139. St«v. Paviatel Iranko v drfevl SHS. tf Uublianf, v soboto 19. iunlla 1930. Posamezna Itav. 1 krono. Leto IV. StiBjci ra^A [lOiliiitiijIU dneve po prazniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulico št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 58 mm po K 1*20. Uradni razglasi, poslano tor notice isti prostor K 1'60. Pri večjem naročilu popust J '■ • $*f Gissilo Jugoslov. secUalno - demokratične stranke. Telefonska it. 312« Naročnina: Po pošti alt s dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 80, za mesec K 20, Za Nemčijo celo k>to K 312, «a ostalo tujino in Ameriko K 860. Reklamacije m list so poštnine proste. Opravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Ali smo že pripravljeni? Le majhen pogled v meščansko Časopisje, posluh pridige, obisk na-»protniškega shoda ali seje in taikol »mo na jasnem, da gre danes bo:, na celi Črti proti socijalni demokraciji kakor da bi šlo za stavo. Imeli smo boje vedno, ali takih bojev tako ob* sežnih kakor tih imamo danes, v Sloveniji še nismo imeli. In zakaj je naperjen ta boj v prvi vrsti proti so-cijalnodemokratični stranki? Morda slučajno, ali smo ga sami provocirali z netaktnim nastopanjem, z nepoštenostjo kot strankarji ali z opustitvijo razrednega delavskega programa? Ne, tukaj niso vzroki. Ti so globlje v razmerah in razvoju naše stranke hi delavskih organizacij Reakcija dviga po vseh evropskih državah svojo glavo. V Nemčiji, v Franciji, v Avstriji, na Ogrskem, v Italiji in zakaj bi ti pojavi ne opogumili našo Jugoslavijo, ki je še mnogo bolj pripravno poprišče za reakcijo kakor navedene dežele. Kulturne in gospodarske razmere so pri nas vob-če manj razvite, manj izrazite. Bnr-Svazija se konsolidira in lame uvi-devati veliki pomen boja proti zavednemu delavstvu zlasti glede na dogodke na Ogrskem, v Avstriji in Nemčiji. Zaveda se ta meščanska gospoda svojega položaja in zaraditega napenja vse svoje siie, kako bi prehitela razvoj in naraščanje moči delavskih organizacij. Seveda je ta eksperiment nekaj popolnoma nenaravnega. Kapitalistični družabni red gre svojo pot in ob Ulem nastaja in raste rezrednozaved-m proletarijat. Produkt razmer je, da kapitalizem obuboža in izkorišča del, ln sicer večji del človeštva, ki se skuša rešiti iz slabega položaja s tem, da se organizira, združuje v organi-lacije razrednozavednega delavstva l namenom obenem, da izpremem človeško družbo v socijalistično, zakaj organizacija ima šele tedaj pra- Ž pomen. C« hna pred seboj gotov I, ln ta ie za razrednozavedni pro-artjat socijalizem. Zadnje mesece je postal posebno boj proti naši stranki posebno oster. Rekel bi, da je ta boi naših nasprotnikov obupen in sega po vseh naj-podlejših pomočkih. Ni zadosti, da meščanke stranke same vodijo boj proti nam, najele so celo ljudi, ki so jih izrabljale v špijonske namene na eni strani, na drugi strani pa, ne vemo ali direktno ali indirektno, za to, da skušajo razbiti našo stranko in naše organizacije. V tem tiči nemorala, ki bi bila v stanu napraviti v naših vrstah delavstvu ogromno škodo, če bi ne bile naše organizacije tako solidno vestno in zavestno zgrajene kakor so. Doslej so se naše organizacije upirale vsem tem napadom z uspehom. Zavedajo se, da apostoli nesloge ne morejo biti prijatelji delavstva, da so ali sovražniki ali pa naivneži katerim se ne more zaupati. To prepričanje je danes zmagalo v Sloveniji in prav mnogo dopisov in zahval nam prihaja od sodrugov, ki odobravajo naše odločno stališče v tem pogledu. Citiram nai samo en odstavek iz pisma zavednega sodru-ga: »Sodrug! Kadar se te politični sovražnik začne bati kot socijalista, ki s| zmožen, da nekaj napraviš za proletariiat. Te napada ln blati, žali, toda ne zato, ker se Tebe bofl, marveč, ker se boii Tvoje organizacije. Ali ne bi bil Ti bedak, če bi rušil sam svojo organizacijo? Gotovo! Torej ne ruši io. ampak okrepi!« Te besede si vzemimo k srcu! Najhujši boji, največ dela nas Čaka. Volitve so pted vratmi, ustava, soci-jalna zakonodaja, kulturno delo in organizacijsko. Polne roke dela imamo, polno nalog, pa naj puslušamo, kal pravijo naši sovražniki, ki hočejo razdreti naše vrste? Ne! Prvo je delo' Le pot združevanja vodi proletarijat k socijalizmu! Mi ne maramo prijateljev s krinko na obrazu, pa naj imajo še tako lepe oči m jezik: socijalizem mora biti srčen. Klerikalci povsod enaki. krščanskih »od* Rettner n »vstrilskl koaliciji socijalnih demokratov h iaicev in o sedanli vladni krizi. Z ozirom na krizo v avstrijski vja<8, je socijalna demokracija priredila do vsej Avstriji velikanske ljudske shode. Na Dunaju, kjer je dunajski proletarijat v vseh okrajih mesta zboroval v ogromnem številu, je na nekem takem shodu dne 14. t. m govoril državni kancelar sodr. Rermer. se je osnovala nova država, da ni prišlo do meščanske vojne ali celo do anarhije, zasluga politične zrelosti avstrijskega delavstva je, da niso komunisti napravili svojega opas-nega eksperimenta, kateremu bi. kakor na Madžarskem, sledila najhujša reakcija. Delavski razred se je v polni meri zavedal svojega položaja in svojih dolžnosti. Ustanovila se je republika, prišlo Je do koalicije razredno zavednega delavstva z krščanskimi socijalci. V najtežjih časih mlade republike je bil ravno delavski razred oni, ki je rešil celokupno prebivalstvo še vse hujših katastrof, ki so Avstriji pretile vsled popolnoma uničenega narodnega gospodarstva, silne bede in pomanjkanja, povzročenega vsled vojne. Koalicija je morala nastati, ker je delavski razred vedel, da nima še | absolutne večine. Marsikaj je koalicija storila, čeprav sta bili v vladi popolnoma enakošievilno zastopam obe (soc. dem. in kr.Šč. sc.) stranki. Koalicija je odpravila enkrat za vselei monarhijo in stari militaristični sistem. Storila je vse, kar je bilo revni Avstriji sploh mogoče, za nesrečne žrtve vojne: invalide, vdove, in sirote, preskrba je z bojišč vrnivšim se delavcem delo. zakonito brezposelno podporo in pripravlja je vse potrebno, da se iz vojne industrije preosnuje zopet predvojna, normalna industrija. Uvedla je dalje celo vrsto važnih socialnopolitičnih zakonitih reform: osemurni delavnik, obratne svete, invalidni zakon in za razne stanove in stroko nešteto koristnih reform ln zavarovanj. Najtežje je bilo vprašanje — prehrane. Niti dneva si ni bila Avstrija sigurna, da ne pogine njeno prebivalstvo^ lakote. Nešteto intervencij in pogajanj v tujih državah so vodili socijalni demokrati glede prehrane in posrečilo se Jim je, da so mladi republiki zasigurali redno prehrano. Zasluga sociialnih demokratov je, da je država enotna: kajti dočim so sosedne države silno trpele vsled notranjih sporov hi uganjale ob mejah imperi-jalistično politiko, je avstrijska socijalna demokracija delala dan in noč za to, da vstvari mir in red v notranjosti države. Koaliciji gre dalje zasluga, da niso avstrijske dežele trpele pred grabežljivostjo sosedov Koalicija je sklenila mir v St. Oermainu, mir, kakršen ie bil pač v najboljšem slučaju mogoč. S tem, da te koalicija vstvarila vzoren notranji mir in pravno življenje, je pridobila v očeh vseh držav ugled. Izognila se je krvavim razrednim bojem in socijalna demokracija je te boje spretno vodila parlamentarnim potom. Koalicija Njegov govor je zelo zanimiv, zato ga tu v kratkih potezah orišemo. V oktobru 1. 