217. Številka.
Trst, v potek. 4. novembra 1S98.
Tečaj XXIII.
IL
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Dunaj 3. Naučno ministerstvo je odredilo, naj pe vrši jubilejna slavnost v vseh učnih zavodih, ki ne spadajo v območje visokih šol, dne 2. decembra. Tega dne praznujejo vsi učni zavodi. Slavnost naj se vrši na ta način, da se po možnosti za vsako veroizpovedanje posebej opravi služba božja in priredi šolska slavnost, na kateri naj šolska vodstva pouČe učenec o visokem pomenu tega dneva. Druge prireditve, osobito deklamacije itd. izostanejo v vsej monarhiji vsled globoke žalosti cesarjeve.
Budimpešta 3. Ogerska kvotna deputacija je imela danes sejo, v kateri se je razpravljalo o predlogu avstrijske deputacije. Po daljši razpravi je bil naslednji predlog sprejet jednoglasno: Ogerska kvotna deputacija ne s p r e j m e predloga avstrijsko kvot ne deputacije, kateri se ji zdi neprimeren za nadaljnja razpravljanja. Razlika med stališči obeh kvotnih deputacij je tolika, da ogerska kvotna deputacija nima več upanja, da bi se z nadaljnimi razpravami doseglo sporazumljenje. Potem je deputacija naročila svojemu predsedniku, naj obvesti o njenem sklepu avstrijsko kvotno deputacijo. Ogerska deputacija bode imela zopet svojo sejo, kadar dospe odgovor avstrijske kvotne depu-taoije. Do tačas sestavi deputacija tudi svoje poročilo na državni zbor.
Pariz 3. Današnji ministerski svčt se je ba-vil z vprašanjem o Fašodi. Sliši se, da dobi Mar-vchand v Kajiri navodila, po katerih sme dopustiti, A-jt se polasti egiptovski poveljnik Fašode.
Cftfigrad 3. Turška vlada je vprašala poslanike b?*1^ v,a8tiJ» tla"li hočejo sprejeti zadnje zahteve, katere {<s st{lvila ona< V !l>osl^iških
gih so mcuenja/davla.^>Za(lujenotc ne °dobrijJ ^ ,	. .. .	vojaki Krete do dne
m da, ako ne ustavijo turu.. ' •
■»^gp^———
PODLISTE K.	6
Kralj & Comp.
Slika r počitnic.
Dva dni po veselici je bilo Poldetovemu hlapcu zelo slabo. Kar vstati ni mogel....
Kako mu pomagati ?
»Pošljite po koga, da mu zagovori bolečine!« je svetovala znana pomočnica v kravjih in konjskih boleznih, H e š č e r i e a, ko niso pomagala njena mazila in njeni praški. Brez vspeha je pil celo olje od praprotnega semena, nabranega v sami kresni noči....
»Če mu ne pomaga zagovor, pa ne vem, kaj ho z njim....« je dejala.
Šli so torej po Tolminca v Smolevo, ki je znal zagovarjati ljudem in živalim razne bolezni: »bramora«, »švinto«, »k r č« i n »b o žj ast«, »gobe«, »ostru pij e nje....«
Z veseljem je prišel k Poldetovemu hlapcu.
»Slišal sem že, da so ga nekaj pobili.... Jim pa vrne, saj je močan.... Bolečine naj mu zagovorim ? Težavno je.... Gospodinja, malo več bodetc morali dati nego sva se dogovorila.... Poglejte, kakšne rane ima! Vse rdeče in krvave.... Strup bi udaril iz njih na srce.... Moram zagovoriti strup....«
In začel je:
4. t. m., jih admirali prisilijo v to. Na Kreti je sedaj še lf>()0 turških vojakov.
Jeruzalem 3. Nemška cesarska dvojicn je obiskala danes hospic, v katerem je 1. 1869. stanoval cesar Friderik, zatem grobove kraljev ter Golgato. Popoludne je bila služba božja v Izveli-čarjevi cerkvi. Jutri ob 0. uri predpoludne odpotuje cesarska dvojica v Jafo.
York 3. Kakor poročojo iz Santijaga de Kuba, se tam govori, da se je ameriška prevozna ladija »Panama« na potu v New-York 1. t. m. razbila pri rtu Mavsi. Na ladiji je bilo 300 oseb, od katerih je moglo rešiti le malo število. Našli so huje tudi kos razbite ladije, z imenom »Panama«.
Katanija (v Siciliji) 3. Danes zjutraj se je začutil precej močan sunok. V Mineo je bil sunek zelo močan in je napravil nekoliko škode na poslopjih. Tudi v petih druzih krajih se je tresla zemlja.
Kaiieja 3. »Agcnce Havas« poroča: Guverner je sporočil admiralom, da se bode glede vojaštva, ki se nahaja na Kreti, držal obroka, določenega v njegovem zadnjem poročilu. Poslednji oddelki se ukreajo ravnokar in na Kreti ostane samo 500 ne-oboroženih turških vojakov, da pospravijo vojno orodje na ladije.
Kaneja 3. Turški vojaki, kolikor jih je ostalo tukaj, so so ukrcali na ladije. Ostalo je le nekaj stotin mož. Mednarodni vojaki so o tretji uri po noči zasedli vse turške vojašnice in nasipe v Kaneji.
Za „posvečeno" pravo!
30 let je že minolo, odkar so v veljavi zakoni avstrijske države. 30 let je minolo, odkar so sankcijonirani ti zakoni od Njeg. Veličanstva !
»Naredimo tri križe s pravim prstom! Motimo tri očenaše in češčenesimarije na čast svetemu fS cm p asu, da bi prosil Boga za tega Janeza, da bi iJHl	odvzel strup! Zagovarjam to pa v
imenu Boga P^eta in Sina in svetega Duha. Amen. Oast ood!.... Vokrižnjrao se trikrat s pravim prstom!.... Janez, ti inoraš moliti tri večera zapored po tri očenaše in češčenesimarije, jaz sam bom pa molil samo jeden očenaš«.
Podobno je zagovoril še bolečine....
Nato mu je pa gospodinja morala dati marsikaj dobrega za usta in za žep....
