rvsnuna plačana v gotovinL
Leto XV., štev. 277
Ljubljana, sobota L decembra 1934
Cena Z.— Din
Cipra vništvo: L.jubijana Knafljeva ulica a — Telelon St. 3122, 3123, 8124, 3125. 3126 Lnseratni oddeleit: LijuDljana, Selen-burgova ui 0. — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St 11. — Telelon St 2455 E^Jdružnlca Celje; Kocenova ulica St.
2. - Telefon St 190 ftačunl pn poŠt ček zavodih: Ljub-tjana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St 105.241
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
(JredniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St. 2440. Celje, Str^ssmayerjeva ulica St. 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu.
Prvi december
Današnji praznik ujedinjenja obhajani) v docela izjemnih okoliščinah. Okoli njega so se zgostili dogodki, ki so po značaju in daljnosežnosti edinstveni v teh šestnajstih letih, odkar imamo jugoslovensko državo.
Predvsem se moramo tega dne, ki je simbolično povezan z edino realno in čvrsto podlago naše narodne svobode — z državnim in narodnim edinstvom — z bridko bolestjo spominjati Njega, ki je bil poosebljenje našega ujedinjenja. Kralja Ujedinitelja, o katerem pravi pesnik, da je »nesmrtni Duh, ki nam čuva z višav naše zemlje mejnike«. Praznik ujedinjenja ostane za vedno praznik Ujedinitelja: delo in oseba sta se s tragično smrtjo v Marseilleu zlila v eno, postale nerazdružna enota, kakor če se elementi združijo v kamen kremenec. In na tem kamnu, na tej skali bo čvrsto stal v veke hram naše svobode.
Poleg bridkosti, ki jo vzbuja spomin na kralja Ujedinitelja, se danes z vso resnostjo zavedamo pomena mogočne tožbe, s katero je Jugoslavija pravkar stopila pred najvišji meddržavni in mednarodni forum. Pravimo: Jugoslavija, ne jugoslovenska vlada. Zakaj le redkokdaj je ves narod s toliko odločnostjo, da, s tolikim fanatizmom s svojo vlado, kakor je v tem primeru. Dokazi, ki jih je naša vlada zbrala proti Madžarski in ki osvetljujejo kakor z žarometom še nedavno temno ozadje marsejskega zločina, so tako jasni in prepričevalni, da z neodoljivo silo obvezujejo slehernega jugoslovenskega državljana.
Ni ga v vsej Evropi naroda, ki bi mogel ostati popolnoma predan v božjo voljo ob dogodkih, ki mu režejo v meso in kri. Spontana, z ogorčenjem prežeta žalost in veličastni mir, s katerim je ves jugoslovenski narod sprejel na sebe težko preizkušnjo iz Marseiliea, sta navdala vso Evropo z občudovanjem. A prav tako mora vsa miroljubna Evropa primati moralno upravičenost naše tožbe in se solidarizirati z našo zahtevo, da naj se prepreči banditstvo v evropski politiki, pa naj si nadeva to ali ono krinko.
Po vsem, kar je spravila na dan preiskava marsejskega zločina in kar je bilo v širokih obrisih znano že prej. je jasno ko beli dan, da je marsejski zločin dozorel kot krvav, strahoten sad na drevesu revizionizma, ki so ga pridno gojili in zalivali na Madžarskem in drugod. Temu revizionizmu ne gre za nič drugega nego za razkosanje celih držav in za obnovitev še hujših in stra-hotnejših narodnostnih krivic, nego so obstajale pred letom osemnajstim. V Marseilleu so zarotniki zoper evropski mir in današnje stanje v srednji in juž-no-vzhodni Evropi preko plačanih ban-ditov sprožili streie, o katerih so mislili, da jih približajo njihovemu blaznemu cilju.
Mnogo tega so hoteli zadeti: ne samo osebo Viteškega kralja, ki ga je privedla na tla zavezniške Francije težnja po novi utrditvi evropskega miru, marveč tudi naše ujedinjenje, srčno žilo naše narodne države, pa Malo antanto in druge bariere, ki danes ovirajo »restavracijo« predvojnega stanja, o kateri sanjarijo nekateri politični krogi. Krogle so res zadele fizično osebo našega kralja, a niso zadele njegovega duhovnega lika, ki je bolj kakor kdaj prej zaživel v srcih štirinajstih milijonov Jugoslove-nov. Prav tako niso zadele ujedinjenja, marveč so ga še bolj utrdite. Zares bi bili. narod brez časti in razuma, če se ne bi ob teh razkritjih zavedli, kaj nam pripravljajo nekateri naši sosedje za primer, da bi bili slabi na znotraj in na zunaj. Mogoče je biti v opoziciji nasproti katerikoli vladi. Ni pa mogoče, dokler živi narod in dokler ima ta narod: državo, ki jo je sam proglasil za svojo, biti v opoziciji nasproti samemu obstoju te države, nje integritete in ne-zavisnosti. Pokazalo se je, da ima naš narod približno toliko jadnih izmečkov, ki brez časti prodajajo tujcu narodno zemljo in se za Judeževe groše vdinjajo sovražnim interesom, kolikor jih je zunaj v banditskih organizacijah. V vseh ostalih državljanih, pa najsi sicer zastopajo to ali ono stališče, se je še bolj močno vzbudil narodni in državljanski ponos, ki je v milijonih zvestih državljanov vzplamtel v plamen, kakor ga nismo videli od ujedinjenja dalje.
Nedvomno ostane žalostna, vendar pa stvarna zasluga zaščitnikov in organizatorjev marsejskega zločina, da se je pokazalo vnovič in tokrat vprav kričeče, kaj bi čakalo razjedinjene Jugoslo-vene in na čigave mline je napeljana voda vsake politike, ki ne stoji brezkompromisno in neomajno na državniškem aktu z dne 1. decembra 1918. Atentat v Marseilleu je bil obenem ognjena preizkušnja našega ujedinjenja. In to preizkušnjo smo prestali odlično, na očitno žalost onih. ki so svoj pohlep po tuji zemlji združevali z lažmi peščice izdajalcev Pavelic-Perčecevega kova ali s spletkami propadajočih bivših c. kr. ekscelenc, špijonov in policajev, ki so se znašli z raznih vetrov okoli pregnanih Habsburžanov.
Skozi vse negotovosti in zmede časa jasno žari zvezda, ki je vodila vekove najboljše sinove slovanskega juga in ki
Kdaj bo razprava o naši pritožbi
Jugoslovenska spomenica je na sebe osredotočila vse zanimanje in potisnila v ozadje vse druge probleme, tudi saarski plebiscit — Kljub temu bo meritorna razprava najbrž še le v januarju, kakor je bilo prvotno določeno
Ženeva, 30. novembra, č. V ženevskih krogih že z največjim zanimanjem pričakujejo izrednega zasedanja sveta Društva narodov, ki se prične 5. decembra. Po dosedanjih določbah je kot prva točka na dnevnem redu saarsko vprašanje. Vendar pa je spričo silnega vtisa, ki ga je napravila jugoslovenska pritožba proti Madžarski, stopil saarski problem skoro povsem v ozadje. Člani sveta Društva narodov kažejo izredno veliko zanimanje za razpravo o jugoslovenski pritožbi. Zlasti jih zanimajo dokazi, ki jih je podala jugoslovenska vlada o krivdi Madžarske zaradi celokupnega delovanja teroristov, posebno pa še zaradi marsejskega atentata,
Kakor splošno sodijo, bo prevzel predsedstvo sveta Društva narodov za časa razprave o jugoslovenski pritožbi portugalski delegat Vasconzeflos, ki je znan kot jzredino dober poznavalec poslovnika in statutov Druištva narodov in ki velja tudi kot diplomat, ki zlahka ne podleže vplivom. Zaradi tega sodijo, da bo pod njegovim vodstvom razprava o de lika trne m vprašanju glede odgovornosti za marsejski atentat na višku. O zadoščenju, ki naj ga dobi Jugoslavija, si ženevski krogi še niso na jasnem.
Ravno tako si odločilni činitelji Društva narodov še tudi niso na jasnem o tem, kdaj naj se vrši meritorna razprava o pritožbi Jugoslavije. Kaikor znano, je Jugoslavija prvotno zahtevala takojšnjo razpravo, po želji Anglije in Francije pa je pristala na to, da se njena pritožba postavi šele na dnevni red januarskega zasedanja sveta DN. Anglija in Francija sta to svetovali, ker sta se bali, da bi morebitna napetost, ki bi mogla nastati ob priliki razprave o jugoslovenski pritožbi, motila in ovirala objektivno razpravo o saarsikem plebiscitu. Tudi sta mnenja, da se bo do januarja vsaj malo že polegla nervoznost, ki je zajela vso evropsko javnost po marsejiskem zločinu, in da bodo potem tudi v Ženevi lahko mirneje sodi® o tako usodni stvari, kakršno predstavlja jugoslovenska obtožba in pritožba.
Situacija pa se ie spremenila, ko je Madžarska prišla s svojim predlogom, naj se razprava vrši takoj in je predlog podprla tudi Italija. Iz krogov jugoslovenske delegacije izjavljajo, da Jugoslavija ne le nima ničesar proti temu, marveč ji je celo ljubo, saj je tudi sama stavila enako zahtevo in je pristaia na razpravo v januarju le na izrecno željo drugih čini tel je v.
Kljub temu položaju je splošno mnenje, da bo ostalo pri dosedanjih dispozicijah. Naglasa se, da vzroki, ki so pripravili Anglijo in Francijo do intervencije za odgoditev razprave, ne le niso odpadli, ampak so se še ojačili. Zlasti angleška vlada je mnenja, da bi moglo postati vsako prenagljenje v tako važni zadevi, kakršna je jugoslovenska pritožba, opasno ali vsaj ovirajoče za pravilno rešitev. Zato so v
Londonu slej ko prej za to. da se meritorna razprava vrši šele januarja.
Tako se bo očividno tudi zgodilo. Člani sveta DN so v svojih izjavah glede te zadeve seveda skrajno rezervirani, vidi pa se že zdaj, da ogromna večina med njimi soglaša z angleškim in francoskim stališčem. Zato je treba kljub madžarskemu predlogu in kljub jugoslovenski želji, da se temu predlogu ugodi, računati s tem, da se bo v decembrskem zasedanju sveta DN vršila le nekaka načelna razprava o pritožbi Jugoslavije, podrobna razprava in sklepanje pa bosta odgodena na januarsko zasedanje.
Macdonald v avdijenci pri knezu namestniku
London, 30. novembra. AA. Ni. Vis. knez-namestnik Pavle je sprejel v bu-cklnghamski palači v avdienco predsednika britanske vlade Ramsaya Mac-donalda. Knez je zadržal predsednika britanske vlade pri zajtrku.
Reuterjev urad poroča, da je današnja avdijenca ministrskega predsednika Ramsaya Macdonalda pri Nj. Vis. knezu - namestniku Pavlu traiala dve uri.
Informacije angleških listov
London, 30. novembra. AA. Vsi londonski listi obširno razpravljajo o pomenu bivanja jugoslovenskega kraljevega namestnika Nj. Vis. kneza Pavla v Londonu. Posebej poudarjajo, da je Nj. Vis, knez Pavle davi zajtrkoval z ministrskim predsednikom Mac Donaldom in se z njim razgovar-jal skoraj dve uri. Listi spravljajo ta sestanek v zvezo z njegovim predvčerajšnjim sestankom z angleškim zunanjim ministrom Simonom.
Tudi današnja seja angleške vlade ie bila posvečena zgolj jugoslov. pritožbi in nem-oboroževanju. Listi poudarjajo, da je treba pripisati tej 6eji a*i_ -31.e vlade odločilen pomen glede na razpravo o jugoslovenski spomenici v Ženevi.
Demonstracije
iz slabe vesti
Budimpešta, 30. novembra g. Budimpe-štansko dijaštvo je že pred dnevi 6klenilo prirediti ob priliki izročitve jugoslovenske spomenice Društvu narodov demonstracije, ki so naposled bile določene za danes. V dopoldanskih urah se je zbralo več sto dijakov v poslopju filozofske fakultete. Preden je prišlo do nameravanih demonstracij proti Jugoslaviji, so dijaki priredili demonstracije proti židovskim slušateljem Glavni govornik dijaštva je zato na zborovanju na vrtu univerze poudarjal, da sedaj ni čas baviti se z malenkostnimi zadevami, kakor so protižidovske demonstracije, temveč da je važnejše prirediti demonstracijo proti ženevskim dogodkom. Nato so dijaki odšli po mestu, kjer so protestirali proti Društvu narodo^ in proti Jugoslavi-viji. Na Andrassyjevi cesti pa je prišlo do viharnih demonstracij proti policiji, ki je demonstrante ustavila. Poslaništva Rumn-nije, Jugoslavije in češkoslovaške so bila zaščitena z ojačenimi policijskimi oddelki. Demonstracij se je udeleževalo le kakih 500 študentov.
češki Usti ostro obračunavajo z Madžari
Madžarski revizionisti so se najbolj bali, da bi se Velikemu kralju posrečilo doseči sporazum z Italijo, kakor
ga je dosegel z Bolgarijo
Praga, 30. novembra. w. Celokupno češkoslovaško časopisje opremlja svoje komentarje o jugoslovenski spomenici Društvu narodov z ostrimi napadi na Madžarsko.
Organ ministrskega predsednika »Ven-kov« pravi, da bo nastop Jugoslavije in Male antante na vsak način imel za posledico preprečenje gotovih načrtov, ki so bili napravljeni pod krinko madžarskega revizionizma še pred marsejskim atenta-
tom. Zavedno se je delalo proti sporazumu Jugoslavije z Italijo. Po velikem državniškem uspehu pokojnega kralja Aleksandra, ki je dosegel sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo, ni moglo biti več nobenega dvoma, da bi bilo kralju Aleksandru tudi uspelo urediti jugoslovensko-italijanske od-nošaje Kdo je imel interes na tem, da se to ne zgodi, ni težko uganiti.
Organ stranke zunanjega ministra dr. Beneša, »Češke Slovo<r, vprašuje, v kakšni
nas je ob koncu svetovne vojne obsinila kot svobodno solnce. Bolj kakor kdaj prej se je prav po marsejskem zločinu izkristaliziral v zavesti Jugoslovenov globlji smisel našega ujedinjenja. Pokazalo se je zopet in zopet, da narodno in državno edinstvo ni samo strankarski ali režimski program, da ono tudi ni samo idejni program velikega kralja Ujedinitelja in njegov testament nam in zanamcem, marveč da je ta strnjenost nas vseh imperativ višjih sil, ki odločajo našo zgodovinsko usodo. V današnjem svetu, ki ga proti vsem teorijam raznih doktrinarjev označuje naraščajoči imperializem večjih narodov, smo samo ujedinjeni sposobni za samostojno življenje, ki si ga moramo zaščititi s širšo zvezo enako zainteresiranih narodov in držav.
Po šestnajstih letih našega političnega razvoja so mednarodni dogodki naj-
bolj utemeljili idejo, na kateri sloni naša država, in nas nehote sami pozvali, da s krepko roko branimo svoje edinstvo, ker branimo s tem svojo svobodo in nerazdeljivost naše zemlje. Pokazali so, da extra Jugoslaviam non est vita.
To, kar zahtevamo sedaj pred vsem svetom, ni nič drugega, nego da prepreči zločinske spletke proti obstoju in nedotakljivosti naše države in zaščiti mir s tem, da razžene organizacije mednarodnih teroristov. Hočemo, da prenehajo naklepi zoper našo svobodo in ne-zavisnost. Trdno upamo, da bo v Evropi vendarle zmagal razum nad strastmi, a za nasproten primer ne bomo nehali pripravljati odpora.
Tako praznujemo šestnajsto obletnico ujedinjenja miroljubni, a odločni. Ne potrebujemo samo mi Evrope, Evropa tudi potrebuje nas!
džungli živimo, da more legalna in mednarodno priznana vlada s sistematično drznostjo vse tajiti. Toda tudi v tem sporu bo zmagala resnica
Narodno demokratski »Narodni Listy* pravijo, da bi morala uničujoča odkritja jugoslovenske vlade otvoriti oči tudi ma-džarofilom v Angliji in Italiji. Naučiti bi se morali, da bodo v bodočnosti bolj previdni s podpiranjem iredentizma.
Najbolj razširjeni češki jutranji list »Narodni Politika<r izjavlja, da morajo biti sankcije, ki jih bo sklenilo Društvo narodov, da da Jugoslaviji zadoščenje, zelo učinkovite. Pričakuje se. da bo francoska vlada predlagala, naj se sklene mednarodna konvencija v to svrho, da se razpustijo vse teroristične organizacije in da se izže-nejo emigranti, ki so sodelovali pri zarot-niških akcijah, naperjenih proti režimu v drugi državi.
. Praga, 30. novembra. AA. »Pnager Pree-se« prinaša članek iz Ženeve, v katerem
poudarja, da so vse delegacije	mad-
žarske priznale prepričevalnost argumentov jugoslovenske spomenice. Prijatelji Madžarske so svetovali njeni vladi, naj izpre-meni sistem svoje obrambe v Ženevi, ker je ta obramba napravla mučen vtis v krogih DN. List pravi, da bi g. Eckhardt, na-mestu da na neroden način intervenira pri svetu DN in da se obrača z apeli na poročevalce tujih listov, bolje storil, če bi počakal, da se vsaj malo pomiri splošna pre-padlost, ki so jo zbudJi dokazi jugoslovenske spomenic«.
Socialno demokratski organ »Pravo »Li-du« pravi, da je madžarska edina država, ki noče vedeti, da obstoje tenoristi, medtem ko so vse druge države izvršile preiskavo in odkrile več teror stov.
Leg.ionarski organ »Narodni Osvobojeni« pravi, da si Evropa ne sme zatisnrtr oči, temveč da mora odločno storiti potrebne ukrepe.
Nemčija proti Madžarom
Značilen komentar velikega nemškega lista k naši spomenici — Tudi Nemčija se bo pridružila akciji proti mednarodnemu zločinskemu terorizmu
Essen, 30. novembra, r. »National-Zei-tung«, ki izhaja v 180.000 izvodih in je razširjena po vsem Westfalskem, komentira v daljšem članku jugoslovensko spomenico in piše med drugim:
Marsejski zločin že tedne in tedne polni svetovni tisk, toda spomenica, ki jo je te dni izročila jugoslovenska vlada Društvu narodov, je zasenčila vse druge dogodke mednarodne politike. Jasno in dokumentirano opisuje krivdo in soodgovornost madžarskih oblasti. Toda že so na delu sile, da se nepristranska preiskava onemogoči in prepreči popolna razjasnit v tega zločina in njegovega ozadja. Zato smatramo za potrebno, da brez želje po senzaciji pojasnimo vzroke in cilje jugoslovenske pritožbe na Društvo narodov ter ob enem pojasnimo tudi stališče Nemčije in zadržanje nemškega tiska.
Nemčija ima prav tako dobre odnoSaje z Madžarsko kakor z Jugoslavijo. Toda marsejski zločin je izzval v vsej Nemčiji gnev In gnus. Sožalje, ki ga je v imenu nemške vlade in vsega nemškega naroda izrazil ministrski predsednik Goring, je bilo iskreno in odkritosrčno. Bilo je ob enem izraz želje, da se krivci tega dogodka čimprej izglede In dobe zasluženo kazen. Nemčija pa je dokazala, da ji ni samo do praznih besed ter je s svoje strani storila vse, kar je mogla, da se zločin pojasni in krivci izroče pravici. Nemčija je že davno pred Marseil-
leom napravila konec teroristični akciji jugoslovenskih emigrantov na svojem ozemlju ter je že pred letom dni prepovedala izhajanje njihovih hujskajočih glasil v Nemčiji. To je tudi jugoslovenska javnost s hvaležnostjo priznala. Narodno socialistična Nemčija ne bo nikdar zatočišče zarotnikov in zločincev, ki naperjajo svoje delovanje zoper tuje države. Popolna korektnost in lojalnost je za nemške uradne kroge merodajna tudi v pogledu razjasnitve marsejskega zločina in to tem bolj, ker Nemčija, ki ni več članica Društva narodov, nima prilike izraziti tam svojega mnenja. Najstrožja nevtralnost je zato tudi vrhovna zapoved nemškega tiska v tej stvari.
Je že mogoče, da je jugoslovenska spomenica marsikoga v Društvu narodov neprijetno presenetila. Toda oni, ki so od marsejskega zločina dalje pazljivo zasledovali dogodke, niso bili prav nič iznena-deni. Sedem dolgih tednov se že vleče preiskava, podane so bile razne zahteve po iz-r iitvi točno označenih zločincev, toda — vse zaman. To je tisto, kar je Jugoslavijo moralo napotiti, da vloži pritožbo na najvišji mednarodni forum. Madžarska ima pravico, da se brani in zagovarja, kakor vsak obtoženec. Na stvarne obtožbe morajo priti tudi stvarni odgovori. Ce tega ne bo, če se bo skušalo s politiko reševati kriminalne stvari, potem tudi od Društva narodov ni bogve kaj pričakovati.
Potres v srednji Evropi
Včerajšnji potres je zajel ves srednji severno-južni pas Evrope od Nemčije do Italije
Beograd, 30. novembra. AA. Hudi potres v noči na 30. novembra se je po računih potresomerskega zavoda na Tašmajdanu pojavil na tako imenovanih peri jadranskih tektonskih razpokah, nastalih v dobi, ko se je tvoril severni del Jadranskega morja. Potres je v epicentru utegnil biti okoli 8 stopenj močan. Po dosedanjih poročilih je potres zajel na naših tleh vse kraje v se-vernozapadnem in zapadnem delu Jugoslavije, to se pravi, predele planinskega sistema naših Alp in Dinarske planine v ožjem pomenu. Epicenter je v jadranski kotlini med italijansko obalo in Velikimi Kvarnerskimi otoki kakih 100 km vzhodno od Ravene, Riminija, Pesara in Ancone na italijanski obali.
Stuttgart, 30. novembra. w. Instrumenti
tukajšnje potresne postaje so registrirali davi močan potres. Prvi val so v Stuttgar-tu občutili ob 3.49. Natančno izračunanje pa za sedaj še ni mogoče, ker je bilo več sunkov, ki so se pri registraciji zabrisali.
Ancona, 30. novembra. w. Davi ob 4-50 so občutili močan potres do Benetk, Trsta in Zadra. Ceste v Anconi so bile polne preplašenih ljudi. Središče potresa je bilo najbrž v Jugoslaviji.
Linz, 30 novembra. w. Davi ob 3.35 so v vasi Lahn ter v občinah Hallstatt in Oberbaum občutili potres, ki je trajal približno 30 sekund. Škode ni nobene. *
O pojavih in odmevih potresa ▼ slovenskih krajih prinašamo podrobnejša poročila v notranjosti lista
Otvoritev avstrijskega stanovskega parlamenta
Dunaj, 30. novembra. AA. Danes je bilo slovesno otvorjeno zasedanje novega avstrijskega zveznega zbora (Bundestag). Predsednik zbora in zvezni kancelar sta poudarjala v svojih govorih ob otvoritvi državniško delo dr. Dollfussa, pri čemer sta še posebej naglašala, da bo delo novega stanovskega parlamenta prežeto z duhom tragično umrlega kancelarja Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je v svojem govoru podal tudi pregled zunanjepolitičnega položaja Avstrije, pri čemer je poudarjal njeno čvrsto voljo, da živi v dobrih odnošajih z vsemi sosedi. Naglašal je dalje nemški narodnostni značaj Avstrije, kakor tudi, da se mora avstrijski narod jasno in nedvoumno izjaviti za ohranitev popolne neodvisnosti svoje domovine.
Demonstracije vodstva nemške univerze v Pragi
Praga, 90. novembra r. Kakor znano, je prišlo zaradi izročitve insignij stare Karlove univerze v Pragi, ki so bile doslej v posesti in uporabi nemške univerze, v upravo češke univerze do velikih dijaških demonstracij, ki so jih izkoristili Nemci na
Češkoslovaškem ter v Avstriji in Nemčiji za protičeško gonjo. Po demonstracijah nemških dijakov pa so naposled tudi pro-sorji nemške univerze priredili politično demonstracijo s tem, da so rektor in dekani vseh fakultet nemške univerze pod&ff ostavko, da bi, kakor se Je izrazil rektor, ostal ta »dogodek zabeležen v zgodovini univerze«. To postopanje izzvalo v vsej nar cionalni javnosti največje ogorčenje. Z vseh strani so se pojavile zahteve, naj se proti revoltirajočim profesorjem uporabijo določbe zakona o zaščiti države. Na posredovanje prosvetnega ministra pa so danes rektor in vsi dekani svoje ostavke umaknili. S tem je ta zadeva formalno sicer rešena, imela pa bo brez dvoma še politične posledice, ker se nacionalna češka javnost ne bo zadovoljila eamo s preklicom ostavke, marveč bo zahtevala zadoščenje za nedopustno demonstracijo proti zakonu.
Tajfun pustoši Filipine
Pari«. 30. novembra- AA. Po vesteh h Manile ie tamkaj tajfun, ki ie bil iačii kakor vsi dosedanji. opustošil mnoge kraje na Filipinih. Vihar ie imel 200 km brzine na uro. škoda ie zelo znatna, koliko ie pa človečkih žrtev še ni znano.
Bnenos Aires. 30. novembra. w Na južni obeli province Buenoe Aires ie včeraj divjal močan vihar. Železniške in telefonske proge eo prekinjene. Ena ladja ee je potopila.
Sobote, 1. Xn. 1034
NEMČIJA ZOPET IŠČE
DIREKTNIH STIKOV S FRANCIJO
V Pariz fe prišel Hitlerjev emisar Ribbentrop, da pripravi teren za služben obisk Hitlerjevega namestnika Hessa
Pariz, 30. novembra. AA. Havas
poroča iz Berlina: Essenska »National Zeitung« v poročilu svojega berlinskega dopisnika potrjuje, da bo Hitterjev namestnik Rudolf Hess v kratkem potoval v Pariz. Hess bi se s tem potovanjem odzval vabilu bivših francoskih bojevnikov in bi prišel v Pariz čisto z-asebno. da prouči možnosti francosko-nemškega sporazuma »v duhu bivših bojevnikov«. Hessa bi spremljal Ribbentrop, posebni Hitlerjev odposlanec za razorožitvena vprašanja.
DNB je izda! komunike, da v pristojnih krogih o tem potovanju ničesar ne vedo. To bi le še podčrtalo neuradni značaj Hessovega obiska v Pariz«. kJ bi se vršil prav kmalu.
Pariz, 30. novembra. AA. Havas poroča iz Berlina: Šele danes dopoldne so sporočili javnosti, da ie Ribbentrop že snoči odpotoval v Pariz.
Pariz, 30. novembra w. Ribbentrop je danes opoldne v spremstvu svoje soproge prispel v Pariz. Na kolodvoru so ga pričakovali zastopnik nemškega poslaništva ter več nemških novinarjev in osebnih prijateljev. Ribbentrop bo ostal v Parizu baje samo dva dni. Popoldanski listi poudarjajo, da je prihod Pubbentropa samo oficioznega značaja.
Intransigeant« doznava, da ima Ribbentrop pred vsem nalogo pripraviti obisk Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hessa.
Prvi komentarji pariških listov
Pariz, 30. novembra AA. Havas poroča: Več današnjih jutranj kov poroča, da je Ribbentrop, posebni odposlanec državnega kancelarja Hitierja, odpotoval včeraj iz Ber-I na v Pariz na kratek in neuraden obisk. V nasprotju s tem pa trdita »Journal« m »Pe-tit Journal«, da je Ribbentrop že prijel v Pariz. Njegovo poslanstvo je v tem, da pripravi tla za razgovore, k' bi jih imel namestnik voditelja Hitlerja Rudolf Hess z nekaterimi odličnimi francoskimi osebnostmi.
»Journal« pravi, da je Ribbentrop prvotno nameraval priti v Pariz takoj po svoj h nedavnih londonskih razgovorih, potem se .ie pa vseeno odločil m šel naprej v Berlin konferirat s Hitlerjem. List komentira včerajšnja komunike DNB. da nemški uradni krog ničesar ne vedo o pripravlja jočem se obisku Ribbentrop« v Parizu Po sodbi lista je to navadna igra besed. Obisk Ribben-troppa se ni šele pripravljal, temveč je bil že v teku. List nato naglasa pomen tega potovanja Ribbentropa dan po govoru g. Bald-*vina. ki je priporočal Nemčiji, da naj za-fne non direktne razgovore o razorožitve-nem vpnašajnj-a. Po sodbi lista je baš za-siuga g. Baldvvina, da bo Ribbentrop prej prišel v Pariz, kakor se je pričakovalo.
»E.\ce!sior« pa ne verjame, da bi bil Ribbentrop že prišel v Pariz Govoreč o tem obisku pravi list med drugim, da še nikoli ni bila hladnokrvnost tako potrebna kakor zdaj. V teh dneh, pravi list. se mora francoska javnost prav tako zavarovati pred neupravičenim pesimizmom, kakor pred op-tim zmom. ki bi mogel imeti za posledico grenko razočaranje. Geslo današnje dobe je: Počakajmo. da v:dimo, kaj pride. Nato pravi list, da francoska vlada s svojim zadržanjem brez dvoma hrabri Nemčijo k novim poskusom neposrednega objasnjevanja v smer odkritja pametnega pravičnega kom-prom sa. List se vprašuje, ali je treba B Id-binov govor tako razumeti, da bo Velika Britanija posredovala med Berlinom in Parizom za dosego snorazuma o omejitvi oboroževanja. Po sodbi lista je to precej ver-
jetno. V tem primeru to angleško pripravljenost za posredovanje zdaj še povečuje razpoloženje Nemčije za neposredne razgovore.
Na koncu pravi list da izjava bivših francoskih bojevnikov, de žele sporazum z Nemčijo, pomeni zelo simpatičen potni vizum nemškim dogovarjalcem.
Idealistična akcija bivših francoskih bojevnikov
Pariz, 30. novembra. A. Havas poroča, da je dal poslanec in ugledni član zveze bivših francoskih bojevnikov Jacques Gov »Petit Journalu« nov mtervjuv o svojem nedavnem potovanju v Nemčijo in o svojih vtisih o sedanjem razpoloženju vodilnih nemških krogov. Goy je med drugim dejal, da je vrnitev Nemčije v Društvo narodov možna samo po neposrednem sporazumu med Franoijo in Nemčijo, ne more pa to bit; pogoj temu sporazumu. Glede Posaarja misii Goy, da bi se morali Nemčija m Francija predvsem pobrigati, da ne pnde do incidentov. Goy predlaga, naj bi se sestali bivir francoski in nemški bojevniki v Saarbriicknu. S takšnim sestankom bi po sodbi Gova zastopniki bivših francoskih in nemških vojakov vidno manifestirali pred poaaarskim prebivalstvom nemško in francosko voljo po miru in sporazumu.
Pri tem se nadaljujejo pogajanja v Rimu
Pariz, 30. novembra. AA Rimski dopisnik pariškega »Matina« poroča, da se razgovori med zastopniki francoske in italijanske vlade nadaljujejo in da je imel francoski poslanik na italijanskem dvoru de Chambrun včeraj nov sestanek z italijanskim podtajnikom za zunanje zadeve gosp. Suvichem. Na tem sestanku so po trditvah »Matinovega« dopisnika razpravljali o o-
Vaš način življenja ni pravilen, ker preveč sedite!
Popravite pa še lahko mnogo, ako redno pi-jete Rogaško slatino sTempel«.
mejitvi oboroževanja, v kolikor se to vprašanje tiče odnošajev med Francijo in Italijo in na njuno skupno zadržanje nasproti Nemčiji. Dopisnik pravi dalje, da bodo te dni razpravljali o kolonijalnem razmerju med Francijo in Italijo, šele pozneje pa o političnem sodelovanju med Francijo in Italijo v Srednji Evropi.
Težkoče radi Afrike
Pariz, 30. novembra g. O francosko-itali janskih pogajanjih poroča »Ere Nouvelle da želi Italija korekturo meje v Libiji in sicer tako, da bi dobila dohod do čadskega jezera, kar bi ji omogočilo izgraditev železniške proge Kakor poroča vodilni organ radikalne stranke, je ta zahteva neupravičena in je Francija ne more sprejeti. Jezero Čad je zaključna točka francoskega kolonijalnesa sistema v Afriki in poklican1 strokovnjaki so se odločno izjavili proti taki koncesiji. Dalje se doznava, da zahte -a Italija obnovitev starega statuta za Italijane, ki živijo v Tunisu. Tudi tej zahtevi se ne more ueoditi. ker bi to ustvarilo v Tunisu italijansko iredento, ki b mogla v bodoče dati povode za konflikte
Nergači in špekulanti ne pridejo na svoj račun
Važen članek službenega glasila JNS — Oster obračun s takozvanim »zagrebškim memorandom"
Beograd, 30. novembra, r. Glavno glasilo JNS »Glasnik JNS« se bavi v svoji zadnji številki s položajem po posvetovanju predsedstva JNS in pravi med drugim:
Treba je ugotoviti dejstvo, da je JNS edina sposobna utrditi državno politiko v našem narodu in da je edina močna posrednica za sodelovanje vsega naroda pri izvajanju programa narodnega in državnega edinstva. Mi ne zahtevamo zase nobenih posebnih pravic, temveč izvajamo iz tega položaja samo svojo dolžnost JNS predstavlja po svoji organizaciji danes v glavnem koncentracijo vseh jugoslovenskih političnih moči, pa je zato tudi napram zunaj in napram znotraj odgovorna za uspehe ali neuspehe jugoslovenske politike. Fse, kar se pojavlja poleg nas, v kolikor je tudi našemu programu blizu, je v toliko slabo po ljudeh in metodah za jugoslovensko smer, ker jo bolj kvari kakor podpira. Vsi oni, ki se dvigajo proti našemu programu, stoje na oni strani meje, ki deli pozitivno od negativnega. In to niso samo pristaši verske in plemenske delitve, temveč tudi oni nepopravljivi zastopniki stare miselnosti, ki po svojih željah teže, da bi se ponovno postavila na dnevni red notranja vprašanja, ki so v preteklosti pokazala tako slabe rezultate in ki bi po povratku na stran strankarska pota na zahrbten način dovedla do enakega položaja. Neizogibno se v skrajni konsekvenci vendarle vračajo na teren, na katerem mislijo seperatisti ustvariti svoj program na oni strani meje pozitivnosti.
Ali to so defetistični elementi, ki se vedno pojavljajo, kadar se narod nahaja v težavnem položaju, in ki vedno hočejo biti nekakšni profesorji državne in narodne politike ter pritegniti narod z nekakšno državniško modrostjo. V vrste takega pojmovanja spada tudi takozvani zagrebški memorandum Oni, ki so bili do včeraj največji funkcionarji in sodelavci pokojnega kralja Uedinitelja, osebnosti, katerih najvišji poklici so odvisni od čuvanja avtoritete. niso mogli počakati niti 24 dni po smrti pobudnika ter izvajatelja iestojanu-arske politike, da ne bi grajali in dejansko njegovega velikega dela proglasili s temelja za pogrešno. Oni se dvigajo proti »monopolu jugoslovenske smeri« in očividno
Na meji ustreljen
Lendava, 30. novembra.
Pretekli torek je bil na meji na naši strani blizu Mrtvarjevcev ustreljen madžarski cigan Kuštanci Janez. Kuštanci je prekoračil mejo in šel v smeri proti Mrtvarjevcem. Na poziv graničarja, naj se ustavi, je šel cigan kar naprej. Graničar pa kljub temu ni hotel rabiti orožja, ampak je stekel za neznancem in ga prijel. Pozval ga je, naj gre z njim v bližnjo karavlo, čemur pa se je cigan uprl in postal nasilen. Nenadno je potegnil nož in začel z njim graničarja obdelovati. Ranil je stražnika na štirih mestih na vratu in na glavi.
GraničaT, videč, da je reč prav resna, je moral streljati. Oddal je proti nasilnežu tri strele, ki so cigana zadeli in usmrtili.
Zakaj je cigan prestopil mejo, še ni dognano. Izkazalo se je pa, da je cigan znan naslnež. da je zlasti v poslednjem času bil zelo nagle jeze in je kazal tudi znake abnormalnosti.
Naša komisija je morala dvakrat na lice mesta, ker prvi dan ni prispela madžarska komisija, kakor je bilo dogovorjeno. Možno je, da so nalašč poslali nesrečneža Čez mejo, da bi izzvali kakšne incidente.
80 ranjenih pri železniški nesreči v Italiji
Milan, 30. novembra, d. Na postaji Porta Susa pri Turinu ee je včeraj popoldne pripetila huda železniška r.eerefa. Brzovlak Milan - Turin je tik pred postajo zadel v železniški motorni vlak Turin • Aosta Mo-
smatrajo, da je treba prav v sedanjem trenutku, ko so neprijatelji hoteli v osebi pokojnega kralja Uedinitelja ubiti idejo jugoslovenskega edinstva, dati separatistom ravnopraven položaj v naši državni politiki. Podpisniki tega memoranda gredo celo tako daleč, da v trenutku, ko mora naš narod iskati zaščite proti zločinom svojih ne-prijateljev, zahtevajo, naj se odstranita zakon o zaščiti države in državno sodišče, ki posluje po tem zakonu.
Brez dvoma so dopuščene kritike in zahteve po remeduri v pogledu vsakega nezakonitega in protipravnega dejanja državnih oblasti, bodisi najvišjih ali najnižjih. Toda ta memorandum gre v tem pogledu daleč preko dopuščene mere in more služiti samo onim, ki so hoteli predstavljati našo državo kot državnopravno nesigurno in udariti pred vsem svetom našemu narodu pečat kulturne ter civilizacijske zaostalosti. Ne vemo, v koliko bodo obtoženi neprijatelji našega naroda skušali poslužiti se zagrebškega memoranda. vendar pa upamo, da tega ne bodo storili, ker morajo vedeti, da predstavljajo podpisniki tega memoranda le peščico ljudi, ki očividno niso niti trenutek premislili, kaj delajo, in izmed katerih se nekateri že sedaj omejujejo proti temu ter mnogi izmed teh podpisnikov že sedaj izjavljajo, da niso biii informirani o tem, o čemer se govori v memorandu.
Ali je treba v sedanjih težavnih razmerah separatističnih podvigov v znaku preteklosti? Citali smo v nekem glasilu prijateljev ljudi, ki so bili pristaši neke bivše stranke v dravski banovini zopet celo o teoriji o treh suverenih narodih z eno mejo. Vsi ti podvigi temelje na špekulaciji, da bo narod v svoji globoki žalosti napram njim manj odporen. Ti podvigi so zanesli za nekaj trenutkov vznemirjenje tudi v nacionalne vrste. Bilo je celo tudi mnogo kritike. da JNS in vlada preveč brezbrižno prehajata preko tega pojava. Nasprotniki so naglo izrabili ta položaj ter razširili glasove, kakor da stojimo pred dobo nekakšnih dalekosežnih kompromisov in nekakšnega prehodnega režima Vse to se je sedaj razbilo. V imenu ogromne večine naroda je JNS poudarila čisto in jasno svojo brezkompromisno politično linijo.
torni vlak je bil nabito poln. Med potniki je nastala huda panika, ki ee je še povečala. ko ie v motornemu vlaku eksplodiral bencin in je začel vasron goreti. Potniki so ©e rešili le skozi okno. Brzovlak ni bil huda poškodovan. Gasilci in oddelek Rdečega križa so epravili ranjence na varno. Ranienih je bilo okrog 80 potnikov. Motorni vlak je bil docela uničen.
Državni udar v Egipta
Katro, 30. novembra, g. S kraljevim dekretom je bfla ukinjena ustava ter odrejtn razpust senata in parlamenta. V veljavi ostanejo samo ustavne določbe o pravicah krone in klavzule, ki se tičejo odstavljenega kedlva Abba-sa Hilmlja. Dekret so sestavili Neffhn paša in člani novega kabineta, ki so ga predložili kraliu. Na izrecno željo senata se je ta dekret objavil pred 15. decembrom, da se prepreči sestanek parlamenta, ki je bil določen za ta dan.
Zagrebški spomenik Velikemu kralja
Zagreb, 30. novembra, r. K par Meštro-vič, ki je predsednik umetniškega odbora za spomenik Aleksandru Uedimtelju v Zagrebu, je novinarjem izjavil da je odbor sklenil postaviti spomenik na mestu, kjer stoji »edaj umetniški pavljon. katerega bodo podrli. Za spomenik bo razpisan natečaj, pri katerem bodo lahko sodelovali umetniki iz vse države.

NEREDNO KROŽENJE KRVI,
proizvajajo kri in ženejo zdravo kri po telesu. In Ce nastopijo motnje, kakor:
pomanjkanje teka. nerazpoloienje, glavobol zlata jl^tnpna slabost, motnje v jetrih, vranici in ledvicah, slabo čiščenje ali
celo zaprtje —	__
potem telo dobro prečistite s priznano naravnim
PLANINKA čajem Bahovec
ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih
"^Zahtevajte v lekarnah izrecno r PLANINKA« čaj BAHOVEC^ ki se ne prodaja odprto, temveč samo v zaprtih m plombiranih paketih po Din 20.— in z napisom proizvajalca:
APOTEKA Mr. Ph. L. BAHOVEC, LJUBLJANA
Kongresni trg št. 12.
Rfg. S. br. «5001 VIL 8%
Ban dr. Drago Maruš tč:
K obrtniškemu tednu
Obrtništvo naše države se je odlc" lo, da stopi v svojem »Obrtniškem te-nu« na plan z geslom: »Temelj narodnega gospodarstva je krepak rokodelski stan«. Kljub izredno težkim časom, ki jih preživlja z drugimi sloji naroda vred, vliva v svoje omahujoče vrste pogum. samozavest in vero v sebe in boljšo bodočnost obrtnega stanu. Obenem pa se obrača tudi do vse narodne javnosti s pozivom, da ga podpira v njegovi težki borbi za obstoj, da po zgledu drugih velikih in naprednih narodov ceni domače obrtniške izdelke in delo ter jim daje prednost pred tujim blagom.
Mislim, da zasluži pokret našega obrtnika posebno pozornost, polno razumevanje in krepko podporo. Vsak narod more govoriti o svoji resnični svobodi šele takrat, kadar je dosegel poleg političnega osvobojenja tudi svojo gospodarsko osamosvojitev. V dobi našega narodnega prebujenja pred 100 leti so Bleiweisove »Kmetijske in rokodelske novice« že s svojim naslovom izrazile načelo, da je temelj narodne in gospodarske samostojnosti poleg kmeta obrtnik.
To pa velja še posebno danes, ko smo v svoji lastni državi, v času, ko se obdajajo vse tuje države s carinskimi zidovi, zapirajo svoje meje uvozu naših kmetijskih pridelkov in ženejo s tem našega kmeta v najhujšo krizo, dočim na drugi strani s svojo konkurenco in dumpingom izrivajo z naših lastnih tržišč domače obrtne izdelke. Prav je. da
se temu prizadevanju upre naša doma--ča podjetnost in obrtnikovo delo, ki ee odlikuje po svoji individualnosti in kvaliteti ter ima pred šablonskimi industrijskimi, osobito tujimi izdelki v številnih strokah to prednost, da ima žig domače umetnosti in tvorne sile.
Veliko število naše kmečke in delavske mladine bi bilo prepuščeno težki usodi, ako bi ne našlo svojega poklica in kruha v obrtu. Prav tako zaposluje obrtništvo veliko število kvalificiranega delavstva. Ta važna socialna vloga obr-ta je tem večjega pomena danes, ko naše delovne moči ne najdejo več dela in zaslužka v tujini, kakor so nekdaj.
Vprašanje uspevanja in napredka obrtništva pa ni samo važen gospodar-sko-socialni problem naše države in našega naroda, temveč igra pomembno vlogo tudi v našem narodnem življenju. Obrtnik je kri naše krvi! V našem narodnem gibanju je igral vedno odlično vlogo. Je pa tudi činitelj, na katerega krepko in zanesljivo silo lahko vedno računa naša narodna obramba.
Storimo prav, ako s polnim razumevanjem in simpatijami spremljamo važno propagandno prireditev »Obrtniškega tedna« ter nudimo obrtniku krepko pomoč in podporo, da v najtežjih časih, ki jih preživlja, ne bo klonil, temveč bo s svojo tradicionalno žilavostjo in odločno voljo, pa trdim tvornim delom ustvaril samemu sebi boljšo bodočnost, našemu narodu pa pripomogel tudi do njegove nujno potrebne gospodarske osamosvojitve.
Matičarji v Stari Zagori
Stara Zagora, 26. novembra.
Pi>d vtiski prisrčnega in nadvse gostoljubnega sprejema, ki se ga je udeležila ogromna množica preb valstva, je Matični zbor pri svojih nastopih na mladinskem in na večernem koncertu položil v svoje izvajanje vso pr srčnost in vso svojo pozornost Matičarji so peli ubrano, toplo in pre-cizno, rekel bi, kar pobožno. Občinstvo pa je zamaknjeno poslušalo in se m moglo dovolj načuditi umetniškemu izvajanju. Mladina ie na popoldanskem koncertu s svojo miadeniško ognjevitostjo pokazala navdušenje in hvaležnost.
Zvečer na glavnem koncertu je poslušalo petje Matičarjev, lahko bi rekli, vse prebivalstvo Stare Zagore. Narodno gledal šče je bilo že pred dnevi razprodano za ta večer. Zato so priklopili v dvorani mikrofon in na terasi gledališča zvočnik, ki je prenašal ves koncert na trg pred gledališčem, kjer se je zbrala množica, ki ni mogla doDit prostora v gledališču. Med koncertom so se razne de.putac.je poklonile zboru in po navdušenih govorih izročile šopke krizantem, na-gelnov ji palmovih vej. Med drugim so se poklonil zboru podžupan starozagorski. nadalje predsednik Prosvetnega društva »Teatra«, predsednica Detske muzikalne kitke (mladinskega zbora), zastopnica Narodnega pevskega zbora in za narodno opero pa glasbeni kritik Stojanovič - Berseni-jev, ki je privedel na oder skladatelja Ada-mča, ga pozdravili v imenu opere in prebivalstva ter omenil, da je bil Adamič prvi, ki je že pred leti navezai kulturne stike med Siovenci in Bolgari ter prišel tudi v Staro Zagoro. Operna pevka primadona gdč. Antonija Deneva je izročila dirigentu v imenu opernega osebia krasen šopek belih na-geLnov. Burne ovacije so sledile vsem tem poklonitvam. Aplavz se je stopnjeval še na koncu koncerta, ko je zbor prepeval narodne nesmi in moral dodati še nekaj pesmi.
Po koncertu je bil gostom na čast prirejen banket v občinskem domu. Na banketu so bili med drug mi Nj Visoko Preo-svjastenstvo mitropolit Pavel, oblastni di-restor Variklečkov (ban), podžupan iti drugi. Pred začetkom banketa je operni mešani Zbor zapel molitev, nato pa je mitropolit mol 1 in blagoslovil banket Med banketom sta imela mitropolit in ban krasna govora, katerima je odgovoril predsednik zbora g. Pečenko. Ota govora sta bila prežeta z mislimi za čim večje zbližanje Bolgarov in Jugoslovenov. Pred 15 stoletji, je menil mitropolit, smo se Slovani ratzšli in zdaj po 15 letih sta prišla brata Bo'gar in Jugosloven sipet skupaj. Zbližati in združiti se moramo spet vsi Slovani. Oblastmi direktor Variklečkov je poudarjal, da ne sme bit! več razlike med Bolgari in Juro-
sloveni. Napil ie Slovencem kot nositeljem ideje m ru in sporazuma, ki so prišli k Bolgarom v imenu kufiture in prinesli v dar svojo krasno pesem. Gin jen se ie zahvali predsednik pevskega zbora g. Pečenko za vso pozornost in ljubeznivost, ki so jo izkazali Mat carjem prebivalstvo in vsi či«i-telji v tem lepem in gostoljubnem kraju-Bratstvo, ki je našlo v teži dneh tako prisrčen in spontan poudarek, naj ostane tračno in ne-kaljeno. Po banketu je komandant garaiziie povabil go>te v Oficirski dom na pr jateljski večer.
Minila je lepa nedePja v Stari Zagori, v ponedeljek dopoldne pa so se morali Mat:-čarji spet posloviti od prijaznih domačinov. Dekliška fanfara tukajšnje gmnazije je spremila Matičarje na postajo, kjer je pridno igrala do vlaka. Posamezniki so prinašali gostom cvetje, predvsem krizanteme, tako da sta se železniška voza, v katerih ^e vozijo Matčarji, izpremenila v duhteč cvetiičnjak. Ob 10. je oddrdral vlak proti Trnovemu.
Prisrčen sprejem v Varni
Varna, 30. novem&ra. * Pevski zbor Glasbene Matice je prispel v Varno. Bil je nadvse prisrčno sip reje* in velika množica obe nstva mu je prirejala pri sprejemu na postaji izredno navdušene ovacije. Dopoldne >o si Matičarji ogledali znamenitosti mesta in okolice. Slovenski pevci so se divili lepotam bolgarske luke in niso mogli prehvaliti sprejema na postaji. Bili so tudi v dvorcu Evksinograda, kjer sta se sestala pokoini jugoslovenski vladar Viteški kralj Aleksander ki kraK Bors-Upravnik dvorca jim je razkazal vse dvorane in bajno lepe nasade okrog dvorca. Predsednik Varne g. Strajkov ie poklonil pevcem po en gram. pevkam pa po dva grama znamenitega bolgarskega parfuma »Rozovega masla*«. Iz Varne odpotujejo Matičarja v Sumen, kjer je že vse pripravljeno za čim impozantnejši sprejem.
NOVI GROBOVI. V Ljubljani Je umrl ugledni dentist g. Pavel V r a n k a r. Pogreb bo jutri ob 15. — V Mariboru Je umrl g. France V i ž i n t i n, nam. nadzornik kaznilnice v p. Pogreb bo danes ob 15. Blag jima spomin, žalujočim na§e iskreno sožalje!
Vremenska nanoved
Zagrebška rremeiMska napoved za danes: Hladno in megleno vreme.
Dunajska rremenska napoved e« soboto: V nižavah megleno ali oblačno, v gorah najbrž lahko oblačno, vetrovi iz vzhodne smeri.
Smuči
kvalitetne domače in norveške.
Oprema
za smučarje domača in
A. Goreč d
20.Z.
norveška. Iliubliana. poleg nebotičnika
Vsa popravila izvršujemo točno hi solidno. Cene zmerne. Smuči m otroke! Vse norveške smuči in opremo je izbral za nas v tovarni svetovno znani strokovnjak in tekmovalec Sigmund B u n d!
znamenju edinstva in zvestobe
	fSK* .-..;• •• •
	
mmm 'i	lillP
	
pilili	llllll
liliW*m	
1IS&	.stEsgSsslsSSSa&s : - iifcl^te
o Atnrti in iivCjcttju
Ljubljanski novinarji so naprosili g. Alojzija Gradnika, da jhn za
današnji novinarski koncert napiše uvodno besedo. Veliki naš pesnik se je rade volje odzval in sestavil naslednji prolog, ki ga bo na koncertu recitiral naš dramski umetnik g. Emil Kralj:
Ko od nas na pozive so Velesodnika
odhajali tisti, ki z nogo krvavo teptali so zemljo nam in jim na
glavi
blestela je krona posuta z dragulji in bili odeti v škrlat so in svilo obšito vso z biseri in z dragotinjem, tnkrut so oči naših bili studenci vsi prazni in suhi; molčala so usta, trdo pa molčala so tudi nam srca, ker bili so kralji za nas samozvanci in na:a jih srca priznavala niso.
Ko Ti si odhajal od nas, Ti, ki pra\'i naš kralj si, kri naše krvi in imena le našega ime. o, takrat naša srca zalajala so od bolesti in vrelci duš naših najgloblji so se nam odprli
in niso se mogli zapreti. Zaprli se
niso
še zdaj ne. ko pesmi so žalne izpete, ko snete zastave so črne raz stolpe in hiše. Saj sneli jih nismo s Triglava
ponosnega vrha, ne s skal Škrlaiice, ne z Brane višave. Tam še naj vihrajo,
uporno boreče se z vetri in dežjem in z gromom in strelami, kot kljubovala
ponosno napadom sovragov bo naša
bolest, ki še trdi bi kamen — kre-
menec
ob nji kresal iskre. Tam vrh naših
Alp še
vihrajo naj črne zastave, ker tam so še bliže oblakom in Tebi, nesmrtni naš Duh, ki nam čuvaš z višav naše zemlie mejnike. Še tam so, kjer si
jih
postavil in jih posvetil Domovini le Eni, Edini in še so med njimi planine in polja in šume, jezčra in reke, otoki in luke in mesta in sela in še ob ognjiščih prižgani po Tebi ogrevajo ognji družine. In še so med njimi grobovi: vseh
njih so,
ki kri jim je lastna pijača edina še bila na Ceru in Kajmakčalanu in v blatnih močvarah Kolubare,
Mačve:,
vseh njih, ki glasniki svobode neustrašni,
knmiku smehljaje podajali vrat so, in n jih, ki jim v ječah in po taboriščih
zagrizel se črv je bolezni v brezkrvna,
betežna telesa, in njih vseh. ki bili odrešenja verniki v n^šem so rodu in oznanjevalec jim duh bil mogočni
je Janeza Kreka. Vsi, vsi, ki so
mrtvi,
in vsi, ki so živi: otroci in starci, dekleta in žene, možjč in mladenci, naj plug jim orodje je, srp ali dleto, ob Savi in Dravi, ob Dunavu, Drini, ob Moravi, Timoku in ob Vardarju, vsi danes ta dan, ki je praznik Družine,
te naše Družine vseskupne največji, vsi vzdajamo hvalo in slavo Ti,
Tebi,
ki si ga posvetil z življenjem in
smrtjo.
Od Smrti, ki zbira najboljša semena,
ta naša družina naj večno bo živa in praznik ta traja naj v času in v
veke
oznanja:
Jugoslavija! Jugosla\ •ija!
Jugoslavija!