1918. ko je bil splošni preobrat in so se armade v neredu pomikale skozi ozemlje Nemške Avstrije, je bil delavski razred oni Činitelj, ki se je edini zavedal resnega položaja. Njegova zasluga je, da je izposlovala republiki potrebne kre- dite iz inozemstva, ki bodo omogočali obnovitev produkcije in vsega narodnega gospodarstva. Meščanske stranke so vsako kretnjo in vsako delo koalicije opljuvale in zasramovale, danes, ko je kriza dejansko tu, pa ne vedo izhoda Iz nje in to obžalujejo. Dva vzroka sta, da so socijalni demokrati bili prisiljeni podati ostavko: Morakio zadržanje krščanskih socijalcev v koaliciji, in stvarna nasprotja. Zadržanje krščanskih socijalcev v koaliciji je bilo vseskozi nelojalno in zahrbtno. Čeprav j« bila dosedanja vlada ravno toliko soeijalno demokratična, kakor krščansko socijalna, ker sta imeli obe stranki popolnoma enako število glasov v vladi, vendar so krščanski socijalci nastopali trajno kot opozicija. Sumničiti so socijalne demokrate, da bogate v vladi, čeprav so sodrugi iz vlade izstopili ravno tako revni, kot »o v, njo vstopili. Nobena stranka ni mogla v vladi ničesar storiti, če je druga izrekla svoi veto. Krščanski socijalci so socijalne demokrate dolžili, da so le-ti krivi vsega gorja, bede in pomanjkanja. ki ga je povzročila vojna, katero so ravno krščanski socijalci zahtevali! In zakaj Je vsa ta gonja proti soc. demokratom? Samo zato, ker so krščanski socijalci izgubili svojo dosedanjo največjo oporo — dunajski mestni svet, da ne govorimo o tem, kai da sicer hočejo s svojo politiko. (Habsburgove« ta Hortvjev sistem, katerega ie avstrijsko klerikalno časopisje povišavalo v deveta nebesa.) Kot koalicijska stranka so klerikalci uganjali naravnost netaktno zahrbtno politiko: Javno so se zvezali s socijalnimi demokrati, na skrlvai pa so paktiraii z nemškimi nacijonalci in so ruvali proti koaliciji. Sede v meščanskem in stanovskem svetu, snujejo po deželah (Tirolsko, Salzburg) meščanske domobrambne čete m rujejo zoper državno brambo, slonečo na voja-ških svetih! Kot delavski stranki socijalni demokraciji ni bilo mogoče paktirati še nadalje z moralno tako neodkritim nasprotnikom, zato so soeijalno demokratični zastopniki demisijonirali. Tudi stvarna nasprotja so vplivala. Predvsem vprašanje glede oddaj« premoženja, proti kateremu — ta ce-lo proti minimalnim zahtevam — sa ti, krščanski »socijalci« tako ostra nastopili v zvezi z nemškimi nacijor nalci. Drugo stvarno nasprotje je vprašanje glede ustave. Kako ustava hočejo socijalni demokrati, ve vsak sodrug. Izdelali so šest zelo popolnih' ustavnih načrtov, dočim so krščanski socijalci glede ustave najrazlič-nejšega mnenja: eni (dunajski) hočejo centralizem, drugi (spodnji Avstrijci) hočejo ločitev od Dunaja, tretji (Štajerci ta Zgornji Avstrijci) zmerno avtonomijo, četrti (Korošci in Salcburžani) so separatisti, peti (Tirolci) so odpadniki in Vorarlber* žani so se že docela izneverili. Krščanski socijalec Mayr in socijalni demokrat Danneberg sta izdelala svoje ustavne načrte in koalicija s« ie sporazumela že skoro v štirih petinah vseh točk, Olede zadnje petin« (okoli 30 točk) pa sporazum ni mogoč, ker socijalni demokrati nočeja anarhij v posameznih deželah. Deželna oblast, — tako hočejo krščanski socijalci naj bi bila vse, občina pa nič. Uvesti hočejo mesto demokracije »taro birokracijo, kar pa socijalna demokracija kot demokratična stranka na noben način n« mor« dopustiti. Poleg tega ločijo obe koalicijski stranki še stvarna nasprotja glede tiskovne svobode, šolstva in cerkvene zakonodaje. — Koalicija je bila zastrupljena od krščanskih ao-cijalcev, vsled njihovega sodelovanj« z nemškimi nacijonalci. Socijalne demokracije kot delavske stranke dolžnost je bila, da Je krenila na pol obračuna z dosedanjim paktantom, Kaj sedaj? O tem bodo odločili vo-lilei! — Delavstvo pa izjavlja, da kot proletarska stranka, zavedajoča se položaja in svoje moči, nikakor ne bo, — kakor ni dopustilo diktatur« proletarijata, Id bi Avstriji prinesla enako nesrečo kot k> je Madžarski —• dopustilo diktature buržoazije. Avstrijsko delavstvo je toliko polh tlčno »rek>, da ima in bo vedno imel« pravico soodločevati v državi. — Pristavljamo: Klerikalne politične metode so povsod enake in — »namen posvečuje sredstva!« Obravnava Trbovljske premogokopne družbe z rudarji svojih premogovnikov. LISTEK. P. Cehov: Znameniti ljudje. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Konec.) Ker ni dobita odgovora, je odšla Spodaj Sto bile ure, Olga Ivanovna je zasanjala o dežju na Volgi hi »opet ta nekdo stopil v spalnico, dozdevno — tujec Skočila je kvišku in spe tnala Koirosteljeva. »Koliko Je »ra?« Je vprtatata. »Okoli treh.« »No kaj je?« »Da, kaj' Prišel sem povedat. Bli>a sc konec...« Zaihtel je, sedel na posteljo poleg nje ln sl Orisi » rokavom solze. Ona ni takoj razumela, a Je vsa otrpnila ta se začela počasi križati. »H koncu gre.« le ponovil s tenkim glasom ln zopet zaihtel. »Umira, zato, ker se je žrtvoval. .. Kaka izguba za znanost!« je dejal bridko. »Ako se primerjamo vsi z njim, kako velik, nenavaden človek je bil! Kako nadarjen' Kake ftade smo stavili vanj!« je nadaljeval Koroste-IJev lomeč roke. »Gospod, bog moj. Bil je učenjak, kakor ga zastonj Iščeš z lučjo ob belem ri več bi tui pri sedanji obravnavi kot zastopniki delavstva, ne iščejo po raznih shodih popularnosti, ne razmetavajo s frazami. ampak mimo in pametno -de* lak) v korist rudarjev. To najbolj dokazuje sedanja pridobitev, /adnja stavka ie čisto Kotovo povzročila velikansko škodo delavcem, prvič, ker so izgubili veliko na zaslužku, drugič tudi v moralnem oziru, ali vendar se Je zaupnikom posrečite, da so to dosegfi preko neumnosti, ki so jih napravili ljubljanski prismojenci. Rudarji naj zaupajo svoji organizaciji Uniji slov. rudarjev ter svojim zani>; alkom, ki imajo za sabo že uspehe pri svojem dehi, ne pa ljudem, ki Jih hodijo s svojimi radikalnimi srazaml pripravljati za razne pustolovščine, ki so škodljive za zdrav razvoj delavskega razreda in njega organi racije Narodno predstavništvo. LDU Belgrad, 16. junija. 101 redni sestanek začasnega narodnega predstavništva otvorl poftpredsetlnik dr. Ribar ob 6. popoldne. Tajnik M*-nojlovič prečita pro?nje in pritožbe, med dragimi tudi hnerpriactjo po- slanca dr. Lončarja radi podkupovanja mariborskih mestnih ura-hiikov po uredniku Žebotu, nadalje interpelacijo istega poslanca na ministra za socijalno politiko radi povišanja mezd vinogra^nim delavcem. Posl. Vasiljevič stavi vprašanje na ministra za šume in rude radi tvrdke Eitler v Bosni. Minister Kovačevič odgovarja, da mu ie znano, da je tvrdka nemška in da ie prej vživala razne privilegije. Minister Je tudi stavil tvrdko pod sekvester. Z ozirom na to. da so hoteli 4 veliki zavodi skleniti z navedeno tvrdko poseben sporazum, je minister prečita! razne uradne akte. Nato se preide na dnevni red: Podrobna debata o volilnem redu K 1. členu so govorili posl Mak simovič, Benjamin, Prodanovič in minister Protič. Posl. Jaša Prodanovič protestira proti temu, da se more ustavotvorna skupščina razpustiti Njegova izvajanja pobija minister Protič, češ. da razpust ne pomenja nobenega nasilja, temveč samo nov poziv na narod. (Sic') Pri glasovanju je bil člen 1. sprejet s popravki odbora. Pri členu 2. sta govorila bivši minister Vulovič in posl. Peršič, ki je zahteval, naj se volitve vrše na 21. dan po razpisu. Govorita sta še posl Jaša Prodanovič in poročevalec Nastaz Petrovič, nakar je bil predloo Peršiča sprejet. Clen 3. je bil sprejet z dodatki posl. Caldaroviea. Pri členu 4. se ie razvila obzirna debata o obsegu volilnih okrajev. Posl. Ko-rač je protestiral proti razdelitvi upravnih enot v Vojvodini, ker se to dela samo iz strankarskih ozirov. Isti primer je tudi glede Srbije. Posl. Dr. Korun primerja predloženi volilni red z nemškim, avstrijskim in če* j škoskjvaškitn volihrim zakonom ter se zavzema za čimvečje volilne okraje Bivši mtnfettr dr. Kramer je nato predlagal nekatere sttfizačne izpremembe. nakar je bil čl 4. sprejet v smislu predloga odbora. — Seje se Je zaključila ob 9. zvečer ter je predsednik odredH prihodnjo za jutri ob 4. popoldne. Politični pregled. + Kake se filasi »Kanzejpara srt«!