146. številka. Ljubljana, v četrtek 27. junija. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvefier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-oge r ake dežele za vae leto 15 j;ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. - - Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. Dpravnifitvn naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na uaročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe* vse številke. „SLOVENSKI H AR 00" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na doin Za vse leto........13 gld. — kr. n pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. . pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 >, — „ . jeden mesec.......I „ 40 „ SMT~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upruvnistvo 79Hlov. JVaroclrr/'. „Na katolišik71wdT^"7 ~ (Konec.) S—c. Kaj pa ostane za ubogo domačo hišo ? Nič, še delo za našega kmeta ne. S fanatizmom, kakor ga vaše gaslo propoveduje, ne opravimo kar nič v srednjem stanu. Kaj hočete! V semenišči sem kot mladič živel, trdno je gosp. prefekt pazil na naše berilo, — pa smo le dobili v roke vse, kar smo hoteli, in brali vse navzlic konfiskaciji ! — Vi mali ljudje hočete ustaviti razvijanje človeških možganov! Bežite, bežite! Udje sto sicer velike moči, ali vsa še tako disciplinovana moč vaše hirarhije ne bo dosegla tega, kar namerava; na Slovenskem pa ta boj rešitvi narodovi le škodi. — Meni je namreč vse jedno, če človeka pri dobim za domače delo, ako je Vašemu sistemu nasprotnik, ali ne. Vam rudečica v lice stopi, ako vidite v kakem našem zabavnem društvu človeka, ki ne prisega na vaš politični evangelij, Vam je ženstvo, ki pleše in peva „ničemerne" domače pe sni, katerih besede so Vodnikove, Gregorčičeve ali Gorazdove, — strašansk stvor, kojemu se ima po božji postavi jezik odrezati, — Vi se odtegujete na slovenskem Kranjskem ostentativno tem zabavam, Novomeški Čitalnici sta le dva duhovna uda in jeden teh le pogojno, — dolenjskemu pevskemu društvu nobeden. — In kdo od Vas bo tako nespameten, da si organizem narodov le misli v pobožnem revnem kmetu, ali kaki pobožni ženi srednjega Btanu! -- Jaz si mislim narod večji — in v ta narod naj spada sčasoma kavalir, veleposestnik, trgovec, kojega ladije plujejo po morji, in oni, ki na drobno prodaje, medicinec in pobožni jurist, s kratka vse, vse, kar je slovenska mati rodila in tujec, ki v naših deželah živi, naj bo prijatelj narodu našemu. To vse doseči je teško, ali ako hočemo rešiti narodu slovenskemu življenje, moramo ta ideal kolikor toliko doseči boteti. Z Vašim gaslom to ne gre, in dosezanje navedenega smotra tirja kategorično usredotočenje vseh domoljubov, delo zajedno: delo za pridobivljanje zunaj našega kroga stoječih. Vsak poleg tega lehko svojo stroko opravlja, vi kot učitelji ljudstva na leci, mi kot kmetje, juristi etc. in zraven agitatorji za sveto in pred vsem sveto domovinsko Btvar. Če mene kurja polt ne obhaja in prav rad in odkritosrčno ljubo b so-borilcem - duhovnikom pri jedni mizi sedim, kaj bi vi tega ne mogli. Pa pri vsaki jedi vprašati, ali se je kuhala „ua katoliški podlagi", to ne grel Do tega stališča se morate Vi „Žitniki" in „Malraiči" popeti. Ako tega ne morete, potem ste majhne duše in potem Vara je rešitev našega naroda pred pretečim potujčenjem nič in — unsere Leibr in Krain, unsere Seelen fiir den Himrael — unsere Herzen fiir Rom, je Vaša z jutranja in večerna molitev, kar z ozirom na naš boj kar nič ne velja. Vzrasle so Vam s tem, da smo mi posvet-njaki, boječ se zaradi same domovinske ljubezni razdora, ker nam je bila mi.iel: „slogoj rasto male stvari" — mirno se izogibljavali vsemu, kar bi Vas dražiti utegnilo, — peroti —. Plemeniti ljudje ste, za hlapce nas hočete imeti in celo mej najlepšo cvetko našega življenja, mej učečo se posvetno mladino posegavate ter jej nasvetavate, da, če že no bodi v teologijo, naj tista rnečimerna društva: „Triglav", „Slovenijo" v nemar pušča in naj bodo naši vseučiliščniki udje onih „katoliških dijaških društev" na univerzi, ki Be le rekrutujejo iz nemških dijakov, ki imajo domačijo v najbolj za-t u h 1 i h hribih Tirolske — Solnograške Gorje, naš lep talent, naš veseli mladi velikošolec z malo Knaflovo štipendijo, pa tam! — Ne, ne, v tem preljubem našem velikošolci vriska v najnemi-lejših časih^ iz. gladnega našega mladeniča na univerzi vam iz polnih prs doni: „domovine predrage se okleni!" Zaman! — vam doni od vseh stranij. Zato, ne trosite moftij, ne denarja, bodite pošteni sobojevniki za Bveto nnrodno stvar v svojih krogih, ne podlagajte cokelj razvijanju našega življenja, — bodite sicer Čudni patroni, ali pametni, ki spoštu jete