Časopis .NAPREJ' izhaja dvakrat mesečno in sicer 4. in 18.
Uredništvo, administracija in ekspedicija: Idrija št. 446. Vse denarne pošiljatve na naslov:
Upravništvo .Naprej*. Vse dopise in spise na ure dništ vo.
Lastnik lista:
.Idrijska okrajna organizacija." Naročnina za celo leto: v Idriji (brez donašanja na dom): K 1'92, (z donaša-njem na dom): K 2‘40, po pošti K 2 50; v Nemčijo 3 krone. Posamezne številke 8 vin.
Mezdno gibanje v Idriji.
V resoluciji za zboljšanje mizernih plač idrijskih rudarjev, ki bila a sprejeta dne 1. septembra, se je zahtevalo tekom 30 dni odgovora. Preteklo je tudi mesec dni — in odgovora pa še ni bilo. Rudarski pripravljalni odbor je zato pozval delegate krajevnega delavskega odbora, naj gredo vprašat za odgovor. Šli so ter čuli odgovor: «da se študirajo vsi razlogi, ki govore za in proti ugoditvi zahtev». Z ozirom na ta odgovor je sklical pripravljalni delavski odbor velik rudarski shod na dan 6. okt. v pivaino k «Črnemu orlu». Na tem shodu je poročal sodrug J. Štravs za krajevni odbor ter je povedal vse, kar je z ozirom na delavske zahteve osebno sporočil delavskemu odboru. Govorila staše sodr. Ivan Kokalj in Tomaž Filipič, ki sta še pojasnjevala odgovor gosp. nadsvetnika Billeka. Po razjasnitvi «odgovora» povzel je besedo v imenu pripravljalnega odbora sodr. Anton Kristan, ki je konstatiral: da je mezdno gibanje danes na pragu odločitve. Gre se za dvoje: ali čakamo, da bodo gospodje vse preštudirali, ali pa se začnemo pripravljati na odločni boj. Mnenje govornikov je: da se začnemo pripravljati, ker boj bo neizogiben! — Predsednik shoda vpraša : ali so zato, da se pripravimo na vse, kar je potreba. Enoglasno se odobri, da se naj začno vse potrebne predpriprave. Zato predlaga sodr. A. Kristan v imenu pripravljalnega odbora: 1. pripravljalni odbor z današnjim dnem odlaga svoje funkcije, kar naj se sprejme na znanje; 2. namesto pripravljalnega odbora se naj izvoli mezdni komite iz posameznih jam ter obrat-
nih oddelkov; 3. ustanovi in nabira naj sc za obrambeni fond. — Mezdni komite se naj izvoli naslednje: vsaka jama naj izvoli po tri zaupnike ter po enega blagajnika, vsak obratni oddelek po enega zaupnika, tovarna pa tri in enega blagajnika. Da se to pravilno izvrši, predlaga se shode : 7. okt. zvečer za delavce iz tovarne, 8. okt. zvečer za gornjo jamo, 9. okt. zvečer za srednjo, 10. okt. zvečer za Josefi, 14. zvečer za stavb, oddelek, za komisijo in sploh zunanje delavce in 15. zvečer za zbirališke delavce. —Tekom osmih dni pa naj poskrbi krajevni odbor, da se vrši pri c. kr. direkciji skupna seja o predloženih delavskih zahtevah. — Ti predlogi so se enoglasno odobrili. —
7., 8., 9., 10., 14. in 15. t. m. so so redno vršili ogromno obiskani shodi v prostorih rudarskega društva, na katerih je poročal sodr. Ant. Kristan. Izvolilo se je na teh shodih mezdni komité 22 članov, ki je izvolil za predsednika rudarja Ivana Veli-kajneta I, za podpredsednika Malija Seljaka in za tajnika (obenem centralnega kasirja) rudarja Alojzija Uršiča. — Obrambeni fond bodo pobirali zaupniki 18. t. m. v prostorih rudarskega društva; po 18. t. m. pa ondi, kjer bodo dobili svoje tovariše iz jam, kamor spadajo . . .
Rudarji so za trdno sklenili : ne odnehati, dokler ne bodo njihove zahteve ugodno rešene.