«. Glasi se: »Prepovedano je, da duhovniki sodniki in sploh ;avm in državni nameščenci pri vršitvi svoje službe vrše strankarsko agitacijo y korist katere-sibodi politične stranke. Tudi je prepovedano službeno nagovarjati koga, da glasuje ali ne glasuje. Prepovedano le to delati na mestih, določenih za vršitev dolžnosti (v -cerkvi, spovednici, uradu Itd ); -prepovedano Je. aia teh mestiU prirejati strankarske politične shode in vršiti strankarsko agitacijo. Ti pregrešiti se kaznujejo z zaporom od enega leta in t izgubo volilne pravice do pet let. — Klerikalci se boje -Kanzelparagnifa«, da se .jim kar tresejo hlačke, čeprav bo vsak pošten in nepristarnski človek priznal, da je tak paragraf popolnoma na mestu in da se bi klerikalci, če bi bili res možje, sigurni svojega uspeha, kaj takega nt smeli bati. Klerikalno časopisje kriči in kriči, da je to omejevanje svobode duhovnikov, čeprav Je očividno, da bo »ven svoje službe duhovnik prost v agitaciji kot vsak drng državljan, in klerikalna »Narodna PoMiika* je vedela celo povedati, da je (čujte') vsled *Kanzelparagra-fa* najhujše ogrožen koroški plebiscit v vrhi Jwp.oslav ije, češ, da hoče >Kanzelpan^ra<-» katoliške vero, koroško ljudstvo pa se ne pu- sti vzeti vere. Kako pa je ta veri baje tako nevarni paragraf v resnici nedolžen, lahko vsak vidi če ga prebere. Da je pa klerikalna stranka še danes tako močna, temu se imajo klerikalci zahvalili prižnici in spovednici, kjer duhovniki neprestano vihte nad vernimi ljudmi svojo politično, klerikalno nagajko. Zato pa ves ta vik in krik klerikalcev, ker jim odvzema deloma »Kanzelparagraf« njih glavno politično agitacijsko sredstvo — prižnico in spovednico — iz rok. Koliko so duhovniki zabavljali, blatili in psovali v cerkvi in v šoli posebno sccijaliste, prepovedovali pod smrtnim grehom čitanje socialističnih listov itd.! 1-e dobro, da delavci niso več tako neumni, da bi klerikalcem, tem italijanske-rimskim diktatorjem, take stvari še verjeli! »Kanzelparagraf*. je zdravilo za naše klerikalce. Stranke bodo ta paragraf morda nekoliko v spremenjeni obliki sprejele, dasi se, glava srbskih jun-kerjev Protič drži. da se ne zameri Korošcu, pasivno. Z veliko vnemo se za »Kanzelparagraf-. zavzemajo slovenski demokiati. -f Kongres komunistične mladinske Internacionale se je vršil minuli mesec na Dunaju. Zastopanih je bilo 5 držav. Za Jugoslovane ie govoril neki Moša, ki je proslavljaj razvoj mladinskih organizacij Jugoslavije. Iz ČehoMovaške, LDU Praga, 16. Danes so se ves dan vršila posvetovanja, ki so dovedla do uspehov v različnih smereh. Popoldne so se sestali zaupniki dosedanjih vladnih strank v svrho sporazuma radi razdelitve in plačila letošnje žitne žetve. £oci Jalni demokrati so dovoliti agrarcem 160 K za meterski stot ter so tudi pristali na izpremembo v predlogi, ki >0 je izdelal minister za prehrano in po kateri bi se naj kaznovali kmetovalci ki bi ne oddal; pravočasno določene množine žita Minister za zunanje zadeve dr. Be~ neš je imel zaupno posvetovanje s člani odseka za zunanje stvari obeh zbamic. Prihodnja seja poslanske zbornice bo v petek. V prihodnjih sejah se bo vršila debata o tešinskem vprašanju, nakar se bo zasedanje prekinilo radi sokolskega kongresa za dva tedna. Novo nasedanje se bo otvorik) zonet 7. julija. -f Vojaški sistem Noske. Poga-ny, Horiv, Deutsch. Na razvalinah premagane hoencolerške Nemčile je zrasla republika Nemčija. Stara armada se je razsula in treba je bilo zgraditi nov vojaški organizem, ki naj bi varoval mlado republiko na zunaj in na znotraj. Večinski sccijalist Noske je dobil nalogo, sestaviti novo državno brambo. Napravil le to čisto po načelih starega pruskega militarizma. Bivši brigadirji in generali s častniki "red so mu organizirali armado, v katero so vstopil: po večini mladi ljudje, ker jim je bila kot vojakom zasigurana dobra hrana 'ra dobra plača. Noske je hotel nepolitično armado. Cim se Je moštvo res zadovoljilo s svojim gmotnim stanjem, so častniki, ki so sicer to moštvo dobro discipliniral! hi izve/bali s svojim duhom še vedno uganjali monarhistično reakcijonarao politiko, sovražno iepubl'ki. Kappov puč je nallepši zgled za to, la je bil No-skejev sistem zgrešen. Momvo je bik) v rokah častnikov, ljudstvo vojaštvu ni zaupalo, vojaštvo pa se je dalo izrabiti povsod, da mu !e le bila zasiKUiana -dobra hrana ta dobra plača. Delavske mase so zasovraii-je Noškejev vojaški sistem. Ni čuda. Saj ie vojaštvo »iz ljudstva« postalo Inštrument »proti ljudstvu« v rokah reakcionarnih častnikov, »istem, ki Je povzroči toliko kr volit Jr v vseh krajih Nemčije. — Vojaški sistem sovjetske Madžarske je bfl glavno sredstvo diktatur« proletarijata. Ljudski komisar Pogany je sestavil rdečo armado, ki je izvajala diktaturo proletarijata nad burioazijo in proletariatom samim — manjšina proti večini. Na ta način se je rdeča armada odtujila ljudstvuž in delavstvu in ni imela v njem nobene opore. To se ie dejansko pokazalo ob priliki ko so napadli sovjetsko republiko Rumuni. Takrat je potrebovala rdeča armada pomoči od Hudstva, pa je ni dobila in Rumuni so vkorakali v Budimpešto. — Madžarski re-akcijonarci s Horthvjem na čelu, so pa dobili oblast v svoje roke. Uvedli so najhujši beli teror, njihovo oblast in povelja pa naj bi izvrševala narodna armada, ustanovljena od Hor-thvja. Bivši kralju zvesti oficirji so dobili v armadi vso moč v svoje roke in so začeh izvajati najbolj barbarski beti teror. Podpirani v tej svoji aiogi ud vlade, na so zrasli celo vladi in parlamentu čez glavo - država v državi — ter terorizirajo sedaj vlado m parlament tako, da si Horthv sam ne ve več, pomagati. Horthvjev vojaški sistem ;e za Madžarsko velika nesreča, ki »upropa-šča vso deželo«, kakor se je izrazil bivši vladni predsednik fluszar sam. — V Nemški Avstriji je stvar drugačna. Sodra? Deutsch Je organiziral tam ljudsko milico po demokratičnih načelih na podlagi vojaških svetov, ki omejujejo oblast častnikov in kontroliralo njih delovanje. Rojaku ie zasigurano povsem svobodno politično udejstvovanje, vsJed česar je vojak s čustvom in mislimi vedr.o v tesni zvezi z ljudstvom — izraz njegove volje. Danes je avstrijska državna hramba, ki sloni na demokratičnih principih, najboljša opera republiki, čeprav njena vporab-nost v vojaške svrhe ni tako sijajna, kakor je to pri unitarističnih državah. In ker Deutschev vojaški sistem odgovarja vsem demokratičnim načelom, ni bilo v Avstriji nobenih krvolitH, uporov in pobojev. Buržuazija sicer želi da b: se sestavila močna armada po vzorcu nek danje, to pa le zato, da bi |o lahko vsak čas v