Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe.
S. Hermágora in s. Fortunate mucenca
in stara slovénska aposteljna.
(Na dan nju godu 12. Maliga serpana.)
w
Nic naj iz sere sinov slovenske zemlje Spomina velkih mož letéh ne jemlje ;
C eše
nju naj bolj in bolj se vnćnia
?
De nj ano varstvo vedno nas obj
P. H.
Je
ratár nebés, ki ga Gospod odlocil
perviga, de mu je kljuce zrocil, Ucénca posije nesť i mé keršansko Do Nila tje, kot na morjć Jadransko
Peršel , Pisavee
na italijansko mèjo
V
evangel'ja, Do vrat Slovenije Ter ljudstva Slav
Akvilejo , jih zdaj odpreti s v cerkev božjo

vzćti
In rod pušen v ocetov starim selu
Ko straža
željno svetimu kardelu
Gospoda Ki
se perbližuj
Se daljnih bratov prihod oznaniije
Glej

kdo se kaže med sinovi Slave
Nar spred, de je spi
9
Herm ág
Že
nové postave v kteri rod se steje
?
iz
kmalo se uméje
Duh žene ga do Rima tje hiteti
Ap
steljnov glavár ga sam pos In Akvileja perviga pastirj
Přejme,
9 i •
de věro delec kro
V •
S5

Z njim F
se zdi
pomagavec
Résilie nebeskih zvěst oznanovavec ;
In
Do
zdi
gnejo se od
ke Donave
vni Padanske kvé keršanske
Ko svoja dva aposteljna ju gleda Belún, in znan Trident, plana Ceneda;
In Istra, slavni Terst s staro Emono Lavréje , Celje lepšajo nju krono.
?
idin
Paganski ljud to pazi le zai Sveta možá zaprè sodnik nepridin 5
In v ječi množ'co veči k ver' peljata
?
Le kri prel
za njo
nehata
Reja lanú in pripravljanje prediva po
nemški Vestfaljski šegi.
(Nadalje.)
vodi se lan takóle godi
Vestfaljčan póruje lan in ga koj pelje na pod ; tukaj ga osmuka na navadnih grebenih, potlej ga poveže v snopičke po pol čevlja ćez pas debele in še zelene položi eniga pri drugim v čisto vodo
takó kopa
?
de je po
do
5
komolcov visoka lanena
v
vodi
to se ve, de mora voda tako glo
5
bočino imeti, de lan ne leži na gleni ali v blati
vodi ga pokrijejo z reženo
de bi se zamazal, slamo po pedi na debelo, po slami položijo deske ali dilje, obtežijo jih s kamnam takó, de tudi čez dilje
in kamne voda stoji, de nikjer nič zraka (lufta} lanú ne pride, kibimu vtegnil godenje zaderževati.
Dan za dnevani se mora pažljivo hoditi gledat, kdaj de je lan ravno práv godán, de se ob pravim ćasi iz vode vzame ; sicer se skazi, če bi le eno noć dalje v vodi ležal.
Poznati, kdaj je lan ravno práv godán.
De je lan godán, se spozná : 1) Če potegneš iz \snopićka eno bilko in b dvema perstama po nji smukneš, se koža ali lika
kaj
d
dl
lom
2) Takó ogoljeno bilko pregni in jo pre
X	1 111	V	j	•	V«.	1 _	____1
Ce se bilka
t
in
t
prel
miti, kakor de bi bila steklena aliglazovna-
? je to znamnje godniga lanii. Će se pa bilka ne da čisto prelomiti, ampak če se iz preloma se
ta
land.