misli, prepričanje družili in za Boga, ne dajte misliti, dn bo kdo, ki je nemSko, italijansko alt francosko literaturo preučil, za predavanja kuj dal, ki bo izposojena iz kacega nemškega ali italijanskega konservativnega fanatika! Clura pacta, boni amici, — „sveto služimo sveti slovenski domovini!" Iz delegacij. V ponedeljek imel je budgetni odsek avstrijske delegacije prvo svojo sejo. Grof Kalnokv je pri tej priliki razlagal vnanjo politiko. Trdil je, da se razmere od lani neso dosti pr menile. Mir ni v nevarnosti, če tudi se no da tajiti, da je položaj jako negotov, in se ne ve, ali se bode na bolje ali pa na slabše obrnil Prevelika važnost se pripisuje spremembi ministeratva v Eumuniji. Možje, ki so prišli v Rumuuiji na krmilo, so že jedenkrat vladali in se z Avstro-Ogersko dobro sporazumeli. Vlada Catargijeva je tako malo rusofilska, kakor je bila Bratianova. Kalnokv ima popolno zaupanje v Rumunijo, kajti Rumunci so preponosni na svojo narodnost in nezavisnost, da bi se jej hoteli odreči. Tu velja tudi glede Srbije. Ondu je po odstopu kralja Milana zginila avtoriteta, ki je poprej vladala, in ni čuda, da je to vzbudilo strasti. Treba pa ni misliti, da bodo Srbi hoteli in mogli ures- LISTEK Blodne duše. Roman. ČeSki spisal V&cslav BeueS - Tfebizsky, proložil I. Gornik. IE=rTri del. VI. fDftlje.) Gospod kaplan zadržal se je pri Kvčtu slabe pol ure; seljak ga je zopet spremil, in ko je odhajal, prišla mu je devojka poljubit roko in reč „Bog vas spremi!« Ali izrekla je to tako tiho, z glasom jedva slišnim, in povesila je obraz z globokimi očmi še niže k zemlji. Gospod kapelan bil je za besedo sodnikovi hčeri v zadregi; dogodilo se mu je danes to v prvič. Ko je sedel za mizo nasproti starim, okamenelim obrazom, katerih utta odpirale so se melaniško, in iz katerih bo prihajala vprašanja učena, kakor kedar zabrije oster veter, ni se prestrašil in ni mu bilo potreba niti trenotek premišljati, odgovori so mu kar tekli iz ust. Ko ga je visok, suh profesor, čegar resno obličje je bilo podobno staremu, orumenelemu nergamenu, s so- pranovim glasom prašal, kako se razdeljuje milost j in je hotel najpodrobnejše izreke iz cerkvenih otcev, pripravil ga ni niti za trenotek iz ravnovesja. Katere je vedel, je povedal, katerih pa ni vedel, napravil jih je v izborni latinščini sam. Ko so ga vprašali iz cerkvene zgodovine o vseh ekumenskih koncilih, zmotil se ni niti za jedno leto. Danes pa mu je besed nedostajalo. „Obvaruj vas Bog,= rekel je v veži. Ko pa sta prišla za gumna, ozrl se je kakor slučajno, seljak Kvčt pa je pripovedoval: „Ko bi ne bilo tega dekleta, ne imel bi na svetu nobene radosti. O Malem Šmarnu spolnila bo osemnajsto leto. Iuako bi umi!, in bi to dete moralo biti nesrečno, ne mogel bi niti v grobu pokojno spati ..." „ Pridnim atarišem daje Bog dobre otroke Bin dobrim otrokom srečne dni ..." Seljak spremil je duhovnika do Okrouhline. Ko pa sta si podala roki, rekel je ljubeznivo: „Ako bi vam postalo kdaj na fari dolgočasno, ne pozabite poti v Jifice !" Gospodu kaplanu pa je prišlo na misel, da je bil danes tu prvikrat, in da ne pozabi, ako bi sem tudi več ne prišel, te hiše in poti k njej vse svoje življenje. A ko je prišel v svojo kaplanijo, stopil je k oknu in zagledal se v gozdove, v katerih temne globine se je solnce polagoma spuščalo. Bledo lice zardelo mu je v rumenilu jesenske zore, ki je plavala nad temeni črnih gozdov, kakor bi jim hotela zabarvati na čelih mrzkost in kakor bi je tudi hotela odeti z odevelo, otrto krasoto jesensko. A črni lesi odmetali so ponosno večerno zarjo, in žarki njeni pluli so dalje, razlivali se šire, in kaplanija v župi okrouhelski je kar gorela v obsevajoči jo njibovi jasnobi. Mladi duhovnik ozrl se je mimogrede po sobici. Bogorodica obeSena nad posteljo smehljala se mu je, medni križec na mizi, katerega je njegov oče stiskal k mrjočim ustam, svetil se je, kakor bi bil od čistega zlata, in mračni obraz starega viteza z belim ovratnikom v črnem, španjskem plašči, ki je bil na tukajšnji kaplaniji „železna krava", začel se je jasniti: bil je baje to jeden prejšnjih lastnikov tukajšnjega gospodarstva, tujec od nekod iz Kasti-lije. — Videti je bilo, kakor bi jesenska krasota stoprav danes in poleg tega še s poslednjo zarjo mladega duhovnika pozdravljala v fari Okrouhelski. (Dalje prih.) ničiti vse fantastične ideje in sanje, ki se sedaj pojavljajo na površje. Avstrija se mora z mirnostjo močnega, kakor se spodobi velevlasti, držati načela, da se neče mešati v notranje zadeve balkanskih držav, in biti naklonjena balkanskim narodom. Še le potem, ko bi se vzlic n:i i naklonjenosti ne dala jamstva, katera se bode nam zdelo potrebno