sta sklenili stvoriti enotno stranko. Stranka se bo imenovala »Stranka* kmečke enotnosti* in bo dobltve ljudstva v osvobodilni vojni, podpirati bratsko sodelovanje vseh narodov Jugoslavije in braniti neodvisnost države. Sprejeli so tudi resolucijo, ki se izraža za še tesnejše odnošaje z ZSSR in drugimi slovanskimi narodi ter z vsemi miroljubnimi narodi. Nova stranka sprejema v celoti program Ljudske fronte in se obvezuje, da bo delovala za njegovo izvedbo. Nova bolgarska ustava Sofla, 30. — Bolgarski ministrski predsednik Kimon Georgie v je izjavil, da se bo nova bolgarska zbornica, ki je bila izvoljena v nedeljo, sestala prvikrat 7. novembra. Poglavitna naloga zbornice, je izjav!) Georgiev, bo izdelanje nove bolgarske ustave, ki jo je bolgarsko ljudstvo že odobrilo z referendumom 8. Pismo g. podpolkovo ku Bovvmanu V znamenju svobode tiska terja mladina svoje glasilo Val ogorčenja je zajel vso naso mladino, ko je zvedela za ukrep upravne oblasti, ki ne dovoli, da b' »Glas mladih- izhajal kot glasilo antifašistične mladine. Iz vseh krajev prihajajo protestna pisma, v kattr.h miad.na opisuje svoje trpljenje pod fašističnim režimom, svojo štiriletno junaško borbo proti o-kupatorju in neizmerne žrtve, ki j.h je doprinesla za svobodo. V teh pi-1 mladina Je bila in bo ostala vedno hotel zatret; in uničiti naše demokratično ljudstvo. Naša mladina je napolnila rižarno v Trstu, Liparske otoke, Ponzo, Dachau, Auschw.tz in nešteto mučilnic, toda ni klonila. Ali je mogoče pričakovati od ta ke mladine, da bo po vojn; ostala prekrižanih rok? Da bo pustila teptati najosnovnejše pravice sebi in svojemu ljudstvu? Antifašistična smih se zrcali resnost ra zavest, ki je lastna samo onim, ki so trpel' m ki poznajo svoje dolžnosti. na čelu v borbi za svobodo in demokratične pravice, za bratstvo in edinstvo vsega primorskega ljud- Kjerkoli je bilo trpljenje in bor- stva, za boljšo bedočnost svoje domovine. Naša mladina je prezrela, da bi po ves dan pohajkovala ali pa se pečala s črno borzo, da bi se ukva- ba, je bila naša mladina prva, ker se je zavedala, da samo z žrtvami laihko doseže svobodo svoje domovine. Prva je bila v gorah, ko jo je z val klic zatirane domovine, rjala s plehkimi zabavami, ker je s svojo krvjo je prva poškropila j lastno samo oni šovinstični in IZJAVE NJIH GEHERALISIMA STALINA POMEN IN ODMEV V SVETU Beogradu se je v ponedeljek pr v j kongres zadružnih zvez ^Soslavije. V imenu zvezne vlade iharšala Tita je kongresu prisodi pr:dsednik gospodarskega ri-a Bor.s Kidrič. Navzoča je bila j,,1 delegacija bolgarskih zadruž-Hž ‘Q del:gaci^a madžarsko za-itv * zveze. V častno predsedni-bila z navdušenim odobra-izvoljena maršal T.to in *Vol* ICidr'6’ P®18® nJib pa so bili aik KaI vsi predsedniki vlad ljud-™ rePUblik. Jjovor ministra Kidriča . kratkem pozdravnem nagovo. j8 dobil besedo minisier za in-t ;n predsednik gospodaril^ sveta Boris Kidrič, ki Je da predstavlja ta kongres - dspeh in veliko zmago za vse ^■°darstvo Jugoslavije. V star; *8lavijj 80 take kongrese prire-r** močne množične osnove vire* poprejšnjega dela na sa-terenu, ki daj« kongresu eo-r P°dlago. Temu se ni čuditi, L;|*° kongresi v stari Jugoslaviji naI°e°> da ljudskim množl-r j1'>^Vzamcjo one pridobitve, ki Urn k dosegle s svojim delom in ^ borbo. *'o je nato poudaril, da se dr. |H»01j Sospodarskl sektor vedno V,!!0119ol*dira v korist najširših Vrl ‘b množic in se 'pripravlja °o izvajanje velikih gospo-dejanj. Ugotovil je nato, milijonov lir °bn..vj reških zgradb tri. Hi riesečnem. ^Tekmovanju za 'No ■JO*la zgrajeni dve velike S*l t.*.*80 Prostori, kjer bo po- 6o ^ g -‘“d* relki mestni ljudski od- ■ Pi. 9 teh gradbenih del bodo tudi poslopja, bi so W-V, volne teiko polkodovana. det V,ek teh velikih obnovitue--< 0*° ** prifela v velikem ob-ena dela v samem u • kjer se popravlja prt-p0r' je bilo skoraj popolno-in onesposobljeno za oa*c*. S tem st bo Reka " 'V m m 1/1/ ^ Ni ono mesto, M Ji po J* togi in kot vaine- ^ l>rin^“'r^1 v sklopu Jugosln Jr® p0 otvoritvi mameni- jg *>u- preko reke RiieMne, - m® meja d el'ta Su- bosta ti dve mesti °d*lej spojiU v eno samo. da državni sektor ne bi dosegel ta. kih uspehov ln ne bi bil zmožen, da se z vso silo pripravlja na nova velika gospodarska dela, če se ne bi od samega začetka svojega razvoja naslanjal tudi na pomoč zadružnega sektorja. Obratno pa ne b; niti zadružni gospodarski sektor dosegel svojih uspehov in pogojev za nadaljnji razvoj, temveč bi postal pl:n razn.h špekulantov in izkoriščevalcev, če se ne bi od samega začetka svojega razvoja naslanjal na državni sektor. Z navdušenjem Je bil sprejet govor delegata slovensko ita. lijanske zveze ljudskega zadružništva Julijske krajin:, ki Je pozdravil kongres v imenu včlanjenih zadrug in vsega ljudstva Julijske krajine. Nato je kongres pozdravil predstavnik bolgarskega zadružništva. Njegov govor je bil sprejet z burnimi vzkliki a bratstvu narodov Bolgarije in Jugoslavije. 14.000 zadrng Iz podočila o delovanju Tn stanju zadružništva v Jugoslaviji je razvidno, da je danzs po vsej državi 14.000 zadrug, ki obsegajo ogromno večino kmečkih in mestnih gospodinjstev. Danes Je v Jugoslaviji nad 7 tisoč nabavno - prodajnih zadrug, v mestih pa je nad 700 mestnih delavsko - nameščenskih potrošniških zadrug. Na deželi je okrog dva tisoč proizvajalnih zadrug. Do sedaj imajo v Jugoslaviji okrog 350 kmečkih delovnih zadrug, v katerih Je včlanjenih okrog 25 tisoč kmečkih gospodarstev. Te zadruge lirfajo okrog sto tisoč hektarjev zadružne zemlje. Največ takih zadrug so ustanovili kolonisti v Vojvodini in Slavoniji. Zadnje izjave generalisi-ma Stalina v obliki odgovorov na vpraianja, ki mu jih je zastavil tS. oktobra zastopnik ameriške agencije sUnited Press» g. Hugh Baijllie, so zelo vaien mednarodni politični dogodek Priile so namreč v času, ko je vojnohujskaSka gonja na vitku, in so — po velikem odmevu v svetu sodeč — zelo pomirjevalno] vplivale na svetovno javno mnenje. Pomen teh izjav je tem veSji, ker bodo nudile Svetu zunanjih ministrov snov za razmišljanje, preden dokončno uredijo mirovne pogodbe. Prav tako bodo vodilo delegatom na zasedanju skupičine ZN pri iskanju sredstev za utrditev miru in za preprečenje nove vojne. Tri važna vprašanja lahko izluščimo iz teh Stalinovih odgovorov: ■m 33 n*- • 3 '"S pipiniSilf njena Aaloga še bolj utrditi zvezo ■ septembra, ko se je izreklo v velik; kraški kamen, okupator se je vrgel! neofašistični mladini, ki se na dru med delavci in kmeti, utrditi pri-1 večini za republiko. j najprej ravno na mladino, ko Je K1 način ne zna izživljati, ki nima 1 ž'vljenjskega izkustva, ki ne živi z ljudstvom In ki sploh nima nikake-ga programa. Naša mladina se je prekalila v borbah in mučilnicah, zajela je globoko iz zakladnice izkustev svojega trpečega ljudstva ter mu ostala zvesta. «Boriti smo se prot; fašizmu, za demokracijo. Zato zahtevamo, da ostanejo naše demokratične pridobitve neoskrunjene. V Gorici in Trstu izhaja na desetine časopisov, k' širijo lažnive vesti, zelo podobne fašistični propagandi. Da se slovenski antifašistični mladini ne dovoli njeno glasilo, gotovo n! znak, da v coni A vlada svoboda t'ska. Hočemo naš list «G!as mlad h* In ne bomo nikdar odnehali od naše zahteve*, pribija v svojem protestnem pismu mladina iz Biljane. Mla-d na iz Brd piše med drugim: »Zakaj ZVU ne ovira desetine reakcionarnih časop'sov, v katerih se Je do včeraj izražalo sovraštvo do samih zavezn'kov in v katerih se še danes podpihuje šovinistično sovraštvo proti nam*. Ali bodo upravne oblasti ostale gluhe na zahteve svojih nekdanjih soborcev, ki so Jim za njihova junaštva pošiljali nešteta priznanja ? ■IH'1: ■: sssssa 1. vpraimje mirovne pogodbe med Jugoslavijo in Italijo; t. nemSko vprašanje tn J. vojnohtujskaiko gonjo. ,,Jugoslavija lina razlog za nezadoi/oljsti/o“ Železniško omrežje ? Bosni hitro obnavljajo Beograd. 