*) Sv. Marka, učenec sv. Petra aposteljna, je v Aleksandrii dolne nitke vlečeio« lan Še
__Til	J	•	•	â 1 M A ••	ir • 1	1	««r	»	/ J
na Egiptovim in v Akvileji vero Kristusovo oznanoval. V Akvileji je bil sv. Hermágora s sv. Fortunatam njegov
še v vodi
godán
pusti ga tedej
naslćdnik. Stari Vene ti kônec
Jadranskiga
mórja so bili
ostanki Slovćnov, ki so pred Galijani se mógli čez Donavo
pil
3) Verzi
se bodo
ali
lanene bilke v vodo
pot
y
za Karpatske goré umakniti, dokler niso poznćje nazáj persli. verhi Vode plavale
je lan godán, sicer pa boj
po
Vgodí se lan po raznih lastnostih voda in podnebja navadno v s tir i h do desetih dneh. Najde Vestfaljcan po razloženih znamnjih, de se je Jan vgodil, ga urno vzame iz vode, in razgerne po senožeti ali po slerniši. Ako je lan godán. bel kot sneg bode v 24 do 36 urah na senožetih postal , de ga bo lepcí viditi. Po pretečenih 5 — 6 dneh ga Vestfaljcan oberne : še poprej pa. če gaje močan dež vtepel; če bi pa vtegnilo delj časa de-ževati , ga v kopíce sostavi.
Belenje lanii potem takim terpi 8 do 10 dni. Znamnja , kdaj se mora lan vzdigniti in iz polja na pod spraviti, ima Vestfaljcan tele: V roko vzame nekoliko lanenih bilk in jih pomane med persti; če se bilke meliko ométi dajo in de pezdirje rado odletí, koj ga vzdigne in ga spravi v snopić-kili domu na pôd.
Na Vestfaljskim ne tarejo lanii berž v jeseni, ampak ga pustijo čez zimo v snopičkih spravljeniga. V ti legi, pravijo, se lan pozimi lepó vmečí, na spomlad pa, kadar je lepa ura, ga otarejo.
Opomniti se še mora, de se nezřel ali zelen poro van lan ne sme ne v tekoči, ne sicer v terdi vodi goditi, ampak v mehkih vodah ali bajerjih, to je v stojećih pa vender čistih vodah, v kakih vodřijakih ali v kotlinah, kamor se bistra voda dotéka in zopet odteka: tù sèm se pa mora voda več d|n i p o p r e j napeljati, predenj se lan v njo vloží.
Hoće Vestfaljcan pop oln ama dozorjen lan v vodi goditi, sostavi zrovaniga v kopice, poveže verhe kopie mehkó s slamnatimi vezmi, de jih veter ne zmeša ; kadar se lan osuší, ga spravi pod streho, osmuka inu glavice in ravná dalje z njim,
kakor z nezrelim. Pràv in dobro se vgodí tudi zrel lan v vodi, samó de se iz vode vzet in po-gernjen, ne vbéli takó, kakor zeleni ali nezreli. Za godenje zreliga lanii je pa te koča voda bolji, ko stojeća. Znamnja zreliga v vodi prav godniga lanii so ravno take, kakor pri zelenim, vedi pa, de v vodi zgoden lan se ne s m e sušiti v pećnici, ampak le na son ci in na zraku. Ko bi ga v pećnici sušil, od vročine rumeno-rudečkast postane, se speče, zgubi křepkost, pokvari se clo. Koj
po vodnim godenji je lan sicer terdikast in pust, pa naj le čez zimo do spomladi v snopičkih leži, kakor je bilo popřed povedano, to ga verlo vmečí, de je mehak ko žida. *)
(Dalje sledí.)
(Nadalje.)
Od mnogih zemelj ali perští.
(Nasledba 26. §.)
Po kremenini je ap ne ni ne nar věčna sveti; vse naše bele gore, in prav deleč okoli so vogel-nokislo apno : v gipsu je apno z žeplokislobo ze-dinjeno; najde se dalje pomešana z družinu perst-líií. je obstojní del čeravno v majhnih primerah mnogoverstniga druziga kamna, mnogih rud, vsih živaljskih kostí in rastljin: vse hišce morskih červov in polžev so vogelnokislo apno, takó tudi vès már-mor. Med mármorjem in drugim apnjenikam je le ta razíoček, de mármor je bil nekdaj stopljena ruda, in je postal, vledenivši se, jederčast in tčrd; drugi apnjenik pa se je v vodah vlegel, je večkrat ple~
*) V pisarnici kmetijske družbe v Ljubljani vsakdo lahko vidi po Vestfaljski šegi v vodi gojeni lan, predivo in prejo, ktero nam je vlastník Ad e rbaske predivnice, žlahtni gosp. Nádher ni, sam poslal. Oudo lep pridelk je, kakoršniga še
poprej nikdar nismo vidili.	Vredništvo.