Upati je, da bodo c. kr. rudniški gospodje pretehtali položaj ter da bodo na primernem mestu storili vse korake, da se ugodi opravičenim zahtevam delavskega ljudstva. Ljudstvo je sicer potrpežljivo mirno in dobro — ali, kar je preveč, je preveč, kar je prehudo, je prehudo! Država je duhovništvu
dala milijone, «da mu olajša položaj» — država je dala u radništvu milijone, «da mu olajša položaj» — država je pripravljena dati še oficirjem 9 milijonov, «da jim olajša položaj». In kaj pa bodo storili predstavniki države, v c. kr. p olj ed el skem ministrstvu, da «olajšajo položaj c. kr. eraričnega delavstva?!»
Bomo videli ! Prihodnji dnevi bodo dali pojasnilo in obenem bodo gotovo služili za direktivo -daljšega postopanja . . .
— Rudarjem pa polagamo na srce, da so mirni ter da v vsem poslušajo navodila mezdnega komiteja !
Rudarjem na znanje!
V zurislu sklepov seje naznanja se vsem ludarjem, da je c. kr. rudniška direkcija oddala naše zahteve c. kr. poljedelskemu ministrstvu. Mezdni komité je z ozirom nato dejstvo storil takoj vse potrebne korake, da razjasni položaj. Prosi se zato: držati se sklepov shodov ter takoj ukreniti vse, kar bodo zaupniki ofieielno sporočili. ■— V vseh zadevah se je obračati na zaupnike!
Mezdni komité.
Kdo uničuje proizvajanje v malem ?
Karol Kautsky.
Proizvajanje v malem in zasebna last.
, Program, kateri je nemška socijalna demokracija sprejela na strankarskem zboru v Erfurtu (vršečem se od 14. do 20. oktobra), je razdeljen v dva dela, in sicer: v splošni, teoretični del, ki obravnava načela in končni cilj socialne demokracije, in v praktični de), ki,opsega zahteve, kijih socialna demokracija kot praktična stranka postavlja napram današnji družbi in današnji državi.
Mi.se bomo pečali le s prvim splošnim delom, ki je zopet razdeljen na troje: 1. prvi del riše današnjo družbo in njen j- a z v oj ; 2. opisuje končni c lj socialne de-
mokracije in 3. sredstva, ki morejo in tudi morajo privesti k temu cilju.
Prvi del verije so ti le štirje odstavki :
«Gospodarski razvoj meščanske družbe vodi proizvajanje v malem brezpogojno v propad. Podlaga proizvajanja v malem je zasebna last delavčeva nad izdelovalnimi sredstvi. Gospodarski razvoj odvzema delavcu izdelovalna (proizvajalna) sredstva in vstvarja iz njega brezposestnega proletarca. Nasproti temu pa postajajo izdelovalna sredstva monopol razmeroma malega števila kapitalista
in veleposestnikov.
Obenem s tem monopoliziranjem proizvajalnih sredstev uničujejo maloobrtna podjetja veleobrtna. Orodje se razvija v stroj, in človeško delo proizvaja ogromno.
Vse koristi teh izprememb monopolizirajo pa zasé kapitalisti in veleposestniki. Za proletarijat in za propadajoče srednje razrede — za male obrtnike in kmete — pomenijo le naraščajočo negotovost eksistence, bedo, uničevanje, zasužnjevanje, ponižanje in izkoriščanje.
Vedno večje in večje je število proletaicev, vedno večja in ogromnejša je armada nadpo-tribnih delavcev, vedno ostrejše poslaja nasprotje med izkoriščevanci in izkoriščevalci in vedno ogorčenejši je razredni boj med buržoazijo in proletarijatom, ki razdeljuje moderno družbo v dva sovražna tabora, in ki je skupni znak vseh industrijaloih dežela.
Nasprotstva med posedujočimi in nepo-sedujočimi pa še razširjujejo krize,-katere pro-vzroča kapitalistični način proizvajanja; te krize so vedno obsežnejše, delujejo vedno bolj uničujoče ter ustvarjajo splošno negotovost za normalno stanje družbe. S tem dokazujejo jasno, da so proizvajalne moči pre-rastle današnji družbi čez glavo in da je postala zasebna last proizvajalnih sredstev nezdružljiva z neprestanim njih uporabljanjem in svobodnim njih razvijanjem.»
Takoj v prvem stavku srečamo besedo: «gospodarski razvoj». Ta beseda nas vodi takoj k jedru socialno-demokratičnega sveta misli.
Marsikdo meni, da je izrekel nekaj prav zelo modrega, ko je proglasil napram nam:
«Nič ni novega pod solncem. Tako kot danes je bilo vedno in bode vedno.» Pa ni bolj nepravilne in bolj neumne trditve! Novejša veda nam pokazuje, da ni nikjer miru in da je, kakor v družbi, tako v naravi opaziti neprestano razvijanje.