(po&Cctntea v&em pttpadnifkom SH<9	decem&ei 1934
Bratje! Sestre!
Šestnajitič se danes obnavlja naš državni :n sokolski praznik: Prvi december! Dan narodnega ponosa, državljanske zavesti -n sokoiske radosti, ko *o nam vsako leto srca utripala od navdušenja, ko so nam v dušah dehtele cvetoče planjave, vse pre-žarjene in pozlačene z bleskom in toploto idealov slovanskega sokolskega bratstva! Na sluh nam udarja samozavestni, junaški, rešiini m zmagoviti glas izza šestnajst let od današnjega dne nazaj: »V imenu Njegovega Vel čanstva Kralja Petra I. proglašam nedlnjen je Srbie z deželami neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljevino...«
In kdo nam najavlja ta nedopovedljivo veličastni in zanosili proglas? Kdo z njim — s to kraljevsko besedo — polaga granitne temelje naš; domovini, kdo na razcepu prošlosti od bodočnosti kot mogočni kladiva r zabiia v zgodovino Jugoslovenov železno-betonske podstavke s'avoloku. da se skoz: aiegove silne oboke prelije z delom sedanjost enotna volja v-ega naroda v moč in slavo domovine?
Ta klicar n kladivar — to ie kralja Petra Sin ~~ regent Aleksander!
In da so zabučale fanfare zmagoslavja z maščevanega Kosovela polja in od niške Cele-Firle 'n da je ognjeni meč Karadior-dievičcv razklal črne oblake od iztoka do zapads. od severa do iuga. da 'e tako odprl svobodno pot silnemu poletu Belega Orla od Svetega Nauma do Triglava, od T?drana <■> hodnih meja — česa >e b'1o
treba? In koga je bilo treba?
Treba je bilo viteške besede onega istega ki carja in kladivarja z dne 5. oktobra 1912: »Spomnite se, da nas naši ne osvobojeni bratje z nestrpnostjo jn solznih oči pričakujejo, da bi nam kot svojim rešiteljem padli v naročje in da bi tudi sami, kolikor mogoče, pripomogli k naši zmagi in k svojemu osvobojenju!«
In še več! Treba je bilo dejanj junaštva, umiranja in zmago vanj a, ki jih svetovna zgodovina ne pomni enakih: treba je bilo Kumanova. Prisata. Bakarnega Guvna in Bitolja, treba je bilo grobov pri Jedrenu in Skadru in treba je b lo mučeniške poti preko Albanskih gora. Treba je bilo razvalin. mrličev, ranjencev jn pohabljencev brez števila. dok'er ni kraljevska beseda najavila našega osvObojenia in ued njenia. Da. Jugo-lovenom ni bilo ničesar podarjenega — vse so nam dale lastne muke in lastne žrtve!
In ogromnost teh muk in teh žrtev, ki jih je sokofska zavest v sebi pretehtala in ocenila, a jih je zgodovina vsega kulturnega sveta pravilno oblikovala v značaj jn izredno vrlino našega jugoslovenskega naroda. da ogromnost teh muk in teh žrtev, ki so k njej svoj delež v prepolni meri priložli tudi naši bratje Sokoli, ie bila stvarna in moralna utemeljenost, da smo se vsako leto tako skreno veselili svojega državnega in sokolskega praznika in ga leto za leto.ii proslavljali po svoji pripravljenosti in skromnosti in mu baš s tem dajala s>i-iaj resnobe in vzvišenosti: stvarna uteme-
ljenost v dejstvih zgodovine, ki jih nihče ne more potvoriti, in moralna utemeljenost v naši nacionalni, državljanski in sokolski zavesti. Saj ima nacionalna in državljanska zavest vsakega Jugoslovena toliko gioblje korenine in toliko večjo ceno, ko in kadar jo k popolnosti vznaša in v širino razpleta duh sokolskega bratstva. V Sokolstvu je višja stopnja moralne jn fizične vrednosti državljana Jugoslovena.
In vselej smo se na naš državni in sokolski praznik s ponosom, z vdanostjo in z ljubeznijo spomnili Njega, ki je bil klicar in kiadivar izza 16 let nazaj, kj je zgradil tisto stvarno in moralno osnovo našega dja, sj je bil svojii vojski vrhovni poveljnik in ki je bil svojemu narodu prvi Sin jn n-ajzvestejši vodnik m ki je bil naš: domovini Oče, Gospodar in Kralj! Vselej smo se spomnili Niega, ki je dne 12. aprila 1916. leta ~~ ko so se do neba dvigali plameni grozot muk 'n trpljenja svetovnega požara — zaklical odločno, vzpodbudno in navdušujočo besedo: »...da Srbijo ustvarimo veliko, da objame vse Srbe in Jugoslo-vene. da ustvarimo silno Jugoslavijo!«
Še ne polna dva me-eca pred današnjim dnem pa ie moral priti naš Črni dan. ki zagrnil s svojo ledeno in strašno temo na? narodni ponos, našo državljansko zavest in našo sokolsko radost kakor z rortvašV kopreno. da smo onemeli v strahoviti gro-zj. ki do danes ni popustila s svojim dušečim prijemom in ki nam nikoli ne izgine iz globoko ranjenih duš.
S francoske zemlje 5e dne 9. oktobra leto«
dospela ▼est, da »o Metie roke zarotnikov ubite našega kralja, ko se je po dolžnosti vladarja odpravil na resnobno pot, da prijateljem jn zave-znikom naše domovine prinese v pozdrav svojo lepo in plemenito dušo in svoje junaško in viteško srce: sliko io pričo, prispodobo in odsev lepote m plemenitosti, junaštva in viteštva svojega naroda! Ker pa je bil sam prvi Sin tega naroda, so lepota in plemenitost duše, jnn-a-Stvo te viteštvo srca imele v Njem najpopolnejšo obtiko in najmogočnejši izraz. Mi vsi smo bild v Njem, kakor je Oo v vseh nas!
hi prispele so do nas Njegove ros-ednie besede, ki Hh je — zroč smrti v oči — za-šepeta! nam vsem v opomin in poslednji pozdrav: »čttvaite Jugoslavijo!«
Tako umira junak in Oioe domovine! —
Naš kralj je mora! pasti nasilne smrti, zadane Mu od zločinskih rok, da nam je sporočil svojo poslednjo voljo, ko je odločno stai na braniku za svetovni mir in io se je rope! na vrhunec svoje junaške moči. da privede svoj narod in svojo domovino na mirno pot razvoja in napredka. In mora! je pasti, da so se izpolnile Njegove besede z dne 16. decembra 1933., ko nas je pohval: »Nad al hrte delo na poti narodnih velikanov Gaja. Strosmajerja, Račkega in drugih, ki so nas učili da v bratski slog; in ljubezni prenašamo tudi največje žrtve za ustvaritev večnih idealov našega naroda o svobodni, močni narodni državi!«
In padla je naša največja žrtev —večjega plačila ne more od nas zahtevat' nedoumljiva usoda. In zato ie današnji naš Prvi december odet v črnino, da tu-di na zunaj pokaže, kaiko je vse žalostno v nas. Srčnj utripi navdušenja in cvetoče planjave duš prehajajo v javorove gosli narodnega pevca, da jih prenese od roda do roda v spletu junaških pesmi, poveličujočih junaške in viteške podvige našh narodnih herojev in mučenikov: Aleksander Karadiordjevlč s kraBevskim žezlom in trnjevo krono — Tvoji veličini se klanjamo do črne zemlie!
O, kraljica Marija! Mati, Vdova, Kraljica! O. nesrečna žena! Kje je meja Tvoji bolečini? In Tvoje tri sirote, trije rosni cvetovi v Tvojem varnem in ljubečem objemu: Peter, Tomislav in Andrej! KJe jim ie Oče? Kje je Oče milijonom zvestih državljanov, kje je dobrotnik stotisočem. kje je naš Prvi Sokol?
Mrtvi kraJj zmaguje Mrtvj kralj ni umrl! Junak in vitez nikdar ne umre! Utrip srca zastane, navdušenje uplahne v globini žalosti, cvetoče planjave zamori strupena slana, a ble-sket in toplota idealov domovinske ljubezni in sokolskega bratstva ostane! Ostaneta toliko boli, ker sta zagrnila Mrtvega kralja v sijajni plašč svo>e vzvišenosti in nezmagM vosti. da tukaj med nami in v nas živi svoje nesmrtno življenje naprej!
O, kraljica Marija! Kraljica. Vdova, Mati! Soprog, Oče. Gospodar in Kralj je bil last nas vseh! Tako v življenju kakor v smrti! In ker smrti za junaka in viteza n , je Mrtvi kralj živ v življenju na> vseh. Kripto z Oplenca je naša skupna bolečina razdrobila na drobne kosce, ki pa smo jih mi onim krasnim in dragocenim mozaikom v te.m božjem hramu enako zopet zložili v celoto v vsaki sokolski duši, kjer danes živi naprej naš Mrtvi kralj: živ živi v živem življenju! Stotisoči Sokolov in Sokolje, naraščaja in dece ga nosijo v sebi: Aleksander Karadjordievič s kraliev-km žezlom in s trnjevo krono Tvoji veličin in nesmrtnosti se klanjamo do črne zemlje! -
In ker ie v vseh nas enotna ideja, ki iz nje zvira naša enotna volja do ustvarjanja trajnih dobrin moralnega in fjzičnega zdravja poedinca in naše narodne celote, sprejemamo za vse čase Njegov poziv z dne 4. avgusta 1914. ki nam ostane bodril-no geslo: »K orožju, moji dičn; Sokoli!«
K orožju, k orožiu! Tako odmeva klic širom domovne! Sestre in bratje, k orožju duha, k orožju bratske ljubezni, k orožiu plemenitosti, k orožju pripravljenosti in budnosti, da očuvamo svoji zemlji nnr. da pridobimo svojemu narodu spoštovanje pred
vsem kulturnim svetom, da zastražimo hi okrasimo kraljevsko grobnico s plamenj duš, ki trepečejo v njih kot utrinki večne luči!
Bratje in sestre — v telovadnico z4x>r!
In če se oglasi klic prizadete narodne časti, klic ogrožene samostojnosti in veličine doiitov-ine, bi naša enotna ideja in enotna volja znala prekovati orožje božjega miru v obrambni ščit in obrambni meč borcev in zmagovalcev!
Saj ne počiva Mrtvi kralj izven nas kje v samotni nedostopnosti in bogati zapn-Sčenosti, ne, on poč v a in živi v na% a hram božji, ki s polumrakom tke nad njim Njegov blaženi, večni sen, se s svojimi kupolami pne proti nebu iznad Topole in Oplenca — n naše krasne, seljaške zemlje — da. tirdi kamen govori: Umrl je Narodni kralj, da počiva in živi med Svojim narodom! —
Ali Vas vznemirja
škripanje noža po krožniku ? Bodite prepričani, da slično tudi Vaš KAŠELJ vznemirja druge! Zakaj tega ne preprečite?
pa ne borste kaSUali.
Kašelj manjši ali večji
uspešno prepreči! IZDELEK »UNION« ZAGREB.
Da, Narodni krali! Saj ostanejo nepozabne Njegove besede z dne 16. maja 1919, ki se z rnjimi zavzema za gospodarsko osamosvojitev našega seijaškega naroda, »da postane gospodar grude, ki jo napaja s svojim znojem.« Nihče ni znal bolje nego On, da >e naša moč v naši vasi, kakor je moč hrasta v njegovih žilavih koreninah. Nikdar se mu ni lice tako radostno nasmejalo, kakor takrat, kadar je cul jn videl, kako se krepko in zmagovito širi sokolska misel med najširše kroge našega kmetiškega naroda. Naše seio, ta večni izvor bujnih in svežih narodnih moči. nas je navdahn lo z novimi s'lami, da smo zaslutili lepoto njegove duše, doumeli njcove nevolje m jih sprejeli v svoje duše kot zaobljubo z« svoje povečano in požrtvovalno delavnost, k: j® ni rodoljubnejše od nje!
Z uedinjeno močjo naše vasi in našega mesta bo Sokolstvo po mislih in željah Mrtvega kralja najlepše izvrševalo svoje zgodovinsko poslanstvo v blaginjo Mladega kraka in naše domovine: pred plugom in suhim kmetišlcim kruhom, pred prosvetnimi napori in žulja vrni dlanmi našega mestnega človeka se bodo izravnale vse razlike, ki sta jih objestnost in nerazumevanje zasekali med nas, pezabivši na muke in trpljenje ogromne večine naroda.
In kakor ni bilo 31. januarja 1931. leta med Mrtvim kraljem in narodom nobenega, posredovalca, tako ga tudi danes m in ga nikoli ne bo med večnoživim Aleksandrom Karadjordšievičem in med Njegovo narodno gardo — med jugosi o venskim Sokotetvom. Ne sejemo mržnje, ne ubijamo vere, ne grešimo nad največjimi narodnimi interesi, nego z vero v Boga in polni zaupanja v moč <okoiskega bratstva tudi mi danes objavljamo »vsem in vsakemu, prijatelju m sovražniku, da s~no eno in da s.mo sklenili do kraja braniti edinstvo in svobodo našega naroda!«
In ko se, bratje in sestre, odločite danes po svoji svobodni volji, da položite prisego Mlademu kralju Petru H- imetje v mislih te besede in naj vam lebdi pred duševnimi očm; velika duša Mrtvega kralja!
Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Ued.nitelju!
Njegovemu Veličanstvu Mlademu kratiti. Petru H. naš sokolski pozdrav: ZdravoJ
E. L. Gangl.
»
Rad bi kupil radio aparat
pa imam istosmerni tok; kot pa sliSm vsak dan, bomo imefl izmenični tok. Zato moram čakati«
Kupite zato takoj aparat
ORION SUPER 401
Ta je idealen za vse toke. Sedaj ga priklopite na istosmerni tok. Ko dobite izmeničnega, je treba v aparatu prestaviti le vijak, pa je aparat urejen za izmenični tok.
Aparat Orion Super 403 je delan za vse toke, za vse valove in za vse postaje.
Zahtevajte takoj, da Vam ga predvaja
„RADIO", reg. zadr. z o. z. v Ljubljan'
Miklošičeva cesta 7
I
So-Ii plfnrne bolezni ozdravljive?
fo nad nc ratoo rpru&nje aanurji očitno na, boietuijo m aram,	ptrutnih
rrtttio?, zastarelem bUlJu. zaaluzenarU, dolgotrajni Urlparoersl tn hrlpt. a doMUJ S« niso nkAU saravlia Val tato frolnlKi dobijo pri um
POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO 8 SLIKAMI
□spod peresa gosp 4r. med Ouun&nna, blvieg* »eia idnnUU, » »Todu H turo, o temi: »AU se dado pljučne bolezni ozdraviti?« Da damo nsakemu priliko, da si razjasni svojo bolezen, smo se odločili, da pošljemo to knjigo
mur brezplačno ln f ran ko zaradi (plodnega blagra .. — Treba pisati aamo frantorano a Din 1.75 a točnim naslovom na naslov: PUHLMANN * Co Berlin 614 MOsselatrasse Nt. 25-85 S
Odobreno od mm aoc pol sanitetni oddelek & Br. K16 od H. UL 1WJ
bolniku TBako-
(JOptSClOO


Onega (rtrnfciega večera 9. oktobra
nam je bilo vsem, kakor da se je v hipu zrušil pred nami most, ki je vezal breg naše sedanjost* & bregom naše bodočnosti Pred narm je nenadoma zazijala praznina brezdna, preteča z uničenjem in poginom. In kakor nikoli prej smo se v tistih strašnih trenutkih zavedli, kako usodno je bil zvezan z našo bitjo On, ki je bil naš Kralj. Njega ni več. Padel je kot žrtev. S smrtjo, ki je bila vedno najsikrivnejše hrepenenje vseh pravih herojev, se je posvetil narodu in državi. Ali kakor je bil krst s krvjo še vedno najjačja m najtrdnejša okrepitev gorečnosti, vere in samozaupanja, kakor je še vedno vsak narod od duha prelite muče-niške krvi sprejel pobudo in pogon za še višji in še smelejši vzpon in za še globljo in krepkejšo rast, tako je tudi Njegova smrt, namesto da bi razvezal a, samo še tesneje povezala vse sile našega življenja in z najsvetlejšim žarom poveličala pred vsem svetom pomen in poslanstvo naše države, ki ji je bil On, Uedinitelj, šele pravi tvorec in graditelj. Zato je bila tudi ta država v Njem poosebljena.
Temu vzponu naše volje, temu pove* Kčanju našega imena tn tej preizkušeni in poživljeni veri hočemo dati viden izraz in trajno sled s tem, da postavimo Njemu v Ljubljani in Mariboru dostojen likoven spomenik. In še posebej v Ljubljani tudi s tem, da zgradimo v Njegov spomin nujno potrebno, veliko, moderno bolnišnico, ki bi z vso svojo ureditvijo, zlasti za specialno zdravljenje, ustrezala vsem zahtevam in pridobitvam sodobnega zdravstva Ti spomeniki naj bodo med nami potrdilo in jamstvo naše udanosti in naše zvestobe, priča in znamenje naše ljubezni in naše hvaležnosti, našega spoštovanja in češčenja Njegovih vrlin in kreposti; Njegovega junaštva v bojih za naše osvobojen je, Njegove preudarnosti in modrosti pri ureditvi naše države, Njegovega stremljenja in Njegovih naporov za utrditev miru, Njegove globoke in srčne povezanosti in spo-jenosti z našo zemljo in z njimi, ki ji v potu svojega obraza izvabljajo plod. Naj bodo znamenje Njegove skrbi za ohranitev in razvoj naših kulturnih in jezikovnih dobrin, Njegovega vztrajnega hotenja in neustrašene borbenosti pri zatiranju krivice, Njegove plemenitosti in Njegovega viteštva, Njegove nezlomljive volje, čistosti in čvrstosti Njegove- i
ga enačaja, Njegovega sočutja za revo to
bedo, Njegove dobrote in vedrine, Njegovega nasmeha in pred vsem in nad vsem: Njegove vere, da je skozi veke ena in ista kri opdojala prst od Triglava do Vardarja, te Njegove najgloblje, najčistejše in najtrdnejše vere, ki se je razo-dela v vsej veličini v poslednjih njegovih vzdihi ja jih z oporoko: »Ouvajte Jugoslavijo!«
V bolnišnici, M naj zraste iz naMoni-tev posameznikov, društev, ustanov, samoupravnih edinic in države, naj ob spominu na Njega, ki je sam vse svoje življenje trpel, ki je vedno sočustvoval s trpečimi in je s svojo mučeniško smrtjo potrdil veličino najvišje odrešitve, najdejo uteho in lek vsi, ki jim je nemila usoda naklonila nezaželjeni dar telesnega trpljenja
Njegova zunanja podoba, vklesana v trdo gmoto marmorja in brona, pa naj bo znamenje zmage nad uničujočo močjo Smrti. V Ljubljani, tretjem prestol-nem mestu države in glavnem mestu Dravske banovine, ki veže in spaja vse žile našega kulturnega in gospodarskega izživljanja, naj bo odsev in odraz z Njegovo pomočjo izvojevane svobode, ki je sprostila vso prej po tuji sili potlačeno rast vse te naše dejavnosti V Mariboru, v tem nekdaj nam ugrabljenem in e silami vsega naroda spet osvojenem taboru ob naši severni meji, pa uaj bo večni stražar, v čigar varstvu bo svobodni narod lahko mirno užival blagoslovljeni plod svoje rodne zemlje: In naj bo tudi opomin: Tu ni prehoda!
In v središču, kakor ob meji naše domačije bodi Njegov spomenik žarišče vere, stanovitnosti in poguma, središče za vse naše praznike veselja in žalosti, za vsa naša zmagodobitja in zmagoslavja in pribežališče za vse naše bridkosti in stiske, za vsa naša ponižanja in za naše poraze. Ko bo naš duh klonil in upadal, ko bosta naš ponos in naše dostojanstvo omahovala in se šibila, naj nas Njegov lik tolaži in bodri, naj nas dviga in navdušuje. Spajajoč sedanjost z bodočnostjo, naj tudi pokolenjem, ki pridejo za nami, izpričuje v zahvalnosti našega spomina, Njegovo dejanje in Njegovo žrtev. Naj bo studenec, ki nas bo krepil, luč, ki nam bo svetila, ognjišče ki nas bo grelo. In vsem zopernikom in zlobotnikam naj bo oznanilo m svarilo: Kralj je mrtev — Jugoslavija Je ostala!
kralju
©db©r za postavitev sposnenika Viteškemu Aleksasa&m L Uedinitelja (Ljubljana)
Odbor za počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja (Maribor)
V imenu obeh odborov »o podpisal! proglas: POKROVITELJI minister dz. Novak, ban dr. Marušic, škofa dr. Rozman in dr. Tomažič, diviz. general Cnk»-vac, župana dr. Puc in dr. Lipold, častna dvorna dama Franja Tavčarjeva; ČASTNI ODBCR, v katerem so vsi bivši ministri iz dravske banovine, šefi najvišjih drz. uradov v banovini, rektor univerze, voditelja Sokolstva in gasilcev, župan Celja in Ptuja; ČASTNO PREDSEDSTVO maribor. odbora: podpredsednik senata dr. Ploj, skof dr. Tomažič, komandant Maribora general Hadžič, Marija Maistrova; POSLOVNA ODBORA s predsednikoma senatorjem Hribarjem (Ljubljana) m županom dr. Lipoldom (Maribor); v poslovnih odborih so predstavniki vseh organizacij in korporacij ter številni javni delavci iz vseh krajev Slovenije.
Proglas so dalje podpisali vsi senatorji in narodni poslanci iz dravske ba-^svine; vsi člani banovinskega sveta dravske banovine; vsi župani mestnih, trških m podeželskih občin; nad sto društev, korporacij to ustanov, pri čemer so za arustva, ia so združena v zveze, podpisale le te njihove vrhovne organizacije.
Plnsatov kip Viteškega kralja
(Glej sliko na prednji strani!)
»a današnjem bo vinarskem koncertu bo prvič razstavljeno v Javnosti najnoveJBe
m najznamenitejše delo kiparja Nikolaja Plrnata — lik Viteškega kralja Ale-Ksandra I. Uedinitelja. Kip predstavlja izredno uspelo umetnino in pomemben dogodek «Jr ,?,Jn naŠeZa ^paretva, obenem pa Je Pirnatov Viteški kralj življenjskemu . velikeRa pokojnika izredno podoben, tako da predstavlja tudi eno njegovih najvernejšlh, najbolj zadetih podob. O tem, kako je kipar Pirnat prišel na zamisel svojega najnovejšega dela, nam pripoveduje sam:
— Prod
vzeti rokami Pri-napravil celo
nedavnim časom tem delal majhno poprsje pokojnega kralja po zasebnem naročilu za vdolbino v sobi. Prt deln se mi je tedaj mimogrede od sebe zastavilo vprašanje, kako bi rešil problem kipa Viteškega kralja v večjem, monumen-talnejšem formatu. Takoj mi je bilo Jasno da bi bilo treba za takšno rešitev poleg glave tudi ves život z čel sem skicirati in si množico risb Izpočetka sem mlelil, da bi napravil plastiko v kraljevskem plašču Izvedba v tem smislu bi bila formalno mnogo lažja ln nspeh mnogo pompoznejši toda nazadnje ae ml je zazdelo, da takšnf efekti pri liku našega kralja ne bi bili aktualni Tako sem kralja viteza upodobil v navadnem pohodnem plašču Videl sem nekaj del o pokojnem belgijskem kra lju Albertu, — tudi njega so kipani oblikovali tia podoben način. Toda če ga pri-kažem kot vojaka, sem si dejal, a tem še nisem pokazal kralja Tako sem poskrbel da dam skulpturi v poz! kraljevski lik. Na ta način sem prišel na Idejo rok, kakor sem Jih upodobil Te čvrsto sklenjene roke nemo kličejo narodu osnovno misel, ki Je vodila življensko delo kralja Uedinitelja- Ostanite skupaj, držite drag z dragim!
— Delati sem začel prav vedre volje Od
vsega početka sem vedel, da bom tako veliko nalogo, kakršno sem si zastavil, lahko rešil samo v enem zaletu Ves teden sem vzdržema delal vsak dan od 8 zjutraj do 6 zvečer, vsak večer sem šel lz ateljeja naravnost v posteljo ln vsako jutro od do wa naravnost k deln nazaj. Tako sem do-
vršil delo v sedmih dneh, čeprav bo me še nekoliko ovirale posledice bolezni, ki sem si Jo pred nekaj dnevi nakopal pri odlivanju. Vsekakor sem imel srečno roko, da sem delo opravil v enem zamahu. Pri vseh ekulpturah, ki sem Jih delal doslej, sem zmerom nekje na sredi obupal in sem vsako delo končal z občutkom, kakor da se je nekaj v meni prelomilo. Ta lik Viteške-ga kralja Aleksandra 1. Uedinitelja pa sem v resnici končal z občutkom nekakšnega vedrega zadoščenja.
50% KOMPENZACIJE
STARIH DOLGOVANJ Z VL02NIMI KNJIŽICAMI
dovoljene po uredbi o zaščiti denarnih zavodov SL n-41032 K od 23. XI. 1934
VLOŽNE KNJIŽICE
VELEBANK POD ZAŠČITO
KUPUJEMO Df PRODAJAMO NAJUGODNEJE.
Izvršujemo vse bančne transakcije najkulantneje.
BANKA L KREUTZER D. D.
ZAGREB, Zrtnjevae 14 Izkaaua Brsojavi:
41-46, «1-
Dtn T lulfljuuoa iSnmUBAKKA BAGBJEB.
I
Frekmtirje mora dobit! popolno gimnazijo
V nadaljevanja svoje energične akcije sa dosego popotne gimnazije ▼
Murski Soboti ao agilnl prekmurski akademiki zbrali celo vrsto Izjav od odličnih predstavnikov našega javnega življenja tn od znanih kulturnih delavcev. Prostor nam ne dovoljuje, da bi prinesli vse te izjava Objavljamo jih za danes le nekaj ln to po abecednem redu avtorjev:
Univ, prof. dr. Fr. Kidrič:
Razlogi, da mora slovensko Prekmarje zopet dobiti ln nemoteno ohraniti popolno gimnazijo v Murski Soboti, so prepričevalni. V taki gimnaziji ln slovenskih profesorjih, ki bi sami radi šli za neko dobo med prekmurske Slovence ter z ljubeznijo uvidevnostjo tn smotrnostjo vzgajali prekmurski inteligenčni naraščaj, vidim najjač-Je sredstvo za duhovno spojitev Prekmurja z brati istega jezika ln iste krvi.
Univ. prof. dr. M. Kos t
Božidar Borko:
Poznam Prekmurje in vem, zakaj popolna gimnazija v Murski Soboti nI «amo krajevna zadeva, marveč nam vsem o po min in obveza:
Prekmursko ljudstvo Je Se preblizu svo ^ preteklosti, da bi moglo tako silovito zaživeti naše narodno življenje, kakor bi velevali obmejni interesi naše zemlje Toda v mladem rodu se že prebuja občutij! vost in dalekovidnost obmejnih straž. In obmejne straže niso nikdar in nikjer krajevni pojav, marveč združujejo v eebi skrb in radost vse zemlje.
Prekmurje je obmejna pokrajina v »em-ljepisno-političnem smislu Njegova obmej na mentaliteta je še vedno preveč negativ na. Vzgajajmo ga torej za mejo: ne Jemljimo mu. marveč mu dajajmo! Dajmo mu celo več, nego 6Šmo zahteva Nikdar pa ne bodimo gluhi za to, kar prosi * obema rokama.
Dati Prekmnrju popolno gimnazijo, pomeni dati mu zavest, da je v tej državi, če treba, tudi privilegirano Tako delajo vsi Izkušeni narodi na občutljivih točkah svoje meje. Obmejna politika ne bodi trgov ska kalkulacija, marveč politika prestiža ln nob1o«o!
Načelnik prof. J. Breznik:
Da potrebuje Prekmurje državno popolno gimnazijo leži na dlani. Lahko bi črtah vse argumente razen nacionalnega ln onih, Id so s tem neposredno v zvezi: nujnost državne popolne gimnazije se ne bi zmanjšala niti za las.
Fr. Sol. Finigar:
Višja gimnazija v Murski Sobo« Je nuj-
na. Tehtnih razlogov, ki Jih navajajo za tako ustanovo, je vse polno. Navajam še enega, ki ga nisem opazil med drugimi
V gospodarski stiski vidim tale važni razlog1: imamo dokaze, da obeta prekmurje mnoge nadarjenih, res tz slovenske zemlje priklilih talentov. Talenti se v nižji gimnaziji Se ne morejo izrazito razviti Vžbrste ▼	Ker pa višje v Soboti nI
mora mnogo dijakov zaradi revščine opustiti nadaljevanje študija drugod. Doma bi si še kakorkoli pomagali: z na turah ja mi, ki bd jih lahko dajali starši za prehrano dijakom, mnogo U se jih vozilo od doma v šolo. Ljubljana tn druge gimnazije so predaleč. Koliko Jim vzame že vožnja, stanovanja so dražja, kmet pa denarja nima. Zato sodim, da Je prevažen činftelj, ki zahteva višjo gimnazijo v Murski Soboti, vprav tudi gospodarska plat če država res hoče Izpolnjevati dolžnost, da nudi državljanom priliko za izobrazbo Sicer nam utegne siroščina sedanjih dni pobrati mnogo mladih talentov, ki bd bili lehko v korist ln ponos domovtaL
murnu im m m ........i i mu mirni mmii n
DANES senzacija nad senzacijo ! Premiera velefllma
POKOLJ
ivojs
(Massacre) Največja borba Indijancev prava.
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave danes ln jutri ob 3„ 5, 7., 9.
Cene 4.50 in 6.50 Din. SENZACIJA!	SENZACIJA!
DANES PREMIERA
Gustav FrShBch to Oamfla Horn
v velefilmu ljubezni
BODI MOJA
Nežna ljubezen, boji ln sreča.
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 3^ 5„ 7. In url.

Naj M prosvetno delo n« narodnem Jeziku, započeto pred več kot tisoč leti med panonskim: Slovenci po Ciril« ln Metodu, prekinjeno po tuji arih, obnovljeno % osvobojen jem pred petnajstimi leti, bfto okronano a popolno državno gimnazijo ▼ Murski Soboti!
Jui Kozah t
Prekmurje je obmejna pokrajina, tm, državno mejo preži madžarski revbcionlzeni.
Tromejnik, vrsta mejnih kamnov in med njimi poredki bajoneti niso še meja Hiše. vasi, ljudstvo na polju, zavest ln vzgoja tega ljudstva to je meja Državniki M morali misliti na to mejo.
Slovenski kmet se je pričel amštafl v začetku 19. stoletja. Tedaj so pričeli kme-tiški otroci pohajati v šoio, rasla je narodu sveža inteligenca, ki ga je učila kako se čebele goje. krompir sadi ta denar hrani .
Tisoč tet Ja živelo prekmursko alutui-
Sko kznetlško ljudstvo oddvojeoo od svoje matere. Ohranilo si je jezik prt deta tn pridigi, toda nacionalnega ln socialnega osveščanja tri moglo doživeti, ne preživeti Kdaj naj se zamujeno opravi? Razumljivo, da v novi državi. Vest trka: ali se J* opravilo?
Prekmurje ima storenato obdotm Mt
tn štinraredno gimnazijo v Soboti. Tam za mejo pa stoji popolna državna gimnazija v Monoštru za 220 očencev, ki poslušajo dan na dan revlzionistične teza AH je še kaj pripomniti gluhim ušesom?
Ko talentirani prekmurski dijak duTitt četrti razred srednje šole, mora oa pot, če hoče naprej študirati. Tako hodijo že la ta ln leta prezebat, stradat v Maribor ln Ljubljano Dogodilo se je, da je prekmurski študent prišel v Ljubljano v srednjo šolo, pa m imel strehe nad sabo. Knjige je spravi! prt prijatelja, kosa in večerjal Je vbogajme, spal pa v mestnem logu. dokler ga straža ni izt&knila To so dejstva Vest trka: aH je taka naša skrb za ljudstvo, ki je naša meja?
2ehte statistiko, številke? Prosdm. Breari sobcšld, lendavski ia ljutomerski štejejo 125.713 prebivalcev, kočevski srez 48.165. V Kočevju stoji popolna državna gimnazija, v Soboti štiri razredna, število učencev soboške nižje gimnazije presega skorajda število popolne gimnazije v Kočevju. Lansko leto je bilo vpisanih prvošolcev na soboški gimnaziji 78 na kočevski 53. Naposled premislite da je raedalja od Sobot« do najbližjih mest, kjer so popolne gimnazije: do Ptuja 61 km. do Maribora 99 km. Primerjajte te razdalje z onima od Kočevja do Novega mesta aH od Kočevja do Ljubljane.
Suhe številke so prsr tako porama kakor vroča dejsMra naše narodne tn socialne skrbnosti za obmejno, sveže to mlado slovensko ljudstvo.
NI torej sramotno, da se danes vpraša, jemo. ali je popotna državna gimnazija v Soboti potrebna?
Minister dr. Fran Novak:
Pereče vprašanj popotoe gimnazije v Murski Sobo« mora biti predmet našega trajnega zanimanja, dokler ae ne privede do zaželjenega konca
Prekmurski Slovenci zaslužijo priznanje za svoje borbe, za svoj narodni ponos, ki so ga obdržali navzlic vsem nekdanjim pritiskom Niso Jih omamile madžarske vabe preje, pa so tudi še danes naši mejni stražarji.
Ako primerjamo posamezne	tedaj
vidimo, da so siezl. ki pridejo v poštev.

v/o'
S-?-'
i
SNOCNJA SVEČANA PREMIERA JE POKAZALA, DA STA
STAN LAUREL in OLIVER HARDT
v komični opeci
FRA DIAVOLO
prava razbojnika, ljubimca, ljubljenca hi veffla 8ALJTVCA
Ljubljana se smeje in zabava kakor Se nikdar! Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA
Predstave danes ta jutri ob 8., 5., 7.15 ta 9.15 url. Predprodaja od 11-—ure
REZERVIRAJTE VSTOPNICE
Ogijene krtačlee
dobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev tn aparatov domača tvrdka
Ivan Paspa i ifatovi
Zagreb L poštni predal štev. 69
t. j. Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, po številu prebivalstva izmed največjih v dravski banovin L Za gimnazijo v M uroki Soboti pride v poštev nad 125.000 prebivalcev, več nego za vsako drugo gimnasElJo t naši banovini. S tem seveda nI rečeno, da bi druge, sedaj obotojoče giznn&zijs y naši banovini bile nepotrebna
Vsak objektiven op&xova>ee nton pri. znati, da govore politični, etnografski ter gospodarski razlogi za ustvaritev popolne gimnazije ▼ Murski Soboti Baš sfcruoiafei, narodno prebujeni prekmurski SI oren cd ot> madžarski meji naj tudi tma)o priliko Is. šolati svojo mladež na popolni gimnaziji Kjer gre za moralne momente. Jo treba iskati to tudi najti potrebne StoančzM a. ra
Smatram sa (DoSnoa naše stropne [Krta
men tam« delegudje, da posveti vso svoje pažnjo ustanovitvi popolne g±nmaxl> t Murski Soboti
Res je, da Ji potno peredi vprodfemj
gospodarskega in kulturneg* značaja ki čakajo svoje rešitve. Med vataa krdten* vprašanja pa spada gotovo vprašanj« popoln« gimnazije v Murski Soboti
Občudovanja vr&dm so napori 8klh Slovencev v tem pogledu. NJ?h va je naša skupna zadeva te to zagotovi. Io naj jih bodri v boju za popotno gimnazijo v Murski Soboti
Rektor dr. Ramovš:
Samo piodoBocna rešitev socialnih potreb našega ljudstva v Protoni u rja more ustvariti tesno zvezo z vsem B t 1 Jon jem. delom tn hotenjem gVimoK. Dobra in prisrčna poves&aost v»e& »dlsis od najmanjše do saj večje, be asjtrdn«jta osnova za lepo tn srečno bodočnost slavije. Slovenci se moramo brigati, da fcs Prekmurje mo gro)o aočao tn »rtraro mo4 dalo za to; popolna drtevna gimnazija v Murski Soboti Je najenostavnejše, sata pa tudi najpotrebnejše sredstvo prekmurske mladina ki bo, iroj dom tn »vojega brata, znala ta koristiti obema
Skof dr. Gregorij Rožman:
Po mojem prepričanj« največjega m. cšooalnega pomena, da trna jo popolno »red. njo šolo obmejni kraji naš« država, na katere ne gledajo samo naši sosedje • kri.
tičnim očesom, ampak še bolj verno oni naši ljudje, ki niso imeli sre6e v nacionalni državi doseči svojih narodnfla v«uro>a
Morda se kaisu zdi beti; pravltoo, da gra. do dijaki lz obmejrdh krajev nadaJjcrv«* svoje nauke bolj v sredino država. Ne ra. čem, da to mnenje o* bdi imelo nekaj ran-logov zase, a od svojih otroSkih let is lastne Izkušnje poznam čsrrstva tn trptja-nje obmejnih Slovencev, »em trd: ga prepričanja. da Je naclonaliia dolžnost države, vzdrževati vprav v obmejnih pokrajt celotne gimnazije Ce Jo ima a pr. obmejni Sužak jo t enaki meri zatfmS Morska Sobota.
škof dr. Ivan T&mažlč:
Iz crca rad se prfclru£ix& akciji m popOfc. do državno glnmazljo v Morski SoooU, ki jo naj Slovenska krajina dobi sedaj ob petnajstletnici osvobojenja Prekmurski narodni voditelji so tako gimnazijo zahete-v&li že od madžarske vlade, pa je niso dobih. Naj se jim ta želja, ki Je povsem upravičena, izpolni v lastni državi. Dant so val potrebni predpogoji: Z&dostno Stavilo prebivalstva, gosta naseljenost, potreba domače inteligenc«, gospodarska stiska; tudi dosedanja statistika gimnazije v Murski Soboti dokazuj«, da števfle cttja-štva v posameznih razredih presega zakonito določeni minimum, že do ae*iaj je dala gimnazija v Murski Soboti lepo število izvrstnega inteligenčnega naraščaja Zelo hvalevredna je tudi Zelja preknrorskiii Slovencev po tsotor&®bi, ki Jo razodevajo s tem, da dajejo silno radi svoje otrok« Študirat.
Bog daj, da U merodajnl fintttfjl w
to upoStevaM to čhn prej izpotoai feeija Slovenske krajine po popolni državni gtza> nazijl
Oton Župančič:
Agrarne reforma je dala kmeta sveta podaljšala mu Je brazde, maši rila lehe To živo čuti. Odrežimo tej mladi, tako svoji in tako naši, a kulturno ia. stradanj pokrajini še duševnega kruha to p; K e:-j ena bo na na« z dvojnimi vezrat, nasa meja tam bo dvakrat trdnejša to trikrat varnejša, naš prosvetni /rostor bo širši ta bogatejši.
REPERTOAR
DBAMA. Začetek ob 20. Sobota, 1. decembra ob 15.: Sneguiaea Otroška prt-dfitava po znižanih cenah od 20 Din navzdol — Ob 20.: Orbč. Izven. Cene od 24 Din navzdoL Nedelia. 2. ob 15-: Mino. dekle t Monlpsf nasa. Izven. Znižane esene od 30 Dta navzdol. — Ob 20.: Žalujoči ostali. Izven Cene od 24 Din navzdM. Ponedeljek, 3.: Waterloo. C-Torek. 4.: Mi«o. dekle z Montparnasa. Gostovanje v Celju.
OPERA Začetek ob 20. Sobota, 1. decembra ob 15-: Svet! Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 96 Din navzdol. Nedelja, 2. ob 15.: Mijrnon. Izven. Cene od 36 Din navzdol. — Ob 3q>: Izgubljeni vnlček Izven. Ponedeljek. 3.: Zaprto. Torek, 4.. HovanšČina. A.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ«.
ZaSotek ob 201R. Nedelja. 2. ob 15.: Rokovnjači. — Ob 20.15: H5erki nien« ekscelence.
mariborsko gledališč« Za*ft«k ob 20 Sobota. 1. decembra ob 15.: Hamlet Znižane cene - Ob 20.: Urh rrrof Celjski. Premiera. Slavnostna predstava. Nedelja 2. ob 15.: Ougalnica. Znižane seno.
LAHKt jlti OPORA S t JAT E Z VSAKIM Mleta APARATOM STARE IN NOVE TfPf
Emil Kralj o Kralju - Vitezu
Nocojšnji novinarski koncert v ljubljanskem »Unionu« se otvori ob 20. uri z recitacijo Gradnikove »Besede o življenju in smrti«, posvečene blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Besedilo objavljamo na drugem mestu. 2ivo. umetniško
Naši rojaki v tujini
Teden dni v mislih na brate in sestre po svetu
oblikovano besedo te pesmi pa bomo slišali šele zvečer iz ust člana naše drame g. Emila Kr a 1 j a. Ta umetnik je kakor nalašč poklican, da nam prelije zrnato Grad-nikovo pesem v živo, izklesano govorico. V to ga usposabljajo vse njegove igralske ▼rline, ki jih poznamo že z odra: zvonek j glas, krasna modulacija, čista in pravilna ▼okalizacija ter čut za pravilno poantira-nje. Prepričani smo, da bo recitator s svojo znano in priznano umetnostjo povzdignil občutje večera na tisto stopnjo, ki ga ta odlična prireditev popolnoma zasluži.
Ljubljana, 30. novembra.
Prvi teden decembra bo po vsej državi že tretjič posvečen mislim in skrbi za naše izseljence. Izseljenski teden bo otvorila izseljenska nedelja 2. decembra. Izseljenski teden naj v prvi vrsti manifestira vzajemnost v iskreni in zvesti ljubezni izseljencev do domovine ln domovine do rojakov, ki so jo morali zapustiti ter se naseliti na tujem. Spominjali se V>mo vseh tistih stotisočev, ki so morali v široki svet zaradi kruha, ali kot politični izgnanci iz bivše avstro-ogrske monarhije in nekdanjega osmanskega carstva. Nad en milijon našega ljudstva živi v tujini. Ta naš rod na tujem imenujemo z vso upravičenostjo »deseto banovino« in je v interesu naroda in države, da ne posvečamo tej deseti banovini nič manjše skrbi kakor našim devetim banovinam v državi.
Točnih podatkov, koliko je našega ljudstva v tujini ni mogoče navesti, ker je izseljenska služba do zadnjih let bila silno pomanjkljiva, dočim je pred vojno sploh ni bilo. Naslednje številke so le približne:
Kanada 18.000, Severna Amerika 700.000 Centralna Amerika 4000, Argentina 120.000 Bolivija 1500, Brazilija 40.000, čile 12.000. Urugvaj 3000, Paragvaj 1500, ostale države Južne Amerike preko 2<M>0, Avstralija 10 tisoč, Nova Zelandija 3000. Južna Afrika 1500, Severna Afrika 2000, Nemčija (sami Slovenci) preko 40.000, Luksemborg 2500 Belgija 15.000, Francija 40.000. severne države preko 30.000 — vseh skupaj torej nad en milijon duš.
Nas živelf v ameriški kriz!
Amerika je v živem tempu svojega razvoja nekdaj najbolj vabila izseljence iz revnih pokrajin, poleg tega pa tudi politične begunce in avanturiste vsega sveta. Tako se je t Ameriki ustvaril mozaik naj-raznovrstvnejših narodov. Vsi ti priseljenci pa se v Ameriki bolj kakor v katerekoli drugi državi asimilirajo v novi svoji okolici, ker je edinstvo jezika in civilizacije pač najuspešnejše sredstvo amerikanizacije. V dobi gospodarskega razvoja so vsi priseljenci našli tudi dovolj zaslužka in jim je zaradi tega v splošnem blaeostanju Amerika še prej postala nova domovina. Z nižjim standardom življenja, s svojimi svežimi silami in s svojo vnemo so bili priseljenci važen činitelj v mrzličnem delu za ameriško prosperiteto. Od prihrankov priseljencev pa so živeli tudi mnogi pasivni
kraji Evrope.
Od nas so hodili najbolj v Ameriko L.I-čani, Črnogorci, Dalmatinci, Slovenci, Her-
SIEMENS PRODAJA TUDI NA OBROKE!
Radio Telefunken
aparate iz prve roke v lastni prodajalni.
TELEFUNKEN „MARSCHALL"
Buper sprejemalec za vse valovne dolžine s fading kompenzatorjem Din 6.200.
Jugoslavensko Siemens d. d«
LJUBLJANA, Tyrševa cesta la-IL
Zastopnik za Maribor: Radio Starkel, Trg Svobode
Poklonitev učiteljstva na kraljevem grobu
Učiteljstvo dravske banovine se bo poklonilo v dneh od 7. do 10. decembra na grobu Viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja. S seboj bo poneslo 1S0.000 podpisov otrok narodnih šol iz vse dravske banovine. Otroci so se podpisali na perga-mentne pole, ki so imele vsaka na zglavju z dekorativnimi črkami pisano posvetilo pesnika Alojzija Gradnika: »Čuvajte Jugoslavijo! Čuvali bomo vsekdar jo! Prisega Ti nada Tvoja in vera, slovenske mladine armada«
Mscfine-
n&rodnih 'm^kebAno-
VinCMORSKlVi
zecinueiiA
areusTvoDRAv* i
?KeBA.ncwme&W3<i
• .':	....................... ..	..'...	:.•;.... .-.-.v.;. • ;
v...	........ ........ i
Te pole so vezane v pet knjig, ki nosijo na prvi strani napis: Prisega mladine narodnih šol dravske banovine na grobu Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in učiteljstvo dravske banovine. Napise je napravil mladi grafik g Gladnik za naslovno stran in za pole, ki so seveda reprodu-cirani. Vseh pet knjig bodo vložili v miniaturni posnetek prave^ kranjske škrinje, 7.a katero je napravil načrt in jo tudi poslikal s kranjskimi ornamenti slikar Ma-ksim Gaspari Poleg škrinje s knjigami ponesejo učitelji s seboj 1 m dolgo in 8 kg težko svečo, okrog katere je isto posvetilo, kakor na polah Sveča, ki jo je darovala tovarna Kopač v Šiški, bo stala na orna-mentalnem podstavku, ki bo prav tako kakor skrinja v narodnem slogu.
Učiteljstvo dravske banovine se ponovno opozarja na to poklonitev in ker je nekaj mest še zasesti, da bo omogočen posebni vlak naj se vsi, ki jim razmere dopuščajo, prijavijo najkasneje do 3. decembra ekskurzi jskemu odseku JUU. Skrinja -s knjigami bo prihodnji teden do odhoda deputacije na Oplenac razstavljena v izložbi Tiskovne zadruge v Selenburgovi ul.
cegovci, pozneje pa tndi Vojvodinci in Jui-nosrbijanci. Vsi so raztreseni po ogromnem področju ameriške unije, ki Je široka kakor Evropa od Moskve do Madrida. Kontakt med posameznimi deli našega naroda je različen po krajih, v katerih naši ljudje žive. Slovencev Je največ po rudnikih severnih držav in pri industriji na vzhodu. Od nas so hodili v Ameriko že od nekdaj večinoma fizični delavci iz najprimitivnej-ših krajev in so zaradi tega opravljali vsaj v začetku tudi najtežja dela. V mrzličnem vrvenju dela pa naši ljudje niso pozabili na svojo staro domovino in t vseh večjih naselbinah se od nekdaj ndejstvujejo tndi družabno. Slovenci so si po vzoru čeških priseljencev ustanovili svoje društvene jednote, ki imajo razne prosvetne, gospodarske in socialne sekcije. V organizato-ričnem pogledu pa za Slovenci tudi ne zaostajajo Srbi in Hrvati. V Hrvatski bratski zajednici in Srbskem narodnem savezn so organizirani Hrvati in Srbi la vseh krajev Jugoslavije. Med kulturnimi društvi sc najmočnejše sokolske organizacije.
Organizacife izseljencev
»O nekdaj v boljših časih dajale neizmerne koristi svojemu članstvu in tudi rojakom ▼ stari domovini, sedaj v dobi krize pa preživljajo tndi one pri vseh svojih močnih ustanovah hnde čase. Mladina se starim organizacijam odteguje, stari člani pa eo se izčrpali v krutem bojn za obstanek. Bolj kakor kedaj poprej Je naš živelj na tujem, organiziran ali neorganiziran, potreben tesnejših vezi s staro domovina Ker ni več dotoka h stare domovine, so naši ljudje na tujem izgubili sveže % do-močimi kraji in ker nimajo svojih šol ln tndi ne dovolj inteligence, se neprestano utapljajo v tnjem svetn. Malo Število kulturnih delavcev združuje z največjimi težavami le rojake iz najbližje okolice. Bridko se občntl v Ameriki tndi malo Število zastopstev naSe države. V Ameriki eo samo trije pravi in dva častna konzulata. Od Chicaga do prvega konzulata na sapadu je 2500 km.
V Severni Ameriki je naš HvelJ Se najbolj strnjen, pri tem pa tndi Se najbolj organiziran in zaradi tega so nam pa« razmere naših rojakov v Ameriki Se najbolj pripravne, da po njih presojamo na kak način bi se mogla domovina oddolžiti svojim sinovom na tujem. Naši Izseljenci pričakujejo od stare domovine v prvi vrsti moralno pomoč in krepko kulturno akcijo, ki bo preprečila asimilacijo ln tako ohranila za bodočnost našega naroda in države izseljenca kot eno najmočnejših gospodarskih sil.
Dofce: domovine
rojakom, ki so se izselili v širni svet, je velik. Tako je velik, da so potrebni zanj posebno dobro premišljeni načrti. Tak načrt je izdelal izseljenski kongres, ki ga je priredila Zveza izseljenskih organizacij oktobra 1933. v Sarajevu. Kongres je podal dobre smernice, po katerih naj bi se ndejet.vovale zveze med domovino in med izseljenimi rojaki. Misli in skrbi za naš rod na tujem bomo v izseljenskem tednn pač najboljše izražali, če se bo najširša javnost bavila z najvažnejšimi zadevami naših izseljencev. Poglavja, ki jih je obravnaval izseljenski kongres in ki se stal-
no obravnavajo na sestankih in v publikacijah izseljenskih organizacij ter pri ustanovah, ki jih je naša država ustanovila v brigi za izseljence, so še vedno aktualna.
Prva važna zadeva je zboljšanje naše konzularne službe, ki po državah, kjer žive naši izseljenci, ni zadostno razvita, da bi mogla skrbeti za naše ljudi. So države, kjer imamo veliko tisočev svojih ljudi, a nimamo tam niti honorarnega konzula. -Izseljenske organizacije so zaradi tega predlagale:
V	vsakem kraju, kjer je večje število naših izseljencev, naj uredi država svoje zastopstvo. Ker finančne razmere ne dovoljujejo, da bi mogla država povsod nastavljati prave konzule z vsem aparatom, naj se poskrbi vsaj za častne, honorarne konzule. Pri nastavljanju teh častnih konzulov naj pridejo v poštev samo možje, ki bodo res vršili svojo službo v korist naših ljudi.
Za izseljence-povratnike
Notranja kolonizacija je najuspešnejši način za preskrbo izseljencev, ki se vračajo domov z družinami brez vsakih sredstev. Imamo na tisoče oralov bogate zemlje po Slavoniji, ki leži zapuščena, dosti neobdelane zemlje je tudi po Bosni in Srbiji, večja akcija za naseljevanje izseljen-cev-povratnikov pa se izvaja doslej samo v savski banovini in ima tudi lepe uspehe.
Zveza izselj. organizacij v Jelši na otoku Hvaru je uredila dom za onemogle stare izseljence. Taki domovi pa bi bili potrebni tudi v drugih pokrajinah. Nadalje je Zveza izseljenskih organizacij ustanovila tudi sklad za življenjsko zavarovanje izseljencev, ki so se vrnili v domovino. Zaradi zaposlitve Izseljenskih povratnikov naj se omeji dovoljenje zaposlitve tujih delavcev v državi, prednost pa naj 6e daje izseljencem Enako naj se dajo pri kolonizaciji prednosti izseljencem pred tujci, ki kupujejo ponekod posestva.
Zaščita izseljenskih denarnih vlog
V	zaupanju do domovine so izseljenci pošiljali domov svoje krvavo zaslužene prihranke. Iz tujine niso mogli presojati zavodov in njihove solidnosti ter so večkrat vlagali večje vsote v denarne zavode, ki so obetali po domačem časopisju visoke obresti. Ti zavodi eo propadli in ubogi izseljenci so izgubili svoje prihranke. Sedaj reveži v tujini trpijo največje pomanjkanje. Izseljenci so dosedaj poslali v domovino okrog 20 milijard dinarjev ter tako izkazali svoje zaupanje do domovine. To zaupanje ei je treba na vsak način ohraniti tudi za ceno gmotnih žrtev.
Od izseljencev smo prejeli trikrat več zlata kakor od vseh naših zunanjih posojil. Izseljenske denarne pošiljatve so v Izdatni meri krepile našo valuto. Na vsak način je treba poskrbeti, da bodo izseljenci rešili svoje vloge vsaj ▼ letnih obrokih lz vseh denarnih zavodov.
Poleg teh perečih zadev so Se mnoge druge in v izseljenskem tednn se mora na vsak način razširiti in utrditi spoznanje, da so izseljenska vprašanja velevažne splošne narodne zadeve, ki v narodnem in državnem interesu ne trpijo nobenega odlaganja. V tem spoznanju bomo najboljše praznovali izseljenski teden ter se oddolžili svojim rokajom v tujini.
Kakao ni več samo bogatim dostopen, tem- I več si ga more vsakdo privoščiti. Zavitek Mirim kakaoa za Štiri osebe velja samo Din 1.—. Mirim kakao je priznano dober in okusen, pa tudi izredno hranljiv in okrep-čujoč. Dobite ga v vsaki trgovini.
Spominu žel. inšpektorja Ivana Arharja
Ljubljana, 30. novembra. V ponedeljek smo ga pokopali Kako priljubljen je bil pri tovariših in zlasti še med nižjimi uslužbenci, je pričal lep pogreb.
A
sa«*0"
Hitro jn
pere SchichtriZones'i!vo
r »z*;*'"
Ne ^oi se,
schichtov
o
*4D/O
'O-.
Oo
O
X.
šolcev Ljubljančanov, s katerimi je še lani praznoval 40-letnico mature.
Prav je. da mu je zapelo pevsko društvo »Sloga« na grobu, saj je tudi rajnik mnogokrat — še kot dijak in mlad prometnik — s svojim znanim tenorjem prepeval ne samo ob pogrebih, temveč tudi ob drugih prilikah, v koncertni dvorani in v družbi
Rojen L 1871. je študiral v Ljubljani do mature, ki jo je izvršil 1. 1893. Ko je odslužil vojaštvo, je stopil kot železniški aspi-rant k tedanji južni železnici. Dolgo vrsto let je bil dodeljen na ljubljanskem glavnem kolodvoru kot prometnik. S svojim prirojenim optimizmom je znal kot tak težko in sila odgovorno službo izvrševati, kakor da bi se ne brigal za preznan izrek, da stoji vsak pravi železničar z eno nogo v grobu, z drugo v kriminalu. Vsi starejši uslužbenci, ki so ž njim vršili to odgovorno
službo, brez zadržka hvalijo rajnika, da ni bilo zlepa uradnika, s katerim bi v službi tako lepo izhajali. In taka hvala poznavalcem razmer izredno dosti pomenu
Pred vojno je rajnki služboval kot postajni načelnik v Sežani, Divači in St. Petru na Krasu, med svetovno vojno so ga šikanirali po Dunaju in Tirolskem, po vojni je pa postal v Ljubljani šef prometne službe; pozneje je bil kot tak eksponiran v Ptuj, kjer je služboval do svoje ex offo upokojitve I. 1927. Zadnja leta se je preselil v belo Ljubljano, hoteč se posvetiti samo študiranju svoje ljubljenke, desetletne hčerke Ivice. Ne bo jo mogel več spremljati vsako šolsko jutro do Uršulink in ne bo je več čakal opoldne v Zvezdi, da jo pospremi domov k ljubi mamici.
Tudi mi izrekamo iskreno sožalje preostalima in sorodstvu.	Strmiški.
WaiHO, Uadm NIVEA
Po burji, dežju ali snegu je posebno potrebno, da zaščitite svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a poleg tega tako odporna,
da ji še tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je Istočasno krema za dan in noč.
Nekateri so glasno ihteli, spominjajoč se rajnika kot enega izmed zadnjih pravičnih in vendar dobrih predstojnikov, ki tako naglo izumirajo.
Izmed mnogih stanovskih tovarišev se je pogreba udeležilo tudi sedem njegovih so-
Prf hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočiio, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« erenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Tako piše mladina svojemu ljubemu kralju
Dober prijatelj lista nam piše: Na svojih potih po Sloveniji sem v Sostrem, v prijazni vasici, ki leži skoro ob izviru Ljubljanice v Savo ob vznožju gora, ki nosijo ime Debeli vrh, naletel na dogodek, ki priča, kako globoka ljubezen do našega kraljevskega doma je zasidrana med našim narodom, posebej med šolsko mladino. Na tamkajšnji narodni šoli je učitelj g. Karel Cernjač naročil otrokom 5. b razreda za šolsko nalogo pismo novemu kralju Petru II. Seveda so bili otroci poučeni o tragičnem dogodku v Marseju, kakor tudi o nastopu novega mladega kralja Petra II. Najlepše pismo je napisala učenka A r j a n i Ankica, ki vam ga prilagam v njenem izvirnem prepisu Pismo je presrčno pisano in priča, kako globoke in nepozabne vtise so pustili sedanji dogodki v otroških dušah. Zato je prav, da javnost izve o pismu te mlade gospodičnice. To tem bolj, ker je šola to najlepše pismo res tudi poslala dvornemu maršalatu v Beograd, v roke Nj. VeL kralju Petru IL Tako prisrčno pismo ni ostalo brez odgovora Iz Beograda je prišla zahvala v imenu kraljevske rodbine in zahvali je priložila Nj. Vel. kraljica vdova ljubko sliko sebe v krogu svojih treh sinov. Pismo se glasi:
»Naš srčno ljubljeni kralj Petrček II. Hoteli smo Ti pisati takoj ob smrti Tvojega in nam ljubega očeta, a vedeli smo, da si bil takrat v taki žalosti, da nisi mogel na nič drugega misliti, kakor na svojega ljubega mrtvega očeta; zato Ti šele danes pišemo to pismo. Ko nam je g. učitelj povedal strašno novico, smo se vsi v razredu jokali. Zato Te bomo pa mi tembolj ljubili, ker si izgubil svojega ljubega ateka. Izrekamo naše največje sožalje Tebi, Tvojim bratcem in Tvoji mamici naši kraljici Mariji. Kako radi bi videli, da je Tvoj oče in naš kralj še živ med nami. Najbolj Te pa ljubimo zato, ker si sedaj sirota brez očeta, ker si naše starosti in naše jugoslovenske krvi. Zato bomo za Te molili, da tudi Tebe ne ugrabi ta kruta smrt, kakor je Tvojega očeta, in ljubi Bog bo gotovo našo prošnjo uslišal. Naš ljubi kralj Petrček, mi bomo Tebe ljubili iz vsega srca in Ti kličemo: »Živel naš kralj Peter II.* Naj Te naša iskrena ljubezen potolaži v'Tvoji silni bolesti. Prosim Te, moj kralj, da mi na to moje pismo odgovoriš Silno rada bi Te videla osebno, kakor tudi moje sošolke. Ko prideš morda katerikrat v Ljubljano, potem pridi z avtomobilom v našo šolo v Sostrem pri Ljubljani in mi Te bomo kar na rokah nosili in se s Teboj malo poigrali. ako boš hotel. Vel, moj ljubi kralj Peterček, jaz Ti pišem v imenu deklic celega 5. b razreda v Sostrem. Vse Te prav
prisrčno pozdravljajo, posebno pa Tvoja, svojemu vladarju in domovini zvesta
Arjani Ankica.
Ali smemo Tebi naš kralj še katerikrat pisati?
Sostro, 8. novembra 1934.<
Veliki uspehi naših poštnih ustanov
Od 1. 1924 izdaja tudi naša pošt. direkcija po zgledu mnogih drugih držav letne statistične preglede o delovanju vseh poštnih ustanov. Od leta do leta se ta zanimiva statistika tako razvija, da po svoji preglednosti ne zaostaja za podobnimi statističnimi publikacijami najkulturnejših držav. Nedavno dovršeni pregledi za leto 1933. nam kažejo, da poslujejo V6e naše poštne ustanove ne samo v najboljšem redu, temveč tudi z velikimi uspehi. Tekom leta je dal ves poštni, brzojavni in telefonski promet 605,776.276 delavnih edinic. Na mednarodni promet odpade od njih 10 odstotkov To ogromno delo je opravilo 12.&37 uslužbencev na 3890 poštah. Bruto dohodki so iznašali nekaj preko 489 in pol milijona dinarjev. Primerjava dohodkov z izdatki pa nam da prebitek od blizu 129 milijonov. Celokupni promet se je sicer zmanjšal od predlanskega za preko 28 milijonov, a ker so se 6krčili izdatki, je bil vendarle pri vsej gospodarski krizi dosežen čisti dobiček blizu 12 in pol milijonov dinarjev.
MEINI ČA3
NEPOSREDNI UVOZ
»JUTRO« BL BT
6
OD DOBREGA K NAJBOLJŠEMU
ste se napotili, ako greste kbrst blago obleko fat nannfaktnro sptoh k tvrdki

