Lelo VH1. Ate v. 125.
P»o*<filn«3ptaA«n* v gotovini.
V Krškem, v četrtek 4. septembra 1924.
Današnja štev. 150 Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredniitvo in apravni&tvo: KRŠKO. Naslov za ddplse: »Naprej«, Krško.
čekOvni račun: It 13.807. [začasno Se tudi 13321)
iS96jlLd8LV0.
e
Letnik VI., štev. oo.
Četrtkova ,Naprejeva‘ številka izhaja kot tednik:
NAPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
LJUDSKI GLAS
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yra£aj0.
Reklamacije za list so pOltn. pros te
Glasilo Kmetsko-delavske zveze.
Stane letno 60 Din, — mesečno 5 Din
Železničarji in^vlada reda, dela in pravice.
Že v aeki prejšnji Številki .Napreja* smo pod tem naslovom napisali članek in se žnjim javno obrnili na prometnega ministra, prof. Sušnika. Danes smo primorani .povedati, da se tudi pod tem ministrom godi krivica najvefipm sužnjem na železnici, to )e progovnim delavcem in profesionistom. Tako so bili progovni delavci prevedeni z dnevnic ia draginjfekih doklad v plačo na uro. Prevedli so pa to paro tako. da dobe mlajši po 3 50 Din, sta-rajši z 20—30 letno službo po 6 Din na uro. Pri tem pa izgube draginjske doklade zase in za svojce. Vzemimo za primer mlajšega delavca: V nedeljo in na praznik ne deia, torej tudi ne dobi plače. To da 25 dni dela na mesec ali 200 ur po 3*50 Din: na mesec znese to 700 Dini Od teh pa mora plačati še bolniško blagajno, osebni davek, invalidski davek in provizijski fond, tako da mu ostane s težavo 650 Din. Starejši delavci pa. ki dobe po 6 Din, nimajo na mesec nič več nego 1200 Din. Od teh tudi odpade plačilo različnih fondov, tako da dobi starejši delavec okoli 1140 Din mesečno. AU to je le pri nekaterih, večina jih dobi poprečno od 650 —1000 Din. Gospod minister, razložite nam, kako naj izhaja S takšno plačo delavec, ki mora delati celih 8 ur dnevno, poleti na solncu, pozimi pa tudi v najhujšem mrazu na prostem in po večini še po 1—2 uri oddaljen od stanovanja? Suh kruh in nezabeljen krompir je primoran jesti in ko mu jed pozimi še zmrzne, mora na prostem zakuriti, da si jo pogreje — če jo ima. Kdo je bil tako pameten, da je to prevedbo naredil, ne vemo, jasno pa nam je vsem, da ni imel niti pojma o delu, ki ga mora progovni delavec vršiti, biti je moral idiot v tem vprašanju ali pa ves hudičev. — Enako se godi tudi profesionistom pri progovnih sekcijah. Navadno delajo profesionisti po progi, pa naj bodo to mizarji ali zidarji ali kdorkoli; danes je v tej čuvajnici kaj popraviti, jutri zopet na oni postaji. Dobiš nalog in iti moraš, peš ali z vlakom, to je vseeno. Te profesioniste so prevedli tako, da dobe 7 Din na uro, delajo pa tudi samo po 25 dni mesečno. Kje je tukaj pravica, gospod profesor in minister? Bila je neka okrožnica, da dobe kvalificirani delavci, ia to so profesionisti, najmanj 8 Din na uro. In ta okrožnica je izginila I Tudi tukaj so revežem nekaj ukradli, dela se jim ista krivica kakor pod bivšim i “J.0!0- Tukaj je dela zadosti g. minister, popravite krivico, dajte nam toliko, da bomo lahko pošteno živeli. Ce zahteva država pošteno delo, naj ga tudi pošteno plač«, ne pa da nas izkorišča boli kakor vsak privatni kapitalist — Železničarji.
Za zedinjenje.
Po sklepu pokrajinskega odbora SSJ in KDZ ie bilo poslsno sledeče pismo:
2895.-24.	Krško,	dne	18.	8.	1924,
B-I.
Upravnemu svetu .Ljudske tiskarne"
v Mariboru.
K zedinjenju! Vrnite Ljndsko tiskamo delavskemu nihanju I Izjavite lahko za svojo obrambo, da ste delali bona fide, ker ste mislili, da so .Na-prejevci* nepošteni ali karkoli hočete, da ste se pa zdaj prepričali, da je pravilnik SSJ res zmožen združiti zavedno delavstvo in vzdrževati delavski dnevnik, da torej boj ,Naprejevcev“ ni bil niti nepošten niti utopističen, ampak realen, čeprav fanatično oster.
Premišljujte in debatirajte med seboj o tem, kakto izvršiti. Na Vsak način pa je treba, da se da vaš sklep potem objaviti in da delavstvo ne bo moglo reči: .Zdaj so se združili, da nas bodo skupno goljufali!“ V članku „Ali bi mogel biti Anton Kristan zopet sprejet v SSJ?" v .Napreju" št. 47 z dne 21. maja 1924. smo pokazali, da smo pripravljeni še celo Kristana sprejeti nazaj, čeprav vemo. da je on vir vsega zla — torej nikakor ne more nihče misliti, da bi ne bili zmožni stvarno združiti se, če se popravijo krivice, in da vsaj odslej ne bo več demagogije.
Če se s tem strinjate, nam sporočite, do kdaj upate med seboj najti tako platformo. Da pa imate za to resno “voljo, morate pokazati takoj, ker ne maramo, da bi se z utopističnimi željami o združitvi kapitalistov in socialistov zadrževal naš proletarski boj. Ce ne morete takoj pokazati, da ste proti kapitalizmu, potem sploh ni mogoče niti dogovarjati se.
Ta dokaz podajte s tem, da nam do 24. t. m. pošljete obvezno ponudbo za tisk .Napreja" v Ljudski tiskarni na sledečih temeljih:
1. Tiskarna prevzame 1. oktobra 1924 tisk .Napreja" za stalno. Odpovedati se mora leto dni prej, predno preneha tiskati ga, dokler uprava .Napreja' izpolnjuje svoje obveznosti. Le za izpremem-bo cen in podobno velja, da se izprememba izvrši takoj, ko naatopi dejanska izprememba v delavskih mezdah ali cenah surovin itd.
2. Plačuje se tedensko sproti v gotovini.
3. Cene se .določijo po efektivnih izdatkih z odpadajočimi pribitki za obrestovanje kapitala. To je mogoče le tako. da daste upravi .Napreja*1 popoten vpogled v poslovanje in knjige.
Če Vam je ta način za prehod iz doaedanjega gospodarstva v novo zdaj trenutno neljub, se zado-
Gospodarstvo naše stranke za I. polletje 1924.
s
£
d
n
N
1
2
3
4
5 0
7
8 9
10
11
12
13
Posamezni raiuai
ime
blagajna
čet rat; št 13.807 t čekovni račun št 13.321 organizacije
.Naprej* In »Ljud. glas“
.Vorwflrt»*
publikacije
dljete in potnlne
uprava
upniki
razno: Naložen denar Tiskovni sklad Proti rop. vitezom DTE v Celju Za Esper. slovn. Inventar
Razne in preb. zn. rezervni sklad izguba
Promet Posamezni računi so				Izguba in dobiček				Bilanca 30. VI. 1924.			
dali		prejeli						Aktiva		Pasiva	
Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P
122.081	50	123.561	OP					1.479	59		
1.630	—	1.863	70					233	70		
78.000	—	78.341	90					341	90		
13.456	90					13.456	90				
98.828	67	100.724	07	1.895	40						
3.911	53	9.771	22	5.859							
21,696	20	12.531	22			9.164	08				
1.725	—	5.584	95	3.859	95						
35.477	89	55.070	Sl	19.592	62						
75.524	10	75.524	10								
2.778	32	201.183	62					198.405	30		
230.681	48	27.143	69							203.537	79
		896	55					896	55		
3.359	85									3.359	85
698	25									698	25
130	—									130	—
300	—									300	—
4.221	40	43.610	59					39.389	19		
202.730	12	203.083	02	352	90						
41.659	02									41.659	02
						8.938	68	8.038	68		
938490	s	[938.800	23	31-960	90	31.500	56	240.084	91	249.684	91
voljimo z določitvijo cen po efektivnih izdatkih za delavce in material, za obrestovanje. stanarino, davka itd. pa se pribije 10%.