Mi vemo danes, da je prvotno človek živel kot zver, zbirajoč to, kar mu je narava prostovoljno dala. Ali on je iznašel eno orožje za drugim, eno orodje za drugim, vedno do-vršenejše in dovršenejše. Postal je ribič, lovec, pastir, in končno stalno naseljeni kmet in obrtnik. Razvoj je bil vedno naglejši, hitrejši, in danes v stoletju para in elektrike se je tako znaglil, da ga moremo zasledovati s svojimi lastnimi očmi. In še vedno se nahajajo ljudje, ki z učenim obrazom razlagajo, da ni nič novega pod sulncem 1
Način, na kakoršen ljudje pridobivajo življenske potrebščine ter na kakoršen izdelujejo v ta namen potrebno imetje, je odvisen od njihovega orodja, od njihovih surovin, s kratka od sredstev, ki jih imajo za proizvajanje, torej od izdelovalnih sredstev. Ljudje pa niso nikoli proizvajali vsak zasé, ampak vedno v večjih ali manjših družbah, katerih tedanja oblika je bila vedno odvisna od načina izdelovanja.
Razvoju proizvajanja odgovarja torej razvoj družbe.
Oblike družbe in vzajemne razmere članov so ozko združene z oblikami lastništva, kakoršno družba priznava in vzdržuje. Z razvojem proizvajanja se razvija roko v roki tudi lastništvo.
Primer pojasni to najboljše. Vzemimo ga iz kmetiškega gospodarstva.
Redno kmetiško gospodarstvo ima dvoje delokrogov (področij): živinorejo in poljedelstvo. Pri živinoreji je vladalo pri nas do XVIII. stoletja, na več krajih vlada še sedaj, pašno gospodarstvo. Temu pašnemu gospodarstvu pogoj pa je: skupno lastništvo zemlje. Bilo bi nezmiselno, ako bi hotel vsak kmetič zasé vsak košček paše obdati s plotom in si za nekoliko svojih kosov živine vzdrževati svojega pastirja i.t. d. Zato se drži kmet povsod, kjer je pašno gospodarstvo,
z naj večjo žilavostjo občinske (skupne) paše in skupnega pastirja.
Drugače je v poljedelstvu, ako se dela s navadnimi orodji kmetiškega gospodarstva, brez strojev. Skupno delo na vseh poljih kme-tiške občine vseh Občinarjev pri lakih razmerah ni niti potrebno, ni niti ugodno za obdelovanje. Orodja kmetiškega gospodarstva zahtevajo, da obdeluje posameznik z nekoliko svojih tovarišev (torej s svojo rodbino) manjši del zemlje zasé. Kmet obdeluje pri teh razmerah zemljo tem skrbnejše, čim svobodnejše vlada s svojim zemljiščem in čim popolnejše dobi plod svojega dela. Poljedelstvo vodi v svojih početkih k proizvajanju v malem, to pa zahteva zasebnega lastništva proizvajalnih sredstev, da se more svobodno razvijati.
Pri starih Nemcih n. pr. vidimo skupno lastništvo zemlje, dokler so se v glavnem pečali s pastirstvom (in lovom). Skupno lastništvo pa je izginjalo pred zasebnim lastništvom, ko se je pojavljalo malo kmetiško gospodarstvo. Kcnčno pa se je nadomestilo pašno gospodarstvo s hlevnim gospodarstvom, in s tem je bil napravljen konec skupnemu lastništvu na kmetiji.
Tako je vsled napredka v kmetiškem gospodarstvu postal iz kmeta - komunista fanatik zasebnega lastništva.
Kar velja za malega kmeta, velja tudi za rokodelca. Rokodelstvo ne zahteva skupnega dela večjega števila delavcev. Vsak delavec v rokodelstvu izdeluje, bodisi zasé čisto sam bodisi pa. z enim ali z dvema pomočnikoma, ki spadajo v njegovo rodbino, v njegovo domačijo. Kakor v kmetiškem gospodarstvu, tako tudi v rokodelstvu upravlja posamezni delavec ali posamezna rodbina svoj lastni zavod. Torej je v rokodelstvu kakor tudi v tnali kmetiji potreba zasebnega lastništva proizvajalnih sredstev in izdelkov, ako hoče popolnoma razvijati svoje proizvajalne sile. V proizvajanju v malem je izdelek odvisen od osebe, od zmožnosti, pridnosti in vstrajnosti delavčeve. Potreba je torej, da' je izdelek njegova zasebna last. Svoje osebe ludi ne more v proizvajanju popolnoma uveljaviti, ako ni povsem svobodetn in ako ne vlada svobodno
nad svojimi izdelovalnimi sredstvi — to je: ako niso ta njegova zasebna last.
