Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman veljS: Za celo leto predplaea 15 gld., za pol leta 8 gld., zažetrtleta 4 gld., za' en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljž: Za celo leto 13 gl, za pol leta 6 gl. 50 kr., za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en raeseo 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice st. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., ee se tiska enkrat - 12 kr ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Roliopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici ,h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. V Ljulljani, v soboto 31. maja 1884. Letiiili Xir. Evropski mir. Kruti Mars ne grbanči svojega čela in ne drvi svojih pomagaSev s krvavimi meči po stari Evropi — jasno je politično nebo, orožje miruje. Bruseljski ^Nord", merodajen list evropskim politikom predlagal je celo pred nekimi tedni splošno razoroženje evropskih držav. A če površno pregledamo dogodjaje zadnjih let, trditi smemo, da ni vse tako, kakor si želimo. Sklepi Berolinskega shoda 1. 1878, dasi v mnogem površni in nepopolni, postali so nekaka podlaga sedanjemu položaju držav, na te se sklicujejo, tem tudi oporekajo večji in manjši narodi evropski. Tu se je zavezal vozel na silovit način, in narodi, kterim so se zadrgnile roke, hočejo ga razvozlati. Velikanske so bile izgube Eusije v zadnji rusko-turški vojski; z vso silo se je vrgla na azijatskega Turčina, potisnila ga doli do starodavnega Carigrada, nekdanje stoliee krščanskih cesarjev — ali prevzetni Albion povzdigne svoj glas: huc usque et non ultra. Ilaski kozaki so že gledali poželjivo tanke stolpe carigrajskih mošej, ali morali so se vrniti praznih rok, morali pustiti, da še dalje gospoduje pest Tur-činov 15 milijonom krščanske Eaje. S srdom se vrne dvoglavni ruski orel v svoje širne planjave, da si poravnd svoja krila in se pripravi za drug vzlet. Krik veselja se je vzdignil v škodoželjnem Izraelu, roganje se je razlegalo v Slovanom sovražnih krogih, da je vgnan slaboznani panslavizem (?) v svoje stare meje. Toda Rusi ne pozabijo svojih padlih rojakov[na bulgarski zemlji, skrivaj stiskajo pesti proti svojemu sosedu, Nemčiji — in Francozom je živo v spominu osodepolni Sedan. Govorili smo že na tem mestu, koliko si je dal opraviti Bismarck v jeseni 1879, da odvrno od nemških mej vojsko od dveh strani. Prosjačil je za zvezo na Dunaji, nagovarjal tedanjo konservativno vlado angleško, da varuje neutralnost Belgijo in Nizozemskega ter zagotovi prosto vožnjo po Vzhodnjem in Severnem morji. Hotel je vstanoviti evropejsko mirovno ligo (zvezo), podobno pentarhiji in sveti zvezi po dolgotrajnih francoskih bojih o začetku našega veka. Lord Beaconsfield je bil sicer z veseljem pozdravil to idejo, upajoč, d^ tako zajezi ruski vpliv na Balkanu. Lord Salisburg jo je imenoval nov evangelij, ki bode prinesel Angliji srečo, svetu mir, Eu-siji pa prigovarjal zmernost Angleški narod pa je bil drugih misli. Zaupal ni več svojemu vodji, ni se hotel ločiti od bratovskega naroda Francoskega, grajal je ojstro agrarno in kolonijalno politiko svojega ministerstva. Beaconsfield odstopi, ministerski stol pa zasede izkušeni Gladstone, ki je zastavil svetu britansko zagonetko, ki še sedaj ni rešena. Gladstone je bil sovražnik evropske mirovne stranke, njegov