porabljala v svoje reakci-jotnarne namene. Ljudstvo pa ve in čuti, da Je domači militarizem najhujši in najbolj priskutljiv ■f Izid volitev v Romuniji. V kolikor je znan izid novih parlamentarnih volitev, so tam zmagale vladne stranke. Zmagal je kabinet generala Avarescu, ki ie bil izvoljen celo v 10 volilnih okrožjih. Natančnejših poroči! iz Romunije o izidu volitev ni bilo. (Mi smo poročali le o izidu volitev v Bukovini, kjer so socijalni demokrati dobili 4 mandate.) Novice. ktenteo irfve, zlatar p« s« ie zahvalil'. Nate je ieu?ka vrst« ra* tnko cvetlice, ki s« »tale na miz; in ko se Je Fanto pripognil d« Bb pobere, ga Je ženska z vso močjo udaril« it steklenico. Zlatar }e klical Da pomoč. — Zenska jo nato zavžita borovo kislino, ki ta je bržkone primešala tudi pivu. Rešilo* družba, ki ]e nato prihitela, j« mogla ko»» s Utirati samo to, da je Žeraka umrla. Prt nji so našli potni list, Ie katerega je razvid« no, da se menda imenuje Erna RussbachoE iz Gradca. — uoig preiskovalni zapor. »Republika* poroča iz Skoplja, da so bili dr. Mirko Ra. Sovič in iovariši 1* znane dečanske afer«, ti so bili obtoženi radi republikanske pro* pagande, izpuščeni po 14 mesečnem pr*, iskovaluem zaporu ua svobodo. — Prvo lokomotivo so dovršile te dal blvie avstrijske topovska tvomiee »Skoda% ki so začele zopetno mirovno delovanje. —* češke liste to bolj veseli kakor najpopotaej« Si top, ki bi ga ta tovarna izdelala. — Veliko poneveifenje v Budimpešti. Po pisočilu iista »Vila«' ‘je mlnisierljalal uradnik Molton Jdl in ek izginil Iz Budimpešte z zneskom 450 milijonov kron. Te vsoto ie Izvabil budlmpeStanskim bankirjem in milijonarjem pod pretvezo valutnih Sp#-kulacij. Videli so ga v Segedinu, odkode* je menda zbežal čez mejo v Jugoslavijo. — Kirurgično zdravljenje tuberkuloze. V društvu dunajskih zdravnikov je imel monakovski kirurg prof. Sauerbrunn preda« vanje, na katerem je priporočal kirurgičn* zdravljenje Jetike posebno ob močnejše« štadiju bolezni. Od leta 1907 j« operiral 381 težkih sin čaj e v bi je doseg« pri 35 proo. popolno ozdravljenje. — Uspe.1 z brezžično telefonijo. Francoska radio-elektrlčna družba je napravita poizkuse z brezžično telefonijo. Pevka Melita je dala koncert v Chelmsfordu 30 km daleč od Londona, kar se je v trancosken sprejemnem aparatu zete dobro čulo, kakcu da bi bil v sobi gramofon. List pristavlja da bi bilo mogoče sllSati Melhln glas tudt v Rimi, Stockholmu in Varšavi, ker so bH odda Jalti j aparati 1000 milj oddaljeni o4 sprejemnik uaratov. — 125 letal Je nedavno zgorelo na am gleškera vojaškem letališču pri Londonu. Državno zdravilišče Lekram. S sklepom ministrskega sveta se ie odstopil otok Lokrum, ki je bil last bivše avstrijske vladarske hiše, ministrstvu za narodno zdravje. Splitski zdravstveni odsek je že dobil naročilo, naj prevzame v svojo upravo Lokrum, ki bo služil odslej za državno zdravilišče. Za sedaj bodo nastanili na oioku bolno de go, ki je potrtima okrepčBa bi lz-preiaembo zraka. — F-o ne sreče st uraer. Dne 16. t m. je v dunajskem hotelu ,/ura goldenem La rum “ poizkusila ženska roparski umor knretirja, nakar je izvršila samomor. Zvabila je po časnlšketn inseratu v hotel zlatarja Fante »od pretvezo, da uiu bo St- prodati biserni nakit za 120.000 kron. Ponudila mu Je ste- B.j.fr. T~r BHB18BBBB g—Bi - M i^rriMPrrrrrrin Gospodarstvo, — Znižanje izvozne carine za sadje. Ministrstvo za trgovino in industrijo poročal Začasni finančni komite ministrstva )e skl«, nil, da se zniža Izvozna carina za sveta zgodnje sadje na 2 dinarja, prepove izvo« hrastovih dog ta dovoli izvo« hmelja, prt čemur se računa dinar za dobro valnto. Eto. voljen je tudi izvoz ječmena do konca junija t. J. — Svobodna trgovina neizdelanega tobaka se v Čmi gori ukine. Tobak bodo t4 posameznikov odkupili po poee^eem cenJku. — Podružnica Centralne uprave za trgovski promet sa toostranstvora v Ljubija« ni poživlja one stranke, id lmejo v. rokati uvoznice (Itnportschein) nemSlco-avstr^ske-ga blagovno-prometnega urada za dobav* blaga v okviru kompenzacijske pogodbe s dne 1. septembra p. 1., naj ji te predlože. —< Stranke bodo nato obveščene, če se ilm b* dovoli) izvoi ali ne. —> Žetev v Avstraliji bo po poročita Agence Havas I* S!dneya vsled obfle.g* j dežja izborna. — Lesne cene v Nemčiji. Losne cene * i NemJljl so začele potetsonrs padati. Mesce* aprila je stal kubični meter lesa še 1600 d« 1700 mark, sedaj pa samo 1400 mark. Lesti* cene so torej padle ua isto višino, kot s* bile novembra lanskega lete in so, 2« se jih primerja z našimi, še vedr zelo visoke. — Svetovna prodolrclja stimHa. Pro. dukcija gumija na celem svetu znaša v let* 1919 334.000 ton, od tega Izvira 292.000 to« is plantaž. — Italija zahteva delež pri »eniški od« škodnitil v zneskn 16 milijard Hr. Agitirajte *a S. VIDOVIČ. XVII Umetnostna razstava v Kih. Jakopičevem pvvttjona. Naj Je nihče a* sataudi, to pot M b#s škoda. Ne k&i« sicer i« lega, kar bi vkljub aeagodnkn razmeram tahfco i* kmeii, a «/raviču!« upanje, d* se nam i*#e siorda bogatejše izpohftjo, kakor ao» se včaattt nadejali. T. Tratnik, razstavil« 31 dat Kate nam jljnjiio tehniko, smisel *a itn bo, ritma« ta seloto, jin občutek te sploh vse, česar Je velikemu umetniku treba. Kaj dobimo, kadar bo TrctoHs vse te vrline dosledno združeval? — Naj nam odgovori sm _ * deH. Zaenkrat glejmo to, kar Imamo pred sabo. ^Ljubljanske grafične študije" (st. 'i02—105). so virtuozno risane, še par krepkih kontrastov v ospredju, ta »študije« M aaslužlle drugo ime. izmed portretnih risb (St. 95, 96, 99, 106) sta posebno mojstrski ,slikar Sps-jtapan" in »ing. U“. Nad bravuro, s kterc K‘ karatyteriztTan beračev obraz (št. 92), bi v velikem mestu strmeli vsi umetniki. »Bedi«, ,JCovaču“ In „V »teijelu" se poznajo še tuj! vplivi, berača „z božje poti" (St. 100) sta pa te čisto Tratnikova m — naua. T* dela ra- aadevaja poseheo očitne smisel sa kompo-taclio ta razdelitev svetlobe. »Prapor« (94), ^Hreptmenje" i‘JZ) ta „Gtawa“ (97) ae auba prave vrednosti, če jim reečmo to kar so, namreč »Študije za linijo" oziroma »Iskanje izraza a idejo”. Užitek Je zmerom večU, če se ne aiiimo gledati v»č kot Je umetnflt predstavil ali pa sploh izraziti hotel. Zato gledam tudi slike it 96—W ta kot »barva* itudije“, ki tutnt pa — pTisebnq »AUra“, »Starec" ta ..Obraz" — dokazujejo’ da bo TratnSc tudi čopič kmeta a take lahkoto s uporabljaj kot sedaj svinčnik, kredo ta oxlje. Posebno opozarjam vsakogar, naj ne prezre, £a v teh navidezno »nspaeanlh" slikah ni zanemarjena ne Jakoat (svetlost) barve ne rizba. Zato učinkujejo že na kratko razdaljo vse drugače kakor sliki R. Jakopiča (9t H 25), ki vpošteva člmdaljeboll samo barvo. Kal bi rekli pesniku, ki bi dosledno preziral glagole In samosJatntke!? SktK-la truda, ker nam deset pridevnikov ne more pom?ga* tam. kjer ta na mest« samo glagol To valja tudi t& 1. Vavpotiča, ki trna to pot precej dol. Pretiran© iskanje reflektorjev tn hlastanje po »naturalizma« c* M-vaja v preziranje proporci) in oblik (pr! portretih so to važne stvaili) tar zanemarja- nje celotnih barvitih in svetlobnih učinkov. Zato »o njegove slike tako nemirne, neubrane ln prazne. Najboljša st* *e »Psa (J 10). — Barve so skladne, slika učinkuje enotno in realistično. V pozi in izrazu ta dobro označen različen temperament dveh Hvali en« vrste. Če sta psa tudi podobna, ne vem, "ker Ju ne poznam. Naj tega ne smatra kdo za »lab dovtip, itval ima ravno tako vsaka svoj poseben obraz kakor človek. V. a Kos ima tri slike, ki morajo vzbujati pozornost In — veiUto upanje. *e so prav „vellkopotezne'', in na vseh Je obCua<^ vanJa vredna drzna sigurnost v risbi, izbiranj« barv, plastičnem ta ačinkovitem «.a-rakterizlranju. Lastni portret (®) POftrei gdč. K. H. (6a) se odlikujeta (če prezremo tisto nesrečno roko) po zdravem okusu. — V veliki podobi (St. 61) so menda poza, ves aranžma ta barv* pritagode** portretiran! osebnosti. > v Dober utls napravi Ivanka Omahen s dvema kratkima slikama (W> 79). Večja J* boljša. C* ne bo prevsč ^nanire**, pričakujemo lahko ta marsikaj, ker mt Krasu ta lepota, da Jo sto umetnikov ne Izčrpa do dna. — Prodno grem i* ta sob«, pogledam i* L P*»virek-ovo dražestno »Evico“, ki vr«H neprestano: .Jlapravtta me 1* porcelana!'