30. . Tanjug — Železniško omrežje Bosne inHercegovine, »ko omrežje Bosne in Hercegov-ne, do, naglo popravljajo. Promet se ponovno normalno razvije in zato se je treba zahvaliti požrtvovalnemu delu želizničarjev in prebivalcev. Nove zgradbe in staln; mostovi nadomeščajo začasne zgradbe vzdolž železniške proge. Zdaj gradijo nad 400 velikih in manjših mostov, postaj, kurilnic in drugih, poslopij. Prometno omreile v tfojvcd.ni Beograd, 30. . Tanjug — Tr deset tisoč oseb Banata se je udeležilo zborovanja, na katerem Je minister za industrijo Veselinov govoril o obnovi. Predvidevajo zgraditev dveh novih železniških prog In sedem avtomobilskih cest, ki bo. do povezale Vojvodino z drugimi I osnutki se namreč skrivajo prsti pokrajinami. I mednarodnih trustov, tol »e hočejo Glede prve točke, ki nas v prvi vrsti zadeva, je ameriški nox>inar vpratal Stalina: — »Kakšno je sta-kSče Rusije do sklepa Jugoslavije, da ne podpiše mirovne pogodbe z Italijot» — Odgovor Stalina: «/«-goslavija ima razloge, da je nezadovoljna*. Ta izjava, ki prihaja iz najvišjtga mesta v Sovjetski zvezi, je podkrepila odločno stališče jugoslovanske vlade glede zaščite prebivalstva Julijske krajine pred tujimi osvajalci. Dala je tud* posj-ben povdarek nastopu sovjetske delegacije, ki je s tako vnemo branila na mirovni konferenci koristi primorskega ljudstva, ki mu bo ta izjava solidarnosti v veliko bodrilo. Končno pa te besede potrjujejo domneve ameriških komentatorjev, ki so še pred kratkim pisali, da namreč Sovjetska zveza neomajno vztraja na svojem stališču glede tržaškega vprašanja. Velik odmev v svetu so imele Sta. Itnove izjave o Nemčiji, toi stopa vedno bolj v ospredje mednarodnih razgovorov. Saj bo svet 5 zunanjih ministrov na novembrskem zasedanju moral določiti glavne smernice za mirovno pogodbo z Nemčijo, ki predstavlja preizkusni kamen miru in varnosti v Evropi. Gene ra lisi m Stalin je ponovno pribil, da ima Sovjetska zveza za-padne poljske meje za dokončne. Tako so enkrat za vselej zaprta vrata eDrangu nach Osten> in pa tistim, ki bi še radi mešetarili na račun starih poljskih pokrajin. Za demokratično enotno Nemčijo O ureditvi Nemčije je general 1-*im Stalin izjavil: eTreba je obnoviti ne le gospodarsko temveč tudi politično enotnost Nemčije». Dovoliti je treba nemškemu ljudstvu, da obnovi svojo trgovino ln industrijo, tako da bo lahko zadovoljilo svojim potrebam. Mogoča je tudi ustanovitev osrednje nemške uprave v rekah Nemcev, a pod zavezniškim nadzorstvom. O sredstvih za preprečenje, da ne bi Nemčija več predstavljala nevarnosti za svetovni mir, pravi Btalin, da je ztreba stvarno izkoreniniti ostanke fašizma v Nemčiji in Jo do kraja demokratizirati». Stalin je obtožil nekatere zasedben^ oblasti, da ne izvajajo potsdamskih sklepov glede demokratizacije Nemčije. Ravno v demokratični ureditvi {notne Nemčije pa je glavno sredstvo za rešitev nemškega vprašanja. Za raznimi federilističirmi polastiti raznih delov Nemčije in nahujskati posamezne nemške državice drugo proti drugi, da bi laže ribarili v kalnem. Podobne separatistične rešitve predlagajo tudi francoski nacionalistični krogi, ki pa pozabljajo, da bi določeno štev.lo nemških državic predstavljalo prav toliko kasnejših eanšlusov», toi bi pretresali svetovni mir. Zato je razumljivo, da so ti krogi rezervirani glede zamisli o enotnosti Nemčije. Nasprotno pa francoski napredni tisk pozdravlja te izjave, ker vidi ravno v končnem izkoreninjenju nacizma Jamstvo za varnost francoskih vzhodnih meja. Francoski list »Ce soir* piše: lEvropski narodi nimajo prav nobene koristi, da bi obdržali v osrčju Evrope otok gospodarskega mrtvila*. B temi izjavami so odpadla vsa sumničenja, ki so }\h SirtH v zapad-nih državah, češ da Si hoče Sovjetska zveza urediti v vzhodni Nemčiji svoje zprivatno lovišče*. Prav tako so pozdravili te izjave tisti, ki nočejo, da bi prišlo do razkola na dva dela. Poluradni eTimes* pravi, *da so Stalinove izjave, ki predstavljajo velik napredek na poti do sporazuma, povsod sprejeli toplo in so ugodno znamenje za sestanek sveta 5 zunanjih ministrov.* Britanski delegat pri ZN Bhaunr-cross je izjavil, da bo svet Štirih skrbno proučil Stalinovo zamisel, ko bo sklepal o mirovnih pogod- bah s Nemčijo. IAst tNew York Times» ima Stalinovo izjavo za «naj-važnejšo ln najbolj koristno sovjetsko politično izjavo po vojni*. Tudi voditelji štirih nemških stiank v Berlinu so toplo pozdravil« Stalinove besede In izrazili svoje zadovoljstvo zaradi napovedane pohnč-ve ln gospodarske enotnosti Nemčije. Obračun z i/ojnimi hujskači Zelo važni so tudi odgovori gene-ralisima Stalina, ki se nanašajo na rovarjenje vojnih hujskačev z Churchillom na čelu, s katerimi je generalisim temeljito obračunal. Deti namreč predstavljajo po Stali-Hoviži besedah največjo nevarnost za mir. eHujskaČe nove vojne je treba brzdati in razkrinkati*, je d(jal Stalin. Na alarm, ki ga je Churchill razbobnal po svetu, če! da je 100 sovjetskih divizij v popoln* opremi na sovjetskih zasedbenih področjih, je Stalin odgovoril: *Na zahodu, to je v Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Bfilgariji, Ru-muniji in Poljski ima Sovjetska zvtza sedaj skupno 60 divizij fvštev-11 pehoto in oklopne enote). Večina teh enot ima nepopolen efektiv. V Jugoslaviji ni sovjetskih čet. Po dveh mesecih, ko bo izveden dekret prezid.ja Vrhovnega sovjeta * dne tž. oktobra t. I. o poslednji de-mobilizacijski skupini, bo ostalo v vseh deželah *0 sovjetskih divizij*. Na vprašnnje, kakšno Je stališče sovjetske vlade do prisotnosti ameriških vojnih ladij v Sredozemlju, jo Stalin odgovoril, da je indiferentno. Na vprašanje ali ima Sovjetska zveza atomsko bombo ali kakršno koli orožje te vrste, je Stalin odgovoril z sne*. Stalinovo mnenje o atomski bombi ali o podobnem orožju kot vojnem sredstvu Je isto, kot ga je že svoje dni izrekel v svojem znanem odgovoru g. Wer-thu. Se pravi, da gleda Stalin v tej iznajdbi predvsem propagandno vojnohiuskaško sredstvo. Sporazumen je s strogo mednarodno kontrolo nad atomsko silo. Te izjave so močno prizadele vojne hujskače in delovale nanje, kot mrzla prha. Churchill je takoj izdal v odgovor posebno poročilo. Zasedanje Združenih narodov in ameriško javno mnenje Mnogi Američani ao ae prepričali, da Sovjetska zveza brani prav.