zahtevati , bomo vedeli, kaj storiti treba, za varstvo naših koristij. Malim državam se mora pustiti neko svobodno polje, na katerem se morejo gibati in iskati ravnotežja. Srbija nema dovolj moči za agresivno politiko, a ko bi v Srbiji nastalo ognjišče za rovanja proti Avstriji, se bode Avstrija že znala braniti. Vladne spremenbe v malih balkanskih državicah neinajo tacega pomena kakor drugod. Dogodki v Srbiji in Ilumuniji neso uzrok, da je evropski položaj še vedno negotov, temveč nezadovoljnost nekaterih narodov s sedanjim evropskim pravnim stanjem. Vsi vladarji in vlade žele miru že zategadel, ker bi vojna, če bi se začela, se tako razširila, da nikdo ne mara za njo prevzeti odgovornosti. Avstrija je zadovoljna s sedanjim pravnim stanjem in ga ne želi rušiti. Naglašal je dobre odnošaje z Nemčijo in Italijo. Prejšnja nasprotja mej prebivalstvom v Italiji sicer še neso pozabljena, a ne maj o upliva na državno politiko. Avstrijska politika v orijentu je nesebična in korektna. Z vsemi državami je Avstrija v prijateljstvu, torej tudi z Rusijo. Potem je minister dajal pojasnila na nekatera vprašanja delegatov. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. junija. Volilni oklic Mladočehov pojasnjuje, čemu da je potrebna samostojna češka svobodomiselna stranka. To stranko bilo je treba osnovati, ko se je 1879. leta po ustopu v državni zbor večina češkega kluba brezpogojno zvezala s konservativnimi in klerikalnimi klubi desnici ter ni toliko iskala podpore konservativcev v prid čeških teženj, temveč le pospeševala poslednji čas vedno razvijajoča se klerikalna in reakcijonarna stremljenja, n. pr. v šolskem vprašanji itd. Nezavisno češko stranko je pa bilo tudi treba osnovati, ker je večina čeških poslancev bila preveč udana vladi ter je podpirala vse predloge njene, posebno pridno dovoljevala nove davke, ki so sedaj že tako visoki, kakor še neBo bili nikoli. Osnovati posebno svobodomiselno stranko je pa tudi zaradi tega bilo potrebno, ker so konservativni češki poslanci zapustili narodni program ter jeli podpirati dualizem, ki uničuje moč in jedinost države ter nezmerno škoduje nenemškim in ne-madjarskim narodom, in so tako podpora madjarsko-nemške politike v škodo interesom svojega naroda. Naloga svobodomiselnej stranki bode, poprijeti se narodnega programa, kateri so zapustili konservativni češki poslanci. Potegovala se bode za nezavisnost češke države v mejah avstrijskega cesarstva ter skušala s tem priboriti narodu politično in gospodarsko samostojnost, povzdigniti veljavo nekdaj slovečegii Češkega zbora, uresničiti popolno jezikovno jednakopravnost, ter ustavljala se bode daljšemu razširjenju reakcije in klerikalizma Delala bode, da se bolj razvijejo ustavni redi in sploh postopala v duhu napredka, jednakosti in politične svobode ter gojila vzajemnost z drugimi slovanskimi narodi v popolni zavesti varnosti češkega naroda kot najza-padnejše vetve velikega slovanskega debla. Oklic obeta, da bodo Mladočehi skupno hodili s Staro-čehi v nekaterih vprašanjih, ki se tičejo brambe in interesov in pravic češkega naroda. Glede sporaz-umljenja z Nemci pravi oklic, da svobodomiselna stranka ne hrepeni po kacih predpravicah Cehov, če tudi ve, da je narod češki ustanovil tisočletno samostojnost čeških dežel in ima tudi sedaj večino v deželi. Svobodomiselna stranka želi le jednakopravnost obeh narodov, da bodeta potem oba skupno delala za občno blaginjo. Mladočehi pa ne bodo trpeli, da bi bile češke manjšine v nemških krajih češke dežele brez varstva. Odločno se bodo ustavljali, da bi se razdelila češka krouovina ali pa proglasila nemščina za državni jezik. Vnanje države. SihsK i minister notranjih zadev Taušanović je dobil poročilo, da so naBtali resni nemiri v Novem Pazaru. Štirje begi so nabrali raznih prostovoljcev in ž njimi pregnali prefekte. Dva turška batalijona odposlali so, da napravita red, kar se pa jim še ni posrečilo. Mnogo rodbin je bežalo v Srbijo. lluski prestolonaslednik potoval je te dni skozi Berolin h kraljevemu jubileju v Stuttgart. V Berolinu ni niti izstopil iz vagona, kar pač dokazuje, da razmere mej Berolinom in Peterburgom neso najbolje. Prejšnja leta bi se bil gotovo prestolonaslednik pri takej priložnosti ustavil v nom-škej prestolnici. — Ruski listi se tudi mnogo ba-vijo s prestolnim govorom cesarja Josipa. „Novoje Vremja" posebno naglasa miroljubnost avstro-oger-skih političnih krogov. Še celo proti odstavku glede Srbije ta list nema ničesar, samo besede glede* Bolgarsko se mu ne zde umestnu in pačijo resnico. „Novosti" pa mislijo, da bodo sedaj avstrofilski elementi zopet dobili pogum, privrženci faktične nezavisnosti balkanskih narodov ga