In konečno je dejal Tolminec : »Če bi moje zagovarjanje ne pomagalo, pa pokličite Bitnica iz Martinovega brda! Ta ga ozdravi gotovo
popolnoma s svojimi o b 1 i ž i....
*
* *
Visokošolci so bili zaslišali, da je Poldetov hlapec, obljubil da jih bo tožil, če ga Bituic ne ozdravi naglo.
Zopet nove viee za uboge prireditelje veselice !....
Zdaj je pa šla trda tudi Kralju! Kar nič pametnega si ni mogel izmisliti, da bi rešil sebe in tovariša.
»No, tu pa lahko iztaknemo prav pošteno!« so vzdihovali in vpraševali za svet tega in onega. Toda nekateri so celo privoščili visokošolcem, nikar da bi jim svetovali kaj koristnega!
»Sankcijonirani« je toliko kakor »posvečeni«. V posvečeni stvari pa ne sme sezati nikdo nekažnjeno.
V teh »posvečenih« zakonih je torej tudi do ločilo, da so vsi jeziki ravnopravni v šoli, uradu in javnem življenju. Torej tudi naš jezik mora tu v Primorju uživati vse pravice, kakor jih uživajo drugi jeziki po drugih pokrajinah.
Ali predobro vemo, kako se je to »posvečeno« določilo, ta zakon, vršil teh 30 let nasproti Hrvatom in Slovencem. Ni ga menda človeka, ako je imel kedaj posla na c. kr. oblastih v Primorju, ki ne bi imel tožiti v tem pogledu. Ni jc skoro številke katere si bodi novino naše, ki bi no do-našala pritožeb, da se rečena »posvečena« določba v nas — n« izvršuje ! Ni je naše občine, ki ne bi imela vzrokov za pritožbe v tem pogledu. Ni ga bilo še zasedanja ni naših deželnih zborov, ni državnega zbora na Dunaju, da ne bi bili naši poslanci tožili radi dopisovanja c. kr. oblasti.
In koliko krati so se rogali že naši zahtevi, da se morajo tudi c. kr. oblasti ravnati po državnem temeljnem zakonu, po »posvečenem« določilu o pravicah jezika vsacega naroda! Kakor da bi se smelo zasmehovati ono, do česar imamo pravico po Bogu, po prirodi in po svetosti zakona!
Razni naši župniki, načelniki in pojedinci sc vendar niso dali odvrniti od zahteve, da naj se vrši — zakon! Nalagale so se jim res globe, ker bo zahtevali, kar jo prav, toda oni se niso dali prestrašiti ! Istotako ne mirujejo naši poslanci v deželnih in v državnem zboru ter povzdigujejo ob vsaki priliki svoj glas za vršenje »posvečenega« zakona. In ravno tega leta se je v državnem zboru, v spomladi in na jesen, več govorilo nego kedaj poprej o tem, kako se v Primorju ne vrši »posvečeni* zakon o ravnopravnosti našega jezika.
Poročevalec »Naši Slogi« poroča sicer, da so po letošnjih interpolacijah došli strogi ukazi z I)u-
ZlaBti dobro se jc zdelo Pustotarjevemu Joži!
»Boš videla«, jo pravil nekoč Lenkini Micki, zaradi katere sta se s Kraljem posebno pisano gledala; »boš videla, kako bodo študentje zaprti! Nič jih ne reši vsa njih učenost!« Mleka mu je odgovorila:
* C'c učenost ne, pa premetenost!«
In ko je Joža hotel imeti od nje poljub, ga je spodila, češ, ker ti drugim privoščiš slabo, pa še jaz tebi ne dobrega!....
In ranoeelnik Stupa se je posmehoval visokošolcem, ko so se ga nekoč lotili zaradi njegovega rovanja zoper veselico. »Naj vam pa sedaj pomaga »Bralno društvo« !
Kralj se mu je odrezal:
»Bralno društvo« nam ne pomore, a še manj vi, ki niti sebi ne morete pomagati, ko pride konec meseca, da morate hoditi na kredo pit. Rešimo se pa sami!«
Goslar in Lemež sta se odsopla, ko jo Kralj povedal to; zakaj na njegove besede sta se lahko zanesla.
In jurist se je odpravil naravnost na Martinovo brdo k Bitnim, s katerim sta bila dobra prijatelja. Najboljši dokaz tega prijateljstva je bilo to, da je Bitnic razodel Kralju, kaj je videl, koje bil — zamaknjen....
(Pride še.)
naja »loli, tla morajo državne oblasti slovenski do-pisovati slovenskim strankam, ali hkratu povdarja sam, tla se je tudi se pozneje dogajalo slučajev po vsem Primorju, ki pričajo, da niso pomogli niti rečeni strogi ukazi! I Nekatere oblasti da so eelo grozile dotičnim strankam, ki niso hotele vsprejeti italijanskih spisov.
Mej mirnimi in treznimi poslanei vneli strank so interpelacije naših poslancev vzbudile pozornost, kajti vsestranski se smatra postopanje nekaterih oblasti na Primorskem nečuvenim, neverjetnim. Ne morejo umeti, kako da se ob zatonu XIX. veka morejo še dogajati take stvari! Omenjeni poročevalce »Naše Sloge« zatrja, kakor pravi, z vso gotovostjo, da osrednja vlada stoji na stališu, da se mora slovenskim strankam, župnim uradom, županstvom, drn»t voinl n pojedincem dopisovati slovenski.
Cim je tako, mora biti jasno vsakemu Slovencu, kako mu je postopati!! Na naši javnosti je sedaj, da zahteva neizprosno, da se tudi za nas oživotvori svetost zakona o ravnopravnosti našega jezika. A čim bi se katera oblast branila dopisovati v našem jeziku, pritožiti se je nemudoma do više oblasti, kateri je podrejena dotična braneča se oblast.