njiv in ne zvoní ko mármor. Vse farbe mármorja, kamnja ali tudi zemelj pridejo od rudov, ki so jim bili pa v zlo majhnih primerah primešani v času stopljenja. —
Čisto ali živo apno je vsim znano, ima nektere lastnosti lugastih solí, je razjedljivo in na ranah zlo skeleče. Apno gasivši narediš kar veliko gorkote: voda popřed tekoča se zedini z apnam v terdi stan. Ce na voz apna 20 čebrov vode vliješ, se vsa gorkota, ki je vodo v kapljivotekočim stanu obderžala, zdaj ko se voda z apnam vterdi, od nje od-loči ali razveže, in razvezana greje, in še veliko vode v puh spremení. Z živim apnam se mora z veliko
skerbjo ravnati ; pred 2000 leti so se cele barke
z njim naložone na morji vnele in potopile , in še dan današnji se mar.sikteri voz z apnam obložen pri mokrotnim vremenu popřed vname in zgorí. kakor ga domu perpeljejo. Apno z vodo in s kremeni-nim peskam, će ga je moč dobiti, da nar bolji malto, ki vleče vogelnokislobo iz zraka na-se, in postaja čedalje bolj terda; taka malta starih gra-dov je bolj terda od kamna.
V novosozidanih hišah, ali vnovič pobeljenih stanicah ni zdravo prebivati, dokler se popolnama ne posušé: že nos ti oznani, de v tacih apno v zraku raztopljeno plava: apno je pa razjedljivo, ko ga dihaje v pljučah s kervjo v dotikanje pripe-Iješ , ti bo tudi kri razjedalo ; eno noič v taki stanici spijoč zamoreš hudo zboleti, ali znabit zavoljo tega še clo umreti.
llovne zemlje ali ilovnine je še manj kot apnjene, in se nikjer práv čista ne najde: ko jo kemikarji čisto odločijo , je bela. Tudi ilovnina je neka razpadnina ali sperstenina, raznešena po svetu iz nekdajnih terdih kamnov, v kterih je bila z drugimi perstmi, s káljem in nátronam i. t. d. obstojní del. Takó je še vse il o tudi dan današnji neka taka zmes: pa dve ili niste popolnama enaki, razločki med njima po primerah njih obstojnih delov so brez števila. V veliko deželah, kjer nimajo kamna ali obilo lesa, si delajo hiše iz sroviga ila. v druzih ga iz enaciga namena popřed v permer-jenih kosih na sonci posuše, in še v drugih take kose — kokor pravijo — žgó, to je, si narejajo opek ali cegel. Tudi narejajo iz ila in opeka zlo mnogo-verstne posode od nar navadniših do nar dražejih.
Desiravno ni ilo obstojni del rastljin, vender pri vsih rastljinskih rejah kar veliko zdá; od tega pa in sploh od zveze persti s kmetijskimi rejami bo druge priložnost govoriti.
(Konec sledi.)
Za poljodelce kaj.
Ljubljanski ilirski list (Illirisches Blatt) je v 50. listu iz angležlfih Novic na znanje dal, de v indii in v vsih hudó gorkih deželah, kjer clo nič ledu nimajo, z mokro debelo pavolo posode ovijajo, in si takó vodó v nar hujši vročini hladno ohranijo. Tudi naši kmetje ta pomoček dobro poznajo, ki imajo pri žetvi na polji vodne posode z mokrimi cunja mi ovite.
S vari te v staršam.
Ljubljanski ilirski list oznani žalostno prigodbo, ki se je ni davnej v Frishajmu zgodila. 16 tednov stariga fantiča kmeta Jožefa Najmajerja so pustili samiga domá v zibelki ležati. Svinja pritava v hišo in revčiku odterga glavo! Ko starši domů pridejo, najdejo otroka brez glave v kervi ležečiga. — Starši! starši i premalo skerbí imate za svoje otroke.
Papirnice v našim Cesarstvu.