NOVAK-LJUBLJANA
Kongresni trg 15 — pri Bonski cerkvi Ogromma iibirai NajngodneJIe cene!
Domače vesti
• O Nemcih In Slovanih Je predaval pod
okriljem Jngoslovensko-nemškega društva v Beograd« tajnik nemSke akademije / Moaakovem dr. Ttlrfelder. Y svojem govor« je n&glašal, da je ureditev srednje in jugovzhodne Evrope odvisna od nemSko-slovanskega aporaznma. Govoril Je tndi obširno o pozornosti, ki Jo posveča mo-zutkovaka nemška akademija te dolga leta kulturnemu zbllžanju med Nemci in Jngo-alovenL Izdelan Je načrt, ki bo omogočil
Mrzla zima — Cvetoča pomlad
na ra&em licu po negi s
KAMILA-KREMO
mnoga znanstvena potovanja is Jugoslavije
po Nemčiji ter Izdajo velike nemške knjigo o Jugoslaviji. Na programu Je tudi Ju
goslovensko - nemški književni sestanek. Predavanje je bilo dobro obiskano, predavatelj pa je bil deležen velikega odobravanja-
Največjo Izbiro
posebno za dame nudi Piarfumerija VENUS, nasproti gL poŠte.
• Gospodarska konferenca v Šmarju pri
Jelšah. Sreski odbor JNS za srez Šmarje sklicuje za soboto 8. decembra ob pol 9. zjutraj v prostore g. Habjana v Tamarju gospodarsko konferenco, na kateri se bo slasti obravnavalo vprašanj« davčne prak se ln rnovčenja kmetijskih pridelkov. Davkoplačevalci naj pridejo na konferenco kjer bo sreski narodni poslanec g. Spin-dl<er pre-*~zemal zadevne podatke. Po konferenci be seja širšega sreskega odbora JNS.
ČERHETOV POSLOVNI KOLEDAR
i»* i
Dim tr-
• Prvi Slovane« v državni zbornici države O h (o, Prv te r zgodovini Clereianda je
član državne zbornice tndi slovenski rojak. te 16 let so se slovenski naseljenci trudili pri vsakih volitvah, da bi spravili svojega zastopnika t državni zbor. To se jim je posrečilo šele sedaj, ko je bil odvetnik Josip J. Ogrin s 153.700 glasovi izvoljen v državni zbor. Član državnega zbora Je tudi hrvatski rojak Bovd-Bojič, podpredsednik Hrvatske bratske zajednice v Clevelandu Tako Imajo naši rojaki v državni zbornici sedaj dva Jugoslovena, v zbornici pa Je še šest dragih Slovanov.
Ne samo pri DruStvu narodov v ženevi, tudi ves ostali kulturni »vet je ugotovil, da je
Kraljica peči
Jugoslovanski patent ln proizvod, dosledno ekonomično sredstvo za ogTevanje prostorov
Dobi se
T Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28.
• Velik uspeh Katje Delakove v dunajski Uranlji. V sredo »večer je ga. Katja Delakova nastopila s svojim plesnim ciklom »Cesta« na odru dunajske Uranlje, ln kakor nam poročajo, je dosegla izredno velik uspeh. Ugledni kritik E. Manuel je napisal o njenem gostovanju nenavadno laskavo oceno, v kateri pravi med drugim: »V svoji plesni reportaži »Cesta« nam mlada Dunajčanka Katja Delakova prikazuje življenje, kakršno je, zdaj divje razigrano od življenjske slasti, zdaj žalostno do smrti, kakor se nam kaže vsak dan na cesti, vse pa z njegovim naravnim ritmom, z njegovimi nežnimi harmonijami ln z vsemi kričečimi disharmonijami. Tako pleše Katja Delakova življenje. To niso kakšne simbolične in alegorične plesne figure, temveč duša in telo, srce in mozeg in razpoloženje v ritmičnem zavzetju, ki se giblje od najbolj razdivjane radosti pa do obupa Delakova je domiselna, ustvarjajoča novotarka, plesna tragedinja stalno rastočega formata, plesna diseza in subreta
Kako osrečiš svojega moža? Kako osrečiš svojega ženina? Kako osrečiš svojega brata? Kako osrečiš vsakega gospoda'
Kupi mu za Miklavža edinstveno RAZIRNO KREMO
LA TO JA
ker je najboljša za občutljivo ali nečisto kožo!
obenem ta Človek se Ji ne bi prav nič ču-
djl, če bi iznenada izpregovorila ln svoje nezaslišane plesne epigrame aa življenje podčrtala še s bolj nezaslišanimi šansoni. Njene velike, temne oči, polne duha, se smejejo, Jočejo, prosijo, rotijo in ukazujejo vse to, kar se izpolnjuje od scene do scene: doživetje. Zato moramo biti hvaležni Uraniji, da nas je seznanila s to originalno pionirko klasične dunajske umetnosti prav na spominski dan nesmrtne Fanny Elsslerjeve«. — O tekstih, ki Jih Je kot nekakšne literarne vložke napisal za »Ceeto« pisatelj Ludvik Mrzel, pravi kritik, da eo »miselno in Jezikoslovno visoko-vredna pesnitev v prozi o cesti življenja«, ki daje plesu še globlji duhovni izraz. K velikemu uspehu naše umetnice tudi naše iskrene čestitke. Kakor smo bili Se napovedali, bo ga. Delakova 4. decembra gostovala ■ »Cesto« v mariborskem gledališču, pozneje pa še v Ljubljani, Zagrebu la Beogradu.
•	Dragocene K **r J* talke pričakovane sato pravi Vodnlkarji m bode zameriti, če so se letošnje knjige Vodnike družbe
zakasnile do decembra. Upamo, da bo ovira, ki ekspedicijo zadržuje, te dni odstranjena in da bodo za Miklavža prve knjige že zunaj. Torej Se malo potrpljenja prosimo!
•	Diplomiran« n bdi m Jurtdlftri fakulteti r Ljubljani g Primoži« Lojze is 8t-Ruperta na Dolenjskem in na kmetijsko gozdarski fakulteti v Zagreb« za Inž©-njerja agronomije gg. Lojze PrezelJ te LJubljane ln Vinko Urbanija te KraSnJe. čestitamo!
•	O velikem mednarodnem lahuvakem turnirju v Moskvi posnemamo ls ofldelnega rabila, ki ga je dobil g. Vasja Pire, naslednje podrobnosti: Turnir se bo vršil od 1. do 28 februarja 1835. Udeleži se 8 do 9 Inozemskih in 10 sovjetskih mojstrov. Is inozemstva so deflnitlvno rabljeni: Ca-pabl&nca (Kuba) dr. Emanuel Lasker (nemški emigrant), dr. Euwe (Holandska), Flota (OSR), Llliethal (Madžarska) Vaaja Pire, (Jugoslavija), Spielmann (Avstrija), Stahi berg (švedska) ln damska svetoma prvakinja gdč Menštkova. Določene so »tiri nagrade, ln sicer prva 460 dolarjev (približno 19.000 Din) druga 260, tretja 150 h» četrta 100 dolarjev Vsi udeleženci Imajo zagotovljeno popolnoma brezplačne btraaj* v 8orjetskl Rusiji. Pe turnirja se projektirane turneje Inozemskih udeležencev pe drugih sovjetsko-ruskih mestih.
•	Redni letni skupščini Zvem *»rt©r v Jugoslaviji v Zagreba bo oaebno prisostvoval minister na telesno vzgojo naroda g. Andjelinovič. Zbor bo L tn 1. decembra. Skupščine se udeležijo deJegati ln Številno članstvo iz vseh krajev države ter bodo ob tej priliki v bratstvu združeni z juga tn severa skupno proslavili praznik državnega uedinjenja Ostalo članstvo, ki ss ne bo moglo udeležiti skupščine, se bo udeležijo običajnih izvendruštvenih proslav državnega praznika v svojih krajih.
•	Himen. Poročila sta se v Novem Ma_ rofu gdč. Rezi O z e b e k, trgovska pomočnica iz Celja ln g. Franc S pe e, rudniški nadzornik v Ivan po! ju. Obilo areče!
•	Važno arheološko odkritje na Suiaku. Upravitelj sušaškega muzeja prof. SreSek je r Koetreni odkril ruševine poslopja te dobe Konstantina M. r 4. stoletju. Ruševine so bile odkrite r vinogradu posestnika Vinka Miloša ob cesti, ki rodi skozi Kostreno. Dva zunanja zida starodavne stavbe sta dobro ohranjena, pod njimi pa so našli tndi razne dele notranjosti stavbe, precej starinskega denarja ln razne predmete. Poleg starin, najdenih r Kotili so to najstarejši zgodorlnski spomeniki Suftaka. Strokovnjaki se že bavijo s porta-■tracijo važne arheološke najdba.
•	Palača socialne ustanove, ki stoji prašna. Norosadska mestna občina Je zgradila zelo lepo palačo za borzo dela. Za zgradbo, ki je stala tri in pol milijona dinarjev, si je občina izposodila od osrednjega nrada za delavsko zavarovanje in je s tem denarjem tudi uredila ulico pred palačo in izvedla kanalizacijo. Palača je bila popolnoma dovršena že 1. februarja t. L, toda vselila Be je vanjo, to se pravi, r pritlične prostore, borza rada s svojimi pisarnami za posredovanje dela, izplačevanje podpor, Izdajanje brezplačnih voznih listkov in vse-ga drugega takega dela, ki ga opraTlja borza dela, toda rsi prostori v prvem in drugem nadstropju so ostali tedaj In še danes stoje prazni. Dočim se r podzemlju nahajajo kopališča in razkuževalnica, so v prvem in drugem nadstropju namenjena za prenočišča delavstva obeh spolov. Tu so spalnice za moške ln za Ženske in je celo tudi poseben oddelek za bolnike. Vsi prostori se grejejo s centralno kurjavo. Delavec, ki želi prenočišča, se najprej okopa, r razkuževalnicl se mu razkuži obleka Ostriže se in obrije in gre potem r spalnico. Tako bi namreč moralo biti. Ker pa so vsi prostori brez pohištva in opreme, seveda stoje prazni ln niso porabni r namene, za katere so določeni. Socialni odsek mestne občine se je sicer že nekajkrat baril s to stvarjo, toda rešil pa je ni niti danes, pa tako delavstvo tndi letošnjo zimo ne bo imelo zavetišča, dasi Je bilo to zavetišče popolnoma dograjeno že pred desetimi meseci
•	Kako se Izplača menica. 8tevan Srda-
norifi, mesar r žabcu je Imel pri »gabački banki« menični dolg 10.000 Din §e te leta 1927 in ga ie redno odplačeval Po vsakem odplačilu je predložil novo, sa znesek odplačila znižano menico. Tako se je zgodilo

Jod Uri krme fBe, mm krvi, redči ta «stl kri,
hormonov ta knL
MadettsQa
vsebuje jod v najprimernejši kotlCtnl. Jod najboljše deluje r malih količinah ta takfina primerna količina joda se nahaja prav r RADENSKI!
Razen joda ima RADENSKA Is ogromne
količino drugih zdravilnih sestavin za srce, ledvice, seč, žolč, hormone in živce. Zato je RADENSKA tako dobra, pitna ta zdrava!
tudi v februarju 1929. Ker »o Imeli v banki veliko dela, Srdanovič p« ni Imel časa. Je prosil, da mu izračunajo obresti. Prinesel pa Je seboj tudi novo menico. Ko je dobil obračun Je plačal in blagajnik MIlan Luklč mu je izročil staro menico. Srdanovič Je odšel, a po njegovem odhodu niso nikjer mogli najti nove menice Ko so ga poklicali, Je menil, naj le dobro poiščejo, če pa ne najdejo menice, naj Jo dajo amortizirati, a on bo potem izdal drugo. Ko pa menice le niso našli, so Jo sodno amortizirali, ali ko je banka zahtevala od Srdano-viča, da da drugo, Je le ta kratko izjavil, da ni ničesar dolžan banki, č« banka trdi, da Ji Je dolžan, naj mu pokaže njegovo menico. Banka Je nato seveda prijela blagajnika Lukiča, češ da Je on v svoji površnosti zagrešil to izgubo in Luklč Je
KINA-VINO Z ŽELEZOM
■}■ Izbore« tek, krepi Uvca. «koQ*«i« kri, ter m m i dr»vniiklfc avtoritet mio priporoča REKON VALKSCENTOM la SLA BOKRVNIM. - lirrateo oku» Preko tdravniftklb primaa]. - Dobi v« »• » tekaraab po •ledenih cenah: noUtrska (tekleniea 77 Din, polil traka steklenica 48 Din, CetrtUtraka
ateklenica 32 Dim. Keg. a br. S2S0 - <*d W
moral plačati banki z vsemi atroSkl vred
10.583 Din Blagajnik sedaj toži mesarja, ki Je na tako spreten način plačal svoj menični dolg, zaradi goljufije ia Je že razpisana razprava pred sodiščem r Sabcu.
Prt Devici Mariji r Polju odpre poleg
železniške postaje dne 1. decembra sdravnlk
DR. GREGORČIČ RIKARD
privatno ordinacijo.
Patent kolo aa *te-lilnike »Herkvleac
o/ *tedi aa i drvih in času
Zahtevajte v vsaki
Oe aa odebol mati noč norih moči za drugI če prijatelj Te obišče, r skrbeti si, kjer be rastegne* otomane ta ie Ima postlana. Oe pe kosilu zadremati M udobni fotelj si naroči*. Ženin ta nevesta po JOSIPU PKRNABJU v N
k <apstnfln
MODNO SUKNJO
ta kvalitetnega dubla, prvovrstno izdelano v gladkih ta diagonalnih vzorcih kupite za
Dtn 580.—
prt FRAN LUKIČ
Stritarjeva aBea	Velika izbira
Previdni starši,
dajte stojl ded sa zdravi razvoj prepotreb-bno, na vitaminih bogato RIBJE OLJE! Tudi slabotni odrasti ga zaradi tega s uspehom uživajo. Pravo norveško ribje olje, letoSnje, je pravkar prispelo. Olje je fino prečiščeno ln brez zoprnega vonja. — Za kvaliteto Jamči:
Apoteka Mr. L. Bahovec,
Ljubljana, Kongresni trg fttev. IZ
Športne obutev, amaterje, gojzerje is prvovrstne nepremočljlve kronv-koie, poseben oddelek za izdelavo oficirskih Škornjev is prvovrstnega boksa, ševroa ali laka izdelujem po poslanih merah
Ivan Zaje
ročno čevljarstvo
Žiri, dravska banovina
Prodaja lastnih Izdelkov v Ljubljani
MlkloSičeva cesta St 36
Navadni kroj smučarskih čevljev
Din 270.—
Kombinirani smučarji —- gojzerji
Din 290.—
Kroj »Humi ali Sigmnnd« smučarji
Din 290.—

Vfcrfce Mlhajk>ne ta Mllorad Tanjurdžič sta bila poštna uslužbenca, ki sta vozila na paraika poŠto te Beograda v Zemun. Mirko Je bil majhen, slaboten, skoraj ženske vnanjosti, pa so se njegovi tovariši zato radi šalili i nJim. Tako Je tudi 28. septembra t. L Mllorad ves čas vožnje od Beograda do Zemuna dražil Mirka, češ: »Kako ae počutite, gospodična Rebeka?« Tako so tovariši r žali Imenovali Mirka. Mirko se je Jezil, pa ni nič pomagalo. Mllorad mu ni dal miru s. »Rebeko« in ves parnik se Je smejal. To Je seveda Jezilo Mirka in r Zemunu na ulici sta se Mirko ln Milorad hudo sprla ln celo stepla. V tem pretepu pa je Mi.«;o vzel iz žepa žepni nožič in udaril ž nJim Milorada v prsL Rezilo Je bilo komaj dobra dva centimetra dolgo, toda zadel Je tako nesrečno, da je presekal Mlloradu srčlo žilo in Je le-ta Izkrvavel Sedaj se Je vršila proti Mirku razprava pred zemunsklm sodiščem. Branil se je, da nikakor ni hotel usmrtiti svojega tovariša, temveč samo ubraniti, ker Je bil toliko slabejši. In kdo bi mislil, da bi mogel s takim nožičem smrtno raniti človeka, čigar smrt zelo obžaluje, ker Je bil oženjen, kakor on, in Je ifnel tudi štiri otroke, kakor ob. Sodišče Je upoštevalo njegove obrambne razloge ln ga Je popolnoma oprostilo.
•	Groboskrunstvo pc senzacionalnem pogrebu. Lani je umrl v Chicagu rojak iz karlovške okolice Franjo Braje, ki Je zapustil svoji ženi veliko premoženje ter zahteval, naj prepeljejo njegovo truplo k večnemu počitku v rojstno vas Cvetkovič pri Karlovcu. Pri vseh velikih težavah Je bila zadnja želja moža izpolnjena in Je vdova potrošila za to baje blizu milijon dinarjev Truplo so namreč na posebne načine balzamirall la Je dolgo ležalo r Ameriki r neki kapelici,, preden so bila Izdana rsa dovoljenja za prevoz r Evropo. Pogreb is Amerike r Karlovac je seveda tudi doma povzročil veliko senzacijo, ki je imela sedaj za posledico ostudno groboskrunstvo. Ko Braje še nI dolgo počival r domači zemlji, so te dni našli njegor grob razko-paa. Neznani zločinci so bili prepričani, da so po tako dragocenem pogrebu v grobu tudi velike dragocenosti in so zaradi tega grob odkopali. Mrliču so izropall prstane in neke druge dragocenosti. Zasledovanje sločincev doslej Se nI imelo uspeha.
•	Preiskava s železniški nesreči pri Ba-njaluki. Kakor znano, se Je te dni nedaleč od Banjaluke na industrijskem tiru pripetila huda železniška nesreča, ki ima eno smrtno ln eno strašno pohabljeno žrtev. Natororjenl vagoni so se odklopili ln zdrknili v globok prepad. Po Btrašnl nesreči uredena prelskara je takoj ugotovila, da je bila konstrukcija ragonor tako slaba, da bi zadostovala komaj za tovor od 12 kubičnih metror lesa, dočim Je bilo nato-vorjenlh na dan nesreče 10 ln Se več kubičnih metror. Spone med ragoni so popokale in Je bil to vzrok strašne nesreče. Na tiru Je poleg lokomotive ostal samo en vagon, rsl drugi pa so zdrknili r prepad To so bile prre ugotorltre preiskare, ki pa se Se nadaljuje.
•	Razprava o umora, M Ji Ml Izvršen pr#d dvema letoma. V rasi Blnčl r gnjl-lanskem sreza so našli avgusta 1932 obešeno ženo tamošnjega učitelja Vučka Tomo-vlča Mož Je trdil, da Je njegora žena i*-vršlla samomor, ln to Je potrdila pozneje tudi komisija Po rasi pa se Je vendarle govorilo, da nesrečna žena nI terrSlla samomora, temveč da Je postala žrtev zločina. Tragično zadevo bo nekajkrat pre-Isjrsa vali. ni?n nr? i|n-c,!i	n^nvnih rezultatov, dokler se pred tedni niso pojavil« aeke nore priče, ki so »reškemu na-čelstvu opisale sumljlre razgovore, ki jih je Imel učitelj Tomovič z raSklmi orožniki. Sresko načelstvo Je po izpovedbah teh prič prišlo do prepričanja, da Je učitelj umoril svojo ženo in da so mu potem orožniki pomagali skriti sledove zločina. Pred okrožnim sodiščem r Prištini se bo sedaj rrSlla razprara, obtoženi pa bodo učitelj Tomovič zaradi umora, orožniki III-Ja Djonllja, ki Je vodja orožnlške postaje, ter orožnika Tomaž Siler ln SIČ Arpad pa zaradi tega, ker so učitelju na ljubo prikrili in zamolčali pred komisijo razne zelo sumljive okolščlne. Za razpravo vlada r vsem okraju največje zanimanje,
•	Objava. Govori se, da sem bD porabljen kot soustanovitelj žrebljarske zadruge v Kropi k njenemu 401etnemu jubileju. To pe ni resnica. — Franc šo!ar, tajnik ob ustanovitvi žrebljarske zadruge v Kropi.
•	Cenena In praktična Miklavževa darila za Solo ln dom priporoča r reliki izberi: trgorina Iran Bonač, LJubljana, Se-lenburgora ulica 5.
•	Več radost^ reč ^dovdjatv®... to ji hrepenenje vsakega človeka. Kako to doseči, vam pove pot!stranska reklama r inseratnem delu lista pod gornjim nasdou vom .
•	Za Miklavža si tele naši malčki najbolj slikanic »Pokonci izpod korenin« in »•Domače in tuje žirall«. Dobite Jih r knjigarni Tlskorne zadruge r Ljubljani in r Mariboru.
•	Blaznlkova »Velika Pratlka« za leto 1935. je Izšla letos že devetdesetlč. Za ta
jubilej Je prav lepo ln primemo opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slorenci samo to prac.^o, ne samo pri nas doma temveč tudi r Inozemstvu, r Ameriki, Avstriji, Nemčiji. Italiji Itd. Ta edino prava in res domača pratlka se naroča pri tiskarni I. Blasnlk nasled. r LJubljani.
• Pravkar je prispela velika pošiljka sn.ežk. Jako nizke cene. Pred nakupom si oglejte zalogo pri Zibert. Prešernova ulica.
•	Pozimi, ko je hrana težka, pijte Ra-detisko za čiščenje krvi.
•	Tovarna Jos- Relch sprejema mehko In ikrobljeno perilo v najlepio Izdelavo.
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Obvestilo!
Podpisana tvrdka obveSča vse svoje cenjene odjemalce, prijatelje in znance, da je znatno znižala svoje cen«. Obenem tudi obvešča, da se je preselila lz svojih prejSnjih prostorov na Rimski cesti St. 2 v nove prostore v IgriSko ulico štev. 10.
JAK. FLIGL ded.
kleparstvo in vodovodna inštalacija, Ljubljana, Igriška ulica 10, telefon 88-53.
HI! SAMO TOOT1
tudi kaj podvadi je treba zoper zoperoo ln nezdravo vlago r čevljih. Odstraniti ss da na mah z &ETA-viožkom, pa samo s SETA- vložkom, ker je higijensko izdelek.
Iz Ljubljane
Lfudsfca mrivema
V ponedeljek, dne 3. t m. ob 20. predav* v dvorani Delavske rbornice goep. unia. prot- Maklecov Aleksander e e*eba«*ti činea ia kaien^ki odgovornosti. Vstop proat,
a_ predprodaja vstopnic za McojtaJI
novinarski koncert r »Unionu« b« »d KI do 12. dopoldne in od 17. vso popoldne da> Ije r veži pred vhodom v unionake Ova* rano.
u— pa vel Gorjnp aa	po*. VBa-
raj ob 14.30 se je vr&il izpred hifte žakwtS v Wcifovi ulici pogreb učitelja Pavla Gor-jupa. Po blagoslovitvi kxate ao aapeO združeni pevci ganljivo žalostinko x3kx vek glej«. Ko so prenesli krsto v se je formirala izredno dolga žalna pororka, ki je kremiia po Wolfovi ulici tn naprej čez Marijin trg po Miklošičevi cesti, Kj> measkog-a uHcl, čez Tabor naprej prod po kopališču Sv. Križa. Na njegovi aadojl poti je spremilo pokojnika izrettoo reiiko število njegovih pc-klicnih tovarišev ia mesta in dežele a tudi veliko ostalega ljubljanskega občinstva. V ž&lnem »prevotta mu nosili lepo Število krasnih vencev, bOa pa sta. v sprevodu tudi dva prapora, ta dcer pevskega društva »Lire« iz Kamnika, prt katerem je dekrval pofeojfcSi dolge dobo kot pevovodja tn pa DruStva rokrx4a*Jdrth pomočnikov, pri katerem se je tadl edeV stvoval kot tak. Trupk) pokojnika ao po. ložiH v grob na novem deln pokopaHBfav Bodi ohranjen vrlemu ufiiteijiu ia gog-u plemenit spomin!
ŠVEJK
Smeti! Zabava! Veselje! Bmrtd FIlm Z. K- D. Danes ta jutri r nedeljo ob H. m dop. r prostorih
ELITNEGA KINA MATIC® Vstopnina: Din 3.50, 4.50, 5-50, 9JSO
u— Rezervni In upokojsnl častniki,
Jaški uradniki in častniki t ostavki, ki žive r Ljubljani, bodo prisegil NJ. VeL kralju Petra II. ustmeno in pismeno r se-deljo 9. decembra v vojašnici vojvode Kfr-šiča na Taboru, kjer se morajo zglastti r uiiilo»mi točno ob 9. url. Kdor nima uniforme, naj pride v civilni obiekL Pismeno prisego naj vsakdo napiše 2e doma ■ da* tumom 9. decembru ter naj jo prioeee s seboj. Vzorec pismene prisege dobi med u"adn!ml urami ▼ mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7-I-, »oba St. 1. kjer naj se najkasneje do i. deeem bra zglas« tudi oni častniki, ki niso rim-sko-katoliške vere, ter vsi oni, ki Se atao r ijsvill svojega eianjeea stanovanja
DAMSKE PLAŠČE
v odličnih kvalitetah ln prrovratnih krojOk kupite od Din 850.— dalje
pri FRAN LUKIČ
Stritarjeva ulica Oglejte si pred nakupom
Z dodatkom
„AROM ATIN A«
le še izboljšate okus klobasam. Poskusita _to tudi Vi!_
Kavama ^CENTRAL"
Nova damska kapela«
Vsako soboto in nedeljo odprta cek) noC,
SMUČARJI! PLANINCI! LOVOR
Obiščite 1. in 2. decembra t. L razstavo športne trgovine »ALPEVE«, Ljubljana, Tyrševa c. 7. Razstava je odprta od 8. do 21. ure. Smuk!	***
Lovci
• ln ostali interesenti! Ako te povoljno kupiti orožje, mtt-nlcijo in lovske potrebščine, zahtevajte cenik štev. 2 od ORU2ARNE J. PASTUOVIO Zagreba, Jurišičeva ulica broj 1. KOS
Steznike
treb. pasove, nedrčke po meri. Cene
Priporoča se stezničarka A. HUTTER, Ljubljana, Ga jeva uL S/X
Najlepše Miklavževo darilo je
fotoaparat
Istega dobite že za Din 75.—, boljšega pa
za Din 95.—, 100.— ali Din 110.—. Oglejte si izložbo, ker Miklavž izbira pri
Foto Tourist — Lojze šmuc
Aleksandrova c. 8.	8910
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
V filSKI. — Telefon 33-87
PREMIERA Franz Leharjevega glasbenega velefilma v režiji E. W. Eroa
PAGANINI
FIlm o slavnem goslaču in komponistu prošlega stoletja, ki je s svojo božansko in srce osvajajočo igro žei ogromne triumfe po dvorih Francije, Italije, Nemčije in Anglije. Naslovno vlogo Igra: Svetlslav Petrovič, ostale: Theo Lingen, Adele Sandrok, Eliza
Uliard, Maria Beling. Predstave: v nedeljo ob 3., 5., 7. ta »„ ponedeljek, torek in sredo ob 7. ta 9.
V donolnilo nov zvočni tednik! Pride PRFMTERA češke veseloigre z Vlastom Burianom PFSTOT nvsmir RTT*?t\NA
Iskrena beseda bobnim na
^revmatizmu!
Da TOG AL. zares pomaga, pri revmatlz-
nu, se ponovno ugotavlja v sledečem:
>L>a bi prej vedel za Togal-tablete, koliko bolečin svojega dolgoletnega revmatiz-ma bi al bil lahko prihranil in koliko tip-Ijenja preprečil! Zelo sem srečen, ker lahko Iskreno izjavim, da so Togal-tablete resnično učinkujoče zdravilo, brez vsakih postranskih pojavov s strani srca in želodca. Priporočam jih rad vsakomur. Se enkrat hvala: S. Stojanovič, službenik uprave vodovoda. O. G. B. Beograd, Kn. Mihajlova ulica 3.«
Togal-tablete uspešno in hitro delujejo proti i-evmatizmu, protinu, ishiasu, hripi, živčnim bolečinam in prehladu. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno overovljenih ocenah uporabo Togala. Dobiva se v vseh lekarnah.
Odobr. od Min. soc. poL in nar. zdr. S.
br. 18145 od 22. X. 1932. L	9595
u— iiazgias o vojaški zaprisegi Nj. Vel. kralju Petru II. ^e nalepljen po mestu. V oedfaijo 9. decembra ob 9. uri bodo ustno in pismeno prisegli vsi v Ljubljani bivajoči rezervni in upokojeni oficirji kakor todi vsi vojaški uradniki. V nedeljo 16. decembra ob 8 uri bodo pa zapriseženi vsi v LJubljani bivajoči vojaški obvezniki, ki so se rodili v letih 1884. do 1914. TI obvezniki se morajo cd ponedeljka 3. decembra do petka 7. decembra zglasiti v Mestnem domu po vrstnem redu, ki je razvideai na ra^flasu. Prisega bo obakrat v vojašnici vojvode Mišiča na Taboru.
UR~X H~ KREMA
Vas napravi lepo in mlado. Izgladl hrapavo kožo. Odstrani ližaje. Priporoča se smučarjem, moškim pred tn po britju in za
negovanje otrok. Mala škatla Din 5.— velika Din 12.—.	9587
o— <>brtnjškj aejetn. Ofldetoa otvoritev ActadSiega sejma na Mestnem trgu v palači g. Drofenfka (preje Suttner) bo danes ob 15 po pokrovitelju g. dr. Dinku Pucu, predsedniku mestnega poglavarstva Po oficie.nl otvoritvi ob 17. al bo občinstvo ogledalo razstavo. V kritje stro_ Brcv prireditve Obrtniškega tedna prodajajo ljubljanski obrtniki med svojimi to-Va-iffl ter med trgovci in gostilničarji pro-pag-ar-diie lepake in marki ee. Prosimo vsakogar, da te lepeke tn markice odknp4, ker je čisti dobiček namenjen izključno v bmnsnttame svrhe ter za " podooro osirotelega obrtništva.
h— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima v torek 4. decembra ob 18. uri r predavalnici internega oddelka obče dri. bolnišnice znanstveni sestanek. Na spored & predavanje asistenta g. dr. Merčuna: Pomen elektrokardiograftje v klinični medicini (% demonstracijami). — Vabljeni vsi gg. zdravniki.
n— Sokolsko društvo Ljubljana IV. opozarja vse svoje članstvo, da se vrši proslava narodnega praznika uedinjenja v telovadnici iole na Prulah točno ob 11, »H. Val In točno! Zdravo! Uprava.
h— Vojnim obveznikom na Viču. Vsi re-■crvni in upokojeni oficirji in vojaški »radnOrt, ki stanojejo t območju viške občine, se pozivajo, da se zaradi zaprisege takoj uglasijo r občinski pisarni Enako se posivajo tuffi vsi vojni ob ves nf ki, ki stanujejo t viški občini, pa so v drago občino pristojni, da se najkasneje do 4. decembra i vojaškimi izpravami zglaeijo v •bčtnskt pisarni Stalno m začasno nesposobni odpadejo.
u— V kapeli slov. starckatollške cerkve »a Goeposvetski cesti št 9. bo služba božja dne 1. t m. ob 9. za blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. V nedeljo te« 2. decembra bo sv. maša sa rajnega Frana Kavčiča. V nedeljo, 9. t. m. pa izostane v Ljubljani služba božja, ker bo tega dne slovesna služba božja v Mariboru v Narodnem domu, ob 9., ko bo darova! g. dljakon FVanjo Segala svojo prvo sv mata.
Poljanska cesta štev. 7
Odprta dnevno od 10.—5. zjutraj.
Vsak dan koncert in program. Cene
kavarniške.	9574
Zadnja dva dneva razstave »Brazde« »ta še danee in Jutri Mariborski nmetniSki klub, ki sedaj v LJubljani prvič razstavlja,
nudi s svojo kolekcijo, ki Je raznolika po motivih in tehniki, ljubiteljem domače umetnosti najlepšo priliko, da si izberejo motiv is Dalmacije, Primorja ali Slov. goric v olju, gvašu, pastelu, risbi in akvarelu po nizki ceni za svoj dom ali za dar za Božič in novo leto. Obiščite razstavo zadnja dva dneva v Jakopičevem paviljonu, odprto od 9 do noči.
u— Savinjske Alpe prikazuje v kolekciji 40 slik v olju na razstavi »Brazde. ▼ Jakopičevem paviljonu g. A Gvajc Vabimo vse ljubitelje našega planinskega sveta da si Gvajčeve slike ogledajo in si jih Izberejo za okras svoje domačije
u— Organizacija JNS za prulskl okraj priredi 1 in 2. t. m. nagradno kegljanje v Kavčičevi restavraciji na Privozu Cisti lobiček je namenjen za obdarovanje siro masnih otrok okraja za božič. Za najboljše
MALA KRALJICA NOČI
najlepša otroška knjiga!
Otroci, pišite takoj sv. Miklavžu«
DOBI SE V VSEH KNJIGARNAH. In pri
BIBLIOTEKI » POBRATIMSTVO «
Ljubljana, Vegova uL i
kegljače so določena dragocena darila in *o se zaradi tega javili k udeležbi najboljši zvezdniki tega športa. Tekmovanje se bo vršilo 1. t m. od 20. do 24. in 2. t. m. od 9. do 23. ure. K obilni udeležbi vabi odbor.
u— ZKD priredi i. decembra ob 28. v
Vajenskem domu predavanje. Predaval bo g. dr. Petrič, direktor Higienskega zavoda Lepe skioptične slike bodo ponazorile predavanje.
u— Vojni dobrovoljcl! V torek 4. decembra bo ob 20. redni mesečni sestanek pri tov. Krečiču na Vidovdanski cesti 1. Ker bodo na dnevnem redu zelo važne točke, se pozivajo tovariši, da se tega sestanka udeleže polnoštevilno Poverjenik glavnega odbora pri Sreski organizaciji vojnih do-brovoljcev v Ljubljani.
u— Nižji samaritanskl tečaj Rdečega križa v Ljuhlja«l ae prične v ponedeljek 3. decembra ob 19. v dvorani O UZD na Miklošičevi cesti.
u— Zveza bivših salezijansklh gojencev In oratorijancev ima v nedeljo 2. t. m. ob 9. dopoldne na Rakovniku svoj redni letni občni zbor. Vabljeni so vsi bivši gojenci in oratorijanci, čeravno kateri pomotoma ni prejel tozadevnega pismenega vabila. — Odbor.
o— Društvo mestnih upokojencev bo imelo redni občni zbor v ponedeljek 3. decembra ob 17. uri v spodnji dvorani hotela »Metropola« (Miklič).
u— poroka. Poročila sta se pre>tekll ponedeljek; v Mariboru žandarmerijaki poročnik Zlato je Co&č in učiteljica gdč Marica Soršak oba v Prevaljah. Čestitamo!
a— Danes In jutri nastopam v Elitnem kinn Matici dnevno ob 11. Opozarjam, da počenjam tak« vragolije, da ljudje kar pokajo od smeha Pri včerajšnji predstavi so zaenkrat popokali samo gumbi, danes pa ne bom več prizanašal in bom povedal vse, kar sem doživel pri vojakih kot dober pa tri Jot in »pucflek«. Kdor me hoče videti hi poslušati, naj se kar ojunači in si iz-bere sede« za 3j60, 4.50, 5.50 alt 6-5« Din. Vse mn bom povedal in sicer to tako, da ne odgovarjam za vse posledice, ki jih doživi zaradi silnega smeha. Vabim Vas vse Jas »Dobri vojak Svejk«, pncflek. Kot dopolnilo programa kratek film e letovanju NJ. Vel. kralja Petra n. na Bledu.
a— šentjakobska knjižnica sa Kongresnem trgu 7. danes ne posluje, pač pe jutri in vsako nedeljo in praznik od pol M. do pol 12.
n— Razatora Ja»Bc v LJubtJanl, ki Jo
pripravljajo podjetne Sanice TKD Atene, bo od 8. do 16. decembra v Jakopd&evem paviljonu. Iznadljive gospe pridno obiskujejo domove in stikajo za zanimivimi jaselcami. Posrečilo se fim je, da so razstavi zagotovile že če« trideset lepili kosov ki bodo očarali vsakega Ijubttedja
u— Lutkovni oder na Taboru ponovi v nedeljo 2. decembra ob pol 1€. odlično pravljično igro »Dolgi, Široki in Bistrooki« ki Je nudila že preteklo nedeljo mladini toliko razvedrila. Odsek, ki pripravlja za zimo več novih najboljših iger bo nudil deci redno res prijetno in koristno nedeljsko zabavo.
Zimska sezona. Centralna kurjava.
Radiotermaino zdravilišče
Dolenjske toplice
pri Novem mesta Izborili uspehi zdravljenja, posebno pri rev-
matizmu, išiasu, protinu (gihtu), živčnih ter ženskih boleznih Moderna električna terapija Tekoča hladna in topla voda v sobah. Na željo tudi serviranje v sobah.
u— Ljubljanskega Sokola Miklavžev
večer. Kakor doslej vsako leto, se bo oglasa! tudi letos, in sicer v sredo 5. t. m. točno ob 18 v društveni telovadnici sv. Miklavž z mnogobrojnim spremstvom, da obdari naše najmlajše pripadnike — sokolsko deco. Vabimo vse pripadnike in prijatelje našega društva, da se te lepe tradicionalne mladinske prireditve udedefte v čim večjem Številu. — Večerna prireditev letos odpade. — Darila se bodo sprejemala v torek od 9 dalje v društveni pisarni ▼ Narodnem domu.
KLOBUKE
za Močo sezono v raznih barvah ln oblikah ter razne športne in zimske čepice za gospode in dečke nudi v veliki izbiri
MIRKO BOGATAJ
trgovina klobukov
LJUBLJANA, Stari tr£ štev. 14 Cene zmerne. Sprejemajo se popravila.
a— Mladinska Igra v Delavski zbornici. T nedeljo, dne S. t. m. ob enajstih aprlso-rl društvo »Tabor« v Delavski zbornici mladinsko spevoigro Marije H5tzel - Lehr-m&nnove »Punčke žive«. Ta igra, ki je ls-Ut lani v Ljubljani, obravnava sanjsko-pravljični motiv. Slaba vest dveh bratcev, ki se bo JI ta, da sta sestrici ubila najljubšo punčko, vzbuja v spanju preteče privide, medtem ko sestrica tisti čae sanja o svojih punčkah, ki fznenada oži ve tn zara-JaJo... Ves ta drobni, krhki svet, ki ms bo odrska uprizoritev dala razgibano vnanjo podobo, Je avtorica obdala z nežno tančico svoje fantazije. Igra ima tndi moralno ozadje: slaba vest vzbuja slabe sanje hi piaši človeka, medtem, ko se v dobro otroško dušo razlije preiest lepih sanj. M. Hotni ar Je preskrbel glasbene točke. Na uprizoritev opozarjamo starše in mladino.