volilni ogovor v Midlothianu je bil bojni klic v pravem pomenu besede. Charles Dilko iskal je zvezo v Parizu, Eusijo pa so nagovarjali, da naj dokonča namen stoletne svoje tradicije. Cela vrsta okrožnic je romala do evropskih vlad, da naj pospešijo izpeljavo Berolinske pogodbe. Mejno urejenje Grške, Črne gore, reforme v Mali Aziji, Armeniji in Siriji so bili vedni povodi novih homatij, ki so dajale Angliji priložnost, staviti na novo na dnevni red vzhodno vprašanje. Bismarck in njegovi prijatelji so imeli sitno stališče. Skušal je določbe zavleči, tu pa tam kaj odjenjati, ko je videl, da ni drugače. Od tod ona smešna demonstracija z ladjami pri Odsinji (Dulci-gano), posvetovanje z Therapijo za časa, ko so angleški topovi obsipali Aleksandrijo s teškimi bombami. Gorčakov in Ignatiev nista dosti verjela vabljivemu prigovarjanju Anglije. Ko pa Giers, mož miru, prevzame vajeti ruske politike, niso več našli odmeva v Eusiji glasovi angleški. Edino to je mogel še Gladstone doseči, da so Eusi I. 1881 po zmagovitem boji pri Geoktepe obmirovali in niso dalje prodirali proti Mervu, a to le za malo časa, ker so danes Eusi gospodje Merva ter kakor znano, stoje že pred vratmi Indije. Sedaj se je pričela tiha agitacija angleških poslancev po Srbiji, Bosni in Bulgariji, kar so judovski časniki le Eusom pripisovali. (Dalje prih.) Govor dr. Biliiiskega o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem zboru 16. maja. (Konec.) Pri vsem tem, mislim jaz, je odbor vendar-le jako zmerno postopal, kajti skušal je med nasprotji posredovati, ker je v oziru na dejanske dogodke po enajst ur, tu pa tam od leta do leta tudi 12 ur za najdaljši delavnik sprejel. Od te podaljšane ure bo posebna korist tkalno obrt zadela, in na ta način napravil se bo prehod, dokler se razmere same ne poravnajo. Jednajsturnemu delu se pa že iz načela za to nismo zamogli ogniti, ker nam je sedaj na tem ležeče, da llurni delavnik obvelja in se razširi. Pred vsem imajo ga vpeljanega v Švici. Normalni delavnik ondi sicer ni še povsod strogo vpeljan, toda sčasoma se bo vpeljal. Naj še omenim, da smejo na Švicarskem pred nedeljo in praznikom le po 10 ur delati, razun tega pa sme zvezni sovet iz ozira na zdravje in življenje delavca čas dela še bolj okrajšati. Ako nam toraj očitate, da naj bi bili švicarsko postavo rajši kar prepisali, vas opozorujem na ta velikanski razloček med Švicarsko postavo in tukajšnjim predlogom. Dalje prosim, da se ozrete na Nemško. Na Nemškem delajo mladostni pomagači le po deset ur na dan; sprevideli so pa, da bi se pri tkalni obrti s tem časom ne shajalo, in zarad tega so zvezni sovet pooblastili, da sme za to obrtnijo čas dela podaljšati. Ta enajsturni delavnik se bo sčasoma tudi na druge obrtniške oddelke raztegnil in se bo področje enajsturnega dela tako razširilo. Pravite, da na Nemškem normalnega delavnika ne poznajo in da mu je državni kancler sam protiven. Veliko spošto-Tanje imam do socijalnih preosnov nemškega državnega kanclerja, njegovi nazori me pa nikakor ne vežejo. Ali moramo res povsod Nemčijo posnemati? Zakaj bi pa sami ne pričeli kaj dobrega? Storimo to in Nemčija se bo tudi od nas učila, ako bo to kaj dobrega, kar bomo sami vpeljali. (Dobro! na LISTEK. Puščavnik pod B. prijatelju v Ljubljani. Dragi moj! Ali se še spominjaš zlatih časov, ko sva šetala tam