* —-Jaz sem se v Evico zaljubil, pa nisem ljubosumen a* tista, ki s« se tudi ta s* £& tada- L Napotnik-ove lesene plastike so Vredne natančnejšega opazovanja. V njih je m, kar se imenuje v umetnUkem Sargotra »linija In Jt;l ‘ v ljubljaii A eni a „faj urejeno". Čeprav uri trenutno primeren **' ra* noče priti na misel, mi lebko vsak ver-lame, da stnema Napota*™ ra<^ vrline odpustiti marsikaj, kar nas na prrl pogled *aH in odbija. Same pri »Plesalki % povzdignjenimi rokami" bo šlo tetko. Ta bi bila tacH brei pretirane plasttke lahke lepa in ravuotako unetniSka. Za »Trdo plesalko" se ne bomo navdaSevall, ker Je tuja. Tinipreje sa „DuStee'\ ^iroSČ" je menda marsikom« ugatika. Mal ga natančaeje pogleda, kako leze z vsemi Štirimi, potem niti bo jasno tudi vse ostalo. Resen umetnik, čigar deta radi slab* tehniko ta površne lsvrSttve obiskovalci navadno prezro. Je Pran Zupaa. Meni Je tek aedostatkov žkl, ker drugače bi rasstavlje-nih 8 akvarelov (St. 128—1») prišlo do zaslužene veljave. To nbo i klikah najhujših gorostasitosti ne vidi, ampak ! samo občuduje, kako Je vse »naravno prc« ! prosio ta lepo‘ l? Ne bodimo mrienkosttak prisnajtno raje brej atruhu ta zavisti, Gaspari Ja pesnik. Njegove gosli so preproste i ta čKto po svoje ubrane, A on j9i poma la umt nanje zaigrati vse, kar občuti, ta ket se ne stli, da bi zaijrral več — ta tudi velik nmetntk. Ne morda velik zaradi ,.velikega** j temveč zaradi pristnega občutenja- Zato b* i našla njegova domača pesem o kolednik® 1 ta tapežkerjih zadovoljne poelulalce povsod, j kjer s* S« nista popolnoma zmežala pojm* i umetnost ta umetuičeuta. st« v. m__________________________ Dnevni vesti. Kdor 'i ankuje s« sam... Z nun o Je, da smo Slovenci ljudje, ki se kaj hitro asfeuiBramo. V Ameriki ae prekrsti naš človek iz Janeza v Johna, na Nem&em v Hansa, v Trstu v Gi-ovannija itd. Nemškemu človeku bi se to delo še oprostiti — drugače pa te s človekom — intettgentom Komaj par mesecev smo združeni a Srbi in Hrvati, pa ti Že done na ušesa razni uplH, saobračaji, unutarnje poslovi itd. itd. Cernu to? Sai smo vendar še Slovenci in slovnico tudi te imamo. Če bo šlo tako naprej, kmaiu ne bomo znali ne slovensko in n« srbohrvaško. Cankar bi se zjokal... Prestolonaslednik ta regent Aleksander pride dne 26. t. m. v Ljubljano. Izvedenec za gradbeno stroko. Okrožno sodišče v Mariboru Je postavilo cbi aut. civ. inženirja V Fi-drhel-a, družabnika Ivrdke »JugosL Inženirsko podjetje« v Mariboru, stalnim sodno zapriseženem izvedencem za gradbeno stroko. Produktivna zadruga Čevljarjev za SJoveuiio naznanja svojim članom prodajo usnja v nedelja dne 20. junija ob 9. uri dopoldne v skladišču. Sp. Šiška 30. k Veiike množine sukanca zapienie* J*6- F- P , ki Je iz preprostega hotelskega vratarja napredoval do verižnika prve klase, je te dni z avtomobilom pripeljal v Ljubljano velike množine sukanca in pavole v skupn; vrednosti 126.000 K. Na ve-rižniškern uradu so ga zaradi veriže-nJa obsodili na 300C K globe, dva tedna zapora in vse blago so mu naplenili. Hotelirjeva anekdota. Dobrodušni hotelir iz zelene Štajerske pride v Ljubljano ter si nakupi 30 zavojčkov finega turškega tobaka. »Prosim Vas. Ponesite mi tobak na glavni kolodvor,« se obme k nekemu znanemu potniku. Hotelir pride na kolodvor k vlaku ter vpraša znanega X-a: »Kje Je tobak.« »Oospodl Nesrečo imam. Sedaj-le so mi «a detektivi zaplenili.« Hotelir pa ni verjel znancu in ga Je ovadil policiji. Pojasnilo. Pred kratkim Je bil Bed poroto obsojen radi tatvine na avnici mesarski pomočnik Josip Avbelj, rodom iz Ljubljane, ki pa ni bfl aslužben pri »Vnovčevalnici«. Ugotavljamo, da obsojeni Avbelj ni identičen z Josipom Avbelj ml., doma iz Prevoj, ki je pošteno ki zvesto »lužil kot mesarski pomočnik pri »Vnovčevalnici«. Tatvine. Narodnemu poslancu Josipu Pogačniku }e bila 17. t. m. po Boči v Podnartu na Gorenjskem okradena dvojna konjska oprema v vrednosti 20.000 K. — Tekom nekaj »esecev Je bilo na Kranjskm izvršenih 6 velikih cerkvenih ropov, škoda znaša okolo 100.000 K. — Posest* »iku Ivanu Puchu v Oradaški atici le fcik) ukradeno 2000 K vredno, čmo-pleskano kolo. — Dr. Maksu Doboju ie bil na glavnem kolodvoru ukraden 600 K vreden dežnik. Kultura. Celje. Mestno gledališče priredi v soboto dne 19. t in. ob 8. uri zvečer delavsko predstavo »Hlapci«. Ker je igra zelo lepa, kakor sploh m Cankarjeva dala, pro-shno tem potom vse aafe : rij atelje in zna*. °e* d* Predstavo poartij v najobilnejšeta Številu. Pred predstavo bo pesnik Albrecht razložil pomen Igre, tako, da }o bt> vsak obiskovalec lahko razumel. — Predprodaj* vstopnic je v Konsuiraii prodajaln!, v strokovnem tajništvu ter pr: »upnikih. Ker J* | aanimank zelo vdfiko, pri, -ročamo ,T "ra • sodruBom in sodružicam, d« s! preskrbijo vstopnice pravočasno, sicer se Sun tahko pripeti, dt i ' ne mogli vsled razprodale dobiti prostore*. Iz stranke. Mesečna shoda se bosta vršila v nedeljo dne 20 junija c* 9. uri'dopoldne v dvorani Mahrove šole za usnjarje to ob 18. ari za podružnico čevljarjev t Ljubljani. Seja podružnice stavbinskih delavcev v Ljubljani se bo vršila v nedeljo dne 20. t. ra. ob 9. dopoldne v društvenih prostorih. — Odbor. Zaupniki! AK veste, da Je eno izmed najvažnejših del to, da širite »Naprej« med delavstvom? (5) Večja razstava Gasparijevih del, ki Jih ■»ra biti pri njegovi znani pridno«! ie prt-•ejšnje števtlo, M nam odkrita marsikaj. Spo-suati bi, aajema svojo umetno« h Istfli virov kakor vsi pravi um^in * gpuu-Vanju 1» pravega razumevanja, ta pokazalo M se, da napreduje moi kljub »rokodelski marljivosti", ker ta danes zaničevana čednost mi resničnih umetnikov nikati ramo ovirata. V tem oziru ga tahko vsak poeue-ina, pred navadnim »ponarejanjem** p« p*, gori Kar Je prt Gaspari* pristno, se sproženi drugemu tahko v narodno primojda-lovstva! Obrnimo se sedal k bratoma A. Kr«8 ti t. Kralj in tu) ustrašimo se preveč. NI ravno toko huda Kar niso porušili gotskih cerkva pri nas Turki, Jft J« podrl ali prezidal narod sam, kot ae tista mračna misi&a njegovi to prftagia. Zato smo lahko brea ** •* **sdl te vrsta »umetnost" na **«k Uril ne bo udomačila, In da bo etape-™>ent končal sa aas brez škode. Za oh« **®toHca najbrž tudi, ker sta še mlada, ta 1* bo prej ali slej prirojen okus te ta-* Z£ sedaj tako skrbno skrivata za raaao navlako, pr peljal na pravo pot To ^•simo n. pr. pet Jellh it M,' (M M bfl« hčca bronca!) 