Dolžinska enota.
Enota ca porabljeni tok.
jtiogie &UT2&1 *
Enota za svetlobno množino.
Kolje clejkctfhtt&n
Večja e n o t ti 10 1
n m e n o t.
Z dekalumeni označene zelo gospodarne TUNGSRAM D žarnice dajejo več svetlobe za manjše stroške, ker je njihova nitka zvita v dvojno vijačnico.
ŽARNICE
T U N G S R A MH
nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina ▼ dekalnmenih.
loška cesta 51.137 Din. Zadnji dve mitnici zabeležujeta sadje iz dobrunjskih in sostr-skih krajev, če računamo povprečno ceno S Din za kg domačega sadja so Ljubljančani izdali v oktobru 1,905.417 Din samo sa sadje.
•— Se o kostanjih na Opekarni eeWt Pišejo nam: Presenetil nas Je dopis v »Jutra«, da žele posestniki ob Opekarski cesti, da se posekajo kostanji ob tej cesti. O tem večina posestnikov sploh ničesar ne ve. Da bi se moral lep drevored posekati zaradi jerbasa solate, vendar ne gre. Nismo proti primernemu obrezan Ju kostanjev, če Js potrebno, nikakor pa ne gre, da bi jih sploh posekati Ali naj izgine Se tisto, na kar smo lahko ponosni na Opekarski cesti Drevored nam v poletni vročini prav dobro služi, a tudi v okras eests Ja Ce ga posekajo, bo Opekarska centa res prava gmajna.
a— Zasledovana služkinja. Uprava zavoda sv. Marte v Streliški allcl nas prosi sa objavo naslednjega popravka: Ni res, da M bila v zavoda sv. Marte v Streliški a»-el stanujoča služkinja Angela Marklčeva prijavila policiji, da jI Je zmanjkalo iz sobe okrog S00 Din gotovine, s denarjem vred p« tndi njeni osebni dokumenti. Ni res, sa bi bila preiskava dognala, da JI Je oboje okradla 941etna tovarišica Jožefa B. Iz Blance, ki Je po tatvini pobegnila lz zavoda. Res pa Je, da niti Angela Marklčeva, niti Jožefa B. nista nikdar stanovali v Zavodu sv. Marte v Streliški nttci da ss v Zavoda sv. Marte v Streliški alid nI primeril noben primer tatvine in res Je, da v tem zavodu prebivajo samo poštene služkinje. — Uredništvo pripominja, da se Je omenjena tatvina zgodila v Doma služkinj v Križevniški a!iei Jožefa B. se Je že vrnila v Ljubljano ln Je zdaj v preiskovalnem zaporu.
	
	-. <<ii -
	
	
	
	S! ju-
	
	
	
	.i
	
VELIKA PRODAJA
za Miklavža in Božič
'0 popu&t pri v&ern (sCctgu
A. 2LENDER • Ljubljana • Mestni trg 22
•k -•>/•".it,
t»rrWT»iTi narodnega blaga in spominov na našo preteklost. Med drugimi bodo nastavljene: LangiBSove Jaselce, Wo!fove ja-selce, štirje Herleinovi reliefi iz SadMkar-Jeve zbirke, pozoogotske Jaeeloe iz leta 1584. (tudi is Sadnikarjeve zbirke), Kls-menčičeve jaselce, Gasparijeve Jaselce, Jaselce rezbarja Pengova, jaselce rezbarja samouka Klemenčača, sto let stare jaselce neznanega umetnika, tri sto let stare jaselce iz fillgrana, ki so last starega kla-riškega, zdaj ttrSuHnskega samostana v škof ji Loki. Iz omenjenega samostana pošljejo tudi stare polreliefe in reliefe, stare jaselce, kjer je hlevček opremljen kakor gorenjska hiša s stoH, skledniki, z motovi-lom, kjer Marija prede in sv. Jožef teSe. Velezanimive so stare jaselce iz kapucinskega samostana v škofji Loki, ki so zašle tja daleč v samotno gorenjsko vas, potem 60 let stare Sirbifteve jaselce, slonokoščene miniaturne jaseJce, ki niso večje kakor pest, Jaselce lz karmellčanskega samostana v LJubljani, različne slike, ki predstavljajo rojstvo Gospodovo, slike na steklo in preproste Jaselce lz doleaijske kmečke hiše. — Prosimo še, da bi nam srečni posestniki zanimivih starih in todi novih jaselc javili naslove in nam dovolili, da pošljemo ponje in Jfh uvrstimo v našo razstavo. Dopisi na TKD Atena, Ljubljana Prečna uHca 2.
Vedno lepa tn vitka s steznikom tn nedrčkom od I. Salaj, Aleksandrova 2-1. 9734
u— Op°w>rilo! Ker prodaja neka oseba
pod imenom naše tvrdke toaletne po. trebščine za lase dvomljive kakovosti, prosimo vsakogar, kdor jo zaloti, da Jo preda najbližji oblasti. Je blondinka. velike, močne postave, oblečena v angleški plašč — Tvrdka A Šinkovec nasl. K. Soss, Mestni trg 18.
POZOR!
Halo.
o! Halo.....o!
POZOR!
Danes ob pol 17. url vsi, odrasli in mali, k tvrdM

S C H M ITT
Pred škofijo 2
LJUBLJANA
Lingerfeva 4
PRIDITE!
Prijetno boste presenečeni! Pripeljite Vaše malčke!
s— Druitvo »Tabor« be igrale mladinsko spevoigre v treh dejanjih »Pančke UvS«
Jutri ob 11. dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina neznatna Starši, privoščite svoji dragi deci prijetnega ožitka!
h— »Punčke 2lv6«t mladinsko spevoigro v treh dejanjui, bo igralo društvo »Tabor« Jutri ob IL dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina neznatna Mamice privedite svojo drago deco!
n— Miklavievanje 8okola U ss be vrSUo kot običajno tndi letos na Tabora ln bo obdaritev mladine in odraslih dne S. t. m. ob 5. popoldne. — Darila se sprejemajo ta dan od 12. naprej v suterenu Sokolskega doma vhod nasproti vojašnice.
STROKOVNO POSTREŽBO EN NASVET, NAJVEČJO ZALOGO IN SOLIDNE CENE V DAMSKIH PLAŠČIH DOBITE LE V
KONFEKCIJI pauldf, ljubljana kongresni 6.
fUDITE! I
O htteduem znižanja
prt tvrcBd Novak govori vse mesto in ne brez vroka. Saj se dobd že za 16 Din meter volnenega blaga za obleke, kakor tudi vsi predmeti za obdaritev po izredno znižanih cenah Pomnite: pri tvrdki Novak na Kongresnem trgu v nedeljo 2. t. m. Je dopoldne trgovina odprta.
u— N°vl za6e*n»kl plesni tečaj Jenkove šote v Kazini se prične v ponedeljek S. t. m. ob 20 Vsako nedeljo »popoldanski tečaj«. V torek »izpopolnjevalni« in v četrtek »nadaljevalni tečaj«. Vsako soboto »plesna vežba«. Informacije ln posebne ure dnevno od 11. do 13. in od 15. do 19. Dijaki imajo popust.
u— Kličite telefon S4-21 za nujna elek-tro-popravfla, podjetje Havliček Fran, Sv. petra oe®ta 5.
n— Društvo z®botehnlkoT za dravsko banovino ima občni zbor v ponedeljek 3. t m ob 8. zvečer. Odbor prosi članstvo, da poravna Hanarino, ker bi drugače ne imelo volilne pravice.
o— Obilo sadja je Ljubljana pospravila v oktobru. Po podatkih mestnega dohodar-stvenega urada je bilo letos oktobra uvo ženo v Ljubljano za 635.139 Din razneen domačega sadja Največjo množino, namrf 150.804 kg Jabolk in hrušk, so v veliki tomobilih pripeljali iz štajerskih Na glavni kolodvor je prispelo 10$ na mitnico v Metelkovi ulici 111.3 večinoma sadje, poslano na tovorni dvor, Dolenjska cesta izkazuje uvoz 30 24 kilogramov, Poljanska cesta 60.328 in Za
O— Dva ponesrečenca. Na progi pri Litiji se Ja včeraj okrog poldneva hudo ponesrečil 293etni progovni delavec Jožef Sonc, doma iz Ribč pri Kresnicah. Sonc je potiskal majhen vagonček, naložen z železniškimi pragovi. Nenadno pa mu je na progi spodrsnilo ln Je pri padcu stegnil desno nogo pod vagonček. Pri tem mu je Slo koto čez nogo in mu Jo zmečkalo pod kolenom. V gozdu nekje nad Litijo se je včeraj ponesrečil delavec Alojz Kopriv-nlkar, zaposlen pri lesnemu industrijcu Ivanu Kotarju. Pri podiranju dreves ga je oplazila debela veja m mu zdrobila levo nogo nad kolenom. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici
u— Ulice In trge so začeli včeraj čistiti mestni delavci. Prej Je vlažna megla onemogočila redno čiščenje, kajti prah ln vsa mogoča nesnaga je ostajala na cestah in nlicah kar prilepljena. Včeraj, ko se Je prej tako gosta megla naenkrat dvignila, se Je lzka* %lo nujno potrebno, da prlčno nliee Izpirati. Včeraj so že očistili nabrane nesnage Kongresni trg, Glavni trg, Sv. Petra cesto, Knafljevo in Selenbnrgovo nli-eo in sploh ulice v sredini mesta. Izpiranje bodo nadaljevali tndi ▼ predmestjih.
u— Invazija beračev. Včerajšnji petek bo spet prihajali v mesto po vseh potih številni berači, ki so pričeli s svojim poslom ie zarana. Nastavljali so se na živilskem trgu, obšli že zjutraj vse lokale in obiskavali stranke po hišah Med berači Je bilo spet dokaj mladoletnih otrok in prosjačiti so začele tudi ženske. Policija je čez dan aretirala 10 prosjakov, o katerih je ugotovila da so večinoma doma lz okolice, nekateri pa so prišli celo daleč z dežele Nekaj beračev je policija odposlala domov, nekaj pa Jih je izročila sodišču. Pri neki beračiči je policija našla več sto-takov.
MlJl
:
e— Sokolski 1. december v Celju. Sokolska proslava uedinjenja bo danes ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma Za vse sokolske pripadnike Je udeležba strogo obvezna članstvo naj prečita navodila v torkovem in včerajšnjem »Jutru« Vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo je tudi vljudno vabljeno, da se proslave v čim v-pč'(>rr številu udeleži Opozarjamo na lot-.«-, me=-tu 'n na objavno desko So-• -Mštvr.
'-.ički i nev«.t	Prvi decem-
izbralo iucosloven.sUo obrtništvo dravske banovine, združeno v DJO, za svoj praznik. Letos bomo proslavili esljškl obrt-
niki svoj praznik takole: Ob S- eerkveno opravilo. Ob 9. slavnostno zborovanje v spodnjih prostorih Narodnega doma s pro-čitanjem obrtniške spomenice. Nato se udeležimo slavnostne seje celjskega Sokola v veliki dvorani Narodnega doma Vse jugoslovensko obrtništvo se mora zbrati 1. decembra k proslavi obrtniškega dne. Manifestira Jmo svojo moč, svojo solidarnost ln svojo vero v boljšo bodočnost! — Podružnica DJO v Celja.
DAME Hf GOSPODJE
PRIDE
CTTAJ PROTI SVETLOST!
•— V okvir* obrtnega tedna bo v nede-Qo 1 t a ok I. dopoldne v dvorani Obrtnega doma v Celja manifestacijsko zborovanje za propagando domačega dela ln iz delkov. Vabljeni so obrtniki in drugI sloji!
e— Q°sp. Likar Ivan, sodnik upravnega sodiSda v pokoja, stopi 1. decembra 1934 v riužfbo odvetniške pisarne dr. Kar-lovSka Josipa v Celju, zdaj pred Grofijo St 7, poleg okrožnega sodišča.
s— Pogreb tragično ponesrečenega Stanka So vlaka bo danes ob 1*. iz hiše žalosti v Gaberja na okoliško pokopališče. Za sokolski naraščaj Je ndeležba na pogreba obvezna; zbirališče ob 1630 r Sokolskem doma v Gaberja.
s— Zanimive pedagoSke predavanja. Dae SK. novembra Js predavala gdč. Josi-ptna Mlinaričeva, nastavniea na meščanski šoli r Maribora na Ljudskem vseučilišča v Celja o dekliški vzgoji Primerjala Je ▼zgojo deklic v prejšnjih časih, ko so Jih vzgajale večinoma le matere, s sedanjo. Dandanes ce mora boriti tudi žena za vsakdanji kruh ln Ji ne preostaja tolike časa sa otroka Vzgojo vrše tudi poklicni vzgojitelji v feoiah, starejše deklioe pa pripravljajo zlasti gospodinjske šole na njihovo poslanstvo. Glavna oseba pri vzgoji pa Je le mati, ki začne vzgajati že v najnež-nejši mladosti. Le žal, da se mnoge matere ne zavedajo te veievažne naloge. Opozorila Je tndi na važnost mladinskih organizacij, kakor bo skavtizem, sokolska telovadba in ferijalne kolonije, kjer se gibljejo otroci med eebi enakimi in se pod spretnim vodstvom isobllknjejo dobri značaji. Z velikim zanimanjem so navzočnt sledili temeljitim izvajanjem.
e— Zanimivo predavanje. V ponedeljek cfo 20. bo predaval na Ljudskem vseučilišča r malnici d-eške roeSčanske šole g. dr. Pavel
Brežnik iz Ljubljane o »Skrivnostni debeli Marmonov ob Velikem slanem jezeru«. Predavanje bo spremljalo okrog 80 skiop-tičn h sirk.
e— USteDsko zborovanje. Sresko «HteL>-sko društvo bo zborovalo v sredo ob 8. v mestni narodni šoli. Na dnevnem redu je žalna spominska svečanost za blasopokoj-mm kralje m. nadalje poročilo predsednika JUU g. Ivana Dimnika o sktnalnii zadevah šolstva, stanu in organizacije, ter društvene zadeve
e— HlaieR. Poročila sta se KsndMa Za. vadlav, uradnica Borze dela, in Leopold
Weixler knjigovodja tvorrrice Westen v Celju. Bilo Krc/mo!
e— Kino Union. Danes ob H5.15, 1S.S0 in 20.46 rnski zvočni velefilm »Nevihta« in zvočni tednik. Jutri ob 16.15, 18.30 in 20.46 ter v torek ob 16.30 in 20.30 zvočni film »Se boste smejali!« in zvočni tednik.
Vam
prinese
WMPASSING
Robota, L OT. 1934
Iz Maribora
a_ Ij aadega aredništra. Z današnji tn
idnem i© v«topil v uredništvo >Jotra< in »Večernika« a. dr Fran Vatovec.
a— »Ljudska univerza« v Jiariborn. V ponedeljek ob 20. bo predaval o važnem predmetu »Mati in dete v teku prvesa leta po porodu« šef zdravstvenega doma v Mariboru e. dr. Josip Vrtovec- V prihodnjem bosta 5e dve zanimivi predavanji: g. Josip Vidmar iz Ljubljane bo govoril v sredo o izredno zanimivi temi: »Gomovinski problem pri Otonu Zupančiču«. V petek se bo nadaljeval poiitični ciklus G. Krešimir Kovačič. pisatelj in urednik iz Zagreba bo predaval o političnem položaju Hrvatov leta 1914.
a— »Sokolja srca« se naziva socialna akcija, ki bo izvedena 1. decembra in v naslednjih dneh po vsei državi v prid fondu za sokolske pripadnike, ki jih tare beda :n brezposelnost Mariborčani, pokažimo tudi mi. da sočustvujemo s trpečimi! Značke v obliki src ee bodo prodajale po malenkostni eeni. Segajte do njih. darujte »ih evoii deci
in znancem.
a— Združenje trgovcev za sreaa Maribor levi in desni breg opozarja svoje člane na sklep občnega zbora od 22 aprila 1934 in na tozadevne okrožnice od 23. Junija 1934. da se koledarji in tudi drugi predmeti ob novem letu 1935 ne smejo deliti. Prestopki se na podlagi sklepa občnega zbora kaznujejo z globo 2000 Din.
a— Akademskim starešinam »Triglava« in »Jadrana«. V torek 4 decembra bo T lovski sobi hotela Orla ob 20. članski sestanek (diskusijski večer).
a— Grafoiog. ponovno je dopotovaJ v Maribor naš znani grafoiog Karmah. Loti r a v hotelu »Zamorc«.
Iz škofje Loke
83— Obrtniški teden v &k«f H IflbL Kot uvod v obrtniški teden se prične v nedeljo dopoldne v prostorih risalnice v deški šoli
mizarski tečaj, ki gn bo vodfl g. Kregar.
šesttedenski tečaj bo pod okriljem Združenja obrtnikov. Prihodnji teden prirede obrtniki vrsto predavanj v Skofji Loki tn okolici.
SI— Spominsko lipo zasadi danes mest-
na občina skupno a šolsko mladino pred šubičevo hišo na dnu Grabna Slovesnosti bodo prisostvovala škofjeloška društva tn oblastva. Saditev po končanem cerkvenem opravilu v župni cerkvi sv. Jakoba.
š!— Tatvina kolesa Izpred Kozinčere hiše v žabnici je bilo temaknjeno pred tedni kolo mizarskemu pomočniku Krii-manu iz Vlrmeš Čuvarji postave pa so steknili kolo te dni v delavnici nekega obrtnika, kamor je bilo pripeljano v po. pravilo. Križnar je takoj dobil kolo nazaj, nepošten jak pa bo moral pred sodišč«.
Vi Kranja
r— Pr°gratn javnih del v kranjskem ®rexu. Te dni je imel pod predsedstvom sreskega načelnika g dr. Ogrina redno sejo sreski odbor za javna dela. da določi program javnih del za prihodnje leto. Sprejet je bil program raznih javnih del, tako preložitev klanca na banovinski cesti proti Trsteniku regulacija Bistrice, regulacija Kokre in zgradba raznih vodovodov. tako v Cerkljah in na Jezerskem Ob. ravnaval se je tudi veliki projekr vodovoda od Preddvora preko Kranja do Stražišča. Delo bi se vršilo v etapah. Kot prva etapa je mišljen vodovod v Preddvoru, ki pride najprej na vrsto. Celotni vodovod Preddvor —Stražišče bo veljal 3 do 5 milijonov Din. Program del sklenjen na seji sreskega odbora mora dobiti še odobrenje nadzornega oblastva Vsa dela se doti rajo iz državnega banovinskega in bednostnega sk'ada
Nocoj ob 20. t Uniomr
NOVINARSKI KONCERT