Število vsih avstrijanskih papirnic je zdej 539; 19 jih delà zgoli z mašinami. Cunj potrebujejo na leto okoli 800,000 centov, iz kterih papirja izdelajo za 6 milijonov in 742000 gold. vrednosti. Te papirnice prodajo nekaj papirja clo v ptuje dežele. Papirnic, ki kvarte delajo, je 21; taeih pa, ki papir za tabacnice izdeljujejo, je 5 v našim Cesarstvu.
Pervi seljaki na Slovenskim,
(Nadalje.)
Kakó se pa vé. de so seljaki, kteri so se bili po zgorimenovanih deželah naselili. Slovenci bili? To se vé iz njih krajev ali seliš, kterim so bili slovenske imena dali. Rimljan T. Li vi *) popisuje, kaj je bila rimska vojska našla 187 let pred Kristusovim rojstvam, kadar jo je Manli Vulso, iz Azije, cez Helespont, skoz Tracijo, vodil. On pravi, de so od Helesponta pervi dan prišli do potoka Malen in do kraja Cyp Selo (Cypsela) ; de so drugi dan prišli do potoka Eber, in od tod do sela Šaren. Od sela Šaren so šli dan hodá, ter prišli do Polja Priât o imenovanima, kjer so tri dni ostali. Malen (mali), Selo, Šaren (to je pisan), Priato (prijatno, prijate!) so slovenske imena. Ljudstvo toraj, ktero je v Tracii, to je blizo dandanašnjiga Carigrada stanovalo, je bilo slovensko. Greki ali kako drugo ljudstvo bi ne bilo svojim krajfcm slovenskih imen dajalo. Rimljan Li vi je te imena popisal, kakor jih je od druzih zapisane naj del. Ravno takó je v Tracii bilo mesto Syr a sel a.
Macedonski kralj Per z ej je bil Bistrance, kteri so ob Bistriških planinah. stanovali, 169 let pred Kristusovim rojstvam zoper Rimljane za plaćo pogodil. Iz Bistriških planin, dandanašnje Silezije, teče Bistra (die Weichsel); kakor tudi na Krajnskim iz Bistriških planin nad Kamnikam, Bistrica teče. Zlasti tisti Bistranci, kteri so bliže Istra (Dunave) stanovali, so šli Perzeju z 10,000 konjiki in z 10,000 pešci na pomoč. Nazadnje gredó na Macedonsko pokrajno po plačilo; pa Per zej je poslal svojiga vojvoda An ti go na bistranskimu ali ba-starnskimu vojvodu Klon dieu povedat, de naj gre s svojimi Bistrani do města Belazora. Glejtesi! spet Bela z or a je slovensko imé. Rimljani so nekdajnimu Ciču, Krašovcu in 1st rancu rekli Japys. Od kod pa to? Tudi sam se je Cič, Krašovec ali Istranec po slovensko Japic imenval. Beseda Ja pic pride od slovenske zdaj skoro pozabljene besede japi (stari). Zató še zdaj nekteri pravijo stari mu možu: japica. Dežela Ja pic o v je bila torej per Rimljanih Japydia imenvana. Metlje , Pola in reka Têr	je bilo vse v Japidii. Kakor kaže,
je imela Japydia od jutranje straní v ribniških in ho-čevskih hribih svojo mejo; potlej je šla čez Post oj no pod Nanosam na Cavno Goro meja, in od tod na Tibajn (Duino).
Norikum so Rimljani imenovali kar je zdaj Go-rensko na Krajnskim, Koroško, Solšperg, gornja A v s trija in Stajarsko. Od kod pride ta beseda Norikum? Od stare slovenske zdaj že skoro popolnama pozabljene besede nora ali jama. Ni ri ti, podniriti se, hoče toliko reči kot po gre z ni ti. Nora si je z ni-riti takó v rodu, kot zora z zreti, zbor z zbirati. Norik, Noriško so Slovenci od nor ali jam imenovali, kjer je bilo dosti rudnih jam v tih krajih , Rimljani so pa za Slovenci rekli Norikum. Tersat pri Reki je po ter s u ali vinski ter ti imé dobil. Rimljani so ga pa tudi Tersatua, Tarsatica za Slovenci imenovali. Rimljani so imenovali cerkniško jezero: La eus
*) Decad. 4. Lib. 8. cap. 26. **) Alp es Bastarnicae , die Karpathen. *#*) Virg. Timavus Japys.
lugeus, to je, po naše jezero pri Loži. Dandanašnje imé
Lož je od besede log. Rimljani ali pa še clo sami Slovenci so o spremenili v u, kakor se še zmirej pogo-sto godi; eni pravimo lepo, drugi pa lepu, sonce, sunce. Takó so nekdaj Slovenci Ložu rekli Log in Lug, Rimljani pa za njimi per eni meri ravno takó, in od tod so dalje jezeru rekli Lacus lugeus. Dandanaš-nja beseda Lož je pa od Log kakor množ, množica od mnog.