Brez strahu in brez vsaoega ozira naj zahteva vsakdo svoje »posvečeno« pravo! Brez strahu in brez vsaoega ozira naj se pritoži vsakdo, ako oblasti nočejo ugoditi njegovi zahtevi 1 Pa tudi našim poslancem naj se naznani nemudoma vsak taki slučaj ! In to vsejedno, ali je zasedanje ali ne. Vzajemnim delom storimo kraj nasilju ter oživotvorimo svoje sveto pravo na vsej črti. In v ta nam po-mozi Bog !
Politični pregled.
V TRSTU, dne 4. novembra.
Razsoden Italijan o položenju v Avatriji.
Baron Malfatti je menda predsednik italijanskemu klubu na Dunaju. Mož je tirolski Italijan in zato ima tudi nekoliko več zdravega kriterija za presojanje stvari v Avstriji, nego pa naši primorski Italijani, ki ne vidijo pred seboj druzega, nego nevarnost za svoje nadvladje — za stvar, ki se ne j da vzdržati, ker znači nasilje na naravo. Baron Malfatti torej se je spustil v pogovor o položenju v Avstriji z nekim dopisnikom rimskega »Don Chisciotte« in ta list podaju sedaj svojim čitateljem nazore Malfattijeve. Seveda moramo pripomniti že sedaj, da tudi ti nazori potrebujejo korekture, ali to jedno treba pripoznati gospodu baronu, da piše sine ira et studio.
Toda na to, kar je krivega v nazorih tirol-sko-italijanskega politika, hočemo opozoriti v posebnem članku. Za danes podajamo tu le jedro vsebine njegovega pogovora z italijanskim novinarjem.
Baron Malfatti izključuje možnost, da bi se odpravile jezikovne naredbe, ker te naredbe izražajo voljo krone. Možno pa je, da vlada predloži nov jezikovni zakon, čim bode rešeno vprašanje o nagodbi. To se zgodi sicer na željo Nemcev, toda ta novi zakon bode pomenjal novo veliko zmago Slovanov, kateri poslednj i nekega dne popolnoma porušijo hegemonijo Nemcev.
Glede nagodbe je uverjen baron Malfatti, da se ista ne reši potom zakona, ker bode na potu obstrukcija. Odsek bode predlagal, da se avstrijska kvota zniža na 58°/0, Ogeraka pa poviša na 42°/0. Kvoto bode morala določiti krona in sicer se zgodi to po željah Ojjerske, ker je tam v resnici konsti-tucijonelna država.
Potem govori baron o možnosti, da se popolnoma ločiti obe polovici monarhije, ki bosti imeli svoja posebna diplomatska zastopstva in svoji vojski. Na mesto jedne velevlasti bi prišli dve državici. In g. baron že vidi prihajati tako ločitev, ako bode neodvisna stranka na Ogerskem se nadalje pridobivala na moči. Poleg tega pa daje sleherni Madjar v svoji duši za ločenje. Pa tudi stranke v parlamentu so različnega menenja samo gledč načina in časa. Opozicija je za ločitev brez odlašanja, da-si tudi ona ne prezira koristi, kijih ima O g e r s k a od ukupnosti z Avstrijo, večina pa meni, da še ni prišel čas za to. Sosebno se zgodi to, ako v Avstriji zmaga federalizem, kajti nasproti slovanski Avstriji bi Madjari nemudoma proglasili svojo nezavisnost. Vendai je uverjen baron Mal-
fatti, da bodočnost Avstrije bode na strani federalizma. V minolosti je bilo drugače, ali sedaj, ko p a n s l a v i se e m pridobiva tal ter se Poljaki in Cehi bore združeni, bode slavizem razvijal veliko moč, da oslabi nemštvo, katero poslednje podleže g o t o v o.
Iz Rima brzojafljajo, da so izvajanja Malfat-tijeva tam napravila velik u tis, kajti ista dokazujejo, kako resno je politično položen je v Avstriji.
K položaju. Hruj >na mehanična obstrukcija že meče zopet svojo senco na parlamentarno živ-Ijenje. Nemška ljudska stranka - o tem ni dvombe
—	je razbila vezi le zato, da si je otvorila zopet pot do obstrukcije. A niti sanjati ni, da bi se ne začele sukati po Schonererjevem taktu tudi druge nemške skupine, čim se zopet prične divji ples. Zato bodo že skrbele nemške mase, ki so že začele vihteti bič zasoljenih resolucij proti izdajalcem ! Naslov izdajalca dobi namreč vsakdo, ki ne bode obstruiral. Znano je pa, kakov strah imajo nemški poslanci pred takimi resolucijami.
Z Dunaja poročajo, da tudi grofu Thunu ni neznano, česa ima pričakovati. Zato da nadaljuje svoja pogajanja z skupinami na desni. Ta pogajanja da so že dozorela toliko, da ima grofThun jasno sliko o položenju v taboru .Jugoslovan o v.
Jasno sliko ima torej grof Thun že, ali zdaj bi bilo na njem, da spregovori tudi on — jasno besedo.
Krefianalco vpraianje se torej vendar enkrat bliža svoji rešitvi v zmislu, kakor je zahtevala Kusija od prvega začetka. Kandidaturi princa Jurija Grškega za guvernerja na Kreti so pritrdile vse vlasti, ne izvzemši Nemčijo in Avstro-Ogersko, ki ste se bili odločili od druzih 4 vlasti ravno radi te kandidature. Zadnje potovanje grofa Muravjeva je menda ugladilo vso in s tem dejstvom je bilo gotovo v zvezi tudi zadnje bivanje grške kraljeve rodbine na Dunaju. Mi beležimo to velikim zadovoljstvom, ker se je Avstro-Ogerska povrnila zopet na pot, katere ne bi bila smela zapustiti nikdar >
—	na pot soglašanja z Rusijo.
Domače vesti.
Prošnja do c. kr. finančne oblasti. Na-
prošeni v to od odposlancev mnogih voznikov, dajemo c. k. finančni oblasti do znanja nastopno:
Po novi cesti prihaja proti Trstu na vse zgodaj — med 3. in 4. uro — vse polno voznikov, tako, da stoji včasih nad cariuarskim uradom po 30, 40 in eelo več voz. A tu ne morejo daljo, ker je ta urad še zaprt. Navadno jim je čakati do ali eelo do 6. ure, vsled česar prihajajo v Trst še le ob 7. uri. Vsled te zamude trpe vozniki veliko škodo. Finančna oblast si lahko misli, koliko jeze, koliko preklinjanja in pehanja se godi med čakanjem in pozneje med uradnim poslovanjem. Vozniki prosijo torej slavno višo finančno oblsst, naj bi odredila blagohotno, da bi se earinarski urad na novi cesti odpiral, čim začnejo prihajati vozovi.