čno stvar Dobro znani diplomatičn! komentator Boris Izakov, ki Je sedaj kot posebni dopisnik »Pravde* v Nev Yorku, poroča o svojih vtisih, ki jih j« dobil prve dni o delu glavne skupščine Združenih rarodov. Izakov poudarja, da vzbuja seda-dan je zajedanje pozornost vseh *n piše: Trditve, da se tako imenovani povprečni Američan malo ali skoraj nič ne zanima za politiko, ni v skladu z resnico vsaj sedaj ne v veliki ameriški prestolnici. Ljudstvo sledi z velikim zanimanjem zasedanju skupščine in o tem nas lahko prepričajo razgovori na ulicah, na cestni železnici- in v restavracijah. O tem nam priča tudi ogromna množica, bi se je zbrala na dan otvoritve zasedanja na ulici, kjer so bili avtomobili delegatov. Dopisnik pripominja nato, da je v zadnjih mesecih ameriški reakcionarni tisk hranil svoje bralce z nesmiselnimi in zlonamernimi proPsovjetske mi izmillloPnaml. Sovjetsko zunanjo jiolit ko so povprečnemu Američanu sistematično prikazovali v luči grotesk- Osramočen se izgovarja, da je v ae objavil številke o sovjetskih divizijah zato, ker jih britanska vlada ni zanikala. Nasprotno pa kažejo krogi, ki so se vznemirili vsled Churchillovega Kujskaštva, svoje zadovoljstvo, da Churchillove številke niso resnične. sNews Chronio-le* pravi: iMalo je verjetno, da bi Churchill mogel točno poznati moč sovjetskih armad*. sPopulaire* se strinja s Stalinom, rekoč; da je nevarnost slediti Churchillovi zamisli. Zanikanje Byrnesovih izjav o napetosti med ZSSR, in ZDA Generalisim Stalin je tudi zanikal tudi Bgrncsovo izjavo o naraščajoči napetosti med ZDA »n ZSSR. Stalin je prav tako pristavil, da je Sovjetska zveza še vedno zainteresirana, da dobi posojilo od ZDA. List »Ce soir* piše: »Ze sedaj lahko rečemo, da bodo ameriški uradni krogi podprl* mednarodno sodelovanje in torej tudi mir*. Spričo teh izjav nekateri pariški krogi že postavljajo antitezo med Stalinom In Egrnesom, med toplimistom* in ^pesimistom*. Stalinove izjave bodo imele tudi važne posledice na razpoloženje javnega mnenja v ZDA, ki so v polni predvolivni kampanji, katero hočejo izkoristiti mračne sile v svoje sebične namene na ta način, da prikazujejo Sovjetsko zvezo kot sovražnico mir«. Te izjave bodo samo okrepile gibanje, ki ga je v ameriškem političnem življenju sprožil Wallact in ki zahteva korenite spremembe notranje in zunanje politike ZDA na osnovi tesnega sodelovanja z vsemi demokratičnimi silami na sintu. naSafo na načelo soglasnosti velesil v Varnostnem svetu. Delegati ZDA, Velika Britanije tn mnogih drugih držav se niso mogli odločiti, da bi odknto zagovarjali sprpmembo pravil Združenih narodov 4n so se omejili na to, da so govorili o izboljšanju postopka. Celo avstralska delegacija si ni upala zahtevati nesporedno revizijo statuta. Kakor se vidi, n‘so bile lekcije, ki so jih sovjetski delegati dali avstralskim diplomatom na mirovni konferenci v Parizu, odveč. Mnogi ameriški in drugi listi, pripominja Izakov, so popre) razlagati vsebino avstralskih in kubanskih predlogov, M so biH vpisani ha dnevni red. Velika je bito dezorijentadja povprečnega Američana, ko je ViHnsfcl opozoril člane glaime skupščine na nevarnost, ki bi jo prinesla razprava o teh predlogih, in ko Je hkrati objasnil, da sovjetska delegao‘ja, ki že-h obširne svobodne razprave o vseh irprašanjIh, ne vztraja na teni, da bi avstralske in kubanske predloge stavili z dnevnega reda. Izakov pravi tudi, da je zelo značilen poraz, toi so ga doživele spletke južno afriške delegacije, ki Je skušala preprečiti razpravo o prišolbah indijske vlade glede ratl*ke, ki jo južnoafriška vlada de’a glede Indijcev v južni Afriki. Sovjetska delegacija, ki je i-odi-Ja borbo za ugoditev tej zahtevi Indic, je s tem prlsdllla fr'd-nnr-šala Bmutsa, da se je odrekel svojim poskusom grobega Byrnes se navdušuje za monarhijo v Spanld? London, 30. — Agencija AFP navaja članek dopisnika »Evening News» ki pravi, da namerava ameriški zunanji minister Byrne« predložiti Bevinu načrt, ki predvideva vzpostavitev monarhije v Španiji. Po Byrnesovlm načrtu bi baje prišel v poštev za novega kralja Don Juan. Neprestani nemiri v Indiji V šestih vaseh sto mrtvih in stop deset ranjenih Bombay, 30. . VZN — V Bom-bayu so uradno naznanili, da Je tilo do včeraj opolnoči v mestu 5 ljudi smrtno zabodenih in 17 ranje. nih. Skupno 25 eseb, med temi dva policijska agenta, je bilo ranjenih zarad; odmete steklenic s kislino proti tovornemu avtomobilu. Neki drugi avtomobil, ki je bil, kot pravijo, opremi j. n z zastavo Rdečega kriŽ3, so zažgali. V zadnjih petih dneh je bilo zaradi .zgredov med verskimi občinami v mestu Chepra (približno 70 km od Bombaja) in v 6 bližnjih vaseh po uradnih podatkih približno 100 mrtvih in 150 ranjenih. Včeraj zvečer niso zaznnanovali v Chapri nobenih neredov, toda in. dijske čete so bili pripravljene za vsak primer. Skupno 3000 beguncev iz raznih področ'j, kjer so bili neredi, so sprejeli in jim nudili pomoč v nekem taborišču, ki ga je pripravila vlada. Od polnoči dalje so se primerili v Kalkutj novi incidenti, med drugim požari in metanje kislin:. Neuradno računajo, da je bilo včeraj 24 mrtvih. V nekem mestnem predelo je množica, oborožena z noži, napadla tri ind'jske vojake, ki so se branil', dokler J.m ni pošlo stre. livo. Potem so jih nadvladali in pretepli. Niki policijski odhodnici pa je nato uspelo, da Jih je rešila pred množico. Pri tem Je ubila tri izmed napadalcev. Gandhi, ki j? prišel včeraj v Kalkuto, se Je razgovarjal z bengalskim ministrskim predsednikom Susrawardy. Anuieška policija stresala na Kitajskem m demonstrante Šanghaj, 30. (Tass). — V Kowloo-nu Je angl:ška policija ub.la nekega delavca, kar je dalo protiangle-škemu gibanju Južne Kitajske povod za man‘festaclje. 25. oktobra je priredilo v Kowloonu nad 1000 Kitajcev manifestacije. Angleška policija je streljala na demonstran te in ranila več Kitajcev. Nemške tovarne izdelujejo orožje za Anglito Kcpenhagen, II. — Dopisnik »Iz-vestlj* v Kopenhagenu poroča, da sc v britanski coni v Nemčiji nadaljuje izdelovanje orožja. Razstrelivo, ki ga pošiljajo v Veliko Britanijo, izdelujejo v tovacni za dinamit severno cd Kocina, ki je pripadala IG Farb. nindustrie. Tudi družba Mitteldeutsche Sprengstoff-werke v Langelshcimu izdeluje vojni material in v neki tovarni v Hamburgu izdelujejo komad« za britanske vojne ladje. Albanci beže iz Grčije Medtem, ko monarbo- fašisti satira .'o albansko manj« šlno, nudi nova Albanija Grkom polno svobodo nih zatrjevanj Hearstovega tiska. TaJto so trditi, da bo ob otvoritvi glavne skupščine prišlo vsekakor do oslr\h nasprotij med Sovjetsko zvezo in zapadnimi velesilami. Mnogo oseb je pričakovalo ta nasprotja z vznemirjenjem in zaskrbljenostjo, toda prvi dnevi tega zasedanja so bi k za te ljudi nekaj nenavadnega. Izakov govori nato o delovanju glavne skupščine, ki je razpravljala o dnevnem redu zasedanja. Kljub temu, piše Izakov, da je tu šlo za vprašanja postopka, Je to delo imelo načelni značaj. Govori sovjetskih delegatov so napravili tem večji vtis, ker so jih ImeU pred javnim mnenjem zapadne poloble in so jih oddajali po radiu, številni predstavniki tiska pa so jih komentirali. Zato so imel* to po* protisovjetski propagandistični krogi obilo dela s potvarjanjem bistva in namena teh govorov. Linija sovjetske delegacije je prišla posebno Jo izraza v razpravah glavne skuoSrine o vprašanju vpisa na i'un( red avstralskih in kuhane atoih predlogov ter o sporazuma ___________ _______ ___________ __________ glede statuta v točkah, ki se no- " načel Združenih :' narodov,- *enju. Tirana, 30. . Tanjug — Agencija Ata poroča o članku lista »Rude Pravo* o položaju albanskih ča-murskih priseljencev, kj ao morali zapustiti svoje domove zaradi preganjanja grških monarbo-faši-stov. V Albaniji jih sprejemajo povsod bratsko. Pisec govori nato o grški manj-šlniv Albaniji in poudarja, da je v