gori za Tivolskim gradom memo studenca, kterega smo imenovali „Musenquelle" ? Mnogo let je od tedaj že minulo; Ti si ostal v beli Ljubljani, jaz pa sem se zaril v samoto tukaj gori pod B. Ti od blizo opazuješ vse dogodke v slovenski stolnici in vse zanimive novice iz širnega sveta kar hitro izveš; jaz pa vedno štirnajst dni in še več pozneje sledim za zgodovino papirnatega 19. stoletja. Mimo Tebe se podijo dnevni dogodki kakor memo potnika na železnici mesta in vasi; še enega dobro ne premotriš, že Ti ga drug prepodi; jaz pa gibanje javnega življenja tako od daleč opazujem, kakor gledavec na visoki gori panoramo, do tje, kjer se nebes zemlje dotika. Ti v družbi prijateljev zvečer pri vrčku piva dnevno novice od vseh strani prere-šetavaš, in kmalo imate javno mnenje narejeno; jaz pa sedim v svoji puščavi, pravi pravcati eremita, pušim tobak (ne čudi se temu! tudi eremita ima svoje slabosti), pa premišljujem kar mi prinese sem ter tje usmiljena duša političnega berila s pošte. Toraj imam o marsikterih stvareh prav čudne misli, ktere mi včasih zelo srce težijo, pa ni ga človeka, kteremu bi jih razodel. Ali mi boš toraj zamril, ako se s pismom do Tebe obrnem in si srce malo polajšam ? Kadar kako prav čudno zasolim, prosim Te poduči me; hvaležen Ti bodem, Ti od blizo bolj natanko vidiš kakor jaz, kteremu ravninska megla razgled zakriva. Začnem. Najprvo Ti spoznam, kako sem se čudil ko sem zagledal vladni slovenski „Ljubljanski list." Tudi mene puščavnika niso pozabili, ter so mi ga poslali na ogled. Mi Slovenci, ubogi trpini, smo tako nezaupljivi postali, da nikakor no moremo vedeti, kaj vlada namerava. Ako ima vlada resno voljo nam pomagati, za kar je žo skrajni čas, še boljše: — kadar bo v resnici kaj za nas storila, hvalili jo bo-demo na vse grlo; saj smo dobre, hvaležne duše. Slehernega uradnika, ki stori le svojo dolžnost in en slovensk akt napiše, javno hvalimo po novinah; še to nam dobro dene, ako se naša zemljišča po slovenskih naznanilih v uradnem časniku eksokutivno prodajajo (!). Tedaj vladi ne bode treba si hvale na-ročevati in jo drago plačevati. Kadar bote imeli v Ljubljani slovensko gimnazijo, prilezem še jaz iz svoje puščave in si jo ogledam ; kadar bo dodelana dolenjska železnica, peljem se še jaz po nji vino kupovat (ne smejaj se mi, tudi puščavnik pije vino „propter stomachum"); takrat bom pel slavo slavni vladi. In vaš domač prepir? Veš kaj mislim o domačem prepiru? To je goli egoizem, slavohlepnost, poganjanje za prvaštvo. Vsakdo, ki meni, da je za narod že kaj storil, bi rad prvakoval; vsi drugi naj bi mu bili pokorni, k večfemu naj mu o volitvah ponižno dajo svoje glasove. Ker je pa sedaj tisek prva moč, zato mora imeti bodoči prvak svoje glasilo. Enemu se vsede vlada na limance (morebiti je narobe. Ti bolje veš!), da mu izroči svoj list; drugi zapove svojim pod-ložnikom (na pr. raznim zastopnikom), naj si naročijo in priporočajo njegov list. Najbolj kratkočasno pa je, vsaj za me, ko vidim, kako drug druzega perilo razobeša pred svetom. Vsakdo drugemu očita osebnost, le sam hoče biti nad to vzvišen; meni se pa dozdeva, da so osebni vsi, in še več. desni.) Sicer pa, gospod? moja, kdor. sajajuo. poteza^ za „droit au travail" (pravico delu) se ne bo vj^ljavi enajsturuega delavnika toliko protivil. Če pa kak podjetnik več ur za delo p^»trebuj«, ker