Papir dodajamo sami, oziroma ga pri ugodnih cenah jemljemo tudi pri Vas lahko.
Pod iatimi pogoji se bo tiskal tudi drug naš tisk. zlasti .Vorwarts". brošure in tiskovine, dokler se ev. najde zgoraj omenjena platforma za združitev, pri čemer bi se .Vorwarts“ združil s .Volkstimme*. .Socialist" in .Delavec" pa z .Naprejem".
Če nam pošljete do 24. t. m. tako obvezno ponudoo, bomo verjeli, da Ljudake tiskarne nočete raniti samo za kapitalistično gospodarstvo in teptanje delavske zavednosti, ampak za združitev in resnični aspredek delavstva. Potem bo aadaljnje združenje lažje.
Izrecno pripominjamo, da tehaične zapreke ne smejo biti zadržek niti glede pravočasaosti pri odgovoru, niti glede zmožnosti tisknrne. Tiskarna v Krškem je proti Vaši filigranska, kapitalističnih nn« ročil se pa za slučaj prevelike zaposlenosti lahko otresete. Pri socialiatični tiskarni na to lahko računamo. zlasti za tako velik cilj, kakor je združitev delavstva.
Po sklepu Pokrajinskega odbora SSJ in KDZ na Zidanem mostu, dne 17. avgusts 1924.
Ta dopis pošiljamo sočasno tudi članom Vašega vodstva dr. Korunu. Korenu, Uratniku.
Za Pokr. tajništvo SSJ in KDZ v Krškem: BERNOT.	JOS. PASTOREK.
Zadnji je sopodpisal za načelstvo SSJ in
KDZ.
Na ta dopis smo prejeli od g. Urataika daljši dopis, kjer se izgovarja, da tako hitro ni mogoče odgovoriti. To se pravi, da stranka npravnih svetnikov Ljudske tiskarne še ne ve, ali je kapitalistični ali socialistična.
Potem smo prejeli pa tudi odgovor iz tiskar* ae same. podpisan od predsednika g. Eržena ia ravnatelja ff. Hrovatina. Glasi se:
P. n.
Pokrajinskemu tajaištvu SSJ
Krška
Z ozirom na Vaše pismo z dae 18. avg. 11.:
Na političai del pisma ne moremo odgovoriti, ker tiskarna kot podjetje bazira na gospodarski pod. lagi ter prepušča rešitev političnih kakor strokovnih vprašanj priatojaim kompetentnim forumom, ne da bi podjetje moglo na odločitev teh inštanc kakorkoli vplivali. Kot podjetje pa stavimo naslednje pogoje: •
1. Pogodbo za tiakanje .Napreja" ia ostalih Vaših tiskovin je pripravljena .Ljudska tiskarna* skleniti z lastnikom Vaših listov, t. j. .Slogo" r. s, z o, z. pod jamstvom Pokrajinskega odbora SSJ.
2. Tiskarna prevzame a 1- oktobrom 1924 tiskanje .Napreja" za stalno. Obojestranska odpovedna doba je leto dni, dokler izpolnjuje .Sloga" odn. Pokrajinski odbor SŠJ svoje obveze.
3. Vssk račun mora .Sloga", odn. Pokrajinski odbor SSJ poravnati sproti tedensko v golo* vini, drugače pogodba preneha takoj.
4. Cene ae določijo po isti kalkulaciji kakor velja za tisk ostalega delavakega liska v tiskarni.
5. Glede papirja imate proste roke, da ga ku-pujete pri nas ali pa drugje.
6. Pri sklepanju pogodbe je treba urediti tndi vprašanje odplačila odprtega dolga par Din 1178-75 iz leta 1919-20, ki ga naslov tisknrni dolguje.
7. Do 31. avgusta t. L se mora na osnovi tega dopisa skleniti podrobna pogodbe med obema strankama, drugače atopi ta oferta izven veljave.
Ljudska tiskarnn, delniška družba v Ljubljani.
Eržen L r.	Hrovatin	1.	r.
Iz tega odgovora se jasno vidi, da ae maralo svojih račuaov ia da hi se le sato radi
združili ?. nami, da bi nas Se nadalje zakonito o-kradali. Nato smo jim pisali, da naj nam sporočijo cene. po katerih tiskajo delavske liste, da vidimo efektivne številke, češ, tudi mi stojimo na gospodarskem stališču in ne bomo zaradi zedinjenja plečevali dražje. In ker se jim v Mariboru z odgovorom ni mudilo, sta šla 1 član načelstva in 1 član nadzorstva .Sloge* tja in osebno povprašala za cene.
Bile so tako visoke. |da bi nas »Naprej* in .Ljudski glas" veljala na mesec za 8000 Din več nego zdaj. Tiskarna v Krškem si je v kratkem času z našim tiskom vidno opomogla, pa je postavila vse ročno in tiskati more le 2 strani, tako da se tiska najprej 1. in 4„ potem pa 2. in 3. stran lista, torej dvakratno delo, v Ljudski tiskarni pa imajo dva stavna stroja in za proletarski denar precej moderno tehnično opremo. Zato hočejo gg. upravni svetniki [ali kakor se drugače imenujejo »SPJ*]. še 8000 Din na mesec več profita od delavstva, ki vzdržuje s težavo svoj dnevnih.
To hi bilo res zedinjenje volka z ovco. Pa — zdaj nismo več ovce, odkar smo se naučili pregledovati in preštevati volkovom njih zobe.
* *
*
»Socialist" objavlja 29. avg. svoje »organizacije" na zelo preprost način: ime kraja, zraven pa znesek, koliko dinarjev je dotični kraj dal. O članih, o prispevkih itd. ni niti govora, še na markice so pozabili! Da bi bili vsaj to povedali, koliko markic so prodali 1 Tako si pa mislimo, da je kar iz takih profitov dal »požrtvovalni* upravni svet Ljudske tiskarne 25.653 Din, te je potem razdelil .požrtvovalni* g. Golmajer na 25 krajev in — or-ganizecije so tukaj, so tudi objavljene in nihče ne sme več trditi, da so gg. denarni magnatje le generali brez vojske. Ker imajo zdaj svoje organizacije, bodo imeli tudi svoj kongres, in sicer ga sklicujejo na dan 5. oktobra v Maribor. Kakšen bo ta kongres, se najlepše vidi iz tega sklicanja. Pravijo namreč takole:
.Članski imeniki, V avrho verifikacije mandatov je potrebno, da predloži vsaka krajevna politična organizacija po svojem delegatu članski imenik verifikacijskemu odboru na pokrajinskem zboru."