Sebe naj gledajo raje In svojce, pa — sramujejo naj se! Sinočnji »Pioeolo« piše: »Mej tolikimi stvarmi, ki jih zahtevajo Slovenci, bodo morali zahtevati tudi splošnega razširjenja — ječ po vsej Avstriji. Kako polnijo oni ječe! Vsled dogodkov v septembru so zapori v Gradišču dobili 70 novih stanovnikov, katere so te dni doveli tjakaj«.
List, ki hoče biti »liberalen«, a crpi svoje »svobodnostne« nazore iz polnih ječ, se je že sodil sam. Sicer pa naj »Piccolo« le molči o dogodkih v septembru. Strani v zgodovini javnega delovanja naše laške gospode so črne bolj ali manj, ali najčrneja bode ona, na kateri bode bode zapisana zgodovina baš dogodkov od septembra, kajti govorila bode najprej o najgnusnejem denuncijantstvu, potem o hinavstvu in potuhnenju kakoršnega ni zmožna nobena stranka, ako ima le mrvico zmisla za svojo dostojanstvo, dalje o lažnjivih interpelacijah, in slednjič o poslancih, ki so v javni seji parlamenta, pred vsem svetom, zatrjali slovesno, da ni bilo, kar je bilo.
Koliko bolj vzvišeni nad tako podlo postopanje sooni »stanovniki v Gradišču«, katere zasramuje »Pie-colo«!Ako so zagrešili kaj, ako so prišli v navskrižje z zakonom, in ako so dobili kazen za to. pa so možje, ki so kakor možje priznali, kar so storili,
in ki nosijo tudi posledice temu kar so storili — kakor možje. Mar meni »Pioeolo« res, da je dosegel višino časti našega naroda se svojim neslanim dovtipom, kakor da bi se vse naše ljudstvo vzgajalo za — ječe!! Naša narodna čast stoji tako visoko nad moralnim nivo »Pieeolovim«, da ostaja intaktna tudi tedaj, kakor ta list razmetuje svojim - blatom. Vendar svarimo gospodo, naj gledajo, kaj delajo in kaj pišejo. Ne svarimo v skrbi za našo narodno rast, ampak zato, ker tako blatenje utegne donesti grenkega sadu zasramovaleem samim. Ali so slepi, ali ne vidijo, kakega sadu jim je že donesla njih brutalnost po naši okolioi ?
In če žediočejo govoriti o polnih ječah, naj se ozrejo raje tja čez med svojce, v blaženo Italijo, kjer imajo ječe več »inrjuilinov«, nego pa raz-merno katerakoli druga država v Evropi. In kakšnih ! Večina njih ni prišla pod ključ radi dogodkov, kakoršuji so bili na Primorskem one dni od ininolega septembra, ampak radi činov, ki so že v krvi — »Pieeolovim« prijateljem onkraj črnoru-menih kolov. »Picoolo« bi morda bolje storil, ako bi, mesto da nabira prispevke za one, ki so svojim postopanj c(m izziv ali izgred e v septembru in ki so naj n eh val cžn ej i gostje na svetu, nabiral — za razširjenje ječ v Italiji!! To bi bilo morda res potrebno.
Vsakako pa naj gledajo gospoda na sebe in na svojce in — sramujejo naj se!
Največe liase zlo. Pišejo nam: Neštevilao-krati že je bičala cenjena »Edinost« to, kar jaz imenujem: »Največ« naše zlo«. Bičanje ni bilo popolnoma brez vspeha, le žal, da ni bil vspeh popoln!
Ni ga skoraj dneva, da bi ne slišali, kako se opravičujejo slovenske matere in — očetje, ako si jih vprašal, zakaj da njih otroci ne govore slovenski, materini jezik ? Odgovor je vedno eden in isti : „nočejo govoriti, ker jih je sram, sicer pa umejo — vse!!« — Ni-li to greh in sramota za nas, da se nam še danes odgovarja in ob enem zatrjuje, da otroci ukazujejo stari-sem?? Kaj bode, ko ti otroci odrastejo ? Kako plodilo vdobe taki nemarni in (recimo naravnost) neumni sta riši, ko bodo njih sinovi, in tudi hčere, iskali kruha, a ga brez znanja slovenskega jezika ne bodo mogli dobiti ? Kako se bodete branili pred svojimi otroci, ko vam bodo očitali, da ste jim pokvarili prihodnost? Kako se opravičite pred Bogom, kateremu ste odgovorni za vzgojo svojih otrok, ko vas povpraša, zakaj da ste okradli narod svoj njegovih sinov in hčera ?! Kako bode sploh z vami, ko vas bode pekla vest, ker ste vzgajali odpadnikov, izdajalcev svojega naroda ?! Odgovorite dragi, opravičite se, ako vam je mogoče! Da ne porečete, da vrag ni tako črn kakor ga vam rišem, omenjam naj tu le par slučajev, ki sem jih doživel včeraj, ue da bi posegal v minolost in navajal neštevilo sličnih meni poznanih slučajev.
Oče je »velik« Slovenec, on ni hotel popraviti kar čez noč, kar imamo pokvaijenega v narodnem organizmu našem. Hči njegova je blagaj-ničarku nekje na Corsu. Ta poslednja in mali njena pa sti izjavili po priliki: »Bog ne daj, da hi oče prišel v trgovino ter tain govoril »ščavo«(!); v tem slučaju bi gospici hčerki ne bilo več obstati tam, ker bi jo spoznali, da je »ščava« !!«
Jaz sem gotov, da jo gospodarji poznajo, kilo in kaj da je, ter sem tudi gotov, da se le ona sramuje svoje — pardon, svojega očeta narodnosti! To bi bil prvi izgled vzgoje v nekaterih slovenskih hišah tržaških.
