URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO: III. 10. februarja 1958 St. 3 VSEBINA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOZ J L IV. Odlok o uporabi namenskih sredstev od prodanih hH splošnega ljudskega premoženja. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ROGAŠKA SLATINA 20. Odlok o razpisu nadomestnih volitev. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC 21. Odlok o sejemskem redu za živinske sejme. Občinski ljudski odbor Rogaška Slatina Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju Občinski ljudski odbor Šoštanj Občinski ljudski odbor Vojnik Občinski ljudski odbor Vransko Občinski ljudski odbor Žalce Register finančno samostojnih zavodov IZVOLITVE. IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Okrajni ljudski odbor Celje Občinski ljudski odbor Mozirje POROČILA IN OBJAVE Program dela sveta za telesno vzgojo pri OLO Celje Program dela sveta za gozdarstvo pri OLO Celje 1U. 1\> 50. členu zakona o občinskih ljudskili odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 1. členu uredbe o pravici ljudskih odborov mest, mestnih občin s posebnimi pravicami in občili, da smejo razširiti namen določenih namenskih sredstev (Uradni list FLRJ, številka 43-364/53), 2. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 43-371/55) in 1. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 1-3/57) je Občinski ljudski odbor Kozje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. decembra 1957 sprejel ODLOK o uporabi namenskih sredstev od prodanih hiš splošnega ljudskega premoženja. 1. člen Sredstva, pridobljena s prodajo hiš splošnega ljudskega premoženja na območju občine Kozje, se stekajo v občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš. 2. člen Sredstvu, navedena v prejšnjem členu tega odloka, se smejo uporabiti za adaptacije in vzdrževanje hiš splošnega ljudskega premoženja, ki so pod upravo stanovanjske skupnosti. 3. člen la odlok velja od dnevu objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-2839/1-57 Kozje, dne 23. decembra 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kozje Jožko Lojen 1. r. 20. Po 137. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, številka 25-117/57) je Občinski ljudski odbor Rogaška Slatina na seji občinskega zbora dne 17. januarja 1958 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev. 1. člen Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 10, ki obsega Rogatec-trg in naselje Brezovec, v občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Rogaška Slatina, ker je prenehal mandat v tem zboru Jožetu Ozvaldiču, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo v nedeljo dne 23. marca 1958. 3. člen la odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Objavi se tudi v zgoraj omenjeni volilni enoti. Št. 01-336/58 Rogaška Slatina, dne 17. januarju 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Rogaška Slatina Alojz Krivec 1. r. 21. Po 15. členu zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-88/52), v zvezi z 72. členom uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ. št. 37-430/55) ter 1. in 3. členu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 58-633/55) je občinski ljudski odbor na seji občinskega zboru in na seji zbora proizvajalcev dne 24. decembra 195" sprejel ODLOK o sejemskem redu za živinske sejme I. člen Tu odlok velja za vse živinske sejme na območju občine Žalec V občini Žalec se vršijo živinski sejmi v Žalcu Petrovčah in Braslovčah na določenih sejemskih prostorih. 2. člen Ta odlok se nanaša na nakup in prodajo plemenske in klavne živine, in sicer velike živine (goveda, konji, mule, osli) in drobnice (ovce, koze, prašiči). Nakup in prodaja na sejem prignane živine sta dovoljena le na sejemskem prostoru, ki mora biti stalen in ki ga določi občinski ljudski odbor v smislu drugega odstavka 1. člena tega odloka. Živinski sejmi so: v Žalcu: 14. februarja 13. junija ‘ 25. julija 29. avgusta 4. oktobra 13. decembra 3. člen v Petrovčah: v Braslovčah: 17. januarja 16. julija 20. februarja 15. maja 11. novembra Če navedeni dan pade na državni praznik ali nedeljo, se sejem preloži na naslednji delovni dan. 4. člen Sejmišče mora biti urejeno po predpisih, ograjeno in razdeljeno na predele in sicer za vsako vrsto živine posebej. Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in urejeni s posebnimi pregrajami za privezovanje živine. Sejmišča morajo imeti na razpolago napajališča in rampo za nakladanje in razkladanje živine. 5. člen Sejmišče mora imeti uradno tehtnico za tehtanje živine ob prodaji. 6. člen Sejemski čas traja od ranega jutra do 12. ure. 7. člen Na živinskem sejmu smejo prodajati živino: 1. posamezni kmetijski proizvajalci lastno živino; 2. splošne kmetijske in delovne zadruge in zadružne ekonomije svojo lastno živino in živino svojih članov; 3. kmetijska gospodarstva svojo lastno živino; 4. trgovske gospodarske organizacije, ki so registrirane za nakup in prodajo živine. 8. člen Na živinskem sejmu smejo kupovati živino: 1. posamezniki za svoje lastne potrebe; 2. gostinska podjetja in obrati, menze, socialni in zdravstveni zavodi in druge organizacije za svoje potrebe; 3. gospodarske organizacije, ki so registrirane za odkup, predelavo in prodajo živino. 9. člen Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino za gospodarske organizacije iz 4. tč. 3. člena in iz 3. točke 8. člena tega odloka, morajo imeti posebno pooblastilo podjetja, za katero prodajajo ali kupujejo. Pooblastilo podjetja mora potrditi trgovinska zbornica okraja, kjer ima podjetje svoj sedež. Prekupčevanje na živinskem sejmu je prepovedano. 10. člen Pred vhodom na sejmišče mora lastnik živine oziroma zastopnik proizvajalca pokazati živinski potni list ter plačati sejemsko pristojbino. Uprava sejmišča vpiše vsako pripeljano živino po zaporednih številkah v sejemski seznam živine in to številko zaznamuje tudi na živinskem potnem listu. 11. člen Pred vhodom na sejmišče mora pregledati živino veterinar zaradi ugotovitve, ali živina ne kaže znakov kužnih bolezni. Živina, ki bi po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne sme na sejmišče. Prigon živine na sejmišče je dovoljen le z žigosanimi živinskimi potnimi listi. 12. člen Na sejem prignana živina mora biti pred prodajo klasificirana. Klasifikacija živine se izvrši po navodilih za klasifikacijo živine, ki jo je izdala Zveza trgovinskih zbornic Jugoslavije z namenom, da se živina opredeli v posamezne kakovostne razrede. Klasifikacijo izvrši posebna komisija, ki jo sestavljajo člani sejemske komisije (16. čl.). Komisija zaznamuje klasifikacijo na živinskem potnem listu in jo vpiše v sejemski seznam živine. 13. člen Kupovanje »na čez« je za nakupovalce iz 2. in 3. točke 8. člena tega odloka prepovedano. Ti smejo kupovati živino samo po dejanski teži, ki sc ugotovi na uradni sejemski tehtnici. 14. člen Udeleženci sejma morajo skrbeti za red in snago na sejmišču. Na sejem se lahko prižene le čista živina. Z živino je treba ravnati tako. da ne ogroža varnosti. Psov ni dovoljeno voditi na sejmišče. Pijanim osebam vstop na sejmišče ni dovoljen. 15. člen Za nadzor nad poslovanjem na sejmišču skrbi sejemska komisija, katere člani so: veterinar, zastopnik občinskega ljudskega odbora ter zastopnik proizvajalcev in kupcev, ki ga določi občinski ljudski odbor. 16. člen Naloga sejemske komisi je je. da skrbi za pravilen potek poslovanja na sejmišču, zlasti, da gospodarske organizacije živine ne kupujejo »na čez«, da se ne prodaja živina, ki je prekomerno nakrmljena oziroma napojena, da se pri nakupu telita, da živine ne preplačujojo, da živine ne odkupujejo izven sejmu itd. Komisi ja je_ tudi pooblaščena, da oceni odbitek, v kolikor se je živina tehtala pred nakupom. Komisiji lahko pomagajo opravljati administrativna dela uslužbenci uprave sejmišča oziroma uslužbenci občinskega ljudskega odbora. Komisija lahko po potrebi pozove k sodelovanju organe finančne in tržne inšpekcije ter organe Ljudske milice. 17. člen Za uporabo sejemskega prostoru plačajo proda- jalci pristojbino, in sicer: 1. za vozove 100 din 2. za veliko živino: a) konje, govedo, mule, osle 100 din b) za žrebeta, teleta in drugo do 1 leta starosti 50 din 3. za drobnico: a) za plemenske in klavne prašiče 50 din b) za ovce, koze, jagnjeta, kozličke, prašičke itd. 20 din 18. člen Kolikor kršitve toga odloka ne vsebujejo kaznivega dejanja, gospodarskega prestopka ali prekrška po drugih predpisih, se kaznuje posamezna oseba, gospodarska organizacija in odgovorna oseba v gospodarski organizaciji zaradi prekrška z denarno kaznijo do 3.000 din, če — kupi za gospodarsko organizacijo živino »na čez«; — proda ali kupi na sejmišču živino, ki ni zajeta v tem odloku; — za upravičence iz 2. in 3. točke 8. člena tega odloka kupi živino, ki ni bila uradno stehtana pri prodaji; — ni upravičen prodajuti ali kupovati živino na sejmu; — na sejmišču meče odpadke, ponesnaži prostor, vodi na sejmišče pse ali če je tam v pijanem stanju. 