To je uvidela socijalna demokracija in priznala izrecno v svojem programu : «zasebno lastništvo proizvajalnih sredstev je temelj proizvajanja v malem.» Pravi pa takoj: «gospodarski razvoj meščanske družbe vodi vsled naravne potrebe, proizvajanje v malem v propad».
Razmotrujmo ta razvoj. Dalje prih.
Osemnajsti mednarodni rudarski kongres v Salcburgu.
Konec.
Tretji dan so predsedovali Burk (Amerika), Cingr (Avstrija) in Gonniaux (Francija). Debata se je vršila o starostnem in bolniškem zavarovanju.
Prvi je govoril sodr. Brda iz Moravske Ostrave, ki je predlagal, da se mora potom postav rudarjem zasigurati zadostno rento za slučaje trajne nezmožnosti za delo, oziroma za daljši čas trajajočo bolezen. Straser iz Nemčije podpira Brdov predlog ter navaja, da je v Nemčiji 173 rudarskih bolniških bla-gajen, ki imajo 700.000 članov. V letu 1906. je obolelo 367.000 članov, ki so bili skupaj 6,000.000 dni bolni. Bolniška dnina po postavi znaša 50% plače. — Delegat Falo n y iz Belgije predlaga, da morajo biti podjetniki za vse jamske nezgode odgovorni. Vsak delavec, kdor se ponesreči, naj ima celi čas bolezni polno mezdo kot odškodnino. Ce ponesrečenec umre, se mora dati vdovi in sirotam tolikšno odškodnino, da bodo lahko živeli. — V daljšem govoru pojasnuje zava-rovanjske razmere v Belgiji. Delegat Brenez iz Francije pravi, da imajo na Francoskem postavo zoper trpinčenje živali, zoper trpinčenje ljudi pa ni postave. Bojevati se morajo v strokovnih in političnih organizacijah. V današnje zavarovalnice plačajo delavci pol, gospodarji pol; v bolezni dobi francoski rudar po 2 franka na dan. Po zadnjem velikem štrajku so se razmere precej na boljše izpremenile. Rudar, ki je delal 25 let, dobi sedaj v slučaju onemoglosti 550 frankov na leto, oni, |
ki je delal 30 let, dobi pa 600 frankov. — Angleški delegat Glover konštatuje, da je na Angleškem vse boljše kot v Belgiji, v Nemčiji, ali pa v Avstriji. V slučaju bolezni dobi delavec polovico plače; v slučaju nezgode pa dobi od 1500 do 6000 mark na leto.
O internacionalnem štrajku je govoril Francoz B ex ant, ki je utemeljeval sledeči predlog : rudarji vseh dežela naj se potrudijo v svrho skupnega sklepa : da se ob potrebi proglasi mednarodni štrajk. Anglež Smilie podpira predlog. — Sachse iz Nemčije predlaga, naj se predlog odda mednarodnemu komiteju. Sprejeto. — O regu-lovanju pridelovanja premoga je govoril B e u g n e t.
V četrtek zjutraj je Wissman iz Nemčije navajal, da je v 11. letih stopila svetovna produkcija za 90%. Leta 1895. je znašala produkcija 574 milijonov ton, leta 1906. — pa 975 miljonov ton. Predlog Belgijcev se je odobril po daljši razpravi.
O rudarski zakonodaji so govorili Anglež Stanley, Belgijec Lombard, Nemec Horn, Avstrijec Ebert.
O otroškem delu je utemeljeval predlog Avstrije in Nemčije sodrug Streska. Glasi se : Otroško delo je v rudarstvu postavno prepovedati. Pod 14. leti se ne sme nikogar v delo vzeti. Dečke od 14. do 16. leta starosti se ne sme pod zemljo v delu imeti. K predlogu so govorili Schmidt iz Nemčije, Leblanc iz Belgije, Goniaux iz Francije i. t. d. H irseli iz Nemčije je predlagal: da je postavno prepovedati delo žensk v rudniški industriji. Po h (Avstrija) je povedal, da v astrijskih rudnikih dela 62 8 8 žensk in zaslužijo porazmerno 1 K 21 vin. na šicht. V Belgiji dela 7.992 žensk, in sicer 2 8 6 2 pod starostjo 16 let. 31 jih dela še v jami.