ga je obiskala nesr^i^, elemei\t^s nezgode, a|i; je dobil več naročenega dela, lahjio zabt<»ya pq-daljšavo ur, ktere mu bo v nujnih sluč^ib, kar radt priznavam, že prva instanca dovoliti. Vsako Ujipogote. število podaljšanih ur, ako je potrebno, se bo dovolilo. In če gospdda mislir da bi se morda tu gojil« kaka protekcija, moram temu ugovarjati, ker se mora po § 105 dotične postave vsako ppob][ft§tilo, ktero se je vladi pripoznalo gled» pomljiaibeg* 6asa, odmora, nedeljskega ali ponočnega dela, objaviti. Zraven tega moramo pa še vsako leto o tem dobiti dotično poročilo. To je mojih misli najvažnejša točka v celi postavi. Kajti po eni strani pripravila nam bo korist, da pride vsa obrtnija pod kontrolo vlade, parlamenta javnega mnenja in tekmecev, kteri bodo po uradnih časnikih in po poročilih, ki jih imamo tukaj, vse brali; po drugi strani nabralo se nam bo .pa toliko bogate tvarine za statistiko, vsled ktere nam bo mogoče, to, kar sedaj nismo prav določili, popraviti in potem morda prišel bo čas, da bomo lahko opravili brez administrativnih ukrepov in določeb dotičnih oblastnij. Danes, gospoda moja, se ne smemo še na Angleže ozirati. Oni so imeli na stotine enket in imeli so statistične podatke, kakoršnih nam manjka. Toraj nam druzega ne ostaja, kakor ali roke križem položiti in zlorabe še dalje mirno gledati ali pa stvar v roke vzeti in vladi dati potrebnih pooblastil za slučaje, za ktere državni zbor ne more vsak trenutek izjem kovati. Toliko, gospoda moja, hotel sem vam povedati o pristavnem vprašanji. Skliceval sem se v svojih izpeljavah na izjave podjetnikov v enketi in lahko rečem, da smo največ tistega storili, kar sta zahtevala velespoštovana poslanca mest Aussigg in Kumburg. Mislim, da mi pač več o tem ni potreba govoriti. Oe se pa vprašam, kaj bodo pa taka določila koristila? Moram trditi, da prav mnogo. Delavci se bodo prepričali, da jih varujemo pred zlorabo, da se postavodajalna oblast za nje briga; obrtniki bodo videli, da naše socijalne preosnove niso njim na škodo osnovane, da bi jih vničile in obe stranki se boste s časoma prepričali, da si medsobojna interesa nista toliko nasprotna, kakor je videti, temveč da se v resnici vje-mata! (Dobro! na desni.) Če se bo pa tu pa tam v posamičnih slučajih vendar-le našlo kako nasprotje, preskrbljena je novela za ta slučaj v četrti skupini z določili o razsodbah. Napravila se bodo nova razsodišča poleg že obstoječih in vse delavce, vse delavske razmere in ves obrtniški stan obsegla bo sistema razsodišč, vrh, tega predlagala se bo pa še resolucija, ki vlado poziva, da naj predloži načrt o osnovi družilnih uradov. Ko se bo pa to, gospoda moja, s časoma zgodilo, ko se bodo bodoči predlogi, ki bodo prišli in morajo priti, o splošnem zavarovanji delavcev zoper nezgode,, bolezen, starost, kar bo po mojih mislih potrebno, sklenili: potem se bo še le socijalni mir vtrdil stalno in nikogar več ne bo treba skrbeti, kaj bo z druž-binskim redom in državo in nikomur več se ne bo bati, da bi se mu vzelo s surovo silo, kar je njegovemu srcu najdražje. (Dobro! dobro! na desni.) zbornice« obe st^a^ki vdeležili ste se pošteno dela v.odjaorih pri osnovi te postave. V marsi-kakem> o?iiru napravili so se kompromisi, da se je dala, pravičnost, za medsobojne politične in socijnlne nazore. Naj bo tor^j. ti^di visoka zbornica