pa zgubili Zopet se je pokazala dvoumnost avstrijske politike. — „Journal de St. Petersburg" je pa objavil prestolni govor brez vsacega komentara, samo one besede, ki govore o nespremenjenih oduošajih k vaem vla-stim in o upanji, da se ohrani mir, je vidneje natisnil. Turška oblastva bila so zasledila neko grško zaroto v Makedoniji. Na povelje sultanovo se je bilo sestavilo posebno vojno sodišče in obsodilo zarotnike. Vodja zarote, Pikion, je obsojen k petnajstletnemu prisilnemu delu. Kristos, bivši drago-man in tajnik grškega konzulata v Monastiru, v devetletno, dva zdravnika pa v štiriletno ječo. l'niiMds I monarhisti so izdali nekak ma nifest, v katerem naglašajo posebno demokratično mišljenje svoje in zahtevajo revizijo ustave. Ta manifest podpisali so rojalisti, bonapartisti in nekateri Boulangerjevi pristaši. Francoski časopisi se mnogo bavijo s tem manifestom. Republičanski listi mu očitajo veliko nejasnost. V manifestu se natančno ne pove, kako jnvinembo vladavine da žele. V koiiglškej državi hočejo graditi železnico. Belgijska vlada hoče od zbornice v ta namen zahtevati 10 milijonov frankov. Železnica bi povzdignila razvoj te afriške države, pospešila bi trgovino in povzdignila kmetijstvo. Dopisi. N Tolminskega 26. junija. (Volitve v Tolminu) vršile so se gladko po volji „Sloge", toda zadnjič tako, kakor so vsi volilci javno, glasno in razdraženo izražali. Za g. dr. A Gregorčiča bili so vsi uneti, ker poznajo njegovo delavnost; za gospod dr. Nik. Tonklija pa so silno neradi glasovali. Nekoji so oddajali glasove za g. pristava Gabrijel-čiča, ne da je kaj vedel o tem (kakor nekoji trdo), drugi pa niti glasovati neso hoteli. Kdorkoli izmej odličnejših naših mož bi se bil postavil za kandidata, zmagal bi bil soglasno. Take so naše razmere. Na Kranjskem je kandidatov preveč, pri nas premalo. Naši volilci močno razdraženi in čujejo se pikre besede. — Silno se čudimo tudi volitvi v Gorici! Gospoda Rojca so torej še le izpustili! Ali ni še dosti sramote, dosti nesreče na naših plečih?! Ne bojte se, ne bomo več molčali! V petek volijo trgi. Kobaridci pojdejo vsi na volišče, vsi do zadnjega moža, ki je doma, — za našega prvega pesnika S. Gregorčiča. Hote ga s tem nagraditi za napade dr. M. Gosp. S. Gregorčič pa nič ne ve za to kandidaturo. Dal Bog 1 Živio! Iz Kostanjevice 24. junija. [Izv. dopis.] Dopis iz Kostanjevice v št. 140. „S1. Naroda" se nam Kostanjevčanom nič kaj ne dopada; dasi gospod dopisnik, ki pa ni v Kostanjevici ampak v Novem mestu, okolico Kostanjeviško - Šentjeruejsko in tukajšnje ljudstvo jako hvali. Uzrok, da se nam ta dopis ne dopade, je pa ta, ker se nahaja v njem neresnica, da se gospod Ignacij Bučar iz Brezovice za kandidata proti gosp. Pfeiferju ponuja. Gospod Bučar se ni ne le nikomur ponujal za poslauca, temveč vprašan, bi li ne hotel postati gospodu Pfeiferju protikandidat, je uaravnost povedal, da nikakor ne. Nikakor pa ue mislimo, da je gospod dojnsnik vedoma pisal neresnico *, pisal je tako, kakor so mu drugi povedali, ki pa tudi resnice vedeli neso. Da pa našim kmetom ne pade v glavo, da bi si svojega zuželenega kandidata vprašali: na kak način hočeš v duševnem oziru našemu narodu pomagati, se ni čuditi. Opustošeni vinogradi, ki so bili jedina zaslomba skoro brez izjeme vsacega tukajšnjega gospodarja, ne dajo kmetu na drugo mis liti, kakor jedino na to, kako bi si iz te stiske pomagal. Kdor jim bo v tej reči znal in hotel v resnici ne le na videzno pomagati, tega bodo spoštovali kakor svojega rešitelja. Iz Barkovelj (pri Trstu) 26. junija. V Barkovljah vlada sedaj pravo mestno, poletno življenje. Odkar so napravili tu morska kopališča, iz-premenilu se je v marsičem naša vaB. — Celi dan vidi se odhajati in prihajati polne vozove Tramvaja meščanov; po morji pa plujejo mali i>arobrodi skoro vedno napolnjeni z ljudstvom. — Društvo za olepšanje mesta ima neki izvršiti velik projekt v Barkovljah; misli se potrositi celi milijon goldinarjev! Barkovlje spominjajo po nekakem na „AViener Prater" le jednakih šetališč primanjkuje! Gospoda se sprehaja pod žgočimi solnčuimi žarki! — Krasno je v Barkovljah po leti! Italijani imenujejo naše selo „la simpatica borgatta", kar se i pristuje Barkovlje razširjajo se na vse strani; nekateri že prerokujejo, da bodo v malo letih z mestom zjedinjene. Italijanske „ville" množe se vedno bolj — in Italijani-zem dela tu velikanske korake! Domači starodavni živelj propada, ugnjezdujejo se že Furlani iz bližnjega kraljestva, katerih je veliko število v tukajšnjih tovarnah. Zares! Pravemu narodnjaku bilo bi „jeremijade" peti nad propadajočim narodom — ali pa da bi mu no bilo dano prištevati se sinovom onega nesrečnega „od vseh stranij zapuščenega" roda našega! Poitalijančujejo nam šole, urade — ostane nam le še — cerkev! Cerkev!