Torej kdor hoče imeti na Kristanovem kongresu odločilno besedo, naj začne hitro pisati članski imenik in ko pojde v Maribor, naj ga nikar ne pozabi doma! Samo na to mora paziti, da ga v njegovem kraju ne bo piaal tudi še kdo drugi. kaj bi bilo, če bi se na »kongresu* izkazalo, da sta tam dve organizaciji ?! Na vsak način bi morala biti ena izključena in nov razdor bi nastal. Zato le pazite!
* *
*
Da ao gg. okrog »Soojalista* že popolnoma združeni z g. Kristanom, to se najlepše vidi iz članka »Kaj je organizacija ?* Take članke je pisal Kristanov »Naprej* 1, 1921, g. Prepeluh je mislil, da jih sme v svojem »Avtonomistu* porabiti zase proti naši stranki [ki je imela takrat še samo »Ljudski glas* v svojih rokah) pa se mu je drago izplačalo.
Sodišče je namreč v najvišji instanci odločilo, da je bolj pošteno zbirati članske prispevke po progresivni tabeli, kakor pa tajno izmozgavati delavstvo in zbirati tajne črne fonde. Tri leta smo i-meli mir od takega kristanovskega idealizma, zdaj pa čitamo v .Socialistu' št. 35 z dne 29. avg. zopet nekaj takega in sicer tole:
KAJ PA ORGANIZACIJA?
[Ponatis iz »Socialista*'.]
Pred vsem moramo konstatirati, da organizacija ai sama sebi namen, marveč l* orodje, pomo-ček, s katerim skuša osnovatelj organizacije doseči avoj namen. Nož. škarje, ao tudi orodje, in sicer koristno orodje, toda norcu jih ne smeš dali v roke, če ae ti postsne to orodje, ki je potrebno, v njih rokah škodljivo, nevarno.
Delavski pokret ima tri glavne vrste organizacij. Politične, strokovne in gospodarske. Vse te tri vrste organizacij imajo po naših načelih dolžnost, da pospešujejo socialistično prepričanje in razredni boj. Poleg tega imamo še kulturne organizacije, h katerim spadajo tudi športne in telovadna, ki pa imajo končno isti namen, kakor one tri omenjene glavne skupine.
Logično, da na tej bazi, imajo vse organizacije, ki jih snnje socialistični razredni proletariat v glavnem eno in isto nalogo, vendar a to razliko, da deluje vaaka v svojem odkazanem delokrogu za isti končni cilj; naravno morajo torej vse organizacije delati sporazumno in z namenom, da druga drugo podpira s avojim delom pri celotnem pokretu.
Socialistična stranka ima kot politična stranka avoje organizacije, ne zaraditega, da pobira strankin davek, marveč zaradi tega. da Širi z njimi socializem, da vodi z njimi razredni boj. — Strankin davek je potreben le zaradi tega, da stranka vzdržuje z njim svoj tisk in lažje vodi s njim akcije in boj. Jasno je torej, da je tak prispevek, če ga aklene organizacije, za člana obvezen, ni pa s tem rečeno, da si a plačevanjem strankinega davka, progresivnega ali pa navadnega, kdo že kupi tudi socialistično prepričanje. Davek nikakor ne more biti merilo za prepričanje, ker je denor le materija, ki jo organizacija rabi, če hoče živahneje razvijati delovanje. V dokaz temu Daj služi tsle zgled: V neki občini ima stranka, ne naia, 70 članov, Pri aadajih volitvah j« ta stranka postavila tvojo kan-
didatno listo; dobila je podpise zanjo, in sicer 36 podpisov, a pri volitvah je glasovalo za to listo ssmo 14 volilcev. — Možje sicer pridno plačujejo progresivni davek, volili pa le niso. in vendar veljajo po štatutu kot dobri socialisti. Po organizacijskem statutu imajo ti ljndje vse pravice, dasi mora vsakdo takoj uvideti, da niso prepričani socialisti. čeprav plačujejo progresivni- strankini davek. Davek pač plačujejo zato. ker ao ae slučajno tja stekli in ker se radi nekoliko postavljajo.
Ta zgled je resničen in dokazuje, da plačevanje davka v atranki še ne pomeni načeho prepričanih socialistov in da tvorijo pravo socialistično organizacijo le taki pripadniki, ki razumejo socializem in se hočejo zanj boriti kot razredni bojevniki.
Navidez je to razlaganje nekoliko odurno in marsikomu utegne biti celo zoperno; toda povedati je treba to jasno, ker zmagujejo danes v naši javnosti preveč paragrafi, zapovedi in sklepi raznih socialističnih in nesocialističnih koncilov, shoro prav nič se pa ne naglaša glavni moment, ki znači socialistične organizacije, to je prepričanje članov in volja poučiti sebe in množice, ki prihajajo v socialistični pokret in organizacije, kaj je aocializem in kaj je razredni boj. Organizacije si morajo.pričeti., zavedati, d8 denar ni socializem, pa tudi ne razredni boj ter da organizacija postane šele tedaj pravi bojevni član socialističnega pokreta, če dela s prepričanjem za cilje socialističnega razrednega boja.
Naglašali smo že zgoraj, da morajo vse organizacije socialističnega pokreta delovati sporedno za isti namen. AH se to vrši danes pri nas? Ne! Tako odgovarjamo danes kratko. In to, da delo teh organizacij ni usmerjeno sporedno, vzajemno, to je dokaz, da deloma pokret ni n8 pravi poti. Imamo delavske ali socialistične organizacije, ki vodijo boj draga proti drugi. Povejte, kdo bo mogel trditi, da je to socialistični razredni boj, če se pa ta boj vrši med delavskimi organizacijami samimi? Le naivnež bi mogel trditi, da je tak pokret socialistični pokret. Delavci, socialisti z enakimi interesi in nameni še povrhu, pa se lasajo med seboj kakor paglavci. Tukaj mora vsakdo o-paziti prvi hip, da je tak »razredni* boj zlobna komedija in igračkanje z delavsko usodo.
Vse to, kar smo tukaj navedli, nam pove, da morejo tvoriti socialistične organizacij socialisti, ki so prepričani v svoji duši in oni pripadniki, ki spoznavajo, da je razredni boj pot po kateri pride zatirani rod do pravičnejših družabnih razmer, ter imajo namen hoditi iskreno po tej poti.
Ne zanikamo pa. da stranka mora imeti politične organizacije. Zavedamo se prav dobro pomena političnih organizacij. Važne so, in prav zaradi tega jim je posvetiti največjo pažnjo glede na vršitev dolžnosti do celotne organizacije, zlasti pa glede na to, da dejansko vrši ono misijo, ki jo ima socialistična organizacija, to je:*da širi socia-listično prepričanje, goji in pospešuje delavsko solidarnost in je pripravljena tudi na sodelovanje v razrednem boju,
Šele takrat, ko bomo smatrali svoje organizacije za socialistične postojanke, trdnjave, iz katerih se liri socializem in solidarnost delavskih razrednih bojevnikov, bomo lahko z veseljem pokazali nanje: To so naše socialistične organizacije!
Sodrugi ne bodite komodni, prečitajte ta članek večkrat Za cele knjige vam govori! Ne bomo moogo razlagali, samo par opazk:
Kaj pravita Kristan in Korun v tem članku?
Vi ki delate, ne smete vzeti organizacij v svoje roke, to je škodljivo in nevarno. [Prečitaj še enkrat prvi odstavek, potem pa premisli, komu je to škodljivo in nevarno!)
Kdor plačuje progresivni davek, ta nima soci-alističnega prepričanja. Socialističao prepričanje ima samo tisti, ki dela črne fonde v gospodarskih organizacijah. ki da iz teh fondov sem ter tja kaj za demagogijo in ki se da pri volitvah voliti za »narodnega zastopnika.* Izmed norcev, ki se drugače imenujejo tudi delavci, se smejo k prepričanim socialistom šteti samo tisti, ki volijo takega »zaaluž-nega* moža pri vseh volitvah brez kritike, kakor se za pridna otroke spodobi. [Poglej 4., 5. in 6. odstavek!)