tukaj povsem podoba skupnega, delovanja, da se vstvari in 8|Wno vtrdj socijalni mir v deželi in prepričan sem, da si bo avstrijski parlament po napravi te postave Tstvarilrstalfp spominek- (Dobro! na desni.) Glasovali biofloo: o prehodu k. podrobni debati. (Živahna pohvala in ploskanje na desni. — Govorniku mnogi čestitajo.) Politični pregled. v Ljubljani, 31. maja. IFotrai^e dežele. Kako postopa „Schulvereiu" in njegovi aposteljenl po Štajarskem? Sramotno, pohujšljivo, in protipostavno, ker svojo uradno oblast zlorabi! »Politik" poznil v Mariborški okolici blagajnika „Schulvereina", kije ob jednem predsednik krajnega šolskega sveta. Tisti je zlorabil svojo oblast in je kmetam obetal, da jim bo vse kazni odpustil, kterim so zapadli zarad zanemarjanja šole po svojih otrocih, ako pristopijo k nemškemu „Schulvereinu". Drugače pa jih bo privijal, da bodo morali plačavati kazni, da bodo črni, ali pa sedeti. In glejte, res! Vsim tistim, pravi »Politik", kteri so pristopili k „Schul-verinu" so bile kazni odpuščene, drugi so jih morali plačati ali pa sedeti. Če ni to zloraba podeljene oblasti na podlagi strankarstva in samovoljnosti, naj' pa kdo pove, kaj da je! Še nekaj. Nek župan je dal prepe jati reveža na občinske stroške v bolnišnico in je za ta posel nekega kmeta najel, kte-remu je od pogojenega plačila za prevoz 1 goldinar odtrgal in je kmeta zanj v „Schulverein" vpisal, če tudi se je kmet z vsemi štirimi branil, kolikor se je le zamogel. Kaj pa je to druzega, kot nasil-stvo? Ali je tak župan še mož na svojem mestu? Združena levica se bo razbila! Njen klub sklenil je v seji tistega dne, ko so se v Mariahilfu pri volitvah pretepali, da se ima levica, kakor je sedaj, razpustiti in na podlagi novega nemškega programa, kterega je Plener sestavil, nova stranka s pomlajenimi načeli osnovati. Jedro nove stranke bo menda abstinenca (zapuščenje državnega zbora) ter ob enem najojsteje orožje, kterega se mislijo posluževati v bodočnosti. Večina klubovih članov strinjala se je s Plenerjevimi predlogi in tudi dr. Herbst ni odrekel. Protivil se mu je pa Chlumetzki in ž njim vsi moravski liberalci, kar je ravno povod porušenju dalo. Dolgo časa gibali ste se v združeni levici dve stranki, ki ste si v mnogem prav hudo nasprotovali in le v glasovanji zoper desnico so bili vsi edini. Posebno se je mlajša Plenerjeva stranka od dne do dne avstrijski misli in narodnosti vedno bolj odtegovala in vse svoje mišljenje na soglasje z nemško državo obrnila. Da, kar nič je ni bilo sram očitno svoje sočutje z nemško državo priznavati. Sedaj so, oprti na to zavest, neki sklenili boj se Slovanstvom in se sedanjo Slovanstvu prijazno vlado ter hočejo ali zmagati ali pa poginiti in se saboj vred ves državni zbor potegniti, da se bo razletel na drobne kosce; kajti le na ta način mislijo se odkrižati toliko pristudene jim Taaffejeve vlade. Da bodo na predrzni boj pripravljeni, radi verujemo, manj pa nam hoče v glavo, če jim bo res tako lahko sedanjo vlado kar meni nič tebi nič vreči, kedar se jim bo ljubilo. Skoraj pet let se v ta steber že vpirajo; zaleteli so se vanj takoj v prvih šestih tednih, ko se je postavil, pa ga do sedaj še omajili niso, upamo. Doli po Hrvaškem bodo tedaj na uradnih hišah napravili samo ogerske grbe brez napisov. Jaz sem to stvar premišljeval na vse strani, pa ne gre mi