Druga ! Istotako »velik« Slovenec mi je odgovoril na vprašanje, da-li njegovi otroci govorijo slovensko, odgovoril nekako tako le: »Ti« mali, da, »ta« velika pa Vam ne spregovori besedice, ko bi jo ubil!«
Je-li to mogoče? Žal, da je! In to je žalostno tembolj, ako pomislimo, da je ta mož že mnogo let člen narodnih društev, katera nudijo prilike in sredstev do narodne probuje.
Otresite se torej te narodne sramote, popravite, kar se še da popraviti in ue pripuščajte, da vas bodo vaša deca preklinjali, k i bodo vaše kosti že zdavno počivale v grobu!
Resnično naroden oče. Naš jezik na okrajnem sodišču v Trstu. Zopet smo doznali o slučaju, ki priča, kako moramo Slovenci le z borbo tako rekoč puliti iz rok uradnikov kos za kosom pravice svojemu jeziku.
V sredo minulega tedna je šel neki okoličan-ski posestnik na tukajšnje okrajno sodišče legali-zovat neico slovensko pobotnico. Pošteno je plačal kolek za t>4 nvč., a glej zlomka: ko je prišel domov, je zapazil, da mu je sodišče napravilo nemško klavzulo. Ker pa mož ni hotel utakniti v žep takega odrivanja našega jezika, šel je včeraj zopet na rečeno sodišče, kjer je protestov al proti nemški klavzuli in je zahteval slovenske.
Dotični uradnik je seveda jel vihati nos in je prigovarjal to in ono, češ: »Saj je nemško tudi dobro, nemško je znano p o vsem svetu!«
Ker pa je naš vrli mož kratko malo odklanjal tako razlaganje in je izjavil decidirano, da smo tu na glonenski zemlji ter da imamo pravico zahtevati slovensko uradovanje, napravili so mu res novo slovensko klavzulo.
Tako je mož so svojo energijo varoval pravico svojega jezika. Ali dejstvo jc vendar-le kričeče, da jc moral zgubiti dan in se poprej prepirati z uradnikom. V našem uredništvu pa je vskliknil mož : »Popred so uradovali z nami, kakor da smo v Rimu, sedaj pa hi hoteli, kakor da smo v lie-rolinu!«
Ali ne kaže tudi ta izgled, kako trnjeva pot vodi v nas do — pravice našemu jeziku ?!
»Raca«. Ali veste, kaj je časnikarska »raca« ? Oe hočete videti tako »raco«, poglejte jo v današnjem »Piccolu«, kjer pripoveduje neki dopisnik, da vlada meni rešiti veliko vprašanje druge železniške zveze s Trstom tako, da zgradi železnico od — Tolmina do Trsta.
Dobro pa je, da ovaja dopisnik sam, zakaj prav za prav je poslal v svet to raco. Ta raca je zlegla jajce in iz jajca je zle/la znana tendencija, kateri se — smejemo.
Čujte le! Ta »direttissima« mej Tolminom in Trstom bode imela svojo postajico na trgu za živino v Gorici ter se tako na jedni Btrani pridruži ajdovski progi, ki pa ne doseže Gorice, ampak se spoji z novo tolminsko-tržaško železnico v »nekem slovenskem kraju« (v katerem?!), a na drugi strani bode nadaljevala svojo pot do Trsta.
In koje dopisnik tako natanjčno razložil vso dispozicijo zajto rešenje vprašanja druge železniške zveze, pa prihaja do svoje moritle (kar mu je bilo seveda jedini namen s to »raco«), kakor jo je povil v nastopni vsklik: »Pa tudi res, čemu je Bog ustvaril svet ? Ali ne za to, da so Latini obkrožili in olikali svetin da ga potem izročajo Slovanom za igračo«.
Tako, sedaj vemo torej: tudi druga železniška zveza se zgradi tako, da dobe Slovaui — novo igračo!
Povejte nam ljudje božji, ali se ni nekaj zmešalo gori v naj-višem nadstropju »Piccolovih« dopisnikov ? Stvar bi bila sicer rešena, da bi moža z njegovo raco vred poslali h kakemu psihijatru, ako ne bi vedeli, da je med Lahi večina, ki verujejo tudi takim — neumnostim.
„Čuvaj se Senjske roke!" Ta krasna zgodovinska povest nepresežnega romanopisca hrvatskega, Avgusta Šenoa, je izišla v našem založništvu kakor ponatis iz »Edinosti«. Cena 35 nvč., s pošto 40 nvč. ; Prodaja se po tobakarnah in v administraciji tega lista. Ti poslednji je pošiljati tudi naročila.
Dijaška kuhinja. Zadnji račun za dijaško kuhinjo smo podali v početku julija. Ostalo nam je takrat še 8 gld. in 58 nč. (Glej Edinost št. 118)
Za tem so šo darovali:
Veleč. g. Peter Flego 5 gld., vč. g. And. Rogač 2 gld., č. g. Št. Jenko 3 K, veselica gimnazijskih abiturijentov v Bnrkovljah 58 gld., I. S. 1 gld., A. H. 1 gld., I. N., Jakob Zavari in Anton Šimenc po eno K., č. g. Fran Sila 3 gld., č. g. Ivan Normali 2 gld., g. e. kr. finančni tajnik Tomažič 2 gld., g. J. Štrukelj 5 gld., g. svetnik Golja 2 gld., vč. g. J. Slavec 1 gld., vč. g. E. Legat 2 gld., gospa Ema Abram, g. Dr. Lukež, g. Ivan Abram, g. Srečko Bartl po 1 gld., č. g. Anton Jaklič 4 gld., g. Jakob Perlmvc 2 gld., g. I. Sotlar 2 gld., N. N. iz Sežane 3 gld., g. Ivan Sabec 20 gld., povodom zlate maše vč. g. župnika Svetoivanskega so nabrali rodoljubi 50 gld., č. g. And. Furlan 3 gld. Skupaj 183 gld. 8 uč.