slaščičarna — kavarna
priporoča za Miklavža najfinejše preetvo, torte po naročilu, fine bonbone, bonbonlere ter raznovrstno medeno pecivo, Istotako nudi ob vsakem času kavo, čaj, kakao, limonado in raznovrstne likerje. Cene nizke!	Postrežba solidna!
r— Kranjski planinci so razpravljali o Smarjetni gori. Kranjska podružnica SPD je imela v torek 27. t. m. v Narodnem domu izredni občni zbor, da informira članstvo o dosedanjem poteku akcije, s katero naj restavracija na Smarjetni gori preide v last podružnice. Zbor je otvoril predsednik g. Roje in pozdravil sreekega načelnika g. dr. Ogrina, občinskega predsednika g. Pirca in druge in podal poročilo, v katerem je med drugim naštel vse solastnike in pripomnil, koliko deležev bodo darovali, koliko jih bo pa treba kupiti Za njim je poročal solastnik šmarjetne gore g. Berjak. da je na posestvu »dolga 32.345 dinarjev, in je predlagal, naj občni zbor sklene, ali je .pripravljen kupiti odnosno prevzeti posamezne deleže Dalje je predlagal. naj se v kupno pogodbo vnese klavzula. da v bodoče ne more postati lastnik noben privatnik Po vsestranski debati je občni zbor sprejel naslednje sklepe: 1. Občni zbor je načelno za nakup ln eksplo-atacijo šmarjetne gore 2 Odbor se pooblašča. da prične nakupovanje deležev. 3. še pred prevzemom prvega deleža po draž benem potu naj se podruž odbor potrudi, da dobi zagotovilo brezplačne predaje aH redne prodaje dotičnega deleža 4 Odbor ni vezan pri nakupovanju deležev fn pri določanju njihovih een povprašat! občni zbor — Tvorničar g Sire le kot prvi poda ril na občnem zboru svoj delež Oni solastniki. ki bodo deleže darovali, ee bodo smatrali za ustanovne člane podružnice SPD G Borjak je predlagal, naj podruž niča SPD fimnrei prevzame Smarjetno go ro v oskrbo Povedal ,1e tudi. da je bilo letos Izvrženih na poslopju precej popravil
in da Je zdaj poslopje t dobrem stanju. Seveda bo treba 6« precej investicij, posebno za inventar.
Z Jesenic
B_ Kino Radio predvaja danes in Jutri
c-b 20. (v nedeljo tudi ob 15. uri) ve3elo filmsko komedijo »Revizor iz Petrograda« po znani Gogoljevi komediji »Revizor«. Dodatki običajni Prihodnji spored: »Planine v plamenih« s Trenkerjem.
Iz Tržiča
6— Kino predvaja danes ob 20.15 uri in jutri v nedeljo ob 15.30. 18.30 in 20.30 ve-Iefilm »Vohunka Mata Hari«. V glavni vlogi slavna Greta Garbo in Ramon Novaro.
Iz Zagorja
»— gtrah pred s»mo. Zima ee bliža ia
mansfkaka družina z bojaznijo "-leda ▼ bodočnost. Društvo za varstvo otrok je na Vseh svete pobiralo prispevke na pokopališču. Pa se je zaradi dežja in najbrž« tudi splošnega slabega finančnega stanja občanov nabralo le okrog 80n Din. skoro M dve tretjini manj kakor prejšnia Ista. Ker društvo vsako leto iz ?wnh zbirk obdaruje okrog 100 otrok z obuvali, ie M os t zadregi, saj je potreba še. večja ko druga leta. Od barske uprave in ministrstva za socialno T>olitiko in narodno zdravje odbor doslej še ni prejel običajne subvencije.
Iz Hrastnika
b_ Vprašanje Izolirnlce. Trboveljska
občina Je leta 1932 prodala tako zvano Ine-tovo graščino trgovcu g. Francu šoperju za 500.000 Din. V tej graščini Je imela trboveljska občina, kamor je spadala tudi hrastniška dolina, Izollrnico in ubožnlco Po prodaji so se ubožci preselili v Trbovlje, Hrastnik pa Je ostal brez izolirnlce V smielu nekdanjega sklepa trboveljske/« županstva se mora porabiti Izkupiček graščine sa hrastnlške potrebe Iz tega denarje J« tako te zgradil vodovod v Pra-protno, ostanek pa naj bi služil M gradbo izolirnlce. V kratkem bo plačal kupec Se zadnji obrok kupnine Važno bi bilo, če bi se začelo Se sedaj misliti na gradbo Izolirale* Apeliramo b« občinski odbor, naj prične že pozimi s pripravami, d« M se takoj spomladi lahko začelo graditi, da bi ee vsaj malo omilila brezposelnost T dolini
b— Kine Bafoei predvaja danes ln Jtttzi
vele£Qm »Tarzan« tn tednik.
Iz Ptuja
J— gtve*Bk» družina v Ptoju V necMJo
Je bil v Narodnem dom« redni občni abor pod predsedstvom komandanta mearta m>-
jarja g Manojioviča. ki je podal poročilo o delovanju družine. OmenH je zlasti, da odziv za ostro streljanje nI bil tak, kakor ga bi bdlo želeti. Strollšče se bo popravilo. Zgradilo se bo tudi zavetišče sa primer« slabega, vremena. Družina Je imela v načrtu tekmovalno streljanje, ki pa »e je zaradi marsejske tragedije preložilo. Ne-kateri Sani so se udeležili tekmovalnega streljanja v Mariboru ter dosegli prav lepe uspehe z eno nagrado. Iz blaga jniSkega poročila izhaja, da ne plačujejo vsi vpisa^ ni člani redno članarine. Tajniško porota® je navedlo da šteje društvo 200 čla-• Pri volitvah Je bil po večini izvoljen stari odbor s predsednikom majorjem g. Manojlovičem. Sklenjeno je tudi bilo, da se osnuje omladinski odsek strelske družine. Za prihodnje leto bo letna članarina 24 Din.
J— Trgovine bodo m državni praznit ves dan zaprte, zato p« bodo lahko odprte
v nedeljo.
j— OtroAka Igra s hudimi posledicam«. Bratca Sletni Ludovtk ta 4letni Jožek Mlakar Iz Lancove vasi sta se Igrala s sektra Jožek Je kazal Ludovtka, kako se sekajo drva, pa Je zamahnil ln zadel Lodovika T desnico ter mu Jo skoro odsekal v zapestju Mali ranjenec Je bfl prepeljan v ptujsko bolniBnico.
j— Vlom v HafOzab. v Gorel ▼ HaJožah Je v hišo, ki je last posestnika tn gostilničarja Ernesta Ferdinanda iz Ptuja, nekdo vlomil v no« na 21 t m. Vlomilec Je odprl težka železna vrata a krampom ln sekiro na stiskalnici odkoder Je prišel do vrat stanovanjskega poslopja, ki Jih Je istotako s silo odprl V stanovanju Je pobral razne predmete nato se Je napotil Se na podstrešje ter odnesel viničarju Repcu Jožefu razno obleko. Vlom Je bil prijavljen orožniški postaji v PodlehnOcu, ki je pod vodstvom komandirja g. Lončariča kmalu izsledila tatu v osebi brezposelnega delavca Habjaniča Marjana iz Gorce. ki je tatvino priznal in pri katerem so našli še vse pokradene predmete. Habjanič Je tudi priznal. da je nedavno skušal vlomiti v sta. novanje posestni ce Prejačeve Justine na Majskem vrhu. vendar se mu vlom ni posrečil
J— Ponarejen 20dlnarskl novec se Je pojavil ▼ neki trafiki na Bregu pri Ptuju Falsiflkat Je prav dobro napravljen, ven dar je temnejše barve in tudi brez zvoka. Oblastva so uvedla preiskavo.
J— Kino bo predvajal v soboto ob M. ta nedeljo ob pol 19. In pol 21. fllm »Solnčni žarek« Dodatek kulturni film in Foxov tednik.
Iz Gornje Radgone
gr— RepreSaHJe na meji. Zaradi šikan, ki »e vrstijo v zadnjem času na meji od avstrijskih oblastev in zavoljo kršenja trgovinske pogodbe, so naša oblastva omejila osebni promet na meji ter izdala prepoved za prestop meje kakor za posečanje kavarn, gostiln, kina preko meje V bodoče se bo dovoljeval prehod le v najnujnejših primerih kakor v smrtnih, bolezenskih in sličnib. na kar se obmejno prebivalstvo opozaria
Iz Prekmurja
pm— Nevaren slepar pod zapahi. V začetku tedna je b;1 v Lendavi sejem, ki ga je obiskal tudi Črnela Franc iz daljne Po-povače v savski banovini, a ne s poštenimi kupčijskimi nameni Predstavljal se je za nakupovalca tvrdke Vajda n Čakovca. kjer je bil nekoč uslužfoen m pod pretvezo da mu je zmanjkalo denarja, si je izposodi! pri tskarnarju s Balkan ji ju in pekovskem mojstru g. Gencu po 10 d-narjev Po sejmu se je Čemela ustavil v »Kroni« odkoder je zahaial po ku-pčijskih poslih v okolico Tmel ie s seboj voz z enim konjem in je na kupoval perutnino in jajca Tako je med drugim pr; posestniku Lebar-ju kupil pet kokoši n naročil, naj pride gospodinja »v> denar v Lendavo. Prav tako
je slepar* todi v Lakota- Ker tainjo tadi
▼ »Kroni« lepe kokoši, si je Čcroola teb raj kar »edem najlepših, jih strpal v vrečo ter jih skril v jasfc pred konja Domači hlapec pa je odkril skrte kokoši in tako eo r Čemeli odkrili organi varnosti prav nevar-ne>ga sleparja. Čemela je bil odveden ▼ zapore tukajšnjega sodišča Med preiskavo se je pokazalo, da je Čemela doma tz Fi-lovcev, občina Bogojma. kjer je pustšl ženo m otroka ter je odšel že pred tremi leti po svetu. V Popovači je ž vd z neko žensko, ki mu p« menda ni preveč zaupala ker je poslala z njim v Lendavo na sejem tudi svojo 13 lotno hčerko, da ne bi Čemela prodal njenega konja in voza. Ugotovilo se je dalje, da iščejo Čemelo razne orožniške postaje, ker mora odsedeti trimesečno kazen.
Iz življenja na deželi
GUŠTANJ Glede na popravek SMRJ prosimo uredništvo, da blagovoli objaviti naslednje: Vsakemu razsodnemu GuštanJ-čanu mora biti znano, da obstoja r Gušta nju podružnica Narodne strokovne zveze, ki ima zaradi svojega nacionalnega programa in dosedanj&ega socialnega dela ln zaradi svojih zvez z odličnimi činltelji velik vpliv pri reševanju lokalnih delavskih vprašanj. Toda kljub temu dejstvu Imeno vana podružnica doslej še ni dobila nolie nega vabila, še manj poziva, da bi sodelovala pri mezdnih pogajanjih Se ve«, na opozorilo, ki Je bilo poslano vodilnemu članu SMRJ ▼ Guštanju, naj se NSZ oflclelno povabi k pogajanjim podružnica NSZ niti odgovora nI dobila. Tudi na ehod, ki Je v popravku omenjen, NSZ nI bila vabljena Enako se Je godilo, kolikor nam Je znano, tudi podružnici Jugoslovenske strokovne zveze. Naši nasprotniki se vedno sklicuje
io kadar gre sa pi imiimjb whtn podružnice NSZ ▼ Guitaaja. na svojo saapnlSko funkcijo, kadar pa pričakujejo koristi in Aastl sa sebe, silijo svojo organizacijo ▼ ospredje. Ugotavljamo, da so marksisti pri zadnjih saupniSkih volitvah dobili le 120 glasov ln Jim je le volilni postopek dal sorazmerno mnogo zaupnikov. Priznavamo, da Je njihova dolžnoet, da bi ▼ interesu splošne delavske stvari Iskreno povabili k sodelovanju tudi oficielno vodstvo NSZ, ne pa da trosijo v kraju neresnične vesti, s čimer razburjajo v teh hudih ča«ih delavstvo ter mu s takim postopanjem škodujejo. — Podružnica NSZ r Guštanju.
KEBELJ NA POHORJU. O veliki tjn-beznl do pokojnega vladarja bo pričal poznim rodovom lep spomenik, ki Je postavljen pred našo osnovno šolo. V pohorski granit Je vklesama oporoka kralja Uedinitelja: Čuvajte Jugoslavijo! Vrh stebra tvorita državni grb ln žara iz marmorja. Spomenik Je postavil Šolski upravitelj g Ivo Pavlič. granit pa Je prispeval predsednik krajevnega Šolskega odbora g. Jožef GaSpar.	_
RIBNICA. Zvočni kino Sokol predvaja uanes ob 20., ln v nedeljo ob 15.16 in 20. nri »Pogrebne svečanosti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja« in velefllm »Na polju časti« Dodatek i Nov Foxoy zvočni tednik ln domač kulturni film.
2IRI Občinskemu žalnemu odboru za spominske svečanosti za blagopokojnim \ i-teskim kraljem Aleksandrom L Uedmite-ljem. ki priredi 17. decembra bo žičnico za s"roma$ne otroke r-iše občine, so prispevali: podružnica Rdečega križa 500. prv, vod granične čete v Zireh 534. strelska drufma ->00 in Kolo jngoslovenskih sester 150 D n. Poleg navedenih so še nekateri posamezniki darovali v denarju m v blagu Vsem se odbor najlepše zahvaljuje. Ponovno naprošamo še ostala društva, ki se naši prošnji doslej še niso odzvali naj blagovolijo takoj »poročiti blagajniku, s kolikimi zneski so pripravljeni sodelovati pri tej plemeniti akciji.
• • •
Zamajala se je zemlja
Včeraj zarana Je Ljubljano In okolico predramil močan
potresni sunek
Lfobffsnm, 30. novembra
Nedavno tegs smo pisali o potresni kroniki Ljubljane Preden smo pričakovali, smo ie doživeli nov potres. Davi okrog 4. zjutraj so se zbudili domala vsi Ljubljančani v svojih posteljah Naenkrat se je začni šklepet iip in so se kar precej zamajale hiše. Skoro vsakdo je občutil hud potresni sunek, ki je trajal skoro celo minuto. Zlasti to občutili potres ljudje, stanujoči v višjih nadstropjih. V višjih nadstropjih Cankarjevega nabrežja so občutili prebivalci krepkejši sunek iz južne smeri, kateremu so sledili rahlejši sunki navzkrižne
Ponekod je vrbmfll potre« kar majhno paniko. Ljudje so poskakali rt postelj in hiteli na hodnike, preplašeno sprašujoč drug drugega, kaj bo. Zlasti razburjeni so bili, kakor nam pripovedujejo, gostje v ljubljanskih hotelih, šele, ko so jim raztol-mačili, da gre za potresni sunek, so se pomirili, kajti tedaj je bilo že spet vse mir-
no.
Potres Je prfSd v smeri od Krima Meteorološki zavod nam je o potresa podal
naslednje poročilo: V petek 30. t m. je bil v zavodu za meteorologijo in geodinamiko zabeležen precej močan potres ob 3. nri 58 min. 53 sek. Središče potresa je bilo odda ljeno od Ljubljane 255 km. Ob 3 nri 29 min. 22 sek. je bil zaznamovan zelo oddaljen potres približno i* razdalje 10.000 km. Ta oddaljeni potres je povzročil potres v naši bližini, ki so ga občutili tudi prebivalci Ljubljane. Uprava zavoda prosi prebivalce Ljubljane, kakor tudi i* podeželja, posebno one, ki imajo potresne pole, da poročajo, kako so potres občutili. Poročilo Je poštnine prosta
Kakor v Ljubljani to ob totem časo občutili potresne sunke tudi v okolici In tudi daleč zunaj. Posebno hud je bil sunek r St Vidu, kjer so se v novih hišah zamajale vaze na omarah in svetilke na mizah. V hišah, ki so zidane i« kamna, potresa niso čutili.
V	Medvodah so nekateri stareflH očanci s strahom odhiteli iz hiš, ne vedoč prvotno za kaj gre.
Na Viču in v Rožni doRni so ob omenjeni uri zašklepetale šipe v oknih. Navzlic nočni uri so pohiteli sosedje ven, strahotna povprašujoč, kaj naj to pomenu Povsod v hišah so prižgali luči in kmalu so ugotovili, da so pravkar preživeli razmeroma oster potresni sunek. Marsikdo potem zaradi prestanega strahu ni več zaspal in je bdeč pričakal jutra Na cestah so se zjutraj ljudje pogovarjali samo o potresu.
V	Rimskih toplicah so ob 4. občutili potres, ki je trajal okrog 20 sekund Bilo je rahlo zibanje, pri katerem so se tresla ok-oa in vse pohištvo.
Kakor drugod, se Je čotfl potresni sunek v Celju, okolici in po Savinjski dolini. Tudi Mariborčane je zjutraj prebudil iz spanja potres, ki je nastal nekaj minut pred 4. uro Nalahno so zašklepetale šipe ns oknih in so se lažji potresni sunki občutili približno 10 sekund. Potres so čutili tudi okoličani, ki so o njem na vse zgodaj živahno pripovedovali Mariborčanom.
Potres je zamajal obširne predele južne Evrope
Beograd, 30. novembra. Poročilo seizmološkega zavoda v Beogradu: Davi ob 3.19.04 so zabeležili aparati seizmološkega zavoda začetek hudega potresa v daljavi 920 km od Beograda Maksimalni pomik tal v Beogradu je bil ob 4.09.32 in je znašal 66 mikronov z valovno periodo 16 sekund. Konec zabeleženja potresa je bil ob 4.36.
V	času, ko so aparati beležili prvi potres, se je pripetil še drug precej hud potres. ki se je začel ob 339.32 680 km za-padno od Beograda. Maksimalni pomik tal od tega potresa je bil v Beogradu ob 4.01.32 in je znašal 61 mikronov z valovno periodo 7 sekund
Pariz 30 novembra. Havas poroča iz Ancone* Davi ob 4 je nastal hud potres, ki je traial 20 sekund Čutili so ga tja do Benetk Trsta in Zadra Ljudje so prestrašeni zbežali na ulice. Zdi se. da ie epicenter potresa v Jugoslaviji. Ali je potres napravil kaj Škode, se Se ne ve.
Parit, 30- novembra. Is Aneooe poročajo, da se je davi ob 4 pripetil hud potres. Trajal Je 20 sekund. Občutili so ga tudi v Benetkah ta ▼ Trstu. V Aneoni so ljudje vsi prestrašeni planih na nlice ta v paniki zbežali na polja v okolici mesta.
Odkod potresi T
Pbtresi m MS ▼ davno sainalih dndk preobražanja zemeljske skorje nekaj vsakdanjega Orjaške sile, ki so dvignile gorovja in jih na tako rvanih tektonskih prelomih spet razklale na dvoje, so sprožile ri-lovite potrese. Razrahljali ta scsedli so zemljo v raznovrstne oblike ta povsod, kjer so se gorovja dvignila kvišku, so Se dandanes potresi zdaj tu zdaj tam v vetjem ali manjšem obsegu ona elementarna sila ki prisili človeka, da si poišče nova domovanja
Medtem ko imajo oatale eeftne is prostrana ognjišča ognjeniSkih sli tektonskih potresov, je Evropa razmeroma i njimi le precej zasidrala temelje svoji površinski izgradnji. Vendar so na Jugu Evrope Se vedno živahna ognjeniška ognjišča m vsem so Se v spominu potresi, ki so jih sprožili v svojem območja Etna, Vezuv ali Strom-boH.
Vse vnanje obrobje fpantje, ve« Apeninski in Balkanski polotok s širokim pasom nad njim, segajočim od Biskajskega zaliva preko Srednje Evrope skoraj do Volge pa je še vedno podvrženo lokalnim seseda-njem velikih zemeljskih slojev. Posebno niso redki taki potresi ob črti ta v sosedstvu starih tektonskih prelomnic zemeljskega površja Na Balkana so še posebej mani Se nedavni potresi v bližnji okolici ▼ardarske prelomnice, v severnem obrobja Egejskega morja Nedavni potres v Valan-dovu in okolici ima prebivalstvo Južne Srbije v prav žalostnem spominu. Enakega značaja Je bil siloviti potre« na prelomnici starega Kormta v Grčiji.
Slovensko ozemlje samo na sebi nima jačjih potresov. Zadnji siloviti potres na veliko noč 1895 je bil enakega značaja kot so vsi tektonski procesi. Vendar pa so na-Si kraji v vsakem primeru lokalnih udorov, premikov aH sesedanja zemeljske skorje prav tako občutljivi, kakor vse ozemlje prek Zagreba na jugovzhod Bližnje pa tudi daljnje potrese občutijo posamezni kraji jačje ko drugi kakršna je pač kakovost tal. smer ta jakost sunka Zato so Izven Ljubljane, ki zaradi svoje lege tudi ni povsod enako občutljiva, ob vsakem potresu
V soboto ob 5. tn 8., v nodeljo ob
8., 5. in 8., v ponedeljek cb 8. uri sijajna komedija
OCE BITI JE TEŽKO
In vesela opereta
„Nie VEČ SKRBI*
vsakokrat ob 5. in 8. uri oba filma
prav poučna zasledovanja potresnih poročil, ki nekako odkrivajo skrivnosti podzemeljske izgradnje našega površja Saj so prav poročila o zadnjem krepkejšem potresnem sunku na Novega leta dan L 1926 prikazala seizmografom zanimive smeri podzemeljskih potresnih sunkov v Sloveniji.
Potrebe obmejnega sreza
Rakek, 33. novembra
Pododbor županske zveze m »rez Logatec je imel pretekli teden svojo redno od-borovo sejo, da kateri je pretresal vsa pereča vprašanja obmejnega logaškega sreza Po vsestranskem razrnotrivanju je bilo soglasno ugotovljeno, da se slaba gospodarska situacija zadnjih let tudi letos ni popravila, temveč ie poslabšala. Razne šika-ne obmejnega prebivalstva, ki je odvisno od svojih polj in gozdov onstran meje, pa delajo življenje še neznosnejše.
Med drugim se je ugotovilo, da Je odmora davkov zlasti pri malih in srednjih trgovskih in obrtniških obratih pretirano visoka. Sestavila se je resolucija, ki jo bo odnesla deputacija vseh županov logaškega sreza na merodajna mesta L'gotovilo se je nadalje, da je ena najpotrebnejših gospodarskih ustanov mlekarna, katere delokrog naj bi obsezal občine Stari trg. Lož, Bloke, Cerknica. Begunje in Rakek. Predloženi so bili konkretni predlogi, ki se bodo sporočili vsem prizadetim občinam, da jih upoštevajo ie pri sestavljanju občinskih proračunov za leto 1935-36.
Tudi glede elektrifikacije hna Notranjska še veliko potreb. Delalo se bo na ta, da se započeta elektrifikacija Notranjska nadaljuje to da dobijo čimprej elektriko tudi oddaljenejše občine. Tudi železniške zveze z Ljubljano niso v skladu s potrebami prebivalstva Dosedanje intervencije so na žalost ostale brez uspeha Akcija ce bo nadaljevala Narejen je bil tudi idilep, da se bo vršilo spomladi romanje obmejnega prebivalstva na grob blagopokojnega kralja Aleksandra L Uedinitelja Zanimanje za to romanje Je že seda j precejšnjo. Vožnja bo četrtinska to tudi ostali stroški minimalni, tako da bo tudi revnejšim omogočena udeležba Sestavil »e bo odbor ti zastopnikov vseh občin, ki bodo preko zime pripravili vse potrebno.
Iz življenja naših kmetov ob madžarski meji
Varal<itn, 2S.
JfedaTM Ja bfio obja^tjenc, da se madžarske oblasti zaprle kmeta Mljo raada-ka Is Kotoribe, ki ima del rroje posesti na madžarskem oeemljn Fundak se Je mdaj vrnil domov ter opisal, m kak načia prlftel v madžarske zapor**. Na sto j«? in posestvu na madžarski strani Je 14. t m posekal staro hruško to ko Je deblc vozil proti domu, ga Je srečal neki madžarski logar, ki Je želel kupiti drevo. Fundak Jo kot ceno navedel logar pa asa Je porajal samo lf pengov. Ker se nista mogla pogoditi, Je rekel Logar, da ne mara njegovega lesa, kmeta pa mu Je od ko to ril, da na mara njegovih pengov.
—	še želel si boS našth pa&gvv, Ja Kflat-IJe&o menil logar.
—	Bog me tega varaj, tem Je otvraA fundak.
Ta odgovor Ja smatrat tagar aa fcslttov madžarske države to ovadil Je Faadalta
najbližji straži. Moža so takoj odvodi! v Letenje t zapor, od tam pa v Nagj Kanite, kjer so ga dolgo zasliševali. Ko bo se naposled le prepričali, da Fundak nI tmei namena kake žalitve, so ga začeli t*pra£©-vati o razmerah pri nas. Mož je prostornino odgovarjal to ko so ga vprašali, kje bi rajše živel — ali na Madžarskem aH pa v Jugoslaviji, se Je Izrazil, da v Jugoslaviji, ker Je tam lepše to prijetnejše. I* zapora so ga potem sicer izpustili, ciao pa poskrbeli sa to, da bi se mogei vrniti domov. Brez vsakega beliča Je nesrečni mož taval po ulicah. Ves nesrečen Je prišel k našama konzulu v Pečuhu ter mu pripovedoval o svojem doživljaju. Konzul Je izposloval ro. vežu prehrano, denar ln vse potrebno sa vrnitev domov. Fundak ve povedati Se marsikaj drugega o trpljenju dvolastntkov ob madžarski meji.
Javna dela v radovljiškem sreza
Z gradnjo in popravo cest in mostov se bo tujski
promet lepo razvijal
Da se ambofj obtofi brezpoaetaoart, ki ae v velikem obsegu pojavlja zaradi zastoja gradbene delavnosti m krze v lesni industrij. ta da se irvrSe čimprej nujna javna dela, predvsem zgradb« novih m izboljšanje sedanjih cest in potov zgradba novih mostov m regulacija rek m potokov, jc prejel radovljiišk- srez iz sredstev banovinskega bednostnega fonda doslej okrog 252.000 Dm, iz sklada za javna deŠa pa približno 313.000 Din. Poleg tega se je porabilo za razna javna dela še iz rednega banovinskega proračuna 198.000 D m.
Za navedene vsote ki so namenjene za izvršitev najnujnejših javnih dei, se delno že •zvrSujejo. delno pa so v načrtu razna javna dela Tako gradba obe nske ceste Jereka— Podjelje—Koprivnik—Gorjuše. popolna dograditev te ceste je preračunana na okroglo 700 000 Din m bo v letošnji proračunski dobi na razpolago okrog 250.000 Din Dalje se bodo preložili razni nevarni ovinki na ba-novinskih cestah, ki so najvažnejše za tujski promet Vsa dela se bodo izvedla iz sredstev banovinskega bednostnega sklada oo programu, ki je že izdelan
Za naslednja let« pa so določena Se naslednja iavna dela- rekonstrukcija ceste na VrSič zgradba mostu v Krnici, gradnja dovozne ceste v Mojstrano zgradba dveh mostov v Soteski, zgradba buno-vmske ceste Gorje — MrzM studenec — Rudno polje — Uskovn'ca—Srednja vas preložitev baino-vmske ceste ▼ Pred trgu. gradnja banovinake
ceete Sonca—Bohinjska Bistrica ta podaljšek nove ceste iz Radovne v Mojstrano.
Izmed vseh dol pa je najbolj nujna zgradba mostu čez Savo na Javorniku. Žal pa Je gradnja mostu odvisna od regulacije Sava v tem okolišu. Vsi načrti za zavarovanje bregov in gradnje mostu so že zdavnaj ia-delani, a še ni prišlo do popolnega sporazuma med prispevnimi činitelji Z regulacijo Save na tem mestu in z napravo mostu bi bilo za povzdigo tujskega prometa v tem okolišu mnogo storjenega. Avtomobilistom, ki vozijo iz Bolrnja in z Bleda v Kranjsko goro in obratno bi ne bilo treba delati ogromnega ostrega ovinka preko Lesc, pač pa bi avtomobili lahko po mnogo kraisl poti voz;li iz Kraniske gore preko Javonrka na Gorje po izboljšani cesti na Mrzli studence —Rudno polie—Srednia vas—Bohinjsko jezero ali v obratni smeri.
Zarad slabih komunikacij se v na£h prelepih gorskih krajih ne more razviti turizem v takem obsegu kakor bi se glede na nizko valuto in nizke cene živilom lahko razvil. Radovljiški srez je zdaj bolj kakor kedaj prej navezan na tuisk promet, ker živi naš kmet obrtnik in gozdni in sezonski delavec v zelo hudih razmerah. Vsi poboji za velik razmah turizma so dani. manika le dobrih ce»t. ki b! vezale naša planinska letovišča z nižinskimi, kar bi nrivabUo v naSe kraje tuice Se v več'em š+evilu kakor doslej. I ti tujci bi prinašali denar, ki bi močno po-£▼11 naš oslabeli gospodarski org**
Gospodarstvo
Davek na poslovni promet od kreditiranih
terjatev
Načelno važna razsodba
Z letošnjo davčno novelo od 18. februarja je bil spremenjen § 8- zakona o skupnem davku na poslovni promet, ki se 6eiiaj glasi: »Kot davčna osnova za skupni davek glede davčnih zavezancev, omenjenih v paragrafih 6. in 7. (to so zavezanci, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa na podlagi prejetih vplačil v denarju in menicah ali pa po zneskih, zaračunanih v fakturah, in zavezanci, ki plačujejo davek na podlagi ocene davčnega odbora). 8e smatra rs®, kar ae v teku enega koledarskega odnosno poslovnega leta da t promet.< Po »tarem besedilu pe je veljak) načelo, da se kot davčna osnova smatra vse. kar »e spreira« t teka koledarska leta kot odškodnina ia izvršene nabavke in usluge. Po dose-danjem besedilu zakona ie bila torej davčna osnova sprejeta odškodnina (torej brez dobav, za katere ni mogoče izterjati plačila), po novem spremenjenem besedilu pe je osnova vse, kar ee da v promet, torej tudi promet po dobavah, za katere ni mogoče izterjati plačila.
Novo besedilo § 8 zakona o skupnem davku pa }o finančna uprava pričela tolmačiti tako, da pomeni avtentično tolmačenje zakona o skupnem davku z retroaktivno močjo- Zato je pozvala obvezanee skupnega davila na poslovni promet, da naznanijo •tanje svojih dolžnikov na dan 31. decembra 1933 in da odpremijo od teh kreditiranih zneskov skupini davek in luksuzni da-»ek.
Neka tvnfka ▼ LJubljani se je proti takemu pozivu davčne uprave pritožila na finančno direkcijo v Ljubljani, ki je pritožbo zavrnila, češ. da ie poziv za plačilo skupnega davka od kreditiranih zneskov osnovan
▼	zakonu, kakor ga tolmača razpis finanč-negji ministrstva št 30947. odnosno da je smatrati določbo §25. davčne novele od 18. februarja za avtentično tolmačenje zakona o skupnem davku z retroaktivno močjo. Proti tej ixiiočbi je tvrdka, zastopana po odvetnika dr. MIlanu Korunu, vložila tožbo na spravno sodišče v Celju, ki je tožbi ugodilo in ie izpodbijani upravni akt razveljavilo zaradi nezakonitosti. V razlogih k eod-bi navaja upravno sodišče med drugim naslednje:
§ 25. dar&Be novele od 18. februarja t. L
ni trvtetitična interpretacija § 8. zakona o skupnem davku na poslovni promet z retroaktivno močjo, kaiti besedilo § 25. izrecno ruravi. da ee § 8. zakona o skupnem davka »preminja. kar eledi tudi iz tega, da novo bestediio § 8- zakona o skupnem davku diametralno nasprotuje dosedanjemu besedilu. Določilo § 25. zakona od 18. februarja L L. ki spreminja § 8. zakona o skupnem davku, je torej stopilo y veljavo dne 20. februarja L L in ee lahko uporablja šele pri ugotavljanju davčne osnove za leto 1934. V predmetnem primeru pa gre za leto 1933, zafo *eija za ugotavljanje davčne osnove za to leto še stanje, kakršno je veJjalo pred zakonom od 18. februarja t L Po tem stanju pa je poziv davčne uprave t Ljubljani nezakonit.
V nadaljnjih Izvajanjih prav* sodba » razlogih, da po stanju pred zakonom od 18. Jebruarja t. L določilu 8 8. zakona e skup^
nem davku ne nasprotujejo določbe § 6-, ki urejajo način plačevanja skupne<ga davka za zavezance, ki plačujeio skupni prometni davek po knjigi opravljenega prometa, odnosno po svojih poslovnih knjigah. § namreč pravi, da so ti zavezanci dolžni na račun skupnega d-svfca vplačevati v teku iefca toliko, kolikor ustreza davku podvrženemu prometu, izvršenemu v času prejšnjega meseca, pri čemer se višina plačil lahko rama po vplačilih v gotovini in menicah ali pe po napravljenih računih. To določilo hoč« torej davčnim zavezancem le olajšati plačevanje skupnega davka s tem, da jim daje na prosto izbiro, ali hočejo namesto po rednem načinu plačevanja (to fe na podlagi taktičnih vplačil) odpreinljatj skupni davek na nodlagi izdanih računov, ako jim ia način plačevanja zaradi knjigovodstveno-teimične ureditve poslovanja ugaja.
Da je to dolo&rk) izdano zgolj v korist davčnih zavezancev, izvira jasno iz čl. 18. uredbe o splošnem davku na pošlo vrvi promet, kj pravi: »Davek se plačuje praviloma med letom na podlagi prejetih vplačil
▼	denarja ali menicah. Zavezanci, ki vodijo redne trgovske knjd.ge, pa smejo plačata davek po zneskih, zračunanih v fakturah, ne glede na dan, ko so sprejeli odškodnino. Ako si jc torej davčni zavezanec »zbral plačevanje na podlagi prejetih vpis .čil r denarju in menicah, se j« odločil, da plačuje davek po rednem načinu, predvidenem v § 8 navedenega zakona. Ker pa je po tem določilu davčna osnova vse, tar se prejme kot odškodn na, se takemu davčnemu zavezancu razen od prometa na podlagi prejetih vplačil v denarju ali menicah ne sme odmeriti davek tudi od
upravnega sodišča v Celju
kreditiranih terjatev. Določilo § 6. zakona o skupnem davku, da so mesečna vplačila le plačila na račun in da morajo davčni zavezanci po preteku vsakega leta precJLo-ž ti prijavo o vsem prometu v preteklem letu, pa ni dokaz zoper gornje stališče, ker iz tega določila le izvira, da so mesečna vplačila začasna vplačila, ki so podvržena glede svoje pravilnosti še preizkušnji davčnega oblastva in se mora baš zaradi te kontrole prijavit: ob koncu leta ves promet v preteklem letu. Tudi eventualni podatki o prometu po napravljenih računih pri onfh davčnih zavezancih, ki plačujejo davek na podlagi prejetih plačil, se more uporabiti le kot sredstvo pn kontrola; nikakor pa se ne more pri navedenih davčnih zavezancih odmeriti od tega prometa davek, kajti pri njihovem načinu plačevanja nastopi glede vsakega prometa davčna zavezanost v trenutku plačila zaradi česar glede kreditiran h. a še neplačanih tar-jatev ni nastopila davčna zavezanost.
Država pri tem ne utrpi nobene Škode, kajti kreditirane terjatve se praviloma pozneje poravnajo in se potem odmeri skupni davek. Ako p« podane kaka kreditirana terjatev neizterljiva, potem pač ir »prejete odškodnine za izvršeno dobavo« in za-
Kodak
RETINA"
NOV FOTO-AFARAT NA FOTI K ZMAGI!
KOD AK~„RETIN A«
Mojstrsko dele. Omogoča vam 36 posnetkov brez truda na enem fOmu pil športu, na domu, na potovanju in ponočL Cena
Din 1.590.-
Oglejte st ta aparat pri fototrgoven. M o in ost plačila na obrokAi UPORABLJAJTE VEDNO KODAK-PANATOMIC-FTLM
to tudi ne davčne osnove. S tem pa nimajo taki davčni zavezanci nobene prednosti pred davčnimi zavezanci, ki plačujejo davek po napravljenih računih, kajlr določba § 8. zakona, po kateri je davčna osnova 1« prejeta odškodnina, velja tudi za te davčne zavezance, kd se jim mora priznats pravica do zahtevka, da »e kreditirane terjatve, katerih neizterljivost je ugotovljena z irvršihrm postopanjem aii sicer * uradno listino izločijo iz davčne osnove in to tu-di naknadno po izvršeni odmeri.
V predmetnem primeru je tožeča stranka v 1. 1933. odpremliala skupni davek na podlagi prometa v goto-rni. Zato se ji v smislu gornjih izvajanj ne moreta predpisati skupni in luksuzni davek tudi od kreditiranih terjatev, ki so ostale ob koncu 1. 1933. neporavnane. Od teh terjatev se bo plačal davek v onem letu. v katerem bo tožeča stranka prejela plačilo.
Naša radarska produkcija
Iz podatkov, ki jih objavlja najnovejše
četrtletno poročilo Narodne banke, je raZr vidno, da ee je naša rudarska produkcija v tretjem letošnjem četrtletju znova dvignila- Zaradi novih možnosti za izvoz je produkcija železne rude, ki ie zadnja leta silno nazadovala, posebno naglo narasla, in sicer nasproti lanskemu tretjemu četrtletju
•vin Sena
tnraar oupL 1900
1931
1932
1933
1934
premog 3.797 3,607 8,366
2,923 8,037
106 204
390 506 553
za 350*/». Produkcija pirita ta kromove rude ee je povečala za 10 */». Nazadovanje opažamo le pri produkriii mineralne soli (brez morske) in bevksita.
V prvih treh četrtletjih letošnjega leta ee je gibala naša rudarska produkciia v primeri e prejšnjimi leti naslednic (▼ lOflO tonah):
bakrena železna	kromom
ruda	bavkatt ruda ptrtt
874 895 68 87 48
367 108 44 47 28
167	21 46 92 13
437	36	o«	20	12
486 130 66 84 16
Najbolj se je ▼ BbdnPh letih dvignila produkcija svinčen« (svinčeno - einkove) rude, ki se je v štirih letih več kakor popetorila (otvoritev rudnika v Trepčil). Produkcija bakrene rude. ki je leta 1932. občutno nazadovala, ee je lani zopet naglo dvignila, letos pa »e dosegla že 485.000 ton. Pri produkciji želeene rude, ki jo večinoma izvažamo, 6mo zadnja leta zabeležili silen padec, ker je odpadla skoro vsaka možnost sa izvas. V zvezi z izboljšanjem konjunkture v evropski železarski industriji pa so ee znova odprle možnosti za izvoz, kar Je omogočilo letos znaten dvig produkcije (od 36 tisoč na 130000 ton). Povečanje nasproti lanskemu letu opažamo tudi pri produkciji kromove rude m pirita, dočim je produkcija bavkeita nekoliko nazadovala, vendar je še večja nego v predlanskem letu.
V produkciji nazadovanje do lanskega
ie pričela produkciia polagoma zopet dvigati. Kakor ie >Jutroc ie včeraj poročalo, je znašala produkcija premoga v tretjem letošnjem četrtletju L038.400 toa assproti 943.6G0 tonam ▼ lanskem tretjem Mrtlet-ju, tako da znaša povečanje 10*/« premogovnikih dravske banovine 283.270 ton nasproti 272.360 tonam v lanskem tretjem četrtletju, tako da zniža povečanje 4 •/•)-Naše včerajšnje številka pa moraoM v toliko popraviti, da Je znašala v prvih treh še* t rt le t jih jugoslovenska premogovna produkcija 3,096.900 toa (in ne 8^98.900) nasproti 2,923.040 tonam v istem razdobja lanskega leta in znaša nasproti lanskemu leta povečanje 49/. (od tega v dravski banovini letos 869.763 ton in lani 817.670 ton. tako da znaša povečanje skoro 6 •/•>■
Pred občnim zborom Glavne zadružne zveze
V Jugoslaviji Je nad
Nafta vrhovna zadružna ustanova. Glavni zadružni savea t kraljevini Jugoslaviji,
bo imela t nedeljo 2. decembra t Zagrebu svojo petnajsto redno letno skupščino. Poročilo, ki ga je uprava Glavnega zadružnega saveza izdala za ta občni zbor, navaja zanimive podatke o gibanju našega zadružništva v zadnjih letih. Iz teh podatkov Je razvidno, da se je število zadrug in število zadružnikov v naši državi ▼ zadnjih letih precej povečalo navzlic težavnemu gospodarskemu položaju, v katerem se nahaja zlasti naš kmetovalec. Od leta 1928. do L 1933. Je število zadrug naraslo od 5412 na 8227, to je za 2815 ali za 34%. V Istem času Je število včlanjenih zadružnikov naraslo za 42S.434 ali za *2..5%, tako da je danes v vsej državi 1,007.790 zadružnikov. Razveseljivo Je pri tem zlasti dejstvo, da je v zadnjih letih najbolj naraslo število kmetijskih produktivnih zadrug, zlasti mlekarskih, vinogradniških, živinorejskih perutninarskih, oljarskih, rožmarinskih ln žitnih zadrug.
Od vseh 8227 zadrug, M Jth Imamo ▼ državi, odpade Da posamezne vrste zadrug naslednje število:
Število	v %
zadrug skup. število kreditne zadruse	4624	B«
nabavljalno prod. z. 166«	19
kmet. produkt, zadr. 936	11
agrarne zajednice	470	4
Med kmetijsko produktivnimi zadrugam! imamo 368 živinorejskih, 170 mlekarskih, 145 kmetijskih produktivnih, 125 Sitnih,
milijon zadružnikov
M vinogradniških, 27 *t}arsklh tar 0 roA-marinskih zadrug- V oatalam Je v naši državi 114 obrtno produktivnih zadrug. tS gradbenih zadrug, S8 zdravstvenih zadrug in 58 ribiških zadrug.
V Glavni zadružni zvezi je v&anjenfh 23 revizijskih zvez ter H oblastnih zvez ln osrednjih zadrng, ki obsegajo 4447 zadrug ali 81% skupnega Števila zadrug v naSi državi, odnosno 830.000 zadružnikov ali 88% vseh zadružnikov ▼ JngoslarljL Naložbe zadrug pri zvezah ao lani znašale 311 milijonov Din, posojila posameznim zadrugam pa 41£ milijonov Din.
Starostno zavarovan)«
delavcev in nameščencev
Prejeli smo: V slovenskih listih je izšlo •več člankov, t katerih ae napad« Osrednji urad za zavarovanje delavcev, češ, da je izdelal neki predlog za izvedbo starostnega zavarovanja in za razširjenje nameščenske-ga pokoninekega zavarovanja s namenom, da ta zavarovanja centralizira pri sebi in e tem oškoduje slovenske zavarovance. Ravnateljstvo Osrednjega urada Je res o priliki odobravanja zaključnih računov 4e lani zaprosilo ministrstvo a socialno politiko in narodno zrdavje, da čira prej izvede delavsko starostno zavarovanje, a letet, da čim bolj razširi pokojninsko zavarovanje nameščencev; ali Ošrednji urad ni niti izdelal kak načrt za to izvedbo in raaSirjenje, niti sodeloval pri izdelovanju takega načr-ta, niti sploh e kom detajlneje razpravljal a
tem vprašanju. Enostranski napadi nanj *o torej brez vsake podlage.
Povod za te napade 60 bile vaebineko netočne vesti o načrtu za razširjenje pokojninskega zavarovanja nameščencev in za delno izvedbo starostnega zavarovanja delavcev, ki ea ie podpisani kot poznavalec delavskega in nameščenskega zavarovanja po želji ministrstva stavil na razpolago g. ministru za socialno politiko in narodno zdravje kot osnutek za razpravljanje po tem vprašanju. Pripominjam, da eeui svoi načrt izdelal v Beogradu brez znanja svojih tovarišev iz Osrednjega urada, od katerih je samo par posameznikov dobilo nafcrt na vpogled in to šele potem, ko ie bil dan na mišljenje tu4i drugim interesentom; zato je za njegovo vsebino samo podpisani odgovoren.
V načrtu se o definitivni organizaciji po; kominskega zavarovanja sploh ne govori, ker za to ni dano zakonsko pooblaščenje, začasna izvedba tega zavarovanja pri ljubljanskem zavodu pa definitivni organizaciji ne prejudicira. Za delavsko zavarovanje fe načrt oslania na obstoječe zakoaske predpise. V načrtu sem moral načeti tudi vprašanje obračunavanja pri prestopih od Osrednjega urada k Pokojninskemu zavodu, ki ga ima po zakonu o zavarovanju delavcev urediti minister z naredbo. čira ee delavsko zavarovanje izvede. Obenem sem predložil nekatere ukrepe za začasno ureditev sožitja delavskega in pokojninskega zavarovanja, Id ga smatram zaradi cenejšega izvajanja obeh zavarovanj za neobhodno potrebno in ki je za prakso ie eedaj od naj<večje važnosti. Vsi ti moii predlogi, ki so bili vsekakor povod napadov, s vprašanjem e eentralisa-etji ia decentralizaciji nimajo zveze. Ker moj načrt ni namenjen javni diskusiji in ker ie ni definitiven r tvoji formi, se ▼ detajle ne želim spuščati.
Samo nepoznavanje »črta Is njegovih tendenc ie dovedfe do podtikanja namer, ki na obstojajo, in do napadov na Osrednji urad, ki so prekoračili mejo resne diskusije in ki Jim moram žal odrekati objektivnost la spmvičenoe*.
Badaras MatJaB«. direktor Osrednjega urada za mrarovanje delavcev.
Gospodarska vesti
— letet*« vesti glede aaaMravao _ata sveta. Nekateri listi so objavili vest, da se pripravlja ▼ naši državi nadzorstvo nad vsem uvozom zaradi zmanjšanja uvoza enih predmetov, ki s« pri nas itadelujejo. Objavili ao eeio tehnične modalttete za izvajanje tega nadzorstva. Na pristojnem mesta izjavljajo, da za eedaj ae nameravajo uvesti take kontrole in da so objavljene podrobnosti a njenem izvajanja popolnoma to-mišljene.
_ Mariborski petri se hneU včeraj nastanek, ki je bil polnoštevllno obiskan tn na katerem se razmotrlrali novo uredbo
ker ao vedno dobro obriti, kar se hnjo zahvaliti »A L L E G R U«
MlM, ih^mm atro.Kk*. —o*ri»>A»o
tr«borna t* prijetno krfej«. Ce b«.'e oetttM mr+j ooiii t A iegro* m (»»t. l»fcko tm a* borte	mM t***- T/ao r<*rit>
injt ml* v«60oat.
Alle^rg
mod. Standard < ponlklan . . . Din 245*—
črn.....Din 190.—
Allegro mod. Special mali format ponlklan Din 110.— Dobiva ae v vseh parfume-rijah, nožarnah itd.
KULTURNI PREGLED
Dalmatinski slikar v Ljubljani
Jutri, 2. decembra, bo otvorjena v veliki dvorani tvrdke Hedžet in Koritnik (Frančiškanska ulica) razstava splitskega slikarja Stjepana Bakotiča. O zanimivi življenjski poti tega umetnika je poročalo »Jutro« v številki z dne 27. novembra. Naj tam navedene podatke izpopolnimo še v toliko, da sta mu na akademiji v Pragi bila poleg rojaka Vlaha Bukovca učitelja še profesorja Obrovsky in Krattner. Med njegovimi tovariši na akademiji je bil tudi naš rojak Ante Trstenjak.
V prostorih, kjer je bila fotografska razstava, bo Stjepan Bakotič razvrstil okrog sto svojih slik, pretežno izdelanih v olju. Med njimi imajo večino portreti in slike oseb iz ljudstva, so pa tudi mnoge lepe krajine, zlasti iz splitske okolice.
Stjepan Bakotič, ki je sedaj profesor srednje tehnične šole v Splitu, prav kakor naš rojak Svitoslav Peruzzi, je predvsem slikar kmečke Dalmacije. Tudi v sedanjem položaju je ostal zvesti sin dalmatinskega Zagorja. V njegove skromne in tihe vasi se najrajši vrača, domače ljudi najrajši portretira. Zaradi tega imajo njegove slike delrto prav izrazito folklorno obeležje. Številni njegovi portreti so zanimivi po natančni in verni obdelavi narodnih no*, po preciznem študiju ljudskih tipov; spioii sc i
vsem Bakotičevim slikam pozna, da to zrasle iz domačih tal in prevzele njih svoj-ski kolorit, njihovo rasno značilnost
Stjepan Bakotič ni slikarski revoluciona-rec; zvesto hodi po poti, ki jo je pred njim hodil njegov učitelj Vlaho Bukovac. Bako-tičeve slike so akademične, v vsakem pogledu umerjene, ne oznanjajo nikakega novega umetnostnega poslanstva Slikar pred vsem hoče ohraniti zvestobo sebi, svojemu ljudstvu in njegovi zemlji: v tem je Bako-tičeva poglavitna slikarska vrlina.
Dalmacija je dežela stare umetnostne tradicije; krajine, zrak, morje, vse je kakor ustvarjeno za slikanje. Domače slikarstvo se je skozi vekove razvijalo pod sle-pilnimi vplivi, ki so prihajali z drugega obrežja Adrije, iz Italije, in se le trudo-ma sprošča te premočne tradicije. Z Me-štrovičevo plastiko je najsilneje zaživel samorasli slovanski duh Dalmacije; veliki mojster je prvi z originalnostjo, ki je prepričala celo skeptični zapadni svet, vpodo-bil v svojih umetninah duha naroda, ki je v siromašnih pokraiinah notranje Dalmacije, v vekoviti borbi s prirodo in s svojimi razmerami, gojil junaško epiko srbsko-hrvaške narodne pesmi. Nekoliko tega sa-morodnert" duha Dnlmaciie živi blagorod-no tudi v Bakotičevih slikah, ki nam t ljub-
ljansko zimo ln meglo prinašajo vedri smehljaj naše tolnčne Dalmacije, najljubše nam posestrine med pokrajinami jugoslovenske domovina	—a
»Izgubljent valček* Prejeli smo: V
jem poročilu o premieri (glej »Jutro« z dne 28. t m.) je izpadlo ime g. Janka, ki je največjo moško pevsko vlogo podal zelo dobro. Slavko 0«<erc.
Prof. E. V. SpektorsktJ, Ubtratlzm. Kot tretji zvezek svoje biblioteke je izdala Ruska Matica v ruskem izvirniku tole drobno brošuro, ki pa vsebinsko odtehta marsikatero debelo knjigo. Avtor v slovenščini iz-išle »Zgodovine socialne filozofije«, profesor ljubljanske univerze E. Spektorskij, se na ne celih 13 straneh osmerke bavi t teorijami liberalizma ▼ političnem, socialnem in gospodarskem življenju. Prav za prav je to študija o težkočah, na katere naleteva pojem »svoboda« v družbenem življenju, zlasti ko si stojita nasproti poedinec in občestvo. »Zmota liberalizma«, pravi pisec na str. 11, »je v tem, da zapleteno vprašanje o odnosu med osebo, družbo in državo preveč poenostavlja in ga rešuje enostransko, samo ▼ korist poedinca. To je pa nepravilno i načelno i stvarno. Načelno je individualna svoboda, četudi bistven, vendar pa zdaleč ne še edin sestavni element normalnega in zaključenega človeškega življenja v družbi... Človek, ki živi v družbi in državi, ne more biti v nji udeležen S2210 delno, marveč mora biti takisto
socialen in javen človek, aodružen človek in državljan ...«
Po razčlembi negativnih strani liberalizma odgovarja pisec na vprašanje, ali je liberalna ideja kot ideja svobode zaradi tega eploh odvečna?: »^Nikakor ne. V družbenem, zlasti še v političnem življenju, ni ne absolutnega dobra, ne absolutnega zla Kdor gleda na njo realno in ne utopistično, ta bo češče imel opraviti t neobhodnim zlom ali t manjšim zlom, nego * brezpogojnim dobrim. Zla svobode ne smemo presojati samega po sebi, marveč tako, da ga primerjamo z zlom sile in zlasti še nasilja. Družba brez vsake svobode je komunistično mravljišče. Modrost veleva, da ne izkoreninimo svobode, marveč jo skušajmo uravnove^ti z drugimi načelL Anarhija, r katero neizogibno vodi skrajna svoboda, je prsv tako jalova, kakor suženjstvo, h kateremu vodi skrajna podreditev... Sedaj se brez dvoma vodi bolj ali manj burna akcija proti liberalizmu. Toda nekatera znamenja kažejo, da prej ali slej nastopi reakcija, in tedaj bo osebnost zopet pričela braniti tvojo nezsvisnost«
Olga Seheinpflugova. pri na« dobre mana avtorica učinkovitih komedfi (»Okenee«, »Gugalnica«), ni samo dramatska pisateljica in igralka, marveč piše tudi pesmi in romane. Pravkar je izšel njen roman >KUč od domne.
Nera drama s Valdštejna. češkoslovaški pesnik Josef Mtjhlberger fe pravkar izdal pri založbi *In*el« v Berlinu petdeiansko igro >Wailensteinc
glede delovnega časa v pekarskih obratovalnicah. Po novi uredbi se bo pričelo s pripravljalnim delom ob 1. ponoči, s glavnim delom ob 4. uri, z dostavljanjem peciva pa se bo smelo pričeti šele ob C. ari. Ta nova uredba pomenja po mnenju pe-kevskih mojstrov onemogočenje pekovskega obrata in ograža obstoj malim ln posebno podeželskim pekovskim mojstrom. 2e danes je v pekovskih obratih velika brezposelnost in bo j>o novi uredbi Se hujša. Uredba je bila izdana proti mnenja stanovskih organizacij in so pekovski mojstri odločeni vztrajati na svojem stališču še nadalje. Storili bodo potrebne korake, da se določbe glede delovnega časa spremenijo v toliko, da bo mogoč obstoj maliU pekarn.
Okrožni odbor obrtniških združenj v
Mariboru poziva V6e v mariborskih združenjih včlanjene obrtnike-rokodelce, da se vseh priredb obrtniškega tedna polnošte-vilno udeleže. Zlasti naj se s svojim pomožnim osebjem udeleže sv. maše v soboto dne 1. decembra t. 1. v frančiškanski cerkvi ob 9. uri (zbirališče je ob tričetrt na 9. uri pred Narodnim domom) kakor tudi proslave nedinjenja, ki bo takoj po končani službi božji v pritlični kazinski dvorani. Dolžnost vsakega zavednega obrtnika je, da prisostvuje manifestacijskemu zborovanju v veliki kazinski dvorani v nedeljo dne 2. decembra. Važno pa Je tndi, da obrtniki prisostvujejo predavanjem ln vsem dmgtm priredbam, na te pa povabijo tndi vse svoje znance in prijatelje. Težki gospodarski položaj, ▼ katerem se danes nahaja posebno rokodelski stan, zahteva aložnost ln delo vsega obrtnlStvat Naj nihče ▼ dneh obrtniškega tedna ne stoji ob strani, marveč naj si bodo vsi pripadniki svesti gesla: Val za enega, eden za vse.
Borze
30. novembra.
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V prr vatnem kliringu notirajo »v«trijSki šilingi 8.10 — 8.20 (v Zagrebu promet po 8.14). V zagrebškem efektnem tržišču so bili angleški funti zaključeni po 229 98, arški boni po 29.25 in madžarski pengi po 8-55. dočim bo se španske pezete nudile po 5.70.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni Škodi ostala nespremenjena in je bil za kašo zabeležen tečaj 332—335 brez prometa (v Beogradu promet po 335.50 in 383.50), za december pa je bil promet po 384. Delnice Narodne banke so nadalje čvrste in eo bile zaključene po 4475 (v Beogradu 4450 den.). Promet je bil še v delnicah Trboveljske po 101.
Deviie.
Mnbljssa. Amsterdam 2310« — 2®2-32, Berila H71J4 — 13&3.1«, Bruselj 797.46— 801.40, Curih 1108.85 — 1113.45, Londou
169.80 — 171.40, Newyork 5390.22—3418.4«, Pariz 225.36—22*6.48, Praga 142.79—143.65, Trat 291.29 — 293-69 foremHa 286 odst).
Čarih. Pariz 20.3275, London 15-3650, Newyork 308.3750, Bruselj 71.90, Milan 26.32, Madrid 42 1250, Amsterdam 208.50, Berlin 123-90, Dunai 57.15. Stockholm 79.15, Oslo 77.13, Kobenhavn 68 55. Praga 12.8775,
Dunaj. (Tečan v priv. kiirintru.) Beograd 12.29 London 26.86, Milan 45.95. Newyork 538.47 Pariz 35 58, Praga 21.86. Curih 174.63, Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 332 — 335, za december 334 _ 336, 7«/. investicijsko 71.50 bl„ 4•/• agrarne 39.50 den-, 7«/. Blair 54 — 54.2o, 7"/. Drž. hipotekama banka 62 50 — 65, 6°/. begluške 54—5450; delnice: Narodna banka 4400 — 4500. Priv. agrarna banka 214 — 218, Šečerana Osijek 100—120. Trboveljska 100-102. Ljevaoni-ca Oeijek 90 bi-
Beograd. Vojna škoda 335 _ 336 (33550, 333-50), 7*/» investicijsko 69 — 70 (69.50), 4»/. agrarne 40.75 _ 41 (40.75), ff>U begluške 55.25 _ 55.75 (55.50). 8®/. Blair 61.50 do 63. 7®/. Blair 52.50 — 5-1. T*/« Drž. hipotekama banka 62-50 — 60. Narodna banka 4450 den . Priv. agrarna banka 214—215.50.
Blagovna tržišča
HMELJ.
+ Žalec- Pretekli teden je živahnost ▼ kupčiji popustila in je postalo zopet bolj mirno. Cene pa ee držijo in notira prej ko Mej letošnji pridelek 35 — 40 Din za kg. Sicer pa eoeepri živahnem nakupovanju zaloge močno skrčile in 6e računa, da je neprodano v prvi roki le še kakih 1000 &totov letošnjega pridelka.	.
Po najnovejših podatkih je znašal ietos pridelek hmelja v Češkoslovaški 140.000 starih stotov (lani 125.000), v Nemčiji 130 tisoč (167.000), v Franciji 55.000 (33.000), v Jugoslaviji 40.000 (30.000), v Poljski 40.000 (29.000) in ▼ Belgiji 21.000 (16.000); v Ameriki je znašal pridelek 360.000 stotov (lani 378.000) in v Angliji 263.000 (220.000). Svetovni pridelek je znašal 1,109.000 stotov (lani 1,031.000).
SITO.
4- Chleago, 30. novembra. Začetni tečaji: PSenlea: za dec. 98.75, za maj 99; koruza: za dec. 89.75.
+ Novesadeka blagovna borza (30. nov.) Tendetca je bila slabša. Promet srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. Sombor, srednjebaSka, gomjeba§ka m sremska 104 do 106; baška ladja Tisa 114 — 116; ladia Begei 113 — 115; slavonska 110 — 112; gornjebanatska 104 — 105; južnobanntska 103 — 104- — Ri: ba?ka 102 — 104. Oves: baški. sremski 78 — 80; slavonski 92 — 84. Ječmen: baški. sremski. 65/66 kg 105 do 107.50: jari. 67/68 kg 120 — 122.50 — Koruza: baška in sremska 53 — 55; za dec.-ian. 57 — 59: sušena 61 — 63; banateka 80—52; sušena 58 — 60; sremska, sušena ladja 73 — 74. Moka: baška in banatska (v oklepajih sremska. slavonska) >0g< in »0<?r« 170 - 190 (167.50 _ 177-50): ,2« 150 — 170 (147.50 — 157.50); >5« 130—150 (127.50 - 137.50): >6« 11250 - 122.50 nie - 120>: >7« 100 _ 105 (100 — 105); ,8« 90 — 96 (90 — 95). — OtroN: baški. sremski 73 — 75: banatski 72 _ 74: baški ladja 76 — 78. — Fižol; baški. sremski beli 127-50 — 13Q.
mica
Uloga sedmice v Orientalskem praznoverju
Žc v najstarejših časih je veljala sedmi-ca za skrivnostno, sveto številko. Njen: najbolj vneti oboževalci so bili pač Babilonci, ki so na njeni podlagi ustvarili astrološko številčno mist ko. kakršne ni ustvarila potem v takšnem obsegu fantazija nobenega ljudstva. Babilonci so govorili o sedmih planetih, sedmih temeljnih kovinah, sedm h glavnih barvah, sedmih svetovnih straneh ;in delih, sedmih nebesnih conah, ki so jim posvetili tudi sedemnadstropni »tempel sedm h sfer« v Borsipi. Njih sedem temeljnih zvokov je postalo temelj evropskega glasbenega razvoja in ne morda peterica zvokov orientalske zvočne lestvice. V njihovi mitologiji, je veljala sedmeroglava kača, ki igra tolikšno ulogo tudi v pravljicah in mit h evropskih narodov, za utelešenje sile. ki ustvarja iz kaosa urejeni svet. Vsako sedmo leto jim jc bilo sveto, vsak sedmi dan v mesecu pa dan nesreče.
Kakor Babilonci je „bil ves stari Ori-ent pod vplivom sedmice. Perzijske pripovedke so polne sedemdnevnih gostij, bitk, molitev, Zoroaster je imel 14 (7X2) prednikov, porodnice so morale ostati po porodu sedem dni v postelji, ločena žena je smela obdržati otroke le do njih sedmega leta (k.tr se je ohranilo tudi v na<em pravosod-stvu). nebes je b lo sedem, i^to toliko ze-mclj in peklov.
V Indiji se je sončni bog Agni vozil na S£tj!'!ih žarkih s sedmimi konji, v indijskih
nebesih je bilo sedem rek, pri poroen h slav nos tih so napravili sedem svečanih korakov, izgovarjajoč sedem rekov, brahman-ce so posvetili v njih sedmem letu. za prepovedano jed so se morali ljudje sedem dni postiti, za zakonolom, umor itd. pa 3X7 dni. Budha je ob svojem rojstvu napravil takoj sedem korakov, sedmi dan mu je umrla mati, sedem let se je pripravljal za oznanjevanje svojega nauka, sedem dečkov si je izbral ra učence, pred smrtjo je odgovoril na 7X7 vprašanj, sedem let je ležal na parah, njegov pepel so raztresli I po sedmih mestih.
Birmanci so fantazirati o slonu s 5X7 glavami v vsaki glavi je b lo 7 zob. v vsakem zobu 7 jezer, v vsakem jezeru 7 cvetočih dreves, na vsakem drevesu 7 prestolov, v vsakem prestolu sedem soban, v vsaki sobani 7 postelj, v vsaki postelji 7 ple^lk. Arme-nke so si napovedovale svojo usodo z vodo iz sedmih virov, v katero so vrgle sedem kamenčkov in sedemletno dekletce je enega izmed teh prerošk h kamenčkov dvignilo iz vode.
Da so Židje, ti izraziti posredovalci orientalskih predstav zapadnemu svetu, bili tudi vsi nori na sedmioo, o tem nas prepriča že površen pogled v sv. pismo. Svet je Bog ustvar i v šestih dneh, sedmi dan je počival, sedem debelih in sedem suhih krav, veliko noč in praznik šotorov so praz-
Iz prakse kirurga prof. Smlmova
Varšavski dopisnik »Daily Expressa« Je imel pogovor z znamenitim kirurgom prof. Smirnovim, preden je ta odšel v Moskvo, da bi zdravil Stalina. Učeniak je časnikarju med drugim spregovoril o svoji novi metodi, s katero je rešil življenje že dvanajstim umirajočim, ki jim je srce prenehalo biti.
: Pravo srce vzamem pacientu iz prsi,« Je dejal prof. Smirnov v tem senzacionalnem pogovoru, »in ga nadomestim z umetnim srcem iz kavčuka, M ga peganja elektrika. To kavčukovo srce deluje izvrstno
med nekoliko minutami, ko pravo srce v svojem laboratoriju preižčem in ga zaši-jem. če je prerezano, ali mu dam injekcij, če je to potrebno.
Pred tednom dni se je n. pr. zgodilo, da je nekdo umrl za srčno kapjo. Vzel sem njegovo srce in postavil na njegovo mesto električno srce. Po nekoliko minutah, med katerimi sem popravil zaklopke pravega srca, je mož cdprl oči. Tedaj sem mu kavčukovo srce hitro vzel stran in dal na njegovo mesto pravo srce. Dal sem mu še injekcijo — in mož še živi!«
Hudiča izganjajo z — Belcebubom
V Parizu obstoji že dve leti klub nesrečnih zakoncev, ki je izdal sedaj obilno brošuro, nekakšno poročilo o svojem dosedanjem delovanju.
Predsednik kluba, neki industrijalec po imenu Vernieul. pravi, da šteje društvo ta čas okrog 1900 članov, 1200 moških in 700 žensk. Seveda To še davno niso vsi nesrečno poročeni ljudje, ki žive v Parizu, kajti vsepovsod, kamor prideš, pravi Vernieul. čuješ same tožbe o nesrečnih zakonih, a če čitaš knjige velikih avtorjev, moraš priti do prepričanja, da srečnih zakonov sploh ni več na svetu.
Zanimivo je zvedeti, kakšne smotre klub prav za prav zasleduje. Njegova naloga ni samo ta. da bi nesrečnike in nesrečnice v zakonu zbiral, temveč jih tudi razvedril, i h tešil, osvobodil duševnega bremena in j;m svetoval. A že samo zbiranje je zvezano z velikimi težavami. Treba je pomisliti.
da velikemu delu nesrečnih zakoncev dru-°a, boljša ali slabša polovica, sploh ne bi dovoljevala zahajati v klub, ki ga mora smatrati naravno za svojega največjega sovražnika. Zato se morajo ltlubovi odborniki posluževati najbolj zvitih in zabavnih trikov, da spravijo člane sploh na klubske večere. Brošura poroča o tem najbolj nenavadne primere, ki niso zahtevali samo velike pretkane sti, ampak naravnost junaštva.
Druga glavna naloga kluba je vsekako
ta, da svoje člane osvobodi in spravi potem v nov — zakon. V ta namen ima svojo posebno posredovalnico za zakone, ki se poslužuje vseh mogočih psihotehničnih, gra-foloških in celo astroloških metod, da bi prišla v drugem zakonu dva človeka skupaj. ki si lahko ustvarita medsebojno srečo. Kakšni so v tem pogledu pravi uspehi — o tem statističnega gradiva pa za sedaj še ni.
Smrtni skok na ledu
Tragedija drsalca*clowna
Xa vežbališeu dunajskega drsalnega društva se je odigrala te dni neobičajna tragedija. Drsalec Oskar Loschitz, znan med dunajskimi drsalci posebno po svojih ko ničnih produkcijah na ledu, se je vadil za bližnjo zimsko sezijo. Gospodarska kriza in življenjska beda ga je prisilila, da je napravil iz svojesa htimorističnesra talenta bridek krušni poklic in ta preobrat je plačal z glavo.
Ju perion
pralni prašek in »Hu-bertus« milo sta kvalitetna domača izdelka slovenske tvornice. Vaše perilo bo ostalo trpežno in dolgo ohranjeno. Svoji k svojim!
Letos pozimi je sklenil Loschitz postati poklicni clown na ledu. Da bi mogel zabavati občinstvo z burkami, se je začel vež-bati že sedaj. Posebno mu je bilo na tem, da bi se mu posrečilo izvesti smrtni skok. Neki tovariš ga je pred tem svaril, rekoč: * Mogoče se ti bo reč enkrat posrečila, pri drugem poskusu pa se boš ubil«, ''"oda Loschitz se ni dal odvrniti od svoje namere. S pomočjo nekega prijatelja je poskušal smrtni skok, in nesreča je hotela, da je pri vežbi padel i2 precejšnje arišine na glavo ter si razbil lobanjo.
Kljub temu je menil, da je poskus dobro prestal iu da bo udarec kmalu prebolel. Toda kakšnih deset minut po padcu mu je postalo slabo in so morali pozvati na pomoč ambulanco, ki ga je odpeljala v bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili, da počena lobanja ne bo prebolela udarca. Loschitz je res čez nekoliko ur podlegel poškodbi.
noveli sedem dni itd. itd To tradicijo jo
potem prevzela katoliška cerkev, ki poraa v svoji apokalipsi sedem angelov pred božjim prestolom, sedem zlatih svečnikov okrog Kristusa, knjigo s sedmimi pečati, sedem naglavnih grehov, sedem zakramentov. sedem prošenj v očenašu itd v nedogled
Da tudi stari Grki niso de"aH izjeme, si lahko mislkno. Spomnimo se samo, kakšno ulogo ima sedmica v Homerjevšh epih. a še po njegovi smrti se je teplo sedem mest za častni naslov njegovega rojstnega kraja, »sedem« se jih je borilo proti Tebam, sedem je bilo svetovnih čudes, Apo* Ion se je rodil kot sedemmesečnik in še danes veljajo takšni otroci kot posebno srečni.
Sploh je uloga sedmice v evropskem
praznoverju naravnost prevladujoča. Tako dečkom ni rezati las pred sedmim letom, ker postanejo drugače bojazljivi, ponekod velja jo 7., 17.. 27. dan meseca za tako usodne, da v teh dneh ne sejejo, če utopiš mačko, boš nesrečen sedem let. dekle, ki razbije zrcalo, se sedem let ne bo poročilo, »čez sedem let vse prev pride«, človek se spremeni vsakih sedem let popolnoma — Če bi hoteli samo na kratko navajati predstave vseh narodov, ki so v zvezi s sedmi-co, njih bajke, vraže, običaje in drugo, bi b:'o to največja in na j debelejša knjiga na svetu.
Zora vodo
proti sivim lasem!
Ne barva temveč vrača sivim lasem prejSnjo naravno barvo.
2a£- uit.
Odobrena od ntgljenske-ga zavoda v Ljubljani pod St 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeb siguren in trajen Cena steklenici brez poštnine Din 3fi.—.
ZORA VODA I. OREL
ZAGREB. Radičeva (Duga) ulica 32
Pn naročilu navedite vašo naravno oarvo las	63
Umetna razsvetljava
Normalni človek porabi na uro 380 1 zraka in izdiha 35 1 ogljikove kisline ter 150 litrov vodne pare. Ta poraba in produkcija je podlaga za eno glavnih zahtev modernega zdravstva: zračenje bivališč.
če pogledamo s tega stališča med naša svetila, bomo opazili, da človeka glede >ne-higieničnosti še prekašajo. Stearinska sveča perabi na uro 112 1 zraka ter odda 16 litrov ogljikove kisline in 16 1 vodne pare; petrolejka porabi 2010 1 zraka in odda 282 1 ogljikove kisline, 282 1 vodne pare; plinska svetilka požre 680 1 zraka, odda 78 1 ogljikove kisline, 150 1 vodne pare. In električna žarnica? Ta je edino higi_ enično svetilo, ker ne porabi nič zraka in ne producira nobenih škodljivih plinov.
Velika zvezdama na južni polobli
Radcliffova zvezdama oxfordskega vseučilišča namerava v bližini Pretorije v Južni Afriki zgraditi novo zvezdarno, ki bo med drugim opremljena z zrcalnim teleskopom z odprtino 1.7 m. Samo ta teleskop bo veljal 72.000 funtov. Večina zvezda rn je na severni polobli, med njimi največje, zato ni čudno, da je južno nebo v primeri z našim bolj malo raziskano 2e prej so zaradi tega razne zvezdarne snovale svoje podružnice na južni polobli, a ta korak oxfordske zvezdarne pomeni v tem pogledu rekord.
Družina zgorela t svetilniku
Iz Santiagn de Chile poročajo, da se Je prošli teden primerila v nekem svetilniku v prelivu Chacao nenavadna požarna katastrofa, ki je zahtevala šest človeških življenj. V svetilniku je izbruhnil ponoči ogenj. Ker je bila pomoč od zunaj izključena, se niso mogli rešiti ne paznik ne člani njegove družine. Zgoreli so pri živem telesu. Ko je nekoliko dni po nesreči pristal pri svetilniku čoln z živili za pazniko-vo družino, so našli veslači v svetilniku samo še zoglenele ostanke zeorelih pazni-kovih svojcev.
Angleški kralj in kraljica na poroki Kentskega vojvode

priprave za plebiscit v Posaarju
Angleška suverena kralj JURIJ V. in kraljica MART sta se v četrtek z avtomobilom pripeljala v Westminstersko opatijo, kjer
je škof Iz Canteburrjja poročil Kentskega vojvodo ln princeso Marino
Verifikacija volilnih seznamov T Sarrebrucku za glasovanje 13. januarja
žival in človek
Kako moramo ravnati z živalmi v ujetništvu
Eden najznamenitejših nemških zoologov Tn gojiteljev živali, pnorf. Ludwig Heck, piše v svoji zadnji knjigi »Zavali, kakšne so v resnici« v zvezi z rano smrtjo mladih goril, ki so jih pred vojno pripeljala v Nemčijo: »BiH so kandidati smrti. Iz diiševnih razlogov! Do tega prepričanja sem prišed kmalu, ko sem jih v'del, kako so se obračali z obrazom proti steni, sključeni sami vase in nedostopni za vse. Tedaj se je v meni spet utrdilo temeljno nabiranje, kako je treba z mladimi človeškimi opicami ravnati v ujetništvu, rn sicer takoj po ujetju: Kakor otnooi! Čutiti se morajo zaščitene in varne, kakor hočejo to vsi otroci in kakor je treba z njimi tudi ravnati, če naj pro-spevajo.«
V teh besedah je obsežna rešitev vse nganke, kako naj pomagamo ujetim živalim vztrajati v tem položaju. Živali reagirajo najprvo na telesne dražljaje, ki nastopajo v določenih časih z vso silo v njih: na lakoto, utrujenost, potovalni nagon (ptice selivke), gradnjo gnezda, parjenje. A to ni vse. V živalih opazujemo lahko tudi materinsko ljubezen v njenih najlepših oblikah, prav tako se ne da utajiti, da vlada med njdirri tudi nagon vzajemne pomoči in skupne igre. Višje razvite živali imajo, kakor pravi znan nemški strokovnjak, Paul Eipper, pravo hrepenenje po notranji toplini življenja. Okrog sebe potrebujejo
oztvč^^ t faitcrom se lahko čutijo todS dn-fc-rno ugodno. In k tema jim lahko pomore človek prav take kakor svobode, ka jr» za ujete žffVaili tol kokrat zahtevajo.
Ljudje pa imajo napako, da sodijo žtvh® vedno znova s svojega stališča. Ni res, da bi tiger, ki stopa nemirno po kletki sem m tja, ime! domotožje po džungli, v kateri se je rodi. Dajte mu dovolj sončnega prostora in senčno votlino, hranite ga pravilno in ga vzgajajte skupaj z drugimi žrvalmt? njegove vrste, p* bodo vsa njegova kopr-nenja u+ešena. -Mladiču, ki koprni po materi, bo tovariš kmalu pomagal preko tega koprnenja. Saj se tudi v naravi kmalu sam odvadi matere
To-verš živali pa je lahko droga žival fa celo žival droge vrste (.saj poznamo nešteto primerov ganljivega tovarištva med zvermi in psi. mačkama m lisicami, ropari-camš in golobri!) ali pa — često še bolje — človek. Ta človek pa mora vedeti, kako naj ravna z živaljo. Ne s palico im kričanjem (razen v prav izrednih primerih, n. pr. ko se je treba pred živaljo braniti), temveč s pri jasnim govorjenjem, enakomernim obnašanjem, cesti m božanjem, posebnimi slaščicam L s krmljenjem itd Živa J? znajo biti napram takšnim svojim clove-škim gojite!jem hvaležne in zveste, tudi za-hrbtnosti ne poznajo do njega, paziti pa mora na njih posebnosti.
63 let republike in 95 vlad
Vlade v Franciji trajajo od enega dne do treh let
O priliki zadnje vladne krize v Franciji, ki je zopet vrnila mirnemu življenju v družinskem zatišju predsednika Gastona Doumerguea in izročla krmilo države Flandinu, je zbral neka zgodovinar podatke, ki pravijo, da je imela Francija v 63.
Vsakdo zadovoljen!
Pridite, izberite pri nas blago za oblačila za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z veliko izbero oblek, površnikov in su-keni ter z nizkimi cenami.
Drago Schwab, Ljubljana,
leksandrova cesta.
Nevarnosti pudranja
2e često so zdravniki opozarjali na škodljive posledice pretiranega pudranja ta na nevarnost okužitve, ki tiči v čopičih ta blazinicah za pudra nje. Prav resna nevarnost pa je tudi v tem, da splava prašek, ki sedi čisto rahlo na obrazu, po zraku ta prenese tudi na druge ljudi povzročitelje gnitja ta drugih bolezni.
To velja posebno za bolezni, ki vdirajo skezi zgornja diha'a v telo, kakor nahod, angino, hripo, davico, škrlatinko, ošpice ta tudi tuberkulozo. En sam dih zadostuje, da pošlje praške s kužnimi klici v zrak dru gdih pa, da vderejo r organizem drugega človeka. Porast bronhialne naduhe po vojni je gotovo tudi v zvezi s pudranjem.
5000 let star mamut
I* Rusije javljajo, da so na polotoka Tamalu odkrli popolnoma dobro ohranjeno okostje mamuta o katerem sodijo, da je živel pred 5000 leti. Poleg tega so našli kopači okostja še drugih žival«, ki jih je pokrivala volna ter so rmele do tri metre dolga okla. Ruska akademija je zaradi teh odkritij poslala na Yamal posebno znanstveno odpravo.
Redno delovanje črevesja
Izločitev porabljenih snovi iz telesa bi morala biti že od zgodnje mladosti zvezana z redom, z določenimi urami. Ce tega ne upoštevamo, pridemo kmalu do motenj v tem pogledu, posebno če nam je življenje večinoma sedeče, kajti nobena naravna potreba se tako kmalu ne navadi nereda kakor ta. Vsem, posebno dekletom bi bilo treba dopovedati, da ni nobena sramota opraviti telesno potrebo, kadar je za to čas, da je pa zdravju zelo škodljivo, če jo zadržimo.
Lisice na Rumunskem
Na Romunskem so lisice pod lovsko zaščito. V zadnjih letih so se zaradi tega tako razmnožile, da so postale prava nadloga za kmetovalca in njegovo perutnino. Sedaj je dal kralj Karo! sam znak za boj proti tej nadlogi Na lovu, ki ga je priredil zadnjič v velikem gozdnem ozemlju med Bukarešto in Karpati, je odredil, naj posvetijo posebno pozornost lisicam, ki so jih ustrelili tudi veliko števtto.
letih ofostoja republike, nič manj ko 95 kabinetov. Sedanja vlada, ki ja načeluje ministrski predsednik Flandin, je 96. kabinet. Povprečna življenjska doba franooske republikanske vlade je torej devet mesecev — natančno toliko, kolikor je trajal Dou-mergueov kabinet.
V zgodovini republikanske Fran-c je je bilo le nekaterim vladam usojeno daljše življenja Dve do tri leta »o ostali na krmilu države samo ministrski predsedniki: Waldek-Rousseau, Combes, Meline, Cle-menceau in Po:ncare. Nad tri leta pa ni trajala sploh nobena viada. Zato ra jc imela Francija večkrat vlade, ki so trajalo samo en dan!
Tudi število ministrstev ni bilo v francoskih vladah vedno enako. V začetku je imela francoska vlada samo 10 članov, potem se je to število podvojilo, nekoč se je povečalo celo na 28 ministrov! Za dober znak smatra mož. ki je objavil te starti stične podatke dejstvo, da znaša število francoskih ministrov samo okolu 20.
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesju, pomnožena vsebina kisline v žolčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri ka-tari motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« greneice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josef o v o« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« gren-čici se dobi v vseh lekarnah, drogerijaii in špecerijskih trgovinah.
ANEKDOTA
Velika tragedinja Duše je prišla nekoč vsa premočena v gledališče. Ta igralka je bila zelo mrševa.
»Ah,« je dejala »dež me je zmočil čo kosti!«
»Tedaj nI Imel daleč!« je dejal n<*d njen tovariš.
VSAK DAN ENA
»Oprostite gospod, aH ml dovolite plesati z mojo ženo?«
Kraljestvo mode
Zimski šport
VeI?feo število žena, mnogo večje, kakor običajno domnevamo, smatra zimski šport aa najlepše, kar jim more nuditi vsakdanjost in niti najlepši poletni kopalni dnevi jim ne morejo popolnoma nadomestiti «imskega veselja.
Največ prirastka beleži veliko občestvo emučark, ki ee mu v vsaki zimi pridruži nekaj tisoeev navdušenih začetnic.
Smučanje je precej zasenčilo vse ostale zimske športe, zlasti ker pri nas ne poznamo »bcbsleighas, ki ima drugod mnogo ljubiteljev in se zato moramo zadovoljiti x navadnim sankanjem, ki pa je mnogo manj zanimivo, kakor smučanje. Vendar pa je navdušenje za drsanje v zadnjem času spet narastlo, ker je drsanje pač edini šport, ki ga lahko izvršujemo brez posebnih priprav in brez velike izgube časa.
Seveda je za vsako panogo zimskega športa treba tudi posebnega oblačila. Ne le da nas nezadostna športna oprema ovira v zabavi, temveč je tudi še nevarna za zdravje Zato je boljše, da se zimskemu športu odpovemo, kakor da bi ge izpostavljali bolezni in nezgodam v neprimerni obleki in nezadostni obutvi.
Prav tako nespametno pa je, če hočemo ▼ športu uveljavljati nekakšne modne fi-nese, kajti tu so na mestu le praktični oziri in najstrožja smotrenost. Seveda je navzlic temu mogoče, da iz dnevne mode prevzamemo nekaj poživljajočih motivov, ki pa ne smejo biti tako pretirani, da ne bi mogli veljati za več let.
Pri tej priložnosti moramo svariti pred prenagljenimi nakupi! Vsako malenkost, ki si jo nabavimo k športni opremi, je treba dobro premisliti in izbrati. Posamezni kosi se morajo lepo skladati s celotno opremo, kajti le na ta način dosežemo učinek ubrane enotnosti, ki je tukaj ravno vsled poudarjanja živahnih tonov jako važen.
Zato smo s pomočjo naših skic skušali pokazati, kako si zamišljamo idealno športno obleko za različne priložnosti:
tfladi pe$HQ &e§tje
nudi krznarska tvrdka
Ljubljana
Mestni trg št. 5
popust.
Izrabite to ugodnost!
Moderne čajne lutke
nimajo nikake podobnosti z lutkami prejšnjih časov, ki so s svojimi čipkami, venč-ki, pentljicami in volančki učinkovale kakor pravi praholovci. V modernem, higije-ničnem stanovanju za takšne preostanke osladnosti, ki je kraljevala v minuli dobi, res ni več prostora. Ker pa pod tako lutko čaj izvrstno ohrani svojo toploto, nam pri-
uasa umetnostna oDrt nove čajne lutke. Ki odgovarjajo vsem zahtevam modernega okusa, lepe so in praktične Glavica take lutke, ki nam rabi obenem kot ročaj, je iz pisano lakiranega lesa. nabrano krilo, ki ga podložimo s flanelo. pa je ukrojeno iz vzorčastega kretona Moderna čajna lutka torej učinkuje kakor stilizirana modna slika iz bidermaierske dobe!
Za smučanje: Dolgoletne izkušnje nas uče, da so za ta šport še najbolj primerne dolge norveške hlače v zvezi s srednje dolgo jopico, ki je prepasana s širokim pasom in ima večje število zapetih žepov. Enotno barvo tega oblačila poživimo z živobarvnimi, zavihanimi smučarskimi nogavicami in pestrim šalom, ki se v barvah skladajo z malo volneno čepico (srednja skica).
Pri sankanju so ee najboljše izkazale pumparice. V ta namen je vzorčasto blago bolj praktično, ker je mnogo manj občutljivo, kakor enobarvno tvorivo. Sem pristoja enobarvna volnena bluza v živem tonu in ogrinjalo iz usnja ali nepremočlji-vega platna s podlogo iz velblodje dlake (zadnja skica).
Drsanje zahteva opremo, ki jo moremo uporabiti tudi za izlete, n. pr. kostum iz karirastega tvoriva, čigar jopica ima mladostno obliko telovnika z dolgimi rokavi in je opremljena z dolgodlakim krznenim ovratnikom. Mali muf, športni klobuček in šal enake barve izpopolnjuje ta lepi kostum, ki je prikladen za slabo in lepo vreme (prva skica).
Predprsni ovratnik iz krzna in kovinske rože
se lepo podajo moderni zimski obleki lz temnega suknja. Ovratnik je izdelan iz belega nizkega krzna, rože, ki jih pripnemo ob pasu, pa so iz kovine srebrne barve.
SSIKfllHITEmil«
LJUBLJANA
Levstikova ulica oa Vrtači
Zdravniška posvetovalnica
Mlada žena in mati. Verjetni znaki nosečnosti so: izostanek perila, povečanje maternice, dojke nateeejo in iz njih ee dado iztisniti kapljice sluzaste tekočine. Sigurni znak pa je, če se občuti gibanje ploda, kar ee zgodi približno v polovici nosečnosti. Obstojajo še krvne reakciie, po katerih se da tudi poprej ustanoviti nosečnost. Smatra ee. da obstoja 6 dni pred perilom večinoma neplodnost. — Obupana. Po opisu soditi, izivira pri Vae neprijetni duh iz ust od mandljev, katere bi bilo potrebno večkrat očistiti; prikrije ee pa s sledečimi pastila-mi: Extr. Ratanh. 5.0 — Roob. Rib. 10.0 Sacch. alb- qu. s. ut. !. pastil. Nr. XXV. — Brom. 3rom ee jemlje kot kalijeva ali pa natrijeva sol. največ do 10 gr dnevno, kot prašek ali pa v tekočini. — Brki. Brki — rahel nastavek je pa lahko pikanten — ee odstranijo z elektrolizo ali pa z Rentgenom, ki pa mora biti strokovnjaške izveden. Kemično sredstvo za odstranjevanje ie Ba-rvumsulfur in Zine. oxyd v enakih delih. Tudi vodikov euperoxyd pobledi dlake in iih napravi krhke, mnogo pa ne pomaga. — S^rb. Najbolje je, če še nekai časa počakate, če pa ne bi bilo bolje, pa obiščite zdravnika za ženske bolezni. — Estetika. Na obliko doik je težko vplivati, ker je ta fiziološko utemeljena Najbolj primerna ie Se sistematično in dolgo izvedena gimnastika, ki utrdi prsno mišičevje V drugi vrsti pride v ooštev pravilno izvedena maeaža. V nosečnosti ee bodo verfetno tudi bradavice popravile, tako da proti zakonu ni pomisleka. — Bolečine v trebuhu Ce Vas ie že deset zdravnikov preiskalo, ne morete od na^ pričakovati, da Vam bomo mo^li dati brez preiskave pravi naevet. Naibolie bo, da greste vsaj za par dni v bolnico ali pa na kliniko. — Slovenka.. Ker ie tako zcroda' ;z-