Organizacijam ni tieba denarja, denar ima svojo vrednost le če je v Kristanovih in Korunovih rokah. Kakšaemn Svetku že še kaj damo ker drži oase in ne mar« hoditi v obleki navadnih ljudi, ta mora imeti toliko, da pokaže svoj vzvišeni socialni položaj. Tudi Uratniku bomo zakrpali hlače čeprav ne bi bilo treba, on bi živel lahko od avoje slave, ki jo kot slovenski Otto Bauer splošno uživa — drugi naj pa hodijo vsi v Adamovi obleki, kajti vsi morajo biti enaki [6. odst,]
Nesramno je, da ae marajo delavci s Kristanom delovati sporedao! Saj ni treba, da bi hodili z niim na Bled počivat, ampak lasati ga pa tudi ai treba kakor paglavca. To ni razredno, to je le zlobno igračkanje! Kdor hoče imeti razredni boj. mora iti s Korunom in Kristanom skupaj 1 [7. ia 8. odstavek,]
Če pa že hočejo delavci po vaej sili imeti svoje organizacije in če hočejo že tudi kmetski ljudje igrati se po organizacijah, naj jih Imajo v božjem imenu, ampak pozabiti ne amejo, da so nevarno o-rožje kakor noii in ikarje, in da morajo zato feiti
ie iz lesa, da se uu-izvoljeni poslanci, ne čutijo o* grožene. Saj to vidite na državi, kako je treba čuvati državno edinstvo! Naša prijatelja Pašič in Korošec vam dovolita lastne občinske, okrajne in o-krožne organizacije [občiaa itd.) ampak to pa vendar ae are. da bi v njih kar samoupravno debli proti Pašičevi ali Koroščevi volji. Kdor poskusi k8j takega, je protidržaven element in morit biti ustreljen. Če je pri državi tako, mora biti tudi pri aoci-alističnih organizacijah. Ne bomo sicer še streljali, naša orjuna [Udarnikij še ni tako močna, ampak priznani pa norci nikdar ne bodo ne od jugo-slovanske SPJ, ne od Internscionale. Kajti Internacionala smo mi! [zadnje dva odstavks].
Zdaj naj pa še kdo reče. da »Socialist" ai delavski listi
Sodrugi! Mi v uredništvu smo dobre volje, potrudite se tudi vi. da boste razumeli, za kaj gre. poteči h-:, kmalu konec Kristanovih in Korunovih zedrajev^inih komedij!	—
Razno.
7.	tm. pojdejo vsi zavedni proletarci v Trbovlje na okrožni zlet delavskih telovadnih enot! Klerikalni prometni minister Sušnik je sicer za to priliko brez navedbe kakega vzroka odklonil znižano vožnjo, kakor jo njegovi Orli in Sokoli imajo, pa mi vemo, da špekulira gospod pravični kristjan s tem samo na to, da se br do proletarci visokih voznin ustrašili in se zle'« ne udeležili, socialisti, dokažite, da se včasih tudi *akšni kristjani utegnejo zmotiti, čeprav so v naj #ji zvezi s samim nezmotljivim vrhovnim pastirjem pobožne črede!
En teden nazaj. V Ljubljani so se sestali zunanji ministri Male antante in so šli s par vljudnimi frazami zopet narazen. — Na Hrvatskem so upo-stavili pokrajinsko upravo. — Baltiča so pa posla-i za velikega župana v.Sarajevo, — Vandervelde e prišel v balkanske dežele predavat o zgodovini nternacionale. V Beogradu so mu komunisti poskušali delati zgago. Postavili so jih pred vrata. — Na Madjarskem se nahajajo morilci znanega katoliškega političnega voditelja Erzbergerja, ki jih Ma-djarska vlada noče izročiti Nemčiji. — V Budimpešti se je začel proces proti bivšemu tajniku poljedelskega ministra Szaboja Esktltu. ki je tako Szaboja kakor ministerskega predsednika Bethlena in druge veličine izdal kot špekulante in poneveritelje državnega imetja. Esktita so poslali na preiskavo v norišnico, Szaboja so odlikovali z zaslužnim križcem ... — Francoska je ratificirala lozansko po-
f odbo o ureditvi odnošajev s Turčijo. — Na ju-nem Kitajskem je izbruhnila državljanska vojna.
Tribune zagrebškega jugoslovanskega Sokola, kjer se je »red kratkim vršil zlet, so bile menda po kakem nasprotniku zažgane In so zgorele. Škode je za 600000 Din.
V	Zagrebu so ae redarji soopadli s komunisti, ki so hoteli prirediti demonstracijo, ker jim je sedanji režim že drugič prepovedal zborovati, Lahko ranjenih je bilo več redarjev, aretiran-h več mladih komunistov. Vlsdi priporočamo, naj se z omejitvijo politične svobode in s preganjanji nekoliko požuri. Dan 24. aprila ie namreč že precej daleč za nami.
Minister za agrarno reformo Veaenjak je obolel in se je podal v zdravilišče Vračar. Upamo, da je agrarno reformo tudi seboj vzel, da bi nBm bab-nrca v tem času ubogim, zemljelačnim državljanom zgage ne delala, ko ima tako dolg jezik. Dejanj pa nič, seveda.
Finančni minister pravi, da se mu je posrečilo dobiti kritje za izplačilo razlik v uradniških plačah od 1. okt 1923 do 1. maja 1924. Odobritev tega izplačila bo zahteval na eni prihodnjih sej ministrskega sveta. — Tistim, ki so trpeli zaradi povodnji in sličnega, bodo davki odpuičeni.
Prestolonaslednik Peter bo 6. t. m. dovršil prvo leto življenja, Minister Korošec je izdal na-redbo, da se ta dan odrede po vseh cerkvah ia molilnicah molitve za ohranitev prestolonaslednikovega zdravja. Pobožni kristjani naj ob tej priliki dodajo še eno molitvico za ohranitev zdravja gosp. Korošcu, ki tako gioljivo skrbi, da bi se v uri njegovega vladanja prav nikomur bolezenako zlo ne zgodilo po vseh teh dobrotah, ki nam jih je nova vlada že razdelila in nam jih še misli razdeliti.
Stanovanjski zakoni bodo z nekimi izpremem-bami podaljšani in sicCr tako. .da bodo zadovoljni najemniki in gospodarji* kakor »Slovenec* poroča. Če bodo klerikalci kaj takega skupaj spravili, bo smel biti Korošec tudi zadovolien.
Pogajanja med našo državo in Avatrijo prič-no 11. tm.
Režim pravice n reda omogočuje takšne dogodke. ds so v Zagrebu aretirali urednika komunistične .Borbe" Vladimirja Čopiča, ki se je vrnil v domovino brez potnega lista.
Zveza naroddv je začela 1. tm. v Ženevi zborovati. Zasedanja, ki se bo bavilo v glavnem ? raz. orožltvenimi vprašanji, se udeležujejo zastopniki 54 držav.
Popravek. K včerajšnji notici .Zvezdama v Harvardu* (ne Harvadu) ugotavljamo, da leži ta zvezdama na Angleškem. — Tiskarski škrat je tudi »kvintilione* spremenil v »kvintimUijone*.
Kupujte čevlje samo z znamko .Sloga4«
Ako piješ »BUDHA« čaj,
viivaš že na ztmlji raj!	,
Študirajte bilanco in račune!