v glavo, čemu bo dobro. Kako bodo neki Hrvatje iskali raznih uradov? Madjari si morajo izmisliti še drugo indifirentno sredstvo, da ne bo vstala brezkončna zmešnjava, in ob enem ne bodo žalili narodnega čuta Hrvatov. Mislil bi, da bo tako-le najbolje. Na uradna finančna poslopja naj se obesi zraven grba sod brez dna. Na banovi palači naj bode slika nekdanjega Kaucha, slavnega spomina, kterega so menda vsi Hrvatje dobro poznali. Sčasoma pridejo Hrvatje v občevat-nji z Madjari srečno do egiptovskih hieroglifov; in zna-biti postane to mednaradno občevalno sredstvo zlasti v deželah, kjer se bojujejo za jezikovne pravice. Se nekaj. Celjska »Deutsche Wacht" razodela je željo Ljubljanskih liberalcev, da postane g. P. škof. Glejte si no, kako so pobožni in verni ti Ljubljanski liberalci! Svojega škofa bi radi imeli! Privoščimo jim ga! Ali bode pa tudi njih viši pastir vesel take čete, zel6 dvomim. Kaj jim je cerkev in služba božja? Gola parada, ali pa še manj. Ali še kaj vidiš Ljubljansko liberalno mladino (včasih je tudi kak zijal s plešo vmes), kako zvesto hodi k Šmarnicam v stolno cerkev? Kako potem stojijo gospodiči „v špalirji" na trgu, memo njih pa hodijo gospodske krasotice, sramežljivo oči pobešene (ali kali!), in potem grč množica v »Zvezdo", da tam premišljuje slišane nauke? Ali jih še vidiš, kako se pri slovesnih obhodih, na pr. o Vstajenji in o sv. Telesu obnašajo vsem v spodbudo? Ali še veš, kako so se pred 15 leti v stolnici zasramljivo glasno zakrohotali, ko je imel slavni Klinkovstrom govore? Tudi tega se še spominjam, da so nekdaj Dollin-gerju odpadniku poslali zaupnico, v sveti gorečnosti, da bi cerkveni zbor stare katoliške vere ne pokazil! Privoščimo jim toraj škofa, kakoršnega zaslužijo, na pr. Dollingarja; mislim pa, da ni mogoče katoliškega duhovnika pripraviti v bolj dvomljiv sloves, kakor če liberalci ga hvalijo in priporočajo. IJodi dovolj za danes. da, se jim bode ravno tiiko malo zaaaprej posrečilo, kakor do zdaj. V drhtvnem »borni bil je posJednj« dni na dnevnem redu tudi načrt postave o odškodnini po nedolžnem v ječo ali zapor obsojenih osob. Gosp(oska zbornica je to postavjo-ztr sedaj še odložila, ker se ji še marsikaj o njej ne zdi zadosti jasnega. Neki še niso edini ali naj se v takem slučaji odškodnina pričenja že z dnevom, ko se nesrečnik spravi sploh pod ključ, ali pa še le teda^.kedar ga že obsodijo. Dalje še ni doIočcBO', kdopotovanje kralja Hiimherta v Berolin izostane, ter tudi vzroke pov6 zakaj. »Voce" pravi, da je Bismark opozoril nemškefiia poslanca v Kvirinalu, naj na primernem mestu opozori, da bi obisk laškega kralja na Nem-^ škem dvoru letos ne bil času primeren; tudi cesar ' Viljem vsled prestane bolezni ni v položaji, da bi se zamogel trudu slovesnega sprejema podvreči. Drugi poglavitni vzrok je pa ta, da Pruska ne mara cesarju Francu Josipu napravljati sitnosti. Kajti če bi kralj Humbert bil že enkrat v Berolinu, prišel bi tudi prej ko ne na Dunaj. Naš cesar mu je že tako dolžan en pohod. Da bi ga pa laški kralj že v drugič obiskal, ko naš presvitli vladar ša enkrat ni bil v Rimu, bi bila pa skoraj javna provokacija in te bi se pa nemški cesar, ki bi ji neposredno povod dal, prav rad izognil. Ali je novica resnična aH: pa le-izmišljena, ni ravno toliko razločka; kajti pomen ji ostane vedno le eden in tisti, in ta je