NEW-TORK — PARIZ
prinaša na trg od vseh svojih svetovno poznanih sredstev sa nego lepote kremo v tubah v manjši in poceni opremi, da W tudi manj imovitim damam omogočila
RACIJONALNO NEGO LEPOTE.
Izvolite se obrniti na samoprodajo: LJUBLJANA: Drogerija GBEGOR1C, Prešernova ulica štev. 5.
ostalo perilo, pri tem se pa močno odebelili. ie verjetno, da ee ie funkcija jajčnikov zmanjšala V poštev bi torej prišii hormonski preparati jaičnikov. — Trahom. Egipčanska očesna bolezen, kakor ee trahom tudi imenuje, je nalezljiva bolezen, katere in* kubacijeka doba je nekako 5—10 dni. Samo pri akutni obliki nastopijo tako močni znaki, da bolnik zaradi njih poišče zdravnika Pri kronični obliki eo pa začetni znaki tako malenkostni, da iim bolnik ne pripisuje posebne važnosti. Zamenjava ie lahko mogoča e celo vrsto drugih očesnih katarjev, vendar pa izkušeni zdravnik hitro vidi razliko — Zelo nesrečna 21. Pri prekomerni debelosti uživajte pretežno vegetarično hrano, dovoljeno je samo suho meso. Ogi-barte se mastnih in močnatih jedi. Glad utešite e sadjem, in 1—2 krat na teden ee hranite 24 ur samo z niim ali pa samo z mlekom. Za boljšo prebavo pijte mineralne vode. — Pri tej dieti se pa morate tudi mnogo gibati. V koliko so pa potrebni še hormonski preparati, bi pa ugotovila zdravniška preiskava.
0 debelenju in shujšanju
Težina in obseg človeškega telesa zavisi od bilance preosnove tvori, t. j. od razmerja med dohodki (hrana in pijače) z izdatki (direktni in poraba pri delu organizma).
Vzroki debelen ja so lahko zunanji ali notranji. Tako govorimo o eksoge-ni ali pao endogeni debelosti.
Glavni vzrok za prvo je preobilno vživa-nje hrane in posledica tega je še večja, če se telo premalo giblje. Ni pa potrebno, da je višek hrane posebno velik. Navadni račun pokaže da povzroči dnevno 5 g masti preveč v 10 letih porast težine za 20 kg. To pridobitev pa še posebno pospešujejo nekatere razvade, kot so preobilno uživanje piva in sladkarij, in pomanjkanje telesnega in duševnega delovanja, ker se s tem štedi energija.
Bolj težko se pa presodi endogena debelost ki ne leži v tem da se preveč je ali pije! temveč v tem, da se zavžita hrana premalo razkroji. To preosnovo t vari regulirajo takozv. žleze z notranjo sekrecijo. pred vsem ščitna žleza, hipofiza in spolne žleze ter pri zmanjšani funkciji teh pride do debelenja ki se da pri pravilni diagnozi zdraviti s hormonskimi preparati, to so ekstrakti dotičnih žlez. So pa še druge oblike endogene debelesti, pri katerih se'pa vzrok ne da točno dognati. Zdi se. da pri teh konstitucijonelnih formah obstoja tendenca, da se ogljikovi hidrati ne porabijo, ampak spremene v mast.
Za presojo vrste debelosti v danem primeru sta važna dva momenta: kdaj je nastopila debelost in kje se je nabrala maščoba. Pri malih otrocih je debelost večinoma v vzročni zvezi z zmanjšano funkcijo ščitne žleze, obenem se tudi zobje, govor in hoja pozneje pojavi. Pri odraslih otrocih je vzrok večinoma v hipofizi, pri odraslih pa igrajo posamezne ali pa kombinirane žleze veliko vlogo. Pri motenju ščitne žleze se nabira mast po vsem telesu, posebno na rokah in na vratu, pri motenju funkcije hipotfize pa posebno na bokih
Pri vsaki kuri za shujšan je je važno, da se odstrani višek masti oz. vode. beljakovina pa mora ostati. Najprej je pa treba ugotoviti normalno težo. ki znaša toliko kilogramov, kolikor je centimetrov nad 100 pri dolžini telesa, ali pa še bolj natančno po naslednji formuli:
Te4<«ia X aradnjS V<mt*tm* to«m =	_ p™1*	--
s40
T<-!<*rm težio* N-o-malna U-iim«
siopnc* defcel«** =
pri tem je 1 normalno, do 1.1 še normalno, do 1.25 lahka debelost, do 1.35 vidna debelost, 1.5 srednja debelost, preko 15 močna debelost. Za 160 cm visokega človeka bi bila normalna težina 60 kg. Ker pride 40 kalorij na 1 kg normalne težine, bi rabil torej ta človek 2400 kalorij za svoje vzdrževanje in pri tej točki se začne redukcija težine. Pri prvi stopnji kure za shujšanje se zmanjšajo kalorije na 2000, pri drugi na 1500, pri tretji na 1000 Beljakovina pa mora ostati 1% g beljakovine na 1 kg, torej v našem primeru 90 g. Razen kalorij, ki 90 vezane na beljakovino, naj prevladujejo take. ki so vezane na ogljikove hidrate. Kura tretje stopnje bi torej pri telesni težini 60 kg izgledala takole:
360 beljakovinastih kalorij (90X4). 90 g beljakovine se nahaja v 200 g nemastne, ga mesa, 1 jajcu in 800 g zelenjave ln v naslednjih ogljikovih hidratih.
400 kalorij ogljikovih hidratov (100 g krompirja, t j. 100 kalorij, 60 g kruha, t. j. 100 kalorij. 400 g sadja, t. j. 200 kalorij.
2§0 mastnih kalorij, t. j. 25 g surovega masla.
Pri kurah prve ln druge stopnje se zadrži beljakovina zgoraj navedene diete, pridene se pa še pri drugi stopnji 600. pri prvi pa 1000 kalorij. Ker so znane za vsako hranilno sredstvo kalorije in vsebina posameznih sestavnih delov, se dieta lahko izbere.
Pogosto kure niso izvedljive, ker postane občutek gladu pri tako majhnih količinah prevelik. V tem primeru se uživajo večje količine nemastne prikuhe, Vžite tekočine naj ne presegajo 1500 ccm dnevno, ker se iz prakse ve, da pijače pospešujejo tek. Mineralne vode so za preosnovo tvarl-ne brez vrednosti, pospešujejo pa delovanje črevesja ln s tem shujšanje Masaža, visokofrekvenčne struje in potenje je vse popolnoma brezpomembno. Važno je pa aktivno delo mišičevja, ki je pa pogosto težko izvedljivo, ker je pri debelost! ved. noma povečan apetit, zmanjšana pa volja po telesnem pregibanju Važno je tudi. da je hrana le malo slana, ker veže sol v telesu na sebe vodo Pomaga se pa lahko s Kurt8salom ki 1e slan ampak nI sol.
Zgodi se pa. da debeluharji kljub strogi dieti ne shujšajo To se zgodi, če se voda v organizmu zadržuje. V takem primeru je treba poskusiti s sredstvi ki odvajajo vodo to so salinska odvajalna sredstva Protislovno zveni, da se prekomerno zadrževanje vode v organizmu pobija tudi lah. ko s pitjem večje količine vode. Ce se zjutraj na tešče v postelji 'zpije 1% 1 vode
ali nesladkega čaja, nato 4—5 ur strada, zgubi telo v 24 urah na težini 400—2500 g. Vendar se ta poskus — ki tudi vedno ne pomaga — ne sme več kakor enkrat n* teden ponoviti. Nikdar se pa ne sme kura za shujšanje
—	bodisi pri zunanji debelosti z dieto, bodisi pri notranji s hormonskimi preparati
—	pretiravati in se mora vedno upoštevati tudi splošno zdravstveno stanje človeka.
§AH
V Ameriki so zopet oživele priprave za mateh med Marshallom in Kashdancm, med oficieJnim in neoficieinim prvakom Zedinjenih držav. 2e nekaj let se trudi mladi velemojster Isaak Kashdan (rojen 1. 1905.), da bi osigural ta mateh. Njegovi veliki uspehi na mednarodnih turnirjih dopuščajo pač sodbo, da bi bil danes mateh Marshall—Kashdan samo še formalna zadeva, ker je Kashdanova premoč nad po. pušča jočim, sedaj 59 letnim Marshallom. izven dvoma. In kljub temu do mateha ne pride. Marshall se je namreč znal pravočasno zavarovati proti vsem konkurentom. Postavil je zahtevo, da mora vsakdo, ki hoče z njim igrati za prvenstvo, zasigurati fond 5000 dolarjev za mateh. Marshall je sam že 25 let prvak Zedinjenih držav, povrh pa se še upravičeno sklicuje na 40-letno tradicijo, da je mogoče v Ameriki osvojiti prvenstvo samo z matehem, za katerega stavi pegoje seveda — prvak. Tako Kashdanu končno ni preostalo drugega, kakor da je kljub težkim pogojem pred dobrim letom le oficielno izzval Marshalla. Obenem pa se je skušal Kashdan sklicevati na sedanje težke gospodarske razmere in pozval Marshalla, da naj zniža zahtevano svoto. Marshall pa ni odnehal niti za cent. Zopet je moral Kashdan popustiti. Podal se je zelo optimistično na turnejo po Ameriki, da bi zbral potrebnih 5000 dolarjev. Seveda pa se mu to vse doslej ni posrečilo. Sedaj pa je Marshallov šahovski klub v New Yorku, ki bi najbrž hotel Marshallu zasigurati vsaj še enkrat lep dohodek izrazil, da je pripravljen prispevati 1000 dolarjev za mateh. Morda bo ta pomoč le spravila priprave z mrtve točke. Kashdan še ni rešil tega, predvsem finančnega problema, ko se mu je že pojavil nov, nevarnejši nasprotnik. Poročajo namreč, da bi mladi Reshewsky tudi rad igral z njim mateh. Ta dvoboj bi bil gotovo bolj zanimiv, pa bo do njega v doglednem času menda še manj prišlo, ker ima Kashdan pač interes, da se popreje polasti že tako dolgo zaželjenega naslova ameriškega prvaka.
•
Na Kautskyjevem memorialnem turnirju v Pragi vodi po 12. (predzadnjem) kolu Opočensky z 10%. Slede dr. Treybal 8%, Kopešček 7 (1), Boleslav 6% (1) itd. Gpo-
čensky je torej že sigurno prvi.
•
Na 50 deskah se je vršil dne 26. nov. ▼
Zagrebu mateh med Amaterskim šahovskim klubom tn Udruženjem šahovskih sekcij nogometnih klubov. Zmagali so Amaterji s 30:20. To je bila doslej daleč
največja tekma moštev v naši državi. *
Partijo, Id jo danes prinašam. Je Izvedel dr. Tartakower od začetka do konca v res klasičnem slogu. Igrana Je bila aa mednarodnem turnirju v španskem kopališču Sitges začetkom junija t 1.
Collejev »istem. Bell: dr. Tartakower črni: Domenech
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	Sgl—f3	e7—e6
3.	e2—e3	c7—c5
4.	Lfl—d3	Sb8—06
5.	c2—c3
Nastala je tipična pozicija tako svanega Oollejevega sistema, ki lahko postane zelo nevarno napadalno orožje za belega, če črni pravilno ne odgovarja.
5.	d7—d5
Slabša alternativa Je b7—b6 tn L,b7, nakar ima beli še manj težav z zavzetjem centra.
6.	Sbl—<52	Lf8—d6
7.	0—0	0—0
8.	Ddl—«2
Ta naravna poteza Je prav za prav važna teoretična novost, ki sem jo prvič igral v slični partiji jaz proti L. Steinerju letos v Ujpešti Navadno igrajo tu 8. dc5: in nato e4 ali pa a3 z grožnjo e4.
8.	e6—e6
Na Dc7 bi lahko sledilo kakor v omenjeni partiji Pire—L. Steiner 9. dc5:, Lc5:, 10. b4 z dobro igro za belega. Igrana poteza pa Je vsekakor podjetnejša za črnega
9.	d4 : c5	Ld6 : o5
10. e3—e4!
Nastala pozicija Je zelo zanimiva. Ce namreč obrnemo desko, opazimo, da imamo pred seboj pozicijo iz takozvane čigo-rineve obrambe damskega gambita (ki nastane po potezah 1. d4, d5, 2. o4, c6, 3. Sf3, Sf6, 4 e3. e6, 5. Ld3, dc4:, 6. Lc4:, Sbd7, 7. O—0. Ld6, 8. Sc3 0—0, 9. e4, e5), samo, da so tu vloge belega ln črnega zamenjane Za črnega velja čigorlnova obramba kot sumljiva, beli pa. ki jo igra z zamenjanimi barvami, seveda s tempom več, pride potom nje v jasno prednost
10.	lc8—g4
Črni Igra dosledno po načrtu, ki ga sicer
beli uporablja proti Cigorinovemu sistemu črnega Bolje pa je bilo d5—d4.
11.	e4 : d5!	I4T* :
Res bi bilo mesto tega tudi Dd5:; 12. Se4! itd. ali Sd5:, 12. Sb3 ugodno za bele. ga, igrana poteza pa mu samo še olajša delo.
12	De2 : f3	Dd8 : d5
13	Sd2—e4	Sf6 : e4
Zaradi grožnje Sf6:+ seveda potrebno.
14.	Ld3 : e4	Dd5—d7
15.	Tfl—dl	Dd7—c7
16.	b2—b4!
Zelo ostro igrano. Beli hoče čim bolj izkoristiti obe svoji prednosti: premoč kmetov ns damskeni krilu, ki mu služi za končnico; in pa dva lovca, s katerima Izvede direkten napad na kralja.
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
Ihte zobe baste obvarovali l
ERASMIK
MI10H IN PASTO
ZA ZOBE
ugodno britje upombljajts ERASMIK
MILO ZA BRITJE
lc5—b6
aT—a6 Lb6—a"
16.
Bolje M Mo
17.	a2—a.4
18.	a4—ao
19.	Df3—h3 Napada točki h7 in <J7.
19.	g7—g6
Ni šlo h7—h6, zaradi 20. IA6:!, gh6., 21. Td7, Dc8, 22. Df5 in mat.
20.	Lcl—h6	TT8—(K
21.	Dh3—f3
Grozi Df6 in obenem krije toGko dL
21.	Td8 : dl-H Ne bi toflo dobro TO6, zaradi 22. Td6: la
Tadl.
22.	Tal : «1	Ta8—«
23.	LM—<15!	Dc7—«7 Zopet edino. Kajti na Td6 U odiogtts
Df7:+! itd.
24.	h2—h4!
Grozi Lg-5 in tem Slede« odgovor, fcf odločilno oslabi črnega e- kmeta.
24.	«9—ei
25.	Df3—f4	L*7—b6
26.	Df4—g5
Beli se pravilno odloči za menjanje dam in končnico, ki je zanj itak dobljena. Zapeljiva poteza 26. L£7:+ ne bi bila tako dobra, zaradi Kh8 (ne pa Df7:, 27. TdS: in Db8:), 27. Td8: + , Dd8:, 28. Dd2, Db4:.
26.	De7 : gS Na Dc7 pride 27. Df0 z grožnjo DgT te
(po Df2+ ali De5) tudi Lf7 mat.
27.	Lh6 : g5	TdS—<17
28.	Tdl—d2
Sedaj je bela trdnjava krtta ln proti l>e4: nI več obrambe.
28.	Li>8—«5
29.	Ld3 : e4	Td7 : d2 Ali Tc7, 30. Td3.
30.	Lg5 : d2	Sc6—dS Da bi preprečil nadaljnje poenostavljenje z Lc6:.
31.	c3—©4	Kg«—f8
32.	b4—b5	Kf8—e8
33.	Ld5 : b7H
Zelo eleganten konec. Na Sb7: pride seveda ba6: in črni mora igrati Lb8, zaradi grožnje a6—a7.
33.	«6 : b5
34.	a5—«6	Le5—b8
35.	e4 : b6	Sd8 : b7
36.	b5—b6!
Zopet zelo lepo. Cnii nima Teč obrambe proti a6—a7—a8.
36.	Ke8—d7
37.	a6—a7
črni se vda.	Vasja Ptrc.
Radio
Sobota. 1. deeentbra.
LJUBLJANA 9: Šolska akademija. — V kraljestvu zlatoroga (VI. Kapue). — 10.30; Radio * orkester. — 11.30: Prenos sokolsko svečanosti iz Beograda. — 12: PločSe. — 12.50: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 16.30: Slovenske narodne s spremljevanjem radio-orkestra pojo: Jug, Skeletova in Banovec.
—	18: 0 uedinjenju (Vekoslav Mlekuž). — 18.20: Radio - orkester. — 18.50: K narodnemu prazniku (dr. J. Tavzee). — 19.10: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 19-30: Nacionalna ura — Prenos iz Beograda: Dan uedinjenja. — 20.40: Prenos iz Zagreba. — 21.20: Pevsko društvo »Ljubljana« poje Mirkovo »Narodno romanco« za sopran solo. zbor in orkester. — 21.35: Radio - orkester. — 22: Čas. poročila. — 22.15: Jugoslovanska glasba, radio - orkester.
Nedelja. 2. decembra.
LJUBLJANA 7.30: Češke narodne pesmi na ploščah. — 8: Telovadba (Puetišek Ivko).
—	8.30: Izseljenska nedelja (gdč. Lebarje-va). — 9: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). — 9.15: Prenos iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Poročila. — 10: Prenos ma-niiestacijskega zborovanja obrtnikov i* Uniona. — 11.15: Violinski koncert (g. Ali Drmelj). — 1140: Mladinska ura (Maniea Romanova). — 12: Napoved časa, Radio-orkester. — 16: Kmetijska posvetovalnica (inž- Vinko Sadar). — 16.30: Ljudska igra »Smrt ma.ike Jugovičev« (skupina ge. Avguste Danilove). — 17.30: Pe6mi iz način krajev na ploščah. — 19.30: Nacionalna ura: Graditelji jugoelovenstva (dr. Viktoi Novak). — 2o: Oas. jedilni list, program za ponedeljek. — 20.30: Vokalni koncert g. Stjeipana Marčeca in ge. Mare Olup-Marče-ceve. — 21-15: Radio - orkester. — 21.30: Napoved časa poročila. — 21.50: Radio - orkester - 72.20- Harmonika eolo (g Pilrh).
^jopšpFrn;
^o^asj^esssssi
BEOGRAD 16: Opera >Werther« na ploščah. — 19: Violina in klavir. — 20: Nacionalna ura. — 20.30: Arije. — 21: Igra. 22.30: Lahka glasba. _ ZAGREB 12: Plošče. — 17.15: Godalni trio. — 20.15: Violinski koncert — 20.45: Igra. — 2115: Pesmi-
—	22: Skladbe za čelo. — PRAGA 20: Beethovnov koncert. — 22.30: Češki skladatelji. — BRNO 20: Program kakor v Pragi.
—VARŠAVA 20: Orkester in solisti. — 21: Zabaven program. — 22.30: Bachove skladbe. — 23-05: Ples. — DUNAJ 1150: Simfoničen koncert — 16-05: Puccinijeva >La Bohetne« na ploščah. — 19.30: Klavirski koncert — 20.15: Dunajska opereta. — 22: Jazz. — 23.45: Ciganska godba. — BERLIN 20: Opera »Bagdadeki brivec«. — 2150: Orkestralen ln klavirski koncert. _ 22.40: Plee — KflNIGSBERG 20: Mešan program.
Ponedeljek, 3. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 1250: Poročila. — 13: Cas. plošče. _ 18: Mladina in nova stvarnost (dr Stanko Gogala). — 18.20: Radio - orkester. — 18-40: Slovenščina (dr. Kolarič). — 1910: Plošče. — 19.30 Nacionalna ura: dr. France Prešern (univ. prof dr. Kidrič). — 20: Zdravniška ura (dr- Bogomir Magaina). — 20-20: Uvod v opero, jedilni list program za torek. — 2080: Prenos opere iz Beograda, v odmoru napoved časa in poročila.
iS P O R T
Naši nogometaši v polnem obratu
Danes ob 14.15 na igrišču Hermesa prvenstvo Hermes : Rapid, jutri ob 14. na
Primorju Ljubljana: Osijek
Ko se je najmanj pričakovalo, da bi podsavez utegnil kaj prida prirediti, ^ nam je pripravil prijetno presenečenje. Nudila se je prilika in je povabil v Ljubljano Osije-čane, da igrajo z našim najmočnejšim moštvom.	__
Ljubljana : Osijek
Oba praznika okoli prvega decembra sta Zasedena z reprezentančnimi tekmami. Prvega dne igrajo med drugim Osiječani v Zagrebu, pa bodo v nedeljo podaljšali svojo turo do Ljubljane in se pomerili tudi z našo izbrano enajstorico.
Osiječani sicer niso sporočili svojega moštva, po raznih noticah v športni rubriki pa bosta dala gros igralcev vodilna osiješka kluba Slavija in Gradjanski.
Naš podsavezni kapetan je sestavil moštvo iz igralcev Primorja in Ilirije in pobral iz obeh moštev, kar je trenutno najboljše. Obramba je poverjena trojici Sta-rec-Svetic-Bertoncelj, ki bo menda res najboljše, kar premore Ljubljana za to formacijo; za vsak primer sta v pripravljenosti Malic in Berglez, da vskočita, če bo treba. Srednja vrsta je vzeta iz moštva trno-belih: Zemljak, Slamič, Boncelj^ kot poedinec bi bil morda ta ali oni močnejši in bi sodil v moštvo, toda podsavezni kapetan je očividno hotel ohraniti enotnost v hrbtenici moštva, v rezervi pa drži Pogačnika, če bi kaj ne bilo v redu. Isti kriterij je vodil podsaveznega kapetana pri sestavi napada. Levo stran tvorita presku-šena napadalca Zemljič-Pepček, za vodjo napada prihaja brez konkurence v poštev Pikic, desno stran napada pa sta zasedla zopet klubska tovariša Ice-Slapar. Če bi se v praksi pokazala potreba za kako korekturo, sta vzeta v rezervo Makovec in Janežič.
Bomo videli, kako se bo ta postava obnesla. Ce bo količkaj šlo, jo bo treba vzeti vsaj kot bazo za sestavo enajstorice proti državnemu teamu naslednjo nedeljo. Mislimo pa, da ne bo treba velikih sprememb.
V predtekmi nastopita kombinirani mo-
Tek Uedinjenja
Start ob 1530 pred Narodnim domom, cilj istotam.
Že sedma tradicionalna sportno-nacio-nalna manifestacija »Tek Uedinjenja«, ki jo vsako leto prireja Primorje 1. decembra v proslavo našega državnega in nacionalnega uedinjenja, obeta biti tudi letos v športnem »*" manifestacijskem oziru prvovrstna prireditev.
G. ban kot pokrovitelj proslave je za zmagovalca na dolgi progi daroval krasno prehodno darilo, srebrn pokal.
Akoravno zahteva težka tekmovalna proga od vsakega nastopajočega mnogo sposobnosti in izkustva, sodelujejo poleg mnogoštevilnih in najboljših atletov naših vodilnih lahkoatletskih klubov Ilirije in Primorja še številni mnogo obetajoči atleti vseh ljubljanskih klubov, na čelu izbrane čete novih članov lahkoatletskega saveza v Zagrebu SK Sloge in SK Korotana, najboljši tekači z Jesenic, iz Kranja, Celja, Vrhnike, poleg tega pa najboljši tekmovalci večine klubov iz Zagreba.
Kakor bo športni del proslave prišel do polnega izraza zaradi impozantne kvalitete in kvantitete in v katerem bo zlasti precejšnja vojaška delegacija vzbudila veliko zanimanje, obeta tudi manifestacijski del proslave, svečana razdelitev nagrad zmagovalcem v dvorani hotela Metropol, Masa-rvkova cesta, ob 16.30, prekositi vse dosedanje športne prireditve te vrste. Polnoštevilno zbrani lahkoalleti vseh ljubljanskih klubov bodo v prisotnosti gg. pokrovitelja in častnih predsednikov, zastopnikov oblasti in vseh ljubljanskih športnih organizacij položili svečano zaobljubo vdanosti Nj. Vel. kralju Petru II.
Pričakujemo, da bo ljubljansko občinstvo polnoštevilno prisostvovalo tej krasni manifestaciji naših športnikov.
Službene objave LNP
Odobri se po predsedstvu LNP že per-fektuirana tekma med reprezentancama ljubljanskega in osiješkega podsaveza, ki 6e odigra na igrišču Primorja. Služba pri blagajni: ravn. Šetina in Jugovec, vrhovni reditelj Kačar, kluba Ilirija in Primorje morata postaviti po pet, vsi ostali ljubljanski klubi po enega odraslega reditelja. Nastop službe za vse ob 12.30.
Določi se predtekma med prvima moštvoma Primorja in Ilirije. Vsak klub mora postaviti 12 igralcev, ki morajo biti na Igrišču ob 12.30, ker je določena predtekma ea 13. in se igra dvakrat 30 minut.
Odobri se predlog podsaveznega kapetana in se nominira v reprezentanco LNP: Starec, Bertoncelj I in II, Boncelj, Slamič, Zemljak, Janežič, Makovec, Zemljič, vsi od Primorja, ter Malič, Svetic I., Zupančič, Slapar, Rihar, Berglez, Pogačnik, vsi od Ilirije. Vsi morajo prinesti s seboj črne hlačke in kompletno opremo le drese dostavi Primorje. Vsi nominirani igralci se morajo javiti podsaveznemu kapetanu v garderobi Primorja točno ob 13.30.
V zadevi igrišč za vse reprezentančne tekme, ki se igrajo v Ljubljani, se sklene: odškodnina za igrišče se določi na 10%. Reprezentančne tekme se igrajo na igriščih Primorja in Ilirije, ker za sedaj edino ti dve igrišči odgovarjata. Igrišče določi podsavez. Lastnik igrišča, na katerem se tekma igra, dobi 6%, lastnik drugega igrišča pa 4% določene odškodnine za igrišče.
Vstopnina za tekmo LNP proti ONP se določi: tribuna 15 Din, stojišča 10 Din, dijaška stojišča in verificirani igralci proti legitimaciji 8 Din, mladinske 5 Din.
Prvenstvena tekma Mars : Grafika se odredi na igrišče Hermesa z začetkom ob 1230. — I Stanko, tajnik L
štvi Ilirije in Primorja, t. j. obe moštvi z ostanki, ki jima jih je pustil podsavezni kapetan, ojačenimi z elementi iz rezerv. Sigurno tudi to srečanje, ki bo trajalo samo 2-krat 30 minut, ne bo zgrešilo svojega
cil-la-	... j -i
Tekmo sodi naš preizkušeni sodnik gosp. Deržaj.
Hermes : Rapid
Mariborski gost je dokaj zanimiv. Njegov nastop v Ljubljani je bil v nogometu vedno privlačen in po predvedeni igri Ra-pidove enajstorice upravičen.
Rapid spada gotovo med naše najboljše klube. Hermežani bodo morali napeti vse sile, če bodo hoteli izvojevati vsaj časten uspeh. Domači se morajo zavedati, da so Rapidovci moštvo velike ambicije, volje, požrtvovalnosti, ki do konca ne popuste.
Danes bomo imeli torej priliko prisostvovati zanimivi in napeti prvenstveni tekmi pod vodstvom enega naših najboljših mlajših sodnikov, g. Pfunderja, katerega je tudi podsavez predlagal za vodstvo reprezentančne tekme Ljubljana : Osijek. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu.
Vstopnina je prav nizka, po 8 in 3 Din.
Prvenstvo II. razreda
Igrišče Slovana: ob 10. Slavija : Slovan. Igrišče Hermesa: ob 12.45 Mars : Grafika. Igrišče Primorja: ob 10. Sloga : Mladika.
Ilirija : Reka. Da izrabi prosti termin, se je SK Reka odločila, da povabi v goste rezervo Ilirije. Govoriti o odlikah tega moštva ni treba. Dejstvo, da je v vsej sezoni doživelo le dva neuspeha, dovolj jasno priča o njegovi kvaliteti. SK Reka, ki si je po nesrečnem startu v prvenstvenem tekmovanju že opomogla, hoče s tem srečanjem poslednjikrat pregledati svoje vrste za odločilen spopad s SK Grafiko prihodnjo nedeljo. Tekma se vrši danes ob 14.30 na igrišču Reke ob Tržaški cesti.
Službeno iz LNP (kazenski odbor, seja 29. novembra). Dvigne se suspenz Milanu Stupici, Grafika. — Tajnik m.
Službeno iz LNP. Prvenstvena tekma Mars : Grafika, prvotno določena na igrišče Slovana, se preloži na igrišče Hermesa. Vrši se v nedeljo 2. decembra ob 12.45. Službujoči odbornik g. Dorčec. Vsak klub
mora postaviti po štiri reditelje. Nastop rediteljske službe ob 12.15.
Današnji nOg°met v Celju. Danes ob 15. se bo pričela na Glaziji v Celju zanimiva podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Ilirijo. Sodil bo g. Ochs. Ob 12.30 bo predtekma med mladino in rezervo SK Celja.
ASK Primorje (nogometna Sekcija). Danes ob 14. igrajo subjuniorji z mladino Slovana. V nedeljo točno ob 12.30 naj bodo v garderobi: Logar, Hasl, Bizjak, šin-kovic, Pišek, Zavrl, Petrič, šlamberger, Pupo, Caleari, Petelin, Tavča-r, Doležal. Istočasno: Brodar, Klančnik, Gerzetič, Sau-nig, Erbežnik.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes igra B moštvo z Reko na igrišču Reke. Zbirališče pred kavarno Evropo ob 14.15: Herman, Franzot, Buljevič M., Lah n., Cernač, Gogala, Pere, Hortner, žitnik n., Aljančič, Erber. Rezerva: Eiselt L, Zor-man. Opremo dvigniti do 10. na Stadionu. — (Lahkoatlet«ka Sekcija). Pri današnjem »Teku uedinjenja« morajo po sklepu sekcijskega vodstva startati tile atleti: Starman Adolf in Lado Bručan, Jazbec, Tavčar, Osterman, Glavnik Marjan, Kotnik, Pirš, Križman, Magister in Franz. Garderoba za naše člane je v klubski sobi kavarne Evrope. V garderobi morajo biti vsi navedeni najkasneje ob 14.45. Kdor ima klubsko opremo, naj jo prinese s seboj, ostali jo dobijo v garderobi. Vsak naj si preskrbi primerno obutev. Start je za vse navedene obvezen Kdor bi bil iz zdravstvenih ozirov zadržan, mora javiti to najkasneje do 13.30 tehn. referentu tov. Ban-kotu. Razen navedenih morajo biti istočasno v garderobi še tile atleti: Safošnik, Vovko, Koritnik, Zorman, Kacjan, škerl, Pukelstein, Jerman, Habič, Stropnik, Orel in Brunett. Redna seja sekcijskega načel-stva je v ponedeljek ob 19.30 v kavarni Evropi. — Plavalna Sekcija. Pozivamo vse plavačice in plavače, da se udeleže pogreba blagopokojnega g. Vrankarja. čas pogreba je razviden iz pogrebnega oznanila.
ŽSK HermeS. (Nogometna sekcija). Ker LNP ni odredil nobenega našega igrača v reprezentanco proti Osijeku, se prvenstvena tekma v Cakovcu v nedeljo igra. Pozivajo se vsj igrači prve skupine, da se po današnji tekmi javijo načelniku sekcije. V čakovec odpotujemo danes z vlakom ob 18.15. Pozivajo se čebohin. Moko in Klančnik, da so sigurno pravočasno v Ljubljani in to tudi že za današnjo tekmo z Rapidom, ki se prične ob 14.15. — (Uprava igrišča). Za tekmo Hermes : Rapid danes je službujoči odbornik g. Feuerschuh, nadzor blagajne g. Fe.lber. Reditelji: Habiht, Prešern, Bodner, Lehas, škrajnar, Lasič, žbona, Daneu, Merjasec, Arhar, Perharič, Orel. Vsi ob 13.30.
SK Grafika y nedeljo ob 12. naj bodo za tekmo z Marsom v gostilni pri Beliču v šiški naslednji igralci: Gašperič, Mekina, Katavič, Usnik, Žagar, Potrato, Stupica Milan, Bežan, Strohmaier. Rone, Trobevšek; rez. Stupica Leo. Reditelji: Tr-šan, Blokar, Fernich, Bogdan.
SK Reka. Danes naj bodo v klubovi garderobi ob 14.: Debevc, Lovrenčič, Zore, Korl, Drage, duha, Broni, Milo, Slanina, Jež. Igra se z B moštvom SK Ilirije na našem igrišču eb 14.30. Ob 12.40 naj bodo v klubovi garderobi: Mrzlikar, Petrovčič, Laznik, Tomažič Bojan, Remškar, Novak, Kokolj, Kokalj, česnik. Rožmanc, Cankar. Igra se s Slavijo. V nedeljo ob 9.30 mo. rajo biti v garderobi Reke: Beril, Janez, Milo, Ivan, Lade, Milan, Rudi, Pepe, Danilo, Silvo, Lenasi, Dušan. Igra se z Jadranom.
SK Mars. v nedeljo prvenstvena tekma z Grafiko na igrišču Hermesa ob 12.45. Ob 12.15 se mora I. meštvo javiti načelniku. Reditelji, ki se morajo istotako javiti ob 12.15 službujočemu odborniku LNP so: Stražišar. Gestrin Prodan. Miloš, blagajna Igo, stranski sodnik Strah. Rezerva ne igra, kakor je bilo sklenjeno na sestanku.
SK Svoboda, Jutri morajo biti ob 9.30 na igrišču Korotana: Marc. Ksmnikar. Vin-šek. (Habiht), Skapin. Zemljak. Povh. Babnik Petrič, Jančisar, Jakše Samar, Drapek. Reditelji: Sušnik. Turšič. Lekše, Luzner. Ob 13.30 morajo biti na glavnem kolodvoru: Zupet, Hajko, Drapek, Dougan,
Habflrt L, ftišter, Ci*, Brajer, VM, Tone,
Struna, Sušnik
TSK Slovan. Danes se TSK Slovan udeleži slavnostne veaditve spominske Hpe pri Gasilskem domu v Mostah. Člani se pozivajo da se polnoštevilno udeleže slavil os ti Zbirališče za člane je pred Narodno šolo v Mostah ob 7.15. — Jutri ob 9. naj bodo v garderobi: Bunc, Kobal, Grm, Dečman, Uhan, šinkole, Thuma, Kolarič, Gerjol-Kerovec, Stojanovič in Jankovič. Stranski sodnik: Sinček Ivan. Reditelji: Makovec Oto, Cerček, Makovec Pepček in Prelc.
Čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
TUDI L. 1935 m BO MOGOČ f NAPREDEK *
Z vztrajnim delom, s priznanimi sredstvi, pa s času primernimi metodami in odgovarjajočimi sodelavci! Našim industrijskim in trgovskim podjetjem se nudim kot strokovnjak za uspešno komercijelno vodstvo. Imam vodilno tu- in inozemsko prakso, sem vešč v organizaciji, upravi, prodaji, propagandi, notranjem ustroju, bilanci. Zmerni fiksni plačilni zahtevki Zahtevajte neobvezno ponudbo pod »Honorar po uspehu P-3645« potom »Interreklam« d. d. Zagreb, Masarykova 28.
Radi velike zaloge damskih
plaščev
Vam nudimo plašče vseh vrst po zelo znižanih cenah.
OGLEJTE SI CENE!
I. TOMŠIČ
Ljubljana, Sv. Petra c. 38.
Istotam dobite vse vrste moških srajc, kravate, rokavice, nogavice in drugo manu-fakturno blago.
Adolf Vatovac
Vrtnarstvo:
Ambrožev trg štev. 3
Cvetličarna
Tyrševa cesta štev. 9
(Dunajska c.)
Naznanjamo cenjenim odjemalcem in prijateljem cvetlic, da sem odpr! podružnico na Poljanski cesti št. 1 (peglezen) za izdelavo vencev, šopkov in aranžmajev. Dajem informacije in nasvete za vrtnarska dela. Imam lOletno inozemsko prakso mojega poklica v največjih mestih. Vsa dela bom izvrševal po najnižji ceni. Za obilen obisk cenjenih odjemalcev se priporočam.
Izvršilna prodaja.
v zadevi »Jugosport«, z. z o. z., se vrši od S. decembra 1934 dalje. Prodajala se bo: po nizkih cenah velika zaloga gramofonov, gramofonskih plošč in radijskih aparatov, gramofonskih in radiofonskih in športnih
potrebščin.
Razen tega se bo prodal trgovski inventar in kompletna delavnica za fino mehaniko s stroji.
Prodaja se vrši v trgovini Jugosport, prej A. Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 84, dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. ure.
Ha} nafptitte&e &veti WtMav\
Va&emu ^ pridnemu otroku?
Ni lepšega otroškega darila, kakor je knjiga pravljic. Njegova radost je nepopisna, kadar prebira čudovite zgodbe o živalcah o roparjih in še kaj.
Takšno knjigo s slikami dobite pri upravi „Žena in dom" v Ljubljani, Dalmatinova 101. Stane Din 3l)'—. Naročnice ^Žtne in doma* jo dobe za polovično ceno Din ld'—.
JEDILNO ORODJE
novi vzorci
težko posrebrenl
100 gr srebrne plasti.
Jedilno orodje
iz Nicelkroma »Nicro«
ki ne rjavi
ter jedilno orodje iz čiste »A L P A K E«
v Ljubljani pri tvrdkah!
x) Avg. Agnola, Franc Golob Julij Klein, Franc Kolmann, Ant. Krisper, Alojzij Pauschin, x) Ivan Samec,
F. M. Schmitt, x) Schneider & Ve-rovšek, Fr. Stupica, x) H Suttner.
Z x) zaznamovane tvrdke razpečavajo tudi jedilno orodje v težko posrebreni kvaliteti. Ostali juvelirji in urarji v Ljubljani pa nimajo jedilnega orodja znamke Berndorf.
"i"
V neizmerni žalosti naznanjamo,
da je naš nad vse ljubljeni soprog, a ta, tast, stari a ta in stric, gospod
IVAN GRUDEN
posestnik in pošt. uslužbenec v p.
dne 30. t. m. ponoči po dolgi in
težki bolezni, v starosti 62 let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v soboto popoldne iz hiše žalosti v Cerknici št. 44.
Cerknica, Lož, Ljubljana, dne 30.
novembra 1934.
žalujoče rodbine
Gruden, Žunko, Majer, Loboda
in ostalo sorodstvo.
Schaub - Radio Weltsuper 35, retonatorjem
Najnovejše čudo nemške radiotehnike. Primerjajte ta aparat s katerimkoli, pa boste vse slišali in videli
Glavno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo:
INŽ. K ORNE L FRIEDMANN — ZAGREB,
Ulica barona Jelačiča štev. 1 (Dica la). Telefon štev. 33-84.
ZA ŠPORT
in
promenado
so najnovejši vzorci prispeli pri
Lenasi & Gerkman
Oglejte si jih!
„21M A"
KONJSKA STRUNA (Rosshaar)
žimo za žimnice (madrace) najboljše Kvalitete, vsake vrste ln v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki
FRANC J E S E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko!	Ustanovljeno 1768.	Cene nizke:
WindM
nas varje pred vetrom tn mrazom v stanovanju, Zagreb,
Gajeva 20, telefon 55-66. Ljubljana: Zrnec Franjo, Cankarjevo nabrežje 5.
Glavni Filijal Državne Hipotekarne banke na Cetinju
izdaje pod na jam
GRAND HOTEL
NA CETINJU
Hotel se nalazi na najljepSem mestu na Cetinju. Renoviran je i ima novi namještaj za sobe i salu.
Posjeduje: 35 soba sa 53 kreveta, dva kupatila, veliku salu, koja prima oko 300 osoba. hol. Sank. veliku kuhinju sa osta-vom, podrum, kompletne pribore servisa, posudja i ostalo. U hotelu se nalazi i stan od 3 sobe sa prinadležnostima za zakupca.
Hotel uživa najbolji renome. Ima veze sa svima prvoklasnim svjetskim hotelima i turističkim biroima. Ponude se primaju do 15. decembra ov. god.
Za uslove obratiti se Giavnom Fili.jalu Državne Hipotekarne banke na Cetinju.
t
Naznanjamo vsem prijateljem ln znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod
Vlžintln Franc
nam. nadzornik kaznilnice ▼ p.
dne 29. t. m. popoldan po mučnem trpljenju odšel v večnost.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v soboto, dne 1. decembra, ob 15. uri na magdalensko pokopališče.
Maribor, dne 29. novembra 1934.
ANA, soproga; FRANC, RUDOLF, VILKO in ALBERT, sinovi; VERA roj. VODENEK, snaha, TINČEK, vnuk.
9763
Javna zahvala.
Moja soproga Marija je bila za slučaj smrti zavarovana pri
„Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani.
Po njeni smrti mi je Vzajemna zavarovalnica izplačala odškodnino na moje popolno zadovoljstvo in z vso kulanco,
ki je pri tem domačem zavodu itak obče poznana. Čutim dolžnost, da se Vzajemni zavarovalnici javno zahvalim in jo vsakomur za vse vrste zavarovanja najtopleje priporočam
V Ljubljani, dne 29. novembra 1934.
Franc Zorko L r.
pekovski mojster Ljubljana, Celovška cesta 68.
9740
ob&jia ljumj&o* Mefeuu pogrebni zarod
Zapustil nas je naš srčno ljubljeni soprog, dobri oče, brat, stric in svak, gospod
Pave! Vrankar
državni diplomirani dentist
previden s tolažili sv. vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 2. decembra 1934., ob 3. uri popoldne iz tukajšnje državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! Posebna naznanila se ne bodo izdala.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1934.
Žalujoči: soproga MARIJA; sin PAVEL, hčerki SILVA in SONJA in vse ostalo sorodstvo.
9742
Več radosti, več zadovoljstva
MIRIM
čokolada čokolada čokolada
specijalitete so:
MASLITA — naša izvrstna maslena čokolada
MLERTTA_naša izbor na mlečna
Čokolada
	■"\mukiia
"alp	
donaSati svojim odjemalcem je deviza tovarne čokolade »MIRIM "
je višek hranivosti, daje energijo za delo, osvežuje, ustvarja dobro razpoloženje,
Dovolite tedaj, da Vam predstavimo naše izdelke:
t*£\f?<m desertni bonboni
KAVITA — naša pikantna mlečna čokolada s kavnim okusom
GRENKTTA — naša plemenita gorčica prave naravne čokolade.
Zapomnile si imena, da lahko izbirate po svojem okusu!
v bogati in najrazličnejši izbiri, najboljše kakovosti:
Praline vseh okusov — mehki! Krem bonboni vseh okusov — nežni! Cognac pastfle	Kura kroglice	Liker desertt,
Figaro kocke	Lje&nita (gianduja)	Nougat, svetit, temni
Cognac višnje	Griotte višnje	Rokoko descrti
Polonia specialni descrti (poltekoči) itd.
Vsak »Mirim« bonbon užitek zase!
jvUrIm Čokoladni deserti, posebne kakovosti so:
MLEČNA LEŠNIKOVA ČOKOLADA, NOISETTE, KREM, NOUGAT čokolada in sadvltar sadje v čokoladi
mfrcim kuhinjske čokolade zelo izdatne so:
KUHINJSKA ČOKOL4DA Z RECEPTOM, ima na notranji strani vsakega ovoja šest receptov za čokoladno pecivo.
KUHINJSKA ČOKOLADA »SPECIAL« Je posebno pripravna za boljSe prevleke in kekse.
Kuhanje z »Mirim« kuhinjsko čokolado pomeni zadovoljstvo!
mir(m kakao
Garantirano čist, najboljše izdelave:
DOBI SE V LIČNIH OMOTIH PO	EN «/g kg, V VREČICAH
ZA ŠTIRI OSEBE ZA DIN 1— In	TUDI ODPRT. Zahtevajte Izrecno »MIRIM« kakao!
MiRfM miklavževo in božično blago umetniško izdelano:
Bogata izbira vsakovrstnih oblik iz čokolade v stanjolu in brez stanjola, božičnih obeskov, okraskov iz fondana z likerjem itd. Okusna darila v vseli cenah.
Mirim izdelek — po j m kakovosti in individualne izdelave.
/atrim bonbonjere
▼ vseh velikostih, okusne Izdelave in najraznovrstnejSIh kompozicij, popolne v vsakem ozira. Vsaka bonbonjera Je lepa, korektna ln polna sladkih presenečenj.
Mirim bonbonjera — odlično darilo!
Mirim kakao je hraniv in okusen
za našo deco
Tablice na&e mlečne čokolade po Din L— in 50 par, v katerih so lepe slikice za zbiranje. V prometa so: »Momenti pri nogometnih tekmah«, preslikanlce z znamenitimi mesti in zgradbami, ter »Prevozna sredstva nekoč in sedaj«. Za vsako serijo smo izdali lep zbirni album.
Čokolada je okusna in zdrava, slik2 poučne in zabavne — kot nalašč za deco!