(Konec sledí.)
Dopis iz Gradca.
Hude ure, kakoršna je bila 1. dan tega mesca popoldne ob pol petih, ljudjé v Gradci že 27 let ne pomnijo. Strašni vihár je majal nar močnejši drevesa kakor klasovje, in toča je bobnela, de je bilo joj ! Škoda je silno velika. Imenitnimu vertnarju Maternetu je 13 cvetliških shramb pokončala in mu okoli 6000 gold, škode storila. Baron Mandel ima več ko za 1000 gold, škode v svojim vertu. Še več druzih vertov je silno poškodvanih. Na sprehodišu okoli města (Glacis) je vihár 20 lip in kostanjev, debelosti eniga možá, s korenino vřed izroval. Cesarsko top čiše (shrambo za tope ali štuke) je popolnama razdjal. Vojaka, ki je pri ječi nad mestno reko (Muro) na straži stal, je z stražno hišco vred v vodo verglo, vojaka pa so serčni ljudjé precej iz vode izlekli. Drugo stražno hišco pri pošti je vihár z vo-jakam vred prekucnil in več ko 1000 stopin deleč gnal. Eniga fantiča so deske potlačile, dve ženi so strešniki ubili ; ena je bila pri ti priči mertva, druga pa je kmalo potem v bolenišnici umerla. Vse ulice so bile polne po-dertih dimnikov, razbitih strešnikov in šip iz okinj , ki jih je toča potolkla. Mestne svetilnice so večidel pobite. Kositarne strehe je veter odtergal in jih nesel po 300 stopinj deleč. Na gradu stojete dve hišci lepo olišpani z govornim trobilam (Sprachrohr), eno je veter prebernil, drugo od tal vzdignil in po griču zavalil. Vinogradi okoli Gradca (Rosenberg, Rukerlberg) niso več poznati; vse je pobito. Dan na dan se druge žalostné novice slišijo od Judenburga noter do Rabske doline, kjer je toča drevje, turšico in mnogo žito in klajo pokončala. Blagor tištim kmetovavcam, ki imajo svoje polje in nograde zavarvane Î	Šmid.
E	v
Hudo vreme na Stajarskim.
V nedeljo pred sv. Petra m in Pavlam dopoldan od 9. do 11. ure je hudo vréme, ki se je nad Sivnico pričelo in do S tub ice na Hro vaš kim, to je, delj kot en dan hodá seglo, veliko škodo naredilo. Vihár in tóča sta po Sivniški, Rajhenberški, Z dol ski, Sromel-ski, Pišeški, Bizelarski, Klanješki fari do Stubi ce ali blizo Bistre hudo razsajaia, verte, polje, še bolj pa nograde hudo poškodvala in veliko hribovcov in poljancov v pràv revni stan perpravila. Oh! kam se hočejo taki reveži djati? kaj početi? kam se oberniti ? Ajda se ni v zemlji, in Bog vé, kakó se bo še z njo godilo? — Taki ljudjé so pač usmiljenja vredni.	55—c.
Ognji na Ivrajuskim.
Pogosto se sliši letas od ognje v in strašnih pogo-rià ne le na Krajnskim, tudi po druzih deželah. —
Pervi dan tega mesca so vBevkah poleg Verh-nike 3 kmetje pogoreli; dva sta bila v bratovšnji sv. Florjana zapisana , tode samo eden bo dobil škodo po-vernjeno, eden pa ne, kér ni letniga plači I a od-
rajta\.