O podržavljenju rudnikov so govorili Kautsch (Nemčija), Jarolini (Avstrija), Maroille (Belgija), Weiz (Škotska), Beugnet (Francija). Sprejetje bil predlog: «da se morajo rudniki podržaviti, ker je treba dobiček narodu zagotoviti in zabraniti vsako grabežljivost v jamah. Koalicijska svoboda delavcev I mora biti tudi zagotovljena,»
O starostnem zavarovanju so raz-| pravljali Anglež Harvay, Nemec Hué in Belgijec Gavrot. Anglež je predlagal: «Vsakemu revirju se nalaga, naj deluje nato, da se bodo povsod utvorili fondi starostnih rent». V Angliji je minister že privolil 500.000 funtov šterlingov (12 miljonov kron) za fond v delavsko zavarovanje. Na Nemškem imajo že od leta 1890. zakon, po katerem prispeva podjetnik tri sedmine. V postavi, ki se bo sedaj uveljavila, pa bo plačeval podjetnik toliko kot delavec. Renta znaša za rudarje 238 mark, za vdove 132, za sirote 63 mark.
Peti dan je predsedoval kongresu poslanec Hué iz Nemčije, v pomoč sta n.u bila Gallevaert (Belgija) in Straker (Anglija).
Delegat Sauriaux iz Francije je utemeljeval sledečo resolucijo : «kongres smatra za pravično in pošteno, da dobé rudarji po 25 letnem delu rento, ki pa mora znašati najmanj 600 frankov (480 mark) na leto, in ki se postavno določi, ter v katero pokritje morajo prispevati država, delavci in delodajalci.»
Straker iz Anglije govori proti resoluciji, ker po njegovem nimajo delavci v take stvari nič prispevati. Gilday iz Amerike je istega mnenja — nakar se je resolucija zavrnila ter vsprejela angleška.
Dalje se je odobrila resolucija belgijske delegacije: naj se podpirajo strajkujoči rudarji v revirju Luttich, ki so vstopili v štrajk, ker gospodarji niso hoteli pripoznati njihove organizacije. — Sklenilo se je, takoj uvesti pomožno akcijo.
O uredbi «delavskih inšpektorjev» sta podana sledeča predloga:
Avstrijci in Nemci predlagajo : «Jamske nesreče zadnjih let so dokazale velike pomanjkljivosti jamske kontrole. Reforma rudarske kontrole se da uvesti le na ta način; da se nastavi kontrolorje iz delavskih vrst. Ti inšpektorji morajo biti voljeni iz delavstva, plačani iz državnih sredstev, ter morajo imeti pravico ili v jamo, kadar bodo hoteli.»
Belgijčani predlagajo: «Kongres skleni, da je rudarske jame preiskovati po delavcih,
ki so izvoljeni od tovarišev za jamske inšpektorje in plačani iz javnih sredstev.»
Zi m er iz Nemčije govori o nezgodah v Nemčiji: 1. 1886. je bilo naznanjenih 22.497 nesreč, 1. 1896. — pa že 40.614, 1. 1900 — 58.471, 1. 1905. — 81.871. Dokazalo se je, da je 30 ‘/a % nesreče zakrivilo delavstvo samo, 69l/2 % pa nevarnost in pomanklji-vosti podjetja.
K tej točki so govorili še: Gingr (iz Avstrije), Leblanc (iz Belgije), Lamendin (iz Francije), Edvards (iz Anglije) in Gilday (iz Amerike). Oba predloga je kongres odobril.
O federaciji in vojski je predložila francoska dalegacija sledeči predlog: «Kongres naj odloči, kakšno stališče naj zavzame mednarodna federacija ob izbruhu vojske.» Francoz Goniaux je dejal, da je to vprašanje prav zelo časovno. Pri vladah je dandanes takšno mnenje: kdor je proti vojski, ta je izdajalec domovine. Ali ker delavci vsake dežele plačujejo stroške vojsk s svojim življenjem, morajo tudi označiti svoje stališče. Maroille iz Belgije je zati’jeval, da so belgijski rudarji naj-navdušenejši pristaši mirovne ideje. H u é, iz Nemčije je mnenja, naj se ta predlog odda mednarodnemu kongresu. Ge bi pa nastala vojska, naj se pa skliče zopet rudarski kongres.