razgovorih s predstavniki t« manjšin« izvedel, da niso Grki nikoli živeli tako svobodno kot sedaj v Albaniji. Blizu Arglrckastra ob grški mej d:la veliko število prebivalcev pri obnovi. To ljudstvo, ki Je v borbi proti fašizmu doprineslo mnogo človeških žrtev, si sedaj *Ne*o Porto Times* pripominja ob tej priliki, da je feldmaršal Bmuts zgubil bitko s Sovjetsko zvezo, in mnogi Američan* so se prepričali, da sovjetska delegacija brvmi le pravično stvar. Izakov pripoveduje, da se mu je po neki seji glavne skupščine približal neki znani amersšk* novinar, ki mu je izjavil: sSedaj sem prepričan, da lahko sodelujemo s SovjetslM zvezo*. Podobni glasovi zvenijo v tem smilsu tudi iz stolpcev tiska in ne samo iz levičarskega. Razume se, zaključuje Izakov, da te novice ameriškega tiska v ničemer ne spreminjajo dejstva, da se pričakuje resna borba v glavni skupščini. Cela vrsta znakov priča, da bi določene sile hotele spremeniti organizacijo Združenih narodov v orodje, t katerim bi hotele vsiliti svojo voljo drugim državam. Vesti, ki so se pojavile v tisku, da bodo predstavniki tl držav latinske Amerike stvorili neke vrste blok na zasedanjih glavne skupščine, zaslužijo pozornost. Ta blok bi se moral sestati enkrat ali dvakrat tedensko. Sam *New York Times* mora priznati, da obstoj tega bloka daje še večje moč sovjetskim argumentom v prid nespremembl načela soglasnosti velesil. Kakršen koli pa naj bo nadaljnji razvoj dogodkov na zasedanju, pravi Izakov, ni dvoma. da so pnd dnem delovanja sovjetske delegacije ie zapustili Sledovs « «nMlUm javnem prav gotovo ne želi povratka v Grčijo. Ob zaključku pravi pisec, da ni po vsej pokrajini Korcia srečal niti enega Grka, čeprav trd; grška vlada nasprotno. Prebivalci tega okraja dajejo jasno razumeti, da so grške zahtsvo neosnovane. Češkoslovaška se zanaša na lastne sile Praga, 30. — Ministrski podpredsednik Fierlinger Je glede odklonitve posojila 50 milijonov dolarjev od ZDA izjavil, da ne ve, ah se bodo pogajanja za posojilo obnovila. Pristavil pa je: »Naše zadržanje do ZDA je bilo vedno korektno in mislim, da gre tu za nesporazunrvlje-nje. Naj bo kakor koli, razvoj našega dvoletnega načrta in našega narodnega gospodarstva ni odvisen od tega posojila. Računamo izključno na svoje sile, pripravljeni pa smo sprejeti ponudbe drugih vlad. Zadržanje ZDA ne more na noben načn vplivati na našo zunanjo politiko. Na sovjetskem sasedbenem področju Nemčije ni brezposeln isti London, 30. — Moskovska radijska postaja Je snoči naznanila, da so na sovjetskem področju Nemčije zaplenili približno 4000 nemških to. varn ln da so jih postavili pod državno ai; občinsko upravo. Radijsko poročilo jg dodalo, da na sovjetskem zasedbenem področju u-porabljajo delovne moči »na najbolj racionalni način, ne da bi Jih trošili* |n da je proizvodjna premoga, lignita, avtomobilov jn tkanin na tem področju prekosila predviden« meje. Končno ao zatrdili, da na sovjetskem področju dejansko ne obstoji brezposelnost. MOŠKA. — Včeraj je bil g Moskvi podpisan med ZSSR la Švedsko dogovor za obnovitev rodne zračne proge med Moskvo la .ctokholmom preko Helslnklja. Finska vlada js dala svoj pristanek sa Izrabljanje letališča v Helsinkih. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 31. oktobra 1940. ljudstvo zahteva Poldrugo leto je minilo, odkar je ljudstvo osvobodilo svoje domove in pregnalo okupatorja. Vsi smo bili tedaj uverjeni, da je z uničenjem fažizma nastopila nova doba tudi za naSe Sole. Bili smo prepričani, da bo zavladala tudi po slovenskih Šolah na Primorskem tista svoboda, za katero se je ljudstvo borilo tako vztrajno in požrtvovalno, da ga je občudoval ves demokratični svet. Pa je priSlo drugače. Oblast, ki je v zadnjih petnajstih mesecih ru-Sila eno ljudsko ustanovo za drugo, se je letos vrgla z vsemi silami v boj proti slovenski ljudski Soli. Odstavljajo in preganjajo od ljudstva postavljene učitelje. Ustoličujejo svoje belogardistične in domobranske- vazale pod policijsko zaSčito. Zapirajo Sole in prepovedujejo straSem, da bi se zavzeli za svoje in za pravice svojih otrok. Da pa bo mera zvrhana, so začeli seda) groziti kar s tem, da bodo otroke izstradali ter jih tako prisilili k pokorščini. Ali se mar povračamo v srednji vek, ko je vladal absolutizemt Policiji, ki ni zmotna najti nočnih junakov, ki bi kakor v Tržiču z bombami straSili mirno prebivalstvo, bi svetovali, naj rajSi o-pravlja svojo dolžnost tam, kjer je mnogo bolj potrebna, kakor pa da bi ustrahovala slovenske Šoloobvezne otroke. Ljudstvo je potrpežljivo in čaka. Toda naSe ljudstvo si bo zapomnilo vsa dejanja, ki so proti njemu naperjena in si bo zapomnilo tudi tiste, ki so jih povzročili. Slovensko ljudstvo je po Številu majhno, toda po svojem duhu, po svoji žilavosti in borbenosti, se lahko meri z mnogimi drugimi velikimi narodi. Predvsem se lahko meri z mogočnimi predstavniki ta-kozvane zapadne demokracije, ki niso nikoli vedeli, ali pa so že davno pozabili, kaj pomeni stoletna borba malega naroda za njegove pravice in obstanek. NaSe slovensko ljudstvo pa to dobro ve in se ne bo pustilo opehariti za svoje pravice in za svojo Solo ne z lepimi besedami, pa tudi ne z grožnjami. Naravnost ganljivo je gledati zaskrbljene matere, ko se zbirajo okrog svojih Sol, da zahtevajo pravico za svoje otroke. Od Trsta preko Gorice in Brd, pa po Bolki dolini do Bovca in Se dalje: povsod eden in isti prizor, povsod ena in ista borba. Ljudstvo zahteva, da se mu ne kratijo njegove pravice, ljudstvo zahteva, da se spoStuje svoboda govora v duhu in v besedi. _____________ Šovinizem v športu UVI (Unione Velocipedistica Ita. Hana) je v svoji zadnji službeni ob. javi, »kaznovala* s prepovedjo nastopanja do 31. 12. t. 1. kolesarska tekmovalca Pina Tomažiča in Borisa Coljo, ker sta nastopila pri nedeljski kolesarski dirki za »mladinski pokaU, ki jo je organizirala Zveza društev za telesno vzgojo za Trst in Julijso krajino. S tem so »gospodje* iz UVI kakor pred nedavnim oni iz Coni-ja in CCDIDI-ja znova dokazali svojo zagrizeno pripadnost k ideologiji sovraštva in zatiranja vsega, kar je ljudskega in kar je v duhu ita-lijansko-slovanskega bratstva. Toda pozabili so, da se je ljudstvo že naveličalo takih in podobnih braniteljev Italije ter, da tu ni več »direttoria della quinta zona». Ljudstvo bo vztrajalo toliko časa, da bodo »gospodje* hočeš nočeš šedli sami na kolesa in se odpeljali v deželo, kjer je bila ustanovljena njihova UVI. Zveza bivših političnih preganjancev izraža svojo ogorčenost zaradi zločinskega dejanja, ki so ga hoteli fašisti izvršiti na škodo tržaškega ljudstva, ko so nastavili pri Sv. Justo dve bombi, ki bi utegnili zahtevati človeške žrtev! Zveza poziva oblasti, da takoj zatrejo vsak poiskus novega fašističnega nasilja. TRŽAŠKI DNEVNIK Po stavki v pristanišču Delavci zahtevajo kontrolo nad posredovalnico dela in nad anagrafskim uradom Tržaški pristaniški delavci so pred kratkimi, kakor smo poročali, pričeli stavkati, da b. zaščitili svoje delovne interese in razbili manever, s katerim so skusali brezposelnim delavcem onemogočiti delo in zaslužek. Ce delavci javnih skladišč ne bi takoj nastopili, bi se jim v najkrajšem času dogodile nove krivice s pomočjo in podporo raznih uprav in z nameni, ki jih je kaj lahko razumeti. Naši' delavci niso nastopili proti tem 30 novim nameščencem