19. člen Upravno-kazenski postopek po tem odloku vodi in izreka kazni sodnik za prekrške Občinskega ljudskega odbora v Žalcu. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi na krajevno običajen način. Objavi se tudi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 03/2-5255/1-1-57 Žalec, dne 24. decembra 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Ivan Runčigaj 1. r. IZ VOLIT VE, IME NO VANJ X IN RAZREŠITVE OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE Okrajni ljudski odbor Celje jo po 27. členu statuta okraju Celic na skupni seji obeh zborov dne 10. januarja 1958 sprejel naslednje SKLEPE L Razreši se dosedanji upravni odbor Okrajnega higienskega zavoda v Celju zaradi poteka mandatne dobe in se v no> i unro' od^or imemiivio naslednji državljani: Zapušck Jože, uslužbenec TEP Celje; Volk Bojan, zastopnik OZSZ Celje; Gajšek Risto, zastopnik, I rgovinske zbornice Celje; Lončar Franc, zastopnik KSS Celje; mr. ph. Vrankovič Dalibor, upravnik Starc lekarne Celje; Pirnat Anica zastopnica Zavoda za pospeševanje gospodinjstva Celje; ing. Slupar Vladimir, uslužbenec Okrajnega higienskega zavoda Celje; dr Hrušovar Gabrijel., upravnik Obratne ambulante Cinkarne Celje; tir. Podpečan Ivan, upravnik Okrajnega higienskega zavoda Celje, in Godler Martin, zastopnik Okrajnega odbora Rdečega križu Celje. 11. Dr. Fludernik Fianc, zdravnik iz Celja sc imenuje za šefa okrajnega sanitarnega inšpektorata. lil. Trofenik Janez se razreši funkcije člana šolskega odbora I. gimnazije v Celju zaradi poteka mandatne dobe z 31. 12. 1957 in zn novega člana šolskega odbora imenuje Rajh Vlado, direktor pod jptju »Elektro« Celje. IV. Okrajno disciplinsko sodišče v dosedanjem sestavu se. razre i zaradi poteka mandatne dobe in sc disciplinsko sodišče sestavi po sklepu okrajnega zbora takole: dr. Pezdirc Jožko, šef okrajne pravne službe, kot predsednik; Šlander Jožko, pravni referent, kot namestnik predsednika; Pavlovič Mila, odbornik OLO Celje, kot član; Križanič Slava, odbornik OLO Celje, kot namestnik člana. V. V šolski odbor Industrijsko steklarske šole v Rogaški Slatini se imenujeta Glinšek Danica, profesorica v pokoiu, Rogaška Slatina in Tepeš Anton, odbornik OLO Celje, iz Rogaške Slatine. VI. Za sodnika Okrajnega sodišča v Celju je bil izvoljen Bibič Adolf, dosedanji sodniški pripravnik pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Vil. 1 Za sodniku Okrajnega sodišča v Celju je bil izvoljen Bekeš Bojiš, dosedanji sodnik Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, in istočasno razrešen funkcije sodnika Okrajnega sodišča Šmarje pri Jelšah. Vlil. Funkcije sodnika porotnika Okrožnega sodišču v Celju so bili razrešeni: Dobčnik Mato, Celje: Jesih Pavla, Vojnik, in Črešnik Milica, Velenje. Za sodnike porotnike pri istem sodišču so bili izvoljeni naslednji državljani: 1. S področju okraja Celje: Andrejčič Lojzka. Celje: Breznik Ivan, Celje; Dvoršak Stane, Celje; Jovan Franc, Celje; Kreis Fra-nj<>, Celje; Kaučič Jože, Celje; Kranjc Edvard, Celje; Likovnik Jože, Celje; Petan Miha, Celje; Starina Janez, Celje; Tcslič Zorn n ka, Celje; Božiček Olga, Žalce; Catcr Anton, Žalce; Grobelnik Igrane, Ložnica; Kuč Anton, Žalec; Kadilnik Ivan, Vrbje pri Žalcu; Muster Avgust, Laško; Vrunč Emu, Žalce. 2. S področja okraja Trbovlje: Ščurk Slavko, Trbovlje, Zule/. nik Janez, Trbovlje; Jakopič Fani, Dol pri Hrastniku. 3. Za sojenje mladoletnih: Kmecl Edmund, Velenje; Prašnikar Ihišan, Šempeter v Savinjski dolini. IX. Dosedanji upravni odbor Okrajnega gozdnega sklada Celje sv luzreši zaradi poteka mandatne dobe in se imenujejo v novi upravni odbor naslednje osebe: Zupan Anton, Mozirje, kot predsednik odbora; Šuc Adolf, Slovenske Konjice; Brinovce Stanc, Laško; ing. Urleb Zlatko, Celje; ing. Korber Franc, Mozirje; ing. Strohmeier Rudi, Celje; ing. Kozič Dcsanka, Nazarje; ing. Rihtar Janez, Celje; Penčnik Niko, Kozje; ing. Knez Anton, Celje, vsi kot člani. X. V šolski odbor Ekonomske srednje šole v Celju so bili imenovani Bobovnik Kristijan, Žalec; Mirnik Bogdan, Celje, in Rejec Franjo, Vitanje. XI. V upravni odbor Vzgojnega zavoda v Celju se imenujejo: Prc-singer Riko, Celje; dr. Veber Marjan, Celje; Stanič Janko, Celje; Pcpcrko Marija. Celje; Boben Roman, Celje; Unvcrdorben Jože, Celje; Mrevlie Milena, Celje; Blažkovič Milan, Celje, in zastopnik Okrajnega odbora SZDL Celje, ki ga bo delegiral ta odbor. XII. Imenuje se komisija za revizijo volilnih imenikov v naslednji sestavi: Rejec Franc, Vitanje, kot predsednik; Zajc Ivan, Celje; Tanko Vekoslav, Celje; Štros Franjo, Celje, in Zelič Ljubo, Celje, vsi kot člani. Svet za industrijo, obrt pri OLO Celje je na svoji seji dne 8 januarja 1958 imenoval v komisijo za razpis mest direktorjev pri občinskih ljudskih odborih za podjetja, ki jih določi OLO Celje v soglasju z Republiškim izvršnim svetom Žen Jakoba, Celje; ing. Vajdetič Jožeta, Celje, in Kovač Ivana, Polzela. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE Občinski ljudski odbor Mozirje je po 24. členu statutu občine Mozirje na seji dne IG. oktobru 1957 sprejel naslednji S K L E P I Za šefa odseka za narodno obrambo se imenuje Repenšck Milan iz Mozirja. Občinski ljudski odbor Mozirje je po 24. členu statuta občine Mozirje na skupni seji obeh zborov dne 31. januarja 1958 sprejel naslednji SKLEP L Repenšek Milan sc razreši dolžnosti sodnika za prekrške. Repenšck Vlado sc imenuje za sodnika za prekrške. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ROGAŠKA SLATINA Občinski ljudski odbor Rogaška Slatina je na skupni seji obeh zborov dne 20. novembra 1957. po 24. členu statuta občine Rogaška Slatina sprejel naslednje SKLEP E L Za predsednika občinskega ljudskega odbora je bil izvoljen Alojz Krivec, Ratanska vas. 11. Izvoljeni sta bili naslednji stalni odborniški komisiji: a) komisija za izvolitve in imenovanja: Herič Franc, Rogaška Slatina; Nerat Jože. Brestovec; Drnovšek Hinko, Tržišče. b) Komisija za prošnje in pritožbe: Ferlinc Ela, Rogaška Slatina; Kladnik Zora, Rogaška Slatina; Napast Anton, Kostrivnica. lil. Izvoljeni so bili naslednji sveti: L Svet za notranje zadeve in splošno upravo: predsednik: Tepeš Anton, Rogaška Slatina; člani: Gajšek Franc, Rogaška Slatina; Ukmar Stane, Rogaška Slatina; Drimcl Ludvik, Tržišče: Cesar Rudolf, Rogatee. II. Svet za.družbeni plan in finance: predsednik. Rojnik Aleksander, Rogaška Slatina; člani: Drofenik Karl, Rogaška Slatina; Plemenitaš Jože, Tržišče; Glavnik Stane, Rogaška Slatina; Vres Jakob, Rogatec; Vodičar Franc, Rogaška Slatina: HeriČ Franc, Rogaška Slatina. III. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo: predsednik: Prah Janez, Brezovec pri Rogatcu: člani: Janžck Franc, Cerovec pod Bočem; Direnbek Anton, Rogatec; But Vinko, Zg Kostrivnica; Švegl Stane, KG Kostrivnica; Fric Jože, Dobovce; But Branko, Rogaška Slatina. IV. Svet za turizem in gostinstvo: predsednik: Lavrenčič Karl, Ratanska vas; člani: Tepeš Anton. Rogaška Slatina; Šandor Vili, Rogaška Slatina; Levar Matilda. Podplat; Fircr Faniko, Rogatec. V. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve: predsednik: Drnovšek Hinko, Rogaška Slatina: člani: Erjavec Štefan, Rogatec; Hcrnaus Martin. Rogatec; Tovornik Martin, Rogaška Slatina: Ogrizek Franc, Rogaška Slatina; Grobin Anton. Vonarje: Jankovič Jože, Rogaška Slatina. VI. Svet za delo: predsednik: Vres Jakob, Rogatec; člani: Trobec Albin. Rogaška Slatina: Olup Marijo. Rogaška Slatina; Mikše Marjan, Rogaška Slatina: Drimcl Hinko, Rogaška Slatina; Sitar Ivan Rogaška Slatina: ing. Tkavc Ladislav, Rogaška Slatina. VIL Svet za industrijo, obrt in blagovni promet: predsednik: Ing. Djinovski Vojo, Rogaška Slatina; člani: Železnik Franc, Rogatec: Škrab! Andrej, Brestovec; Markovinovič Marko. Rogaška Slatina; Ferlež Bogdan. Rogatec: Trbovc Franc, Rogaška Slatina: Glavnik Stanc, Rogaška Slatina. VIII. Svet za šolstvo, prosveto in kulturo: predsednik: Napast Anton, Zgornja Kostrivnica; člani: Koser Alfonz, Rogatec; Birsa Vlado, Rogaška Slatina: Ozir Frančiška, Stojno selo; Jugovar Rudi. Rogaška Slatina: Fable Božidar, Dobovec; Bergoč Ivan. Rogatec. IX. Svet za telesno vzgojo: predsednik: Škorjanc Filip, Rogatec; člani: But Alojz, Zg. Kostrivnica; Ungar Marjan, Rogaška Slatina; Kulovec Franc, Rogaška Slatina; Nose Vesna, Rogaška Slatina; Herman Branko. Rogatec: Šket Nežika, Rogaška Slatina. X. Svet za zdravstvo predsednik: Narat Jože, Brestovec; člani: dr. Kobler Peter, Rogatec; Tatalovič Vida, Rogaška Slatina; Vilendečič Drago, Rogaška Slatina: Grcblaher Božo, Rogaška Slatina. XI. Svet za socialno varstvo: predsednik: Kladnik Zora, Rogaška Slatina; člani: Kodrič Marija, Rjuvica; KrajŠek Rudolf, Rogaška Slatina; Erjavec Franc, Sp. Kostrivnica; Conč Leopold, Cerovec pod Bočem; Vehovar Jože, Nezbiše; TrebŠc Maks, Žahcnberc. 