Ko sta se še Ebert (Avstrija) in Brace (iz Anglije) izjavila slično kot Hué — oddala se je resolucija mednarodnemu komiteju. Isto se je zgodilo s predlogom: «Kongres izjavlja, naj se da rudarjem vsako leto 14 dnij plačanih počitnic, in sicer 7 dnij v aprilu in 7 dnij v septembru».
O predlogu: «Potom tarifnih pogodb morajo rudarske organizacije skušati določiti m i nim al n o p 1 ač o» — so govorili Jarolini, Jochmann, Smith, Dejardin, Lamendin in Burk. Jarolini je pripovedoval, da je najvišja razmerna plača v Avstriji za kopače 4 K 07 vin., srednja : 3 K 27 vin, najnižja 2 K 15 vin. Smith iz Anglije pravi, da dela pri njih 95% rudarjev v akordu. Angleški delavci imajo
že minimalno plačo. Manj kot sedem šilingov ne sme noben rudarjev dobiti. Pod to svoto ne dela noben.
Resolucija se je enoglasno sprejela.
Dalje se je obravnavalo o nastopnem predlogu: «Kongres priporoča vsem rudarjem, naj pri volitvah v postavodajalne zastope le take kandidate podpirajo, ki se zavežejo s častno besedo, da se bodo z vso vnemo potegovali za rudarske zahteve !» Predlog se je sprejel z vsemi glasovi, izvzemši glas zastopnika «krščanskih rudarjev» . . .
V mednarodni komite so bili izvoljeni Hue, Sachse in Schròder iz Nem čij e , Ebert in Gingr iz Avstrije, Lamendin, Bexant in Goniaux iz Francije, Gawrot, Gallevaert in Maroille za Belg i j o in Edwards, Abraham in Wilson za Anglijo.
Nato se je kongres zaključi).
* * *
Na 18, mednarodnem rudarskem kongresu so bili zastopani :
Anglija .....................po	58	delegatih
Amerika.......................»	2	»
Francija......................»	4	»
Belgija ......................»	10	»
Nemčija.......................»	17	»
Avstrija..................»	19	»
Glasom prezenčne listine je bilo zastopanih 1 261.885 organiziranih rudarjev iz
dežele, kjer dela 2,409.800 rudarjev. V severni Ameriki robota 525.000 rudarjev ; organiziranih je 375 000. Na Angleškem dela 707.000 rudarjev, — organiziranih je 220.997 ! V Avstriji je med 135.652 rudarjev 33.000 organiziranih. V Belgiji dela 139.000 rudarjev, — organiziranih je 65.000. Na Francoskem je v organizaciji 30.000 rudarjev od 182.000,
Osemnajsti mednarodni; rudarski kongres je izvršil obilo koristnega dela. Podali smo o njem kratko poročilo, ali že iz tega se vidi prav veliko!
ZMES.
Državni zbor na Dunaju se je 16. okt. t. 1. sešel. Kako bo deloval — to je vprašanje, ki ni lahko rešiti. Eno je gotovo: vse stranke so se zvezale proti soc. demokratom, ki imajo edini dobro voljo storiti kaj poštenega za delavsko ljudstvo.
Iz življenja rudarjev. Nemška «Berg-arbeiter Ztg.» piše: «od leta 1886. do 1906. so rudarske zadruge naznanile 1,024.514 nesreč — odškodovanih je bilo le 123.145. Bilanca izkazuje: 22.039 mrtvih, 1.836 slučajev s popolno onemoglostjo in 50.407 slučajev z delno onemoglostjo. — 22.039 mrtvih V 21. letih! Potem pa še pravijo, da ni rudarsko delo nevarno! — 26. sept. tega leta je v veloarskih rudnikih voda 6 rudarjev zajela, ki so umrli žalostne in težke smrti. — 14. sept. tega leta se je dogodila grozna nesreča v saarskih jamah pri Meerlenbachu na Nemškem. Explodiral je dinamit. Več rudarjev je usmrčenih. Ni ga
dneva, da se ne čuje o groznih katastrofah v jamah. Rudar gre zjutraj na delo, in ne vé, ali pride še k svojcem, ali pa ga ne prineso kot žrtev dela mrtvega . . . Pri vsem tem pa se daje rudarjem še mizerna plača kot nagrada za tako nevarno delo!