Če česa ne razumete, vprašajte! Zgovarjajte se! Pišite 1 Shranite si vse račune, da lahko zopet pogledate I
Preudarite, kaj pomeni izguba! Poskrbite za nove naročnike, drugače bo v drugem polletju zopet izguba in pokrajinski odbor bo moral pokriti jo iz rezervnega sklada! Ali pa poskrbite, da bo vsaj tiskovni sklad toliko narastel. da ne bo treba seči na starega (41.659 Din), ampak da bo zadoščal sklep, naj se pokrije izguba iz tiskovnega sklada (v 1. polletju je premajhen, skupaj s skladom proti rop. vitezom znašata le 4.05810 Din, torej niti polovico izgube ne pokrijeta!) Najboljše sredstvo je zbiranje naročnikov. Pa tudi na dolžnike pazite, da plačajo! Če bi vsi dolžniki plačali naročnino, bi ne bilo nič izgube, ampak dobiček, ker smo morali 50% odpisan zaradi negotovosti, če bodo vsi plačali ...
Iz stranke«
Socialistični koledar 1925 ims svoj rudarski del že zagotovljen v smislu, kakor je bilo objavljeno v„L], glasu* dne 21. avg. Druge stroke se še niso odzvale, razen enega ieleiničarja. Pa zaradi enega ne bo mogoče tiskati posebno polo in vlagati jo v kolecbr ne mesto rudrrskrga dela. Želez-čarji so raztreseni. Za rudarski del ie sklep dveh organizacij dovolj, take organizacije pa nimamo nikjer, dB bi jo tvorili po večini ieleničarji; ker ru-; darski revirji so, železničarskih pa ni. Za železničarski del bodo morile delati vse organizacije in še tudi posamezniki se bodo morali priglaševati, — s Kovinarji bi si svoj del lebko zagotovili, če bi se vsaj na Jesenicah zganili. Lesni delavci so marsikje tudi v precej velikih skupinah, Če bi se take skupine pogovorile radi agitacije bi v kratkem dosegle par sto naročnikov in. zagotovile na ta način svoj del v koledarju.
. Za Družinski koledar še nismo prejeli prav nobenega odziva. Organizacije še niso začele z a-gitacijo, posamezniki si pa mislijo, da bo po Božiču še tudi čas. Če vidiš, da se tvoja organizacija ne zgane, priglasi se sam! Če imaš vsaj 10 oz. 13 Din hranilne vloge v .Slogi*, ti niti ni treba posla-. ti nič denarja, ampak boi dobil koledar na račun hranilne vloge. Kdor je pri delu za dražbo zadnji, ta bo pri batinah med prvimi.
.	..	■%».	.»	-	c:-	2	l ,	‘* . j*.|
Tiakovnl aklad.
Od 1.1. do 19. VIII. 1924.	Din 3865 85
Nagrada za članek .Inteligenca ?* v .Napreju* št, 111 Ivan Ocepek, želez. Videm Valent* Bole .
Alojzija Vodiškova, Zid. Most Anton Keber, Črna Karol Košec, Žalec Od 1.
1.	do 3. IX. 1924.
.	50	—
,	20 —
.	20—
20— »	10—
»	5’—
skupaj Din	3990*85
Gospodarstvo.
2.	IX. 1924.
.SLOGA* r. s. z o. z. [bodoči ..Skupni dom"]: 146 članov s polno plačanim deležem. (Izmed teh 13 žen — 8’90%J
Od prej vloženih hranilnih vlog Din 77.239*16
ta teden vplačanih	1.33450
Stanje	Din	78573*66
Hranilcem pri »Slogi* naznanjamo, da smo obresti za prvo polletje pripisali hranilnim vlogam, od t. VII, dalje se že tudi te obresti obrestujejo. Posamezni hranilci pa naj zaradi pripisovanja obresti ne pošiljajo članskih knjižic, ker se jim pripišejo obresti lahko o priliki, kadar se jim bo zopet vpisovala kaka nova vloga oziroma odpisoval dvig.
Valute. Dolar je vreden 7771, angleški funt 350*40, francoski frank 4*22, češkoslovaška krona 2*35,100 av. kron 11*01 p, 100 Din 6.85 švic. frank
Garancijski sklad.
Po predlogu s. Rinaldota [poglej članek .Dopis iz Trbovelj* !j bomo otvorili zbirko »Garancijski sklad*. Razlika od nekdanjih podobnih skladov (koliko jih je že bilo pri socialistih na slovenskem !J je zlasti v tem. da ta ne bo več izginil kdovekje, ampak da bo registrovana zadruga porok, da ga dobe vlagatelji nazaj. »Sloga* bo zneske, ki bodo poslani v ta sklad, vpisala med hranilne vloge, in se bodo od navadnih hranilnih vlog razlikovali le na ta način, da jih lastnik ne bo mogel dvigniti prej nego čez 4 leta, pa tudi takrat bi v slučaju, da bi jih ne bilo mogoče izplačati, bila izplačana samo ena desetina (ta bi bila izžrebana), drugih g desetin vlagateljev bi pa moralo še dalje počakati na žrebanje prihodnjih mesecev. S. Rinal-do predlaga le 2*/»% obrestovanje, mi pa mislimo, da bi bilo obrestovanje lahko enako, kakor je za druge hranilne vloge, torej zdaj 10%. To se nam ne zdi samo zato potrebno, ker bi bilo poslovanje lažje, ampak tudi iz stvarnih razlogov. Mi namreč, ki smo za odpravo privatne lastnine v resnici, ne tako kakor Kristan, Korun itd., mi moramo dosledno tudi v praksi varovati tisto privatno last, ki sploh
nc postane skupna last, ampak ki ostane neomajno v rokah posameznikov tudi takrat, ko bodo po našem programu prešla že vsa delavna in prometna sredstva v skupno last. Posameznik ne sme imeti rudnika, tovarne, veleposestva itd., toda vse, česar potrebuje za svojo osebno rabo, vse to mu mora biti zagotovljeno, ne pa tako, da razni lažisocialisti socializirajo tiskarne itd. na ta način, da slečejo delavne ljudi do nagega, potem se jim pa smejejo.
Tiste požrtvovalne sodruge pa, ki na obresti ne mislijo in ki hočejo dati brezobrestno posojilo, opozarjamo, da imajo priliko vložiti svoj prispevek na .Zadolžnice*, ki smo jih lani po predlogu Jeseničanov uvedli in se je zbralo 2.794 Din. Samo da te zadolžnice zapadejo brez roka šele takrat, ko bo naš proletariat svoje organizacije imel že na tako trdnem gospodarskem temelju, da bo ta dolg lahkd odplačal, garancijski sklad se bo pa moral začeti odplačevati v 4. letih. Kdor pa hoče biti še bolj požrtvovalen in hoče proletariatovo zmago pospešiti z darom, ki ga sploh ne misli nikdar zahtevati nazaj, ta naj se posluži zbirke za »Tiskovni sklad*. Po svoji naravi bi spadali v ta sklad pravzaprav vsi zaslužki, ki jih je zavedni socialist zaslužil z nadurnim delom, kajti taki zaslužki so postranski zaslužki, zasluženi na škodo brezposelnih, žalostne rezervne armade kapitalistovi
Toda zahtevati tako moralo v sedanjem položaju je — idealizem! Socializem mora zidati na realnih gospodarskih temeljih, na ekonomskem položaju. Treba je torej dati vsem ljudem priliko, da svojo pomoč stranki — razen obveznega progresiv-nega davka — po svoji uvidevnosti in zmožnosti sami uravnajo. Vsak si naj sam izbere svoj način. Toda tri vrste skladov imamo dovolj: garancijski sklad (10% obresti, izplača se po 4 letih] zadolžnice (brezobrestno, izplača po možnosti, čeprav šele v 10 letih) in tiskovni sklad [se sploh ne vrne, ostane skupna last za vedno). Tl skladi so dovolj, zlasti, ker imamo le neke vrste četrti sklad: hranilne vloge kot privatno lastnino brez omejitve. Zato se nam zdi, da je s. Rinaldo predlagal premalo, ko je hotel obrestovati garancijski sklad le z obretmi 27*%. Morebiti se je le zmotil v pisavi in je hotel predlagati 127*%? To bi bilo utemeljeno. Seveda uprava bi bila tudi v tem slučaju proti temu, ker bi se delo precej pomnožilo, tj. podražilo. Pač pa bi se to dalo spraviti v zvezo s predlogom o socialnem zavarovanju hranilcev, kakor je bilo predlagano v uvodnem članku .Napreja* 12. avgusta.