dokaz, kako da se je laška vlada nad lastnim položajem' zmotila, v kterem je mislila da se nahaja-nasproti Avstriji in Nemčiji, odkar se jima je jela Eusija približevati. Kakor „K6ln. Ztg." poroča, napravil je nemški cesarjevič Viljem, kakor bodoči nemški cesar na jako dober vtis. Temu se ni čuditi, ako pomislimo ua prijateljske razmere, ki se ravno sedaj posebno med Nemčijo in Eusijo nahajajo, kte-rim pa tudi to mnogo pripomore, da ste si ruska in nemška cesarska rodovina v sorodu. Euski veliki-knezi so so navadno na Nemškem ženili. Euski narod to vse dobro ve; poleg tega je pa tudi videl, kako slovesno in prijazno da je car sam nemškega cesarjeviča sprejel. Kdo pa je še kje doživel slučAj, da bi družina ne bila ljubeznjivo sprejela d»SliB|:a gosta, ako ga gospodar sam dobro in gostoljubno sprejme, posebno pa že tedaj, če je v sorodu. Posebne dober vtis na priprost ruski narod napravH je pa dogodek, da je nemški cesarjevič poljubil v Cfa-čini sv. križ in pa da se je pri vojaiških'vijt^-z nekterimi vojaki v ruščini razgovarjal. Tudi- prf dii-liliranji vojaštva ogovarjal' in zahvaljeval- se jei~v ruščini. V Pari»u pečajo se z mislijO) dd 'imaiMka borza. (Telegraflčno poročilo.) 31. maja. Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 60 kr Sreberna „ „ „ ......81 „ 35 „ avstr. zlata renta, davka prosta . . 102 „ — „ Papirna renta, davka prosta . . . 95 „ 90 Akcije avstr.-ogerske banke . . . 862 „ — „ Kreditne akcije . . . .160 eld. 307 „ 70 „ London.......122 „ 25 „ Srebro.......— — „ Ces. cekini.......5 „ 75 „ Francoski napoleond......9 „ 71 „ Nemške marke......59 „ 75 „ „Jurij s pušo", šaljiv list 8 podobami, (i) izhaja dvakrat na mesec v Trstu. Naročnina mu je do konec leta 1 gld. 50 kr. Naj se pošilja pod naslovom Iran Dollner, tiskarna Amati v Trstu. Jožef Korošec v Velesovem išče (3) ter jo lahko nastopi kadar je treba. Eavnokar je izšla in se dobiva v KatoliSki Bukvami knjiga: Die Reiche der elli iiel Ki ihr P J Sterndienst, ihre Reise nach Betlehem etc. Nach den Gesichten der gottseligen Katharlna Emmerlch im Vergleiche mit den Aussagen der Geografie, der Geschiehte, der heil. Schrift und der Alterthumer. Nabral in sostavil Anton Urbas, kanonik in stolni župnik v Ljubljani. Z zemljevidom. Velja sešita 80 kr., po pošti 5 kr. več. Poll-tura (2) za mobl- lije, ktere se lahko vsakdo posluži, da si zlika svoje stare mobilije, ki se že po prvem likanji svetijo kakor nove. Cena za vsako steklenico I gl. 20 kr. proti poštnem povzetji razpošilja L. Epstein, Wien, VI., Getreidemarkt 17. Terfiek&Nekrep,]: trgovina z žeieznino v I.jiil()ljaiii, mestni trg št. 10 jjriporočata stalno, dobro izbrano zalogo nt^^jbol j-segfa, kmo^ijslcej^a, in po^jetlel-»Itejjn- orodja, in strojev, posebno Icr-niorejT.ttic in (iilamoreKnio Henrika Lan ž a v Mannheimu, kakor tudi druge najbolje izkušene izdelke; nadalje: Žitne snažuil-nice, voasove, tsiaui, plngfo, »esal-nice, cevi za vodnjake in vodi^alce same, štedilma ogrnjši^a, pe^^i, og^i^ja in tatov varne ka^iie itd.; — potem izvrstni kamniški cement in po^ski mavec (grlps); dalje železnične šine in kovanja z;a stavl:>e, — vse to po najnižjih cenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki se vsako naglo in natančno izvršuje. (12) i "VVVVVVVV^FVVVVVVV* Podpisani priporoča svojo zalof^o bruseljskih klobukov