Dijaško kuhinjo obiskuje letos 38 dijakov; to stane za vsako kosdo H* 12 gld. in na mesec, ako ni odpadel nobeden ponedeljek in četrtek, 1 64-96 gld. Pa to še niso vsi stroški, ki jih imamo 1
za dijake. Dali smo jim tudi za knjige letos že nad 50 gld. Kmalo pride tudi čas, da bode treba pomagati za šolnino, ker slovenskim dijakom posebno v prvem razredu nastajajo težave v jezikovnem pogledu, zbok česar ne morejo dobiti redov, ki so potrebni za oproščenje od šolnine. Torej stroškov bode imela dijaška kuhinja letos obilo, mnogo več, nego druga leta, ker jc dijakov dosti več. Priporočamo torej toplo našo dijaško kuhinjo vsem rodoljubom v Trstu in v okolici.
Trst, dne 4. novembra.
Julij Warto.
„Glasbena Matieabi r Ljubljani priredi pod vodstvom svojega koncertnega vodje g. Huhada, s sodelovanjem solistov, društvenega orkestra in si. godbe c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27, štiri redne koncerte, in sicer 19. novembra v spomin Nj. veličanstva pokojne cesarice Elizabete, dalje meseca decembra, februvarija in marcija v Sokolovi dvorani »Narodnega doma«.
Krvav pretep.. Včeraj po noči so našli pred gostilno v ulici via Giulia št. 27. ležati 28-letnega mizarja Ivana Švara. Xa desnem licu je imel dolgo rano, prizadeto mu z nožem, vrhu tega jo bil zaboden tudi v prsa. Težko ranjenega so ga prenesli v bolnico. Dosedaj se še ni moglo izvedeti, kdo da ga je ranil.
UsmrČenje roparskega morilca. Danes je bil obešen v Novemmestu radi roparskega umora na smrt obsojeni Matija Režek. Ta zločinec je na Gorjancih umoril in oropal nekega moža, s katerim je poprej pil v krčmi, o kateri priliki je videl, da ima njega tovariš denarja.
Loterijske Številke izžrebane dne 2. t. m.:
Brnt........ 54, 6, 49, 22, 81.
Inomost...... 48, 42, 62, 28, 74.
Koledar.
Danes v petek 4. novembra: Karol Baromej 5.; Modesta d. Jutri v soboto 5. novembra: Cuharija, oče Jan. Krst.
Solnčni:	Lunin:
Izhod ob 7. uri 4 min.	Izhod ob 8. liri 50 min.
Zahod „ 4, * 23 „	Zahod „ 12. „ 27 „
Ta je 45. teden. Danes je 307. dan tega leta, imamo torej Se 58 dni.
Različne vesti
„Soda-voda pri Vimbergerju". Sotrudnik lista »Wiener Tagblatt«. Jaroslav Heeht je v istem listu hudo napadal antisemitskoga poslanca Grego-riga in ga zbadal z znano afero, ki se je baje dogodila iz dunajski gostilni pri Vimbergerju. Gre-gorig ga je tožil radi žaljenja časti in ker se je bal, da bi Heeht ponavljal svoje napade, je predlagal drž. pravdništvu, da bi rečenoga sotrudnika zaprli, kateremu predlogu jc oblast tudi res ugodila zadnjega dne m. m.
(Kakor poročajo danes iz Dunaja, so gosp. Hechta že izpustili z zapora. Ured.)
Ponarejalci avstrijskih bankovcev. V Londonu je sodišč obsodilo te dui dva Angleža na sedem let zapora, ker sta ponarejala avstrijske bankovce.
Opaitarjev gospod.
(SpnmhiHka črta; dobrotniku svojemu posvetil P.)
Kadar grob nemilo zine, Angelj cist na svetu mine.
Ivan Vesel-Koseski.
Vseh mrtvih dan! Nepremagljivo, nedoumljivo silo prevzemlje zemljane ta dan, posvečen pokojnikom. Misli pohitevajo s te zemlje v ono-stransko življenje. Srce drhteče pod vtiskom pretresljivih oerkvenih žalospevov, poti vtiskom otožno, mrtvaško brnečih zvonov. Danes se utrinja marsikatera solza, katero je izžela iskrena hvaležnost; in prav tista hvaležnost in tisto spoštovanje okitilo je gomile in jih razsvetlilo z neštevilnimi svetili. In danes se je zresnilo nekatero lahkomišljcno lice in nekaternik se je zamislil in se prepustil spominom, tako dragim spominom.
Spominom živim danes tudi jaz; spominom na pokojne znance, prijatelje in dobrotnike. A največ in najbolj srčnih spominov plete se mi danes okolo tebe, sedaj v miru počivajoči prijatelj in dobrotnik moj. Opaitarjev gospod! Pokojnik je bil svečenik in po rodnem domu so ga imenovali tako. Kako sladko mi zveni na uho to ime. In živo, markantno stopa mi nocoj pred dušno oko ljubka podoba ljubeznjivega starčka. Zdi se mi, kakor bi
bil še živ, in vendar je minolo tega že dobro leto, kar ga na našem domačem moravškem pokopališči pokriva hladna ruša in trava je že jedenkrat prerasla njegov dragi grob.
Fpoznnl sem blagega svečenika, ko sem bil prišel v ljubljanske šole ; bival je v ondotni hiralnici. Dobro se spominjam še, kakor bi bilo danes, ko me jc moj oče vprvič vodil k Opaltarjevemu gospodu. Bila sta, kakor bližnja rojaka, dobro znana. Kako prijazen je bil mož z mano! Pridobil me je popolnoma za-se, osvojil me je vsega in moja otročja duša ga je vzljubila z vsem žarom. In ta ljubezen, ki je tedaj pognala kali, ostala mi je do danes in me bo spremljala do vrat hladnega groba. Poslej sem večkrat zahajal k njemu in bila sva si čimdalje bolja prijatelja ; pomagal mi je na učenji, radovoljno je pregledoval in predelaval naloge r. mano.
Ker pa ga je začela že nadlegovati starost, ker se mu je shujšala bolezen, katere kal je nosil še izza mlada, sklenil je dati slovo mestu in se prestaviti na kmete. Kako sem se vzradostil, ko mi je povedal, da namerava priti v moj rojstni kraj in se ondi nastaniti kakor upokojenec. Tako je storil tudi! Najel si je malo sobico v Moravčah, kjer jc sklenil preživeti tista leta, kar mu jih je bilo še odločenih.