—da, to je zadnja naša trdnjava v okolici! Tam še le spoznamo, da rod naš „še diše", na vedno se potujčujoči rodni, stari zemlji naši! Sužnji smo, — sužnii — „schiavvi" to nam doni po ušesih. Res bolje, da bi se tukaj ne rodil človek, kateri istinito ljubi svoj rod — in gleda sedaj njega propadanje! Slovani, Slovani! — Vi čuvari carstva ! — Tu naseljeni domači in tuji Italijani pravijo domačinom, da treba pozabiti na slovenščino — da sedaj se morajo zvati Barkovlje mesto; da ni več kot je bilo „nekdaj!" To so Vam za-8e pravi liberalci, ti lahoni! Domači starodavni rod naj bi prostovoljno poginil, pred tujim navalom! — Znano Vam bode o izletih, katere je prirejalo društvo „Ginnastica" v Barkovlje. Tu se je sviral očitno „Garibaldi-jev marš" in druge jednake skladbe, pri odhodu upilo se je v ladjicah po morji na, vse grlo: „Evviva P Italia" — da je tudi pomorska policija „na vso grlo" slišala — a tudi „na vse grlo molčala!" — O tem Bem pred leti poročal v „Slov. Narodu" — a za take in jednake „otro-čarije" se ne zmenijo mnogo pri nas! Znano Vam bode o nameravanej veselici društva „Adrije" v dvorani kopališča „Excelsior" ! Ko je bilo vse pripravljeno — čakali so zadnje dni — in storili toliko, da so se prostori odpovedali. (Dotični gostilničar moral je potem društvu primerno odškodnino plačati.) In kake „neumne zapreke" je pa stavil magistrat proti tej veselici! Neverjetno — neverjetno dela se z nami tu, kot bi ne bili vredni prištevati se jednakim drugim narodnostim države! Proti domačemu pevskemu društvu „Adrija" dela se na nezaslišan način — in čudo, da se more še društvo pod jednacimi udarci uzdržati; peče posebno lahone društveno ime „Adrija". Ti prokleti „ščavi" hočejo Adrijo (morje) kot svojo nazivljati ( Znani Barkov-ljanski Capovilla dela na vse kriplje proti mnenje nemu društvu; dvakrat je že pregnal društvo iz stanovanja. Domači „poljski čuvaj" bolje Capovillov sluga čakal je pevce „Adrije" gredoče iz pevske šole. Zapomnil si je dotične ude, da jih najponiž-nejše javi „prečastnemu svojemu glavarju". Capovilla šel je na to k dotičnim gospodarjem ter zahteval, da odpode iz dela vse ude „Adrije" ! In nesramnemu kozjebradcu se je nekoliko posrečilo to poče-njauje; vsled jednakih ŠČuvanj odstopilo je nekaj udov od društva. Ko bi hotel o jednakih počenja-njih poročati, napolnil bi cele pole; vredno je pa omeniti, da Be naš slavni magistrat toliko za društvo „Adrijo" briga, ter povprašuje o stanovanji itd. dotičnih udov. Društvo „Adrija" je magistratu in vsem lahonora trn v peti in to posebno sedaj, v času, ko so si izbrali ravno Barkovlje v svoje namene. Dal Bog, da bi se mogla „Adrija" častno uzdržati v čast narodu — in v veliko jezo Irre-dente! _ X. Domače stvari. — (Z Gorenjskega) se nam piše, da je v Kranjsko Loškem volilnem okraji večina voiilnib mož za gg. De tel o in Golobica. — (O volitvah na Goriškem) se nam piše: Prve volitvene bitke na Goriškem so končaue. Na vseh voliščih je Šlo v*e složno in gladko — samo v Gorici — za okraj Goriške okolice je bil precej živahen boj. Na Krasu sta jednoglasno zopet izvoljena dosedanja poslauca dr. Abram in Moli o rčič, v Tolminu jednoglasno dr. Gregorčič in dr. Nik. Tonkli, v Gradišči jednoglasno izvoljena Del Torre in Dottori, v Gorici pa so nekateri volilci duhoveuskega stanu v zadnjem tre-notku štreno zmešali — tako da je prodrl zraven viteza dr. Tonklija kandidat, o katerem ni poprej nihče sanjal ue — profesor bogoslovja Tomaž Čer in. Vitez dr. Tonkli je dobil 75 glasov, profesor Cer in 65, — nasprotna kandidata profesor Berbuč in dr. Rojic pa sta propala s 44 glasovi vsak. Vipavska stran se je potezala za ta dva Bvoja rojaka — Briski volilci pa — so na cedilu pustili svoje društvo „Slov. jez", katero je bilo tudi ista dva gospoda vsprejelo za svoja kam1;data. — Prof. Čer in je torej jedini bomo novus, mej dosedanjimi izvoljenci; mož učen, naroden, značaj en, koji ineuda sam ni kriv, da je po takem načiuu v zbor prišel, po kakeršnem je ravno prišel, kateri je pa svojej nalogi kos in jo bo gotovo tudi vestno spoluoval. O volitvi kmetskih občiu Goriške okolice bi se labko reklo, da so mnogo grešili pristaši te in one stranke in da mora vsak pravi rodoljub iskreno želeti, — da se iz teh pregreh ne izcimijo nevšečni nasledki. O tem hočemo pozneje jedenkat jasneje govoriti. — (Naš pesnik g. J. C i m pe rman) je zložil prekrasno slavnostno pesen Vodniku, hatero bode priobčil naš list v prihodnji številki. — (Pri koncertu,) ki bode jutri ob 8. uri zvečer na čast Vodnikovim častilcem na čitalničnem