2. Komisija za gospodarstvo zbora proizvajalcev: Narat Janko, Rogaška Slatina; Lavrenčič Karl, Ratanska vas; Janžck Franc, Spodnje Pcčovo. 3. Komisija za predpise: Železnik Franc, Rogatec; Ogrizek Franc, Rogaška Slatina: Tadina Ignac, Brezje pri Podplatu. 4. Komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja: Narat Jože, Brestovec; Gajšek Franc, Rogaška Slatina; Sitar Ivan, Rogaška Slatina; Koser Alfonz, Rogatec; Vreš Jakob. Rogatec. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice je po 24. členu statuta občine Slovenske Konjice na skupni seji obeh zborov dne 21. decembra 1937 sprejel naslednji SKLEP I. Ustanovi se komisija za predvojaško vzgojo in se vanjo imenujejo: Umnik Ivan, Zreče, kot predsednik; Kuzman Jernej, Vitanje; Adamlje Franc, Slovenske Konjice- Punčuh Avgust, Slovenske Konjice; Hojnik Ivan, Slovenske Kinjice; Lcpetič Svetozar, Slovenske Konjice in Varga Ivan, Slovenske Konjice, vsi kot člani. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 24. členu statuta občine Šentjur pri Celju na skupni seji obeh zborov dne 3. novembru 1937 sprejel naslednje S KLEP E 1. Za predsednika Občinskega ljudskega odbora je bil izvoljen Hlustec Peter, Šentjur pri Celju. II. Izvoljeni sta bili naslednji stalni odborniški komisiji: a) Komisija za izvolitve in imenovanja: Zdolšek Ivan, Pianinu pri Slivnici; Grasselli Milen, Šentjur pri Celju; Krašek Ivan, Slivnice pri Celju. b) Komisija za prošnje in pritožbe: Rauter Janez, Šentjur pri Celju; Senica Alojz, Ponikva pri Grobclncm; Zorc Franc, Šentjur pri Celju. IH. Izvoljene so bile še naslednje komisije: L Komisija za pripravo občinskega statuta: Hlastec Peter, Šentjur pri Celju; Snoj Anton, Šentjur pri Celju; Lupše Martin, Šentjur pri Celju; Zdolšek Ivan, Planina pri Sevnici; Belak Jurij, Dramlje; ing. Najžer Vlado, Šentjur pri Celju; Grasselli Milan. Šentjur pri Celju. II. Komisija za gozdarstvo: Vengust Anton, Dramlje; Peterlin Andrej, Šentjur pri Celju; ing. Skočir Jože, Celje; Mohorčič Anton. Celje; Mastnak Vinko, Šentjur pri Celju; Podgoršek Milko, Ponikva pri Grobelnem; Vodeb Jože, Slivnica pri Celju; Marčen Vid, Prevorje; Pepcrko Vinko, Loka pri Žusmu; Stefane Peter, Planina pri Sevnici; Gračner Adolf, Dobje pri Planini. III. Komisija za potrjevanje tarifnih pravilnikov: Bole Vlado. Grobelno; Grdina Vlado, Šentjur pri Celju; Podbregar Karl, Ponikva pri Grobclncm. Izvoljeni so bili naslednji sveti: I. Svet za notranje zadeve in splošno upravo: predsednik: Spolenak Franc, Šentjur pri Celju; člani: Snoj Anton, Šentjur pri Celju; Korenjak Jurij, Šentjur pri Celju; Novak Alojz, Šentjur pri Celju; Stefane Peter, Pianinu pri Sevnici; Rozman Alojz, Šentjur pri Celju. XII. Svet za varstvo družine: predsednik: Ferlinc Ela. Rogaška Slatina; člani: Cvetko Vinko, Stojno selo; Črepinšek Vera, Rogaška Slatina; Brcmcc Jože, Rogaška Slatina; Libnik Milica, Rogaška Slatina; Kovačič Slava, Vonarje; Belič Marta, Strojno selo. XIII. Svet za urbanizem: predsednik: Narat Janko, Rogaška Slatina; člani: Mavrič Martin, Rogaška Slatina; ing. Tkavc Vlado, Rogaška Slatina; Grcblaher Božo, Rogaška Slatina; dr. First "Bogdan, Rogaška Slatina. Na ločenih sejah so bili izvoljeni: I. OBČINSKI ZBOR: Napast Anton, Zgornja Kostrivnica, predsednik zbora. 1. Mandatno-imunitctnu komisija: But Vinko, Kostrivnica; Plemenitaš Jože, Tržišče; Uršič Anton, Male Rodne. 2. Komisija za gospodarstvo občinskega zbora: Tepeš Anton, Rogaška Slatina; Fric Jože, Dobovec; Brantuša Ivan, Brestovec. 3. Komisija za predpise in organizacijska vprašanja: Škrjanc Vili, Rogatec; Grobin Anton, Vonarje; Cajzck Stefan, Tlake. II. ZBOR PROIZVAJALCEV: Direnbek Anton, Rogatec, predsednik zbora. 1. Mandatno-imunitctna komisija: Markovinovič Marko, Rogaška Slatina; Bohuljn Oskar. Pirje; Tadina Ignac, Brezje pri Podplatu. II. Svet za družbeni plan in finance: predsednik: ing. Najžer Ladislav, Šentjur pri Celju; Člani: Vega Tugomir, Šentjur pri Celju; Vengust Anton, Dramlje; ing. Jcnštrle Anton, Šentjur pri Celju; Lubej Vinko, Planina pri Sevnici; Kolar Hugo, Ponikva pri Grobelnem; Intihar Anica, Slivnica pri Celju. III, Svet zu komunalne in stanovanjske zadeve: predsednik: Voga Tugomir, Šentjur pri Celju; člani: ing. Najžer Ladislav, Šentjur pri Celju; Žličar Slavko, Ponikva pri Grobelnem; Grasselli Milan, Šentjur pri Celju; Svetina Franc, Šentjur pri Celjv; Ferlež Rudolf, Šentjur pri Celju; Grdina Ladko, Šentjur pri Celju; Štancer Slavko, Loka pri Žusmu; Božič Martin, Planina pri Sevnici; Seničar Franc, Slivnica pri Celju; Arzenšek Stanko, Dramlje. IV. Svet zu delo: predsednik: Grasselli Milan, Šentjur pri Celju; člani: Gaberšek Jože, Šentjur pri Celju; Krofi Edi, Šentjur pri Celju; Pinter Franc, Planina pri Sevnici; Pccigu Gusti, Šentjur pri Celju; Zidar Ljudmila, Šentjur pri Celju; Drame Rudi, Loka pri Žusmu. V. Svet za Šolstvo: predsednik. Pungartnik Oto, Šentjur pri Celju; člani: Perčič Ivan, Planina pri Sevnici; Rojc Avrelij, Ponikva pri Grobelnem; Trupej Franc, Dobje pri Planini; Dimeč Jožica. Šentjur pri Celju; Zidanšek Jože, Dramlje; Magdalene Janez, Prevorje, VI. Svet za prosveto, kulturo in telesno vzgojo: predsednik: Rauter Janez, Šentjur pri Celju; člani. Iskra Miha, Šentjur pri Celju; Voga Iva, Šentjur pri Celju; Intihar Ivan, Slivnica pri Celju; Jazbec Stanko, Planina pri Sevnici; Žmaher Vinko, Šentjur pri Celju; Jagodič Vinko, Ponikva pri Grobelnem. VII. Svet za zdravstvo: predsednik: Čeh Jože, Šentjur pri Celju; člani: Smola Olga, Šentjur pri Celju; Arzenšek Anica, Slivnica pri Celju; Lesnika Rudi, Ponikva pri Grobelnem; Romih Justina, Planina pri Sevnici; SlemcnŠek Anton, Dramlje; Pečar Franc, Šentjur pri Celju. Vlil. Svet za socialno varstvo in varstvo družine: predsednik: Štor Stefan, Šentjur pri Celju; člani: Gubenšek Anica. Prevorjc; Penič Ivan, Loka pri Žu-smu; Gračner Alojz, Planina pri Sevnici; Kokošar Milan, Šentjur pri Celju; Zupanc Ludvik, Šentjur pri Celju; Rovšck Ivana, Planina pri Sevnici; Galič Alojzija, Ponikva pri Grobelnem; Belak Alojzija, Dramlje. IX. Svet za kmetijstvo: predsednik: ing. Jensterle Anton, Šentjur pri Celju; člani: Podbregar Karl, Ponikva pri Grobelnem; Zdolšek Ivan, Planina pri Sevnici; Lesjak Stanko, Slivnica pri Celju; Belak Jurij, Dramlje; Brglez Ivan, Loka pri Žusmu; Gubenšek Janko, Prevorjc; Mastnik Vinko, Šentjur pri Celju; Lubej Stanislav, Šentjur pri Celju. Na ločenih sejah so bili izvoljeni: 1. OBČINSKI ZBOR: Zdolšek Ivan. Planina, predsednik zboru. 1. Mandatno-imunitetna komisija: Dr. Svetina Franc, Šentjur pri Celju; Šuster Franc, Šentjur pri Celju; Jager Ivan, Dramlje. ... r- Komisija za gospodarstvo občinskega zboru: Zdolšek Ivan. l lanina pri Sevnici; Zličur Slavko, Ponikva pri Grobelnem; Novak Alojz, Šentjur pri Celju; Lesjak Stanko, Slivnica pri Celju; Zidanšek Jože, Dramlje. 3. Komisija za predpise in organizacijska vprašanja: Lupše Martin, Šentjur pri Celju; Snoj Anton, Šentjur pri Celju; Vengust Anton, Dramlje. II. ZBOR PROIZVAJALCEV: Inž. Najžcr Ladislav, Celje, predsednik zbora. L Mandatno-imunitetna komisija: Podbregar Karl, Ponikva pri Grobelnem; Šeliga Karl, Šentjur pri Celju: Slemenšek Anton. Dramlje. 2. Komisija za gospodarstvo zbora proizvajalcev: Ing. Najžer Ladislav, Šentjur pri Celju; Zorc Franc, Šentjur pri Celju; G ras selli Milan, Šentjur pri Celju; Novak Karl, Pianinu pri Sevnici; Belak Jurij, Dramlje. 3. Komisija za predpise: Lesnika Rudi, Ponikva pri Grobelnem; Drobne Vinko, Loka pri Žusmu: Čoki Anton, Šentjur pri Celju. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ 5 Občinski ljudski odbor Šoštanj je po 30. členu statuta občine bosta n j na skupni seji obeh zborov dne 23. decembru 1957 sprejel naslednje S KLEPE Dr. Budna Leopold, zdravnik iz Velenja, se razreši dolžnosti upravnika Zdravstvenega doma Velenje. li Rcpcnšek Vladimir, uslužbenec ObLO Šoštanj, se izvoli za občinskega sodnika za prekrške III. V komisijo za sečna dovoljenja se imenujejo Stopnik Ivan, odbornik ObLO Šoštanj, kot predsednik: Gorlov Vlado, občinski gozdar; Mihelič Ivan, zastopnik gozdarske poslovne zveze; Čas Bcr nard, gozdar; Godce Martin, zastopnik KZ Šoštanj; Goltnik Anton, zastopnik KZ Bele vode. Drofelnik Franc, zastopnik KZ Šmartno ob Paki in Turnšek J »že, zastopnik KZ Velenje, vsi kot člani. V. V občinsko komisijo za obnovo \ okupaciji požganih domov se imenujejo Ušen Ivan, Šoštanj; kot predsednik; Tevž Zdravko, Šoštanj; Firšt Alojz, Šoštanj; Meža Jože, Velenje in Rozman Avgust, Šmartno ob Paki, vsi kot člani. Dr. Medič Stane, zdravnik iz Šoštanja, se razreši dolžnosti upravnika Zdravstvenega doma Šoštanj. VI. Vidic Zvone, Šoštanj, se razreši dolžnosti upravnika centra za izvenarmadno vzgojo ljudstva v Šoštanju. VIL Vidic Zvone, Šoštanj, se razreši dolžnosti šefa Uprave za ceste pri ObLO Šoštanj. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VOJNIK Občinski ljudski odbor Vojnik je po 24. členu statuta občine Vojnik na seji dne 18. oktobra 1957 sprejel naslednji SKLEP L Dosedanji upravni odbor Zdravstvene postaje v Vojniku se razreši zaradi poteka mandatne dobe in v novi upravni odbor ime nujejo naslednji: dr. Silan Stanko, Vojnik; Plauštajner Viktor, Vojnik; Kristan Ana, Vojnik; Stamol Adulbert, Vojnik; Špes Kristina, Škofja vas; Koželj Martin, Ljubečna; Urh Franc, Dobrna; Tunjšek Štefka, Višnja vas, in vsakokratni zdravnik splošne ambulante v Dobrni, vsi kot člani. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VRANSKO Občinski ljudski odbor Vransko je na skupni seji obeh zborov dne 5. novembra 1957 po 24. členu statuta občine Vransko sprejel naslednje SKLEPE I. Za predsednika občinskega ljudskega odbora je bil izvoljen Pečovnik Franc, Vransko. II. Izvoljeni sta bili naslednji stalni odborniški kojnisiji: a) Komisija za izvolitve in imenovanja: Druškovič Alojz, Brode; Vadlnn Ivan. Tešova; Šoster Viktor. Prekopa; Vranič Ivan, Prekopa: Štajher Jože. Ločica pri Vranskem ; Ukman Zofka, Zahomce; h) Komisija za prošnje in pritožbe: Šoster Viktor. Prekopu: Goropevšek Karel. Prekopu: Šmit Ludvik. Zahomce. UL Izvoljeni so bili naslednji sveti: I. Svet za notranje zadeve in splošno upravo: predsednik: Druškovič Alojz, Brode; člani: Drolc Vinko, Vransko; Scmprimožnik Jože, Jeronim; Raner Matilda, Vransko; Lcbcničnik Ivan, Ločica pri Vranskem; Virjent Jakob. Vransko; Koprivšek Valentin. Vransko. II. Svet za družbeni plan in finance: predsednik: Kladnik Robert. Čeplje, člani: Papež Mihu, Čeplje; Boh Anton, Vransko; Felicijan Jože, Stopnik; Smerkolj Franc, Prekopa; Frančiškovič Dragan. Vransko: Trstenjak Žalika. Vransko. III. Svet za stanovanjske in komunalne zadeve: predsednik: Šoster Viktor, Prekopa; člani: Vadlan Ivan, Tešova; Strašek Ivan, Čeplje; Jurhur Franc, Ločica pri Vranskem; Lužar Jože, Vransko; Mihelčič Jože. Vransko; Jelen Leopold. Vransko. IV. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo: predsednik: Jurhor Franc, Ločica pri Vranskem; člani: Šporin Janko, Prekopa; Šmit Ludvik, Zahomce; Praprotnik Adolf, Brode; Vrbovšek Franc, Vransko; Terglav Francka. Vransko; Zupan Avgust. Vransko. ' V. Svet za šolstvo, prosveto in kulturo: predsednik: Praprotnik Ivan, Vransko; člani: Štraus Berta, Vransko; Vogrinc Jože, Vrunsko; Križnik Jože, Vransko; Sed lak Dušan, Prapreče; Kladnik Herta, Vransko; Strmšnik Ivan, Ločica pri Vranskem. VI. Svet za zdravstvo, socialno skrbstvo, varstvo matere in otroka, delo in delovna razmerja: predsednik: Goropevšek Karl, Prekopa; člani: Sedelšak Justin, V o logu; dr. Homan Albert. Vransko; mr. ph. Trstenjak Vlasta, Vransko; Pepel Lcopoldina, Vransko; Strmšnik Ivan, Ločica pri Vranskem; Frančiškovič Anica, Vransko; Goropevšek Julka, Stopnik; Kos Roza, Stopnik; Boh Anton, Vransko; dr Serko Edvard, Vransko. Na ločenih sejah so bili izvoljeni: I. OBČINSKI ZBOR Praprotnik Ivan, predsednik zbora. 1. Mandatno uminitetna komisija: Goropevšek Karl, Prekopa; Sedelšak Justin, Vologa; Drolc Vinko. Vransko. 2. Komisija za gospodarstvo občinskega zbora: Šoster Viktor, Prekopa; Brvar Jože, Zaplnnina; Košenina Boris, Vransko. 3. Komisija zu predpise in organizacijska vprašanja: Križnik Jože, Vransko; Praprotnik Adolf. Brode; Košenina Boris, Vransko. 11. ZBOR PROIZVAJALCEV Križnik Jože, predsednik zbora. 1. Mandatno imunitetna komisija: Križnik Jože, Vransko; Rovan Alojz, Brode; Slapnik Franc, Vologa. 2. Komisija za gospodarstvo zbora proizvajalcev: Ocvirk Vinko, Prekopa; Vranič Ivan, Prekopa; Praprotnik Adolf, Brode. 3. Komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja: Križnik Jože, Vransko; Rovan Alojz, Brode; Slapnik Franc, Vologa. 4. Komisija za predpise: Praprotnik Adolf, Brode; Pistotnik Stanko, Ločica; Vranič Ivan, Prekopa. IV. Imenovane so bile še naslednje komisije: I. Disciplinska komisija za sodnika za prekrške: Ropaš Martin, Jeronim; Sedelšak Justin, Vologa; Ocvirk Vinko, Prekopa. II. Komisija za klasifikacijo zemljišč: Grčar Albin, Vransko; Terglav Francka, Vransko; J urbar Franc, Ločica pri Vranskem; Pistotnik Stanko, Ločica pri Vranskem; Drvar Jože, Zaplanina; Drobcž Matija, Limovcc; Pečovnik Franc, Jeronim; Sedclšck Justin, Vologa; Piki Albin, Brode; Vadlan Pavel, Tešova; Cizej Mirko, Prekopa; Vranič Ivan, Prekopa. III. Komisija za razpis mest upravnikov podjetij: Sostcr Viktor, Prekopa; Kladnik Robert, Čepi je; Košenina Boris, Vransko. IV. Komisija za reševanje pritožb zoper prisilno izterjavo: Smerkolj Franc, Prekopa; Karo Jožef, Tešova; Ropaš Martin, Jeronim. V. Komisija za ocenitev vrednosti poginule živine: Ocvirk Franc, Vransko; Grčar Albin, Vransko; Sukala Slavko, Vransko. VI. Komisija za uslužbenska vprašanja: Pistotnik Stanko, Ločica pri Vranskem; Boh Anton, Vransko; Vrbovšek Franc, Vransko. VIL Komisija za razgrnitev katastrskega elaborata: Novak Jože, Vransko; Dor miš Franc, Vransko; Cizej Mirko, Prekopa. VIII. Komisija za predvojaško vzgojo: Soršak Maks, Vransko; Felicijan Franc, Brode; Vogrinc Jože, Vransko. Občinski ljudski odbor Vransko je po 24. členu statuta občine Vransko na skupni seji obeh zborov dne 31. decembra 1957 sprejel naslednji SKLEP Razrešijo se dosedanji člani potrošniškega sveta trgovskega podjetja »Mesnica« Vransko in s 1. I. 1958 za nove člane imenujejo Pepel Srečko, Vransko; Jurjevec Avgust, Vransko; Banovšek Cilka. Vransko; Plečko Fani, Vransko; Brezovšek Pavla, Vransko; Boh Anton, Vransko in Gosak Jože, Vransko, vsi kot člani. IV. Svet za komunalne zadeve: predsednik: Potočnik Tomo, Prebold; člani: Randl Edvard, Šempeter; Stojan Ciril, Ložnica; Pavline Milko, Tabor; Fondu Avgust, Polzela; ing. Korent Franc, Žalec; Jelovšek Jože, Petrovče; Rožanc Marija, Tabor; Žilnik Minka. Založe. V. Svet za stanovanjske zadeve: predsednik: Mikck Ivan, Žbice; člani: Šuster Avgust, Polzela; Babič Matevž, Zabukovca; Janše Franc, Prebold; Kolenc Ivanka, Polzela; Rajh Ivan, Žalec; Krajnc Angelu, Žalec. VI. Svet za delo: predsednik: Žagar Ivan, Prebold; Člani: Ahac Edvard, Prebold; Vučar Martin, Žalec; Vrbnjak Jože, Polzela; Vrunč Erna, Žalec; Arh Angela, Šempeter; Cvikl Janko, Žalec. VII. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo: predsednik: Kač Karel, Žalec; člani: Kolenc Vinko, Založe; Goršek Andrej, -Petrovče; Zupanc Marija, Arja vas; Šepcc Anton, Vrbje; Kmnovšck Ivan, Žalec; Jugovič ing. Fanika, Žalec; Golavšck Vojko, Šcščc; Štorman Franc. Šempeter. VIII. Svet za turizem: predsednik: Kolar Franc, Braslovče; člani: Potočnik Tomo, Prebold; Pavline Milko, Tabor; Ing. Resman Branko, Vrbje; Vrečar Rajko. Žalec; Ogorevc Drago, Petrovče; Premik Murija, Žalec. IX. Svet za šolstvo: predsednik: Božiček Edmund, Žalec; člani: Debič Boris, Žalec; ing. Resman Branko, Vrbje; Prašnikar Dušan, Šempeter; Hribar Jožica, Latkovu vas; Strahovnik Karl, Žalec; Žuraj Milena, Žalec; Lešnik Mirko, Vinska gora; Vipotnik Marija, Petrovče. X. Svet za prosveto in kulturo: predsednik: Predan Drago, Petrovče; člani: Čoki Ivan, Zabukovca; Mikek Ivan, Žalec; Cujnik Mirko, Loka; Zajc Tončka, Žalec; Rani k Vlasto, Polzela; Kumer Drago, Prebold; Nedoh Danica, Prebold; Kovač Franc, Liboje. XI. Svet za telesno vzgojo: predsednik: Gržclj Milan, Polzela; člani: Vozlič Ivo, Prebold; Božiček Edmund, Žalec; Meglič Janez, Griže; Koreni Ivan, Gomilsko; Rovšnik Franc, Braslovče; Lasnik Milka, Žalec. XII. Svet za zdravstvo: predsednik: Cink Franc, Novo Celje; člani: Drča Karlica, Prebold; Dvojmoč Štefka, Liboje; Dr. Fišer Branko, Žalec; Sajovic Marijo, Žalec; Polak Slavko, Zabukovca; Butkovič Slavka. Celje. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC Občinski ljudski odbor Žalec je na skupni seji obeli zborov dne 26. novembra 1957 po 24. členu statuta občine Žalec sprejel SKLEPE I. Za predsednika občinskega ljudskega odbora je bil izvoljen Ivan Rančigaj, za podpredsednika pa Albin Rehar. II. Izvoljeni sta bili naslednji stalni odborniški komisiji: a) Komisija za izvolitve in imenovanja: Kovač Ivan, Polzela; Bobovnik Mišo, Žalec; Lešnik Mirko, Vinska gora; Goršek Andrej, Petrovče; Podbrežnik Vinko, Žalec. b) Komisija za prošnje in pritožbe: Debič Boris, Žalec; Fonda Anton, Kamenčc; Turnšek Pon g ra c, Polzela. Izvoljeni so bili naslednji sveti: L Svet za splošno upravo in notranje zadeve: predsednik: Antloga Karl, Žalec; člani: Zupanc Ludvik, Celje; Plaskan Vlado, Lat kova vas; Kotnik Anton. Prebold; Arzenšek Boris, Žalec; Poteko Vinko. Prebold; Roš Milutin, Žalec. II. Svet za družbeni plan in finance: predsednik: Zupanc Mirko. Celje; člani: Jelovšek Marjan, Petrovče; Cvenk Zofka, Šempeter; Laznik Franc, Zabukovca; Podbregar Mirko. Latkova vas; Selan Alojz, Polzela; Bcgovič Cilka, Mcgojnice. III. Svet za industrijo in obrt: predsednik: Murcijan Stane, Prebold; člani: Funkl Rafko, Griže; Vidmajer Franc, Celje; Verbič Ivanka, Žalec; ing. Gostiša Franc, Zabukovca; Ropaš Anton, Petrovče; Rožnik Ivan Polzela; Oglnjner Franc Žalec; Rozman Jože, Žalec. XIII. Svet za socialno varstvo: predsednik: Hribar Rudi, Šempeter: člani: Raček Fani, Zabukovca; Krajnc Angela, Vinska gora: Somerni k Jože, Zabukovca; Košak Franc, Zabukovca; Herman Franc, Žalec; Pečnik Ivan, Gomilsko. XIV. Svet za varstvo družine: predsednik: Pevec Konrad, Žalec; člani: Marovt Alojz, Braslovče; Predan Drugo, Petrovče; Vovk Zora, Gomilsko; Marinko Joža, Žalec; Krušič Marija. Železno; Trpin Anica. Tabor. XV. Svet zn blagovni promet: predsednik: Cokan Franc, Žalec; člani: Rojnik Ivan, Braslovče; Krašovec Milan, Žalce; Kmet Karl, Celje; Travner Alojz Žalec; Plaskan Vlado, Latkova vas; Rozman Zlatka, Petrovče. Na ločenih sejah so bili izvoljeni; I. OBČINSKI ZBOR Božiček Edmund, Žalec, predsednik zboru. 1. Mundatno-imunitetna komisija: Debič Boris, Žalec; Dr. Kopač Ivan Dobriša vas; Čoki Ivan, Kasazc. 2. Komisija za gospodarstvo občinskega zbora: Bobovnik Mišo, Žalec; N a tek Norbert. Pondor; Časi Martin, Šempeter; Funkl Rafko, Griže; Pavline Milko, Loke. 3. Komisija za predpise in organizacijska vprašanju: Kolenc Vilko, Polzela; Lešnik Mirko, Vinska gora; Pavline Milko, Loke; Funkl Rafko, Griže; Zupanc Franc, Podlog. II. ZBOR PROIZVAJALCEV Kač Karel, Žalec, predsednik zbora. L Mandatno-imunitetna komisija: Plaskan Vlado, Prebold; Rundi Edi, Šempeter; Šuster Angela. Polzela. 2. komisija za gospodarstvo zbora proizvajalcev: Repič Veljko. Polzela; Lesjak Franc. Tabor; Polak Franc, Zabukovca; Turnšek Pongrac, Polzela: Jelovšek Marjan, Petrovče, i. komisija za predpise in organizacijska vprašanja: Lukman Božo, Liboje; Kukovec Ludvik, M igo j niče; krajne Marija, Prebold; Rojnik Ivan, Braslovče; Šuster Avgust, Polzela. 4. komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja: kotar Alojz, Liboje; Dvojmoč Štefka, Žalec; Kukovec Ludvik. Migojnice, Cijan Franc, Sešče: Podbrežnik Vinko, Žalec. IV Imenovane so bile še naslednje .komisije: I. komisija za odlikovanja: Rančigaj Ivan, Celje; Kovač Ivan, Polzela; Kotar Alojz, Žalec; Markovič Drago, Žalec. II. komisija za uslužbenska vprašanja: Rehar Albin, Petrovče; Markovič Drago, Žalec; Cokan Stanko. Žalec. lil. Komisija za potrjevanje tarifnih pravilnikov: Pevec Konrad, Žalec; Žagar Ivan, šešče; Košcc Stanko, Zaleže; Zajc Tončka, Žalec; Zakonjšek Jože, Šempeter; Povše Anton. Polzela; Blaj Vinsko, Žalec. IV. komisija za urejevanje melioriranega območja: Kolenc Vinko, Založe; ing. Marolt Stane, Žalec; ing. Križnik Veljko, Žalec; ing. C vali te Srečko. Celje; Hruševar Alojz, Arja vas. V. Komisija za štipendije: Božiček Edmund, Žalec; Ing. Resman Branko, Vrbje; Reberšak Vili, Žalec; Markovič Drago, Žalec; Praprotnik Elza, Žalec. VI. komisija za volilne imenike: Zupanc Ludvik, Zabukovca; Robič Ivan. Žalec; Arzenšek Boris, Žalec; Runkl Rafko, Griže; Cokan Stanko. Šempeter; Roš Milutin, Žalec. VII. Komisija za cenitve: Kolenc Vinko, Založe; Pečolav Štefan, Vrbje; Jordan Vinko, Gotovi je; Fonda Avgust, Polzela; Roš Milutin, Žalce; Bizovičar Ivan, Žalec. VIII. Komisija za sečna dovoljenja: Marovt Alojz, Braslovče; Kopše Hcri, Žalec; ing. Skočir Jože, Žalec; Jurjevec Stane, Žalec; Vaš Ivan, Gomilsko; Kolšek Ferdo, Letuš; Zagode Ivan, Žalec; Vrbnjak Alojz, Zaloga; Satler Miha, Založe; Jelovšek Jože, Petrovče; Savinck^ Leopold, Braslovče; Krašovec Jože, Marija Reka; Rogi Ferdo, šešče; Rezinan Janez, Ponikva nad Žalcem; Cvikl Stanc, Hramšc; Drcv Martin, Prelška; Goropcvšek Anton, Griže; Vihernik Matija, Sv. Jedert; Kovče Franc, Loka. REGISTER FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV VPISI 1. Besedilo: Veterinarska postaja Vransko. Ustanovitelj: Občinski ljudski odbor Vransko, odločba številka 01/1-1277/1-57 z dne 22. decembra 1957. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet zn gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Vransko. Organ zavoda je upravni odbor, ki šteje pet članov. Upravnik zavoda je veterinar Ocvirk Franc. Delovno področje zavoda obsega zdravljenje obolelih živali, preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, umetno osemenjevanje ter ostale storitve s področja veterinarske službe na območju občine Vransko in bližnje okolice. Za podpisovanje zuvoca so pooblaščeni: Ocvirk Franc, upravnik zavodu; Culk Pavla, knjigovodja, in Kropivšek Rado. član upravnega odbora. Zavod zastopa upravnik zavoda. Št. 01/1-98/1-58 Vransko, dne 18. januarju 1958. 2. Besedilo: Veterinarska' postaja Strmec. Ustanovitelj: Občinski ljudski odbor Vojnik, odločba številka 04/1-3727/1-57 z dne 7. januarja 1958. Za zadeve in naloge zavodu je pristojen Svet za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo pri ObLO Vojnik. Upravnik zavoda je veterinar Anton Vrabič, Vojnik. Delovno področje zavoda je zdravljenje živine, umetno osemenjevanje krav in telic in organizacija preventivne veterinarsko-zdravstvene zaščite. Zavod zastopa upravnik. Za zavod podpisuje upravnik, računovodja Puj Milka in Kavčič Dušan v obsegu pooblastila in pravil zavoda. Št. 04/1-3727/1-57 Vojnik, dne 7. januarja 1958. SPREMEMBE 1. Besedilo: Internat pri Kooinarsko-vajeniški šoli Štore. Izbriše sc organ, ki je bil doslej pristojen za zadeve in naloge zavoda, in kot nov organ vpiše Svet zn šolstvo OLO Celje. Št. 14/57. Celje, dne 27. decembra 1957. 2. Besedilo: Zdravstveni dom Prebold. Izbriše sc dosedanji organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri OLO Celje, in kot nov organ vpiše Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri ObLO Žalec. Št. 12/1-4368/1-57 Žalec, dne 13. januarja 1958 PROGRAM DELA SVETA Z|A TELESNO VZGOJO Telesna kultura je postala pri nas že sestavni del družbenega življenja in važen vzgojni činitelj, no katerega močno računa naša družba. Zato sodimo da ne more biti ta aktivnost v sedanjih pogojih našega razvoja le stvar posameznika in staršev, vprašanje prostovoljnosti in le naloga ustreznih družbenih organizacij. Niz problemov, ki se danes pojavljajo na tem področju, je tudi terjalo ustanovitev ustreznega sveta pri OLO. Če želimo uvodoma spoznati splošne ugotovitve o sedanjih razmerah v naši telesni kulturi moramo reči, da so — dosedanji materialni in kadrovski pogoji močno ovirali množičen razvoj telesne vzgoje in športa; — da je v povojnih letih bila močno zapostavljena šolska telesna vzgoja zlasti v osnovnih in strokovnih šolah; — pomanjkanje objektov za telesno vzgojo in strokovnih kadrov v šolah ter družbenih organizacij je negativno vplivalo tudi na vsebino in obliko dela; — razvoj telesne kulture je bil posebno počasen med delavsko in kmečko mladino. šolska telesna vzgoja Ključno vprašanje v nadaljnjem uspešnem razvoju naše telesne kulture je v šolski telesni vzgoji. V dobi šolanja je izobraževanje sistematično. Posebnost telesne vzgoje v procesu izobraževanja na tej stopnji je treba iskati v naravi človekovega organizmu. ki je v obdobju telesnega razvoja in dozorevanja. Pomembnosti telesne vzgoje ne smemo motriti le s stališču zdravja naše mladine, temveč tudi z vidika vzgoje človeka nasploh. Sicer nas tudi zdravstveno stanje naše šolske mladine še zdaleč ne more zadovoljiti. Statistični podatki celjske šolske poliklinike kričijo po uvedbi vsakodnevne šolske telesne vzgoje. Procenti fizičnih deformacij in slabe drže otrok se na šolah v celjski občini (in brez dvoma ni nič,boljše stanje na drugih šolah) vrte od 21.22 pa do 59,90%! To stanje nas lahko navdaja le s skrbjo. Vzroke za takšno stanje pa lahko iščemo v izrednem zapostavljanju šolske telesne vzgoje, v slabili materialnih pogojih našega šolstva nasploh in v premajhnem vrednotenju telesne vzgoje pri mladini sami. ki še ne čuti koristnosti in vrednosti takšnega udejstvovanja. Na vseli vrstah šol, ki jih imamo v okraju, po podatkih iz 1. 