Ker sedaj nisem imel več dobrega svojega starčka moj šolskim lejom v mestu, zahajal sem tem pridneje do njega, kadar so prišli počitki. Najljubša pot mi jc bila k njemu. In kolikor bolj sem prihajal v leta, tem bolj som spoznaval, kako blag in plemenit mož jo ta svečenik. In tembolj sem ga ljubil, tembolj cenil, tembolj spoštoval. In kako ga ne bi? Saj sem imel v njem pred sabo svečenika v najblažjem pomenu besede! Kako natančno in prisrčno jc izpolnoval dolžnosti svojega vzvišenega poklica! Kes iskrena je bila njegova pobožnost. In kolika je bila njegova uljudnost in prijaznost; ta se mu jc odsvitala z njegovega obraza, ta mu je sijala žo iz njegovih očij. In ni čuda, ako ga je ljubilo VBe, in ako so si iz rok v roke podajali kljuko njegovih vrat ljudje, ki so pri njem iskali sveta, pomoči in utehe. Njegova mehka beseda jc privela marsikoga na pravo pot, pa marsikateremu olajšala v britkostih topečo se dušo, da je šel od njega potolažen in olajšanega srca. Pomagal pa ni ljudem le s svetom, priskočil jim je rad na pomoč tudi dejanski; da, njegova dobrotljivost je presegala daleko njegove gmotne razmere. Ako kedo, ravnal se je pač on po besedah pesnikovih, po besedah in naročilu brata-du-hovnika Gregorčiča:
„Odpri srce, odpri roke,
Sirotam olajšuj gorjć!"
Na tem starčku, ki jc od svojih skromnih, neznatnih dohodkov toliko žrtvoval Bvojemu bližnjemu, ki je poznal le druge ljudi (tako, da skoro niti vedel ni za lastne potrebe), na takem starčku naj bi se učili vsi moderni bogatini, katerih imetje jc mrtvo, ker nečejo ničesar žrtvovati trpečemu človeštvu !
Občudovati sem moral tudi starčka, s kako potrpežljivostjo je prenašal hudo bolezen svojo, ki mu je prizadevala toliko muk in mu tako kruto greuila življenje. Ni se brigal za svojo bolezen, za to mu je pa srce tem žtveje bilo in čutilo za trpljenje (lruzih, za nesrečo bednih Zemljanov. In ko sem premišljeval na jedni strani njegovo krhko, slabo zdravje, na drugi pa njegovo potrpežljivost in njegovo prizadevanje, da bi pomagal drugim bolnikom, bodisi domačimi zdravili ali s homospa-tičnimi krogljieami, katerih je imel vedno več v zalogi in katerim zdravljenjem se je ukvarjal jako vspešno. Ko sem premišljeval vse to, sem zopet moral nanj obrniti krasne, a tako ledko uresničene besede pesnikove:
„Duh plemeniti sam bo nosil boli,
A sreče vžival sam ne bo nikoli."
Kako bi se ga ne spominjal torej tega plemenitega svečenika, danes, na vseh mrtvih dan, z vso ljubeznijo. In kako bi se mogel ubraniti spominu na tiste prelepe ure, ki som jih vsako leto ob počitnicah preživljal na njegovi strani, ves srečen in zadovoljen. Res, krasni so bili ti trenotki in neopisno se mi je bila omilila njegova sobica z nizkim, stropom in sktromnim, a čednim pohištvom. Ondi mi ni bilo nikdar dolg čas. Tam so mi tako hitro, žal le prehitro, potekale ure v prijaznem pogovoru z Opaltarjcvim gospodom; tam sem iskal
utehe in zavetja, kadar «e mi je vznemirilo sive, kadar mi je v vihrah življenja obup navdajal dušo. In bil si ti, sivolasi svečenik, ki si me tolažil; in pri tebi sem, kakor drugi ljudje, tudi jaz našel maršikedaj pokoja in miru. In po teni mi strastno koprni srce, da bi se povrnili časi, ko sem ob tebi, ob svojem iskrenem prijatelju, sedeval ure in ure in s tabo kramoljal. /al, da je neizpolnjiva ta moja želja ! Saj je prazna sedaj tista ljubka tvoja sobica, saj ti ne bivaš več ondi ; saj se je za vselej zaprto tvoje ljube/njivo oko, saj je za vedno zamrla tvoja sladka beseda, ki je kakor zdravilni balzam tešila mojo dušo. Tvojega stani sča ni več ondi; svoje domovanje si našel na kraju miru, kjer te ne drami glasni hrup nadlog, ki po svetu morč človeški rod.
Da, umrl si. In izpolnile so se že pred jednim letom besede, katere si mi bil govoril, ko sem se zadnjič poslavljal od tebe, besede, da čutiš, da ne boš več dolgo. Zahitela te je smrt, zahitela malo dni j preje, nego si imel dopolniti petdeseto leto svojega mašništva in obhajati svojo zlato mašo. Pa, bilo je usojeno tako, da nisi učakal te redke slovesnosti.
Vest o smrti Opaltarjevega gospoda mi ni bila došla nepričakovano. A vendar me je pretresla, ko sem doznal, da si zaspal ti, ki si mi bil najiskrenejši prijatelj in vsikdar naklonjen dobrotnik. S tabo utrnila se mi je svitla zvezda, ki je tako ljubko sijala v mračno dobo moje mladosti in mi razsvetljevala temna pota mojega življenja. S tabo se mi je bila podrla krepka opora, na katero sem se vselej naslonil, kadar so mi omagovale moči. In nevzdržno silo me je tedaj, ob tvoji smrti, vleklo domov, vleklo k tvojemu mrtvaškemu odru, da bi še jedenkrat zrl v tvoj obraz, obdan okvirjem snežno-belih las. Koprnel tem k tebi, da bi ]h »točil ob tvoji krsti solzo srčne hvaležnosti, da bi žnjimi porosil tvojo gomilo. A bival sem v daljni tujini in ni mi bilo mogoče.