48,44, BO, M, J4 ta 60 kjer *Vogb vrltn nfrakor nista mogla utnjttl — (Vesti LDU.) ZA LRADN1ŠTVO NIMA JO NIČESAR. Btlj?rad. 16. Danes je sprejel v posebni avdienci ministrski predsednik dr. Vesnič deputacijo uradniških organizacij. Clan deputacije Je Po avdijenci izpovedal, da Je ministrski predsednik dr. Vesnič izjavil, da ima sedanja vlada določen program, ki ga bo tudi izvršila. Na žalost se uradniško vprašanje v programu tega koncentracijskega kabineta ne nahaja, vsled česar tudi ničesar konkretnega ne more obljubiti. ZaradJ t*ga se mora uradniško vprašanje predložiti vsem parlamentarnim klubom, nakar bi se ga mostk> spraviti pred ministrski svet, odnosno pred parlament. Ministrski predsednik Je izlavil, da bo v tem primeru najtoplejše zagovarjal rešitev uradniškega vprašanja. Član delegacije uradniških organizacij je izjavil, da je minister za promet interveniral pri finančnem ministru, ker Je ministrstvo za finance krivo tolmačilo sklep ministrskega sveta, da se uradnikom izplačalo 25 odstotni poviški na vse njihove dohodke in ne samo na dodatke dravinjskih doklad. BOJI V ALBANIJI. Belgrad, 16. Iz Skadra poročajo, da se je pred dnevi pričela okoli V a* Jone rtsna borba proti Italijanom, ki ie vedno traja. Toski so zavzeli položaje nad mestom, vsled česar se je genaral Viacentini s svojim štabom umaknil na otok pred VaJono. Tri Italijanske vojne ladje obsrteljujejo izgubljene pozicije. Trdi se, da so izgubili Italijani več stotin mrtvih. Albanci pa da so ujeli 132 častnikov, 1500 vojakov ki zaplenili sedem topov, 36 strojnic, nekoliko avtomobilov in vejiko število municije. GIOLITTIJEVA IZJAVA. Rim, 17. Oiolitti je sprejel zastopnika »Agence Ilavas«. in mu zatrjeval, da je Italija prijateljica Francij, kakor je Francija prijateljica Italije. Ministrski predsednik ;,e opozoril na 1. avgust 1914, ko se je mudil v Parizu ta se požnrii izjaviti nevtralnost Italije, kar seveda Franciji Bi škodovalo. Giolittl je ugovarjal da je bila pogodba trozveze leta 1913. obnovljena v ofenzivnem smislu in je dodal, da te btta pogodba obnovljena, ne da bi se izpremenila kaka beseda; on da Je sicer poizkušal doaeči epremembo, toda na ko rist Italije. Zavezniki Italije pa te iz-premembe mso sprejeli. Oiolitti je naposled omenil težkoče sedanjega položaja in pripomnil: Vem, da sem prevzel prav težko nalogo, storil bom pa vse najbolje, kar bc mogoče. Kadar se bosta nehala samega sebe sramovati, se Ja bomo tudi mi veselili ki poza£3 vse »grehe ta aiočtae". Takrat bomo prav •posneli, Jrteri Is močnejši Za zdaj se »8 F. Kralj. leto se lahko reče kiparki V. Kosu, U se Se sajrledai pri Metznerja ali kdo ve kje v aeke afektirane geste, ta zato še to naiei tega sebe ta svojih velikih zmožnosti. Slikar T. Klemenčič ima 5, L Čargo X S ta P. Unstiučač 2 stvari. So cektera boljša, uektera šibkejša deta, a pr* značilna, da M utemeljevala obiirnejto •odbo. S taca, kar nam kažejo Ivan ZajM, Atoca Zupanc ta P. Žmhek »e pa slovenska motnost to pot ni nič obogatila. Na znano trditev nekega krKika so daB aaflf umetnik! k Javen odgovor, s kterln ae vsak pamet« človek »trtaja. A dvomim, ds !•« bo zdelo komu prav, bt J« Lojg? De. \kw zato ur/jdaiil svoja deii* iz razstave. T^iteegs razburjenja tista kritflra m bita vr«>dna. ta sklepna berota? % Je zaenkrat kratka. Obiskujte razstavo ta proučujte Jot Tisti, ki imate denar, ta pozabite tudi kupovati ali naročevati 1 O umetnosti v obfle pa o priliki več. Se bo deta nrodništvo kaj prostora na raapotago. _____________H A P K E J. POLOŽAJ V NEMŠKI AVSTRIJI. Dosedanja vlada ima nalogo, du vodi dt Javne posle dalje dotlej, dokler se ne sestavi nove vlade, t j. dokler se ne izvrše nove državnozborske volitve Renner torej ostane do volitev državni kancelar. Pooblaščen le od glavnega odbora parlamenta, da nemudoma izdela en zakon za razpust sedanjega parlamenta, drugega pa za lazpis novih volitev. Parlament sam bo moral, predno se razide, rešili še mnogo zakonov: tako zakon o oddaji imetja, ustavo, važne iustične reforme itd Da se izvrše nove volitve, bo trajalo ie dva do tri mesece. BOJKOT MADŽARSKE. Dunaj, 17. »Abendc objavlja1 Določbe avstrijskih železničarjev za izvedbo bojkota proti Madžarski glede prometa osebnih vlakov z Madžarskega in na Madžarsko, kakor tudi glede prometa brzovlakov. ostanejo začasno veljavne »Abend« poroča nadalje, da so organizacije poštnih m brzojavnih državnih nameščencev, pridružene komisiji strokovnih organizacij sklenile, da dne 19. t. m. °Pol* noči popolnoma ustavijo pisemski, paketni, brzojavni in radiotelegrafski promet x Maožarsko in na Madžarsko. Izvzete so same pošiljat ve namenjene ententnim misijam. MADŽARI UVAJAJO BATINE ZA VERIŽN1KE IN ODERUHE. Budimpešta, 15. K zakonskemu načrtu glede odredb Proti navijanju cen je naglašal Justični minister potrebo neizprosnega kaznovanja za vsako navijanje cen. Kar se tiče kaznovanja, :e po njegovem mnenju najboljša kazen ta, da država položi svojo roko na premo Ženje, pridobljeno z navijanjem cen. Minister priporoča na] se predlog sprejme in predloži potem zakonski načrt, po katerem se sodišča pooblaščajo v svrho primernega kaznovanja gotovih dejanj in za strašilen zgled obsoditi kiivce tudi na batine Dovoljenih te 25 batin, najmanj pa 10, pri mladostnih osebah 5. ako se z ozirom na Življenske razmere obtoženca kakor tudi t «zirom na zakrknjenost, sirovo nasilnost ali neusmiljenosti glede kjteresov drugih, namen kazni ne moie doseči i drugimi sredstvi Te določbe vejjsfa samo za eno !eto ic se potem same po sebi razveljavijo. Kazen z batinami se sme uporabljati samo pri moških, pri teh pa tud! kot disciplinam j sredstvo med zaporom. ZA PLEBISCIT V TEfclNV Praga, 16. Semkal je danes dospela deputacija šlezijskih Poljakov in Nemcev ter imela posvetovanje z zastopniki vseh strank, katere ie nujno prosrla, da naj izjava poslanske zbornice glede tešinskega vprašanja izzveni v i>eremtorično zahteva da se mora zvesti plebiscit KRIZA V NEMČIJI. Berlin, 17. Doslej dr. Mayer, ki Je namenjen za bodočega državnega predsednika, ni odgovoril. Pričakujejo, da bo vladna kriza danes rešena. — vKieuzzeitung« se z najostrejšimi besedami obrača proti vladi, ki bi jo sestavila sredina, in izjavlja, da bi se nemška nacijonalna stranka brezobzirno borila zoper njo. — »Vor-w&rts« priobčuje nastopno v parla mentarskih krogih razširjajočo se ministrsko listo: Državno predsedstvo dr. Mayer. notranji posB Koch, zunanji posli Nostitz, bivši saksonski poslanik na Dunaju, gospodarstvo Miedfeld. finance dr. \Virth, zaklad Siemens, javna dela Stegerwald, promet OrSner, državna hramba Oessler, pravosodje dr. Hehue. BerKn. 17. •Berimer Tag«blatu poroča: Opofldne sta šla predsednika Fehrenbach in dr. Trimborn k državnemu predsedniku, da bi razmo trivaU novi položaj Državni predsednik je naročil rehrenbachu, da sestavi kabinet. Fehrenbach je oredlog sprejel in stopil v poslopju državne zbornice takoj v suk z vodilnimi osebami demokratske strssks. FRANCOSKA SENATNA KOMISIJA. Pariz, 17. Senatna komisija je sklenila, predložiti ministrskemu predsedniku lEpremaijevaine predloge besedila angleško - francoskega dogovora glede ozemlja nekdanje turške dtžave. Nadslje se je komisija pečala a določitvi vsote nemške odškodnine In z angleško-franevski-mi pogajanji, ki se bodo v kratkem vrSila o tem vprašanju. V debati se ie ugotovila potreba medzavezni-škega ali mednarodnega posoiila. Prvi obrok tega posojila na] se porabi za opustošene nokrafhie m za iistanovUene ipeeljaine fonde. Ostal’ obroki naj bi se f gotovimi pogoji uporabljali za gospodarsko vzpostavitev Nemčije. MEDNARODNO SODlSčE. Pariz, 16. »Chicago Tribune« Javlja : Danes je v Haagu prvi razgovor komisije, ki je pooblaščena, da vpo-stavi mednarodno sodišče Burgeois se udeleži konference v petek. Od tedaj naprej pa ga bo zastopal pariški vseučiliški profesor Bradelle. List meni, da pomeni ustanovitev mednarodnega sodišča prvi korak k temu, da sl zveza narodov pridobi svetoven pomen, kakor je to bilo prvotno nameravano KRIZA NA POLJSKEM. Berlin, 17. »Deutsche Allgemeine Zeftung« javlja iz Varšave, da Je državni predsdnik Pilsudski dosedanjemu ministrskemu predsedniku Skulskemu poveril sestavo novega kabineia. RU8KO-POL1SKO BOJIŠČE. Moskva. 