zavedni sodrugi! Premišljujte in izvršujte! Kar se vam ne zdi prav, povejte javno! Nezavedni bodo itak še nadalje kuhali svojo lastno juho, ki bo tudi primemo redka, za »skupnost* bodo pa vlagali čim največ v garancijski sklad gostilničarjev.
Dopisi.
Celje, Važen delavski sestanek se ie vršil v nedeljo 31. VIIL v društvenih prostorih Splošne delavske Unije, Poročal je s. Viljem Haramina iz Zagreba, Čeravno je bila udeležba pičla, vendar je bilo predavanje izborno, zlasti oni del. ko je s. Ha-ranins razlagal, koliko poklicnih internacional smo imeli pred vojno in koliko jih imamo sedaj. Iz izvajanj s. Haramina smo posneli: Pred vojno je bilo 32 poklicnih internacional. V takih internacionalah so bile včlanjene organizacije dotične profesije iz celega sveta. Iz tega sledi, da bi mi morali imeti 32 oziroma sedaj po vojni le 31 društev v naši državi in tudi v Sloveniji bi moralo biti 31 vrst osrednjih društev, da bi odgovarjali tipu In načinu sedanjega formiranja strokovnih organizacij. To je v deželah, kjer je velika industrija sicer mogoče, dasiravno je nepraktično, a pri nas pa naravnost nemogoče. Poleg vseh svetovnih poklicnih internacional obstaja seveda še skupna internacionala sindikalnih organizacij, ki daje smernice, ta je za nas sedaj v Amsterdamu. V tej internacionali so včlanjene vse vrhovne inštance strokovnih organizacij iz vsake zemlje
v	Jugoslaviji je ta vrhovna inštanca Glavni Radnički Savez Jugoslavije v Beogradu. Opči Radnički Save* Jugoslavije je bil tudi včlanjen v Amsterdamu kot glavni reprezentant Jugoslavije, dokler se ni ustanovil GRSJ, sedaj je pa seveda včlanjen v Internacionali tovarniških delavcev v Amsterdamu, a poleg tega ima podsaveze, kakor steklarje včlanjene v Parizu in druge zopet drugod, Tako je med teorijo in prakso velika razlika. Po teoriji bi morali imeti v Jugoslaviji 31 vrst zvez. a stojimo na stališču, da se stvori ena velika zveza, ki prištedi mnogo na upravi in je radi tega sposoben boja vsak čas. (To je tudi naše naziranje, da je bolje imeti eno organizacijo in tisto dobro kakor pa 31 8lab;h. To stališče smo mi vedno zagovarjali, a razni Svetki in Uratniki, kateri sicer kričijo o enotnosti in združitvi proletariata, ne marajo takih organizacij, tudi njihov prijatelj Tokan ne mara ene organizacije. saj pravi, da je SDU ali ORSJ .ričetferajn*. Op. ur.]
Sodrugi Celjani so bili z izvajanji s. Haramlne nadvse zadovoljni. Popoldne istega dne se je vršila plenarna seja SDU, katere se je udeležil tudi sodr. Haramina in se je sklenilo, da se bo SDU zedinila z Opčim Radničbim Savezom Jugoslavije v Zagrebu, ker ji je ta Savez po programu najbolj soroden, Sami delavci so bili skupaj, pa ao našli ključ za zedinjenje brez posredovanja kakih političarjev iz rdečega veletoka,
Specifikacija »Napreja«.
»Napreja* je od I. L do 30. VL 1924:
	dal		prejel	
	Din	P	Din	P
Naročnina potom org.	15.250	43	288	
Naročnina posameznikov	16,244	15		
Naročnina dolžnikov	16.301	62		
»Ljudski gl.* potom org.	3.648	30		
Naročnina posameznikov	5.394	50		
Naročnina dolžnikov	16.073	60		
Prodaja	1.631	50		
Majska številka 1924	1.004	65		
Inserati v gotovini	10.927	25		
„ na dolgu Tisk v gotovini	4.831	66		
			50.961	40
Tisk na dolgu do 30.3.24 Od tega dolga že odpiač. Časopisni papir			8.198	49
	6.467	47		
	765	—	11.890	64
Uredništvo in uprava			20.124	30
Poštnina			59	5.199	89
Pravdni in sodni stroški	19	50	1.847	25
Oglasni davek	65	—	714	50
Provizija od inseratov			360	—
Provizija inkasantom			250	50
Razno	203	45	889	10
	98.823	67	100.724	07
Specifikacija »VorwHrtsa«
»Vorvvarts* je od 1.1. do 30. VI. 1924:
	dal		prejel	
	Din	P	Din	P
Prodaja	236	05		
Naročnina v gotovini	490	50		
Naročnina potom org.	124			
Naročnina na dolgu Inserati v gotovini	1.512	38		
	296	14		
Inserati na dolgu	1.252	46		
jisk			3.894	39
Časopisni papir			765	—
Plače in uprava			4.800	—
Poštnina			ITI	33
Davki (oglasni)			70	50
Razno			70	—
	3.911	53	9.771	22
Specifikacija uprave.
Uprava je od 1,1. do 30. VI. 1924;
	dala		prejela	
	Din	P!	Din	P
Plače in zavarovalnine	2.400	91	46.643	56
Pisarniške potrebščine			1.884	20
Poštnina	2	50	468	70
Stanarina			1.125	
Kurjava in razsvetljava			1.946	«—
Stroški pri ček. zavodu			231	10
Pravdni in sodni stroški	292	50	420	- .
Obresti			972	95
Na račun »Napreja"	19.500				
» »Vorwartsa“	4.800	—		
»Sloge"	3.600	—		
„ koledarja 1924	3.500				
Razno	1.381	98	1.379	—
	35.477	89	55.070	51
Dolžniki 30. 6. 1924:
	dali		prejeli	
	Din	P	Din	P
»Naprej" inserati » naročnine »Ljudski glas" naročnine »Vorvvarts* naročnine , inserati Koledar 1924 , 1923 Razno Stari dolžniki po bilanci 31. XII. 1923	2.647 16 115	32	4.831 16.301 16.073 1.512 1.252 5.961 116 155.t34	16 62 60 38 46 50 40
	2.778	32	201.183	62
Specifikacija upnikov Upniki so od 1.1. do 30. VI. 1			924:	
	dali (dolg)		prejeli (odp.)	