Zato pa danes obnovljam spomine na-te in ti pišem spominsko črtico. Žnjo naj te otmem pozabi in naj ti postavim skromen spomenik, tebi, svojemu prijatelju, tebi uzornemu svečeniku, ki ni živel sebi, temveč drugim: ki jo bil angelj v človeški podobi.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 4. (Zbornica poslancev). Med došlimi fcpisi je vladna predloga, tičoča so odprave erari-skih cestnih in prevoznih mitnic. Finančni minister je predložil načrt zakona o uporabljanju denarnih zneskov iz ukupnih aktiv. Poslanec Prohazka jo »tavil nujni predlog za uredbo plač |finančnih stražnikov. Ta predlog se je izročil proračunskemu odseku. Poslanci Buehatv, Pfeifer, Novak in 8transky so interpelovali radi vesti, da je odredila portugalska vlada, da je 'vse iz Avstrije došle pošiljatve ustaviti na meji in zavrniti in sicer radi nevarnosti kuge. Zbornica je prešla na dnevni red Začel je govoriti dr. Krona\vetero svojem predlogu za obtožbo grofa Badenija, radi nedovoljenega razmetavanja državnega denarja.
Dunaj 4. Nj. Veličanstvo je imenovalo ministra za trgovino, Josipa barona Dipaulija, pred sodnikom centralne komisije za svetovno razstavo v Parizu.
Dunaj 4. Poslanec Kronauetter je ostro napadal liadenija radi pogodbe z listom »Reielis-wehr«. Za Kronawettrom je govoril grof Thun trdć, da v tem slučaju ni možno govoriti o razsipanju državnega denarja.
Dunaj 4. Neki list javlja, da bode državni zbor zboroval do 4. decembra, da priredi manifestacijo za cesarjev jubilej. Potem pridejo na vrsto dež. zbori. Umirovljenje namestnika štajerskega je baje v neposredni bližini.
Novomesto 4. Usmrčenje roparskega morilca Režeka se je danes izvršilo, ne da bi se bilo dogodilo kaj posebnega.
Pariz 4. »Agence Havas« javlja iz Aten, da je neposredno pričakovati imenovanje princa Jurija grškega provizoričnim guvernerjem na Kreti.
Carigrad 4. Glasom poročil iz Kaneje so obljubile turške oblasti, da izroče urade v soboto zjutraj, izjavile so pa, da niso še dobile oticijel-nega ukaza. Od strani Krščanov seje izročilo nekaj stotin pušek.
Najnoveja trgovinska vest.
»W-Y(>rk 4. novembra. (Tzv. brzojav.) Plenica za december 74,'/i za maj 72 Koru-zaza december 3«V», za maj 39Vi Mast 532.
V Barkovljah
se prodaja
večerno izdanje „EDINOSTI"
v tobakarni gosp. Frana Ščuka („Narodni dom".)
Kolesar. . * ne Prot,ajalcc naj sodi o kolesu!
k dor želi omisliti si v resnici
J kolo najboljše vrste
>d »loveče avstrijske znamke
„S t y r i a" ii 1
„Stjria" orifinal
Služba kapelnika
v Nabrežini.
Dober kapelnik vešč slovenskemu
jeziku, dobi službo takoj. Plača dobra.
Obrniti se je do odbora
godbenega društva v Nabrežini.
i | I I | -> 1 1 1 ~ir ilr lir ir i' ilr ~ir "fr
naj se obrne rlo —
X|. Goli *bi8T ▼ Trstu,
Via del '» r°rrente štev 10.
Jedini in *lavni zastopnik za: Tr»t, Pr1m>	,B D»'™»*«J<».
TEODOR & LABANJA
srebi ulloa Morelli 13 y GOR
priporoča prečantiti dnhovAči
stojnikom svojo delavnico /a
posode in orodja. Staro blago
poHrcbvi V Ognju po najnižji ccni. tudi bolj revne cerkve naročiti skega blaga, olajšuje jim to zgor da jim je pripravljen napravljati bla to izplačujejo na obroke. Obroke t gospod narnčevaleo sam lahko dolot Pošilja vsako hlngo poštnin
ar
u,,oa Vorelll ia
ii in cerkvenim pred-izdelovanje cerkvene popravi, po/lati in J)a si pa za morejo oerkvenega kovin-ej omenjeni s tem, go, ako mu potem pa ji reč. p. n.
>1.
e prostol
„THE GRESHAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 159.097,579*—
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1H(.)7..... » 28.823,375*—
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1H48.) . . » :l43.8(>0,(Mi7*—
V letu 18(J7. izdanih 7408 polic za glavnico od....... » 67.881,851*91
Prospekti, ccniki in v obče vse druge informacije dopoSljcjo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
W Glavno zastopstvo v Trstu.	i
Via del Teatro itv. 1, „Tergetteo" Soala IV.	_ _
IHP Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci.

Carl Greinitz Neffen,
Na Corsn fitev. 83.	podružnica Tr»t. Piazza del I a Leg na 3.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
JJtF" predmetov za stavbarstvo, traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč,
peči in štedilna ognjišča, tuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne metile in prefl ognjem vame tlačne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
F
ixxx*>outttxwxxxx>o«>a<l
>
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
I/.h»Ja v Tr*tu dvakrat na dan razun nedelj in praznikov.
/jutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o 5». uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21*—; samo večerno izdanje gld. 12--(poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: /jutranje izdanje !I kr., večerno 4 kr
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v tch-le ulicah in trgih:
Piazza Cnserma St. 2. — Via Molin piecolo št. 8. — Via S. Michele St. 7. — Ponte della Fabra. — Via Kivo 8t' ~ CaroP° Marz10- — Via (iellfi	nuove St. 1. - Via Caserina St. 18. — Via Belvedere St. 21.
- Via Ghega št. 2. - Volti djChiozza St. 1. - Via Stadion St. 1. - Via Aequedotto. - Via Istituto st. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (DrejaČ) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi UaSperšič. - Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Sehwarz v Šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je uioi-!"	'iS^v
(