vrtu, bode igrala Bleja k a zdraviška godba (Oddelek godbe Dunajskega dvornega gledišča) več novih komadov, mej njimi valček : „Ob blejskem jezeru", zložil kapelnik te godbe g. Weiss. „Slavec" pa šestdeset pevcev broječ, pel bode 8 do 10 zborov. — (Vodnikove slavnoati v Zgoruji Šiški) dne 30. t. m. popoludne udeležilo se bo tudi društvo „Sokol", ter bo s telovadbo pomnožilo za nimivi spored te ljudske veselice. — (Polaganje vencev na Vodnikov spomenik.) Na prošnjo osmošolca g. B u love a, predloženo po gvmuazijskem vodstvu, je tukajšnji deželni šolski svet osmošolcem in višjim gimnazijcem dovolil udeležiti se Voduikove slavnosti in položiti na spomenik po jeden venec, a gvmnazijskemu vodstvu naročil, potrebno ukreniti, da na teh vencih ne bode niti trakov, niti napisov. — (Družba sv. M o h o r a) bode po posebnem zastopniku položila venec s trakom pred Vodnikov spomenik. — (Akademično društvo „Slovenij a") bode tudi položilo venec na spomenik Vodnikov. — (Venec pred Vodnikov spomenik) bode položila tudi Celjska čitalnica — (Okrajni zastop in občinski svet Sevuiški) bode pri Vodnikovi slavosti zastopal g. Fran Veršec, notar v Sevnici. — (S Koroškega) bo bodo udeležili pri Vodnikovi slavnosti še: gospa Pija Stuller, posest-nica pri Jezeru ; J. Šenk od Jezera, M. Šervicelj, posestnik na Golšuvera; Lenart Lavre, Tom. Puši, Ignacij Miklavc, kmetje iz Šraihela pri Pliberku; Florjan Biukle iz Apač. — (Ljubljansko o bči ns t v o) opozarjamo, da se bodo koroški Slovenci pripeljali jutri popoludne ob 5. uri z gorenjskim vlakom. „Sokol", pevsko društvo „Slavec", slavnostni odbor itd. jih bodo pričakovali na kolodvoru, kateremu nasproti Bta postavljena dva mlaja z zastavami. Na kolodvoru Uudolfove železnice pa bode pozdravljala Šišenska čitalnica došle preljube nam goste. — (Iz Šentvida nad Ljubljao) pridejo k Vodnikovi slavnosti Čitalnica z zastavo, katoliško društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo in prostovoljna požarna braniba. — (Iz Postojine) se nam poroča, da se bode čitalnica s svojo zastavo udeležila Vodnikove slavnosti. — („M i r") izšel je povodom Vodnikove slavnosti v praznični obliki. Na prvi strani ima v okusnem okviru članek „Valentinu Vodniku", potem pa dopis „Potovaleem v Ljubljano" in obširneji članek .Vodnikova slavnost." — (Slava Vodniku.) Pod tem naslovom izdala je v spomin na Vodnikovo slavnost naša marljiva „Krajcarska družba" prav ličen album v vizitničnem formatu, obsegajoč fotogr afičnira potom razmnožene slike, ki se tičejo slavljeuca. Mej tem omenjamo posebno njegovo podobo, lastnoročni životopis, Koprivnik, kjer je Vodnik župnikoval itd. Slike je mojstersko zvršila tvrdka An g ere r in Goeschl na Dunaji Gotovo bo vsak Slovenec z veseljem segel po tem lepem spominu na Vodnikovo slavnost, že zategadel, ker je to prvo delo te vrste na Slovenskem in je njegov čisti dohodek namenjen »Narodnemu domu". Mej slavnostnimi dnevi razprodaj a la se bo knjižica po javnih pro štorih. Cena knjižici znaša 30 kr. — (V na nji m gg. gostom) naznanjamo, da je dovolj stanovanj na razpolago ter se nikomur ni bati, da uc bi dobil prenočišča — (KnezoŠkofu dr. S t e p i s c h n e g g u) se še ni na bolje obrnilo in vladika dr. Zvverger, ki ga je ta teden obiskal izrekel se je, da skoro ni upanja več. Knezoškof dr. Stepischnegg je že čez 73 let star in že od 1. 1863. škof Lavantinsk^ vla-dikovine. — (Imenovanje.) Poštni oficijal g. Ivan Basaj imenovan je pošmira kontrolorjem za Gorico. — (Bralno društvo v Mengši) Imena valo je prečastitega gosp. Ant. Koblarja, bivšega kapelana v Mengši, v hvaležno priznanje izrednih zaslug za ustanovitev našega društva v svojej jav-nej seji, jednoglasno svojim častnim udom. — (Deželna filokserna komisija) je izbrala g. ilr. Vošnjaka deželnim zastopnikom v državni rilokserni komisiji. — (V deželnem muzeji Rudolfinumu) ureja g. kustos Alf. Milil ne r posebno sobo Vodniku na čast. Razpostavljena bodeta v tej sobi prvi Ganglov osnutek Vodnikovega spomenika, podoba Vodnikova izdelana v polovici naravne velikosti od g. Gangla, Vodnikovi spisi, knjige, časniki, slike iz Vodnikove dobe itd. Muzej bode 29. t. m. dopo-ludne brezplačno pristopen. — (Muzejsko društvo) izdalo je te dni drugi letnik svojih izvestij. Prvi letnik izšel je pred 23 leti, letos stoprav bilo je možno izdati druzega, to pa le, kakor je g. prof. Wallner na občnem zboru hvaležno poudarjal, vsled darežljivosti dežel nega zbora kranjskega, ki je društvu poklonil 40O gld. Društvena izvestja (Mittheilungen den Mu-sealvereines ftir Krain) obsezajo na 381 str. društveno kroniko, imenik članov (katerih je vseh vkupe 82) razprave in članke, ki so jih spisali