10. oktobra so po Ogrskem in Hrvatskem socialno - demokratični delavci demonstroyali za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico. 10. oktobra se je namreč otvoril ogrski državni zbor v Budimpešti. Vsa večja mesta na Ogrskem in Hrvatskem so bila pod vtisom mogočnih delavskih demonstracij. — Hrvatski socialni demokratje so to pot prav znamenito nastopili. Kakor se more posneti iz časniških poročil, so hrvatski sodrugi pokazali prav izborno svojo disciplino. Zlasti zagrebška organizacija je dokazala, da jena mestu ter da jé vedno pripravljena stati in delo-ati v prvih vrstah.
>Die oesterreichische Spitzenhausindu-strie.» (Avstrijska čipkarska domača industrija). Pod tem naslovom je izšla te dni 211 stranij obsežna knjiga, katero je napisala gospodična Elsa Gronbachova, kije lani v svi ho Studiranja čipkarstva tudi v Idriji dalj časa prebivala. Knpga stane 7 K 20 vin., v abonemenlu izdaj «Wiener Staalwissen-sehafthche Studien» pa le 6 kron. — Knjiga je razdeljena v devet poglavij. Prvo obravnava : razširjenje čipkarstva v Avstriji; drugo: zgodovinski razvoj čipkarstva v Avstriji ; tretje: sedanjo organizacijo in produkcijo čipk; četrto: kritiko sedanje produkcije in prodaje; peto : avstrijsko čipko na internacionalnem trgu in konkurenco strojne čipke ; šesto : živ-Ijenske in mezdne razmere čipkaric; sedmo: državne čipkarske šole in akcija centralnega čipkarskega tečaja za povzdigo čipkarske industrije; osmo: stališče trgovcev k državni akciji in enketa čipkarskega tečaja; deveto kritika cnkete in predlogov reforme. — Knjiga so imenuje «ein Beitrag zur Frage der Haus-induslriepolitik.» V koliko se more smatrati za tako, ni naša naloga presoditi. Zdi se nam, da je inula pisateljica sicer jako dobro voljo, le malo prehitro je napisala inače vrlo dobro zamišljeno delo. Informacije je poiskala mnogo — kritično pa jih je premalo pregledala, in to je napaka. Vendar pa priporočamo vsem, ki se zanimajo za čipkarstvo, da si omislijo to knjigo in jo pazno prečitajo Dobili bodo v nji prav mnogo dobrega in vred-
nega vsega uvaževanja. Sicer pa bomo o ti knjigi še psali. — Knjiga se naroča pri firmi «Verlagsbuchhandlung Franz Deuticke» Dunaj. (Prav zanimivo bi bilo, če bi kdo sestavil natančno statistiko naših slovenskih čipkaric ter eventuelnega njihovega zaslužka ter tudi število oseb, ki se pečajo s trgovino čipk! Op. por,).
«Naši Zapiski» so slovenska socialna revija, ki stane na leto 3 krone; vsaki zvezek po 30 vinarjev. «Naši Zipiski» so list, katerega bi moral čitati vsak zavedni slovenski delavec in pa sploh vsak slovenski inte-ligent. «Naše Zapiske» bi priporočili še prav posebno slovenskemu dijaštvu, kajti baš za tega je potreba, da spozna socialna stremljenja našega časa.
Angleški kapitalisti napadajo zadnje čase prav srdito soc. - dem. poslanca Keir Hardie, ki potuje ze več mesecev po Indiji ter proučuje bedne razmere indijskega prebivalstva. Indi hodijo v velikanskih množicah na shode Keir Hardijeve, ki pravi, da se bo zavzel z vso močjo za avtonomijo Indov. Na Keier Hardija so se sedaj kapitalisti kar navalili. Zahtevajo od angleške vlade, naj ga izženejo iz Indije. Iz Indije so Angličanje nakradli že milijone in milijone . . . Pri vsem velikem bogastvu Indije pa umira vsako leto na dva milijona Indov od lakote.
Zagreb šteje sedaj 72.894 prebivalcev. V enem letu se je pomnožilo prebivalstvo Zagreba za 1955.
Lz idrijsRega. oRraja.