17. Frontno poročilo: Ob gornji Berezini so osvojile naše čete nekoliko krajev in zaplenile 4 strojnice. Pri Korostvnu zasledujemo sovražnika. Pri Zmer\nki se sovražnik umika. SOVJETSKA RUSIJA IN PERZ1J4. London, 17. Lord Cursun je na znanll svetu zveze narodov, da Je stopila moskovska vlada s perzijskim ministrstvom za zunanie zade* ve v direktno zvezo in da je obljubila, da umakne rdeče čete iz Perzije. Svet zveze narodov bo torej počakal nadaljnjega razvoja dogodkov v Perziji. PROTI IZSELJEVANJU V AMERIKO. Washington, 17. Iz Montrala javljajo, da Je delavska federacija. Id zboruje v Montrealu, sklenila, zahtevati, naj kongres prepove Izselitev japonskih in drimih azijskih delavcev v Ameriko. Iz Slovenije. Zabukovica. Dopis Jz vrst brezposelnih slovenskih rudarjev. Dobivamo, pa tudi ae dobivamo brezposelno podporo. Čakamo, da vendar enkrat ie najdemo kak prazen kotiček. Kvalificirani rudarji te delo v rudniku ni naš postranski, temveč edini zaslužek! Na obratno vodstvo rednika v Zaba-Icovicl prihajajo vedno rudarji, U so ie po par mesecev brw posta, izpraševat po de-luivUi odgovor Je vedno isti: »Ni prostora!« Poglejmo, kaj Je temu vzrok! V okolici omenjenega rudnika stanujejo kmetje — uboint in premožni Marsikateri od tek ima 20 tK 80 (eden celo če« 100 oralov semlje. Vprašamo: So-11 ti kmetje, ozirou njih sinovi, potrebni, da delajo v rudniku? Po večini ne. Delat v rudnike gredo največkrat iz povsem drugih vzrokov. Navedemo tu le ne primeri — Rudar#, Id oboi e, dobivajo M prvih sedem dni dnevno bolniško podporo v isti visočini, kolikor zna ' dnevna minimalna plača. K tej podpori pride še dnevna podpora bratovske sklaunice, tako da znala skupna bolniška podpora reč kakor k dnevna minimalna plača rudarja, U dela. — To uvedbo izrabljajo ponajve; kmetski tonov!. Delajo nekaj dni, potem ae pa Javflc »bolnim«. V tem časa opravljajo doma kme-tiška dela ta dobivajo bolniško podporo. Ko preteče sedem dni, se zopet javijo »zdravi« ta delajo zopet 3 do 6 dni. To se vedno ta vedno potnvlja. Drugič je tem kmetom rudarjem tudi do tega, da dobivajo aproviza-cUo iz rudniškega skladišč:! po znižanih cenah za celo svojo družino. Ootovi krogi jadt kujejo, da se premoga premalo producira. Ml pa vprašamo: Ali imajr takšni kmetje »rudarji« sploh kak interes na višji produkciji premoga? Prepričati sme, da ne! Nji? zadostuje njih minimalna plača ta ugodnosti, id Jft Jhn nudi delo v rudniku. Poleg tega ac ti kmetje ko} »radarji« seveda oproščeni vojaščine. — Obračamo sc aa merodafn kroge, da iakoj urede žalostne razmere vsaj v toliko, da bodo rudarji po poklicu prii do deta In da se Jtn ne bo treba potikati stradajočimi družinami po sreta. Nam ni do brezposelnih podpor, katerft v najpogo-stejših slučajih niti ne dobimo, mi hočemo delati in se z delom preiiviti. Zato zahtevamo. da se odpusttjo ta ; >dntkov vat tisti, ki Jim Je delo v rudnikih le postranski za> atuiek ta Jim Je te za razne ugodnosti Na b}& mesta naj pridejo v dete radarji, t so po raznih vabilih kapitalističnega časopisja prišli iz Nemčije in drugih deiel v Jugoslavijo Iskat si zaslužka, katerega jhn sedaj ne morete, oziroma nočete preskrbeti. Ce rabite m kvalificirane rudarje, nam preskrbite zaslužek, če ?a to ni mogoče, nas pošljite na svoj« stroške nazaj, odkoder ste Bas zvabili v »milo« domovino. V tujih kra-Jth nismo stradali; ta to tudi pH nas ne M bilo treba, 8e M sc merodajni krogi mata boij zanimali za to vprašanje. Upamo, da ka bo prometni minister, oziroma minister za šume in rude sa našo eksistenco zanimal In vzel to vprašanje energifao v pretreal V Savinjski dolini nar. r mnogo brezposel-nft rudarjev a družinami. Gr« nata saki ___________________________________ gtraa i. slabo. Brez vsake podpore smo In odvis«! zgolj od sorodnikov In starišev, da se mn« remo preiiveti! Obrnili smo se Jte prav mnogi do državne posredovalnice sa dalo, ki pa nam J« odgovorila, da, kadar se na« bo rabilo, bomo že obveščeni. DoaedaJ Ul vedno čakamo zaman, z brezposelnimi podporami pa se ne more niti živeti, niti umreti. Zagorja ob Savi. V zadnji številki od 11. Junija t L prinaša ,J?dečl prapor** po« ročilo, o zagorskem shodu. Poročilo je tak« smešno kot zlagano. Prvič se Je „komuniat* Makuc s svojimi izvajanji precej blamiral, ker ni v vsem svojem govoru vedel povedati inčesar drugega kakor kako so jo zavozili Jcomunlsti" s arvojo taktiko, pri zadnji železničarski in rudarski stavki O kakšnih plačah v Srbiji ali kje drugje sploh ni govoril; to pripoveduje sedaj samo v poročilu. Povedati mu moramo, da so plače vi Bosni velito alabejše ko v Sloveniji ki da Je nehala stavka \ Srba v Kostalacu tak« nesrečno kot ona, ki so Jo vodHI komunisti v Sloveniji To pa seveda zaradi tega, ker so tisti menda ravnotako mak) zreU za vodstvo stavke kakor Makuc sam. Seveda skuša tudi v poročilu pripovedovati, da se Je cel shod strinjal z njegovimi frazamL AH res Je le, da Je shod po pojasnilu sodrtiga Cobala, na kakšni podlagi se Je mogoče njo« dlnttl i radarji Srbije, Boane ta Hrvaške, enoglasno sprejel to pojasnilo na znanje. — »Komuntatl** ta Makuc sam pa naj vzame}« na znanje, da z načrtom, kakšno naj bo uj** dinjenje, ki ga Je predložila Unija rudarjev v Brodu, katero so tam zastopali CobaV Krušlč ta Valenčak, odobravajo poleg vsafe' pametnih slovenskih strokovno organteira« nih delavcev tudi komnistfčni voditelji na Hrvaškem, ker imajo več soM v glavi kot pa slovenski Makuci ta Lem e tl Končno naj bodo ..komunisti4* prepriČMd, da bodo najbrž« hodili še sami proattl odžagano veja, d« Jih reši t* njihove poiotnjje tako kot s« že storili pri zadnji stavki, Se bodo poehiialt take ljudi Ne očitam tega nikomur, toda opozoriti moram radarsko delavstvo na tat ^a e« ne da napeljati sobezdafiem, ki ne bhh rejo prevset! nikakršne odgovornosti ta t« twH ne fintOo, kakor so dofcazalL Rudarji n« amejo biti Igrača, s katerimi (Majo s« osebe, ki naprtijo delavstvu pretežka irtve, ne de W delavstvo Imelo uspeh. Od« govarjam Van sedaj prvi« ta zadnjič. bt*w» akajte kolikor hočeta, meni prav nK mi škodujete, pač pa delavatvn; ostanita tonf adravi in aabavijajte ta govorite neraaatta« dalje, svobodo vami — Meftflor CobnL ŠPORT IN TURI8TIKA. Nogometna tekma med kombi&Š* ranim moštvom §. K. Ilirije tolfŠ, Svobodo Ljubljana se bo vr$9a v n«* deljo, dna 20. t. m. ob poj 19 utrl na prostora ». K. Ilirije pred državnim kolodvorom. Ker isrra »Svoboda* prvič proti izvežbanemu moltva »Ilirije«, upamo, da bode tara naj>eta. Ob skrajno slabem vremena ie igra ne bo vriila. Vstopnina Je* sto|i$če po 2 K, sedeti po 5 K. Triglavske koče SPD. L Tri« Klavski Dom, Staničeva