Vladimir Mil-kovvicz, prof. Anton K a s p r e t, Julij W a 11 n e r, Viljem V o ss in vladni svetnik Anton G1 o b o č ni k, od katerega je tudi jako pregledno sestavljeni ar-heologiški zemljovid Kranjske Muzejska izvestja so polna zanimivega in spretno obdelanega gradiva in ker se bodo sedaj redno izdajala, naj bi bila vabila k pristopu za vse naše deželane, ki še neso člani muzejskemu društvu. — (O Kosovski slavnosti vRavanici) ima „Srbobran" telegram, ki javlja, da je Dunavsko parobrodsko društvo preklicalo že dovoljeno znižano vožnjo in da bo bode železnica Vrdnik-Ruma, ki bi imela dne 25. t. m. pričeti vožnjo, otvorila še le po Vidovdanu. Prihod pevskih društev iz Banata in Bačke je prepovedan. — (,PopotnikaJ) izšla je 12. številka. Vsebina: Ljudski učitelji — narodni učitelji. — — osnovni učitelji. — Vzgoja in zgovornost pri Rimljanih. — Nekoliko črtic iz domače vzgoje v prostih Slovencih. — Pedagogiški razgled. Šole za slepce v Franciji. — Dopisi. — Poslano. Didaktofon. — Novice in razne stvari. Natečaji. — (Dvorazredna ljudska šola v Veli ke ni gabru) je od 21. junija t. 1. zaradi dober-cev, ki so se prikazali v šolskem poslopji v rodbini nudučitelja Josipa Zajca zaprta. Zboleli sta dosedaj njegovi hčerki: Erneatina in Hema. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 26. junija. Poveljnikom 10. voja v Przemvslu določen je podmaršal Krieghammer. Stuttgart 26. junija. Cesar Viljem obiskal je ruskega prestolonaslednika in druge visoke osobe vsprejel obisk kraljev. Beligrad 26. junija. Kralj Aleksander v spremstvu regentov Protića iu Belimarko-vića in vseh ministrov dospel v Kruševac. Praznično okrašeno mesto polno slavnostnih gostov. Gostje še prihpjajo. NOVO Mesto 27. junija. Dr. Josip Roslna danes umrl. Sigmaringen 27. junija. Cesar in cesarica zvečer iz Stuttgarta semkaj dospela in bila vsprejeta od vse visoke gospode. Krasna razsvetljava, velika naudušenost ljudstva. Bruselj 27. junija. Pri Cinevu v provinciji Namur pripetila se je zvečer na železnici nesreča. Lokomotiva in 15 voz zdrobljenih. London 27. junija. Izvestje Reuterjevo: V diplomatskih krogih se govori: Waddington izjavil Salisburvju, da bode francoska konverziji pritrdila, ako se ne določi samo dan izpraznitve, temveč ako se tudi razveljavi an-gleško-turška konvencija, ki jo je \Volff sklenil v Carigradu. Iz Kajire se javlja: Angleška vlada je odklonila, da bi se vprašanje ob izpraznitvi obravnavalo v zvezi s konverzijo. Pogajanja so se nekda ustavila. Vincent vrne se nemudoma v Kajiro, Razne vesti. * (I z r e d n a ti o b r o t n i c a.) Gospića A u d r e -jeva v Parizu prodala je vse svoje bisere vredne 250 0O0 gld. iu podarila skupljeno vsoto ustanovi otroške bolnice v predmestji mestnih ubožcev. * (Pariško svetovno razstavo) obiskalo je preteklo nedeljo, 23. t. m., 210 000 osob. * (Slepar — bančni načelnik.) Iz Pariza se 21. t m. javlja: Te dni vršila se je tukaj sodna obravnava proti Jakobu Meyer-ju, ustanovitelju in načelniku bivše banke „Sjciete Mobiliere", kateri je bil, kakor smo o svojem času Že poročali, novembra pret. leta ostavivši sleparskih dolgov več nego za 4 milijone frankov i/. Pariza pobegnil. Sle-pana prijeli so v Belgiji in ga aprila t. 1. semkaj poslali. Meyer obljubila! je v dveh na novo ustanovljenih borznih listih, katera st;i ga stala v dveh letih 50O 000 frankov, lahkovernemu občinstvu velikanske dobičke. Mnogo čitateljev iu naročnikov izročilo mu je vsled tega za borzne špekulacije obilo novcev in vrednostnih papirjev, katere je pa načelnik zastavil ali samolastuo prodal ter skupljeno vsoto zapravljal, dokler je bilo možno. Po njegovem b^gu našli so v blagajni samo — 2 5 centi m o v. Nesrečno ljudstvo zgubilo je na ta načiu ves denar, nekatere osobe celo vse svoje premoženje, kakor udova Archenbaultova u. pr. 700.000, druga gospa 220.000, nek general 140 000 fran kov itd. Danes prisodilo je sodišče Meyerju jedno leto ječe in 5000 frankov globe. P. n. Ljubljanskim meščanom! Imenitna slavnost se bode praznovala v Ljubljani dne 30. junija 1889. Odkril se bode spomenik Valentinu Vodniku, prvemu slovenskemu pesniku. Ljubljana bode pokazala ta dan, da tudi ona proslavlja probudi-telja Slovencev, kateri je mnogo let živel v Ljubljani in tukaj izdihnil svojo blago dušo dne 18. prosinca 1819. leta. Odbor se torej obrača do gg. Ljubljanskih meščanov s prošnjo, da naj okrasijo hiše z zastavami. Ljubljana, dnč 26. junija 1889. Odbor za Vodnikov spomenik. Bratje Sokoli! Zbirališče bode v čitalnici in sicer: dne 28. junija točno ob štirih popoludne; dne 29. junija t čno ob petih popoludne; dne 30. junija točno o polu desetih dopoludne in točno ob štirih popoludne. Bratje! Ker