Ceterti dan ravno tega mesca ste v S tane sca h
v	w
zgor Sentvida nad Ljubljano 2 hiši s poslopjem vred pogorele; bile ste zavarvane.	■
Šesti dan tudi
tega
mesca okoli polnoci je v
Poljana h poleg Sentvida nad Ljubljano strašen oginj
Pokop gospoda Hradeckita, Ljubljanskima
15 hiš s poslopjem vred pokončal, en fant pri desetih
mestniga poglavarja.
letih

ki je nad hlevam lezal, je zgorel. Samo (» kmetov
8. dan
teg
je zavarvanih; zavarvanci bojo dobili vso škodo pover-	gospoda llradeckita. ktei
njeno, koliko so je bili dali zapisati. Ne vć se kam	listu oznanili, z nar veči častj
oberniti za pomoč druzih 9 pogorelcov, jokajo in obža-	se je toliko s premija v lujejo ,
mesca ob šestih popoldán so pokopali
smert smo v poslední

in iz
h
de niso svojiga pohištva zavarvali
pa pre
ni bilo taciga
po
greba
V
1
de vLjublj
po z no je!! Taki necimerniki pa niso usmiljena vredni, sokočastitljivi deželni pog
Njih ek
i h stanov še nikdar
, n aš v i-
k \ dobrote, k i i i m jo a s e k u r a n c i j a z a m a 1 o kraj

pod baron W
carjev p on uja, sami nočejo dele žni biti.
Naj

t
SO
ink
t skaz
in
spremili. Mestiij
ga
na pokopali
samí so merliča nesli in mu
etili
nam iiobeden ne pravi, de je dosti tacih kmetov, ki Vsi gosp. korarji so ga častno spremili, ifulirani stolni
niso v stani, asekurancije placevati: to so prazni izgo von, zoper ktere ker čm ar ji in š tacu nar ji na
davk" takim zanikernim
tehant
glas
gosp
Urb
J
s s
o
kap
na
glavi,
Neumna beseda
pricujejo. ljudem po glavi blodi;
ji
pa za božjo voljo! ali je to
so ga
ga pa pokopali. Zavoljo silno silno veliko spremljavc
• v
ruso mogli na ravnost od doma na pokopa liše nêsti
pak so
ga
davk, kar sami sebi dobriga storite v potrebi ? Komur most
po celim vel kim tergu, čez če\
, cez novi terg
ni svetovati, temu ni pomagati. Kdor hoče brez davkov mo frančiškanarske
i *
živeti, naj pobere svoje kopita in naj se podá v amerikan
isposke in igrališne ulice , me kve, po slonovih ulicah na Du
ske pušave, kjer mu ne bo treba davkov plačevati, kjer ljubil vunanj
ajsko cesto. Akoravno je zelel rajnk
ki
kdar ni
bliša
mu pa tudi nobena mila roka il j e g o v i g a pose st va va rval a ne bo. —
Poslednjič moramo še pove
dati
i
de je v Póljanah stala sred
ognja
ena hiša s
go va p riza m o ž u
volj
c e g I a m
kri ta
i
plamen je svigal krog nje takó, de so
i
ki
, natihama pokopau biti, se ta njeni mugla spolniti, zakaj vsi stanovi so si
in visoko spoštovanimu prid Ljubljanskiga mesta
mnogozaslužnimu je skozi 26 let z i
jele oboknice goréti, strehe pa se ni přijel in hiša je pokazati, kakoi
•ft	I ft	v . ,	ft 1	i	ft	i • . »ft	1 • V .
gorece trudil, zadnjo čast skazati. Očitu
• v #
se
obvarvana ostala. Lejte dobroto s ceglam kritih his!
Kratek pregled novih slovenskih knjig.
je pri pogreb
v •
ni moglo
Ljublj
jnki bil
kaj so
V
z
pokazalo njim
zgubili
f
kaj je Naj
1.
v miru počiva
njegoviga blaziga življenja bi
Berz ko bo moč, bomo popolni popis
avcam Novic podali.
?
.Sveti Evangelji z molitvami in hranjeni

a
vse ne delj e, praznike in imenitnisi godove celiga
kterim so pridjani tudi evangelji z molitvami
leta

AS
a vse delavnike svetiga postniga casa, cel kateki
cer k vene litanije, nav a dne stare

em s prašanu cerkvene pesme z mnogimi novi mi* ki .se .sploh po
Stare krajnske pripovesti.