1955-56, 1957 je bilo po 1—3 ure telesne vzgoje tedensko. Za tolikšno število šol pa imamo doslej le 22 strokovnih moči ali na enega vzgojitelja 9 šolskih ustanov s povprečno 1418 učenci. Materialno stanje, v katerem se vrši pouk telesne vzgoje na naših šolali, je naravnost mizerno. V vseh povojnih letih je bil več ali manj naš pogled usmerjen le v razvoj telesne vzgoje v družbenih organizacijah, ki se je odražal v proračunih, le za šolsko telesno vzgojo ni bilo nikjer potrebnih sredstev, pa čeprav je v naših šolah zbrana vsa naša mladina tja do 15-tega leta, velik procent pa še nad to dobo. Šolskih telovadnic imamo v okraju le 11, brez njih pa je 184 šol! Od drugih šol in družbenih organizacij uporablja telovadnice še 40 šol, brez vsakršnih pokritih prostorov pa je še vedno 129 šol. Površina šolskih telovadnic znaša 1510,89 m2 ali na šolo 7,74 m2. Primitivnih igrišč za izvajanje pouka telesne vzgoje ima le 55 šol, brez igrišč, zelenih površin za telesno vadbo na prostem pa je 129 šol. Še mizernejšo sliko dobimo ob pregledu stanja učil za teles, vzgojo. V okraju imamo le 1 kabinet za telesno vzgojo, vsega le 10 drogov ali na 3120 učencev enega, 12 bradel — na 2600 uče"ncev eno orodje, 4 telovadne mize — ena na 7799, le 2 švedski skrinji — ena na 15.598, 6 telovadnih konj — enega na 5.199, 10 telovadnih koz — eno na 3120, 9 švedskih klopi — eno na 3466. 2 visoki gredi — eno na 15. 598, 10 nizkih gred — eno na 3120, 9 krogov — ene na 3466, 12 ribstolov — enega na 2600, 21 usnjenih blazin — eno na 1485, 47 mrež za odbojko, 18 žog za košarko, 133 žog za odbojko, 103 za rokomet, 60 krogel za mete, samo 46 plezalnih drogov, 13 vrvi za plezanje, 72 smuči itd. Za vso šolsko telesno vzgojo je bilo v 1. 1956 porabljenih 1,464.887 din, od tega za nabavo učil — rekvizitov, ki jih tako primanjkuje na šolali za pestrost vadbe in dosego učnih smotrov, le 799.074 din, ostala polovica sredstev za najemnino prostorov, vzdrževanje, adaptacije in prireditve (tečaji, tekmovanju, nastopi, športni dnevi). Za investicije in funkcionalne izdatke je bilo torej namenjenih le 1,464.887 din ali povprečno na učenca 47 dinarjev. Za postopno izboljšanje materialnega stanja v šolski telesni vzgoji bo treba v bodoče zvišati sredstva v te namene v občinskih proračunih. Predvsem bo treba zvišati sredstva za investicije, opremo in vzgojo kadrov. S postopnim izboljševanjem stanja bomo lahko v bodočih desetletjih biistveno spremenili položaj, odpravili zaostalost in vskladili razvoj na tem področju z občimi tendencami vsega našega razvoja, gospodarstva, kulture in šolstva. Družbene telesno-vzgojne organizacije V območju okraja imamo po zadnjih statističnih podatkih 01.0 Celje 34 društev Partizana s 5.095 članstva, 61 športnih društev oz. klubov s 3.095 članstva. 47 strelskih družin s 3.500 strelci, 12 planinskih društev s 4.065 planinci in 5 taborniških družin s 527 člani. Skupno je v okraju 146 osnovnih organizacij za telesno kulturo z 21.149 organiziranega članstvu. Ta številka pa ne pokaže pravega stanja, ker se s telesno vzgojo in športom ukvarja večje število prebivalstva in z leta v leto je čutiti vse večje zanimanje ljudi za to aktivnost.V teh številkah niso zajeti naši tovarniški športni aktivi, ki kažejo lepo aktivnost. Tako je n.pr.5 planinskih postojank PD Celje v zadnjem letu obiskalo preko 60.000 ljudi itd. Kljub vsemu temu pa s sedanjim stanjem nikakor ne moremo biti zadovoljni in predstavlja le nizek procent prebivalstva v našem okraju, ki se aktivno ukvarja s telesno kulturo. Tudi v tcilesno-vzgojnih družbenih organizacijah ovirajo bolj množičen razvoj telesne kulture materialni in kadrovski pogoji. Tako ima vseljudska organizacija Partizan le 13 telovadnih domov, planinska 13 planinskih postojank, zelo skromno pa je število drugih športnih objektov za razvoj športnih iger, plavanja, atletike, strelstvu in podobno. Občutno je pomanjkanje strokovnih kadrov v vseli organizacijah. V celotnem okraju imamo le 10 prednjakov z izpiti v organizaciji Partizana. 21 športnih inštruktorjev in 2 trenerja z amaterskim strokovnim kadrom, ki si je nabral vsaj osnovnega znanja v dobi svojega aktivnega dela v ustreznih organizacijah. Ustrezno takemu stanju v organizacijah je tudi kvaliteta našega športu v okraju. Če primerjalno kranjski okraj s celjskim, moramo ugotoviti našo precejšnjo zaostalost. Tako so n. pr. v okraju Kranj v smučanju na najvišji rav- ni v FLRJ. stik z vrhom imajo v namiznem tenisu, plavanju, kegljanju, vajah na orodju, alpinistiki itd. V celjskem okraju lahko govorimo le o kvaliteti pri atletiki, kjer je dalo Celje v letu 1957 13držav-nih reprezentantov. Kladivar pa spada med najboljše atletske kolektive v FLRJ. Naša težnja pa mora biti. da bomo v bodoče poleg množičnosti vzporedno skrbeli tudi za kvalitetni razvoj naše telesne kulture, ker sta množičnost in kvaliteta v medsebojni odvisnosti. Obe komponenti sta izredno važfli za nadaljnji uspešnejši razvoj naše celotne telesne kulture. Splošna ugotovitev pri delu v telesno vzgojnih družbenih organizacijah in razvojnih smereh je: — da je treba v bodoče bolj drzno začeti z gradnjo objektov za telesno kulturo in z vzgojo strokovnega kadra; — da vzdrževanje vseh objektov za telesno kul-Hturo prevzamejo komune, katerih nalogu je tudi skrb za nadaljnji razmah telesne kulture ; — da je treba okrepiti organizacijo Partizan in jo razširiti v industrijska naselja in na podeželje, saj imamo še vrsto krajev, kjer obstajajo vsi pogoji za razvoj te organizacije; — da je z investicijami izdatneje podpreti planinsko organizacijo, ki je bila v povojnih letih deležna le malo naše podpore; — da 'bi družbene organizacije usmerile svoje delo predvsem na telesno vzgojo mladine izven šol: — da je objekte za telesno vzgojo graditi tudi v turističnih središčih, parkih in letotviščih zaradi razvedrila turistov; — da je za dviganje delovne kondicije treba vključiti v proizvodni proces tudi sredstva telesne kulture. Industrijska .podjetja naj bi pričela pripravljati materialne pogoje, šole pa vzgajati usposobljen kader za te naloge; — skrb velja tudi telesni vzgoji predšolskih otrok,. za katere je treba zagotoviti igrišča v neposredni bližini stanovanj. Slabostim,ki se kažejo tu tu in tam pri delu družbenih organizacij, smo posvetili premalo pozornosti. Vodstvu v naših organizacijah so se spričo slabega materialnega stanja predvsem ukvarjala z lovom na tu sredstva, na vzgojna vprašanja pa so pozabljala. Naloga okrajnega in občinskih svetov je, da bodo usmerjevalci naše telesne kulture v šolah in družbenih organizacijah, da bo tu dejavnost v okviru komun dobila pravilno družbeno vlogo, ki se bo odražala v bodoče v večji skrbi komun za tu vprašanja, da bo podpirala napredna stremljenja pri razvoju telesne kulture, da bo morala družba vložiti več sredstev v to dejavnost, obvarovati dosedanje objekte pred propadanjem, prevzeti vse obstoječe pod svojo komunalno dejavnost in podobno. Vri odgovornih činiteljih je zmagalo prepričanje, da je telesno vzgojo v naših šolah smatrati za izhodiščno točko našega celotnega dela pri dvigu telesne kulture, zdravju in delovne sposobnosti ljudstvo. Zato si bo svet prizadeval, da bo v letošnjem letu v sodelovanju s komunami zagotovil zelene površine pri vseh vrstah šol za potrebe telesne vzgoje, da bo v skladu z omenjenimi materialnimi sredstvi začel z gardnjo preprostih in cenenih igrišč, da bo skrbel za šolanje strokovnih kadrov na višjih in visokih šolah za telesno vzgojo, da bo zagotovil v občinskih proračunih potrebne sredstva za nabavo opreme in učil za telesno vzgojo, da bo skrbel za gradnjo telovadnic pri vseh gradnjah in adaptacijah šol, ker je smatrati ta prostor kot učilnico. To bo prvenstvena skrb in nalogu okrajnega kakor tudi vseh občinskih svetov in komisij za telesno vzgojo.Le z izvedbo vseh teh postavljenih nalog bomo lahko zagotovili izvajanje učnega načrtu in programa, ki bo na drugi struni dragocen kapital za razvoj telesne kulture tudi v družbenih organizacijah. Vz.poredno s to primarno nalogo bo treba skrbeti tu- tli zu nadaljnji razvoj telesne kulture tudi v telesno vzgojnih družbenih organizacijah po smereh, ki so bile nakazane. Tudi v družbenih organizacijah primanjkuje društvom osnovne opreme zu redno izvajanje delovnega programa, društva nimajo sredstev za redno vzdrževanje objektov in naprav, PROGRAM DELA Bodoče delo Svetu zu gozdarstvo OLG Celje vsebuje naslednje glavne naloge: I. Nadaljevanje delu bivšega sveta, ki je že začrtal določeno gozdno gospodarsko politiko, katere cilj je povečanje donosu (prirastka) gozdov v okraju Celje. 2. Utrditev upravnih organov, pristojnih zu gozdarstvo pri ObLO. 3. Utrditev gozdarskih poslovnih zvez kot izvajalcev operativne gozdarske dejavnosti v zasebni gozdovih. 4. Obravnavanje in rešitev problema, ali nuj GG Brežice še nadalje gospodari z gozdovi SLI’, ki ležijo na območju občine Kozje in deloma Šentjur. 5. Pospešitev urejanja zasebnih gozdov. h. V izvajanju take politike pri odobravanju registracij žag veneciank, da se bo vsa hlodovina, namenjena blagovni proizvodnji, razžagala na industrijskih žagah. 7. Povečanje štednje lesa za lastno porabo gozdnih posestnikov v korist blagovne proizvodnje. 8. Zagotovitev strokovnega gospodarjenja z gozdovi SLP. ki so oddani v izkoriščanje kmetijskim gospodarstvom. 9. Razmejitev gozdov in višinskih pašnikov. 