bode o slavnostnih dneh obilo gostov iz vseb slovenskih pokrajin v Ljubljani, pokažite z obilno udeležbo v društvenej opravi, da je „Sokol" vedno še isto društvo, katero je lani doživelo toliko sočuvstva od vsega slovenskega naroda. Na z d a r! V Ljubljani, dne 26. junija 1889. Ivan Hribar, starosta. Pevci pozor! Danes zvečer ob 8. uri pevska skusil nja za Vodnikovo slavnost. Po skušnji ^* razdelila se bodo pevska znamenja onim "K gg. pevcem, ki so do zdaj skušnje obis-kavali in svoje ime javili g. pevovodji I. skupna glavna skušnja bode v soboto popoludne ob treh in II. v nedeljo zjutraj točno ob osmih v čitalnični dvorani, kjer bode zbirališče vseh pevcev. — Z dežele došli pevci dobili bodo znamenja pri skupni skušnji v Čitalnici. >&KTS*=---- M Htojl za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Ž%J£t —-r^ »,g>r -- gr --ra. ---r*7 »r>i--mŽS ri^ u j (• i : 2G. junija. Pri MalM : Meszev iz Veszprana. — Gozatri iz Radovljice. — Wulka iz Roke. — llajardi iz Gradca — Lich-tenberg iz Ilallerateina. — Do Rano iz Trsta. — Jahn iz Haaga. — Kiihrtl iz Prage. Pri Slonu: Poteruel iz Celovca. — Kladva iz II. Bistrico. — dr. Savnik iz Kranja. — liabnik iz Litije. — Scluvarz iz Opatijo. — Tomšič iz Istrije. jotiko. %T m r I i so v IJaibiJaiii: V dežni noj bolnici: 24. junija: Marija Pertel, mizarjeva žena, 39 let, za Meteorologično poročilo. 9 Čas opazovanja Stanje barometra v rt'm. Temperatura Ve- i nt i „ . Rabo rroTi Modrina • m?n 26. junija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 787*6 mm. 737-0 mm. 737-7 Bim. 18-6° C U i 1 i i 19 6° C s!, svz.l obl. ■L v-ih.i jas. si. vzb. jas. 000a*. Srednja temperatu;* VO-l", nad ta ilotn 4v Bi .f*^T «laai »a «1»sbe<>. — Znižana ustotmina: =k±== K n n n * n i n i * n * n n K K n •^7~ vseh. triKfljcgaa.. NAJBOLJŠI ZA JE PRISTNI (08— 13) LE H0UBL0N FRAITCOSK FABRIKAT iAWIJ]l.a «fc hkhzi\-n v parizu. I PRED PONAREJANJEM SE SVARI! kisla voda po natriju in litiju najbogatejša Od sedaj ustopnina nanio lO Ur., otroci !i kr. — eegJt doplačila HUiito Mo kr.. ZA vojake do Za vse oddelke brez narednika io kr. mu: Kopališče Ra densko ' Kot okrepfinJ0** V"**-^" pihieil s vinOlil lili sadnimi soki in sladkorjem pomešana, je Radenska voda v obče priljubljena. K.n. m." v litini in vjoklcnici upliva i>o-solttm pri: protinu, boločinnli mokril, mnlokrviiosti, ionskih li- .liviiili , bIa-lioatih i. t. d. S|l|U((VllliM't' |»o »•»!»«>k I (brezplačno) od ruv-■■»<,«! 1 mtv« j ko> l>i»liš«-«> It i hI ence E lisa i.|o« omor«. 1H»<1ciinU» ltinla voda, ob vznožji Slovenskih goric, ue asa-meiifati e. Badffonako« to je Badkeraburger. Čeravno Radenska kisla Voda stoji več kot ieden dan v odprti posodi, vender se poni prav inoono, ako se z vinom pomeša, k<;r iina V sebi spojeno ogljikove kisline. To svojstvo pa jo oulikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere Imajo na vadno lo prosto ali manj trdno spi J eno ogljikovo kislino, ki so že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica mlmafti. (264—11) Zaloga Radenske kisle vode pri F. Plautz-1 in M. Kaatner-Jl v Izubijani. Na čast došlim gostom bode dne 28. junija t. 1. na čitalničnem vrtu. Orkestralni del oskrbuj.' Blejska zdraviška godba, pevsko društvo „SLAVEC" bode pa iz prijaznosti pelo več zborov. Začetek ob 8. uri, Ustopnina 30 kr. K obilni udeležbi vabi ODBOR. METOVALEC. nustMan gospodarski list s prilogo „Vrtnar". Uradno o. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. 57« tMT.MKMCU TTflEStE. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. »Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoj, » Pjfl°f* ™g 2 gld za kr učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje o. kr. kmetijske oe>' družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaracunjajo se po nastopni ceni: Inserat nace "strani 16 gld., na Vi strani 8 gld., na »/« strani 5 gld. in na Ve ■trani 8 gld. Pri veftlh naro-"lihVelik rabat. Druzalmikom izdatno eenojc. Vse Inserate zunaj Kranjskena •prejemata le Haasensteln &. Vogler na DunaJI (VV.en, all.ischgasse ^r 10). Vsa pUma, narocUa in reklamacije pošiljati je, o. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, r v Salendrovib ulicah 6tev. 5. Z 1 1889, nastopi „KMETOVALEC" VI. letnik. ..KMETOVALEC" je edini veči gospodarakl list in ob enem najcenejši, zato ni B»^«J^J«™e,? n'A^t ra/.sirjenhui slovenskimi Meti. V 1. 1888. prinesel .,e,.KMETOVALEC" na 2lS straneh veliko oblike 80 voćib in 106 manjših gospodarskih in sicer poljedel- . * . - .... .______.... ,....,,.,,..:!., .r,.. mi ksitoru su slavi i »kih, «ri»r.klh, vhiarsklh in B„zđn»rrkil. 6l»..k.,v. D.d "l» ^lofif Vnimivil, odgovorov ™'f "^^^J^lJ'' ^jl^