Idrijski dopisnik «Slovenca» je jako otročji, neumen ter lažnjiv! Otročj’, ko pripoveduje na dolgo in široko, če kakšen katoličan le en korak zastonj stori. Katehet g. Plečn k menda poučuje na mestni realki zastonj stenografijo . . . «Slovenec» piše o tem velevažnem opravilu g. kateheta, kot bi bilo to bog-vekaj. Mi vemo, da ima g. katehet dosti časa in uči stenografiijo najbrže zato, da si skrajša svoj dolgi čas. Sicer pa čast, komur čast. Škoda je le, da se idrijski dopisnik «Slovenca» enkrat ne pobaha, — da zastonj piše svoje otročarije! Najbrže je plačan za nje! — Neumen je tudi ta dopisnik. Ge bi bil pa-
meten, bi vendar pojasnil vse «goljufije socialnih demokratov». Pameten človek bi pač pojasnil to! Neumen pa ne more — ali razumele?! — Lažnjiv je pa tako, kot se pri «Slovencu» mora biti. Po šestnajst ima sam sebe, ko zopet laže, da je svetovni kongres isto toliko kot shod, sklican po mali krajevni sekciji. ,
„81ovenec“ ima sploh dopisnike, kakršne zasluži. Čudno ni, da so vsi tako lažnjivi in mojstri zavijanja. Saj so katoličani. Greše in greše — po storjenih g ehili gredo pa k spovedi ter se spovedo vseh grehov ! I n odpuščeno jim je!
Glede železnice v Idrijo je vse tiho. Bližajoče se deželnozborske volitve bodo že mogoče zopet obudile to zadevo. — Mi smo mneoja, da je treba vedno bolj dregati. Idrija bi z železnico ogromno pridobila. Zato treba tudi kaj žrtvovati!
Glede Nikave menda zopet ni nič. Vlada za potrebe našega mesta nima smisla. Toliko tisočev, toliko miljonov je že prejela država ii Idrije - dati pa noče nobenega vinarja. Poslanci Idrije res še nikoli niso storili svojih dolžnosti.
Naročnike «Napreja» se pros, da ne pozabijo poravnati dolg na naročnino. Vse naročnike opozarjamo tudi na knjige in brošure, ki so izšle v založbi našega lista.
Rudarje se opozarja, da je v njihovem lastnem interesu, da vsi pristopijo v rudarsko organizacijo. Za avstrijske mdarje je edina organizalija :	Unija ru-
darjev avstrijskih! Druge organizacije so za avstrijske rudarje brezpomembne !
„Rdeči Prapor" je začel s 16. t. m. izhajati po dvakrat na teden. Vsem svojim čitateljem priporočamo naročanje na «Rdeči Prapor», ki je centralno glasilo jugoslovanske socialne demokracije. — Za dober tisk, za dober časopis, za dobro knjigo dati denar, ni nikoli škoda. Boljše je: dati 10 vin. za en izvod delavskega lista «Rdeči Prapor», kot pa jih porabiti za kakšno drugo nepotrebno reč kot n. pr. za alkoholno pijačo.
Predavanje dr. Drag. Lončarja v soboto, 12. t. m. v idrijski podri žnici Unije rudarjev je bilo izborno obiskano. Predavatelj je žel obilo hvaležnosti za svoj govor.
Pouk v petju se vrši vsak torek in vsako sredo zvečer v telovadoici c. kr. rudniške šole. Pevski odbor podružnice Unije rudarjev.
Čudna navada predsednika razsodišča bratovskih skladnic v Ljubljani. Dolgo časa že ni bilo nobene seje razsodišča. Zakaj? I, zato, ker je predsedniku žal za stroške . . . Dve leti in pol, tri leta so že razne pritožbe pri razsodišču, ali seje ni. Ali misli predsednik g. Pajk, da se ljudje pritožujejo na razsodišče radi lepšega? Če to misli, je v zmoti! Saj vendar pravi § 16 postave o razsodiščih, da je treba vsako pritožbo takoj cbravnavati! !
Kašelj !
Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušei o olajševajoče in zelo okusne
Kaiserjeve prsne karamele.
5120 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti.
Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko «Tri jelke». — Zaloga pri	24—8
Danielu Pircu, lekarnarju v Idriji.
ijrnimui)
XyfyUrnnjfm,
f AOrn Upor ójMjk lic,. 3n tob mri k uoJjo doluL.
Sgggg2£ggSg2Sggggggg2Sg2
V zalogi časopisa „Naprej!" so izšle sledeče knjige in brošure:
H. Kirchsteiger :
,Pod spovednim pečatom1.
I. del. Stane 2 K 60 vin. Drugi del izide v kratkem.
A. Kristan:
„Socializem".
ICena 20 vinarjev.
A. Kristan:
„Socialna demokracija in kmetišbo ljudstvo".
Cena 10 vinarjev.
„Vatikanski jetnik".
Razglednica. Komad 6 vin. 100 kom. 5 kron.