10. Izvrševanje določil 24. člena zakona o gozdovih glede gospodarjenju v gozdovih SLP pod upravo OLG Celje. II. V skrbi za zbiranje in smotrno razporeditev sredstev za gradnjo gozdnih cest in poti. 12. Analiza izvrševanja perspektivnega plana gozdarstva v zvezi z razpoložljivimi sredstvi gozdnega sklada. 13. Poglabljanje družbenega upravljanju. 1. 2c bivši svet za gozdarstvo je pri določanju gozdno gospodarske politike postavil kot glavni cilj povečanje donosa (prirastka) vseh gozdov v okraju Celje. Gozdni fond v okraju dosega komaj 60% normalnega fonda. Zaradi tega je tudi prirastek ca. 40% nižji od normalnega, četudi je proizvodnja zmogljivost gozdnih zemljišč visoka in sposobna za večjo primarno gozdno proizvodnjo. Za dosego tega cilja je OLG Celje posvetil posebno pažnjo obvladovanju sečenj, da bi vskladil sečne limite občin, gozdnih posestnikov in gozdnih gospodarstvih z zmogljivostjo gozdov. Proizvodna zmogljivost SLP gozdov je v skladu s sečnimi limiti. Deloma so tudi sečni limiti po občinah vsklajeni z zmogljivostjo zasebnih gozdov. Dokončno vskladitev pa bomo lahko dosegli samo z ureditvijo (taksacijo) zasebnih gozdov. Določene neskladnosti se pa pojavljajo še vedno Pri razdelitvi sečnih limitov na posamezne gozdne posestnike. Pri izdajanju sečnih dovoljenj se ne upošteva dovoli zmogljivost gozdov, temveč se ponekod preveč uveljavljajo zahteve posameznikov, ki niso v skladu z navedenimi načeli. upravno poslovanje in funkcionalne izdatke. Z nakazanimi intervencijami bi učinkoviteje vplivali na nadaljnji razvoj telesne kulture v našem okraju, ki mora biti v bodoče naša skupna naloga in skrb celotne drružbe. Predsednik sveta: prof. Jug Karel ZA GOZD RSTVO GUG je že izdala določene ukrepe za zboljšanje kvalitete sečnih dovoljenj, pri čemer ji bo pomagal svet v okviru svojih pristojnosti. Dokočno bo tudi te neskladnosti odpravila lahko le taksacija. Pri razdelitvi bruto dohodkov gozdarstva, bo svet nadaljeval z izvajanjem že začrtane politike, da se vsem gozdovom zagotovijo stalna sredstva, potrebna za reprodukcijo gozdov. Da bi povečal primarno gozdno proizvodnjo bo svet podprl zastavljeno nalogo GUG, da se v okraju Celje uvedejo sodobne metode v gojenju gozdov. V ta namen bo potrebno celotno gozdarsko osebje v okraju seznaniti s temi metodami nu posebnih seminarjih. Po metodi FAG eksperta dr. Leibundgutu, profesorja gozd. fakultete v Švici, je mogoče z relativno majhnimi investicijami dvigniti prirastek naših gozdov v 20—30 letih za ca. 30—40%. Cilj seminarjev v letu 1958 bo torej usposobiti gozdarsko osebje v okraju za uvedbo te metode, naloga družbenih, upravnih in operativnih organov pa bo uvedba te metode povsod, kjer so zn njo dozoreli pogoji. 2. Z reorganizacijo gozdarstvu, ki je bila izvršena v septembru 1957 so na podlagi uredb, objavljenih v Uradnem listu LRS, št. 27-141 do 145/57 prenesene prvostopne upravne pristojnosti gozdarstva na občinske LO. Novi osnovni javni gozdarski službi pri občinah bo treba pomagati in jo okrepiti, da bo kos danim pristojnostim, predvsem izdajanju sečnih dovoljenj, plačilnih nalogov in kolavdacijam gozdov pri gojitvenih in gozdno pospeševalnih delih. Predvsem bo treba doseči, da bo sestava občinskih komisij zu sečna dovoljenju v skladu s predpisom čl. 5 uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list LRS. številka 27-141 /57). Nadalje bo treba doseči, da bodo komisije izvajale pri izdajanju sečnih dovoljenj načela. navedena v prvi točki programa. Svet bo skrbel tudi za strokovno spopolnitev gozdarskega kadra, zaposlenega pri Obč. LO. V ta namen bo podpiral GUG in DIT v prirejanju strokovnih seminarjev in pridobivanju praktičnih izkušenj na terenu. 3. V letu 1957 je bila izvršena tudi reorganizacija operativne gozdarske službe. Operativna dejavnost v zasebnih gozdovih je prenesena od GUG na gozdarske poslovne zveze, katerim so za izvajanje teh del zagotovljena potrebna finančna sredstva na podlagi odloka o zbiranju, delitvi in uporabi prispevkov od sečnje lesa v zasebnih gozdovih (Uradni list LRS. št. 27-143/57). Svet bo skrbel, da bodo gozdarske poslovne zveze v skladu z referatom o organizaciji gozdarske službe v LRS izdale vse potrebne gospodarske ukrepe za intenzivno reprodukcijo gozdov in za povečanje primarne gozdne proizvodnje. Skrbel bo nadalje, da bodo poslovne zveze uredile tržišče z gozdnimi sortimenti, in da bodo čimbolje uspešno oskrbp-vale potrošnike, predvsem LIP z lesom. 4. Gozdovi SLP, ki ležijo v onem delu posavskega gozdno-gospodarskega območja, ki spada pod okraj Celje, so oddani v gospodarjenje GG Brežice. GG Brežice že dve leti ne ustvarja dovolj sredstev za reprodukcijo in pospeševanje gozdov, ki so mu dani v gospodarjenje. Zaradi tega je okraj Celje dotiral GG Brežice s sredstvi, ustvarjenih po GG Celje. Tako dotiramje ne bo možno po 1. 1. 1958, ko bo uveljavljena uredba o delitvi dohodkov gospodarskih organizacij (čl. 52. uredbe, Uradni list FLRJ, številka 16-179/57). Svet je že imenoval posebno komisijo, ki naj bi ugotovila gospodarsko sposobno GG Brežice za ustvarjanje sredstev, potrebnih za reprodukcijo in pospeševanje gozdov. Na podlagi poročila te komisije bo svet predlagal GLO ustrezne ukrepe z namenom, da gozdovom SLP v gospodarjenju GC. Brežice zagotovi potrebna sredstva zii reprodukcijo in pospeševanje. 5. V okraju Celje je urejeno ca. 80% SLP gozdov in samo 4% zasebnih gozdov. Ker se načelu, navedena v prvi točki, lahko dokončno izvedejo samo z urejanjem gozdov, bo svet izdal ukrepe, da se bo kapaciteta Sekcije za urejanje gozdov povečala v tqji-kem obsegu, da bodo vsaj produktivni zasebni gozdovi urejeni v 5 letih. Istočasno ibo svet z razporeditvijo bruto dohodkov gozdarstva zagotovil potrebna sredstva za urejanje gozdov. 6. Svet je pristojen za odobravanje registracij žag veneciank, ki žagajo les za lastno porabo gozdnih posestnikov. Četudi je vprašanje žag veneciank rešil OLO Celje za leta 1956, .zasebniki pojavljajo zahteve, da se odpro veneciankc, ki jih je OLO leta 1950 zapečatil, ker niso potrebne za kritje lastnih potreb na žaganem lesu. Take težnje podpirajo včasih tudi občinski LO. Občinski LO podpirajo tudi težnje, da se nekatere žage veneciankc spremenijo v industrijske žage za proizvodnjo žaganega lesa za blagovni promet. Po veljavnih predpisih žage venecianke ne smejo žagati les za blagovni promet, ker se s tem odvzeda hlodovina obstoječim industrijskim žagam. Kapaciteta teh žag je za 29.000 m3 hlodovine večja od proizvodne zmogljivosti gozdov. Ko se je sprostil režim prispevkov od sečnje lesa \ zasebnih gozdovih, so začeli mnogi gozdni posestniki sprostitev zlorabljati, na veliko žagati les, namenjen za blagovno proizvodnjo na žagali veneciankah, in prodajati žagan les. Vsi navedeni pojavi so dovedli do pomanjkanja hlodovine, zaradi česar je ogroženo obratovanje industrijskih žag. Svet bo navedenemu problemu posvetil vso paž-njo in predlagal ukrepe, da se zagotovi izvajanje predpisov, ind. žagam pa zagotovi planirana količina hlodovine. 7. V okraju Celje vlada občutno nesorazmerje med proizvodnjo in potrošnjo lesa. Kapacitete ind. žag so za 29.000 m3 večje od proizvodne zmogljivosti gozdov. Zaradi toga vlada pri LIP v okraju Celje akutno pomanjkanje hlodovine. Obstoječe nesorazmerje je možno postopoma ublažiti z naslednjimi ukrepi: a) da vskladimo sečnje s proizvodno zmogljivostjo gozdov, kar lahko dosežemo samo s pospešenim urejanjem gozdov; b) s povečanjem primarne gozdne proizvodnje; c) z zmanjšanjem podeželske potrošnje in s povečanjem blagovne prozivodnje, vse v okviru odrejenih sečnih limitov. Ukrepi pod tč. a) in b) so obravnavani že v prejšnjih točkah. Za dosego cilja, nakazanega v tč. c), bo svet analiziral upravičenost in količino podeželske potrošnje in predlagal ukrepe, da sc pri izdajanju sečnih dovoljenj postopoma zmanjšujejo količine za lastno porabo v korist količin za prodajo. Zaradi štednje na lesu bo svet predlagal tudi ukrepe za konserviranje lesa. ki ga kmečki posestniki uporabljajo v lastnem gospodarstvu. 8. Bivši svet za gozdarstvo je predlagal OLO dodelitev .gozdov kmetijskim gospodarstvom za kritje lastnih potreb po lesu. Svet bo tudi v bodoče skrbel za te gozdove iu jim bo poskušal zagotoviti strokovno upravo in potreben obseg reprodukcijskih in pospeševalnih del. 9. Svet za gozdarstvo bo v sodelovanju s Svetom za kmetijstvo skrbel za čimprejšnjo in gospodarsko smotrno razmejitev gozdov in planinskih pašnikov. 10. Svet bo z izvrševanjem 24. člena zakona o gozdovih skrbel v svoji pristojnosti iza gozdove SLP, ki so v upravljanju OLO. z gospodarjenjem pa za gozdna gospodarstva. 