koča, Alakv fajidrova koča. Vodnikova koča ka* kor tudi koča pri Triglavskih jezeri* •e »tvorilo dne 27. t m. Vsled slabega vremena, ki je aapoanflo tras« športe v Kočo pri Triglavskih Jezerih, le-ta koča ne bo otvorjena vže 15. t m. t- kakor se Je nameravala — temveč obenem * drugimi dne 27. i m. Edini finetrovanl tednik v Sloveniji ba sedaj izaMi športni list »Šport«. Prinašal bo točno ta redno aktuelna slike o aportnA tekmah, o dragih športnih prireditvah, o tu-rlstfld itd. Kdor ga hoče, naj po dopisnici sporoči Športni Zvezi Ljubljana, Čopova nllca 19/11, da se mu po Oje Hst na ogled. Eno leto v narodnem predstavništvu v Bel- gra fa Izfila le knjtžka pod tem oagJfr vont, (t! opisuje delovanje nastopal* kov naie stranke prvo leto v narod* sem predstavništvu. Cena knjižici, ki Jasao očrta delo i*a$ib parfamoO' tar^ev te le Izrazit protest proti klerikalnim h drugim obrekovanjem naših parlamentarcev, J* K kron. —. Naroča se v uprav! »Naoreja« a}| v, tajništva JFSDS, ! jtihljana. ^elenbnr* *rova tinca 6, IJ. nadstropje Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odnovornl urednik: Jak. Vehovec, Sta preveč občattilvj xa trak? Vsakovrstne bolečine se tafec pojavljajo? Slabost? Oj kako tiblaiuJek) bolečine ki utruiaJo tel masaže s Fellerjevim pravim Elzai* fiuidoml I dvojna tih aU 2 veliki Upa, eflalni »tekknld 36 kron. Potrebovali bi odvajajoče, Želo« dec okrepčil?oče sredstvo? PoslužH« se ie Fellerievih pravih Elza - krose« ijic; 6 šfcatljic 18 kron. Omot in poit* n?na oosebei. a nelcenele. Engee V. Fellcr. Stnblre doola, Elza ti« Itev, (Hrvi tekoJ, ff OZIRIS BE@GU&® prodaja samo na veliko in za gotov denar: kemlkalfle, ===== Kosmalika št« 17 ’f (ku(a OusSsr) droge in ostale potrebščine. EaaaBMBBreacaasMBKBcgsft Taasskz letnik 1017 ln 1918 naravnost od vinogradnikov kupljeno, se toči v restavraciji P.L in inozemska mesta. POSPESUJE: industrijo tet uvoi in iaros. InL telefon it. 146. Rogaška Slatina Najboljša mineralna voda Tempel vrelec, namizna voda Styria vrelec, medi-cinalna voda Donatski vrelec, medicinalna voda najmočnejše vrste :: : Zaatopatvo v vseh vetjih mestih in krajih. Dobiva m v vseh prodajalnah is restavracijah. HU DAJE: MimLJSra Militi BOI slutbui. Angleško sukno LLl elegantni vzorci ca gospode; kakor aa modne, Športne, žaketne in smoking obleke. Odpuščeni vojaki, invalidi, vmivši se vjetniki (Slovenci), delavci in železničarji snaten popust. Prva kranjska razpošiljalna Schwab & Bizjak Dvorni trg 3 1 JURI JANA Dvomi trg 8 Lastni modni ateile! *J iz kavčuka v Ciril Sitar, UUBUANA v?' ^e»ra IHartia Tliar, Tovarniška sei«§a = Murina =ui»apirla Saienburaova utica.j;: m razglednic {*} ^ m ” . -S 6 3 e * ** »s a g g^-§-S ■8 S 5 n *' ¥ * > -*JKl s ■°JS3 o « O -5 Su &_ 3 £ & e *■§ > * eS~S - I mmmmm padca tsje valite izvrstna angleška bane fraka Italijanske Podpisana Ivanka Kovač preklicujem in obžalujem, kar sem žaljivega govorila o g. Karolu Prepeluhu. Izjavljam, da za te govorice nisem imela nikakega povoda, i Ljubljana, dne 14 junija 1920. Ivanka Kovač. lS^rno šoferja za na Koroško. Plaža po dogovoru, Zglasiti se je osebno v pisarni centrale Koroške gospodarske družbe v Ljubljani, skladišče Balkan. Hstete oMuafi svoja lepeto? Kolute imeti tatu Mn Mo kožo? lafete soMii pesjazaliet iti iinrm? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, 111 JjjlLu vi kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidanil 1 lonček 9 K, št.III.mGčnejševrste 12K K temu Fellerjevo najfinejše liiljanovotnlečno milo 16K Hočete isti lepe. ifi» lase? pomada za rast las doseže bujne lase! Žapreči prhaj, prerano osivenie, Za-brani plešo! 1 lonček 9 K, št. IH. 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 vin. in 3 K. lip te kurja aiesa? JSSt ristovaki obliž učinkuje urez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih žuljev! Fellerjeva prava Elza Tannochifls' Nobene trd? kože! Mala škatljca 4 K, velika škatlja 6 K. 7nlHn en bni? Fellerjeve Elza umivahie pa-LcllIE uC Ruji stilje(Kolonjskavoda) 1 škatlja 7 K. Feilcrjev umivalni prašek proti potenju 1 škatlja 6 K. Fellerjtv mentolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 škatljlca 4 K. Feller-jev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijalni 36 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr Kluger, bel, roza in rumen, IT'' f: a / Raster m 1 velika škatlja Močna Francovka v steklenicama po S K in 22 K. Omot in poštnina posebej a najceneje Euseit V. Felier, ljekamai, Stubica Banja, Elzatra !t.252 MU). Poštni čekovni račun št. 10.582. Telefon interurban št 178, kolesna pnevmatika gladka in gorska v ceni matu ifana. J. GOREČ Gosposvetska e. 14. ,ALKO j veletrgovina žganja, dražba z o. *• Ljubljana, Kolizej. Opozorimo naše ccnj. odjemaice, da ne bodemo toliko časa razpošiljali cenikov, dokler traja prepoved na žganje. Pri porabi prosimo, da na« počastite z Vallmi cen), naročili in Vas zagotavljamo, da bodete pri nas dobro blago najcenejže kupili. KomBmis initii la Liitliaii Iti okolico sprejema v svojem hranilnem oddelku hranilne vloge ir- 4 in jih obrestuje po čistih 01 10. Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo aneeke i* te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4 1| 0| 2 lO. Bovlhrainovrat-«•*» dvokoles s najbotjio pnevmatiko, posebej plašče, zraCna Čreva In vsakovrstni «£ell *a dvokolesa In rasne stroje. — Vzamejo s« tudi stara dvokolesa in stroji v račun. 623 f. L mina i faznimi strnil LJUBLJANA, Stari trg 28 Kupim vsako množino!Ih cinka »svinca lin po najvl5JSh cenah. I ^ ;N. Ussar, kleparnics. ; Maribor, SehilSarJeva ulka IT.; Za varnost hranilnih vlog jais «! blagovna saloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad S milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deleinl in dr. Vloge sprejemajo in izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki so: 12. Radovljica. 13. Kranjska Gor«. 14. Mojstrana. 16. Celje. 16. Šoštanj. 17. OuStanj, KoroJko. 18. Prevalje, , 19. Mežica, , 20. črna 1.. ■ 81. Cm« EU » 83. Maribor, 23. Utija Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah aM pa osrednja pisarna Konzumnega društva ta Ljubljano in okolico, ki le v Ljubljani, Sp« Slika, Kolcdlvorske cesta 208. Pisma naj se pob.tja pod nas om: Ljubljana, poStnl predal IS. Društvo Ima na razpolago poltne potekle© s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljad tudi naravnost v osrednjo blagajno. Sodrugi! Zadružni -<£i l Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico! & BHVPBK 1. V Spodnji SiSki v Ljubljani. 2. Nu Glincah pri Ljubljani. 3. V Ljubljani, Bohoričeva nL 4. V Ljubljani, Sodna nllea. 8. V Ljubljani, Krakovski nasip «. Rožna dolina (obč. Vič). 7. V Trf.iču na Gorenjskem. 8. Na Savi (obi. Jesenice) M Gorenjskem. 9. Na Jesenicah (pri Ferjanu). 10. Koroška Bela-Javoroik. 11. Borovnic«. 24. St. Lovrenc na Pohoijn. 16. Kamnik. S6. Pragersko. 27. Križe pri Tržita-K. Sv. Ana pri Tržiču. ■M. Gorje pri Bledu. SO. Store pri Celju. 81. Fala nad Maribor*« #2. Ruše nad Mariborom. J3. Pliberk, Koroško. S4. Rogaška Slatina. 85. Radeče-Zidanmoet, IS Mariborska eskomptna banka, Maribor, —m Tegetthoffova ulica 11 —.....—---- Podružnici: MURSKA SOBOTA in V E l! K O V E C prevzema denarne v \ o £ e in iz vršwje vsakovrstne bančne posle - - pod neugodnejšimi pogoU. -j* jpM»a'.• ifi i ■ i i "Tisk .UčUcliake tlškarne“’v“Ljubljani.