rt skoma-
vp cotil01»
Priha ja zimski čas, s njim Miklavž in božični prazniki, ko smo najraje donrn v krogu domačih prijateljev. Tedaj posezite po naših izdelkih, ker bodete z njimi napravili veselje in izborno razpoloženje sebi in vsem,
ki Vas obkrožajo. — Toda paziti morate, da so res pristni »MIRIM« izdelki!
ČOKO
Trgovska hiša
v sredini mesta Maribora na PRODAJ.
Ponudbe pod »Center« na podružnico »Jutra« Maribor.	9638
POSTRANSKI DOHODEK
nudimo pridnim ljudem.
Naslov sporočite na založbo »Evalit« (uprava »Prijatelj«) v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10, in dobite brezplačna pojasnila.
Imena znanih in priznanih radijskih tip
Minerva, Orion9 Kapsch, Korting, Eumig
jamčijo kvaliteto, dober sprejem. Opremljeni so z vsemi pridobitvami, ki jih imajo in morajo imeti najnovejši, moderni radijski aparatu Dobavlja jih
R a d 1 o v a 1
LJUBLJANA, Dalmatinova nlica štev. 13; CELJE, Prešernova ulica štev. 24.
Za Miklavževa darila
globoko znižane cene
in sicer:
ZA GOSPODE:
modne srajce iz vseh vrst cefirja in poplina v najnovejših desenlh, modne in športne zimske srajce, bele fine in navadne, trpežne delavne srajce, spodnje hlače bele in barvaste, zimske in letne, spalne srajce, triko maje in hlače, pletene vestje in poluverje, volnene, bombažaste kratke in dolge nogavice, žepne robce, dežnike, naramnice, velika izbera kravat Ltd.
ZA DAME:
Velika izbera damskih plaščev od 240 Din naprej, dekliški v vseh velikostih od 180 Din, dekliške flanel obleke od 45 Din, damske flanel obleke od 70 Din, boljše od 150 Din, jutranje zimske halje od 90 Din, pisarniške v najnovejših fazonah od 90 Din, športna krila in flanel bluze od 48 Din, boljša modna zimska krila od 90 Din, svilene bluze od 120 Din, največja izbera vseh vrst predpasnikov že od 17 Din, najmodernejše volnene jopice, vse vrste trikotaža in pletenine kakor tudi vse vrste damsko perilo.
ZA OTROKE:
Otroški plašči od 2 let vse velikosti od 90 Din naprej, boljSI otroški plašči, beli in barvasti, iz pliša in krimerja od 170 Din, flanel oblekce od 24 Din, predpasniki od 7 Din, triko skoki od 20 Din, triko maje in hlačke za dečke in deklice od 18 Din, deške flanel srajce od 20 Din, pletene vestje in puloverji od 30 Din, otroški dežniki od 30 Din, rokavičke od 10 Din, nogavice
od 2X0 Din naprej — nudi
F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE!	9747
ZA MIKLAVŽA
zelo prikladna darila nudi tvrdka
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
Znižane reklamne cene!
GOSTILNA MARICA
Tržaška c. 4
Domača kuhinja za goste in abonente. Vsako
nedeljo in praznik koncert.
Koline, piščanci, prvovrstna domača, štajerska in dalmatinska vina.
F. Bodner
zaloga klavirjev
MARIBOR
Gosposka nlica 5t Z
Zastopstvo klavirjev Wiirschinger
Salonski planino Din 15.000.—; na mesečne obroke po Din 300.—. 9558
tt&peft %a u&pePtom
tanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika.
GLEJ VRAGA !
VSE JE POPIL, A KAJ NAJ JAZ ZDAJ PONUDIM DORRTM LJUDEM?
^JS LiKerj.
yoKorny
Ali ste že poskusili naš
BRANDY MEDICINAL?
*§LAYII J A*
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
V LJUBLJANI, Gosposka nlica Ig, telefon Stev. 2176, 2276. Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split
LOVCI!
Vse vrste orožja za lov, šport in obrambo, municijo najboljših svetovnih in doma* čih izdelkov vam nudi po najnižjih cenah.
Fr. Sevčik
Ljubljana, židovska ulica 8. Telefon 83-78. Prodaja na veliko ln malo. Lovska društva dobijo znaten popust Zahtevajte cenike!
CENE MALIM OGLASOM
Po do pax ea Deaedo, Din i.— aavRa za v»aK oglas ti) e nitratne pristojbino Din 3.— za Sitro aii dajanje naslovov pluAajo oni, ki tšf-ejo služI). Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve ne zaračunajo po Din '£.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo o^lana OiD 20.—. Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din l.— za benedo. Din 2.— dsvka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Sitro aii dajanje naslovov Najmanjši 7,newU zn enkratno oh Javo og-lasa Oln 11.—
Ponudbam na šifre ne prflaeaite znflmk? L^e. ee zantevate oo
Osiasnega^oddelka ^Jutnj« jj fo	v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pn predaji naročil^ oSoS« lih je vposlati v pismu obenem z naročilom ali pa po ooštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer sezaracimak zgoraj navedenim pristojbinam še mampulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vpraSanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati nas Oglasni oddelek „Jutra", Lfnbljana.
Službo dobi
Beseda I Um, ilavek i uiu, za šifro ali dajanje aaslova 6 Din. Najmanjši zoesek 17 Din.
Plačiln. natakarja
IfctrJU ia a • Nuso> v vtJrii poulovataiiicah >.lufr«i<
Služkinjo
ki zna [«eprosto kuha.M in nek.»ii.ko .-i vati. ter je vo.'j-ra oprav: ti L i tud;: k<ik--:,o-kjii drago di-lo. t-:>rejnie v >1 lino S.iižbo r' a". -(.ki oprat 1-tel'j na deželi.— ronudbe na o?"-- oddelek »j jir.ic f d »i«ki>; :."•• .
Izurjene kovače
t« izdelovanje k* in p-nt m sicer vigenjekega mo.s~-a jEssmeisTer). i 'J fcinskeia kova a Ola-trri • r-•ehaiied) m rc vn.rca (f! ch ler; sprej.Ti.riio. l»-<p:s>- na ©7'jjs. odde>k »Jurm« r- d »Kasni kovač«. 33S715-1
Rudniški paznik
txt>+. absolvent ni dni-fcke šole, ošienjcn. dob1 b ufbo. I''»nn#«c s r«!i io zahtevkom r.'«*-e Ea os a«n- oddelek jutru pn.1 7: ii" k o »Paznik«.
Trgovski pomočnik
manufakturlst, prvovrsten prodajalec, po možnosti s kavcijo dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. cdd. t.Jutra« pod »Pomočnik 200 :<. 33983-1
Dobrega razpe-čevalca kruha
(rr :r<m. \ as^-v r vpfh p* - >i"n'i-«h »Jutra«.
V,esto hišnika
4 f> b zakonski par brez otrok. Ponudil-e na ogla.-.ni cdd ■ 1» k »J.utra < pod > f'o »';'. .	»'4K--:
Bolišo sobarico
■>-	zmožna arbft-
b vii*-.-ne rn n n.— f -. - f -" it h ncvden h-itel r.a Keri-I. P 'i ii.-z navedi''1 i-v", ••-.'-sra r užK.iv.im'« e<*',ip. odrfetefc »Jot pa« t> d Traf.-v -- II>:na«. 34(K'.-rt
Mariborska iabrika
Išče za mesto Ljubljano ln Split sposobnega p i-elovcdjo(kln.io) .zaradi otvoritve deta! J ne trgovine. Večja kavcija potrebna. Ponudbe r\% ogl cdd. Jutra? pod »Sigurna eksistenca«.
33397-1
Kuharice
ki bi opravljale tudi druga hišna dela išče posredovalnica v Selen-burgovi ulici 7-1. Brezposelna dekleta dobe prenočišče.	34113-1
Manufakturistinjo
i i>-.-> :izu'jftiwv nv'»;žo met fi ki;no:jo, t,pr«:inirTn :a-k«-.'. Trv^i: •:>e na	odd- lfk
►.Iu;ra« pod »Pcm^čnio«
34S1J-1
Kuharico
p-vovrv -UD priniiiJJ, t do-brir-i r.p.->:ev«:i, r,p-ejmtiB v i> ijf« restavra-cijo. Po-t prtip:r<: t-p-irevtiil •.a .Kjrlatvn' od-di'^ »Juitras p.-l zinaiko >Bnka«.
:if:ri3-1
Pisarniško moč
- a o.irv., t.: b: vait^ke 'n n"n-ske k. iri«;.»ondance t«-r s .'..'"Vio-di-t v.i, -.pre-in e tre podjetje. Poood^e na oz ti«, 'jidulek 'Jat^« d = Z.tneV:iv« MU t. $£S6-1
Dekle
staro okiog 20 let, k! ima veselje do gostilne sprejmem takoj. Dobro je. če zna šivati. Nekaj kavcije potrebna 50>>—700 Din. Naslov v vseh posiovain. »Jutra«.	34102-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šiiro aH dajanje naslota 5 Din. Najnian;si znesek 17 Din
Spretna kuharica
Stikarica m šivijja
:boe	—	bi
ij-jT-em.fkiLi. St-ii..«: Angi'.«
— /.o- Slč-ke >ivv. 'J^T.
CiO-2
Gospo<iična
saldoi.oii^i/t^a in ^ara-VeliK.d kuharska knjiga. ' cuaaiia ael. mezd isce ><av^dilLi. khko se j.iuia- mesto kjerkoli. Ponudbe jo dot--a in oku na je- : ni podružnico »Jutra« v dila. 248 strani. Brošira- - Alariboru pod siiro 1. na 23 DUi, vezana 3U i januar.	33887 2
Din. Knjigama Anton
Tur k nasl., Ljubljana.	Poc*TeŽn!c3
Tyrševa ce,ta 5. 33971-3 24_letna	postrežbe
za dopoldanfike. in po-poidaas.^e ure za takoj. Vpraša : Novi trg št 5 pri hišnici.	34145-2
Služkinio
; ki opravlja vsa hišna I dela in zna samostojno ; kuhati iščem k dobri družini z dvema osebama. Predstaviti v pisarni Sv. Petra na-ip 27 od 2.-7.	3420911
Shiga
delovna mlajša oseba s 5000 Din kavcije dobi stalno službo. Lahko se tudi izuči koristnega poklica. Ponudbe poslati na og!. odd. »Jutra« pod -Takojšnji nastop«.
3-1203-1
Cicspo aii gdč.
! inteligentna, lepe zunn-i njosti. samostojno, ki | vloži v dobičkanosnem I podjetju 4000 Din se sprejme v stalno službo sli po dogovoru kot so-udelpženko. Ponudbe po močnosti s silko ped Denar za.sigurans na og!. odd. -Jutra«.
34205-1
Beseda I Din. oa^eh 'l Um. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek
17 Din.
Učenko
r« spe.ee :;.	'•:•■(>
3i m takoj. S.a :i'V-<i.n;'e iu hrana v h:š:. Pimurdibe px! ■ a- r opo poštena« na cgi*. :idr'.-k »Jsiitra«. 33847-44
Učenca
rCirejme-m v di>..«rerij». S«-hIjt v vseh poislflvnV/fnh > Jmt.ra-c.	34031-44
Iščem mesto
vajenca
r ključavničarski aii me-taaičr.i stroki za močnega. zdravega 15 letnega fanta. Hrana in stanovanje naj bo v hiši. drugo oskrbo p evzame oče. Ručigaj, Kranj. 3-1112-44
Frizersko vaienko
sprejme tr.koj Jaikob H"če-ver, Igniiika u'11-ea šr. '.0.
34l>77- !4
Vajenca
k!e-r>a!\-tTo :n v-cMinvo-d-m jn^talael'--" e.r>rejime Ga-ptflv Pm. TrčaJka c-eta 9.
G Th. Rot-nan:
Vožnja s in njene
Na srečo je imel Slavko prijatelja-šofer-ja. ki ga je časih povabil s seboj in mu pri takih prilikah kazal prijeme. Zato je zdaj neutegoma zgrabil za vodilo — in šla sta, da se je kar pokadilo za njima!
Beseda 1 Din, davek 2 Din,
za šifro ali dajanje naslova 5 Diu Nair.taniši znesek 17 Din
Zastopstva
gia-iaititeriri^k« :>n l' j robe tor k b izdelko-v i it. prevzeii u i vti i d»t: t-k^t t*. 1 r.ov-lno l'onu'ib" U3 Aioma Co«ipaiDy d. z o. z.. L. ijamt. »Dobro vp' .jat« :>'-..-i. >-.»
Zastopnika
za Hitmv ttt.r't'o:d.ko oh'.i«-t j Mcejmi n». — Avto-vr. u.li :;n<-, r>redn-iwt. 1'Vm-ue t u M> ■ na »J-it^-opra.:«'-:iat. !, '.na. I>. eefta 4.^.
Služkinja
rajerm hfežh dd :a
ivee e'.uit>o. Jožefa f « r. FCor«*TK> f' KraSna.
, Brivski pomočnik
; mlad. priden, prost vo-! jaočine	službo. Na-
stopi takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra«.
24131 2
Iščemo zaupnike I
ki poznajo peke ln tr- ! govce z moko. ferssons, j Ljubljana, pp. 307.	1
385C1-5
Pošteno dekle
z dežele, zmožno vseh pl-,-ka sarniških del, strojepisa, ! vajena trgovine. že!i ka-
_ • k šnrkoli zaposlitve. Po-
' nudbe na ogl. odd. »Jutra«.	34090-2
bebeila i itih, uavek i Jin. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjšl znesek 17 Din. Dijak) 12 Din
Nemščino
anffl-ščino, francoščin \ italijanščina in kla.ii" pou.uje ciipl. učittij.cu Kolodvoi-ska ul. 11. pritličje.	34071-4
Krojači in šivilje!
Krojna knjiga za dam-ske obleke in perilo je izšla. Zahtevajte prospekt. Naslov: Knafelj Aioizij. u -itelj. Križev-niška ul.. Ljubljana.
34016-4
Dipl. učiteljica
poučuje klavir, nemšfi-no, francoščino. Naslov v vseh poslovaln. »Jutra«.	34142-4
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Ndimaniši znesek 17 Din.
Miklavževo darilo
praktično. Štiri zbirke po 7 otroških in priljubljenih Turkovih knjig po znatno znižani ceni, zanimive Kari Majrjeve romane, sMianice za deco itd. dobite ugodno v knjigarni Anton Turk nasl . Ljubljana. Tvrše-va c. 5.	33970-8
Beseda 50 para, davek 2 Din. r a Šifro ali dajanje
naslova 3 Din Najmanjši zaesek 12 Oln.
1090 Din dam
OteJiiiu, ki mi preskrbi stalno s'u?Av» stoge ali v tovarna — Nafiov v vseh ; Kiiiiiorva Imie-ab » Juitra «.
33969-3
Ključavničar
7. več.letinio pnakso, zvM&m Midi roehamrlikarekeg« dda, vojašT-.vne proet, trceea in
za.n^U:.v d-eiavec, ia?e službo h!inepr.i fjmieaTn.lfarja a'i ko j fi-ie-nesM. Ptonmid.oe na o<r asni cMelpk »JuitrB« pod šifro »Kil'jiuC«TO'V\ai-».
3SP-T-2
Izprašan strojnik
iziučen kljiuCai-roi^ar, nalfld. f<inis:kd, vojašiSme prost, t-rezen m polten. z dlnbrl-ml	r^vviU, -jt^e.e e-liiv.LcO-
— Pr^momt tudi ku'-;aSTto mf-r-to.	T vfce-h po-
slov«l.nkah »Jutra«.
Hotelska kuharica
fa.Tn.o^tojtio. z letnimi epri-če^-a-M. i^če mesto. Naslov v r-glasnem o-ddeiku Jutra.
36931-2
Med tem, ko je zanašalo avtomobil po cesti sem ter tja, je sedela gospodična Kunigunda na svojem vrtu, brala čuvstve-no pesem in vzdihovala od mile ganjenosti.
Natakarica
M m« tudi: kuhata. SiSe e!i:5i>o v kaki boi'.3; jro-wiiin:. Poniwtbe na ojjloRn! Oiideieik »Jutro« pod šifro »Z-ieeAn>« S<. 33St»-2
Dekle z dežele
vajen« vseh del. išče el'ui-bo za takoj. — Nas ov v v^ih pofel-ovadinrlca h »Jntra< 339G&-2
Abiturijentka
gimnazije leta 1954. išče i-.užho. Kdor mi preskrbi stcico službo, dobi nago do. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« po<i šifro
»D ;ajo«.	3391M-2
Dekle
'pt.o kii.be im šiveri.1« — p ir.i-->tiO. Pon-ud-bi' na - r-k -Jutra« rniko »PiMi.10 dekli«.
ZV.SZ-2
Gospodična
n KoVče diruftM>e, i?če Vj-k riSri ekiolii zaiposi<ev. X«-
i?''riv v vp'-h porfo^-ai'in'1'ah »Jutra«.	3+136-2
Zmožna prodajalka
-v-e	— e^'emt.
t<n-m«> z n le^nurber. Oea«. d-ipVe na og <ir>ni od»i-<-lek ■ovi.r.* pod »ZaineeiljSva«.
3 T191-2
Vo-dstvo podružnice
oziroma mesto paslovod-kinje išče trgovka s kavcijo — Ponudbe pod| Zmožna moč«. 34204-2
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Pisarniško opremo
stroj, mize in omare, vee dobro ohranjeno kapimo. Hlč..nene [»mudbe z navedbo cene ua: Uprava gozdov. Ak-keand ova c. 4.II.
33900-7
Sera kupec
za ra-zno e-taro železo — p^tebno pločevino. V po-i.ud'bi je Dave«ri de.be«i.D-o pločevine in foo.!nčimo, na ojiae. oddelek »Jutra' pod »4*110 eevlaa«.	33941-7
Tovorno dvigalo
500 do 10'X> kg obtežbe, bodisi z električnini ali ročnim pogonom kupim. Ponudbe: Lana, tovarna pletenin, Ljubljana Rimska cesta 2. 34055-7
Srebrne 4»ze
» eia«i"K.o>r, jedfilsii pr-ibor in d-ugo srebrn" tkv kiuiplai. Poniud1>6 z navedbo ceme
na osf-««li odldieltik »JiKira« pod »Privat«.	340:39-7
Vozičke za punčke
£Tug* n-*-	tr lc ki j« ;<i
dru^e igiače za Miklavža
po rek .1 mct-uafa pr:
S. Rebolj & drug
l.jubljana. Go»posvetska 13.
84-6
Površniki
-^enedvovut. ^ti.trnr «uk jjii !W1 Na;t>o,jšr »k« an p-^k»-r>a Sv P-,r«,
wt4 11
Pozor, mizarji!
Naprertn- mza- oporubia r«:rno ;pri'cnnrano p^re. no tražniro (BettfhiDe) »KA i'0« Prihrani d^lo ;c i'«5. Bf-f-v 'A d-o beti j a n P' r-*-v :r?i>v:nab 7 žireznino: SAhn-;'iw 4 Verovsek S-U|>tfi». B-.zn-k. Er.avec. Za.;^ & Co.. illič - w
c l,:til>'.\a-ni: Rr.k Arhar v S', V: <i u Omcrza v K-« □ ;u D Rjiku^eh v G<-i.ju ir -\ndraw.li t« Lo'z v Ma-ih-vni	.'4! 4.-19-6
Nov aparat
za trajno kcdranle. naj-mod rne;'še konstrukcije, z garancijo ped ceno na orolai. Ulbl I., ivlaribor. Delavska ul. 12. 339CS-6
Damski
smuški dres
di-Tb-o eih-iMujMi — i^i nov
topel fiimper
po^nni prodam. Xas'or r \t»-h porlovaiiiri<-n.b »Jut-a 3 >0-27-t',
Ličen paviljon
:*).rROj u^r .i'.:j p • lam. Pori«.• v-' na cglaisi« o<id-elek ».!j.::a« ,-j-d »Prtnift l^O«.
3r.C7-6
Tdelonsko štev.
p-^i »in. l*<«iu»ib^ •!»i. .-k »Juua« p<jd »-fro »I ?f->n«.	3*iLi6-«)
V ftom-it-ljet 0->e S. n ro-r.k dtoe i. decembra v sk adffiVin »'kt.j* n« DiuajpkJ ee«i
r3zno pohištvo
'•■n orodi>e p"-ce®i napre-daj.
Vsem
b-e«obv<>z«i op i»i na-OT^i
nedncMr. >PK!'ic, L'u!>-: ,:ki. Kerwr'"kova u'. 7 — nov«	pole? 8'nnvV-o.
sits^e-fl
Izjemna prilika
za nakinp lieriega botlčnega d.vr}!a te Vam nuidii z ca-kuipo-ai orig. Ta«»brrl6 pre-zi.jiako »--fproee 3x4 m. — Na ogi-ed pn »I'rom«tu«. Xa;vV c-uiiji«v trg 7. o»tf.-k"i-*j
Starinska koraoda
li"po viiožewi in leettni(-r. so ceno ppoda, — da v je več pit=alni'h miz, uimov«itainke z ogledalom, v V--k*1 '-n n;,/.ke oir.ure-, postelje. Goliob M.. GalJnie-mo Da-brt-žje šr. i9.
Otroški vozički
Zaradi selitve lzivanred-110 nizke cene. Na starih modelih 50" . popusta. Samo nekaj dni in se poslušite te izjemne prilike
Kucter & Co.
tovarna otroških vozičkov, Celovška ce-^-a 28.
34153-C !
Statvo
iščem za izposoditi aH pa kupim po nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Za perzijske preproge«. 34i47-7
Otroški voziček
dobro ohranjen, za dojein-čika. fcuršim. — Pciniidibe na oglat?, oddcilcfe »Jut:«- poid »ix.oceoi in lep«. 5Mi'.«®-7
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ukradeno kolo
št. 739t». Kdor tri kaij vedel o njam prcem, ca proti nagradS juvd ua policija
Trgovski pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost, vešč nemščine, z dobrimi spričevali išče službo. Ponudbe pod »Takoi ali pozneje« na ogl. odd. »Jutra«. 34061-2
Boljša šivilja
se prlpo-oča za izdelavo pleščev, kostumom, oblei. perila im obVkc za d^ečke in deklice. Xa že'jo pride tmfUR na dom. Xaslov v vseh poslovalnifah »Jiptra« 34131 -2
Korespondentinja
stara 18 let. vešča stnoje-p:eja in plearnSkih d<4. žein rinfbo v p:sarni aM trgovini. Š'« bi tudi: v Srbi'". Ponudbe na oglasni oddieirft »Jutra« pod š:'fro »Kcm.onkjol.Ti.	340S9-2
Motorno kolo
DKW prodam za nizko ceno. Mehanična delavnica. Kodrič Stanko, Celovška cesta 41. 34134-11
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanie naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Tovorni avto
2 ln pol do 3 tonski »Chevrolet« ali »Ford« malo rabljen, v zelo dobrem stanju kupim. Ponudbe s popisom voza na: Jamnik Franc mesar ln prekajevalec, Kranj.
34081-10
Ribolov
ne dalei od Ljubljane v , lepem gorskem kraju. Idealen za
prodam v last. foizve se . -«ia^3k, Cankarjevo n.i- ' urežje.	341oj-6 j
Otroška postelja
itil . D i-, o t-lua...'. ti .wi,
z airežo uoj> • da. iia ski
Pozor!
Psa volcjaka mladega, zlato mooKu uro, zia^o zer^K.0 in za/pes tn-co proda Cigiic, Mestni trg 11.	24<io8<3-6
Otroški voziček
prouči, p-polnjina nov. v	iJdivX9iui ceota 3,
nas pro ti bojnce.
34124-6
Otomana
ekora; ihvvo p	napro-
d.t: ne M -ju. Vers-ovV.o va u'. 26.	34p'.6'i-6
Baročno ogledalo
amr.l<JK> .p« ačeno. 1 X 2 m p-.«-;? m. Oglflot.? med ! t. 1..1 v	-Hi 3 v-'-.e-
vi miki ti. ievo.
54162-6
2 svetlobna
senčnika
p^vrffli nap-rduj v i. 'itM.'-
tovii n''Vi 3.	341160-6
Akumulatorske
baterije
z 52 steklenicami razdelilne plošče tScheltta-rel) za 150 V polniti, kompletno in žarnice ter likalnlk prodam. Na ogled: vila Sv. Petra c. 68.	34172-6
Več novih postelj
iz mecesna natur prodam 00 150 Din komad. Al. Pollak. Sv. Petra c. 68.
34i73-6
10 let najmanj
bo vzdržala kad za sedli o kopelj, katero nudi za 130 Din klepar A. Co-kert, Vidovdanska 1.
34iT7 6
Naivečia prilika!
Zaradi nelztlrljlvostl carinske manipulacije prodamo izpod cene pristne angleške štofe. Zadnja novost! Krojači popust. Vsem brezobvezen ogled. >PRILIKA«. Ljubljana, Kersni ova 7 (Nova ulica). poleg Slamiča.
34207-6
Pohištvo
lz mehkega .esa. skoraj novo, »oba ln Kuhinja, zaradi preselitve potoni p. odam. Vprašati v Ko-.odvorski ulici st. 27, gostilna »Francija«.
34038-12
Belo spalnico
.iobo oh:aji."n» u^Ktao pr<cam. — Xas-«v v vst-h [K»l<r almicah »Jaira«.
M/r^.C
Več spalnic
:« trd -30 !-et-a :n š[ieraTie po Izredno nizki cen: proda K unčč J os TI. mizar-«!,vo. podgona 6. St. Vid aa«i Ljubljano.
Spalnice
moderne, orehove korenine ter pleskane v najnovejši orehovi imitaciji :n kuhinjske oprave priporoča najceneje Andlo-vc, Komen-kega ul. 34 34!40-i2
Pohištvo
Xn ohr»»ke in ua h'ani'3ie knjižice. — 5;«---ano orehove S-palTVCP. č-t*«n:-eve
iperane ......D"'n
piefckaue ..... 1W0 _
o.tia-« .......400 _
posije ......-
ttoč-ne omr) rl"'e . . 130 „ kuhinjsko i«> »ve . 830 „ ku.h:ni. kr«deuce . 4"35 .
vložki ....... 90 «
mad-aci ..... 230 .,
Sprejemajo vsakov-sMin popra vi.'« po k on-k u -<-nftn!h cenah Vse drugi pohištvo dobite najcene1'- -:in--> p-: mizarstvu »S A V A« Ko'o dvo-sk« n'' <■« !S. MiJtlofi i-evj cxta 6. Telefon 27?0.
mlati Io
Ue^eda I Um davek 2 Din, za šiiro ali dajanje oaslova 5 Din. Naimanjšl znesek 17 Din.
Zhnska suknjiča
ae o !(.pa. za 9—les starega dečika, po<*e.Tii naprodaj. N-aslov v vseh posl«> va nVch »Jutra«. 33966-18
32 ženskih in
inosKin oblek
plaščev, tuai iu-znaL.uij i.er še nešteto raiii^u^i drugih predmetov, ki oa-govaijajo dojti.-urat novim, a so zato še vec kot polovico cenejši pri PROAlET« nasproti Kri-z;e.n.siie cerkve, bpreje-majo se tudi v.saK.o.rst,iu drugi predmeti v prodajo pod več kot ugodnimi pogoji.	34086-6
Spalni Iotelj
skora.; uiov, poot-rjii ...ipro-(i.Vj pri lAipctrui-k u Ka:l« Sitarju v \> oliu^i 11L i»i.
3!»Ct>-<>
Gramofonske plošče
(kvalitetne) dobro ohranjene poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 34uSo-6
Beseda 1 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanie oaslova 5 Din Naimanjšl znesek 17 Din
1. decembra 34.
Pozor ne današnjo razstavo m veliko presenečenje pri Fa F. M. SCHMITT, Ljubljana. Pred škofijo 2. Limgarjeva ulica štev. 4. Pridite! Pridite! Pridite!
209-6
Starinsko avbo
lopo. takoj uigodmo prodam Naslov v vseh posl<»va'ni-cah »Jutra«	33«M-6
Plinsko peč
kmjige im slike p-r.IaTn. — Vorašati na Miklošičevi f. sti 6-1, I«vi>	340C6-6
Miklavž
Drsalke (23), čevlje (34), športne hlače prodam. Naslov v vseh posiovaln. »Jutra«.	34100-6
Moške srajce
najnovejše zimske športne, krasne modne cefir in popUn. bele mehke ln trde, spodnje hlače, trikotažo in pletenine, veliko izbiro kravat nudi S. I. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 29.
Razno orodje
štance, vrtalne stroje, varilne aparate, škarje za pločevino, nakovala, primože. stružnice, rezilna orodja in drugo lagodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	33850-6
Purice-purane
pitane, zaklane, oMščene 5 kg 66 Din, 10 kg 130 Din. Franko poštnina. Razpošilja G. Dreschler. Tuzla.	34125-6
Za Miklavža
igračni vozički, skirojl. tricikljl, holenderji konjički se najceneje dobe pri »Tribuna« F. Batjel, Liubllana. Karlovška c 4. Ceniki franko. 33678-6
Otroške vozičke
nijnoiveiše m^-deiie —
d^bro b'ngo dobite po reklamni ceni le pri
M. Tomšič
Sv. Petra cesta štev. 52.
31195-6
Vaša garderoba
ho elegantna in ho traja!« leta, če jo das:o v .ikanj«. 61-Mene in popravo paro-tAkalnioi, modnemni ateljeju J os i pil Boru. Kolodvorska al. 6. NajboljSa in aajee-ne;ša ohuovljalaica oblar.H 917-13
Zimska suknja
J-na. in perrlo poc-en« t*-prciaj na Mefjn-.vn trgu št. MU.	34016-10
Perzijanski plašč
nov. prvovrstne kože, zadn'a moda prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod aLep komad«.	33559-13
Krznen plašč
d.rmfiki, dra«ro*(-n, potenj pr-viim. — Naslov v v»eh r»-.slo\a.lr.x-ah »Jutra«.
34llt58-l'2
Prehranu
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši zaesek 17 Din.
Katera
pošilja (prinese) domačo hrano obrtniku v lokal proti primerni plači. »Frizer« Sv. Petra 25.
34138 14
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Okrogel mehki les
kupim. Ponudbe i navedbo cene franko postaja Planina pri Rak«-iu na ing. So.Jm.-lk, Ljubijaoa. Zriaj-skega 15.	33661-16
Suhe deske
za mizarje. or«*hove, hr»-stove. bukove, č-rešnjeve, :avc-rjeve. ji-senova m brestove — kakor 'udi
bukove frize
od 5—8 cm š'>-«k«. od 30 do 50 sm dog«. 50 m»
hrastove letve
27 X 27 n>m. 27 X 40 msn. 27 X 50 min. od 1—2 ® do'ge
in odpadke od žage,
bukove io hras*o<v«. suhe, povezane v enope po 10 | pa.ra kg nudi »Zrora«. Cr- • nom-eij.	33496-16
vJSIlMTVi
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjšl znesek 17 Din.
Spalnica
dobro ohranjena. Iz mehkega lesa poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
34002-12
Več spalnic
orehove jmitaoSie. proda Jo4e Zor. spl.^n« nvltMir-s<iw», L'ubl'nn« VII. .\"s-fevvi n':.-a H.
V najem;'
boeda I Din, davek t Dib. za šifro aii dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno
vzamTn v uu.riii. Sprej-mjin abor.ente. L-ftia r>..i?..«. Se priporoča Ani«"« Pere in, U ste — naeproti šole pri Pečarju- i»j0t»->17
Pek arijo
dobr«o idočo. odd;iin tekioj v ni.-cm. tk»p:s<- r.a ogne. oddelek »Jutra« p-d šifro »Na Gorenjbkenu.
»«£<0-17
Kolarsko deiavnico
v prometnem knajn o^l-iam •«.Voj v naijem. Ponudbe nn ogas-ni	Juitra
;>o«i 'Siguren zaslužek«.
33SiO-17
Specerij. trgovino
n« prometni »očki, dobro rpo!ja,no. vsled boVztri pod im: pog^^i oddam v najem, oziroma prodom z vsem b'agom m inventarjem. Plača se lahko deloma s hranilno v ogo. Na-jem-nine nizka. Cenjwe ponudbe n« ogia^ni odd ei (-k »Jutra« pod »Sgurna eksistenca*.	3R936-17
Skladišče
r eem-.ro Ljwbl>u)e na Dunajski cesti, t majhniini »ttunovan jam vzamem v t»a jem Potredbe na og asm: oddelek .Jutra« pod šifro »SkWnJiž6e».	83502-17
Restavracijo
na deželi oddam v najem aU prodam. Plačilo gotovina ln knjižice. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	34035-17
Restavracijo
najprometnejša ulica v Ljuoljanl oddam takoj v najem, ogromen promet, nizka najemnina. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 34049-17
Gostilno
očMam v najem aa D«'enj-ski eetfti 85.	34-87-17
Gostilno
r Tnojamah o«i«i«m ▼ najem. Pojasmrll« daj« trgo-ve« Gerar v L/a kovici.
3W30-!7
Gostilno »Rotovž«
odda t iiK.an Aiibert Vlcel t Marfooru, Gc-*5>osika ui. St. 5.	34109-1/7
Kapital
Ucscua i Uiu, iiatca c um. za šifro ali dajaoje aaslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dio
Hranilno knjižico
M«iUie i.<un>:.,a.Dr^t p w<;um najivilšjemu po&udmiku. Po-»udbe na oglasni cnideiek »Ju-ra« [«od šifro »'.c!.«p00« 33t»i>-16
Kupim kn^žico
M hsvj k hram iltkice v Ljubljeni. l vlogo do 10.000 Kn. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »10«.	33902-16
5000 Din posojila
za 1 leto. proti zahtevanim obrestim ter odplačilom 450 Din mesečno lščfm. Imam dobro vpeljano trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	34040-16
Bančne viožne
knjižice
W> vrednostne oafirje ku pufemo Drxia am« Ji krs litiram«. najugodneje lz ptaiiJo takoj > gotov'ni Naročila 't prorimc* "m-Triojemo najvestnej* Po
rtovrr uvod d 4.	lagreb
Pratta ulVa 8.TI	telefor •nt 38 38 - Za prroiite S D>o v tnam
k ah.	261-16
J 50.000 Din rabim
! proti prvMitestTM v4ajšzW j na	poa^tvo. — Po-
; niKibe na "g ar-r/ odde.ek .Jutra« po>i mačko »Si-gumo 30.000«. S»?63-;6
Posredujem denar
na hran:;ne knjižice
'*e>b lenarnih
Rudolf Zore. LJubljana
a:<*i«.!»k» 12.	3«-;»'
367-:«
Knjižico
Mestne hranilnice v Ljub-cjeoi, tufiii proč gotovimi Ponudbe na og as:r odd e iek »Jutra« pod »St. 300«.
338S2-16
Ureditev dolgov
potom sodnih ln izven-scdnlh poravnav. Na^vs-tl v konkurznih zadevah ln vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobactja bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje | istih. Vsi po 11 kmečke i zaščite. Fdina koncesiio-nirar.a komercijalna pisarna
Lojze Zaje
LJubljana. Gledališka 7 Telefon 38-18 . 34155-16
Hranilne knjižice
M"Strvo hrani mice. večje in rran:s-e zn+t=ke ktupim prot"i okoj&njemu i Tplač-^u. Po-sr-.d vvalo: reUjcčemi. R-f-ne ponudbe s 'oč.tKm ot»i-som im z navedbo rene na odd-lek »Jutra« r»od »Kolonijo I>r. b.« ;B9Š-16
Vložne knjižice
Mevtoi-h hranilnic« t 1 ja ni, Kranju. Radovij.ioi. ter Banov;iif-k-lb hraul'-MC. v Lubljani. Celja in Muri-boru. kakor tndi Km'tfke •B Ljudske pfjsojinioe v Ljubljaiar kttpira ia p'jf*m v gotovini. Pomidbe na 0!r'as odi«»'ek »Juitra« pod šifro »Plačujem doleore«.
S3b57 16
Hranilne kniižice
vp"h deriarnrh zahodov kn-picii. Ponudbe na rglcsns oddelek »Jutra« pod ro »D-nž!w i o. z.« 3382f»-16
12—15.000 posojila
išč« o-b-tn k za 6 — proti va-n^-mu po-—>:nn Ponudbe na o<r'<is. oddelek »Ji*tra« pod »\'arDf*t«.
Prodam
knjižice Okrajne hranilnice Slovenska Bistrica 5000 in Zagorje ob Savi 3000. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Nujnost«.	34110-16
Posojilo rabim
od 35—40.000 Din za do-gradltev hiše. proti vknjižbi na bremen prosto posestvo. Ponudbe pod »Drž uradnik« na ogl. odd. ?Jutra«.
34093-16
Prodam knjižico
Kn?«t«kie peeo5tarioe TjuSrlJ. z v r jo 3R.OOO Dt^i. X«Fl«.v v vti^i p os1 '	Jutra
Posojila
r« hra.nl Ime kti"4ioe dajemo tvvj ijg'drymi ,»ogoji n® di' :fn dobo. — Preko r vidrami k i*v
Pučka «tedioo3 — Zagreb Naš zastopnik: Zore Rudolf L;n!>'.ian« Gleda išles a..
12 THef,-«r 38-'O. Za pismt-n odgovor 3 Din v znamkah	2'59-!6
Vlogo Mestne hran.
L:aib'3oT»ke od ioo.IH« do 300.0«i krr'l.*n j>noti go-ti-n-nni. Pornid^ie r.a	-
oddel- k »Jipt-a« pod »Ve ga 717«.	^llt-M-iifri
Trgovski lokal
takoj o«Miain v Z.g. Spa.nčeva u dca št'-v. 192.
Lekarno
r nr^tna atc aa
p Im. 1'ocniJbe aa ogi a«nf 'rL'iek »Juva« p".d sT-frO »Naboje v L.ubi-jan:«.
Od tovarnarja aii grosista usnjarske stroke
ka mi	na.c-TKŠ«,
p m spo-iln n im zg^roje as-itje. Pocimilbe ua i^as. o4-d-rek »J-ji"fl« pod Tjnert«* »Sjbjtvo LjajtoSja"«*-
M164-9
Dvoriščni lokal
m» Tynš«jva ces:i 36 odiriani Pojatilta pri hfšfn^fcu.
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Dio. Najmanjši zne=ek 17 Din.
2. decembra
va! na koncert! Nudim vsakovrstna jedila, pečeno šunko, krvavice, pe-čenlce. za zaliti pa sladko viuce. Vljudno vabi Fabjan, Gllnce IX. 30.
34030-18
Jutri gremo
h Kramarja :.e I>ol<«niFSco cesto J*»<v. 5. ta zabav-o. ki se -vrši z godbo. Val.: Rejc.
Iščem družabnika
za povečavo trgovskega cbrta s kapitalom 75.000 Din ali več. Trgovina Je že vpeljana. Pouudbe na ogl. odd. »Jutra« ped ..sigurnost«	34032-16
Iščem posojilo
v znesku 50.uA) Din proti vknjižbi. Sigurnost zajamčena potom posestva ln dveh hiš. Ponudbe na ogi. odd. »Jutra« poti »Posojilo«.	34034-16
V	kavarni Viadukt
r.a Stnartinski Mt« št. 34
i vsak večer koncert
! damtke ika-p^ie e ik- . ji1: .
V	(»dnj.to ka.vanna
4. z.«r-'«j. 3tf.v?-ife
Pozor!
! Miklavž bo prišel t re-• stavraciio »Pod Skalco«. i Mestni trg 11. Ciglič, dne 1 5. dec. ob 8.30. Darila te 1 sore i em a;o.	34C50-18
Lokal
pripraven za industrijo živU oddam. Kuhinjski lokal 9 70X6.70 m op. em-Ijen z modernim velikim štedilnikom, velikim ' ogrejevalcem vode, pli-I nom. kuhinjskimi mlza-I ml, omarami, pK>sodo ln orodjem ter z več 1 shrambami. Vse kot novo. Stene obložene s keramičnimi ploščami. Zaradi izredne čistosti idealno za v.=ako industrija ali obrt živilske stroke. Infoi*nao!.ie ln ogled: Gostilničarskl dom. Pri-voz 11. Telefon 26—75.
34179-19
Od letovlščarjev dobro posečana
gostilna z mesarija
javno mostno tehtnico ra prometni točki ob bi-novinsk! cesti tik farne cerkve prodamo. Veliki Iskali, 12 Ftanovanjskih. prostorov.	društven&
dvorana, kleti, skladišče, hlev, ledenica, ribnik, vrtovi in nekaj zemljišča. Kupci r.aj se javijo pod ;Bodočnc?t 5« na T>xiružnlco Tjutrs-r r Če!1u.	34*97-19
Beseda ) Um, aa\eu i -Jin, za šiiro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zotsefc 17 Din.
Parcelo
v ^cm eri 1300 m- pro^m Poitve s* v J«. V-*i nad
L.loi>:'ai:o št. 5(2. 3uCžK'-:B
Posestvo
Veš kaj
, bomo v nedeljo jedli? Pečenega prašička. Kje? Na Strelišču pod Rožnikom.	34051-18
50 % bančnega tk>lga
ali P060jimlcnega, pora v nate lahko s hiamuiiml knjižicami. Iste kupite ugodno edino pri Bančno kom. zavodu, Maribor. Za odgovor Din 3.
33983-16
■ V soboto
in nedeljo
' V*vi pmorvTSurid«' kolin« 1 »Pri kamomilti miri« v Zg.
— Za icn-igr':«-':« .ni obisk ■rf^idro vvit>: pr't-'.:r-n'*5ar.	34'">(>-3S
Vsako soboto
in nedeljo
doaia^e pečtauoe, krva/v.ice itn a trt, rte kiobe« v re-stav:ad/l Zvm., Doi«n..'e.ka cesta.
Briljantne uhane
zamenjam za knjlžioo LJucUke posojilnice Ljubljanske v znesku 10.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prilika«.	34048-16
1 Vse ljubitelje
domača zabave
: dobre napljice, iz . i^tmr. i Jtdil vijuauo vabim. Po-; strežba to^na, cene solid-' ne. Restavracija »čar-I man«, Urbanoič.
34023-18
i "epo arvniir&mo — nfire, | travnik, gozd rn vinograd, i ekni-paj !C j-oir>v. proda
Sr--.-'i.:o Kor-em, Sed-m ! Rajhenbtrrg.	S57P640
Trgovsko hišo
z imvoDtcrjem k a.pjm v okolic: P"a,'a a l M«rib •*» v cenr do 50.000 Din. — 30.000 I>lm plačam v bra-niifočh k-i;.l'žicah. 'ttalo pa na mesečne obroke po do 1000 Din. — Naslov v i vseh po6l.o-v-alnic8.il --.l;;,'-a« .13??" -0
Cca 20.000 m:
zeml^šča
noodaim [>• ze.M ugodni e«-' ni na >ep^m pros"jr« bl .zu ; £ror. kolodivora- \*.>doo-od in eiektr .a v t»' iiui. V . pcAtev prrde-jo tudi knjiSi-j ce Mes'jn- hrarv.iMce Lj'i>b-anske. Naslov v vfceh po-: iv-ovaimicah »Jut.-o«.
3R96B-39
Prevozništvo
vsakovrstnega blaga nudim po najnižjih dnevnih cenah. Slmlk Franc, Vidovdanska c. 4. prevoznik.	34057-6
Hranilno knjižico
z vlogo do 10.000 Din tudi podeželske hranilnice kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Točno«.	34063-16
Za uložne knjižice
Ljubljanske kreditne banke prodajamo motorje in vršalice orlg. Sla-via: »Slav.amotor«, Ja-romlr Parlk, Zagreb, Ul. Hrv. Radiše 2. 34000-16
Vpeljano podjetje
v Lj a.oijau.i, u^oana prilika za poajei.no ooclk>. £a p.evacin pokieuen ka-piuu cO.OuO Din, lahito v tLfljiZican Ljudske pooo-jiiuice, Ljuuijana. Naslov vsen poslovain. »Jutra«.	340t>7-16
Kupim knjižice
ljUoljrui.^Kin m podeželskih zavodov. Sporočite zavod, znesek in ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Vsa&a vio^a«. 3*10B-16
Knjižice
Mestne hranilnice Kamnik 5000, Kmetske posojilnice ljubljanske 20u0 ln 8000, Obrtne banke Ljutomer 100.000, pro-d^m najboljšemu ponudniku na ogl. odd. »Jutra« pod »Najboljši ponudnik«.	34109-16
Vlogo Kmetske pos.
v znesku 100.000 Din prevzamem sto za sto proti mesečnim odplačilom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Brezobrestno«.	34152-16
Kupimo knjižice
Mestme h rami klice za manjši ali večji znesek — pro ti tn-ko*šn icwu p'aW<n. — Jf-zarstvo Sava, Miklošičeva 6.	34163-16
Kapitalisti, pozor!
na razpolago imam vod-: no moč in stavbo za po---stavitev industrije. :ie-
V nedeljo k Lasanu lezniška postaja v biiži-
: ni. Pristopim tuli kot V SlŠ&O	družabnik. Ponudbe na
ogl. odd. zJutra« pod »Industrija«. 34033-20
kjer je vajenca £ pl-f-eoni, abraino vioce in diobra kuhinja. ivi{»oroi-a eo Lasaji.
Naznanilo!
Opozarjam cenj. občinstvo, da v nedeljo 2. decembra postrežem cenj. gostom z najfinejšimi domačimi krvavicami, pe-čenicami. purmanom in raznimi drugimi delika-tesami ter domača, štajerska ln dalmatinska vina, zraven smeha in zabave. Se priporoča Koritnlk Rozl, gostilna pri Univerzi, 2:idovska steza 4.	34122-13
Restavracija »Fran-kopanski dvor«
▼ Š*yk: -vfvttidnK) va:bi vsaiko nede'jio La domačo zabavo — ples. — Pr:s"jna vima, do bra kirftlni-'a, ko-iice.	34107-16
Lokali
Beseda l liib, aavek i uio, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Primeren lokal
za vsako obin aii trgovino, na prometui točki Ljiubl^a-n-e takoj poceni oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitia« pod šifro »■Ugodtia prilika«. k>946-:9
Brivski lokal
prazen, v večjem ludiustri-j-skim kraju taikoj oddam pod ugodnimi pogoji. Sigurna eksistenca. Ponudbe Da oglasni oddelek Jutra pod »St. 228«. 33935-19
Gostilno
io nekoliko posestva prodam. Nailov v v*eh po-siovailmicah »Jatra«.
3389e-16
Vinotoč
z obsežnimi prostori, pripravnimi za gostilno v Ljubljani odda Realitet-na pisarna GRASEK. Gleda'lška 4. Za pojasnilo pošljite znamko za S Din.	34107-19
Enodružinsko hišo
zidano, z opeko krito ter delavnico, pripravno za obrtnika, na iepi legi ob občiiL=ki cesti ugodno proda Ivan Rednak, Fer-novo 10 ,p. Žalec.
33991-20
Hišo
z gospoda naii-i m posl opj-eoas. v kaiari se naiha.a trgovina, z gozdom pr»4i Franc Pogačinlk v LWči.
34<i:<4-20
Mlin in žaga
s po6e«.vo-m. Da prumeutem kragiu pri Soš-janiiu. blirra
žei«u>iSk« potr.a.-e, na stai-mi vodi, ugodno nnj^roda/). P'.nudi>e n« oglas. odd«Ufli »Jutra« pod šifro »Mlino.
53988-20
Gozdno posestvo
24 oralov, pol ure od kolodvora ugodno prodam. Vzamem knjige Kmetske posojilnice v Ljubljani. Naslov v vseh posiovaln. »Jutra«.	34009-20
Prodam posestvo
gostilno ln mesarijo blizu Ljubljane. Posredovalci izključeni. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod 300.000«.
34074-20
Prodam parcelo
1000 m! pri novi šoli v Šiški. Vzamejo se tudi hran. knjižice dobrega zavoda v Ljubljani. Pis. ponudbe pod »40.000« na ogl. odd. »Jutra«.
24075-20
Enodružinsko hišo
z vrtom prodam. Gotovim« potrebno 20.000 Din. Vpraša ee v Cerkveni u^mi 2E>.
34202-20
Novo hišo
pri L>tibl'jajirl pnodam. aH zameinjam za h®o v Mairi-born. Dopise na oglasni oddelek »Juitra« pod ši$n<» j-Sliičaij«.	»11104-20
Moderno vik)
■oildu^, -uuuurtno, s tremi °uuiovanj-, vso pod-Itleteuo, s urejenim. ve-limm vrtom, v ua^iep-iem čelu severne peme-nje prodam. Ponudbe na ogl. cxUi. »Jutra« pvKl j-aao.oj« takoj«. imia-zo
Del vrta
bat !U'.«o pAfc^vD, atf
visokopritlično vilo
% gvcvj^ntu^ai •M tu Mit /u, prvvLa.m br« poaredovaicov. 1>04JW: na ogias. oddelek »Juna« p«l
Stiristanovanj. hišo
v najieptsem Kraju, v bU-žlm mesta, obstoječa 1z dveh sob, predsobe, ku-iilnje ln pritUtilnaml, z vrtom ln dvoriščem prodam aa knjižice Mestne hranilnice. Kmečke, i_jud-ake posojilnice za ceno 260.IAA, Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hran.Jne knjižice«.
34132-20
Izredna prilika!
it*. bne parcele, posamezne ali večji komplet, proda za knjižice sateregakoli zavoda po pojil vrednosti. Reaii-tetna pisarna GRASEK, Ljubljana. Gledališka 4.
34105-20
Nad 300 hiš
■tanovanjskih, trgovskih, več gccciiniških v Ljud-Ijani ln na deželi, b irevzemom dolgov, za tajlilce po polni vred-ostl proda HeaUtetna pisarna GRA5EK, LJub-. 'ana, Gledališka 4.
34106-20
Enodružinsko hišo
novo, :s velikim vrtom za 75.000 Din takoj prodam. Hipoteke je 5o tisoč, 20 tisoč v gotovini eventualno se sprejmejo tudi knjižic«. Stanovanje je kupcu takoj na razpolago. Pojasnila v Spodnji 5liki. Goriška ul 31, ob gorenjski železnici .
34129-20
Zemljišče
wS več stavbišč naprodaj v Trgovskem pristanu — proti hranilnim knjižicam dobrega zavoda. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nepremičnine«. 34168-20
Hišo
popolnoma novo s velikimi lokali za obrt ali Industrijo v centru mesta Celje takoj prodam. Ponudl>e na ogl. odd. i-Jutra« pod »Delno tudi knjižice«. 34206-20
NASE PREPROGE IN PERZIJANCi
so čista volna, stalni v barvi ter impregnirani zoper molje.
Kdor želi
svoj denar sigurno tn plodonosno naložiti naj kupi lepo donosno posestvo blizu Maribora. Ponudbe pod »Plačilo v gotovini« na podr. Jutra, Maribor. 34200 20
Hiša v Ljubllani
11 stanovanj, velik vrt 830.000 Din. kakor hiše vile trgovine, gostilne v Maribora Posredovalnica j>Rap'.d«, Maribor, Gosposka 28 . 34201-20
Petstanovanj. hišo
B trgovino, novo zidano. 10 let davka prosto prodam za 180.000 Din. Mesečni donov 1900 Din. Hipoteka pri Me tnl. Btanovanje ln trgovina takoj na razpolago Naslov v vseh pos'hvalnicah »Jutra.«. 38181-20
Stanovanje
sobe » kohmje oddam • L decembrom. Nasiov t vseh poslovalnicah »Jutra« 3380S-31
Komfortno
stanovanje
3 (kA, kabineta, kopalnice itd., v vili oddam s 1. februarjem. Nas.ov v ve-eh potaovaL&icab »Jutra«.
3.m57-ai
Dvoje stanovanj
ra>ko; odda m v M oste h — Ze ena jama. Prešernova ni. št. lo. '	&4060-J1
Dvosob. stanovanje in enosobno
e kabin etooi in priftifelšna-
mti oddam v Povše-tovi al-št. 37 — Kodeljt-vo. Ogledati v nedt-ijo a.i ob de-iaivnikrh. VpraJati v kleti.
34006-21
Štiri sob. stanovanje
odda.ni.	v veeh po-
slovalnica h »Juitra«.
34fl>4-ill
V novi vili
od-tam p^idetrešno stanovanje 2 i»r>b jn ktiihinj-e — 2 odraslih oee-b. Tobačna ui' k-« 16. OgiedaO med IS. ra 16. aro.
S4042-21
Dvosob. stanovanje
8 pnitnklimanM takoj oddam v M-oetah. Pod ,M5a-mi 17.	34067-31
1. febntaria
oddam mirni stranki trisobno stanovanje v vUl. Kopalnica, prltikline. souporaba vrta. Najemnina zelo nizka. Naslov v vseh poslovaln. »Jutra«.
34065-21
2 stanovanji
drvosobno ra ervosobao, pri-me-piio za delevnrleo — šo
trgovski lokal
(9 prostori) oddamo. Po-iive se na Borštnikovem U-gm št. 1.	S1H19-31
Enosob. stanovanje
s priitt! jnamr. oodam na Kode!je<vem 101 (za M!a-d7r*ak.'-m ifinoml. 3*183-31
Sobo s kuhinjo
suho m zračno takoj oddam pod Rožnikom — Pot aa Dre-nifkov vrh S«"v. 3.
34UI1-21
Stanovanje
2 pa-k e-tiiramilh *ot> ia pri-tflriin odda SioKnačiič. Celovška cesta 62. $4108-31
Enosob. stanovanje
raikoj oddam v Oi^i erj e-vd uRci St. 17. OglcdaAi med 2. ji S. wo popordite.
34093-31
Dvosob. stanovanje
« ka/b nertom io priitiik lamami oddam v m^stu taikoj ili s 1. jaguarjem. Nae-iKvv v ve^h posiovailM^ah Ji>""a 3-8178-31
2 opremljeni sobi
Beseda 1 Din, daveV 2 Oln. sa šifro al) dajanje oaslova S Din Najmanjil inesek 17 Din
Stanovanje
a i« emoeobao, e
pdtikiinaBi!, iiie mirna trl-aa.Mika družna brt-t otrok •m nwfec januw 19SM. — C«nj. ponndbe na og'smn »Jutra.« pod 3:fr0 »Toč od piačn-k«. &i0<79-21/6
Samsko stanovanje
a'f (frroeotovo ( k!0T«'i-oioo, S&fvrs. PoDiMlbe na o^sBrr ckVM"! <-\ »Jutra« pod »Korofortirw>«.
Stanovanje
Beseda I Oin, davek 2 Din, sa Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dosmrtno
stanovanje
s poet.-eibo dam jjroai nji-ibd. ia gotovino aži kn.Kžtioo Kme^k« po iK>iiionce. Ponndibe na ogl-odde-ek »J-ntra« pod š>iro »Miruj dom«.	3E3&t2-31
Lei>o stanovanje
« 5—8 »o*>ami m pritikU-nami. v n nadstropja 'e-pega dvora b/izu Celja od dam ta k i>j v m jem pod teio oir-vin -m pogoju «>-lidffi	— Čp-ava po
»ee^vs Pleora. po^ta ?.a!ee 33878-21
Trlsob. stanovanje
s prrt:'k,'!riami <xW«m » 1. j*nuarK»m 1935 v U- nad-fr.rop hSe o« SmartJint-k: ee»tl H. U- Pos«iil» « ' K r e g' i r. L/ubljana MI. Med^^i.-vra 8. telefon U-*4 34117-31
Enosob. stanovanje
t>4d»ni #rr. aiiii dietna o#e bam« v Bo-nori«e<vi tr! 3.
M016-21
Sobo in kuhink)
pa-ke^tiraino. 8 prjti-
kiriin-ami početa oddam v Zs Siski. Spa.Dčeva pot 1S2 34180--31
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in uporabo vrta v sredin! mesta takoj oddam. Ponudbe na ogi odd. »Jutra« pod »Sredina«.	34169-21
Kdor posodi
za kratko dobo 30 000 l~)ln proti visokim obre-stim na vknližbo. dobi brezplačno stanovanje v novi vili zn dotlčno dobo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Usodno«	74911-91
Dvosob. stanovanje
e kab n^tom io vs-em* pri tri*r'Tnsm: proton«) n» v\ 5"10 TVn »a-koj od da Fatmr. Vetrna t"»t 7 31214-21
■H
Beseda M pura. davek i Din. is šifro at! dajanje oaslova 3 Din Najmanjši toe«efe 12 Din.
Dijaka
dam v stanovanje s hrano dobri družini. Zeli se dobro nadzorstvo. — Ponudbe poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dijak nadzorstvo«.
33576-23a
Sobo
udobno ln mirno, pri manjši rodbini v vili išče akademik Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nemoten študij«.
34021-23a
Opremljeno sobico
* eentraitto kurjavo iS?em
ijrtl/vv aa og',a«v'' odde »Jntra« ood »Takoj
rvVr>a<	3fl««-23/e
Teaaai, i e4e-k;u»iko »n parketom, eej*ua.ani vhod — odda K<w<-c, Po.!a^iova nI. St. 17 (bliroi g\>r. Loi'0<bvo-r»).	M186H£3
Lep kabinet
majheo, takoj t«idam po o^odmi oe« na M;,k!<)6i6evi oe^ai 1&1V — <kt>R o.
»i-.m-es
Dva gospoda
na d-ob^o domačo hrano epr-fvroe J Pi, Dunajska e. St- & H. dee-no. d-uea vrata.	:J4l't®-23
Sobico
oddam. — If»t(iko t-tid"
posteljo
t»o«taiw>valea. — Nae^or v
veeh po6iwa> niče b >Jtw-r«< 34143-23
Prazno sobo
■eipn in veliiko. s s»-riaret-nim vhodrm. po nraki ee>i>i takoj oddam. — Naslov v ve-'-h ;>otslovafnB<-a.h	:
2 opremljeni sobi
t. 2 poeteljama. v bi iS ti: Kolike tovame oddam. — Vpraiati v kavaroi Viadukt 83950-26
Državm uradnim, Častniki, upokojenci ter privatniki imajo pravico na obroke 12 do 24 mesecev brez povi-Ska cen in obresti.
SARAJEVSKA TKALNICA PREPROG
SKLADIŠČE	0%
ZAGREB, OUNDUUCEVA UL
Opremljeno sobo
odri« Pire, Reaij^va eeata St. 3&1I.	34190-23
Sobo
e*v«Mi aJi ivvma
ma od«ia Urbane, uilica 17.
Hrenova 34*07-23
Opremljeno sobo
na Gois[»Orive<jifci ceetš po-e.emn oddom. — Nafvio v v veeh p^&ovaiii!K-ea>h >Jnt-«< 34--1^3
Prazno sobo
pa-rketinuDo. i e4ektribo i>n iorKerto pečjo oddam takoj v Jainševj ui'«; št. 14. mezamrln. m IGO IV n.
34,:EB-2S
Sobo
lepo opremi;einio, o^m en-emu gos[>.'d'u v Fio ijan
ski u'iwvi št- j:;I — detaio.
Lepo sobo
o.prem>;':emo. 6 e-^nporabo oddam v najožjem centru Naelicv v vfefth p06.Iovalin:eaih Ji»t.-a.
338E>3-=6
Prazno sobo
t pr^ftmiiim vbodom, v kateri <ie n.hiko tudi kuha. odsiam lr joa na g-ad št. 9
Lei>o sobo
«	i« rco, diobro hrano
jn vc>o postrežbo takoj o>i dam v (iiedalnšk-i nI. 18/111 — levo, deeaa vra"a.
31072-^23
Prijazno sobico
8 poeet>niim vhc>d'0TO takoj odiaam. Na«*:'* v o^laKUem odidciikni »Jutra« pod šifro »Prijenna eoijnca«.
31070-33
Opremljeno sobo
l+po im «K>«ii»5n'0, e «t>parat-oiim vhod»>m. aa Ri-m^ki c. št. 33/1 odukim »olidneimu gospoda.	310^-^3
Sobo
ii»!H> )n mirno, v bitih* koiio^iTom ia Tabora ta-tiOij odidam Frš^kovec 4.
3388;-2S
Opremljeno sobo
»ok>6nio ra xra6nt), v [»ovi vrffi odniam. Oefc ta na Roi-aik 41.	34047-33
Lepo, prazno sobo
z aiko-voom, poeei>r»m vbodom ia kopalinico, v vHj ob Ceeti na Rofeilt oddam. — Vefea pot 1, pri-tsaj«.	31064-28
Opremljeno sobo
viuw>kwopn»ti i^n o, i »porabo kopalnice oddam soKdmi oeebi e 15. (lecembnom v Gpobarjevi alici Štev. 7.
31004-23
Sobo
z drena posteljama »M stanovanje 2 sob in kuhinje
opremij«*K>. pocero oddani. Ietotaim naprodaj moška im dtua»ka »m. Privez St. 9.
S4032-23
Lepo sobo
z vbodom s stopnic. mh t-etnnmrf1ki progli po*!*"1^ Ponudbe na osr'«^! odde f-k »Jutra« pod šifro »Pri-:»7tM	S7-?S/a
mmm
Be«da i l)iii javek 2 Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Oin Naimanjši znesek 17 Din
Lepo. prazno sobo
oddam ?<w.podj&ni Og eda si med 13. im ie nro- — Privo? m levo 33943-33
Prazno sobo
ve-iiko in lepo « pooebmm vbodom oddam na FriSkov m St. 6.	91068-28
Sobo
v b'.i8i®i po4te oddam. — Nafti ot v vseii pot ovalni oab »Jtiitra«.	34130-23
Opremljeno sobo
s poeefljnrai rtiod-oim, od-etem gioeiDodn. FniSkovee 3
Sobo
aii divema ma <xida Minavec. Gosposka »i.ioa 6 — dvorišče.
33798-23
I afi 2 gospoda
z ali brez oskrbe sprejmem v lepo, sončno sobo.
istotam prodam
2 skoru nove. iluziji ve poeteije z modrocem, pribor, srebrnino, otanne m lažno. Naslov vseh poslovalnicah »Jutra«.
34013-23
Mesečno sobo
separirano, soinčno, toplo, lepo opremljeno takoj oddam. Pripravna za prole-^rlco ali Zdravnico. Poljanska c. 15-HI. vrata 6. Ogleda se ahko od pol 2. do 5. pop. /ho-tam oddam separlran kabinet gospodični za 150 [)ln.	«017-23
Več praznih sob
v centru za pisarne ali samska stanovanja ln velike podprltllčne prostore, pripravne za men-zo ali skladišče oddam takoj. Naslov vseh posl. »Jutra«,	34003 23
Lepo sobo
■*efia.-*!<ra.ivo. v St,ni ta.rj-fv! »1. oddam « 15. decembrom bo-ljišmimi "otspodm naslov v vseh [»o&lovalorfjh Jutra 34i!!&-?3
Sobo
..xidam 2 gucj^jiiiiinama na Rimski centi i'U — iie«ne sK»pnice.	31193-23
Sobo
i vhodom ia stopni«, takoj odidem na KoiMjevem
— Za^irurana u>'i<* št. 9>'e.
34168-33
Sobico
od>iatm za !<*) Dnm. Nnelov r vseh poe.i?vawiica.h Jutra
33'4i4-33
Sobo
oddam 2 ali 3 dijakinjam z vso oskrbo za 1. dec. Po tonjska ulica 9, za Tobalno tov. 34031-23
Sostanovalcu
pocero o d d a- m vel2ko In svetlo sobo v M a M čolnarski oM«i 3.	Mi 02-:~B
Gdč. ali dijakinjo
apr«j«neim v oemrt<ra n>e«ta v (kibno oukri-o. — Na«lov v vstsh pob.<(na.nioaib »J uure< aii07-2s
Lepo sobo
oddam g^it.. in tprejroem
sostanovalko
PkniJsurajka ettta J181H ieM.
Sostanovalca
sprejmem k domačemu sinu t vso prehrano, tudi dijaka. M. Schos. Zlbertova 30.-L 34210-23
Beseda 2 Din, davek 2 Din
za šifro ali dajanje aoatnva i Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Rada bi
korespon(firala
t yo«pod-om treningih let. Event, poe.r!a.ra»tvo ai ia-kijuičeoo. N ea/nonšmme ponudbe na o^iasni oddelek »Jutra« pod »Cteam. ena«.
33969-34
Tovariša-smučaria
v mošk.ih letth. za daijSe trore išče gospod (inoze-mec). Dc«pise na og'a«. od-deek »Jutra« pod značko »St. Morita«. 33884-34 čeva 4.
Mlad trgovec
ixo*rxiea, na dele«, J-eil do^rit^ovati i irobrateoo E**" spodčtK). Cenj. dop't-e « s-iiAo pod značfeo »L1^«-Ijica pr«ino»»t« na 0£**ie«! oildK-1 ek »Juua«. 8061*7-34
InteUgenta
smučarja. kremenltega značaja želim spoznati. Dopise pod »Ločeni računi« na ogl. odd. »Jutra«.	34007-24
Uradnica
žel! resnega znanja z lr.te Igen nlm uradnikom Dopise pod »Kranj« na ogl. odd. »Jutra«.
34008-24
Mfllfgl
Beseda 2 Din, davek 2 Din ia šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši snesek 2« Din.
2 samostojna
obrtnika
diobro srtnrrisji,	t"r
dučati go^iodočou, Ata.u M do Jti ['u!.i»jbt na po-d. uitiu-ioo »Jutra« na Jtse-aKvul) pod uia«ko »M.ur, kro.ai«.	atttoSNJi
Fant
34 let Mai, » ^tuia abniM
aa Gor«n.eike(&, bi poroča do 27 loi (Haro □o, pr.aino bM>od.iiko. iz d.o.b-e delavske aii obrt&e druiine, va,tHK> goapiMi.-.kj-Atva. Po možAoeu i nekaj prihr»akov. C*«J. dopise e e.cio proeom na og. oddel-ok »Jutra« T Ljubljani pod »Ziina v paJii-oaihc.	33tK>s2S
Trg. poslovodja
z ioenmam prrbra.uk^m D.n 40.000 v gotovim, agii-en trg^vt;«, žel« maaja s trgovsko noobraieao ffospo-drioiio. ataro 18—26 iet, ka po«}edi>j« njeniu piianemo gotovino, ali ki ima svoj« argo vino. Cenjene dopise prosim A »loko. ki »e na laihtevo vme, na oglašal oddelek »Jutra« pod šifro »Diskretnost strogo za.am-iema 34t«.	33526-6
Udovec
posestn:X Maribor. Zaradi skupnega gospodinjstva ali možitve želi znanja z osebo srednjih let, resna, poštena, nekaj premoženja, ljubezen do otrok. Ponudbe pod »Mirni dom« na anončnl biro SAX, Maribor. 33993-25
Kuharica
31 let. t nekaj gotovine. leti mačja ▼ »vrbo molitve, t 36—® let
starim gospodo« obrtnikom ali le.iezni^arjenv. Le reeoe ponudbe ne ogla*, odde^ »Jiit-a« pod »J^ia kuharica«.	33966-36
Ženitve — poroke
posredujemo najdlskret-neje. najsolldneje. Prospekte, navodila razpošiljamo proti predplačilu 10 Din v znamkah. »FI-DES«, Zagreb, Tkalčevl-33695-25
Gospodična	Harmoniko
iell poročiti Ani. »rsdnaa dlatonično »Preclosa«-(tndS vdovca), siar»-g« od Hohner, novo ugodno JS let naprej. Po««dle na p odam. KolezlJ ka ul. oglat, oddeoet »Jot-a« pod 23 L	34069-23
»Sv*ja 100«.	34<«5o-2S
Klavir
z močn'lm gia»'.tr.. p-odo m ta &>f«0 Din. — Naslov v v«-t-h popova'.n.:cah »Jutra« a t.4-i>;
Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Striženje 4 Din in britje 2 Din
;za delavstvo). Obiščite re aovifano najcenejšo mco »Ra4Wl«. Sv Petra c št. 35.	3^976-»
Shramba dvokoles čez zimo
EmajHranje z ognjem » elektriko. ponik'«n.e in pokrom ane no cenej* pri »TRIBUNA« F. BATJEL 33677-30
Damske klobuke
zadnje novosti, krasna Izbira, nizke cene. Preoblikovanje 25 Din. »Salon »Le femme Chlc«, Selenburgova 6, I. nadstropje.	34001-30
Gramofon
poceni prodam s 24 p.oščaml. Urdlh. Stritarjeva ul. 3-1X1. 34078-25
Nov gramoion
naprodaj. Nas ov v vseh pos.jva,n:cah »Jutra«
3«:il6-26
Crn klavir
(S*"»azflugel) malo	•tib'.:e^i.
po	n:®ki c^rr-	prod«m.
.Vft-vvv v vse-h	.>\ a iffir
culi »Jutrac.	34:»1-3G
Cenjene dame!
Na,jcone>j6e mode".« in po-p-a-vijla dobrte v »»'orni »Mira«, pasa-ia n-^^Vrriko L»oib'jan» — lleeari! An-tooi a.	»4019-30
Glasbila
Seseda t Dlo, davek 2 Din. ta šifro at) dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Priložnostni nakup!
Kraitek kjavir (Sohwei£i»o-fer), (m. modern, poceo; p-oaa F. Bo-lner, Maribor. Gosposka uiica Ste-v. 2.
a»i7-26
Klavirji
pianhii
Kupujte na obroke od Din 400.—
prv« iTMn. ta brk a.te B0-»endorfer, Stemway FOr stor, P«teo(. HOiSi. Sntig. ong-.nai, U »o aeapurtK/ najbolj«! Labka precizna me&aiuka. Prodaja jih a. kij«čao t« •odn; izvedenec Id bivtt ačat«r.j Oi. Matice
ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 1
(voral Beethovnov« allce)
14-36
Klavir Mm obraAjen, aa 1000 Din proda TVvadar, Stepa vaa Jg (aa Mhadinr.k-.Jii doa&ocn).	34180-ŽC
Klavir
Mn* okmjeo poeeod proda Sekaoteft, Sun trg
au	M174-36
Tvornica klavirjev
Ivan K i e i z, Domžale — laloga t Lfobkjan; Go-snosveteka ©esta Ster. 12 (dvorišče) dobavlja piani ne od 10.000 lo harmonij«-3000 Din. Ugodna plačila.
33856-26
Prazno sobo
versko parkettraao stropo separirano i elektr rai svscijav« primeroo tiodii za pisarno tddam • 1 i* npmbrom solidni Vi sraln" franki Vprašati v Saieo irovi irlici Jter. 6/id — poieg Križa.nk. 34L71-23
Prazni sobi
p-jmeroi tud' za posiovn! loikm! rKil-e« flamie pošte oddam. PorvtHfbe na
»Jiptra« pod šifro »Pralika«.	34A66-23
tHadioctpctrati
Pianino
dobno oh-an.eo c n p 1 m proti taikojšn.^m^i plačilu Ponud-b>- na nor ov Ing J Z e n e t. K D E. Gajev« olica Ljubljana Si-V>4-:6
Pianino
irf« dohio oh.ai»»<n poce-p-odida Fntf« Vidčc. 51«lka, Cerae^oi a a'V a 6.
»4175-36
Beseda S0 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Znana dama
ki Je v petek dne 23. no-. embra p-,motoma vzeia zlato verižico z obeskom v kopališču »Slon«, kabina 10 se prosi naj Istj vrne. da ne bo Imela neprijetnosti.	34114-28
aftflfffna
Kanarčke
heroer-ro.erjc.	pevec
io pjem«m<<ke samice po zmernih cenah prodaja Franjo Omabna. Sv. fe-tra cesta št. 5iJa — L<.ubl.ana.
3lX>44-27
Goiobe
čistokrvne ln odlikovane rlmljane,	Indijance,
dromiarje, »rebrne l'u-žlnrie, par liardinalov, kanarčke, papige ugodno poceni proda Josip De-vetak, LJubljana. Rožna dolina. Cesta 4. 6t. 17.
34059-27
Beseda 1 Din, davek 2 Din. i a šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjii metek 17 Din.
Pletilna podjetja!
Nov p.eti>ni stroj U.«*« & F.e-atje. za roču: pogoc. Du cm iirc-i. z Žakard na p: prodajno z* 70011 l>lo — Nadaije rabi.on. tVbro oiinaujeo p 1 • ; i i n i »troj ,F.oof»i.uicimasciioe) 01<*« i F.«ntj«. za električni pogofl. ls» cm iirok, ter ze.o dobro ob anj»n p.ctai-ni stroj polavtomat Zakord znamke DouVled. oba za 30.000 D ii. P ^.udbe tvn oddelek »Jur.;e« pou značko »Stroj«. 33706-28
Šivalni stroj
;^>grefz,ljri)V. z okroglim čot-nS\kom, nK>de!*ji, poceoi naprodaj v DvoraJrr/v- trf. št. 3'L levo.
Pietilni stroj 10 80
«r»o l«t<0 ra.blj<»n, na^v>nda<j. Najjlov v vt--h pos-^tvaicii-Mh »Jutra«.	94V.6-29
Preatic
PrekllcUjt-m gospoda Viljem 1-apoža, trg. potnika lz Ljubljane, da ni več naš zastopnik ln nima pravice mu uaoirati naročila, niti kasiratl kak znesek za žarnice. Glavno zastopstvo Jugo-mobil, J. Junc. LJubljana, nvofakova 3.
34073-31
Davčne zadeve
ufvjju.e. priticž.lH', p:<>>ri.c iofonnacji« date »I)a.Wira poshOvalni<T.« Lj«ubiana, Mlikoeričeva 7/II. ^4-70-31
Dražbe
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova i Din. Najmanjii znesek 17 Din.
Izredna prilika!
Termal-uo kopališče Me-dija-Izlake pri Zagorju, z mnogimi poslopji ln zemljiščem ca. 33.iX>0 m!, vredno najmanj 450.000 Din pr de na javno dražbo dne 10. decembra 1934 pri sodišču v Litiji. Najnižji ponudek ca. 187.000 Dn.	34111-32
Dražba
zsrtfMtrerh p-edtn>e*w me
ho naida1 juvafa dne S. 4*-
ceflcfora v baraki na Jeglf-
fpr-l r«*«f 'O	K^nO-T?
Šivalni stroj
l e i s k i, skoraj ttov. po
r»i-z.ki Cftnri prodam. Nastov v vr-eh posl ovaJmicaii Jutra
aicai-is
i
nformacije
Dama
ki Je 27. v^ii. kupila pri incm bnijantru pi-a 3 kamni Jiot oka-aijario bia^o te tutpiOoa, aa mi ta proda uuzmj ali za ena^ovreauega iut-men^a, ker Je p^s^an dragocen spomin. A. Siumpl, ziauu, Maribor.
33994-31
Par lepih konj
zelo močne, (kobile) srednje suaroetd — zanesljive voznike, po ugodni c-eai prodam. Istotam Miprodaj iccbra
krava s teletom
Nasov v vseh posiovalni-co,h »Jutrac.	3U934-27
141^1.4
Konja
puiui/bi » n ,i(jrA X
ga amerikanca, s pleme-nilnim listom prodam po ugodni ceni. Vprašati v AJnšpllerjevl fit. 21. (Bežigrad).	34045-27
Male papige
raffinobarv&e, krotike. govoreče — io čdBtokrvme
kanarčke
Harcerj«. razi>oba.rvn«, ta-vrstne pevce proda Koe v Nian^ki u-lioi Stev. 3.
Casma izjava
Podp-s&na zagar Juatlna prekacujem svojo trditev, da je Roje Franc, zidar v Drešmjl vasi ukradel pri nas čevlje kot neresnično, ker nimam za tako izjavo na lazp.lago sploh niKakih dokazov tet Jo obenem oožaiujem ln se mu zahvaljujem, da Je odstopil zoper mene od sodnega pregona. Žagar Justina, pocestnica Drešlnja vas.
33999-31
Izjava
Jaz, podpisana Korošec Helena lz Rilnlka fit. 30 izjavljam, da moj mož
cen brez mojega pristanka ničesar prodati lz najinega posestva v Rtfnl-ku št. 30, katerega sem do polovice lastnica tudi jaz. — opozarjam na sodne posledice vse one, zlasti mesarje tn pre-kupce živine naj bodo previdni ln ne kupujejo ničesar, kar bi Jim moj Korošec Ivan ponudil v nakup brez mojega predhodnega dovoljenja. Korošec Helena. 34010-31
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ah dajanie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ajdova kaša
irgijeo-ko isdflana s stroji. soba in zelo lepa- vod-do v »aiioga. Priporoma se vsem trgovcem. — Vzorec poSljem na zaJuter© v«aio-mur. Dragani® Maiovcc, Čakovec.	83507-33
Vino na debelo
dalmatinsko v»sh vnst —
kakor tmdi trojpŠKiTee po r^zki ceni nudi Itni, Moete, PokopaliSka ti. 14.
93343-38
Med
p1 6efaHma, veft #iAot ,
aveitic io Mite ba,T^e, proda Ivan G«nciare, Če6elar — Osijek IV., Drvaitova 16K.
Vretfnote
Beseda 1 Din, davek 2 Dlo,
za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kopni« po najTiijife Moab
CERNE — juvelir
Ljubljana. WoKova alica J.
Srebrne krone staro 2lato ia srebro
kapo j« -»Jin«rija kov-« t Ljobjaa Duika ui.,ca šu-v 36 — vhod is
Vido v lanske cest« (pn ft>-stiine M-^ina).	70
Zlato moško uro
kmeoo, iio.tt.om ia n*o-ško zlato ar« zoamfee
S»-AafSiai»(«i aH Of&ega — profii d-4»la<č:«i. PotMj«jl>e n« ocnsn«! odd«Mc pod liiiUK.	K*40-66
Zlato, srebro, pladn
kopoj« po na/vi*ji1i to«v-
clh oeiui Karibo-ska afi-nerija zlata — Maribor, Oroinova aiiea fcev 8.
830-»
Filatelija
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ilustrovanl cjenfk ma-aka za g. 1935
up-av« ii Stampe rzaSao,
sadržavajnč ejene za svaku marku pojedinačno sa Jugoslavijo St4*.tl, Bos-nu i Crnu goru. te jošte •»ko	raznih država n
paket1 me. Slovemačko ixda-nje h ma-aka voorna njiJino o*>radj«»o. Oijeoa 10 Din. — iridoc fSteioer, Zasrre-b. Mosa-vkriva ol. 15 Pošta nski čekovni račan 35.31«.	82891-39
Mamo
ptoMe H M fiuMfm k 10
Jektrotof
t»t«»cjwt» al t