V
(Stempihar} kakor so mi taki pravili, ki so ga sami poznali, je bil iz Sentjurške fare iz Olševka na G or en ski m domá. On je bil silno
močán
Slovenskim poj6 i. I. d.
Dobijo se vCelji,Ljub
Herkulj.
Velike teže je vzdvigal,
težkó obložene velike
1 j a n i
i
Cel ove u. Gradcu i. t. d. Veljajo v nava dni m
zvezku 1
gold i nar.
Po pravici se zamore reci
i
de imenovane bukve,
ki so lani v zalogi
gosp
Gaj
gerja
v Celji na svitlo
prišle, v versu nar tepsui siovcusmii juijig* »iujiju.	«jw n.»«,,,^*..^	... ^ ^ ^ * ^ iv ^ ptuu.
Zlate bukve so za cerkev in za dom. za stariga ali kjer je predica na kolesu vervco pustila, koje nehala
v versti nar lepših slovenskih knjig stojijo.
vozé je na cesti obracal in perzdvigal; več jih je bil v stani na enkrat vžugati ali otepsti. Veliko se od njegove moči tudi čudniga perpoveduje ali perstavlja.
(Tvorka) je bila perkazen, ki je tam ljudi stra-kjer so k va terne tor ke in četertke předli
šila
in
in 1 a d i g a,
pisane v takó lahko umljiviin jeziku

de
presti. To strasenje je v tem obstálo, de se je perka
jih vsak Slovene, naj si bodi Stajarc ali Krajne, Ko- zala pasja noga in de je jela kolovrat
goniti.
rose ali Hrovaški mejač
gladko
bere in razumi. Od več
Se vec tacih povest in smesnih vraz je , ki si jih
i UBV Ali Ili U t nSIVI IIIVJMV, j^IHUAU WV1V »1» lUfiUUii. VU » vv	-- ~ --------- I ------ ------------ ----J~7 ----
strani vprašani, kdo je pisatelj teh lepih bukev? nam Krajnci še dan današnji za kratek čas eden drugima
gosp
sedajni prečastiti Braslovški tehant, ki sicer le radi natihama lepe děla izpeljujejo, ne bodo za zlo vzeli, če vprašavcam očitno povémo, de so jih Oni pisali. Cast komur čast gré! Kar zunajno lepôto teh v
S t oj a il, perpovcdujejo.
Požcncan.
gosp
Blaznikovi tiskarnici lieno natisnjenih bukev se
povikša, je krasna, v jeklo rezana podobšina, ktero je
práv po mojstersko zrisal tehantov cerkovnik,
Ne rečemo preveč , če jo na ravnost povéino, de lepši sostavljeniga podobika v molitevskih bukvah še nismo vidili. Nebesa in svet na enkrat stopijo
Besedna vganjka.
Al prav al napak besedo bereš, Vselej poveš kaj si, kader orješ
znaj del in Ignáci Župan.
Današnjimu listuje perdjana 15. doklada.
pred naše oči, ko ta podobik zagledamo! Kakor slišimo, je Župan le samouk, ki se nikdar v soli ni risanja učil in le delà, kar mu njegov duh da. Skoda, de take bistre glave v mladosti priložnosti nimajo, popolnama risarske umetnosti izučiti se : koliko lepih izdelkov bi imeli od njih pričakovati!
hitili kup
(Srednja cena).
V Ljubljani
11. Maliga
serpana
Krajnju
6. Maliga
serpana.
I «
gold.
old.
Poslavljenje.
Presvitli Cesar so učilištvo
slo van skiga
jezi
koslovstva na kraljeviZagrebški akademii slavnimu gospodu Vekoslavu (AlojzjuJ Bab u kiču, tajniku družtva
narodne bravnice
Zagrebske,
podeliti
blagovoljili.
mernik Pšenice domaće • »	» banaške
»	Turšice.........
»	Soršice.........
>	Keři...........
»	Ječmena........
>	Prosa ..........
»	Ajde...........
»	Ovsa...........
Vrednik Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik Jo
i

Uaznik v Ljubljani