delavcem, ki si želijo v našem mestu najti zaposlitve, so pa odločno za-ht: vali, da je treba v sedanjem’ položaju priznati prednost domačim delavcem pred onimi, ki prihajajo iz drugih pokrajin. Ravno zato ker je pri nas brezposelnost tako veiika, postopanja uprave javnih skladišč ni mogoče označiti drugače kot navaden napad na pra. vipe našega delavstva. Z druge strani pa je treba upoštsvati,, da se to pravilo vpo-števa povsod, tudi tam, kjer je kot n. pr. v Italiji, na blasti-režim, ki ni v ljudskih rokah. Zakaj se torej ne bi upoštevalo tudi v Trstu? V Trstu je danes nad 30.000 brez. poselnih in zima je pred vratmi. Jasno je, da nastopajo delavci v takem položaju s skrajnim borbenim sredstvom in vsakdo mora priznati, da je to sredstvo tudi popolnoma upravičeno. Delavci se niso pustili zapeljati od raznih obljub in prevar uprave javnih skladišč, marveč so dokazali, da budno pazijo na razvoj v svoji ustanovi In razkrinkavajo vse poskuse, ki bi jih hoteli oškodovati. Vsi ti poskusi končno težijo k temu, da razbijejo enotnost našega delavstva in sejejo preipir in razdor. Zato ss danes bolj kot kdaj prej pojavlja potreba po enotni sindikalni organizaciji in enotnem nastopanju pri vseh pojavih, ki so splošnega delavskega interesa. Včeraj je bila delegacija pristaniških delavcev v uradu za dslo pri ZVU jn je razpravljala o tem vpra. šanju z majorjem Scicluno in advo. katom Levitusom. Major Scicluna je obljubil, da bo uvedel strogo preiskavo in da jo bodo lahko kontrolirali tudi delavci. Ta preiskava bi se morala razširiti tudi na anagrafski urad in na posredovalnico dela. Delavci so s polno pravico zahtevali kontrolo nad vsem delovanjem posredovalnice dela, tako da bi se enkrat za vselej izključile vse možnosti poskusov, ki nas spominjajo na bližnjo In daljno preteklost. V Ilvi stavkajo iz solidarnosti Davi so delavci škedenjskih plav. žev prekinili delo za eno uro v zna. menje solidarnosti s pristaniškim! delavci. Po stavki so poslal; protestno spomenico angloameriški vojaški upravi zaradi zaposlitve tujih 'namesto domačih brezposelnih delavcev. Stavka tudi v ladjedelnici Sv. Marka Danes so stavkali vsi delavci lad jedelnice Sv. Marka iz solidarnosti z delavci javnih skladišč. Ob tej priliki so pcslali ZVU sledečo protestno spomenico. Delavci ladjedel nice Sv. Marka, zbrani v svojih de lavnicah, želimo s protestno stavko opozoriti ZVU na to, kar izziva naše nezadovoljstvo in ogorčenost. Iz časopisov smo zvedeli o gibanju pristaniških delavcev, ki protestirajo proti nameščanju ljudi, ki prihajajo od neznano kod, kljub številnim brezposelnim domač m delavcem. Delavci, ki so bali sprejeti v javna skladišča, lahko gredo domov, kjer dela ne manjka, in pustijo našo delavstvo, da si zagotovi delo iu zaslužek doma. Delavci ladjedelnice Sv. Marka izjavljamo, da bodo pristaniški tovariši uživali vso našo podpcro in če je potrebno, se bcmo tudi njim pridružili z vsemi borbenimi sredstvi. Za enkrat podčrtamo odgovornost ZVU, ki upravlja naše področje in je odgovorna ne samo za ta, marveč za vse podobne primere.* Tudi pristaniški delavci zahtevajo občni zbor DZ Pristaniški delavci, člani Delavskih zadrug so nam poslali sledeče pismo, da ga objavimo: Vsi pristaniški delavci, člani Delavskih zadrug, so podpisali spomenico, v kateri zahtevajo takojšnje sklicanje zadružne skupščine. Na skupščini, ki jo bo morala sklicati sedanja uprava, bo treba razpravljati o dosedanjem delovanju uprave in o takojšnjem sklicanju občnega zbcra, da bi se na njem sprejela nova pravila in izvolil nov upravni odbor. Spomenica je bila predana gg. adv. Puecherju, dr. Ti-meusu in Feriančiču, ki jih je ZVU postavila na čelo uprave Delavsk*h zadrug. Člani Delavskih zadrug, ki pripadajo pristaniški poslovalnici, so prepričani, da bo spomenica naletela na pravo razumevanje. Preskrba RAZDELJEVANJE RACIONI-RANIH ŽIVIL ki so jih začeli deliti messca oktobra v Trstu in na podeželju, se danes zaključi. Izvzeti so vatikanski sladkor za brezposelne, ki so ga začeli deliti 26. oktobra, oljčno olje, ki ga dele v Trstu in na podeželju od 30. oktobra, ter testenine, k; so jih začrli deliti v Trstu 30. oktobra. Z zapadlimi nakazili ne bo mogoče dobiti nikakih živil. POZIV POTROŠNIKOM. Sepral poziva vse potrošnike, naj si vedno člmprej nabavijo zakuho, ki je od časa do časa v prodaji. Kar se tiče testenin, so jih meseca oktobra de. lili vsakemu potrošniku po 3.75 za kg. Bile testenine so prodajali po 26 lir kg, vatikanske pa po 28.40. Tako je vsaka petčlanska družina dobila 18.75 kg testenin, ki stanejo 532.50 lir, medtem ko stanejo te-s‘enine na črni borzi 160 lir kg. Delitev testenin, ki se je začela 16., 24. in 25. oktobra, ss konča danes, delitev testenin, ki se je pričela 30. t. m., pa bo trajala do 15. no. vembra. V spomin padlim borcem ASIZZ obvešča vse matere, žene, sestre ter sorodnike padlih borcev kakor tudi ostalo prebivalstvo, da bo v soboto dne 2. novembra t. 1. ob 11. uri v spomin vseh padlih borcev svečana maša v cerkvi pri Sv. Antonu Novem. Nato bo sprevod do krajev padlih žrtev v ulici Ghega in Massimo d’Azeglio, kjer bodo položeni venci in cvetje. ŠOLA Pokrajinski odbor ES odobril pariški sporazum Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov je imel včeraj sejo, na kateri je zavzel svoje stališče o pariškem sindikalnem sporazumu. Sprejel je resolucijo, v kateri pravi: Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov Julijske krajine je obširno Talcev se bomo vedno spominjali GOSPODARSTVO Osnove jugoslovanske kreditne politike Kot v ostalih kapitalističnih dr- . tega so vsa denarna sredstva M® n-..-,- j. ...a, .. T_____-I- — — n 1,0- ornnmm nJllM™ Obveščamo vse matere, žene, se. stre ter ostale sorodnike, da bo v petek 1. novembra ob 9.30 uri pola. ganje vencev na openskem strelišču, kjer je padlo 71 talcev za svobodo. Sprevod bo krenil od Ljudskega doma na Opčinah. Za padle v rižarni Delavci ACEGAT-a, zaposleni v rižarni pri Sv. Soboti, so na pobudo tovarniškega odbora postavili spomenik v počastitev spomina padlih antifašističnih borcev ter ga okrasili s cvetjem. Maša zaduSnica. 1. novembra ob 11.30 uri bo v rižarni pri Sv. Soboti zadušnica za žrtvami, ki so jih tam sežgali za časa nacifašistične okupacije. Sožalje Upravni svet Enotnega sindikata kovinarjev izraža svojemu predsedniku Romanu Goruppiju naj- razpravljal o poročilu tov. Ivana Bukovca-Vojmirja glede razprav in o sporazumu, doseženem na pariškem sindikalnem sestanku, ki se je vršil pod pokroviteljstvom Svetovne sindikalne federacije m v navzočnosti delegatov italijanskih, jugoslovanskih in tržaških sindikalnih organizacij za dosego sindikalne enotnosti na našem’ področju ter o združitvi obeh tržašk.h sindikalnih organizacij. Odbor soglasno odobrava delo sindikalne delegacije Enotnih sindikatov, sestavljene iz tov. Solieri-ja. Vojmirja in Dcsantija ter se obvezuje, da bo zastavil vse svoje sile za uresničenje pariškega sporazuma. globlje sožalje ob njegovega brata. prerani izgubi Šolsko nadzomištvo javlja, da 1. Akcija za «dečji božič Sestanek mestnega koordina. in 2. novembra na nobeni šoli ne cjjskega odbora za «dečj; božič* bo bo pouka. I danes ob 18 uri v ul. Galatti 20, I. Policija se vlilca v šolo Nezas 'šane grožnle, da bodo otrokom, ki ne marajo vsiljenih ucteljev, odvzeli živilske nakaznice Civilna policija se je