11. Svet bo pri razporeditvi bruto dohodkov gozdarstva skrb, da bodo odvajana ustrezna sredstva v okrajni gozdni sklad in da bodo sredstva tega sklada uporabljena predvsem za gradnjo gozdnih cest v gozdne predele, kjer so take gradnje ekonomsko najbolj utemeljene. Svet bo vodil enako politiko v razporeditvi sredstev za vzdrževanje gozdnih komunikacij v zasebnem sektorju in zagotavljal sredstva za popravilo in vzdrževanje tistih gozdnih komunikacij, ki imajo na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi splošen in družbeni pomen. Skrbel bo, da bo vlaganje sredstev v popravilo in vzdrževanje gozdnih komunikacij v zasebnih gozdovih utemeljeno tudi s stališča gozdnega gospodarjenja in da bo doseglo povečanje primarne gozdne proizvodnje ter znižanje proizvodnih stroškov. 12. Svet bo analiziral izvrševanje perspektivnega plana gozdarstva v pogledu gradnje gozdnih komunikacij. Do sedaj investirana kakor tudi za leto 1958 določena sredstva OGS daleč zaostajajo za potrebami perspektivnega plana in ne dajejo zagotovila, da se bo realizacija perspektivnega plana lahko vršila po določenih letnih kvotah. Analiza naj bi nakazala potrebne ukrepe, predvsem v pogledu bruto dohodka gozdarstva, ki naj bi omogočili vsaj nujno, potrebne investicije v zaostalih gozdno gospodarskih področjih. 13. V poglabljanju družbenega upravljanja bo svet tesno sodeloval s pristojnimi sveti iu komisijami občinskih I.O,da bi preko njih ugotavljal v prejšnjih točkah navedena načela gozdno-gospodarske politike v okraju in program Sveta za gozdarstvo OLO Celje. V tu namen bo svet po potrebi skliceval konference predsednikov ob. svetov ali komisij pristojnih za gozdarstvo, da bi skupno z njimi obravnaval probleme gozdarstva v okraju ter predlagal OLO ustrezne ukrepe. Zn reševanje posebno važnih in perečih problemov. bo svet po potrebi imenoval posebne strokovne komisije. Aktiva _______________KMETIJSKA ZADRUGA PLANINA PRI SEVNICI Pasiva Naziv postavke V 000 din A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva............................. 1,876 Investicije v teku........................ ; 4.666 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 2.233 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva.............. 4.739 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve . . . ‘... 8.153 Druga aktiva............................ 653 D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček . ........................... 2.041 Skupaj . . 24.361 Računovodja: Lubej Vinko 1. r. Predsednik UO: Naziv postavke V 000 din A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev.......................... 1.876 Dolgoročno posojilo za dokončane investicije 3.171 Razni skladi.................................... 2.681 Dolgoročno posojilo za finansiranje invest. 1.374 Drugi viri za finansiranje investicij ... 121 B) Viri obratnih sredstev Pasivne časovne razmejitve......................... 198 Banka — kredit za obratna sredstva . . . 2.500 Sklad obratnih sredstev............................. 33 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti................. 10.301 Druga pasiva........................................ 65 D) Finančni uspeh Dobiček.......................................... 2.041 Skupaj . . 24,361 Zdolšek Ivan I. r. Upravnik: Štefane Peter 1. r. Aktiva KINO »POHORJE« SLOV. KONJICE Pasiva Naziv postavke V 000 din Naziv postavke V 000 din A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva....................... 3.796 Investicije v teku......................... Izločena sredstva in druga invest. sredstva 507 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva................. 74 C) Sredstva v obračunu* in druga aktiva Kupci in druge terjatve.................. 19 Druga aktiva ....................................... 30 D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček...................... 30 Skupaj . . 4.456 Računovodju: Ecimovič Velizar 1. r. A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev......................... 2.646 Razni skladi .......................... • • Dolgoročno posojilo za finansiranje invest. L150 Dopolnilni viri izločenih sredstev 507 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva ... 22 Fond obratnih sredstev.................... C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti .... 95 Druga pasiva........................................ 5 D) Finančni uspeh Dobiček .......................................... 33 Skupaj . .______4.456 Upravnik: Štrcin Janko 1. r. Aktiva______________________LJUDSKA RESTAVRACIJ A CELJE______________________Pasiva Naziv postavke V 000 din Naziv postavke V 000 din A) Osnovna in izločena sredstva A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Osnovna sredstva 1.164 Sklad osnovnih sredstev 1.164 Investicije v teku 6 Razni skladi 1.725 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 1.483 B) Viri obratnih sredstev B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva 1.636 Banka — kredit za obratna sredstva . . . Pasivne časovne razmejitve Fond obratnih sredstev C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve Ofuga aktiva C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva 59 280 Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva 1.186 553 D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček D) Finančni uspeh Dobiček Skupaj . . 4.628 Skupaj . . 4.628 Podjetje je skozi vse leto aktivno poslovalo. Celotni promet je znašal 25,062.775 din, zaposlenih je imelo 16 delavcev. Računovodja: Kiš Fanika 1. r. Predsednik UO: Vipotnik Minka 1. r. Upravnik: Slapnik Frane 1. r. Aktiva INDUSTRIJSKA STEKLARSKA ŠOLA ROGAŠKA SL TINA Pasiva Naziv postavke V 000 din Naziv postavke V 000 din A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 39.527 Investicije v teku 19.802 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 45.854 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva 2.387 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 1.682 Druga aktiva 418 D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 39 52" Razni skladi 56 452 Drugi viri za finansiranje investicij . . . 28.895 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . . Pasivne časovne razmejitve Sklad obratnih sredstev C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 2.848 Druga pasiva 1.948 D) Finančni uspeh Dobiček Skupaj . . 109.670 Skupaj . . 109.670 Računovodja: Rojnik Aleksander 1. r. Predsednik UC Aktiva PEKARNA ): Ing. Tkavc Lado 1. r. Direktor: Simon Gorišek 1. r. ROGA 1 EC Pasiva Naziv postavke V 000 din Naziv postavke V 000 din A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 73 Investicije v teku Izločena sredstva in druga invest. sredstva 224 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva ‘ 1.083 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 641 Druga aktiva 25 D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček 780 A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev . 75 Razni skladi 510 Drugi viri za finansiranje investicij ... 21 Dolgoročno posojilo za finansiranje invest. B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . . 200 Fond obratnih sredstev C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 1.142 Druga pasiva .... D) Finančni uspeh Dobiček 7g0 Skupaj . . 2.826 Skupaj . . 2.826 V letu 1956 je podjetje prodalo 30.000 litrov alkoholnih pijač in 7.274 litrov brezalkoholnih pijač. Promet je bil realiziran z din 13,080.754 mesečno, povprečno z din 1.090.048. V primerjavi z letom 1955 je promet padel za din 1,908.776. Podjetje posluje brez kredita. Zaposlenih je povprečno 10 ljudi. Računovodja: Kobi Vladimir 1. r. Predsednik UO: Šolinc Franc 1. r. Upravnik: Telič Rajko 1. r. Aktiva________________GOSTINSKO PODJETJE »BELI VOL« CELJE Pasiva Naziv postavke V 000 din Naziv postavke V 000 din A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 694 Investicije v teku Izločena sredstva in druga invest. sredstva 718 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva 1.175 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 3 Druga aktiva D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 694 Dolgoročno posojilo za dokončane invest. Razni skladi 880 Drugi viri za finansiranje investicij . . . B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . . Pasivne časovne razmejitve Sklad obratnih sredstev C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 1.016 Druga pasiva D) Finančni uspeh Dobiček Skupaj . . 2.590 Skupaj . . 2.590 Podjetje zaposluje poslovodjo, 3 pomočnike, 1 pomožnega delavca. 1 prodajalcu kruha ter knjigovodjo. V letu 1956 je znašal dohodek podjetja 10,293.000, stroški 9,513.000 din, dobiček 780.000 din. Računovodja: Mravljak Julijana 1. r. Predsednik UO: Zmrzlikar Ivanka 1. r. Upravnik: Rigler Justina 1. r. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni n rednik Gorenjak Ludvik — Tiska Celjska tiskarna v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg. svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Na-» ročnina znaša letno 700 din, cena posamezni številki 30 din