	Din	P	Din	P
I.	Dolg po bilanci 31. 12 Na ta dolg je bilo odpiač. II.	Na novo nar. dolgovi: 1.	v tiskarni 2.	pri »Slogi* 3.	Razno.	164.237 13.145 50.011 3.287	20 38 53 37	18.057 6.467 2.619	08 47 14
	230*681	48	27.143	69
Sodrug išče za dva, tri mesece, mirno, čisto opremljeno sobo v Ljubljani, a prostim vhogom evenl s električno razsvetljavo. Ponudbe in plačilne pogoje takoj na upravo tega lista.
Videm pri Krfikem. Sčasoma se bodo še na-Vedili s socialističnim delavstvom voliti I Samoatoj-
, . It — ^ _1 -- - i,	,  t-ll-------  *	»  .1.1. n
DVZl SO SI Z8 vOITTTo 118 u 611 DIUIICI IUU6 buiciShO'
delavska napredna stranka. V čem ta naprednost obstaja, ne pojmimo, Morda v boljši hrani, lepši obleki in belib rokab. — Na dan volitev se srečata kmet in delavec. Kmet vpraša: Greš od voiHev? — Delavec: Da, — Kmet; Kaj *l volil? — Delavec: Socialistično stranko oz. Kmetsko-delavsko zvezo. — Kmet: Tam so večinoma železničarji Bo boljša kmetsko-delavskn napredna. — Delavec; Samo-stojneže? — In pokaže na skupino ljudi te stranke, ki gredo na volišče: nradniki. učitelji, major v pokoja. gostilničarji, orjunadi, delavca pa nobenega: Če ti voz počene, obložen s kamenjem, drvmi ali senom, ali so ti ti najbližji v pomoč? Imaš kakšno težko delo: kositi, mlatiti, kopati, ali pa potrebuješ zidarja —j ali boš tudi takrat rekel: železničarjev ne maram, rajši počakam, da pridejo samo-stojneži pomagati? Le pomisli, saj si kmet in kar si že is kar še boš v svojem življenju dobrega in koristnega v roke prijel, je prišlo vse iz delavskih rok. Le premisli pa, kaj imeš od gospode. Zdaj v času volitev sre tt laskajo r imenom »delavski*, prej in slej pa mislim, d» že sata vidiš in čutiš, za k«j te imajo. Če sta pa kmet in in delavec politično zedinjena tako kakor pri delu, ker iz dela njunih rok izvira bogastvo celega sveta, potem pa-bodosamo-stojneži res delavska, pa ne napredna, ampak spo-redna stranka. Današnje semostojneže pri kakem
-11	- Z- -1-L1	*._s	v.,	_s 1-11 _	. Il-U
irzneoi uviu au od siid« orani so m ono viuen.
[Gotovo se morata kmet in delavec združiti, ker izdelujeta res vse bogastvo sveta, vendar se ob tem ne smeta prevzeti. Tudi to, kar prihaja iz učiteljevih ust ali spod uradnikovih rok, je bogastvo za življenje. samo da se ne da na prvi pogled videti in na prvi prijem otipati Torej tudi učitelj in nvaiav ljenec v pisarni, kratko, vsak delavni tkzv. intelektualec. spada v dražbo s kmetom in delavcem. Res pa je zopet, da zaradi učitelja in uradnika kmet in delavec ne smeta sodelovati pri stranki, ki vzdržuje leno velebogastvo in orjunaško srčno kulturo. Kmet in delavec morata le učitelja in uradnika privesti k sebi, v stranko delavnih rok in delavnih glav, ki EoSeTo, da bodo sadove dela uživali le tisti, ki so jih sadili. Tako je ta reč. Ur.]
Dopis i* Ttfbovelj.
Sodrug urednik, ne morem si drugače potolažiti svojo vest, kakor da te prosim za objavo tega členka. V našem strankinem glasilu sem vedno in še danes čilem o- neki čudei zvozi med Koru novci in Kristaaovci. o Korenih in Golouhih itd. O vsem tem sem dvomil, danes pa vidim, da Svet-kovo delo za konsolidacijo stranke ni bilo »brezuspešne*. To dokazujejo zadnji dogodki v Trbovljah. Dobil sem v roke original pisma nekega sodruga, ki se glasi sledeče:
GOSPOD KRISTAN. NJEGOV SIN IN NJEGOV
ADJUTANT GOLOUH V TRBOVLJAH.
V	nedeljo 24, avg, se je vršilo v Delavskem domu predavanje g. Kristana. Otvoril ga je g. Golouh, ki je v prvi vrsti poudarjal, kako potrebno bi Mio v Trbovljah ustanoviti hranilnico in posojilnico. seveda Kristanove vrste. Nato je dal besedo g. Kristana. Tb se je Golouhovih misli zaradi hranilnice	in	posojilnice	navidezno branil, na vse-
zadnje jo	je	pa	strastno	priporočal, samo naj pri-
G0JO iški	možje	Snupaj,	nairor so ucnes p n pre-
davanju. on	da	bo vse	uredil, Tu se je preda-
vanje končalo, g. Kristan pa je potem udaril po »Bernotovcih* in seveda tudi po Korunovcih. Začel je, da je »Naprej* smešen, kako blati, in da je Bernot norec, Če bi on [namreč Kristan) ne bil šel na Bled na sveži zrak in se malo odpočil, ne bi Beraot imel nobene stranke i Zraven pa se je teko ostudno smejal in javckal, da se je še tistim sodrugom ostudno zdelo, ki so ga gledali kakor Boga. Nato se je vendar neki aodrug M. oglasil in ga pokaral, da to ne gre, da nai se bolj solidno obnaša. No, sedaj ga je bilo vendar malo sram, namreč kakor volka strah. Govoril je dalje, in kmalu je bil zopet pri »Bernotovcih*, Rekel je, da je že v zgodovini zapisano, da bo Bernot poginil in da mora poginiti [to je energično poudarjal], ker Bernot	je	revček.	»Bil je tajtaaet toliko časa, dokler so	ga	pustili,	potem smo se ga	pa mi usmilili
in mu dali	službo,*	ie rekel Kristan.	Nato je dobil
besedo	s.	Krušič.	S. Krušič ga je	malo vščipnil
radi mariborske in Blasnikove tiskarne, nakar mu je Kristan takoj odgovoril in ga teko zmešal, da mu s. Krušič ni mogel več odgovarjati. Sedaj je prišel Kristan do tega. kako »Bernotovce* ubiti, Vprašal ga je nato Krušič, kako bi se dala organizacija zgraditi, JSo. to je čisto lahko”, je odgovoril Kristan. »Na Jesenicah kar čakajo, na Lešah in v Črni ravno tako. No tam je en Bernotovec, Mdderndorfer, pa ta nas ne bo veliko oviral. In
vi	napravite tukaj tudi vse potrebno in bo kar šla.* Potem sta pa še udarila po Bernotovcih naš vrli Klenovšek in Polovič. člana »Svobode*. Prirejala sta Kristanu in Golouhu ovacije, kako pri-srčno se obema .sodrugoma* zahvaluljeta za današnji obiak in da še želita, da bi nas oba obiskala, Čeprav nista nikjer organizirana, kakor ae je sam Kristan izjavil. Korinšek ga ja namreč vprašal, pri fentmi stranki ja organiziran. Dobfl ja odgovor, da
njemu ni treba nobene stranke, ker ni nobene tako pametne, dnbi se on v njej organiziral. Pa mislim, da se mu tudi v Trbovljah ne bo treba, Trinajst nas je bilo navzočih pri popoldanskem sestanku, po moji sodbi jih je bilo pa le S mož, ki se strinjajo s Kristanovimi načrti, Ostali pa se še vedno spominjamo, kako je nas Trboveljčane ob priliki Furlanove stavke imel za smrkavce in to kot minister za rude in šume. In še na tem sestanku se je izrazil, da smo res smrkavci, ko mu je sodrug M. ta izraz očital oziroma oporekoval, Sodrugi, bodimo overjeni, da Kristan v Trbovljah ne bo več gospodaril, čeprav mu Klenovšek in Polovič komplimente delata in ga vabita. Pač pa bomo »Bernotovci* živeli, čeprav g, minister želi. da poginemo.”