pojavila v šol; v Vipolžah in poizvedovala, če hodijo vsi otroci v šolo. Prišla je tudi v Višnjevik, kjer se je prav tako zanimala za število otrok, ki se še niso vpisali v šolo. Učitelj je otrokom povedal, da bodo vzeli živilsko nakaznico vsem tistim u-čencem, ki ne prihajajo v šolo. V Vedrijanu je policija prišla na šolo že večkrat. Tudi tu je učiteljica zagrosila otrokom, da bodo vzeli živilske nakaznice tistim, ki ne prihajajo v šolo in ne priznavajo nove, od okupacijske oblasti poslane učiteljice. Pristavila je tudi, da bodo morali oni otroci, ki se še niso vpisali, s svojimi starš' na županstvo v Kojskem in tam razložiti, zakaj niso prišli prej v šolo. V St Lovrencu je šolska oblast povzala na zagovor g. župnika, ker je dal v župnišču prostor na razpolago za privatno šolo. G. župnik je izjavil, da je bila privatna šola v župnišču postavljena na željo ljudstva. Naslednjega dne je civilna policija iskala po vasi tudi ljudsko učiteljico. V Kozani civilna policija še vedno med poukom straži protlljud-skega učitelja, ki ga je vsilila višja šolska oblast tamkajšnjemu prebivalstvu. Tudi v Kalu neuklonljivi Kolikor bolj narašča pritisk postavljenih šolskih oblasti na starše in njihove otroke, toliko bolj narašča tudi odpor in odločnost našega podeželskega ljudstva proti nedemokratičnim metodam v šoli. Te dni so se zbrali starši šoloobveznih otrok iz Kala-Koritnice, da bi se sestali z zavezniškim guvernerjem, ki jih je povabil na razgovor. Guverner je obrazložil svoje sta- FIZKULTURA Večerne tekme Drevi bodo na igrišču »Chdmicl* v ulici Conti 11 nastopile Zenske pe-toric* košarkaric v tekmah za »Tomažičev pokal*. Športno občinstvo, ki že pozna tehnično vrednost in odlično igro petoric, bo nedvomno na teh tekmah prišlo na svoj račun in zadovoljno odhajalo z igrišča. Glavna tekma večera bo med RinaldJjevimi dekleti in moštvom iz »Chimici*. Obeta se huda in ostra borba, kajti obe moštvi igrata izredno hitro igro ter se bosta za prestiž svojih barv na vso moč potrudili. Da bo igra tudi z borbene plati na višku, zadostujejo imena igralk kot so: Ribarlčeva Zdenka, Semolijeva, Tegacijeva in ostale. Spored bosta Izpolnili tekmi med »Tomažičem* in »Colom* ter «Rau-berjem in «VOM-om». Pričetek tekem: ob 19. url Rau-ber-VOM, ob 20. uri Tomažič-Col in ob 21. uri Rlnaldi-Chimict. Spored tekem pokrajinskega nogometnega prvenstva 3. kolo: Torpedo-Gorlca; Monte-btllo:Ponziana; Skedenj:Tržič; Postojna :Gasllni; Gradiška :Raša; Aj-dovščina.Tovarna strojev; Izola. Milje; Ronke:Pulj. 4. kolo: Gorica:Ronke; Ponzla-na:Torpedo; Tržič :Montebello; Gasilni: Skedenj; Tovarna strojev: Gradiška; M:lje:Ajdovščina; Raša-Postojna; Pulj:Izola. 5. kolo: Gorica: Postojna; Ske-denj:Raša; Postojna:Tovarna strojev; Gradiška: Milje; Ajdovščina: Pulj; Ronke:Izola; Torpedo :Monte-bello; Tržič:Gaslini. 6. kolo: Ponziana:Ronke; Trž.č: Gorica; Gaslini:Torpedo; Raša: Montebello; Tovarna strojev:Skedenj; Milje:Postojna; Pulj:Gradi-ška; Izola:Ajdovščina. 7. kolo: Ponziana :Tržič; Gorica-Gasilni; Tcrpedo:Raša; Montebello: Tovarna strojev; Skedenj:MIlje; Postojna : Pulj; Gradiška : Izola; Ronke: Ajdovščina. 8. kolo: Tržič:Ronke; Gasilni: Ponziana; Raša: Gorica; Tovarna strojev:Torpedo; Milje:Montebello; Pulj:.Skedenj; Izola:Postojna; Ajdovščina :Gradiška. 9. kolo: Tržič:Gaslini; Ponziana: Raša; Gorica: Tovarna strojev; Torpedo : Milje; Montebello : Pulj; Skedenj :Izola; Postojna:Ajdovšči-t.a; Ronke Gradiška. 10. kolo: Gaslini:Ronke; Raša: Montebello; Tovarna strojev:Pon-ziana; Milje:Gorica; Pulj:Torpedo; Izola:Montebello; Ajdovščina Skedenj; Gradiška:Postojna. 11. kolo: Gaslini:Raša; Tržič:To-varna strojev; Ponziana:Milje; Gorica: Pulj; Torpedo: Izola; Montebello: Ajdovščina; Skedenj Gradiška; Ronke: Postojna. 12. kolo: Raša:Ronke; Tovarna strojev:Gaslini; Milje:Tržtč; Pulj: Ponziana; Izola:Gradiška; Ajdov-ščina:Torpedo; Gradiška :Montebel-lo; Postojna:Skedenj. 13. kolo: Raša:Tovarna strojev; Gaslini: M11 je; Tržič: Pulj; Ponziana: Izola; Gorica:Ajdovščlna; Torpedo: Gradiška; Montebello : Postojna; Ronke:Skedenj. 14. kolo: Ronke:Tovarna strojev; Milje : Raša; Pulj : Gasilni; Izo’a: Tržič; Ajdovščina:Ponziana; Gradiška : Gorica; Postojna : Torpedo; Skedenj: Montebello. 15. kolo: Tovarna strojev:Milje; Raša : Pulj'; Gaslini : Izola; Tržič: Ajdovščina; Ponziana : Gradiška; Gorica:Postojna; Torpedo:5kedenj; Montebello:Ronke. tati: 1. Tomažič Pino, 2. Colja Boris, 3. Cimoroni Josip, 4. Tisma A-leksander, 5. Rade Ivan (vsi z Reke), 6. Tomažič Pino, 7. Riguttl. Pokal za moštva je bil izročen športnemu krožku z Reke. Odsek za nogomet. V kratkem se bo pričelo tržaško mladinsko nogometno prvenstvo. Ponovno obveščamo, da morajo športna društva, ki nameravajo z mladinskimi moštvi pri tem tekmovanju sodelovati, potrditi izkaznice najkasneje do 1. novembra 1946. Letalske modeliste obveščamo, da je sestanek, ki je napovedan za četrtek 31. t. m., preložen na nedoločen čas. DROBNE ZANIMIVOSTI V Stokholmu je 'bilo prvenstvo Objave ZDTV KOLESARSKI ODSEK OBJAVA ST. 3. Na podlagi sodniškega poročila kolesarske dirke za »Mladinski pokal* m verificirajo doseženi rezul- Evrope v prosti rokoborbi, na katerem Je sodelovalo nad 60 atletov iz Turč;je, Francije, Švice, Danske, Češkoslovaške, Anglije, Finske, Madžarske, Belgije in Švedske. Vrstni red moštev posameznih držav je: 1. Turčija 15 točk, 2. Švedska 13, 3. Finska 9, 4, Švica 6 točk itd. Zmagovalci posameznih kategorij sc: mušja: Tiekala (Finska); pete-llhja: Biringe (Madžarska); peresno lahka: Bilgo (Turčija); lahka: Atik (Turčija); polsrednja: Dogu (Turčija); srednja: Vlrtamen (Finska); poltežka: Fehelquist (Švedska) in težka: Antonson (Švedska). Na boksarskem dvoboju CeSko-slovaika: Bvioa v Pragi so zmagali Cehoslovaki z 12:4. V češkoslovaškem nogometnem prvenstvu vodi v kvalifikacijski tabeli «Kladno» z 10. tečkami, pred «Slav!jo» z 9. in «Bratlslavo» z 8. točkami. »Sparta* je skupno z »Zi-l'.no», in »Viktorijo iz Plzna na 4. 5. in 6. mestu s 7. točkami. Presenečenje prvenstva je bil velik poraz »Bohemiansa*, ki ga je »Slavija* odpravila kar z 8:1. Slavni igralec Bičan je v tej tekmi zabil 4 gole. Sovjetski dvigaleo uteži Novak je v Parizu st-vil dva nr,-a svetovna reko. da. Sunkoma ja uviguu 130 kg, tezno pa 127.5 kg. lišče in postavil pogoje za šolo, ki bi bili naslednji: sprejem vseh šolskih knjig, ki jih izdaja ZVU, odstranitev slike maršala Tita iz šolske sobe, izbris vseh gesel in napisov v šoli, priznanje vseh učiteljev, ki jih je postavila višja šolska o-biast. Od učiteljstva pa je zahteval, da se mora ravnati po navodilih oblasti. Izjavil je, da šole-ne bodo priznali, če starši ne bodo sprejeli teh zahtev. Starši so protestirati proti takemu pritisku in povedal; svoje mnenje, ki je bilo seveda v po polnem nasprotju z guvernerjevim stališčem. Zahtevali so, da se uvedejo take knjige, ki bodo ustrezale njihovemu duhu, da se mladina vzgaja v duhu narodno-osvobodline bor- be, v kateri je skupaj z svojimi starši tudi sama aktivno sodelovala. Ker guverner staršev ni mogel prepričati, da je njegovo stališče pravilno, Je ob koncu dovolil, da so šola še teden dni nadaljuje. Zagrozil je tudi, da bodo odpeljali šolske klop; in vso opremo. Domačini zatrjujejo, da je vsa šolska oprema last vaščanov in zasebne šole, ker prej v tem kraju državne šole sploh ni bilo, pač pa je že delj časa delovala v Koritnici zasebna šola. G. guverner se je lahko sam prepričal, da so zahteve ljudstva popolnoma upravičene in da ga nobeno zavijanje ali olepša vanje ne bo odvrnilo od njegovega pravičnega stališča. Vesti s podeželja NABREŽINA Hugojev?