in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor vsaioTTStiie mm u psjofle posebno pa: snknene Iclobiike (Lodenhute) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnortijave, svetlo- ali temnoslve, svetlo- ali temnozelene itd., po ^Id. J30 kr.; trde klo1>iike, najnovejši izdelek, i~ujave ali črne, dobro blago, po 1 {jl. JiSO kr., najboljše po « fgX. «0 kr.; svilnate cilindre, najfinejša'roba in najlepši izdelek, po -^t erld. fJO kr.; klol>iiko sea dečke po 1 g^ld. do 1 gjld. SO kr.; dalje srajce za gospode, spodnje hlače, vratiiike kravate (14) itd. itd. itd. Z odličnim spoštovanjem v Ljubljani, Gledališke ulice št. 4. Karočila s poštnim povzetjem se toSno Izvršujejo. V Katoliški Biilivanii v Ljubljani se dobivajo podobice Matere Božje na lepem papirju, na kterih so natisnjene molitve, ki se po vsaki tihi SV. maši z mašnikom opravljajo. _100 podobic veljil 3 gl. J- pl. Ti*ixlcoczy, lekar ,,pri zlatem samorogu", priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marijaceljske kapljice Ka želo«lee, kterim so ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten Tspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri Jedi, slab želodec, urdlc, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, grlavobdl, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, ua jetriii iu zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 3 gl., 5 tueatov samo 8 glod. Svax'iloI Opozarjamo, da se tiste istluite Ma-rijaeeljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogru' zraven rotovža na Mestnem trgu Truk(5czj'-ju. Razpošiljava so le ^tljH^marf«. v Ljubljani pri J. pl. jeden tucat. Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter žiccih, oteklino, oirimele ude in kite ild., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ci-etu zoper trganje po dr. Maliču'^ z zraren stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. ^iKr« Ib ma. Gospodu J. pl. Trnkoczj ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protiuski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In re.?, imel je čudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili niučnili bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toiiij dr. Maličev protinski CTCt kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam uajprisrčniSo zahvalo, zvsem spoštovanjem udani Franc Jug, (11) posestnik v Šmarji p. Celji. lU MM sirol Irejsld, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 50 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomniti j ero (Oorscli) jelfi^i^l^^olie, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otek ine. 1 stekl. 60 kr. Saliciliia ustna voda, aroraatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, C. k. i>riv., ne smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnili boleznih, v škatljah a 21 kr.; jcden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. ^Itf Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. "IK Naročila iz dežele izvršž se takoj T lekarni pri »»samorogu" Jul. pl. Triikoczj-ja na mestnem trgu v Ljubljani. Zahvaljevaje se pre6astiti duhovščini in p. n. občinstvu za do zdaj mu skazano zaupanje z mnogimi naročili, priporoča še nadalje kroj a č, v mm^li«« »Si*. A, svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna, ter izdeluje vse krojaške dela za gospode točno in po jako nizki ceni. (4)