Tako. sodrugi, piše delavec, ki se je sestanka udeležil. Za objavo tega opisa, ki mi je «Wč«jnA prišel v roko, pa prevzamem s svojim podpisom vso odgovornost in kritiko nase. Torej čHutelji »Na-preja*, ali vam bo sedaj jasno, zaboj je m Baraga na strankinem zboru v Celju zahteval od poslanca Koruna pojasnila glede razgovora med1 tem doktorjem in Golouhom, ko ie zahteval Golouh od Koruna Beraotovo glavo ? Potem vsa pa opozarjam na Korunove izjave glede Ljudske tiskarne v Mariboru. Takrat je namreč dejal, da si danes ae more še predstavljati, kako bo izpadlo in da se boji, kuj bo. ho pride Kristan v Slovenijo. Koron je delal namreč na to. da se strokovne organizacije pri Ljudski tiskarni kolikor mogoče uveljavijo, V katerih rokah je danes Ljudska tiskarna, o tem smo dovolj poučeni po našem »Naprejn*. Bilo bi pa velike vrednosti, če bi pisec gori ponatisnjenega pisma bolj natančno pojasnd to, ko je s, Krušič Kristana vprašal glede tiskarne zakaj in Iz kakšne potrebe je prešlo vse to v osebno last socialističnih kapitalistov. Ni dovolj, če pride v javnost, da je Kristan Krušiča osmešil, dolžnost naših sodrugov po strankinem pravilniku je, da javnosti predložijo dobesedni Kristanov zagovor, da bomo tudi o Kristanovem stališču poučeni.
Tebi. Tonče. pa povem, da bi bQo dobro, če bi razpisal posebno nagrado za glavo že na smrt obsojenega Bernota in sicer najmanj 25.000 Din. Tone, varaš se, če misliš, da je še vedno L 1903, ko si tudi mene ubijal za dobroto, da sem te h kruhu spravil. Idrijski klerikalci dobro vedo, da si z majhno culico pod pazduho v moje stanovanje in postrežbo prišel, V zahvalo in znamenje svoje velike poštenosti si me pa potem zahrbtno spodrinil iz načelstva Konsumnega društva. Pa za danes o tem dovolj. Kako znaš ljudi ubijati, o priliki več povem.
Stavim pa načelstvu SSJ in KDZ predlog naj takoj ustavi zbirko »Proti roparskim vitezom*, ker mislim, da so že vsi tisti zapeljanci spoznali, da sta načelo javnosti in »Naprej* najbolj nevarna Kristanu. In da »Naprej* prej ko mogoče ubijemo, pošiljam z isto pošto 25 Din za zbirko pod geslom »Da pomagamo ministru Kristanu prej ko monoče »Naprej* ubiti.* Ta denar pošiljam kot neodpoved-ljivo posojilo, katero naj se zbira najmanj do 50 tisoč dinarjev. Po preteku štirih let se začne žrebanje od začetnih šlevilk. na pr. od 1—100. Izžrebalo se bo 10 številk, ki se izplačajo lastniku posojila s pripadajočimi 21/? procentnimi obrestmi. Žrebanje se naj vrši potem vsako leto enkrat, fond pa naj se vodi pod posebno komisijo »Skupnega dOma ali »Sloge*. Lastniku vplačanega posojila se izroči potrdilo, da je plačal, ki naj velja tudi za potomce ali pooblaščence. Obligacije 25 Din pa naj se smejo vplačevati tudi v obrokih.
FRANC R1NALDO.
Okrožni zlet v Trbovlje.
Del. tel. enota »Svoboda*, podružnica Trbovlje, priredi v nedeljo 7. septembra tl. okrožni zlet v Trbovljah, spojen z njenim prvim javnim nastopom po sledečem sporedu;
1. Ob 9. uri sprejem gostov na kolodvoru:
2. Po sprejemu slavnostni sprevod, z godbo in zastavami na čelu, v Del. dom.
3. Ob 10. pozdravni govor,
4. Od 11. do 1. kosilo;
5. Od 1. do 3. ogled po Trbovljah;
6. Ob 3. popoldne začetek javne telovadbe na dvorišču Del. doma;
7. Po končani telovadbi prosta zabava in ples;
Sodeluje polnoštevilna Del. godba na pihala.
Ker je pa vsak zlet velike važnosti za utrditev naših soc. organizacij in socialistične ideje sploh in da se sodrugi in sodružice medsebojno spoznajo, se obračamo na vse soc. čuteče delavstvo Slo-venije. da se v čiiff večjem številu odzove našemu vabilu.
Posebno pa se obračamo na telovadec naših tel. enot, da se v čim večjem številu udeleže našega nastopa, kar je za prospeh in razvoj del. tel. enote velikega pomena. Želeli bi, da vsaka skupina prinese svoj prapor s seboj. Za polovično vožnjo na vseh progah smo zaprosili ln upamo, da bo naši prošnji ugodeno, kar bomo tudi potom časopisov pravočasno sporočili. Vse dopise tičoče se zleta je naslavljati na: Zietni odbor. Del. dom, Trbovlje.
7. septembra vsi v Trbovlje.
Zietni odbor.
Čltajte naš tisk!
Lastnik: »Sloga*, r. z. z o. g. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) 3 IX Tiahsrna bratov Rumorat v Kriten.
so-n
Ceneno čeJKo perje!
En.k* »Ivegt opuljeneg* perja 70 Din, na »ol b«io 90 Din, belo 100 Sin, bolJSe 190 in Iso Din, mehko bn-oflM kor pnh 200 in 960 Din; DoljSa Trsta 376 Din. Foltljat-ve carine prosto, proti povzetja od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamen-ja in It ni vi«6 se vzame nazaj. NaroftSa samo na
BENEDIKT SACHSEL, LOBEC št. 85 pri Plznu, Češkoslovaška.
Poitne poSiljke potrebujejo iz češkoslovaška v Jugoslavijo okrog 19 dni.
H
v juhi in v prikuhah izboljša hrano nepopisno.
flašim rodbi
priporočamo našo pravo domačo Y>0UW cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
Splošna gradbena produk. zadruga ir Celju
Ljubljanska ceste 10. čekovni račun ». 13708,
Sprejema
člane, hranilne vloge od svojih članov in članov Splošne delavske unije ter članov razrednih organizacij.
URADUJE:
3vsak dan od 8. do 12 are dopoldne.
naročila za izvršbe raznovrstnega dela, kakor zidanje in popravljanje hiš. adaptiranje. slikanje
itd.
W':	V'
L. Mikuš
=* TVORNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV » v Ljubljani, Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli veH»
:—: kosti po najnižji ceni :—:
POZORI,
Delavci kupujte kruh iz pekarne
Ive Oberžana.
Zahtevajte ga po vseh gostilnah, trgovinah in kavarnah. Točna posirežoa. Se priporoča Ivan Oberžan za Kresijo 12. Poleg gostilne Janšek
s=sa sama 	V Celju. i 1 ""■».
NAŠI IZDELKI:
Dvojnosladna ržena ŽIKA
* rdečih zavitkih,
Dvojnosladna Ječmenova 2tka v modrih zavitkih,
Slajena Ječmenova 2lka
v satanih aavltkfh
so najboljši I Zahtevajta ta tihot