*BedmkU. V kinu »Prosvetni dom* v Nabrežini bodo predvajali velefllm «Bedmiki» (Les Mi-serables) povzet po romanu francoskega pisatelja Hugoja. Predvajali ga bodo v treh delih. ORLEK Žrtev mine. 75 letni Jernej Mirkovič iz Trsta se je mudil pretekli ponedeljek pri svojih sorodnikih v Gropadi. Sklenil je, da jo mahne po bližnjici v Trst, čeprav so bila tam okrog minska polja. Starček je res naletel na mino, ki mu je eksplodirala pod nogami in ga ubila. Pobiralci min so prenesli ponesrečen-čevo truplo z minskega polja v Gropado k njegovim sorodnikom. MILJE Neprevidni vojaki. Pretekli torek so zavezniški vejaki v bližini Milj razkladali strelivo in ga razstreljevali. Ker so delali to blizu hiš, so eksplozije ranile tov. Jožefa Kebra, ki je bil v svojem stanovanju. Tudi na bližnjih hišah so eksplozije napravile nekaj škode. Dve izmed njih ata bili hudo poškodovani in sta sedaj neuporabni. Ljudstvo protestira proti taki lahkomiselnosti in zahteva, naj vojaki ravnajo s strelivom bolj previdno. Dnevna kronika Zaradi samokresa Višje sodišče pri ZVU je pretekli torek obsodilo na 90 dni zapora ne kega Alfija Falzogherja, ker so v njegovi hiši našli samokres, ki ni bil prijavljen. «Beguncem» ugaja Trst Včeraj ob 5.30 je policija ustavila na tržaški postaji Vincenza Solda-nija, starega 25 let, s Sušaka, ker je bil brez dokumentov. Prišel je iz taborišča za begunce v Vidmu, ul. Gorizia. Velik vlom V ponedeljek zjutraj so tatovi vdrli v stanovanje Ivana Sponze v ul. Pieta 6, ko so šli vsi domači v pekarno v ul. Cavana. Vse kaže, da so tatavi dobro poznali stanovanje, saj so odnesli za milijon lir denarja in zlatnine, ki je bila zelo dobro skrita. Menijo, da so tatovi skočil: s stopnišča na balkon, od tam pa vdrli v stanovanje. Brivci, cvetličarji in tržnice na dan 1. novembra 1. novembra bodo na tržnih stojnicah prodajali do 13. ure, 2. novembra je delavnik, v nedeljo 3. novembra pa bo' trg zaprt. Le cvet-l:čarke bodo prodajale cvetlice' do 13. ure. Brivci zapro 1. novembra brivnice ob 13. url. „Skrbi" conskega sveta Ko je g. Bracci podal na seji con. skega sveta poročilo o potrebi reorganizacije podjetja za mestno čistočo, je s potrtim glasom ugotovil, da imajo pometači ogromno dela z brisanjem «federativn;h» napisov in da pri tem porabijo velike množine apnenega belila. Seveda, gospodo pri conskem svetu bodejo napis; v oči, zato si tako prizadevajo, da b; jih zbrisali, ter puščajo ob strani življenjsko važne higienske probleme tržaškega mesta. Obvestila Enotnih sindikatov Sindikat gradbene stroke. Vsi zaupniki naj se zglase drevi ob 18.30 v ul. Imbriani 5. Sindikat pekov. Jutri ob 17. izceden sestanek upravnega sveta, Sindikat zdravstvene stroke. 2. novembra bo ob 19.30 v ul. Imbriani 5 skupščina nameščencev mestnih bolnišnic. Opozorilo! Vsi sestanki, ki so se vršili vsak teden in vsakih štirinajst dni ob petkih v ul. Imbriani 5, se odložijo do petka 8. novembra Sindikat nameščencev spalnih voz. Sporazumno z obema sindikalnima organizacijama poziva upravni svet ES nameščence spalnih voz, naj se na postaji množično udeleže protesta zaradi brezbrižnosti ravnateljstva CICL napram njenemu tržaškemu osebju, ki je še vedno suspendirano od službe. To ravnateljstvo se kljub vsem obljubam še ni odločilo, da bi podaljšalo svoje proge do Trsta ali uvedlo nove, kar je v veliko škodo vsega osebja. Novi Šolski tečaji. Pri ravnateljstvu šolskega odseka Enotnih sin-d.katov v ul. Monf ort 3 sprejema jo vsak dan od 17. do 20. ure vpise v naslednje tečaje: tečaj za sprejem v I. razred višjih srednjih šol, za učiteljice ctroških vrtcev, knjigovodje in zemljemerce (I. dvbletje), zrelostni izpit na realni gimnaziji, začetniške tečaje za slovenščino in francoščino. 1. novembra se tudi začne tečaj za angleško trgovsko korespondenco. žavah je bilo tud; v stari Jugoslaviji vsako bančno podjetje organizirano tako, da je zbiralo čimveč denarnih sredstev in jih po večjih obrestih delilo raznim gospodar, skim podjetjem. Zato se je razvilo v posebno pridobitveno stroko. Večinoma so bil e banke delniške družb;. V Jugoslaviji jih je bilo okoli 700 in so vse dobro poslovale. V novi Jugoslaviji se je splošna gospodarska struktura spremenila in je bilo zato tudi spremenjeno po. slovanje, vloga in značaj bank. Banke danes ne služijo več kot po. sebno podjetje, ki prinaša dobiček zasebnemu ali državnemu kapitalu. Kot vse gospodarstvo tako so tudi vse banke vključene v načrtno gospodarstvo in vodijo plačilni promet v državi, zbirajo prosta denar, na sredstva in jih razdeljujejo tako, kot zahteva splošni gospodarski načrt v proizvodnji in prometu. Banke na ta način kontrolirajo gibanje kredita in njwegovo pravilno razdeljevanje, raz.n tegi pa kontrolirajo tudi vse finance m gospodarsko poslovanje državnih in zasebnih podjetij. S pomočjo stalnih finančnih stikov poznajo banke do podrobnosti poslovanje vsakega podjetja posebej. Zato predstavljajo najbolje’; t-rmometor, ki meri dviganje in padanje gospodarskega poslovanja vsakega posameznega podjetja in vsega gospodarstva v državi. Po osvoboditvi je bil močno razširjen in okrepljen ’ državni sektor v bančništvu posebno zato, ker se je ojačil tudi državni sektor v drugih gospodarskih panogah. Z novim zakonom o uvedbi in delovanju kreditnega sistema je nastala nova organizacija, ki ne kontrolira samo kreditni sistsm, marveč tudi vsako banko posebej. Ustanovile, so se posamezne banke, ki opravljajo posebne posle s kreditiranjem posameznih gospodarskih strok. Nedavno sta bili izdani dve zvezn; uredbi. Prva se tiče državnega odkupa zasebnih delnic Narodne banke, druga pa vključitve dosedanje «Industrijske», «Zanatske» in «Po-ljoprivredne* banke in Poštne hra. nilnlce ter gospodarskih bank vseh ljudskih republik v eno samo Narodno banko FLR Jugoslavije. Na ta način državno vodstvo lahko uskladi delovanje bank s plošnimi državnimi interesi in razvojem vsega gospodarstva. Danes, ko bančništvo ni več razcepljeno na veliko število bank, marveč centralizirano, je vse lažji tudi preglfd •obtoka denarnih sredstev. Razen tralizirana, kar omogoča racionalno uporabo. Naloge Narodne banke so d®nf* zelo obsežne. Narodna banka, 1 je ob£nem emisijska banka, je omneiri ----- daja bankovce in urejuje ^ obtok po gospodarskih P01 jugo- ter ščiti valuto. Valuta se v slaviji ne ščiti z zlato podlago, se dinar ne opira nanjo, ®%-, na stanje in razvoj produ!kti sil v državi. Znižanje Pr0’:zvcTi, stroškov ;n naraščanje proizvod^] same ter dobra organizacija ^ govnega prometa so osnova, na • teri sloni jugoslovanski denar, rodna banka podpira proizvo ;n blagovni promet, organ1®11'® tranji in mednarodni Plačl Lj. met, mobilizira vsa plačilna stva za njihovo Prav‘lno.up°0;rr pospešuje varčevanje, krije P . be gospodarstva po kratkor ^ kreditih itd.’ Zelo važna je loga Narodne banke, da Pre ? lja pravega državnega blagajn^ skladu z državnim proračunom-^ V kreditnem sistemu Jugo®1®'^, ostaja danes le še ena tank®’ ^ žavna investicijska banka,^^ gospodarstvu potrebna f*n,8 sredstva za investicije. Dr ^ gospodarska podjetja bodo P mala investicijska sredstva d ^ iz državnega proračuna. * banke je pa zbirati tudi vsa dolgoročna sredstva iz v’0' , , t napri0. bo vse gospodarstvo laže naP.jot>jt valo in da se bo vsaka nePra takoj lahko opazila in p°^ačit Z druge strani pa se na lahko nudijo ceneni krediti, * ^ že v S3mi organizaciji izklju vsako špekuliranje. JA Brzojavni promet v co» S 1. novembrom se smejo pošiljati zasebne brzojavke redni tarifi iz enega v drugi ^ cone A. Za vsako besedo je _ ^ plačati po 2 liri, brzojavka P® ^ sme vsebovati manj od 8 Dovoljeno je tudi pošiljanje javnih denarnih nakaznic po s tarifi 24 lir z dodatkom 2 !,_r vsako besedo, k; jo pripiše P° ^ telj. Ni pa še mogoče pošiljati javke in brzojavne denarne n nice v druge dežele. Odg. urednik DUŠAN HR® Podnagelnlk angleškega glavnega štaba v Devinu VZN poroča, da je podnačelnik glavnega štaba, general Simpson obiskal generala Hardinga v Devinu. Skupno sta obiskala Trst in si ogledala Morganovo črto. KINOPHEDSTAUEi Javljamo tužno vest, da je naš dragi oče, tast, mož in stari oče JOSIP MAHNE po dolgi in mučni bolezni zaspal v Bogu. Pogreb bo iz mrtvašnice, glavne mestne bolnišn1' ce dne 31. t. m- ob 14.30 uri. Trst, 30 oktobra 1946. Žalujoča žena FRANČIŠKA, sinovi JOSIP j? MARIJ, hčere MARIJA por. GA8PERSiCi ŠTEFANIJA por. VATTA in SILVANA z **" rruVnoom TIH TTFM PDSTTR.TTCM Keta Ab' ročencem TULIJEM POSTIRJEM, zeta TON in RUDOLF, snaha VERA, nečaki N* DA, MARJUCA, MARICA in DARIJ J;,. •ta NAZIONALE. 16: «Obala divja-’ kov* . M. Hopkins, G. Robinson, j SUPERCINEMA. 15.30; »Hotel Lu. | na, soba 34» - C. Gelli, C. Čampa, nini. FILODRAMMATICO. 15.30: »Bela noč» - L. Young, R. Milland. ITALIA. 15.30: «Moja pot* - Bing Crosby. ALABARDA. 16: »Svetilka gori» -R. John, S. Granger. IMPERO. 16: »Zgodilo se je ne. ko noč» - F. March, L. Young. VTALE. 15.30: »Nedosežna sreča» -R. Hayworth, F. Astaire. MASSIMO. 15.30: «Taksi št. 07» -T. Gobbi. V. Carmi. GARIBALDI. 15: «Ogledalo življenja* - C. Colbert. NOVO CINE. 15.30: «Uragan ob zo. ri» . P. Muni. CINE MARE. 16: «Zadnje postajališče* - sovjetski film. KINO «PROSVETNI DOM* . NA. BREŽINA. «Bedniki» (Les m!se. rables), I. del: V četrtek 31. t. m. ob 20. uri in v petek 1. nov. ob 16. in 20. uri. hib je i iimpiirn ii Tmiumas s>lkan,Go ln nova številka UllllOKIbl fl ItUllIlnra novim romanom PLANINSKO DKUb 1 VO T R®* priredi v NEDELJO dne 3. novembra ob 18-pri Sv. Ivanu v prostorih prosvetnega druš « ŠKAMPERLE » svoje prvo PLANINSKO RAJANJE KINO IV 7\ OPČINE bo predvajal v četrtek dne 31. t. m. in v petek 1. nove®® bra veleznizanimivi ruski film = LENIN V LETU 1918 Slike iz življenja prvega borca sovjetske revolucUJjj Njegovo osebno delo za ljudstvo. Napadi na njegovo «. Ijenje- Lenin na prvih barikadah. Lenin v borbi za ZAČETEK OB 18. v** sko pravico. KINO „Prosvetni Dom" Nabrežij 10* bo predva|al te dni film v treh delih po roB>® francoskega pisatelja Viktorja Hugoja« ..BEDNIKI*« ob 20 url J In aleer« I. del v Četrtek, dne 31. t. m. — - - f). v petek, 1. novembra ob 16 in 20 % II. del v soboto, 2. novembra ob 20 uri nedeljo, 3. novembra ob 16 in 25 ^ III. del v sredo, dne 6. novembra iu v trtek, 7. novembra ob 20 uri. LAZAR LAGIN Ollojd nica „Anu Sonce je naglo zatonilo na obzorju in daljna obala se je potopila v morju, ki je čimdalje bolj temnelo. Aklejev je ukazal Verniveherju, naj ustavi motor. Sam ni niti pomislil, kako je prišel do sklepa, da mora prevzeti poveljstvo posadke te Školjkove lupine. Smatral je Verniveherjev vprašujoči pogled za nepošlušnost in ae Je razjezil: »Ustavi »troj, tovariš Verniveher!* Je ponovil ostro. »Smo že prispeli?* je Ironično vprašal Verniveher. »Lahko prlve žemo čoln, tovariš generalni admiral?* ♦Kje Imaš kompas?* je namesto odgovora vprašal Aklejev. »Kakšen kompas?* je vprašal Verniveher preplašen. »Nisem našel nobenega kompasa..., kakor da bi ti tega ne vedel...* »Kje imaš zemljevid?* »Tudi zemljevida ni. Prosim, da mi oprostiš. Pustil sem ga na križarki. Zdi se, da te Je prijelo... «Tedaj ustavi stroj, da bomo počakali jutra, če ne bomo samo blodili po morju in trošili gorivo zaman. Ali si razumel?* ♦ Da, sedaj sem razumel*, je dejal Verniveher bolj spravljivo- in skoraj s trohico spoštovanja Je ustavil stroj. Postalo je vse tiho. Tišina je zbudila Kutovoja, ki Je na lastno zn čudenje zaspal za strojnico. Bil Je zadovoljen, da ga Akljev ni našel spečega. Skoro se je bal Aklejcva, kot se boji človek natančnega, a vendar pravičnega poveljnika. Aklejev je stopil od etroj.i'ce v ko‘juto > »<• .•iViml nad podčast-n l.uiu. Ležal ju iz.-gojen in popolnoma uegvono. Aklejev je približa! uho njegovi pralm. Srce ni več bilo. »Končano*, je pomislil Aklejev. Čeprav je videl mnogo ljudi umirati v tej vojni ter je prav ta dan izgubil šest tovarišev, ga je presunilo. Ni se mogel iznebiti misli, da bi lahko rešil tega človeka, ako b imel na krovu zdravnika. Tako pa je umrl. Akleiev je čutil, kakor da bi ga rahlo zapekla vest. Kot da bi bil kriv, da ni bilo zdravnika na krogu. Vendar je pregnal take misli in pričel razmišljati, kaj naj napravi z mrtvecem. Človek je umrl v borbi in zaslužil spodoben pogreb. Odločil je, da počakajo s pogrebom do jutra. »Vidva kar zaspita na vajinih mestih*, je ukazal in sedel poleg Kutovoja. Verniveharja ni zbudil do zore, ‘"Kutovoja pa Je predram.l okrog dveh in mu naročil, naj ga zbudi, kadar se prične daniti. Potem je stopil v kajuto, legel na prazen sedež ln zaspal. Pogreb je bil ob zori. Mrliča bi morali zaSitl v mrežo in ga pri nogah obtežiti. Niso pa imel! niti mreže niti uteži. Mrtvecu so počesali lase, mu umili krvavi obraz s slano morsko vodo, ga pokrili s kapo z zlatim napisom »Črnomorska mornarica*. Namesto uteži so mu privezali na noge puško, s katero je branil Sevastopol. Potem so ga položili na krov na. zadnjem delu čolna. Aklejev se Je odkril, Kutovoj in Verniveher pa sta sledila njegovemu zgledu. Nikifor Aklejev je govoril. «Tovarlši Črnomorske mornarice*, je začel, ostala dva sta se brez kakršnega koli povelja postavila v pozor. »Sevastopolskl tovariši! Danes pokopavamo enega izmed onih naših tovarišev, ki so junaško branili glavno oporišče naše mornarice. Do zadnjega trenutka svojega življenja se ni hotel predati sovražniku. Njegova mornarska knjižica Je bila preluknjana od krogle ln tako prepojena ■ krvjo, da ne moremo razbrati njegova Imena niti ne brigade, v kateri je služil.... Takšna Je pač vojna! Toda mi ta obljubljamo naš padlt tovariš, da boimo maščevali tvoje mlado življenje in Sevastopol. Obljubljamo tudi. da se bomo zopet »pomnili nate. ko *e povrnemo v glavno oporišče naše mornarice. Zbogom, tovariš »rnc-morske mornaric«!* (Se nadaljuje) ZAHVAL* vas ^ Vsem, ki so opremili , pot našega preljubega m° deda ln brata KRAtJj, po s»' LUDVIKA se najlepše zahvaljujemo- -se zahvaljujemo dar°va'c® $ odboru posestnikov, PevS pr4 ru »Primorec* ln godbi za prijaznost. Trebčo, 30. 10. 1946. -j Žalujoče družine K ^ DAROVI IN PRISPE' f Namesto cvetja na 8roP ga tov. Kralja J°rda”£> ijr daruje Zamjk iz Ban 5W rote padlih partizanov. Invalidi iz Lokev Pri najlepše zahvaljujejo ’ j J*'1 njaku Skavku za P0"® j!ci Obenem se zahvaljuje * ' Praprotnlkovi z možem ne prispevke. , S* MALI G ZMANJKALA JE nekaj denarja in p*£ Sluga SESTM-riJ-J& S? »ara.,H so nap* pj.|iflv štenl najditelj so deno preda na uprav* ga dnevnika*.