_ fiK -
Mošančki
in druga prvovrstna zimska jabolka stalno na zalogi pri
Gospodarski zvezi
lil!IIIini!!!II!l!l!l!l!!!!l!innn!l
NOVOST! NOVOSTI
Patentirana lestva
z likalno pripravo —-Zelo poceni — Cenik frank o
TRIBUNA
F. aLLjnbl jana
Karlovška cesta 4
V zadnjem ča§n smo Izplačali zavarovane vsote med drugimi tndi po smrti naslednjih članov:
s v e t o v n o z n a n i h znamk!
& &
Smuči, smučarski čevlji itd. v veliM izberi na zalogi pri
J0S. BANJAI, LJUBLJANA
Miklošičeva c. 20
Poslušajte brezobvezno najboljSe radijske aparate!
Popolna razprodala
po znatno in\\an\it cenafi t
tvrdka A. PERSCHE
Marijin trg 8.
Modno, galanterijsko blago, perilo, nogavice, rokavice itd.
Mihelič Frančiška, H rastje pri LJubljar-
ni št. 8.
Bartol Frančiška, Klinja vas pri Kočevju (%).
Rebolj Anton, Brinje št. 12 pri St. Ro-
pertu na Dol. Hafner Ana, Tržič-Bleke St. 13. Stecher Kunigunda, Studenci pri Mariboru, Aleksandrova št. 43. Bizovičar Franc, Ljubljana, Sp. SiSka,
Gasilska 30. Virant Franc, 21ebič pri Ribnici St. 21. Resman Janez, Begunje na Gorenjskem št. 65. (Zaradi nezgodne smrti izplar čana dvojna zavarovana vsota.) Muren Terezija, Metlika št. 50. Magister Jože, Vižmarje pri Ljubljani 96. Rošker Jože, Dobrenje pri KungotL Zavrl Marjeta, Velesovo pri Kranju. Gornik Janez, Zg. Voličina.
Tavčar Andrej, Suha 10, fikofja Loka. Besednjak Vinko, Polzela 124. Ltd.
HctritaSf
LJUBLJANA, palača »Vzajemne zavarovalnice«.
(zavarovanje posmrtnine, starostne preskrbe in dote)
4
ZVEZA DENTISTOV-ZUBARJEV dravske banovine T Ljubljani sporoča tužno vest, da je po dolgi, mučni bolezni preminul njen zaslužni, dolgoletni odbornik, gospod
paveC Ičranfcar
dipl* dentist
Zveza, v kateri je blagopokojnik dolgo vrsto let požrtvovalno sodeloval, mu ohrani hvaležen in časten spomin.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1934.
9764
i
„NOKO" obleke za Miklavža!
LJUBLJANA: Sv. Petra cesta 2} In Celovška cesta št. 63
PRODAJALNE: MARIBOR: Aleksandrova cesta 37 — CELJE: Kralja Petra cesta ZZ — KRANJ« Glavni trg 10J
Za Sv. Miklavža
%f a
dar
cev! i §
Za vaše najmilejše s kro-movim podplatom

Proti blatu in vodi za otroke od 5 let dalje
Tople snežke za dečke in deklice.
Lahki čevlji z usnjenim podplatom otrokom za zimo in šport
69.
69.-
ženam za štrapac in delo, močni polčevlji z gibčnim in neraz-trgljivim podplatom
Gospem za vsak dan, ko gredo iz hiše, naše odlične in poceni snežke
Za nemirne otroke in odrasle škornjčki, zajamčeno nepre-močljivi
Po delu udobnost v naših copatah, ki so gorke in poceni
S toplo volneno podlogo in usnjenim podplatom, ne bojte se zime, ne mraza
a d « « o s tsj
OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE
Ta, ki greje gleženj in prepre-ča revmatizem.
Diplomatke za gospode z volneno podlogo na stiskače, praktične za oblačenje, tople za nošnjo
Za gospode galoše, v katerih lahko svobodno gazijo po blatu in brozgi Cisti čevlji — zadovoljna gospodinja!
PRSNE BOLEZNI,
KAŠELJ, HRIPAVOST
30 navadno posledice p ehlada. V tem slučaju takoj drgnite prsi, vrat m tilnik z RJSKIM OBLI2EM ln takoj se boste prepr.čali. da bi se bolezen razvijala dalje. Ravno tako postopajte & svojimi otroci. Po lovu, po kaki vožnji z vozom ali avtom ali po kakem plesu ali športu, ako čutite kako zbadanje takoj nadrgnite ta mesta z ruskim ohližem ln se tako lahko ognete vsaki komplikaciji. Ruski obliž je že dolgo znan kot odlično sredstvo proti revmatiz-mu. bolečinah v kosteh glavobolu. lshlasu in protlnu Dobiva se v lekarnah ln droge^ilah Po pošti stane: 1 škatlica 33 dinarjev. 2 Škatlici 55 di narjev, 4 škatlice 100 Otn.
Kralievsko dvorna lekarna, Bogojeviča, Skoplje.
Odobr. od M. S. P. ln N. Z. S.
br- 20112
Tovarna
I. I. NAGLAS, Turjaški trg št. f
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
AII fe Vaš zakon srečen?
Ako mislite, da bi mogli svoje zakonsko življenje napraviti še bolj srečno, tedaj si nabavite takoj zelo inte-resanten in z mnogimi slikami opremljen
katalog št. 3, nazvan šola ljubezni.
V njem so vsebovane pariške gumaste novosti za intimno zakonsko življenje, diskretne potrebščine za moderno damo in gospoda, zaščitna sredstva za gospe in gospode, zanimive pariške specialitete pariške fotografije in drugI razni predmeti, ki so za vsak zakonski par nujno potrebni Ta nad vse zanimivi katalog s številnimi slikami razpošiljamo diskretno v zaprti kuverti brez vsakega naslova tvrdke za 10 Din. (Denar ali poštne znamke.)
Prospekt „Salus Standard"
za moško moč, patentirano mehanično sredstvo, izumljeno od zdravnika ki pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno razpošiljamo diskretno za 10 Din (poštne znamke ali denar« v dobro zaprti kuverti brez vsakega naslova.
Zastopstvo »Salus«. Zagreb fi-Jo Samostanska ulica 11.
Znaki: »čuvajte Jugoslavi ju!"
s sliko blagopokojnega kralja Aleksandra I., garantirano pozlačeni s čistim 24-karatnim zlatom izdeluje in prodaja samo na veliko: POOBLAŠČENA KOVNICA, D. D. BEOGRAD, Bulevar Vojvode Mišiča 43.: Prodaja v manjših količinah: SLAVKO MARKOVTC, MARIBOR.	9666
PERJE
kg Din 7.—, 10.—, čohano 16.—, 24.—, 32.—, belo čohano, gosje s puhom kg Din 36.—, 48.—, 64.—. 84.—, beli puh 150.—. Blazine, polnjene 40X50 Din 10.—, 60X80 Din 27.—, 35.—. Pernice, polnjene 120X180 Din 90.—, 135.—, z rožnato ali modro angino. Vzorci brezplačno. Naročila preko 350.— Din pošljemo franko. Posteljne odeje, prvovrstne, poceni v veliki izbiri. Odprema po povzetju. Ne odgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar
„POSTELJINA" H. Weiss, Zagreb, Ilica 76.
ČISTO POLT
d>oeežets t	(treh tedoii) a pomočjo j»!af**rjte
biološke »Kure lušienja« N wpai.j>m> ta ofo.lšoo otraaivlje-te kožo im temeljnto t«r » imevom odstranjujete priSče. ogrce. moaolje. Vaknjifeavo. trdo, mastoo svetlečo se ovooelo ko&o ai make ataren.;a. IV)-h m neškodljivost zajamčeni Garnitura 130 Din. Vrafco miio škoduj« polu. Vzemite za mmiTaoje i.tea biago linotjovo Emulzijo. Velita stekienica 50 Din. Za M&eojt in r«iš'rjrnje por ta od p-evo imimke in oeve-ženje pi>it: je nenadlkrifi>ivo mandljevo mleko »Asiami« 50 Din. — OrcginaJe SCHRODER • SCHENKE ra<z,|> ^iL;e Omn-ia. oddelek 1/2, Zagreb. Gunduio^ra ulica Dr 8. 1 k«t — Poštnina ie »f- pf-ača naprej 7 Di«. povzetje 14 Din — Zahtevajte brezplačno ilustrirani katalog.
Šivalni stroji od Din 1600.— naprej
Otroški vozički od Din 200.— naprej
Dvokolesa od Din 950.— naprej
»Sachs« motorji od Din 5000.— naprej pri »TRIBUNA«
F. BATJEL, LJUBLJANA
Karlovška c. 4. Ceniki franko

Z A H VA L A
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom težke izgube naše ljubljene hčerke in sestre, gospodične
KRISTINE U R B A J S
trafikantinje
izrekamo tem potom vsem naj^krenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni vsem tistim, ki so prvi priskočili pokojni ob nenadni smrti na pomoč. Vsem. ki so jo obsuli s cvetjem in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. se najlepSe zahvaljujemo. Se enkrat vsem iskrena zahvala za vse.
Hrastnik, dne 30. novembra 1934.
9700	Žalujoča rodbina URBAJS.
VES SVET JE POD VAŠO STREHO
s @hi1ips-radto aparatom!
katerega Vam dobavlja
na mesečne obroke
Typo 961 A po Din 115-— 940 A „ . 165"—
836 A
265—
i. t d.
H. SUTTNER, Ljubljana 8
ALEKSANDROVA 6
Super-tfnduclancz-j
Tvpa 836A
NAJVEČJA RADIO INDUSTRIJA SVETA
eter r
1
Prevzamemo po ugodni obrestni meri in proti dalJSi odplačilni dobi večja in manjša posojila pri sledečih denarnih zavodih: Banovinski hranilnici v Celju, v Ljubljani in Mariboru, Jadransko-podunavski banki. Ljubljanski kreditni banki, Mestni hranilnici v Ljubljani in Mariboru ln Zadružno-gospodarski banki.
Ponudbe z navedbo višine posojila in zavoda ter možnim zavarovanjem (na zemljiščih ali z menicami) je poslati čimpreje na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Posojila 1935«.	9577
GOSTILNIČARJI!
Nudite gostom najsijajnejše Jugoslovensko
BERMET-VINC
Cmino iz Fruške gore.
V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja
B. MARINKOV,
Sremski Karlovci, Fruška gora.
priznana
odo i
_____-JKm?_„
M NAJPOPOLNEJŠA in a>nejjfa
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZ POŠILJAL NA TVRDKA
r. tfEIDfcit
IZDELOVANJE GLASBIL IM GLASBEMU PRITEKUN
ZfiGREB (TIikoliecvauT.10/cr
Violine____ od Din 7lTnavzgop| Havajske k bare.
Kitare___• -148.- - I
Mandoline..- • 98.- ^ fenfOT Harmonike • • r5,- • | najce ,eje.
ZflHTEVflJFt	CČKIK
Zoper izpadanje las in prhftjaj,
ne napravi mastnih las in ima prijeten duh. Priporoča se za vodno in trajno ondula-cijo.
Fetroie
Hahn
Priporočajo ga mnogi zdravruiu. Prodajajo ga vse trgovine te stroke.
Zastopstvo: H. MATER IN DRUG, Zagreb.	154
Dobro uvedenega, agilnega in marljivega
zastopnika -potnika
kateri bi prevzel tudi krojaške potrebščine IŠČE domača tovarna proti proviziji. Ponudbe z navedbo dosedanjega dela, priporočila in rajon potovanja na oglasni oddelek »Jutra«. 9637
Pazite
na svoje zdravje in obutev t
Puristi, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v viažnem terenu ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiti jo je v vseh specialnih trgovinah ali pri glavnem založniku: »LEKARNA MR. M, LEUSTEK, Ljubljana, Resljeva cesta St. 1«
Živčno oslabelim
PRI HRIP1. CNFLUENC1. PREHLADU
priporočajo navadno tudi masažo, — za masažo je dobra »Alga«. Pri hri-pi, influenci, prehladu, namočite rutico z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prsa, hrbet, roke, noge, vrat in čelo. Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežuje bolnika. Po masaži pride mirno in zdravo spanje.
»ALGA« se dobiva v lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah, steklenica Din 14.—.
Reg. S. br. 18117-32
Samo
Sodktfjm Hcviek fcivj t peto«®; de<prepija, ni-pj>fčai iivdna preat.rnjejiofit — nes trpe. M- d tem je rnacs etkstrakil ii ii-ea nvociih ži dor^de t te,o, ixicR*Ti"uo niitem, in nravroovtša živč tiOTak zopet močan, in za svoj obstioruti. Brezpla hte>va.jite: Beorgred, NjegoS »Kalefluido te proda.« v g-'avo«> efc!ad;S6p: Drogeri Reg. Sbr. :0£S7;"33.
prilikah akrs.iae Tmtsn oet. pre.lijarnia rzmučeooes, Ti-Jbte, na On	da-
tjTe.no dognano. da regmdira vali (»kal£fh:-idc), i* m delo TBeh i'*«, krepi organi ftiptean tai-o, ti« :«T««oe oeoben ta deio ki borbo čno dotijfoo !.:terawrrc t»~ eva 5, Mi lož Mfi-tooriA. — leita-nah «d dcogerijah. —• ja M.iakori<5 i Ko-, Beogradl
PRVO\rRSTNA TEKSTILNA TVRDKA
sprejme pri solventnih trgovcih dobro vpeljanega
zastopnika
za Slavonijo, Dalmacijo, Bosno-Hercegovino Ponudbe je poslati pod 2>Prvovrsten zastopnik na oglasni oddelek »Jutra«.	9639
81. 5012, kovinasla Anker-remontoir, lepo ohišje, pravi švicarski stroj Din 35.— St. 5013, ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci .	Din 45.— št. 5030. zelo fina, posebno tanka Anker-remontoir. chronometer AXO, točno idoča, elegantna, ohišje iz krom-nikla Din 135.—
H. SUTTNER
Ljubljana 5
Lastna protokolirana tovarna ur v SvicL Cenik zastonj in poštnine prosto.
Duro
Durax
Durocrat
Prvovrstni angleški po-pelini za moške srajce, ne oblede ne na solnco, ne na zraku ln ne pri pranju.
Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažttri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.	129
AKO ŽELITE, DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL
dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev m teka »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit. pospešuje razvoj otroka Deci 3 krat na dan po malo žličico okusnega »Energina«.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pot-
litrskih steklenicah. 1 steklenica Din 35._.
(Reg. S. br. 4787-82)
Koristi dobre, zanimive knjige so neizmerne
i bojih za obstanek in v velikih skrbeh sami misli v čudoviti svet fantazije, da bi se tako kratek čas umirili in odpočili,
romani iz »Jutrove« knjižnice dragocena pomoč, ker razbijajo najmočnejše spone, v katere so zakovane vse vaše misfi in vsa vasa duša v vsakdanjih skrbeh m težavah. Knjige vas popeljejo v nov svet, vas za nekaj časa rešijo vseh skrbi in vam tako nudijo najboljše razvedrilo in oddih, iz katerega črpate potem nove moči za uspesno. delo m za zmago nad vsemi težavami. Po duševnem razvedrilu ste deležni tudi toliko potrebnega zdravega spanja, ki so vam ga prej kvarile težke skrbi.
Vse čudovitosti fantazije, poleg tega pa tudi mnogo poučnega in potrebnega vam nudijo te knjige. Novo življenje, raj v krasni pnrodi pričara .Onkraj pragozda«, .Tigrovi zobje« ti dajo mnogo misliti, pri tem pa spoznaš in občutiš velikega junaka in bistroumnega detektiva Ar sena Lupena. V fantastični Jro* ameriskihbanditovbso potopili in izropali največji luksuzni parnik, te povede »Rdeča megla«. V »V krempljih inkvizicije« najdeS predsfaavljene strasneclovite zablode i®
ličnem vrvenju, ki pa razkriva tudi mnoge zgodovinske dogodke in skrivnosti, spoznaš Papežinjo Fausto in junaka Pardaillana Pater Kajetan pa je vzor duhovnika, ki * moral zaradi svojega čistega značaja marsikaj pretrpeti. V knjigi .Zvestoba do groba« so drastično opisane spletke na dvoru francoskega kralja Henrika III našteli.pa bi lahko se razne druge enako mične romane in zgodbe, ki imajo vse. vrline zelo zanimivega čtiva. Ko prečitaš le eno od teh del, bos z veseljem opazil, kako zdravilno vpliva zanimiva
knjiga namisH in živce.^ ^	^ ^ doIgo zimo! Knjige so tudi najboljše darilo za Miklavža in za Božič Nabavo knjig hočemo omogočiti vsakomur, zato pa
jim od danes naprej (do 31. decembra) znižujemo cene. Zlasti globoko bomo znižali cene knjižnim skupinam, da si jih ahko nabavi vsaka družina^
Knjige dobite v Ljubljani v obeh oglasnih oddelkih .Jutra« in v upravi .Jutra« v Knafljevi ulici. Naročite in plačate pa jih lahko tudi v vseh podružnicah »Jutra«, v
Mariboru Celiu v Novem mestu, na Jesenicah in v Trbovljah. Tekom treh dni vam jih bomo poslali po posti.
Spodnfo naročHnico^zpolnite točno in jo pošljite v upravništvo .Jutra« v Ljubljano, ali pa jo oddajte pri najbližji podružnici .Jutra«, kjer naročene knjige tudi plačate.
Skupine knjig in cene so naslednje:
I. slrapiisa knjig iz zbirke „Jutrove" knjižnice.
Vsa skupina stane broširana Din 50.—,
vezana Din 80.—, poštnin« Din 7.—. Anton Melik, Do Ohrida in Bitolja (potopis).
Oskar Hub:ck5, Roman zadnjega cesarja
Habsburžana, Stanlev Weyman, Rdeča kokarda, Zane Grey, Železna cesta, .Staroslav, Gostilne v stari Ljubljani, Aleksander Dumas. Zvestoba do groba.
31. skupina knjig iz zbirke ,,Jutrove" knjižnice.
Vsa skupina stane broširana Din 50.—,
vezana Din 80.—, poštnina Din 7.—. Sinclair Gluck. Zlati panter, Cevre Richter-Frich, Rdeča megla, Claude Farrere, Gusarji Michel Zevacco. V krempljih inkvizicije, Jean de ia Hire, Lucifer.
III.	skupina knjig iz zbirke „ Jutro ve"
knjižnice.
Vsa skupina stane broširana Din 60.—, vezana Din 90.—. poštnina Din 7.—.
James 01iwer Curwood. Onkraj pragozda, Gustave le Rouge, Misterija, Maurice Leblanc, Tigrovi zobje, O. Phillipis Oppenheim, Milijonar brez denarja,
M. Zevacco, Papežinja Fausta,
E. G. Seliger-Brat, Ugrabljeni milijoni.
IV.	skupina knjig iz zbirke „ Jutro ve"
knjižnice.
Vsa skupina stane broširana Din 50.—, vezana Din 80.—, poštnina D n 7.—.
J. O. Curwood. Lov za ženo, Artur Bernede. Belfegor, Jack London. Roman treh src, Donald Keyhoe, Gusar v oblakih Frank Heller, Blagajna velikega vojvode.
V.	Skupina knjig iz zbirke „ Jutro ve"
knjižnice.
Vsa skupina stane broširana Din 50.—, vezana Din 80.—. poštnina Din 7.—.
Marcel Priollet. Seržant Diavolo, Rene la Bruyere. Hektorjev meč, Veridicus, Pater Kajetan, Aleksander Dumas, Zvestoba do groba, Frank Heller, Blagajna velikega vojvode.
VI.	skupina knjig iz zbirke „Jutrove"
knjižnice.
Vsa skupina stane broširana Din 60.—, vezana Din 90.—, poštnina Din 7.—.
Anton Melik, Do Ohrida in Bitolja, Oskar Hubicki, Roman zadnjega cesarja
Habsburžana, Emerson Hough, Možje, Staroslav, Gostilne v start Ljubljani, Veridicus, Pater Kajetan, Jean de la Hire, Lucifer.j.
»Življenje in svet".
Poljudno znanstvena m pripovedna tedenska revija.
Prav priporočljiva za družine z okaželjno
in srednješolsko mladino. Na razpolago so kompletni zvezki za prvih
6 knjig.
Cena zvezkom za eno kompletnih knjig
Din 15.—.
Poštnina za posamezne knjige Dta 3.—.
Seznam knjig In znižane cene za posamezne knjige iz „Jutrove" knjižnice.
Heller: Blagajna velikega vojvode Din 10.— Farrere: Gusarji .*,««» Hire: Lucifer ...••*. Leblanc: Tigrovi zobje . . . » Veridicus: Pater Kajetan . . Dumas: Zvestoba do groba , Curwood: Onkraj pragozda , Rouge: Misterija
» » »
10.— 15.— 15.— 15.— 15.— 10.— 15.—
Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana......
London: Roman treh src a . . Bruyere: Hektorjev meč . . . . Zevacco: Papežinja Fausta . » . Curvrood: Lov na ženo . . • . Seliger-Brat: Ugrabljeni milijoni Oppenheim: Milijonar brez de-Titšrjo •••*••••••
Staroslav: Gostilne r stari Ljub-lj sni • •*«••••••
Melik: Do Bitolja In Ohrida . . Grey: Železna cesta . . . . ■ VVeimann: Rdeča kokarda . . . Sinclair: Zlati panter . ... . Zevacco: V krempljih Inkvizicije Priollet: Seržant Diavolo . . e
Hough: Možje.....
Keyboe: Gusar v obiskih Bernede: Belfegor . . , Richter: Rdeča megla . ■
Din 15-
»	15.-
»	10-
»	20-
»	15-
»	30,-
» v
■ •
• a • ■ ■ •
> » » »
Mi-
lo—
10.— 20.— 20,— 15.— 30.— 25.— 25.— 20.— 20.— 15.—
Vse navedene knjige imamo tudi vezane na zalogL — Vezava za vsako knjigo Din 8.—.

lavž Iti Božiček ne smeta poznati krize, otrok pa je ne razume.
Bistvo otroške mladosti je zahteva sreče in veselja in svet, naj bo še tako trd in skop napram odraslim, mora otrokom to nuditi. Marsikatera dobra mamica in očka sta v velikih skrbeh, na kak način bosta mogla Miklavž in Božiček v teh hudih časih osrečiti njihove malčke. Kakor vedno doslej, tako tudi tokrat radi prevzamemo del teh skrbi nase.
K osrečevanju mladine smo radi ob vsaki priliki prispevali po svojih močeh in poskrbeli smo tudi letos, da Miklavžu in Božičku ne bo težko oskrbeti primernih darov, med katerimi ne bo manjkalo mladinskih knjig, ki prineso v vsako družino toliko nedolžnega veselja in sreče.
Knjige „Jutrove" mladinske knjižnice, ki nudijo otrokom poln koš veselja in radosti in jih na zimo prijetno umirijo, so sledeče:
Prigode porednega Bobija
Sinko Debelinko
Prigode gospoda Kozamurnlka
Janko in Stanko
Skok, Cmok in Jokica
Bratec Branko in sestrica Mica
Sambo in Joko
Osel gospoda Kozamurnlka
Vrtismrček in Šilonoska
Popkins
Pri odjemu vseh 10 knjig Din 90.—, poštnina Din 7.—
Pri odjemu 6 knjig Din 60.—, poštnina Din 5,—
Pri odjemu 4 knjig Din 44.—, poštnina
Din 3.—
Posamezna knjiga stane Din 12.—, poštnina
Din 2—
Plod najbujnejše domišljije in velike ljubezni do pri' rode sta knjigi o TARZANU, ki dajeta mnogo užitka starim in mladim.
Tarzan I. del Din 20.— | Jelarjevi čuvaji Tarzan II. del „ 20.— I
M
16.—
*
Naši romani so kot filmi najbolj napete in razburljive zgodovinske in fantastične vsebine. Nobenih dolgočasnih opisovanj. Napeti in razburljivi dogodki, katerim sledijo zopet dogodki polni prisrčnosti in vzgledne junaške ljubezni, se vrstijo s kinematografsko hitrostjo. — Naročite si jih takoj po naročilnici ali pa v najbližji „Jutrovi" podružnici, da ne boste prepozni.
Upravništvo „Jutra" v Ljubljani.
Podpisani naročam sledeče knjige:
Skupino L, IL, IIL, IVn V, VL a . . . . . Posamezne knjige: —-—
Din
PoStnina . •
Skupaj . . . Din
Iznos sem vplačal pri podružnici „Jntra" t
Iznos sem nakazal po poštni položnici. — Iznos nakažem, ko prejmem poštno položnico Neustreiajoče prečrtajte!
Knjige pošljite na naslov:
NIZKE CENE!
I *
$ I PRVOVRSTNA KVALITETA! |
Priljubljeni športni čevelj za šolsko mladino s prvovrstnimi usnjenimi podplati
gt. 26—28 ........Din 65.—
„ 29—30 ...... • „ 85.—
„ 31—35 ........ 95.—
„ 36—39 •	» 125.—
^ 75«
Priljubljeni \J M	praktični
DAROVI ZA MIKLAVŽA
Toplota in zdravje za občutljive noge so naši priznani melton čevlji.
Jamstvo za zdravje Vaše dece.
gt. 25—30 .......Din 75.-
pt 31—3o	ft 95.-
w 36--^ 125.-
Visoko kvalitetni čevl£ od običajnih do najfinejših vrst!
PAZITE NA SVOJE ZDRAVJE! PEKO USNJENA OBUTEV VAM JAMČI ZDRAVE NOGE! NAŠE LASTNE PRODAJALNE NUDIJO BOGATO IZBIRO ČEVLJEV ZA VSAK OKUS IN VSAK 2EP! OGLEJTE SI IN KUPILI BOSTE PRVOVRSTNE SMUŠKE IN
GORSKE ČEVLJE! KUPUJTE NAŠE GOODVEAR ČEVLJE, KI JIH IZDELUJE V
JUGOSLAVIJI SAMO
PEKO
GOODYEAR ČEVLJI SO NAJBOLJŠI ČEVLJI NA SVETU!
Udobne tople copate Iz velblodje dlake, neobhodno potrebne vsakomur za oddih po napornem dnevnem delu.
Okusni ženski čevlji: na zapono ali v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, rjav ali črni boks. Lakasti Din 125.—, 145.—.
Za elegantne gospode v slabem vremenu. Izborni podplati.
Za elegantno damo: razkošna izbira snežnih čevljev vseh vrst in najnovejših oblik od Din 75.— dalje.
L
Velika izbira, nizke cene in prvovrstna kvaliteta nogavic, hipeničnih „LUFA" vložkov, kopit, Peko-krem,
politur in ostalega pribora omogočajo najcenejši nakup!
PRVOVRSTNA KVALITETA!
I
(Darilc, #51 razveseljuje
stane pa le

i
1 v ?4!i" "i?
rinili
w i>č£ v? ■
. .• •'•'• ." 'a
-i.' ' • •
; -'.i ..'.

■ v " •• -
i-v
Obleke za vsak dan od • . Dobre obleke iz kamgarna od Moške hlače od. . • • . Lepiraglani od .... « Obleke za dečke od . . . Raglani za dečke od . . . Športne čepice od ... . Damski plašči brez krzna od Damski plašči s krznom od Plašči za deklice od . . . Obleke za otroke od . . . Plaščki za otroke od . . . Smučarske obleke za dame od Smučarske obleke za gospode od Mornarske čepice za otroke po
VEČKRAT SLIŠIMO: „To je poceni, ne more biti dobro.* NIZKE CEME TIVAR proizvodov so dosežene x organizacijo
izdelovanja in prodaje!
Din	140.-
11	490.-
11	50.-
11	320.-
11	130.-
11	260.-"
11	12.-
n	320.-
n	390.-
n	190.-
n	60.-
ii	190.-
fi	390.-
n	390.-
	18.-
Lepi darovi za Miklavža in Božič
Garnitura volnenih pokrival v lepih škatlah Din 130.— ln 300.—. Elegantne JUTRANJE SUKNJE za gospode
Din 150.— do Din 240.—%
TIVAR OBLEKE
MI SMO
CENEJŠI!
NaSe preproge vseh vrst, tekači, tkanine za pohištvo, store itd. Vas bodo prepričale, da imamo boljšo kvaliteto za nižjo ceno.
ČILI M"
Pasaža nebotičnika
n
PARKETE hrastove bukove
najceneje JOS. R. PUH LJUBLJANA Gradaška 22 telefon 513
VATO
v tablah ln ca odeje. Preden terijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce tn cenik!
ARBEITER
Mariboi 29
PERJE
KokoSje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano.
Vzore! se pošiljajo brezplačno in franko.
Dobavlja se v vsaki množini
E. Vajda, čakovec
Telefon štev. 59, 60, 3, 4.
CENE PERJA ZELO ZNT2ANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE. tO JIH DOBITE BREZPLAČNO!
138:
j od Din.
_ - o o *
__. . . •
.......

MElNBfHEROLDazj
ZAL .TOVARNE 6LA5Wl
HARIIOR Š* ICI.
BREZ SVETLOBE NI ŽIVLJENJA!
Po vsem svetu znane in priljubljene
HASAG, POLAR in KRONOS
petroplinske svetilke od 50 do 3000 sveč, olepšavajo vaš dom in privabljajo stranke v vaš obrat. Pri nakupu se varujte potvorb!
PETRO-LUX
ZAGREB, Radišina ulica 9
Pazite na novo ime tvrdke! Podružnic nimamo!
ZAHVALA
V veliki boli, ko smo žalovali ob preranem grobu našega nepozabnega soproga, papana, brata, strica, svaka in zeta, gospoda
Ivana Arharja
INŠPEKTORJA DRŽAVNE ŽEL. V POKOJU
so nam bili v uteho mnogoštevilni dokazi sočustvovanja
in prijateljstva, ki smo jih prejeli od vseh stranL
Zahvaljujemo se čč. duhovščini fare »sv. Cirila in Metoda«, gg. pevcem društva »Sloge« za krasno petje, godbi »Sloge« za ganljive žalostinke. njegovim stanovskim dragom ter vsem ostalim, ki so našega predragega pokojnika v res častnem številu spremili k poslednjemu pokoju.
Ljubljana, dne 29. novembra 1934.
9719
Globoko žalujoči ostali.
{Jreiuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jeseršek. — Za (nseratn) del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani