Mubljona, torek, 7. avgusta 1956 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SBi LETO XXII. stev. 184 M-AVJO ro ODGOVORNI OREDNTK fVAN ŠINKOVEC ORSUDNISfa ODBOB ^ Izhaja »sak dan razen °*Ut» ~ Cena 10 dinarjev iLJDOSKA PHAVICA.. OSTANOVUIKNA t. OKTOBRA UM - <“™ri NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE {Z HA* JALA KOT 14-ONKVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVI OO L /TJU 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Priprave za obrambo Sueza ^hovno poveljstvo egiptovske vojske je vpoklicalo rezerviste — Nad milijon prijavljenih prostovoljcev za obrambo prekopa -sirskih delavcev na petrolejskih vrelcih Opozorilo lanp ’ avg- (Reuter) Vrhovno poveljstvo egiptovske vojske Je tfj“.poročilo, da je vpoklicalo določeno število rezervistov. — 25 .m eKiptovski krogi pravijo,da je nad milijon Egipčanov med °brai«h ’ 'e*om Mrazilo pripravljenost, da bi prijeli za orožje za ‘varn ®ue*kesa prekopa. Te prostovoljce bodo rekrutirali v El »j. tne bataljone« in, kakor je izjavil minister za vzgojo major (j|et 10 Husein, uporabili za odpor v primeru, če bi »agresivne na svojem krivičnem stališču v zvezi z nacionali- sueške družbe. Egipta vJ®** delavci na petrolejskih ni v tem času pa 421. Med temi tietn i1 v Deir el Zuru v vzhod-i ladjami je bilo 125 angleških in d0 U~.elu. Sirije zagrozili, da bo- 38 francoskih. so .^‘Ptovski časniki pišejo, da | plulo skozi prekop 455 ladij, la-,.ski delavci na n/»trnl piskih ni v tem času na 421. Med temi sirsko 3V1^ odtekanje nafte čez ne a, ozern^e v primeru »sleher-Egip, C1]® zahodnih dežel proti aik ainjTisk piše- da 3e predsed-ske inH ta delavcev petrolej-zval V(. Hstrije v Deir el Zuru pobe v se delavce petrolejske druž-'»arnri^u’’.11^ se pripravijo za v boj, da bi podprli Egipt« družbi Z nacionaii*acijo sueške sirsko nattovodih, speljanih čez kih te °z®rn^e- odteče letno ka-Skih “'“■ionov ton nafte angie-Po nafi ^kih družb v Iraku. SaucjovOVoc*ih ameriške družbe v °2emiiol cAr.abiji. speljanih čez 325.0(1?, žirije, pa je odteče kakih sodčkov, promet kakor lani Promet'0 Kairo Poroča, da je bil Zadnii’h i50 Sueškem prekopu v °bdoh{. . večji, kakor v istem lija, ko\ skega leta. Od 26. ju firvl_,P J® b " Uzaciji sprejet sklep o na- sueške družbe, je Sestanek Arabske lige bo v četrtek ali petek Generalni sekretar Arabske lige Abdel Hasuna je sporočil, da politični odbor Lige jutri ne bo i objavljen komunike, v katerem «... 7.aspdqme so od- jeJre5en0i da je Irak na strani Marijan Barišič veleposlanik v Etiopiji Beograd, 6. avgusta (Tanjug). Z ukazom predsednika republike Josipa Broza Tita z dne 2. avgusta je bil jugoslovanski veleposlanik v Etiopiji Dušan Kveder odpoklican. Z istim ukazom je bil za veleposlanika v Etiopiji ime-...... . _ novan Marijan Barišič, dosedanji mudil v Beirutu, kjer se je sesta , jUgosjovanski veleposlanik v Bel-s sirskim ministrskim predsedni— j kom Kuatlijem in govoril z njim Imenovanje štambuka poudaril, da je sirsko ljudstvo z za poslanika V Kambodži navdušenjem sprejelo egiptovski j sklep o nacionalizaciji sueške1 Beograd, 6. avgusta (Tanjug), družbe i ukazom predsednika republike Beirut, 5.avg. (AFP). Libanon- Josipa Broza Tita z dne 2. avgu-ski predsednik Chamoun je na sta je bil novi jugostovanski ve-nekem zborovanju izjavil, da je ^poslanik ^ v Burmi Zdenko Egipt, ko je nacionaliziral sueško Stambuk imenovan za jugoslo-družbo, uveljavil svojo naravno vanskega poslanika v Kambodži, pravico. Opozoril je tudi, da je s sedežem v Rangunu Egipt neodvisna in suverena dežela, katere suverenost sega na vse dele njenega ozemlja. Bagdad, 6. avg. (Reuter). Po današnji seji israške vlade je bil imel prve seje. Zasedanje so od godili zaradi praznovanja Novega leta. Generalni sekretar je izjavil, da se bo politični odbor sestal v Kairu v četrtek ali petek. Jemen, Sirija, Libanon in Irak podpirajo Egipt Jemenski prestolonaslednik Emir el Bader je prispel danes v Kairo. Po prihodu v glavno mesto Egipta je poudaril, da Jemen, njegova vlada in ljudstvo podpirajo egiptovski sklep o nacionalizaciji sueške družbe in da se strinjajo z vsemi ukrepi, ki so jih storili v Kairu. Na poti v Kairo se je jemenski prestolonaslednik nekaj časa Sožitje z vojno so norost **ismo poslanca Zilliacusa uredniku »Manchester Guardiana« 6- avg. (Tanjug). Lon- 1 pismu uredništvu liberalnega diplom?? nadalje središče živahne »Manchester Guardiana«, da sreuis------------ ------ SUeško t dejavnosti v zvezi s Egipt z nacionalizacijo Sueškega Pozo *riz°. V Foreign Officeu prekopa ni prekršil mednarodne-' taztlih h ?roufuiejo poročila iz ga pTava in da so grožnje z vojno Ostali ^ ,ov sveta o odzivu na »norost«. ®»Povm?oloža3. posebno še glede I Takšno smer — piše Zilliacus 0 sUezi?aSe konference 24 dežel1 — zagovarjajo tudi nekateri dru-dati h , F°rreign Office pa noče gi laburistični poslanci, ki zavoljo glede n,Tenih uradnih obvestil parlamentarne procedure niso varn °Qziva na povabila drža- imeli priložnosti govoriti med ne-NeUt se udeleže konference, davno debato o Suezu v britan- Kt. _ • ........ . _______________ j_i___7;nionno Japonski delegat na dubrovniškem kongresu za mednarodno pravo Tokio, 6. avgusta (Reuter). — ^ ________________________________ Sodnik japonskega vrhovnega Egipta "in’da upa, da bo sedanji sodišča Sigeru Kurijama je danes spor v zvezi z nacionalizacijo odpotoval iz Tokia v Jugoslavijo. Sueza »poravnan na pameten na- Kurijama je namenjen v Dubrov-čin«. Poudarjeno je tudi, da ima nik, kjer bo sodeloval na kon-sleherna suverena država pravico, gresu Združenja za mednarodno uveljaviti nacionalizacijo. pravo. OB IZSELJENSKEM TEDNU Pozdrav izseljencev predsedniku Titu Beograd, 6. avg. (Tanjug.) Ob proslavi >l3sel jenskega tedna« od i. do 12. avgusta je poslal koordinacijski odbor izseljenskih matic Srbije, Hrvatske, Slovenije, Makedonije ter Bosne in Hercegovine predsedniku Titu naslednje pismo: >Dragi tovariš Tito! Ob pro-. rega kraja — nove Jugoslavije slavi letošnjega Izseljenskega j na stotisoče ljudi našega porekla, tedna, ki se ga udeležuje mnogo ki so nekoč pod pritiskom oko-l^udi našega porekla iz ZDA, j liščin zapustili svoj rodni kraj in Kanade, Avstralije, Južne Arne-[ ki žive zdaj r raznih deželah rike, Francije, Belgije in raznih sveta v ljubezni, toplo povezani drugih dežel, Ti pošilja koordi- s svojo staro domovino. nacijski odbor izseljenskih matic Srbije, Hrvatske, Slovenije, Makedonije ter Bosne in Hercego- Visoki patriotizem in ljubezen, ki jo goje naši izseljenci do . . . . - svoje stare domovine, sta naj- vine tople in prisrčne pozdrave, bolje- izražena v obilni razno- Ob tej priložnosti Ti pošiljamo hkrati tudi naše tople čestitke k velikanskim povojnim zmagam naših narodov tako v izgradnji naše dežele, ki jo vodiš, kakor tudi na mednarodnem torišču za ublažitev napetosti na svetu, za okrepitev miru in za čedalje plodnejše sodelovanje med narodi. Ko Ti pošiljamo te pozdrave in čestitke v imenu naših matic, smo prepričani, da enako čuti do Tebe osebno, in do svojega sta- Svarilo pred intervencijo Tako na Kitajskem kakor v Indiji menijo, da bi uporaba sile izbila dno Peking, 6. avg. — Pekinški radio poroča, da je kitajsko zunanje ministrstvo objavilo komunike, v katerem predsednik vlade Cu En Laj opozarja britansko in francosko vlado, da bi oborožena Intervencija na področju Sueškega prekopa bila »obsojena na propad«. »Kitajski narod se je docela izrekel za nacionalizacijo Sueške družbe«, je rečeno v sporočilu, hkrati pa je opozorjeno, sprotovanje narodov Azije in Afrike kakor tudi narodov vsega sveta«’, je rečeno v sporočilu. Glede predloga zahodnih velesil o sklicanju mednarodne kon-lertoce v Londonu, je v sporočilu rečeno, da Cu En Laj sodi, da konferenca o Suezu »teži po obravnavanju vprašanj, ki se tičejo suverenih pravic Egipta, kar je nedopustno«. Časnik »Kvan Min Zi Bao« vrstni pomoči, poslani ljudstvu, iz katerega izvirajo, zlasti v tistih težavnih dnevih junaškega boja, ki so ga naši narodi bili za svobodo in neodvisnost enako. kakor prispevajo zdaj velike napore za boljše in lepše življenje. Njihova ljubezen se je manife- da je egiptovska vlada že zago- piše danes, da je egiptovska vlada tovila svobodno plovbo po pr e- imela popolnoma prav, ko je kopu. V sporočilu nadalje pozi- sklenila nacionalizirati Sueško vajo britansko in francosko vla- družbo. Ko ugotavlja, da sta tako do, naj ta problem uredita s po- panamski kakor Sueški prekop ga jan ji, ne pa z oboroženo in- pomorski poti mednarodnega tervencijo. »Sleherna oblika oborožene intervencije bi zbudila na- pomena, pravi časnik: »Ce ZDA lahko kontrolirajo Panamski prekop, zakaj tudi Egipčani ne bi mogli upostaviti nadzorstva nad Suezom?« Nevo Delhi, 6. avg. (Tanjug). Izvršni odbor Ljudske socialistične stranke je sprejel resoluci- Pravi vzrok zahodnih akcij — koristi delničarjev Moskva, 6. avg. (TASS). — V 5°> Y kater> pozdravlja nacionali- 1'tevaierertdežele ®°, trdi tisk, za- skem Spodnjem domu. Zilliacus ^nfrStvab”oP^nnnaZobveltUa nega de^laburis^Tčne'*parlamen-' članku z naslovom »Čigave kori- žarijo Sueškega prekopa, hkrati °rejefUjanji minister Pineau je >Posla„ai?es v Quai d’Orsayju i^lke Zahodne Nemčije, Lh sezn‘Z°fmske ^ Etiopije ter ! ^ nafw? s francosko-angle-°,m 0 ureditvi sueškega if^donsiri i tanini na nedavni „°do n-A, konferenci. Ta načrt ^ dežel 1* bližnji konferenci ia'hodnn’iwrnecl katerimi so tudi *>» NiZ(!® 1Nemčija, Italija. Etiopija {»j. emska. Sk0n^a vlada je začela zdaj !^elah i« °matsko dejavnost v Ji« Se bodo udeležile bliž- >tovil/en,Ce v Londonu, da bi k fran^ , ^ovo podporo angle-ttedviHPvOS emu načrtu. Ta načrt 5°iitroip a ne le upostavitev , eUškem nad Pr°sto plovbo po »Enovit ^rekoPu- marveč tudi ij« mednarodne organi-v.— ’ bi upravljala Suez. so zapustile pristanišča v polni bojni opremi. ke Britanije in Francije v zvezi z nacionalizacijo Sueške družbe. Nesoglasje v stališčih med ZDA ter Francijo in Veliko Britanijo staližče sile«; To stališče, je re- stirala v navdušenju, ki sta ga vzbudila Tvoja lanska poslanica in pozdtav izseljencem in našim maticam. Ob tej priložnosti so mnoge izseljenske organizacije izrazile svojo pripravljenost, da sodelujejo z našimi maticami in ostalimi kulturnimi, prosvetnimi in športnimi društvi in ustanovami v naši deželi na kulturni in prosvetni podlagi. Mi menimo, da takšen patrio- , u tizem in ljubezen teh ljudi na- čeno dalje, ne bo pripomoglo k g kla v tujini kakor tudi ureditvi vprašanja, marveč bo siin tije njihovega miadega na- samo poslabšalo odnose med Ev-, raščaja do naše dežel” ne ropo in . .. , . ... . . zmanjšujejo, marveč krepe nji- V sredo bo indijski ministrski jlovo privrženost in ljubezen do predsednik Nehru govoril v par- narodoVi s katerimi -zdaj skupaj lamentu o sueškem problemu O. žive jn delajo> oziromaJ do ^ tem je Nehru davi poudaril, j jjovjj, novjh domovin, ki so za »Spričo resnega položaja ne že-1 njihovo gospodarsko in kultur. lun govoriti o problemu, preden no iz?radnjo‘ daH tudi svoj bogat ne bomo imeli vseh potrebnih po- jspevek Ti ,judje so to datkov, niti ne želim reči niče- trdjU g svojimi iastnimi deli tako sar, kar bi oviralo korake ki bi v mjrll kakor tudi med obema jih morebiti kasneje storili.« svetovnima vojnama, v katerih _ .... so se junaško borili proti istemu Demonstracije v Delhiju sovražniku, proti kateremu se je Nem Delhi, 6. avg. (Tanjug), borila, tudi naša dežela. In prav Popoldne so bile pred francoskim zato, ker tako zelo ljubijo svojo in britanskim poslaništvom de- novo m svojo staro domovino, monstracije proti pritisku, ki ga s 6,, Hladen Vr*n"‘n»: , Ho«L*na hltrn8k *® lc tzn8d A,p ln l«Sno „,i“?aknn Protl p/ jim je spre- elektroliti, potenciometri, trans- področje tehnike čimprej razvi- Branko Vidmar o elektronskih oldmve °se" formatorji m vsi mehanski deli, jemo,.če nočemo zaostajati, kajti proizvodih te tovarne, dr. ing. j*„bTolil t il Jeku™'™rnink iz uvoza so le elektronke in ka- televizija si naglo utira pot tudi Vladimir Muljevič pa o sestavnih (LrHn Pa ildpr sKupine J nalski priklopniki. Skratka, to je v tehnično in gospodarsko manj elementih in napravah za avto- V Ljubljani je z jugoslovanskimi zastavicami okrašen vlak pozdravila množica svojcev in znancev. Tudi tu je došlim zaigrala dobrodošlico železničarska godba. Med vzklike pozdravov, ko so si svojci po dolgih letih ločitve spet stisnili roke, se je mešalo živahno povpraševanje, kje je ta, kje oni in če so pričakovani sorodniki in znanci med došlimi. Tudi zvočnik je neprestano sporočal, kje naj se zglasijo posamezni rojaki, da se v gneči ne bi zgrešili. Med skupino rojakov, ki je iz KAJ PREDVIDEVA OSNUTEK ZAKONA O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU ZAVAROVANJE LJUDI, ki se ukvarjajo s samostojno poklicno dejavnostjo Splošni osnutek zakona o pokojninskem zavarovanju predvideva, da se pokojninsko zavarovanje uveljavi tudi za ljudi, ki se ukvarjajo s samostojno poklicno dejavnostjo. Pokojninsko zavarovanje velja lahko za vse ali pa za posamezne kategorije ljudi svobodnih poklicev, o čemer bo v svojih predpisih odločal Zvezni izvršni svet. nik in mojster v lastnem obratu, če je do dneva, ko začne veljati ta zakon, najmanj 5 let delal v državni službi, to se pravi v gospodarski organizaciji. Osnutek je torej zajel samo , . . _ , u izlivu j zavaro- Obseg pravic do pokojnine za Razen tega se v pokojninski staž vanju, vtem ko bo sistem invalid- kategorije vseh poklicev pa ne j vračuna tudi čas pokojninskega skega zavarovanja urejen s pomore biti večji in tudi pogoji za ; zavarovanja na podlagi posebnih | sebnim zakonom. Novi zakon o , - pridobitev pravic ne ugodnejši od ; predpisov ali pogodb. Cas, ki ga invalidskem zavarovanju bo zaiel vedbi in so prav zato primerne tistih, ki so predvideni v tem os- I je preživel človek v izpolnjevanju zlasti vso problematiko tega za-tako za stalni studio, kakor tudi ; nutku. Starostna meja za prido- samostojne poklicne dejavnosti varovanja, tako da bodo vpraša-ea prenos v reportažni voz za po- bitev pravice do popolne osebne , pred uvedbo pokojninskega za- nja kvalifikacij, staža in pokoi-trebe zunanjega snemanja. Tako pokojnine pa se lahko dvigne za i varovanja z zakonom o socialnem ninske osnove 'ki jih obravnava v vsakem oziru ustrezajo potre- [ 10 let. Za nepopolno pokojnino se j zavarovanju iz leta 1950, se vra- zakon o pokojninskem zavarova-bam eksperimentalnih oddaj te- i lahko starostna meja dvigne naj- čuna v pokojninski staž s pogoji, nju, veljala tudi za invalidsko za- 1 Otrl 71 icVnffo nmdrarrtn tri i i Vi K r*_ I ^ mnMrn i« >*n in i ~ -J__J---z:_i_____j ________ • Kmetovalci bodo lahko predpišejo pokojninskem zavaro- kupovali cement na kredit. Kmetovalci,' ribiči, člani kme- ve, nekateri tudi v dru.fe, n hri-blike. V prihodnjih dneh bo P spelo v Ljubljano še v j kov, od katerih se jjh bo p ^ udeležilo tudi raznih pri j »Izseljenskega tedna«. V pa bo prvikrat pripeljal sebni vlak okrog 400 naš* ljencev iz Nizozemske, »eig j^. Nemčije. Prireditve v okviru »Izseljenskega tedna« ^ Letos bodo glavne PF^^gjj »Izseljenskega tedna«, . bj;ani. od 6. do 12. avgusta v LjnM {j8 Na Grosupljem bo le Pr ta ko prireditev v sredo, 8. avg .s# bodo odkrili spomenik L, Adamiču, nato pa bp“? ;amo. leženci na izlet v Krizno J® f . V četrtek, 9. avgusta, P 0(j. Ljubljani ob 8. uri zjo popita izseljenska 7aVar0' rani Zavoda za socialno vanje v Kidričevi ulici. bo V soboto, li. aV^Ui,feV ob osrednja kulturna pr'r® rmonip' 20. uri v IjubljanskiFiltermonJ; V nedeljo nnnoldne o levizijskega programa, ki jih bo- [ več za 5 let za moške in za 10 j predvidenimi z dosedanjimi pred- varovanje. — ” T 1w t-.„i—« — i—j-*- i pis^ to se pravi, s pogodbami. V ---------------------------------- mo začeli v Ljubljani enako ka- let za ženske. Dolgost pokojnin kor v Beogradu in Zagrebu. Pri skega staža, ki je potreben za pri-uvajanju domače televizije se dobitev pravice do popolne oseb-moramo zavedati, da bo v prvi ne pokojnine, pa se lahko poveča dobi, dokler ne bomo imeli do- i največ za 5 let. volj televizijskih sprejemnikov, tudi pri nas televizija pasivna. Zato bomo morali gledati na to, da bodo investiciiski in obratovalni stroški televizije čim manjši. Naj omenimo še velik prispevek Inštituta za razvoj televizije, če so bili ljudje, ki se ukvarjajo s samostojno poklicno dejavnostjo, prej v delovnem razmerju, se jim ta čas vračuna v pokojninski staž kakor delavcem in uslužbencem, in sicer po določbah, predvidenih s tem osnutkom. V SLOVENIJI SMO LETOS PRIDELALI 133 vagonov priznanih semenskih žit Komisija za semenarstvo pri Glavni zadružni zvezi Slovenije je na svoji včerajšnji seji v Ljubljani obravnavala vrsto problemov in nalog naše semenske službe. Pri pospeševanju le-te bodo imele pomembno vlogo poslovne zveze, predvsem proizvajalne, ki bodo izvajale okrajne programe o pridelovanju tako imenovanih množičnih semen kot semenskih žit in krompirja, medtem ko bo skrb za pridelovanje semen krmnih rastlin in zelenjave tudi v bodoče pretežno na Semenarni, da zagotovi čimpravilnejši izbor semen za kritje domačih potreb. ProUvajalne poslovne zveze bodo Originalno seme bodo 'porazdelili na prevzele organizacijo pridelovanja podlagi načrtov za razmnoževanje po-semen, a ker močno primanjkuje ka- sameznlh originalnih sort po okrajih, drov — semenarjev — so imeli neka- j upoštevaje površine. V bodoče se bodo terl na seji pomisleke, da bi s poslov-1 veliko boj zavzeli za to, da bo vsaj nlml zvezami, organiziranimi na vrat g; •/, pogodbenih pridelovalcev semen-na nos, utegnila semenska služba na- skih žit na državnih in zadružnih po-zadovatl. Vendar je ta strah odveč, sestvlh, ki bodo razmnoževala tudi ne-saj bodo proizvajalne poslovne zveze originalno seme, za preostalo proiz-ustanavljall na podlagi potreb In vodnjo pa bo treba na strnjenih pod-ugodnih razmer za proizvodnjo, pri čemer so nujno upoštevani tudi kadri. Ce za predvideno proizvodnjo ne bo ustreznih kadrov, tudi proizvajalne zveze ne bo imelo smisla ustanavljati, ker bi bila taka zveza prej cokla kot vzvod za pospeševanje ln napredek proizvodnje. • RepubUSka priznavalna komisija ročjlh organizirati zasebnike pod čvrsto zadružno roko. Med drugim so sprejeli sklep, naj bi bila najvišja odkupna cena od proizvajalcev v okrajih Celje, Trbovlje ln Kranj za kilogram merkantilno čiste pSenlce 40 din, v drugih okrajih 38 dinarjev za kilogram, za kilogram - -------- ----------rži naj bi plačevali največ 30 dinar- je letos priznala kot semensko blago jev. Seveda so zaželene s strani kup-okrog 133 vagonov ozimnih žit: pSe-1 cev čim nižje cene, medtem ko so Včeraj je prispela v ra..,: x , uvc icjui, i uvifcu puBujua uu delegacija sindikata » .j nnič-rvininciH cfn* c* o x«,o ^ iJZ' S J10 za5ne v^ljati zakon treba položiti kot pri ostalih po- javnih služb. V Bosni i qvlcc.* pokojninski staz se vračuna čas, o invalidskem zavarovanju, bo trošniških kreditih 5 »/o v goto- vini se bo mudila tri dni S sC vini. Kredit 25.000 din bo treba ski sindikalni funkcio ........ tijskih zadrug, čebelarji in člani metna tekma Zagreb . b° podobnih gospodarskih organiza- za izseljenski pokal. cij bodo lahko v prihodnje kupo- ®PraieTn? rojekov .;&nuVer' vali za svoje potrebe na kredit OLO Ljubljana dr. JV tudi cement. Te kredite bodo da- mastii. jale razen Narodne banke tudi Komunalije banke in zadružne j hranilnice. Kredite bodo odobravali za dve leti, pri dvigu posojila pa bo' Švicarska delegaC*|f javnih služb v Sar^rajeVo ki ga je človek preživel v samo- treba s posebnimi predpisi vskla-stojni poklicni dejavnosti pred diti invalidsko zavarovanje z uvedbo pokojninskega zavarova- ustreznimi spremembami, ki so nja za kategorije ljudi privatne nastale v tem osnutku novega za-poklicne dejavnosti, za katere se kona o pokojninskem zavarova-uvede pokojninsko zavarovanje nju. po uveljavljenju tega zakona. sa-mo s pogojem, da se prispevek za socialno zavarovanje teh ljudi zviša. V prehodnih in zaključnih določbah tega osnutka so urejeni tudi nekateri specifični primeri. Zavarovanec na primer, ki izpolnjuje pogoje staža, pa ni bil v delovnem razmerju po uveljavljanju tega zakona, si lahko pridobi pravico do pokojnine samo v primeru, če je bil v zadnjih desetih letih pred uveljavljenjem tega zakona najmanj 5 let v delovnem razmerju. Vdovi, ki je po 15. maju 1945 uživala družinsko pokojnino, pa je to pravico izgubila z omožitvijo po izpolnjenem 45. letu, se obnovi je "treba’ Tene, "dogovoriene °v na njeno zahtevo pravica do dru- zveznem merilu r žinske pokojnine, če je prenehala zahtevo je zlasti postavljala trgo° ponovna zakonska zveza, kolikor vina v Sloveniil keb dogovor, sindikalni funkc:lo . sestali s predstavnik1 “ 9 vini. Kredit 25.000 din bo treba ski vrniti v letu dni. bodo sestali s Preasia,‘"',iceV 1 Gospodarstvo, katerega doho- kata nameščencev komu )ri dek je ocenjen na 100.000 din, bo prometnih delavcev o . vei- lahko dvignilo kredit v znesku Hercegovine ter obiskan 30.000 din. | jih podjetij. Zakaj še visoke cene živine in mesa Po znižanju izvoznih koeficientov se je izvoz živine skoraj ustavil, ponudba 11 trgu pa je čedalje večja ™*SiP0I?lladi’ k° ie na treu vselej malo Živine, je letos prišlo do pogostih kršitev dogovorjenih cen oziroma do njih izigravanja m izmaličenja. Mesarska' podjetja so živino eovoih^s m !ndi kraetiiske zadruge se niso držale do-fo i« i J1 C1n’ pa so žlvino odkupovale po teh cenah, na so -P0 Zna,n? T*j'h cenah- Uvoznim podjetjem vala vsako cenoC 0m0g0cale’ da 80 za izvozno živino plače- se ie oaia zahteva, da si po zakonskem drugu iz ponov nega zakona ni mogla pridobiti sprejet konec lanskega leta v /.vezi trgovinskih zbornic, pravice do družinske pokojnine, upošteval posebnih pogojev v Uživalcu osebne pokojnine, ki Sloveniji. Ta doeovor oa ima il mu je bilo po prejšnjem predpi- vedno obvezno moč za m so kršh su ustavljeno plačevanje zato, ker (ve dogovorjenih odkunnTh cen se je zaposlil s polnim delovnim nadalje kaznive časom se bo na njegovo zahtevo Ko je spomladi preplačevanje določila nova pokojnina po pred- m izigravanje že doeovonenih piših tega osnutka. Bivšim last- cen zavzelo zredno velik obsc^ nikom lekarn, farmacevtom in in so bila podrtja po vrsti ka z farmacevtskim pomočnikom, ki so novana, so glavno krivdo zvrn ’ dali svoje ■»-*---• -u w «-i: __ • 6 uu snyQO zvra- so se odj nje, pa so aoDin zaposlitev v svoji lila tudi mesarska podjetja, da dali svoje lekarne državi ali ki čali na izvozna podjetja ki so so se odpovedali odškodnini za- s svojim preplačevaniem orisi nje, pa so dobili zaposlitev v svoji lila tudi mesarska podieti» stroki ali v državni službi, se pri- privolijo v višje cene f r oli l?.fcei«ena ter 1S q ozlmJ)e«a prolivajalci seveda drugačnega mne-| zna v pokojninski staž ki so ga je prevelik izvoz ovsa. Od teh 133 vagonov semenskega nja. 1* zveanega kmetliskeea sklada . , VT, .. . t IZVOZ bistveno blaga odpade 95 vagonov na pienlco Je določeno za kilogram priznane se-1 farmacevtskih Poslih V ostril sezonskn nnn..«:!---1- resmci za- vključno originalno seme, 14,4 vagonov na rž In nekaj nad 33 vagonov na ječmen. V A razred Je ocenjenih 38 vagonov, v B razred 78,5 vagonov ln 7 C razred 38 vagonov semenskih žit. Posamezni okraji so približno pridelali: okraj Murska Sobota 385» q, Ljubljana 1936 q, Celje 174» q, Maribor 1613 q, Novo mesto 144 q, Gorica 114 q, Kranj 518 q in okraj Trbovlje 650 q semenskih žit, medtem ko okra*a Kočevje in Koper nista pridelala priznanih semenskih žit. Originalno seme pSentc dajeta letos prvikrat posestvi Beltinci In Rad- menske plenice od 1« do 14 dinarjev premije, za kilogram rži od 8 do 10 dinarjev in za kilogram ječmena 5 dinarjev premije. Vtžlna premije se razumljivo ravna po razredu semenskega žita. Glede na to, da v Sloveniji ne bo toliko žit A in B razreda kot je predvideno zanje premij, so sklenili predlagat.1, da bi namesto tega Izplačali premije za semensko plenico C razreda, ki zanjo sicer niso predvidene premije, 6 do 8 dinarjev, za rž C razreda pa 4 do 6 dinarjev za kilogram. ce pa banka tega predloga ne prebili v farmacevtskih poslih v , ostril sezonsko noman ikanre no' lastni lekarni, če so do dneva, ko nudbe na trgu, saj smo v prvih začne veljati ta zakon, izpolnili najmanj pet let delovnega staža v FLRJ. Zavarovancu, ki si je pridobil zvanje državnega 'obrtnega mojstra po splošnem zakonu o obrti z dne 6. junija 1949 in ki je dal svojo obrt državi ali se odpovedal odškodnini zanjo ter stopil v državno službo ali v službo go- ije. HJEuKS’ sP?darske organizacije, se tudi ? 25Wre’ flnan*irail iz skladov za pospe- Prlzna v pokojninski staž čas, ki »tvo Radlje pa iz množične odbire. I levanje kmetijstva. M. R. I ga je prebil v Obrti kot pomoč- petih mesecih letošnjega leta izvozili za 5,7 milijarde din živine m mesa nasproti 5,5 milijarde dinarjev v istem razdobju lanskega leta. Zato pa je Komite za zunanjo trgovino, da' omogoči stabilizacijo cen na živilskem trgu na dogovorjeni višini, s prvim julijem občutno znižal izvozne koeficiente za živino in meso, tako n. pr. za klavno govejo živino od 0.80 na 0,70 in za klavna teleta od 0,70 na 0,60, s plače- čemer se je izkupiček za izvozna podjetja zmanjšal za 12 oziroma 14%. To znižanje koeficientov je imelo kmalu za posledico, da se je izvoz živine sredi preteklega meseca skoraj ustavil, ko so izvozna podjetja izpolnila svoje stare izvozne obveznosti Zastoj izvoza se zdaj že pozna na trgu. Razen tega prena-jamo postopno v razdobje, ko se poljska dela končujejo in se sezonsko začenja dvigati ponudba živine. V resnici je ponudba živine vsak dan večja, kar ne velja samo za teleta, marveč tudi za govejo živino. Zato ne moremo razumeti, da so naša mesarska podjetja še vedno pripravljena plačevati govejo živino po 155 do 140 din za kg žive teže, namesto po dogovorjenih cenah 115 do 125 din. Dokler je bila ponudba na trgu majhna, so se izgovarjali na izvoz, češ da ne morejo ceneje dobiti ži-vme, dokler jo izvozna podjetja preplačujejo. Zdaj izvozna podjetja živine ne morejo več pre-plačevati, izvoza skoraj ni in tudi ponudba je precej večja, vendar se cene ne premaknejo navzdol, ker mesarska podjetja nadalje privolijo v stare cene sarska podjetja ne bodo tovala. , oVf&& Vsa ta igra pa gre seve { je račun potrošnika. Lena za' na trgu že popustila, de 6iabe radi majhnega izvoza ?oStip' potrošnje v turističnem yub-stvu. Mesarska podjetja tele<8 ljani dobe zdaj žak*811,.- ten1'1 po 200 do 205 din, naVZ‘g50 f pa prodajajo telečje pri- 280 din, medtem ko bi ^ V merna cena največ 2? blfl' ljubljanski klavnici V1S -|j te-diltiicah okrog 500 zak jjetjJ let. Če bi se mesarska P „il) držala dogovorjenih $0- cen, bi se morala tudi 0 vejega mesa gibati oci 2- p0d-dinarjev, vendar m®®ar-‘ izjem*' jetja to meso z redkim ^ dimi prodajajo še vedno P s0 je narjev. Tudi svinjsko . ujjgn® predrago. Tako ima J d8j-izmed vseh mest Jugos^la višjo ceno svinjskega m • ceje reČ 520 din. Prav tako so^ mesnih izdelkov ostale ji^nO® 1 - - 1. - J * Li len CP I G ^ . 1N llO kakor v dobi. ko se je -cena prašičev gibala o j„ 220 din, medtem ko znaša do dan*5 180 do 190 din. nesar* k* Skrajni čas je, da podjetja revidirajo s J jbilo dajne cene. V dom, k ^-]Ve težko dobiti živino, ia^eV®' inšpekcije v primeri pr j g pa nja gledale skozi prste* #t:- to ni več potrebno, k do- sarska podjetja lahko• ^ |e govorjenih odkupnih c v^z«'0 hočejo. Morda bi tud' uvesti potrošniške sveč P-j|,oV0 ..»m.L.ji.iiili da b° nj i.„n- »»lin!« prlV0,.'l0 l stare cene. aarskih podjetjih, da do koB-zadruge pa iih bodo skušale poslovanje pod družbeno g držati vse dotlej, dokler se me- trola Erlander pri Hruščevu 1 razširjanje Govorila sta o kmetijsitvu in mednarodnih problemih papeževega pisma Moskn* <, • v d • • i , . , Beograd, 6. avg. (Tanjug.) Pod lthpil °rv i'^-..iTanjug)' Prvl mmal za mnoS° vPrasanJ- Pred' ktz. 478/56 z dne 6. avgusta 1956 dan« V -i bZ Hruščev Je vsem za sovjetsko kmetijstvo, za- j ;e izdalo Zvezno javno tožilstvo ia Eri! - ameriškega senator- tem pa je načel tudi nekatere; na podlagi člena 13., odst. 2., za-" ' ra ln-se 1 n^m dve mednarodne probleme, med dru- [ kona 0 tjs^u v zvezi s členom ogovarjal. Senator se je za- gimi vprašanje razorožitve. Hru- 1? zaj£ona 0 javnem tožilstvu ' — ščev je v razgovoru poudaril, da 0dlok, da je na ozemlju Federa- »ri i VSEH S TRANI SVETA ameriška vojaška oporišča v Evropi otežkočajo ureditev vprašanja razorožitve. Prvi sekretar CK KPSZ je tudi poudaril, da je prineslo letošnje leto največjo zmago Sovjetski zvezi na pod ZSSR ^>VRATEK V DOMOVINO J(L_________ tUe (Reuter). U Argen- ročju vzpona kmetijstva. Ugodno ^t'anjul v“naši deželi, zlasti pa o »I...1.A yrniio v domovino nad iuoo vreme, zainteresiranost kolhozni-i ni mn/nnsti tivne ljudske republike Jugoslavije prepovedano tiskanje in razpečavanje pisma papeža Pija XII., datirano v Rimu 29. junija 1956. Navedeno pismo vsebuje več klevet in neresničnih trditev o drTSvljaVu„v01UrT‘“ena“r?irand !'rem.e’ zainteresiranost Koinozm-, tem;da v naši deželi ni možnosti TčeraJ 2 ladjo v pristanišče kov m obdelava velikanskih ledin 7a svobodno delo verskih skup-Slu s? nedavnemu pova-jvse to je prispevalo k rekord-, nostj jn njihovih pripadnikov. rjetskim 7aue v tujini živečim aomoT državiJanom, naj se vrnejo tttiMS.?TJe‘sk' vlade •0TJetskim “ Dorino v SPREMEMBE 'u Krajinski vladi W«.kVf’ h av5' (AFP). -•* sovjeta Ukrajine je imenoval ^ButMk. mini8,ra vlade. Blagoj Pre^idij Vr-'e imenoval stra za pridelovanje P^predseanika ukra-Nikol« d j *. J i podpredsednik ?* nov-turi*80- *e Pfevzel dru6 položaj, j® bil ministra za pridelovanje žita enovan Ivan Apostolov. ^ POLJSKA ŽELEZNIŠKA NESREČA .aV&* (Reuter). V bližini Src*k ia »6 -1Zitlril električni vlak. Ne-dem J a smrtne žrtve, se- Pa je bilo ranjenih. T b°LGAR1JA ^HNICNO sodelovanje 55 SOVJETSKO ZVEZO lTe2afij% ,6‘ *.VS- (TASS). Sovjetska r*ium 0?*rija sta tu podpisali spo-• ifhničnem soaelovanju na r<*J“ avilneg, letalstva. IZRAEL INCIDENT na meji To pismo je grob poskus zlorabe Hruščev je na Erlanderjevo vere v politične namene in ne-vprašanje, kaj mi^li o tem, da bi dovoljenega vmešavanja v notra- •1 1 • 1 . 1 A f_1 • J.'K n in -JO /-]oTTQ nočo flP7P IP I PI OTTI P SKLEPI VII. PLENUMA CK POLJSKE DELAVSKE PARTIJE Poseben dogodek dneva je bilo najnovejše sporočilo CK partije o rehabilitaciji treh uglednih bivših funkcionarjev, Vladislava Gomulke, Marijana Spihalskega in Zenona Kliske Varšava, 6. avg. — Malone vsak dan se v Varšavi pojavijo novi i zelo popularen. Tu še vedno ko-momenti v zvezi s sklepi VII. plenuma CK Poljske delavske par- mentirajo, kakšne nadaljnje po- prihodnje leto v Moskvi priredili nje zadeve naše dežele. Celotna •v i vsebina pisma potrjuje, da jr ameriško kmetijsko in industrijsko razstavo,, odgovoril, da bi bila takšna razstava vsekakor zanimiva in pozitivna stvar. e bilo objavljeno z namenom, da bi z neresničnimi trditvami škodovali ugledu naše dežele. tije. Dogodek včerajšnjega dne je bilo sporočilo CK partije o rehabilitaciji treh uglednih bivših funkcionarjev, Vladislava Gomulke, Marijana Spihalskega in Zenona Kliske. Vsi časniki so objavili komu- : njimi in ti trije so sprejeli smer, nike, v katerem je ugotovljeno, ki jo je določil plenum. Zato — da je plenum razpravljal o teh je poudarjeno v komunikeju — vprašanjih in presodil, da je tre- ; ima Vladislav Gomulka pravico, ba rehabilitirati te bivše funkcio- biti partijec, narje, ki so bili poprej obtoženi j K temu sporočilu je treba do-in politično likvidirani zaradi i dati posebno objavo, v kateri je domnevnega vohunstva v korist j »sovražne agenture«. V komunikeju je poudarjeno, da so bili Gomulka, Spihalski In Kliska po krivem obtoženi. Po VII. plenumu CK je imela komisija politbiroja razgovor z mmm Spomin na žrtve v Hirošimi Ob enajsti obletnici strahotnega razdejanja po prvi atomski bombi se je v Tokiu začela mednarodna konferenca za boj proti uporabi atomskih bomb Tokio, 6. avg. — Na današnji dan pred enajstimi leti so bile vržene prve atomske bombe na Hiroširao In Nagasaki. Na Japonskem so v zvezi s tem priredili vrsto komemoracij. Žalni svečanosti je prisostvovalo okrog 200.000 ljudi. V mestu so danes ▼ spomin na te žrtve ustavili vse delo. Predsednik japonske vlade Hato-jama je poslal poslanico, v ka- Na svečanosti je župan Hiro-šime Takao Vatanbe rekel, da se bodo prebivalci Hirošime ne- Pfea'.'Aylv, 6. avg. (afp). izraelski! utrudno borili vse dotlej, dokler leka urili i.le dane5 izjavil, da je ne bodo z obličja zemlje odstra- dva j njene strahote atomskih bomb. „ v°ja*ta, ki sta prišla na G?7o0ZSml^e Pri Kisufimu v bli-fla sta Predstavnik je pripomnil, oien?1? vs*ca vojaka odgovorila ?Z5mn» »,ln se umaknila na svoje «tev. ' Na izraelski strani ni bilo SIRIJA GOSPODARSKA UNIJA Z JORDANIJO Damask, 6. avg. (AP). Sirija in Jor-TTT*v» danija sta danes podpisali sporazum o AFRIKA gospodarski in carinski uniji. Razen go- KEGANJANJE INDIJCEV »podarske unije ji predrideno tudi sto-t run.* , - bodno eibanje m delo brez poseonin [i(lijcev 6' aT&- Več two5 dovolilnic za državljane obeh dežel na ftan&esb!irt» severnem delu Jo- področju držav, ki sta podpisali §po- svni 80 danes pozvali, naj za- razUm. Znovani JTa,P.rebitališča, sicer bodo ka- ' HONGKONG {ff.T-.aja?; ki ^ »orali zapustiti AMERIŠKI NOVINARJI kovani., u * predpisi o rasnem raz- V Južnn.r •??. P0(^lagi katerih pošiljajo! NA KITAJSKEM uniji neevropsko prebi-1 Hongkong, 6. avg. (AFP). Predstav- naselja, imajo za več nik ameriškega konzulata v Hongkongu n,tov nepremičnin. Zu to pre- , ie izjavil, da je kitajska vlada odo-Odl i?e prejeli odškod ine. brila 15 ameriškim novinarjem u Hong- il^li^n 0 masnem razlil .w«n u. ob- i konga in Japonske, da lahko obiščejo briški T uradnem listu vlade Južno- , LR Kitajsko. Predstavnik konzulata je cev tud!Un^e’ j* prizadel razen Indij- i v zvezi s tem izjavil, da se ni 8Pr®” neevropsko prebivalstvo >JU nu,n. Johannesburga, med nji •• Afrikance in Kitaj cg. menilo ameriško uradno stališče, da vsak ameriški državljan z odhodom LR Kitajsko »krši ameriške dolodbe«. •••••;•>• V: m?. m . . i . • - wM§. ,4p°nsko meSto HlroSlma, na katero »o 6. avgusta 1945 vrgli Prvo atomsko bombo. Slika kaže ie obnovUeno mesto teri je rečeno, da mora težiti japonski narod za »izgradnjo kulturne države, ki bo slonela na svetovnem miru in demokraciji«. Ob tej obletnici se je v Tokiu danes začela druga mednarodna konferenca za boj proti uporabi atomskih in vodikovih bomb. Predsednik indijske vlade Nehru je poslal udeležencem konference poslanico, v kateri se zavzema ne samo za »izključitev atomske vojne«, temveč tudi za prenehanje poskusnih atomskih eksplozij, ker je nevarnost, da bi le-te škodile človeškemu rodu. Nehru ugotavlja, da je človeštvo zdaj pred izbiro: ali strahotna vojna in uničenja velikega obsega, ali pa možnosti za mir in napredek ob uporabi novih sil, ki jih je dobil človek na razpolago. Za atomsko in vodikovo bombo — je rečeno v poslanici — se skrivajo mržnja, bojazen in sovraštvo. Ce bi tej mržnji in bojazni dovolili, da bi še nadalje obstajala, bi kaj lahko prišlo do uničenja človeškega rodu. Toda človeštvo vsekakor čaka boljša prihodnost, poudarja Nehru ln pripominja, da ne smemo ostati pasivni opazovalci teh spopadov, marveč je treba zavestno sprejeti sklepe, da bomo povedli človeštvo na pot miru, modrosti, sodelovanja, napredka in sreče. Samo z miroljubno koeksistenco je moč zagotoviti obstoj narodov sveta, je rečeno na koncu poslanice indijskega ministrskega predsednika. Konferenco pozdravlja tudi eden izmed vodilnih kitajskih listov »Da Gun Bao«, ki v uvodniku piše, da je svetovno gibanje proti atomskemu orožju eden glavnih čini tel jev, ki prispeva k širjenju idej miroljubne koeksistence na svetu. Časnik piše, da narodi vseh dežel nasprotujejo hladni vojni in uporabi jedrskega orožja, hkrati pa si prizadevajo, da bi čimiprej prišlo do mednarodnega sodelovanja na regionalni podlagi v uporabi atomske energije v miroljubne namene. nunim Vladislav Gomulka sledice bo imel ta sklep politbiroja. Mnenja o tem, do kam bo segla ta rehabilitacija, niso docela enotna. Nekateri sodijo, da bo prišlo do popolne rehabilitacije, medtem ko drugi menijo, da že priznanje članstva Gomulki pomeni popolno rehabilitacijo. Vse kaže, da obstoje v najvišjih partijskih krogih nekatere razlike v presoji teh vprašanj, ki so posledica določenih razlik v presojanju poglavitnih perečih notranjepolitičnih vprašanj Poljske. V dobro poučenih krogih izjavljajo, da so se te razlike po-javiie na plenumu CK v zadevi Gomulke. Centralni komite pripisuje velik pomen obravnavanju vprašanj s VII. plenuma. Ravno zdaj revidirajo pismo CK vsem članom partije, v katerem nameravajo precizirati ves tisto, kar so že doslej objavili o VII. plenumu. Na sestankih teh ožjih forumov so prebrali gradivo v zvezi z Gomulko, pa tudi pismo politbiroja višjim partijskim funkcionarjem o tej zadevi. Ker je VII. plenum zajel celo vrsto vprašanj, pripravljajo zdaj na teh sestankih sklepe v zvezi s tem. Zvedeli smo, da še nada- rečeno, da je bil Zenon Kliska — eden izmed treh obtoženih — imenovan za pravosodnega mini- lje popolnoma prevladuje osnov-stra. Ti dve vesti, čeprav nista na temeljna koncepcija, da pome- bili objavljeni s poudarkom, sta zbudili dokajšnje zanimanje, čeprav je bilo znano, da se je že začel proces rehabilitacije teh bivših partijskih funkcionarjev. Vsekakor je splošni vtis, da je sklep o rehabilitaciji Gomulke in ostalih dveh v poljski javnosti ni negovanje in nadaljevanje socialistične demokratičnosti podlago, s katere se je treba lotiti obravnavanja in ureditve vseh poglavitnih vprašanj v zvezi z dejavnostjo partije in vlade na notranjem področju. V. Popovič Z RAZPRAVE PROTI SKEDENJSKIM ANTIFAŠISTOM Sodišče ni upoštevalo londonskega memoranduma Včeraj sta bila zaslišana bivši vodja kriminalnega oddelka kvesture dr. Grappone in Sicilijanec Scanattela, ki je prišel s pokojnim Aleccijem v Trst Trst, 6. avg. Pred tržaškim po- trtka niso dobili nobene hrane; rotnim 'sodiščem se je danes na- da je bil Rutar večkrat pretepen, daljevala obravnava proti feke- enkrat celo tako močno, da se je denjskim antifašistom, ki so ob-j zaradi udarca v glavo onesvestil; toženi, da so novembra 1946 ubili, da je bil Rutar zato v zaporu Sicilijanca Aleccija. Na današnji; pregledan od zdravnika; da so bili dopoldanski obravnavi je bil prvi j tudi drugi obtoženci pretepeni; zaslišan bivši vodja kriminalnega da so nad njimi izvajali moralni oddelka tržaške kvesture dr. Grap- j in fizični pritisk itd. pone, ki je izjavil, da je preiska-! Na vprašanje obrambe je dr. vo o škedenjskem dogodku začel | Grappone izjavil, da so bili ob-" " ' toženci kdaj pa kdaj uklenjeni, donskega memoranduma, oziroma odloka 190 vladnega komisarja. Toda predsednik sodišča je tudi tokrat zavrnil zahtevo obrambe, sklicujoč se na pr«dčasno odločbo o nadaljevanju procesa, zaradi česar bodo na obravnavi, ki se bo ponovno začela 9. t. m., govorili najprej odvetniki zasebne stranke, nato tožilec in naposled obramba. Protipostavni proces proti ške- vendar le po nekaj ur, in sicer! denjskim antifašistom se bo to- j rej nadaljeval, čeprav je doslej na lastno pest in da je šele kasneje dobil anonimno pismo, na podlagi katerega mu je bivši kvestar Marsano naročil, naj preiskavo nadaljuje. _ Na precizno vprašanje pred- pokojnim Aleccijem prispel 4. no- i povzročena v času, ko so bile po sednika sodišča je dr. Grappone vembra v Trst. V glavnem je po-izjavil, da policija ni izvajala nad vedal isto, kar je že podpisal v obtoženci nobenega moralnega ali zapisniku, in sicer, kaj se je v fizičnega pritiska ter da so le-ti Skednju zgodilo. ^ Q svoje izjave spontano podpisali.! Na popoldanski razpravi sta i^e* dni* vitalni"'‘pripravljenosti Ta trditev je med škedenjskimi bili zaslišani zadnji dve obteži i jn so nenehno dovažali v bolniš-antifašisti, ki sedijo na zAtožni priči, ki sta se v svojih .izpovedih nico ljudi> ki so buj ranjeni v šte_ klopi, zbudila ogorčenje, in ko je očitno zapletli v protislovje. spopadih med skupinami obramba kmalu zatem zahtevala Obramba se je nato odrekla za-1 tega ali onega politienega prepri-soočenje med obtoženimi in pri- slišanju nadaljnjih štirih razbre- fanja Zdaj, ko je sodišče odredilo Dj nega kolegija zahteval, naj se so- generalni komisar uzakonil člen 6 da so bili aretiranci na policiji d Išče izreče ali je šlo pri vsaj za- londonskega memoranduma, ko C i— j i__l+inm /S/'* rTrvH o Ir rta ’ iz »varnostnih razlogov«. _ _ _______ Naslednja priča je bil Sicilija- j prišlo nedvomno do izraza dej-nec Scanattela, ki je skupaj s j stvo, da je bila Aleccijeva smrt povzročena v času, ko so bile po tržaških ulicah hude politične demonstracije. To so pač najbolje potrdili bolničarji Rdečega križa, ki so bili INDONEZIJA PRIHOD SOVJETSKE TRGOVINSKE MISIJE nlml Indonezijskimi predstavniki razgovore o kreditih, ki jih je SZ ponu- CinJsT"dZaJ1'b?bsk™nm" trgovinski ">«»1 japonski predlog o '»‘anoritji "* E Zi- i “k*ks” **k» ^ Leta 1951 sta Islandija in ZDA skrbuje iz ZDA. Otočani tudi v sklenili pogodbo o oporiščih in tem oziru nimajo veliko koristi bivanju ameriških čet na otoku, od Američanov. Islandci, ki čutijo Zdaj je v Reykiaviku že nad 6000 čedalje večjo nevarnost spričo j tnT*e (poleti se oWm^nolnn?! sa- ^Tzredno zemljepisno Američanov, od teh 5000 najmo- tega zdaj že močno razširjenega ^Približa' obzorju Tekafčasa med Severno..Ameriko derneje oboroženih vojakov/Pet letališča zaradi katerega so omaje ^m‘ka po tej črti potem pa in Evropo bi lahko Islandijo ne- tisoč tujih vojakov v majhni de- jam stebri njihovega gospodarja cm, poiLm pa in c.vropo oi i«»» „ želi kj 8pioh nilna vojske! Ali stva, nesrečo pa prinaša tudi Sfednj u’ ležečem v nepo- široko avtonomijo. dolff polarnih področij, Nevšečnosti Islandije so posta- kratka p,n .os.*re- poletja pa zelo le neprijetne šele z razvojem le-sPloh z*mi se sonce večinoma talstva in naraščale malone enako *aide ^^Pfikaže, poleti pa ne hitro, kakor je naraščala^hUrost ..-plo^ti in nikoTi dovolj dvomno^dobro porabili kot veli ‘vskei- ?n.ova dviga). Spričo Za- kansko, nepotopljivo leta išče. le v glavnem mimo. Res ker je spoznala, da bi storil ta 1261 izgubili neodvia- ^ Nemci isto, da jih niso Angleži skega gospodarstva ribolov že I čuti krizo zaradi čedalje večjega pomanjkanja delovne sile. Veliko vojaško oporišče je neugodno vplivalo tudi na zasebno življenje Američanov prihajalo v naše mesto,« je rekel neki član vlade, ko je pojasnjeval ta sklep. Tako dobiva izredni strateški položaj Islandije čedalje usodnej- * ” Glavno mesto Islandije ReykjavtU OB OBČINSKEM PRAZNIKU DOMŽAL Industrija v domžalski občini napreduje kmetijstvo in obrt pa zaostajata Razgovor s predsednikom občine, narodnim herojem Francem Avbljem-Lojkom Ob občinskem prazniku Domžal se je naš sodelavec oglasil pri predsedniku občinskega ljudskega odbora narodnem heroju Francu Avblju-Lojku in mu zastavil nekaj vprašanj v zvezi z razvojem domžalske občine. Predsednik se je rade volje odzval in odgovoril na naslednja vprašanja: Kako dela ObLO in posamezni sveti pri LO v Domžalah? potrošniške svete. Na občini pa bo nujno treba izpopolniti admi- ........... , , , nistrativno osebje, sedanjega pa n F? Ju nove®a občinskega J deino zamenjati z novim. Občina K^ga ! potrebuje tudi sodnika za prekrš- svetov, ki so ze obstajali, ustano- f . . , , Vili šo kmptiiski cvpt cvpt. 7a tP- ke ln agronoma in bomo zato raz- vili še kmetijski svet, svet za te lesno vzgojo in svet za finance, ki zelo uspešno delajo. Med najboljšimi so komunalni svet, so-cialno-zdravstveni svet, obči svet in svet za šolstvo. Pri urejanju Predsednik občinskega ljudskega odbora narodni heroj Franc Av-belj-Lojko komunalnih vprašanj bi lahko mnogo več naredili, če bi imeli dovolj sredstev na razpolago. pisali štipendije. Domžale so dokaj veliko industrijsko središče v bližini Ljubljane. Domžalska občina meri 14.000 ha in ima 16.000 prebivalcev. V občini je 15 velikih industrijskih podjetij. Gospodarski razvoj Domžal gre naglo naprej in se je proizvodnja povečala za 30°/« v primeri s predvojno. Industrija v občini se je močno razširila in ustvarja sedaj največ narodnega dohodka med vsemi gospodarskimi panogami. Domžalam je nujno potreben nov kulturni dom, telesno vzgojno društvo Partizan pa potrebuje novo telovadnico, ker sedaj gostuje v gimnazijski telovadnici. Kako delajo množične organizacije v občini? 2e dalj časa opažamo, da delajo množične organizacije vse preveč kampanjsko in neživljenjsko. Med najbolj delavnimi je organizacija LMS. Mladinski komite je na pobudo občinskega komiteja Zvezei komunistov pripravil v pretekli sezoni redne tedenske čerov in družabnih prireditev. Pričakujemo, da bodo člani AKD še tesneje sodelovali z mladino in tudi z drugimi množičnimi organizacijami. Tudi na kulturnem področju delo lepo napreduje. Delavsko prosvetno društvo Svoboda priredi vsako sezono več iger, pevskih nastopov in koncertov. Dramatske prireditve bi bile veliko boljše, če bi imeli dobrega režiserja in seveda tudi večje prostore za vaje valni bazen in ko bo zgrajen še bazen za skoke in urejeni filtri v bazenu, bo to eden najmodernejših v republiki. Letos bodo nare-« dili še ograjo okrog kopališča, prihodnje leto pa še kabine. Prizadevanje vodstva telovadnih organizacij gre za to, da bi razširili zanimanje za lahko atletiko in telovadbo in da bi vzbudili zanimanje za šport in telesno vzgojo sploh med kmečko mladino. Zato v Domžalah tudi nujno potrebujejo telovadnico. in nastope. Svoboda nima lastne-!, Tovarišu predsedniku smo se ga doma in gostuje v Domu dom- leP° zahva^h za njegove izčrpne žalske godbe ! odgovore, Domzalčanom pa zeli- & | mo ob njihovem prazniku še mno- V Domžalah deluje tudi Mest- go uspehov v razvoju in napredku na knjižnica z več tisoč knjigami, na vseh področjih družbenega Zanimanje bralcev za knjige je življenja, ogromno, saj so knjige skoraj vedno oddane. Najvnetejši bralci so mladinci. Med kulturnimi ustanovami je tudi kino, kjer dvakrat tedensko menjajo filme. Dvorana sprejme približno 300 gledalcev in ^, , , . „ » , , za sedaj popolnoma zadostuje za ... Jmu 56 a° (:ez ,noc vz® °7 potrebe Domžal. Misliti pa bo ,lk° oblakov, da je danes zjutraj treba na nov kinoprojektor, ker začel° dezevah m mogel nihče je ta že izrabljen in se lahko za- razumet,. Sončnih dni in kopanja, hvalimo le tehničnemu osebju, da ^'ecer pa posedanja v domala praznih lokalih na prostem smo PISMO Z MORJA Skupina približno 60 gradbincev celjskega podjetja »B ^ ki regulira tudi Savinjo, je pred 14 dnevi začela gr8'r.g0dne železobetonski cestni most čez Savinjo v Celju. Če bodo S vremenske razmere, bo novi most zgrajen do 20. novem Zelezobetonske opornike za most so postavili že med njem regulacijskih del na Savinji. Sedaj postavljajo05(0v. ne opornike za oder, na katerem bodo zgradili gornji del m ne konstrukcije. < . . • ka. Slika kaže del gradbenega objekta, v ozadju pa je si ^ pucinski most. Cene nižje od lanskih ožgalo hrbte in že četrtič oluščilo | liko od teh je tukajšnjih dom8^ nosove, nam je najbrž posušilo nov. Vsekakor pa drzi, da J tudi vso domišljijo. Skratka: za-1 precej povečanem dotoKU pisali smo lahko le, da nam je ' gostov mnogo tudi domačin, . imenitno, da nam je lepo, da je da bi bila težko_ mogoca^sr se tako navadili, da nam kar ni Po osvoboditvi smo zgradili vi seminarje, na katerih so člani ko-Domzalah novo občinsko stavbo, miteja in drugi politiani delavci kjer je sedež ljudskega odbora,, davali 0 naši notranji ln zu_ pošte, komunalne banke in Zavo- .. .< , , . da za socialno zavarovanje. Ce- nanj! politiki, o gospodarstvu, in prav je stavba velika, še vedno dru§lh vaznlh temah- Seminarjev manjka prostorov. Zgradili smo se ie udeleževalo lepo število tudi dva šestnadstropna bloka, mladine, ki so izrazili željo, da bi sedaj pa asfaltiramo ceste s po- take seminarje prirejali tudi na-močjo OLO Ljubljana. • j dalje. Mladina se udeležuje tudi .. i delovnih akcij pri gradnji nove Ali sodeluje v posameznih sve- ceste in domžajskega športnega tih dovolj državljanov m kako ka 60 mladincev pa se je pri-sodelujejo volivci v upravljanju favilo za deiovno brigado na pod. obime■ j roč ju ljubljanskega okraja. Za aktivno delo v posameznih | občinski komite Zveze komu- svetih nam je uspelo pridobiti ve- nistov bo lal 5 elanov v pol_ likai drzavUanov, ki s svojimi ietno politično šolo pri CK ZKS v predlogi in kritiko pomagajo pri Ljubljano. Poslali bomo mlajše urejanju občinskih problemov ljudii da bi se organizacijsko in i. Z]??r11k volivcev, ki so bili politično izpopolnili. Taborniška dobro obiskani, pa so živo raz- organizacija prireja na pobudo pravljali o vseh važnejših pro- zveze komunistov izlete v bližnje blemih občine. Le volivci na ob- partizanske kraje. Borci NOB ob močju Depale vasi m Ihana se ne tej prij0žnosti pripovedujejo mla-brigajo dovolj za gospodarska, še dini dogodke iz narodnoosvobo-manj pa za politična vprašanja. djjne Voine Zaradi premajhne udeležbe so bili zbori volivcev v teh vaseh Akademski klub v Domžalah sklicani po večkrat. , je v pretekli sezoni tesno sodelo- „ , _ . . . , , ... . val z Ljudsko univerzo, priredil Kakšno je stanje obrtništva m je več samostojnih debatnih ve-kmetijstva v občim? ' Obrtništvo v naši komuni na- /* zaduje, ker manjka strokovnjakov. Mladina se ne zanima za obrt, saj se skoraj vsak mladinec po končani nižji gimnaziji vključi kot nekvalificiran delavec neposredno v proizvodnjo. V Domžalah je tudi vajenska šola, ki daje obrtnikom kvalitetne, vendar maloštevilne kadre. Potrebni bodo odločni ukrepi, da se bo obrtništvo v občini bolje razvijalo. Kmetijstvo po vojni skoraj ni napredovalo. Zato bodo letos investirali nad 20 milijonov dinarjev za nakup raznih kmetijskih strojev in za razne agrotehnične naprave, s katerimi bomo povečali hektarske donose. Glavna skrb občinskega ljudskega odbora velja kmetijskim zadrugam in kmetijskemu posestvu Pšata. Nujno potrebna je tudi regulacija Kamniške Bistrice, ki ob vsakem večjem deževju prestopa bregovi, odnaša zemljo in ogroža sam industrijski center v Domžalah. Dela na regulaciji Bistrice so se že začela. Treba pa bo regulirati tudi- Račo, saj bi na ta način pridobili okrog 100 ha plodne zemlje, ki je sedaj zamočvirjena. Vendar za sedaj občina nima dovolj finančnih sredstev za ta dela. predstave potekajo v redu. I Letos je bilo v Domžalah usta- šlo v glavo, ko nas je zjutraj prenovljeno enotno športno društvo budilo grmenje: Kaj naj le poč-»ŠD Domžale«, ki združuje v svo- nemo in kam naj se denemo? jih vrstah vse sekcije: košarka- Tako smo vse dopoldne sit-ško, plavalno, nogometno, smu- narili in nergali, ker si tod niso čarsko in druge. Za lanski občin- izmislili še ničesar takega, kar bi ski praznik so uredili na stadionu privabilo goste ob slabem vreme-električno razsvetljavo, tako da nu iz njihovih sob. Potem pa nam lahko igrajo tudi nočne tekme, je padla v glavo odrešujoča misel, Vse to so uredili s prostovoljnim da pravzaprav lahko napišemo delom. Nogometaši imajo lep na- nekaj razglednic ali celo pismo ravni stadion, ki ga uporabljajo svojim prijateljem in znancem, tudi za konjske dirke. Lansko leto Vendar nam ni šlo kaj prida so zgradili v Domžalah tudi pla- izpod peresa. Sonce, ki nam je , i... Spomenik borcem NOB v Domžalah sijajno in da upamo, da je jutra nja nevihta le jutranja in da se bo popoldne zopet prismejalo sonce. No — in naše upanje se je uresničilo. Zdaj, ko to pišem, so že vsi nared za kopanje. Zato moram hitro končati, ker me že kličejo in pravijo: »Oh, vas pa moramo vedno čakati!« Naj povem še to: ko so nam v zadnjih dneh julija direktorji nekaterih tukajšnjih hotelov pripovedovali, kako so pripravljeni vse storiti, da bi povečali dotok domačih gostov, smo jih poslušali tako kot pač poslušajo vljudni ljudje. Mislili pa smo si: »Lepo ti pjevaš...« in se nismo več zmenili zanje. Pozneje smo med sončenjem in kopanjem in kopanjem in sončenjem popolnoma pozabili na turizem in turistično problematiko. Zdaj v zadnjih dneh pa ob Nemcih, Avstrijcih in Holandcih, ki so ob Belgijcih, Francozih in drugih tujcih najmočneje zastopani, precej pogosteje, če ne že kar v enakem razmerju slišimo domačo govorico. Vprašanje zase je sicer, ko- podobne vrste kot je bdo p dobrim tednom srečanje s k . turistom Kosom v Opatiji. _a smo se razveselili drug d S ^ in domače govorice, kot našli nekje v Ugandi. »Od kod nenadoma toliko mačih gostov?« sprašujete. Znižali so cene! Res, znižali so jih. Malo P^a sicer, toda znižali so jih . T domače goste na 700 din L dnevno. Seveda le v nekater hotelih (kje, lahko zveste pr niku). Sedanji pensioni so . menda za dober stotak nizp lanskih. Ali boste prišli? ^ Ce pridete kmalu, se morha{el srečamo. Ako ne zmorete za ^ tudi sedaj, ko so znižane cen. > lahko najdemo v našem pingu. ... Imenitna stvar takle camP deset korakov stran-je morj® «" No, dosti je... Sonce je pre Na srečo bom po desetih *E° n. že v morju... Slavnostni začetek del za novo poslopje Zavoda za transfuzijo Ljubljana, 6. avg. — Danes je priredil Zavod za transfuzijo v Ljubljani prisrčno slovesnost ob začetku gradnje novega poslopja, ki je neobhodno potrebno za nadaljnje uspešno izvrševanje nalog te ustanove. Po slovesni seji upravnega odbora, na kateri je predsednik Slavko Kobe pojasnil upravnega odbora in gostje. g njimi glavni projektant n poslopja ing. Platner in .jjj gradbišča ing. Mesarič og gradbeni prostor ob Slajm g ulici. Ravnateljica dr. ®°vdietel! je simbolično p^rdila za »jjp gradbenih del, ko je na sro» šču zasadila prvo lopato. K? P°s.lopimbr* Kakšne so bodoče naloge občinskega ljudskega odbora? Najbolj pereče je stanovanjsko vprašanje. Zato bomo v kratkem začeli z gradnjo novega šeststa-novanjskega bloka. Pripravljamo pa tudi načrte za zgraditev 18 stanovanjskega bloka s poslovnimi lokali. Zasebnikom smo dodelili 15 milijonov dinarjev kredita za dograditev stanovanjskih hišic. V načrtu imamo kanalizacijo v Domžalah in zgraditev vodovoda. V ta namen že opravljajo poizkusna vrtanja na Grobeljškem polju, odkoder bo speljana voda v rezervoar na Sumberg. V vseh trgovinah na območju domžalske občine bomo vpeljali postopoma Ljubljana od tedna do tedna ZAKAJ JE BILA ZAPRTA IGRIŠKA ULICA Prejšnji teden je bila Igriška ulica nekaj dni zaprta. Mimoidoči, ki so morali zaradi tega obiti precejšen kos poti, so opazili, da tamkaj podirajo pritlično skladišče zastopstva DKW. Številna vprašanja so hitro dobila odgovor. Nesmotrno izkoriščeno škrbino bo izpolnila trinadstropna stanovanjska hiša, v kateri bo devet stanovanj, v pritličju pa bo nekaj lokalov. Razen tega bo- studio za televizijske oddaje. Z deli bodo začeli še ta mesec. Stroški gradnje so predvideni na 120 milijonov dinarjev, gradnja pa mora biti zaključena do konca prihodnjega leta. Ker so finančna sredstva zagotovljena, ni nobene bojazni, da ne bo dobila Kolodvorska ulica prijaznejše podobe. S TELEVIZIJO SMO KAR DOBRO ZACELI Na mednarodni razstavi ra- sta na terasi poleg pralnice in dja jn telekomunikacij na GospO' sušilnice še dve garsonjeri. Med- darskem razstavišču prevladuje tem ko ^skladišče podira^ grad- . televizija. Po dveh uspelih po-^ j-.j.-, m -- dobnih razstavah v prejšnjih le- tih pravzaprav televizija za Ljubljančane ni več španska vas. Navzlic temu pa ne moremo mimo zgodovinskega dogodka, ko se je v nedeljo zvečer predstavil javnosti prvi domač celovečerni televizijski program. V režiji Franceta Jamnika se je pred nami v dveh in pol ure zvrstil program, ki so mu številni Ljubljančani z zadovoljstvom sledili v D paviljonu Gospodarskega razstavišča in pri sprejemnikih na Bellevue ter restavracijah Union, Slon, Turist in Vino Koper v Gradišču. beno podjetje »Trnovo«, bo začelo te dni z novogradnjo gradbeno podjetje »Tehnika« na račun Instituta jeklenih konstrukcij. Po pogodbi mora biti stavba še letos pod streho, prihodnje poletje pa se bodo po vsej verjetnosti že lahko vselili. Stroški gradnje bodo predvidoma znašali 38 milijonov dinarjev. V KOLODVORSKI ULICI BODO SPET ZIDALI Ko je že govora o gradbeni dejavnosti in ko je docela jasno, da je tudi letošnja gradbena sezona prav sedaj na višku, naj napišemo, da bo vendarle tudi poslopje Radia Ljubljane dobilo Radia Ljubljane, ki je pripravil za vsako oddajo povsem nov program. Treba je reči, da je program pestro izbran in so zato številne pohvale upravičene. Vse priznanje pa gre tudi Institutu za elektrozveze, ki skrbi, da gre tudi v tehničnem oziru vse kot po maslu. In da je to res, se lahko prepričajo tudi tisti, ki jim ne nese, da bi si ogledali televizijski program ob pogrnjeni mizi v tem ali onem ljubljanskem lokalu. .V D paviljonu Gospodarskega razstavišča (vhod iz Vilharjeve ceste) je namreč nameščenih dovolj televizijskih sprejemnikov, ki brezplačno in brez vstopnine posredujejo eno izmed zadnjih pridobitev tehnike. NOVI MLEČNI RESTAVRACIJI BO SE TA MESEC SLEDILA DRUGA Prejšnji teden se je dosedanjim trem mlečnim okrepčevalnicam v Ljubljani pridružila še mlečna restavracija. Pekarna Ga-ljevica je v lastnem interesu in v boju zoper alkoholizem koristno vložila sedem milijonov dinarjev v novo restavracijo na Titovi cesti, kjer je moč dobiti vse, Kar si poželijo sladkosnedna usta. Kot je znano, pa Ljubljana V televizijskem studiu na Ga . , ._____________ __________________ ________ spodarskem razstavišču oddajajo' ne bo ostala pri tej edini mlečni dokončno podobo. Prejšnji teden pred očmi obiskovalcev kratek restavraciji. Na Borštnikovem je bila namreč licitacija za nad- program, ki ga je moč videti tu- trgu v nekdanjem Borštnikovem zidavo. Kateremu podjetju bo ] di na številnih televizijskih spre- hramu so že lep čas končana vsa prepuščena gradnja, še ni znano j jemnikih, razmeščenih po vsem dela za veliko mlečno restavra- — na natečaju se je potegovalo razstavišču. Glavna oddaja pa se cijo in računajo na skorajšnjo za dejo več gradbenih podjetij začne vsak večer ob 20. uri. Za otvoritev. Do tega pomembnega — znano pa je, da bodo nadzi- program, pri katerem sodelujejo in slavnostnega dogodka bi pravdali poslopje za štiri nadstropja samo domači strokovnjaki vse od zaprav že prišlo, če ne bi bilo in da bodo v nevih prostorih na- j tehničnega osebja pa do umet- treba vlažne zgradbe toliko časa mestili sodobne studie in tudi I niških izvajalcev, skrbi kolektiv I sušiti. nujnost te gradnje, so si člani že poročali, bo novo . voda pod streho do de^euSts' prihodnje leto pa bo moc ^ novo že preseliti v nove P .,-jjo re. S tem se bo za transfu ^ službo začelo novo obdobj > bo moč v novih pros^°.rl ,mŽ' dalje razvijati transfuzijsko . bo in jo prilagoditi vedn sj-veOe jim zahtevam naše zdraVwa V službe v dobrobit zdravs naši republiki. ' UVOŽENE ROČNE URE BODO NAPRODAJ Prejšnji teden se je zopet povečal asortiment blaga za široko potrošnjo iz uvoza. Po ljubljanskih trgovinah se je pojavilo namreč dvajset najrazličnejših vrst vžigalnikov. Spričo cene, ki se suče od 800 pa do 1000 dinarjev, je vprašanje, če bodo prodali vseh pet tisoč, kolikor jih je namenjenih Ljubljani. Za ženski svet je prišlo iz bližnjih in daljnih tujih dežel 170 tisoč kosov najrazličnejše modne bižuterije (obeski, zapestnice, koralde, ogrlice itd.) v vrednosti dvanajst milijonov dinarjev. Sedaj pričakujejo še volno, perlon garniture spodnjega perila, elastične pasove itd. Za moške pa so predvidene ročne ure švicarske znamke »Marvin«. Cena se bo sukala med 12 in 15 tisoč din. MEDVEDKA STA ODPOTOVALA Včeraj sta iz ljubljanskega živalskega vrta odpotovala prijatelja otroških src — mlada medvedka. Na daljno pot v Osijek se nista podala zaradi tistih nesrečnih pokvarjenih salam (takrat, ko so bile te salame na jedilnem listu v živalskem vrtu, medvedka še nista prisluškovala prešernemu otroškemu smehu in zato šala že pet mesecev ni aktualna), ampak zato, ker zanju ni bilo več prostora. V zemeno za medvedke bo dobil ljubljanski živalski vrt iz Osijeka ljubke kamerunske (afriške) koze. iz Zagreba pa kitajske jelene. Vse to se bo zgodilo v prihodnjih dneh, ko bodo dobili tjidi nekaj vodne perjadi. Hy Tuji turisti v Ljubil011* Včeraj Je prišla v plna 18 Belgijecev, ki JU* J.® Br«*,1-, potovalna agencija »L°ru,!,J v po* .1 lesa. Skupina se Je nasUnlla. [a po Bellvue. Popoldne Je **adaIJ« ja***® v Postojno, kjer sl Je ogled® --»tli4' potem pa Je nadaljevala pot J ,gup‘° V Jugoslaviji se bo zadržala M dni. „eir Včeraj popoldne Je prljjJJ ttzrl**iTi vue tudi skupina holandskin » je,» 45 po številu, ki so potem ***.. j pot v Opatijo; tam bodo_o»ta» nato pa pridejo na Bled, *■> vStrtJ tudi 7 dni In se vrnejo preko gKuP> v domovino. Približno tolikšne ne Holandcev prihajajo v H. ofP vsak ponedeljek. Ta potovanj nlzlra holandski »Tourlng klub«- Na ra5un podjetje* je dvigal bencin ^ S. J. je bil do nedavnega 'JJV a tovarni Močnih krmil v , no»l°, n r. Od tem te je moral toda odločil se je. da bo( tovarne, kj1 druga gori’ čil se je. da po L.nrlU M ier je delal, dvigal teA*9a Iva. Dokler je bjj pot®et| odnosu, je na Pod,?®m0bil» A ...ignl (torivo ra jt' ga je vozil. Takoj po odPus!!L ifl !-| različnih oseh izposodil 0,.e 0rC^a*jl . •• ■ enim PJ fo*»' vorni avtomobil ter pesek in drva, na Izlete ter prev_________ ki so mn prav gotovo dobro P drugim P“5r®5e»j£ ažaf novo($,|l. im su mu prav (joioVO dobro P ‘ . ( d je potreboval bencin in olja. fC.^ eb°J, vil pri črpalki Petrola, Lje** J pr«PL pri crpaiKi i eiroiu« “i • ri« of®* j, lahko dobil, kajti tam so *>'* tov* it čani. da je Se vedno zaposlen j0 ) Tako je prihajal skorai ^ T kratkem času dvignil 11 allv» cina, 21) l-ff ni Im In druga y'”’0dj*«|| n in in ski! katero je bil pred kratkim je le ni prestal, »i poma*®18* *S*_Bevk: »ČRNA SRAJCA« fraa ** anie®u pisateljskemu opusu *°*o d*i vlca se i® pridružilo zopet ] •»»■j6 °" ^°žba Slovenska Matica je 7 ^dni zbirki letos tiskal. 0,OV*‘ »Črna srajcac, a njego-- Prvi del za-llk t * '“'ogije o življenju in razmeji ki**601 ?C*U s^ovcnskega Primorja, tl nekdai Pot^ lilijo, trilogije, C 1 zajela w «etorno S* •'»jem in dogodke pred vojno, med o«vob*odil- . . — J letih po osvoboditvi. 'Uinej6 iQ podaja podobo Tdlk« T. *adnjeDa desetletju tik pred CuT° Tihro “* Balk<“™- *L i&a >Uka pisatelj v svoji in skl* bil za Slovence pod Italijan- J“®°® izredno težak, .aj 8© JO zdel faiizem v«emogočen, Nove knjige in revije ^reieli smo: Pp?“bnost' 5t. 7-8. J®'!« Jožpt?-rVf 0 Garcia Lorca (v pre-iJl Nonv ^dovič3), Jože Udovič ln j * * *l'OZcl * ^ nrl o»\ DaAama pprio~**v,°si. <-a. Iz vsebine; ?S?U Jožeta 0 Garcia Lorca (v pre-iJl Nonv ^doviia), Jože Udovič ln ®Ucll uyv5E?za: Marjan Rožanc (In-?r»il)a) ter Janez Gradišnik ^rjevec’ tIi in razprave: Dušan Sitnosti I. , tn njegova Filozofija ?^'nost’ t'0r Ziherl: Umetnost in ?!obiem. ’v"an Petre: Podbevško v večea in nepremagljiv. Pobitost, strah in kratkotrajno zatijje odporniškega gibanja, ki »o jih povzročili streli na Bazovici ln rimski, proces, je Italijane varal: zemlja, ki so si jo prisvojili, ni bila ukročena, v ljudeh je tlelo, ljudje niso klonili, zlasti pa ni klonila V -—J v... Frane« Bevk ju patrioti iz odporniške sku-pine. Svetu italijanskih fašistov in njihovih prisklednikov1 je pisatelj postavil po robu skupino mladih zavednih Slovencev, skupino odporniške organizacije. To so Smonca, Lenart, Dominik, Je-ler in drugi. Njihovo delo je omejeno na organizacijo sestankov, kjer prebirajo domače _ knjige, pojejo slovenske pesmi, snova teksta kot nekakšne lite- dajejo drug drugemu vere in j rarne kronike časa in razmer " na Tolminskem pred to vojno. Zdi se da bi vsa ta štiov o fašistu slovenske krvi, o prodancu Gantarju, zadoščala mnogo prej mladina. Ta se jo združevala v odporniške trojke, imela jo svojo skrivno ruuucvsRuv organizacijo, požigala jo tujo Solo, ki 5» SSL2a^nj&'sedemrpi“em Iva- j <« potujčevale slovenske otroke in gro-> ln E in®161111 Lfifflerjevi v pre- : zile, da bodo okupatorji z vsem svojim OfI Knjline Alf°nza Gspa- pritiskom. ■ vsemi raznarodovalnimi K^BoJan glasbene ^ ^ ^ |# Ko( praT, pisatelj sam v spremni besedi h knjigi, je bilo v teh letih Slovensko Primorje I in njegovi ljudje tako svet zase, da je o tem trdem boju za narodni obstanek še vse premalo znano. Vso oblike odpora so bilo tista semena, iz katerih jo kasneje pognala splošna1 ljudska vstaja. Tako ta knjiga posega po svoje že v čas narodnoosvobodilno borbe: kaže zametke odpora, iz katerih je vzbuhtel mogočen kres narodnoosvobodilne borbo. Ocvir’ *'ern'eljaka’ Dra6°tina Cvetka in Lava praznVi,Sedma številka je po-? k 6 pomtn vstaje. Uvodni čla- SbE*« »feSS spominskega dneva je »»! v'Jena , ce> v ostalem pa je Si«!? °bičaW tankov, ki obrav- “6(1 njimi 0 problematiko teea lista. Problematiko tega lista, vnetni hr ,asti zanimivi: Balkan t(,. Sedah ^ EvroPe, Muzej NO h., nekateri tujih obiskovalcev SL^vilko ®P,omlni iz partizanskih sSHi3 ter r na^a tudi nekaj lepo-!'lkar1p^eprodukclie umetniških Vai?1>l»riUk ??rtizanov-Ha« *°va- Vi,J' 8' Iz vsebine: Uka Sa *Gr'ič»i« ?cl]a (odlomek iz ro-koni na DuSan Mevlja: Le-lliaku, Tibor Mende: v?9. Vtiči -3’ Frank Wedekind: ‘ 8 Cipra (Miran Ogrin), 2Š*°vori * S1 Popotnik (H. Jacob), Jkobno»i_^ehruj em, Cannes 1956 st. va? x?0In (Žarko Petan) itd. i>h cvilita i 14. Letošnja štirinaj-atija v ratl 8tota od začetka (‘ njene n?,V,,,n'e4kemu ljudstvu na-u.Posveč/n .'Nacije. Uvodni članek J.i Be smJiJublle3u- V njem so raz-fraot« T*'e uredništva za bodoče S?0 fltti lat,ere8a cilj Je poljudno (,«ku. k°ll približati kmečkemu ^IVPP^ST1 narodne in U.J w KNJIŽNICE qt\»P*riMi953)! H*'oire do la phy,i' H , 'i ,(.138"0 ) Alti. Pari. ,Sl!“ v“lka, petit. An.f" .“k E. M , it ^ —1796^ Nev York » Uw Kil v bistory, economics and 4.ptM*d«M.c.V’L ((nW2',44-> »din! . gSoirr.«!.- ,taTers ses provinces. m l?"trat5 J^iqu«, historiqu», . . . et •30721.)U dn territoire. Pariš (1954). w '10,jOt ^oKar (ltdj. Pari« (1955). ^VvVvV lostT let- Pr«1?0’’1* rn,ky- Povžst d&v- . 0gt! plastični tisk, primerjavi z njegovo rnbo in le fesoreZi akvatinta, 4ica. Vse to posebno akvare i priča o nenavadni živahnosti Cer- dar se v njih pokaže mojstrstvo Černigojevega čopiča, ki dosega mestoma kar virtuozne barvne in risarske učinke — vse pa z nadihom sodobnega, notranje zamo- V Ljubljani bo razstava kitajske uporabne umetnosti in umetne obrti V prostorih Narodnega mnzeja v Ljubljani priprmvljajo razstavo kitajske uporabne umetnosti in umetne obrti, ki jo prirejata Narodni muzej ln Društvo muzealcev in konzervatorjev LRS, organizira pa Komisija za kulturne ati— •tike s tujino. Razstava, ki je neverjetno navduiila beograjske javnost, kaže ču- Naročajte, kupujte in širite ljudsko revijo Prešernove družbe »OBZORNIK«! Avgust Černigoj: Slikarjev atelje (olje) vladala razum in nemir sodobnega časa. Sredi nenehnega razvoja tehnike in razkroja vseh ustalje^ ............. ":lo. pra tirati. Tesnejša povezanost s svetom je morebiti povzročila v današnji že dozoreli likovni generaciji med tržaškimi Slovenci — eden njenih glasnikov je tudi Avgust Černigoj — premik v občutjih in sprostitev notranje napetosti, kar je pri razstavljavcu mestoma prišlo do izraza v nekoliko sladkobni obliki. Kot neizbrisno znamenje je ostal le medel odsev otožnega med razkošnimi in vedrimi barvami ter odprtimi prostranstvi! — Abstraktno slikarstvo, ki se v svetu še vedno razvija — huda nasprotja o njegovem pomenu in ceni še danes niso povsem razrešena — in nahaja vedno nove izrazne možnosti, ima v slovenskem slikarju Avgustu Černigoju 1«v J v prosti dunajski gledališki kaleidoskop |S-f do vi to tisočletno tradicijo kitajske uporabne umetnosti, polno obUkovaine fantazije kitajskega Človeka — ljudskega umetnika. Številni uporabni in okrasni predmeti, izdelani iz raznovrstnih mate-rlalov, nenavadna domiselnost in okus pri vporabi različnih oblikovalnih tehnik, vso to vzbuja pri evropskih ljudeh občudovanje. Nič čudno ni, če je kitajska razstava v Beogradu pomenila morda največji uspeh, ki ga je bila deležna katera koli podobna povojna prireditev. Hkrati je to nova manifestacija vse večjega poglabljanja prijateljskih stikov med kitajskimi in našimi narodi, nov dokaz za močno osnovo sistematičnega razvijanja medsebojnih odnosov in ^ spoznanj. Razstavo bodo odprli 19. t. m. 4 w prostorih Narodnega muzeja v Ljub-bo gotovo tudi pri nas vzbu-enako pozornost kot v minulih me-Beogradu. V. nih form v tujini je postal člo- SKem 82“rJ? AV?XUSIU vek malo pomemben, foda ritem nenavadno dinamičnega m dejav-in tempo tega časa sta osrednja ne?a zastopnika. Njegova likovna usmerjevalca pri iskanju oblikov- prizadevanja postajajo vse bolj nega in barvnega izraza ter pri (OB KONCU LETOŠNJE GLEDALIŠKE SEZONE NA DUNAJU) , *j*d»IiSka sezona — J* lautu iKBatui • '""“Jivo nemško besedo: »>„, ■ 0r*thenter kot bi je bila lahko označili i “ J® u »T<>le*« r 'Vev* ., dicaPB • l dr#mo »Odstranite norca« »toafafera »ke Im-k- >M„,a Iu{fi je si-Dorsch, poživila ^ FILM O BEOGRADU biti T festivalskih dneh (t juniju) »m- j ga koncepta, «eprav med igralci ni bilo £ Beograjsko podjetje UFUS je veS kvalitetnih tnjlh gledaliUih an- izrazitih osebnosti. Gledališče iz Darm- ^ pred kratkim odkupilo scenarij vračanju k prahitnosti človeške likovne omike, seveda oplojeni z dognanji mnogih stoletij. Sproščene in poenostavljene oblike na teh platnih motno žare v prostoru: tu je Černigoj suveren in samonikel, morda so to v resnici vizije prihodnosti, morda le zanimiv poskus? Černigojev živahni temperament se bolje izpriča v akvarelih, ki z žgočimi barvami, kakor jih ustvarja le vroče sredozemsko sonce^ ter z rahlo razumsko in nostalgično noto v zasnovi učinkujejo nenavadno prijetno in toplo. Barve ostanejo vselej čiste in prosojne, le redko se sprevržejo v nenaravne odtenke ali odseve nekega nestvarnega sveta; poglavitna odlika je slikarjev prvinski občutek za prostor in prizadevanja postajajo vse zanimiva, razvoj je nagel, toda ne končan. Intimen svet rodne grude je sicer prerasel v širšo problematiko sodobnega likovnega izraza, vendar so njegove spone močne in trajne. Veselimo se njegovih uspehov, čeprav preko skrajnosti nam je srčika njegove likovne govorice — domača in ljuba! Milan Avguštin »IZKUSTVO KINO« SO GRAJALI Člani komisije za filmsko dramaturgijo pri Zvezi sovjetskih književnikov so razpravljali o reviji »Izkustvo kino«. Kot edina revija za filmsko umetnost zaostaja »Izkustvo kino« za časom, so ugotovili člani komisije. Po njihovem mnenju je objavljala ta (K&the *« nekaj časa Zarova spominu ostalo dopri- ! "ojo ko-b, atmosfero ln 0,1 A,f r^Mok -1 L~— ,,fe« v v dogajanja. »Tri """S« . “ ,thea,rn v režiji starega V , '“"fanta X tS(1“aj|eP«em k ‘renesansi Čehova., »Re-l “»vo rJ*ploh » modi: Ibsen Je bil > I# ;otkri*. 8‘rindberg Je n. po-i V ^ *e ° *Hauptmanno*l d\eh C’ 1,11 80 dramski velikani kar 8 *encracij povedali marst-y C pradedom ni moglo »Ji?,*1 cel°". *> d« o »pre- d^r gre ° emov« bolje, da molčimo, .*# dunai*? re,ni^ne nmetnlke. Tndi •ko 1 ***tri so uprizorili mar- S. moderno odrsko .tva- PH Čem c*‘ »modernost« ni bila n® datum nastanka, ko-»U " DPr‘lor'IT®. ^‘nesial#dnia dva •leseca sezone >1| Si D, »»ivlj, I,” yrs*o tako kvalitetnih ln «ion|re1f“V’ d® ,,a d>1® ,on ce" N spel .U?.UarlU '*• da J. Drl '—" nemška filmska .i Husi« l'rov*jen® za celo leto opn-» U e «asln*i,. pr, fIlmn) samo samblov. Ta iniciativa je sa Dunaj nekaj popolnoma novega, za Burgtheater pa le posebej. Dolga desetletja, vso do fin de sivela, Je bil burgtheatrski oder nedosegljiv sa tujce. Eleonora Duše Je bila prva »tnozemka«, ki Jo smela nastopiti na tem odru. In tudi kasneje so bila gostovanja nekaj izjemnega in redkega. Adolf Rott, ki si *• loto dni prizadeva, da bi dvignil Burgtheater spet do nekdanje slave In pomena, Je s to tradicijo prelomil. Kot vedno znova poudarja, ieli spremeniti svojo gledališče v »ambasado gledališke kulture«, prizadeva si torej, da bi dunajsko »dvorno gledališče« ne bilo več zaprašena ropotarnica reminiscenc-na avstroogrsko blaženost in slonokoščeni stolp velikih »govorcev«, »hofburgschauspielcrjev«. Mednarodni veter naj spiha z deska častitljivega odra samozadovoljnost in »noli tangere« Sonnenthalovih in Kain-zovih naslednikov. Letošnji začetek »malega Pariza« se sicer le ni mogel ponaiati s kvantiteto, vendar pa je močno razgibal knl-turni Dunaj, ivedsko državno gledališče Iz Stockholma, Poljsko narodno gledali iče iz Krakova. Deželno gledališče iz Darmstadta, Norveško državno gledaH-ŠČo iz Osla in končno beograjsko JNP niz povsem raznorodnih teatrov, ki vsak po svoje predstavljajo nivo gledališke kulture neke nacionalne enote — so vzbujali pozornost seveda predvsem zaradi načina uprizoritev, kajti pristop k nekemu gledališkemu delu je tisto, kar Izdaja specifiko uprizoritelja in preko nje odnos nekega naroda ali stadta je gostovalo s svojim antičnim ^ za nov g sodobno temo. Tri jem?Tgrali «o nan»eč°—"na^bnrgtheMe^ \ z8odbe »ta napisala novinarja j tihega pričakujočega, vabečega’, ski način, samo ne dovolj perfektno. ^ Dragoslav Ilji6 in Mira' Raden- J Kompozicijsko so bili med Edino »Elektra« v režiji znanega nem-^ KOVIC, pripovedujejo pa O Življe- ' * ‘ ikega »reži ser Ja-abs trak tisla« Sellner j. ž „ }u v sodobnem Beogradu. U vrhnHilfi nri kritiki Ital v globino v njem. Opazovalcu se tu revija samo informativne sestavin tam za hip porodi misel — ali utvara, kakor da je za obzorji teh upodobitev nekaj skritega, >.l, „ velilt° gledališko središče, ta? H '* 4un»J»k**» gledališča i lb°'i «... ie Maria Schcll, danes W ^‘Uubljena 'tttj *• taib° *aslu£k*' Prl mmu, samo . in j ®raU nekaj časa na Du- . ._ r------------------ - f|| Werner preklical J neke skupine do dramatika. In le-ta >, ,llln,ko pogodbo v Franclji, Ham|0 m°*e* Igrati V prihodnji e,a T josefstadtn. y*h, “'»v ?ellk «ii| »mali parizi Pri »finišn«, ki Je tnost P« vsej Evropi, ima ozl- 80t0v n« vsej Lvropi, ima * »Jem lnifla‘iva Birgtheatra, ozl-!°V'*a direktorja Rotla, pova- speclflčnt odnos je vedno »Ir zanima nja, ker odpira vedno nove aspekte, »vedor, Poljakov ln Nemcev lal nisem videl. Avedt so gostovali Strindbergom (Gospodi8na julija, Oče) in menda niso pomenili kakega razodetja. Poljaki so Igrali Fredra (nekak poljski Fonvlzin) ln so Dunajčanom agajrfl uradi sproičenega komedijske- ljudnost gostitelja. Norvežani so bili s »Peer Gyntom« relativno dobro sprejeti, čeprav je bilo čntiti pri marsikaterem kritiku, da ni bil povsem zadovoljen. Pač po pravici. Kajti uprizoritev se ni odlikovala ne po igralcih, ne1 po kakem posebnem 1 režijskem konceptu,, niti ni prinesla kakega novega pogleda na Ibsena in njegovo romantično stvaritev. Le enakomerno žuboreč in odvijajoč se tok dogodkov, brez germanskega iskanja »globlje pomembnosti«, in pa s kubizmom kokektirajoča scena sta spočetka še pritegovala gledalce. Naš »Dundo Maroje« je v tej mednarodni tekmi zavzel prvo mesto, o tem ni nobenega dvoma. To pričajo kritike, ki so vse brez izjeme navdušene, in sicer pristno navdušene, pa tudi privatne izjave gledaliških ljudi in prominentne publike. Moderni Stupicin stil Je zadovoljil Dunajčane tako, kot da danes samo še Strehler s svojim Piccolo Teatro. In kot kaže, bo poleg Sellnerja prav Bojan Stupica tisti r žiser med tokrat gostujočimi, ki bo prihodnjem letu soustvarjal profil gledališke sezone na Dunaju. Dobro bi bilo, ko bi Marina Držiča, ki ga je Dunaj sprejel z odprtimi ustmi začudenja, presadili v nemščino in njegove »Onkels Maroje Dukaten« v Stupicini režiji pokazal širšemu krogu občin stva, kot ga Je bilo vediti na tisti edini predstavi v. Burgtheatru. Pogoji za to so NESTROT - MOLIERE 19. STOLETJA Seveda: čisto tako ni.* Moli£re Je vse bolj izven časa in prostora, njegovi karakterji, ao vse bolj teofratovsko pod- ke, ki niso posegali nič globlje kot članki v dnevnem tisku. Kritika primitivnih in slabih filmov je bila baje preveč plaha, prav tako revija skorajda ni organizirala ustvarjalnih razprav in se najboljšimi na razstavi akvareli s ni ukvarjala s pojav i v filmskem Primorske (>Bača«, »Knežak«, življenju drugod po svetu. jW\^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\v\\\\\\\\\\\\\^^^^ grajeni in njegova komika ima čistej-gi tloris. Nestro? Je vezan na dunajski biedermeier, njegova komika je predvsem besedna in njegoVi ljudje so dobrodušna mešanica dobrega in zlega, a oboje v nepretirani meri. »Renesansa Nestroya« Jo med vsemi modnimi renesansami morda najbolj zanimiva, vsekakor pa za naš čas zelo značilna. Kajti vzrok, zakaj so danes Nestroya toliko igra in zakaj Je bil ob priliki burgtheaterskih gostovanj tako entnziaatično sprejet v Nemčiji in Holandiji, in, navsezadnje, zakaj ga je Thorton Wilder pred kratkim »adaptiral«, leži prav gotovo v tem, da Je No-stroyeva komika prerasla biedermaier-ske okvire in da je njena substanca ostala živa vse do danes, ko je tip samozadovoljnega malomeščana spet ena dominantnih značilnosti zapadnega sveta. Nestroyevi ▼ jovijalen humor zaviti družbeni satiri, ki Je nekoč zbudila toliko hude krvi, se danes novi malome-gčan hrupno smeje, prav zato, ker vidi v nestroyevem trgovcu, komijn, obrtniku, modistki, oderuhu in zvitežu ljubeznivi »historični« prototip samegA sebe. Ni slučaj, da se moderno »nestro-yeslovJe« (z vidnejšimi predstavniki Ottom Forst-Battagllo, Ottom Rommlom in Rudolfom Holzerjem) ukvarja prav z vprašanjem Nestroyevega pomena kot družbenega kritika in moralista. Seveda pa Je Nestroy prav »potreben« našemu nehumorističnemu času zaradi svojega neizčrpnega, osvežujočega, izredno duhovitega humorja, gledaisču pa zaradi neomejenih sprostitvenih možno-sit, ki Jih daje odrskemu interpret«. Komika Josef Meinrad in Inge Konradi v Nestroyevi burki »Danes bomo tiči« Burka »Einen Jus will er sich ma-chen (slovenski prevajalec se je nekoč zelo spretno izognil težavnemu dobesednemu prevodu z: »Danes bomo tiči«), ki so jo teden dni pred koncem sezono uprizorili v Burgtheatru, velja poleg »Lumpacija Vagabunda« in komedija »Zb ebener Erde und im ersten Stoik« za najboljše izmed H Nestroye-vih del. Uprizoritev pomeni enega največjih uspehov Burgtheatra v zadnjih letih. Leopold Lindtberg, ki je že Shakespearovo malo igrano komedijo »Mera za mero« postavil na izredno domiseln in originalen način na oder, je Nestro- ya zrežiral kot biedermeiersko slikanico, s historičnim poudarkom, a tako, da je gledalcu neprestano zbujal asociacije na brechtovske ekstemporacije. Kot se za burko spodobi, je zelo močno, skoraj do groteske, podčrtal vizualen komedijski moment, a nikdar tako, da bi pretiraval v neokusnost. O interpretacijski anarhiji, ki navadno izbruhne na odru pri takih uprizoritvah, ni bilo niti sledu. Predstava je imela svoj stil, bila je kot genialna igrača razposajenega boga Smeha. Inge Konradi je igrala vajenčka Christoferla, eno od obeh glavnih vlog, in je a svojo nenadkriljivo pristnostjo, bnršikoznim temperamentom in čudovita interpretacijsko lahkotnostjo znova potrdila svoj sloves ene najpomembnejših nemških komedijantk. Josef Meinrad kot komi Weinberl, ki se skuša iz aive vsakdanjosti za hip rešiti v svet neznanih možnosti in pustolovščin, je prav malo zaostajal za njo. Posebno doživetje sta bili fantastični šarži Adrienne Gess-ner kot ginljive stare device Fraulein Blumenthal in Ferdinanda Meierhoferja kot prakomičnega hlapca Melhiorja. Predstava je izvabila iz sicer zadržane dunajske kritike superlative, kakršni 6e zlepa ne zapišejo. Facit vseh >Nestroyev«, ki sem jih v zadnjih letih videl n^ Dunaju: prepričanje, da je treba tčga komediografa pri nas prenesti iz šentjakobskega območja tudi ua večje odre. Duhovit režiser, ki bi ga znal z rešpektom in okusom »adaptirati«, bi napravil uslugo publiki in igralcem in našim težnjam po novem, Živem, modernem gledališču. (Se nadaljuje) fPORT IN TELESNA VZGOJA PRED NOGOMETNO TEKMO JUGOSLAVIJA : KITAJSKA Tri reprezentance - brez Toplaka Beograd, 6. avgusta. Za tekmo proti reprezentanci Kitajske, ki bo 9. avgusta v Beograd, je naš zvezni kapetan Tir-nanič določil naslednje nogometaše: Beara, Krivokuča, Belin, Zekovič, Stankovič, Boskov, Mitič, Krstič II, Horvat, Ognjanov, Rajkov, Milutinovič, Vukas, Mujič, Pasic in Veselinovič. V predtekmi tega meddržavnega srečanja se bosta srečali tudi naši reprezentanci, sestavljeni izmed kandidatov za olimpijsko moštvo. V poštev pridejo — po mnenju Tirnaniča — tile igralci: Stojanovič, Vidinič, Barbarič, Cokič, Biogradlič, Koščak, Radovič, Tasič, šan-tek, Režek, Kranjčič, Spajič, Juričko, Rabec, Petakovič, Krstič I, šenauer, Medved, Prlinčevič, Antič, Josič, Ognjanovič, Zelenika, Kostič, Radovič, Ivoš in Sekularne. Zanimivo je, da Tirnanič v vseh treh reprezentancah ni našel mesta za Toplaka! Priprave za tekmo s Kitajsko in vstopnice V okviru priprav za mednarodno nogometno tekmo reprezentanc Kitajska — Slovenija, ki bo v Ljubljani, dne 19. avgusta 1956 na stadionu NK »Odred« bo v sredo, 8. avgusta ob 17.00 uri trening tekma slovenske nogometne reprezentance z NK »Rudarjem« iz Tr- { bovelj. Vstopnina bo enotna 50 din. Vhod iz Titove in Vodovodne ceste. Nogometna zveza Slovenije obvešča vse ljubitelje nogometnega športa, da je dala v prodajo vstopnice za mednarodno nogometno tekmo reprezentanc Kitajska — Slovenija, ki bo v Ljubljani, dne 19. avgusta 1956. Vstopnice si lahko nabavite v predprodaji pri Nogometni zvezi Slovenije, v »Poletu« v pasaži Ne- botičnika in v trafikah: »Slon«, »Evropa« in »Gospodarsko razstavišče«. Cena vstopnicam je: sedišče 300 din, stojišča 200, 150 in 100 din. TRETJE DOPISNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Trije Slovenci v finalu Dne 26. jul. 1956 se je začelo finale III. dopisnega šahovskega prvenstva Jugoslavije. Na njem sodeluje 10 igralcev. Pravico, igranja so si pridobili 4 prvoplasirani iz drugega šampionata, kakor tudi prvoplasirana igralca iz vsakega polfinalnega turnirja. Polfinalno dopisno prvenstvo se je namreč pričelo januarja 1955 in je trajalo do 1. junija 1956. Na polfinalnih turnirjih so sodelovali štirje Slovenci: inž. Marek Ivan, (Ljubljana), Maček Herbert (Slov. Bistrica), Brglez Franček (Ljubljana) in Poberžnik Bajko (Dravograd), od katerih sta se Poberžnik in Marek uveljavila v finale. Ker se je na drugem Šam-pionatu plasiral med prvo četvorico slatau Rudi, (Slov. Bistrica), igrajo potemtakem na tretjem šampionatu trije Slovenci, kar pomeni nedvomno lep uspeh, saj je na prvem prvenstvu igral le Marek Ivan na drugem pa Šlatau Rudi. Žreb je udeležencem določil naslednje številke: 1. Jokič Tomislav (Beograd), 2. Sekalec inž. Ivan (Zagreb), 3. Kondali Jovan (Drvar), 4. Timet dr. Dubravko (Zagreb), 5. Timet Tanja (Zagreb), 6. Jovčič Milan (Sremska Mitroviča), 7. Letič Stevan (Subotica), 8. Šlatau Rudi (Slov. Bistrica), 9. Marek Ivan (Ljubljana), 10. Rajko Poberžnik (Dravograd). Finalno prvenstvo bo trajalo do 30. novembra 1957. Williams spet | 10,1 sekunde na 100 m Berlin, 6. avg. (Reuter) — Na mednarodnem atletskem vojaškem mitingu, ki je bil v Berlinu, je ameriški atlet VVilliams spet dosegel rezultat 10,1 v finalu teka na 100 m in tako izenačil svoj svetovni rekord, ki ga je dosegel pred dvema dnevoma v predtekmovanju. V istem teku je bil izenačen tudi stari svetovni rekord, ker je drugoplasirani Amerikanec Murchison pretekel progo v času 10,2. Bled, 6. ave. Včeraj je upravni odbor Veslaške zveze Jugoslavije določil na predlog tehnične komisije kandidate za sestavo državne reprezentance v veslanju, ki bo ob konen avgusta nastopila na evropskem prvenstvu na Bledu. Kandidati so: Moški — četverec s krmarjem: >Istra<, Crvena zvezda, Mornar; dvojka brez krmarja: »Krka«; skif: Mornar (Vla- šič); dvojka s krmarjem: Mornar; četverec brez krmarja: Mornar in Gusar; double scull: »Tamiš (rezerva Lučin); osmerec: Mornar. Ženske: skif: Mornar, Bled, Savica; double scull: Mornar, Mladost; četverec: Tamiš, Branik; osmerec: kombinirana zvezde Partizana VESLAŠKA ZVEZA JUGOSLAVIJE JE DOLOČILA kandidate za skupni trening ^l^Brz^avk^ 0 BEOGRAD, 6. avg. prispeli v Beograd kitaj merm» teši, ki se bodo 9. avgusta f& reprezentanco Ju§°slfv J a ki n0go-hodom v Beograd so klttj pjj* metaši v okviru PriPr® rndiji, Btt^ z uspehom gostovali v in Sovjetski zvezi. ( avgulU • RIO DE JANEIRO« t*g-(Reuter). V prijateljski nog m,p» mi je reprezentanca CSR Prc Brazilijo z rezultatom i- • meut«f> • KARLSRUHE, 6. avg. t» pdfJl V tekmovanju za zaP^ zahodne Nemčije je že drug« Je, erdoma zmagal finalu premagal moštvo »H s 3:1 (1:1). —..um posadka Crvene (Subotica). Izbirna tekmovanja bodo končana za moške do 17. avgusta, za ženske pa do 10. avgusta. TENIS Prehodni pokal Mariborskega tedna Maribor, 5. avg. — Teniški klub Branik je priredil v okviru prireditev Mariborskega tedna tekmovanje za prehodni pokal Mariborskega tedna. V finalni igri članov je Toš premagal Horvata z 2:6, 6:4, 6:4, pri clanicah pa je bila najboljša slovenska prvakinja Truda Lovrec, ki je v finalu premagala V ZAGREBU SE BO JUTRI ZAČELA KOLESARSKA DIRKA »PO Zagreb, 6. avgusta. V sredo ob 11. bo na Trgu republike v Zagrebu startalo več kot 90 amaterjev-kolesar-jev iz dvanajstih držav, na tako imenovani dirki »Po Evropi«. Te dirke se bodo, kot je poznano, udeležili tudi najboljši jugoslovanski kolesarji. To SLOVENSKO MLADINSKO PRVENSTVO V VATERPOLU Kranjčani najboljši Ekipa Branika si ]e bazen le ogledala V nedeljo se Je v Kranju nadaljevalo slovensko mladinsko prvenstvo v vaterpolu. Zadnja tri kol? so dala naslednje rezultate: II. kolo: Bled In ! Ilirija 7:1 (2:1), ZPK Ljubljana : Kart- i nlk 7:1 (1:0), IV, kolo: Ilirija : Kamnik | 7:2 (6:0), Triglav : 2PK Ljubljana 8:0 j (4:0), V. kolo: ZPK Ljubljana : Ilirija 6:0 (2:6), Triglav : Bled 7:2 (5:1). S tem je bilo prvenstvo končano in je končna razvrstitev na lestvici j naslednja: Triglav (Kranj) 4 4 0 0 86:2 t ZPK Ljubljana 4 2 11 19:15 5 Bled 4 2 1 1 22:18 5 Ilirija 4 1 0 3 8:24 2 Kamnik 4 0 0 4 T:82 0 Prvo mesto je povsem zasluženo osvojilo moštvo Triglava. Poleg hitrega, modernega vaterpola, ki ga igrajo, odlikujeta to moštvo tudi dobra kondicija In dobro tehnično znanje. Ce .. : x- \ i-' ~ k temu dodamo še smisel za kolektivno igro, imamo že vse pogoje, ki so zadostovali temu moštvu za visoke zmage nad nasprotniki. Drugo mesto je z boljšo razliko v golih zasedlo moštvo 2PK Ljubljana, kar predstavlja vsekakor uspeh, ki pa je bolj plod požrtvovalnosti posameznikov, kot pa vigrane celote. Z lepo igro .e Je na tretje mesto uvrstil Bled. Razveseljivo je že samo sodelovanje tega moštva, kar kaže, da se bo »Bled« ob idealnih pogojih, ki jih ima, le zopet premaknil z mrtve točke. Zadnji dve ekipi pa na prvenstvu nista pokazali mnogo. Razen borbenosti Kamničanov, smo pri obeh pogrešali tehničnega znanja in vigranosti. Vendarle smo s potekom vsega prvenstva lahko zadovoljni. Članski turnir v Mariboru Je namreč vrgel na slovenski vaterpolo temno senco. Zato smo lahko tembolj zadovoljni, da na mladinskem prvenstvu ni bilo opaziti niti najmanjših trenj med sodelujočimi, kar kaže, da mladinci niti mladi vodje nastopajočih ekip niso zapadli nezdravim klubaškim pojavom, o katerih je bilo v zvezi z vaterpolom nedavno mnogo razprav. Sodniki so svoje . naloge opravili zadovoljivo. Edino neprijetnost, ki pa ni niti najmanj vplivala na potek tekmovanja, so pripravili Mariborčani. Ekipa 1 Branika Je že dva dni pred pričetkom tekmovanja prispela v Kranj, nato pa Je dan pred prvenstvom odpotovala iz doslej še neznanega razloga. S to nešportno potezo pa so si Branikovci onemogočili sodelovanje na drugem delu članskega vaterpolo turnirja v Ljubljani. R. k. | Reprezentant Bajc SVETOVNO PADALSKO PRVENSTVO Nepričakovano, toda zasluženo — CSR najboljša Moskva, 5. avg. (Tanjug). Sovjetska reprezentanca je zasedla včeraj po skupinskem skoku s 1000 m prvo mesto na svetovnem podalskem prvenstvu. Sletfe ČSR, Bolgarija, Francija, Madžarska, Poljska, Izrael in Romunija. Posamični svetovni prvak je postala čehoslovaki-nja Maksova. Pri moških posamezno so prva štiri mesta zasedli češkoslovaški tekmovalci, peto pa pripada sovjetskemu tekmovalcu. Po neuradnih podatkih so se moške reprezentance takole razvrstile: čSR, SZ, Bolgarija, Francija, Jugoslavija, ZDA, Poljska, Madžarska, Izrael. Presenečenje pomeni odličen plasma češkoslovaških vrst, pa tudi Bolgarov. Spričo neuspelih skokov v zadnjih dveh disciplinah je peto mesto Jugoslavije pri moških realno. PIONIRSKO REPUBLIŠKO TENISKO PRVENSTVO Kvaliteta pri pionirjih boljša kot pri pionirkah Teniški klub SD 01yrapie v Liub-iani ia izvedel v soboto in nedeljo ionirslco prvenstvo LRS v tenisu, ki je j Udeležba je bila zlasti pohvalna s strani Mariborčanov in Trboveljčanov. Tudi jeseniški pionirji so bili dobro zastopani, medtem ko ja bila udeležba Ljubljančanov šibkejša kot se je pričakovalo. Starejši pionirji so dali nekatere prav lepe igre. Zlasti Horvat, Založnik, Ferenčak, Štajner in Vogrinc od TK Branika, pri Ljubljančanih pa Breskvar, Bleiweis in Karo. Pri mlajših pionirjih se je izkazal posebno Krmelj z Jesenic, ki je bil z 10 leti najmlajši igrač in osvojil drugo mesto. Vesna Žnidar je Avstrijec Kaltenbrunner ni po- SiS* JSK? novll lanskega uspeha I i« kvaliteta. Teniška zreza Slorenije je poklonila zmagovalcem lepa prtfktična darila kot rekete, strune in žoge. Prvaki so prejeli okusne čaše. Disciplina na Igriščih je bila dobra. Naglasiti je vzgojno stran teniške igre, v kateri so udeleženci z mirnostjo prenašali poraze in zmage. Rezultati: 1. Pionirji do 14 let: 1 vak Slovenije Založnik (B), 2. Ferenčak (B), 3. in 4. Štajner,- Vogrinc (oba B). 2. Pionirji do 12 let: prvak Slovenije Klainpfer (B), 2. Komelj (J)* Klampfer — Komelj 1:6, 6:2, 6:4, Klam-pfer — Horvat 6:2, 6:3, Komelj — Rogelj 6:3, 6:3, Horvat — Žnidar 5:6, 6:3. 6:1. Pionirke do 14 let: prvakinja Slovenije: Žnidar Vesna (O), 2. Kavčič (B). Žnidar — Kavčič 6:0, 6:2, Žnidar — Mihelčič M 6:0, 6:0, Žnidar — Mihalič B 6:0, 6:1, Kavčič — Škulj 6:2, 6:1. bo zanje po dirki Varšava—Praga— Berlin še eden nenavadno težak izpit. Konkurenca na tej dirki bo namreč še hujša. Dirke po Evropi se bo udeležil tudi zmagovalec dirke Varšava— Praga—Berlin Poljak Krolak, a prav tako drugoplasirani s te dirke, Romun Dimitrescu. Razen teh asov se bodo dirke udeležili še drugoplasirani tekmovalec z dirke »Po Avstriji«, Sved Goranson. Od članov italijanske ekipe je poznano, da je njen član Falabini izreden dirkač in da Italijani od njega na tej dirki zelo mnogo pričakujejo. Kar zadeva organizacijo prehrane in nastanitve tekmovalcev je po poročilih iz Zagreba vse v redu. Poznani kolesarski funkcionar Stjepan Ljubič je izjavil, da bo dirko spremljalo 45 posebnih avtomobilov, ki so se udeležili tudi »Tour de France«. Vsaka ekipa bo imela svoj avtomobil. V njem bodo šefi ekipe, zdravnik oziroma maser, mehanik in sodnik. Francoska tovarna Renauld je poslala še 27 avtomobilov raznih tipov, ki bodo na dirki vozili v reklamne svrhe. Vsako ekipo bo sestavljalo sedem vozačev in štirje spremljevalci. Iz Pariza je še posebej prispelo 70 spremljevalcev dirke, tehničnih vodij in direktor dirke. Start, in sicer službeni po svečani otvoritvi, bo torej v sredo ob 12.20 pri Savskem mostu. .Jugoslovansko ekipo bodo sestavljali: Petrovič, Bajc, Jugo, Vuksan, Valčič, Levačič in Žirovnik. Sef naše ekipe bo Trajko Zivkovič, zdravnik dr. Alipici in mehanik Ormuž. Od jugoslovanskih sodnikov bo sodeloval na vsej dirki Stjepan Ljubič. Jugoslovanski vozači so se na to dirko 14 dni pripravljali v Karlovcu. s 3:1 (i:i). _ „ nrilal*^ • ZAGREB, 6. avg. VEL prt- nogometni tekmi je TregJ«*1^ magala zahodnonemškl Kino gen« s 7:1 (3:1). j 7»greb I • ZAGREB, 6 .avg- V | 'Sfl |g prispelo že nekaj tekmov ^ ,po do sodelovali na kolesars m cili*J Evropi« s startom v Zagrebu ^ v Charlerolu. Prvi so prišli wi Poljske, v moštvu ''»‘erih ^ zmagovalec letošnje koles ak g po- Varšava—Praga—Berlin, K .udi jj sebnim letalom so prispe11 ^ Romuni, z vlakom pa repr«^ Belgije, Italije, Nizozemske m • NEW YORK, 6. avg- ' c#: V finalu tekmovanja ameIl m,rf za Davisov pokal so ZDA? ^ Mehiko a 4:1. V medeonskero^ se bosta torej pomerili rep Italije in ZDA. Kandič»tlj • BEOGRAD, 6. vag. Kan ^ ji odbojkarsko reprezentanco, 30. avgusta do 12. septemb ^ ? pt vala na svetovnem prvenS j prf- rizu, so včeraj začeli s skup i pravaml v Beogradu. KRIŽEM PO ŠTAJERSKI »TIGER« JIM PRINAŠA SREČO Kdor bi mariborske vaterpoliste, nekaj trenutkov preden skočijo v vodo, natančneje opazoval, bi se prav gotovo začudil nad — pri nas — nekoliko nevsakdanjo stvarjo. Fantje imajo namreč svojo klubsko maskoto, ličnega nagačenega tigra. In preden se zapodijo v vodo, ;e vseh sedem postavi v krog, štirje »oprimejo tigra za tace, dva za »mu-tace« in eden za rep, češ to nam bo prineslo srečo in zmago. KOLESARJEM — NAJLJUBŠI BAZEN Branikovi kolesarji so leta 1954, pa tudi še lani, želi lepe uspehe, celo v državnem merilu, že lansko jesen pa je začelo iti počasi navzdol, tako da letos nimajo, lahko bi rekli prav nobenih uspehov. Steber ekipe Žižek služi vojaški rok nekje blizu Karlovca, s tekmovanjem sta prenehala Podmiljščak in Rozman, skratka, ekipa je začela polagoma razpadati. Vodstvu kolesarskega kluba i je sicer uspelo nadaljnje razpadanje ekipe zajeziti, vendar tekmovalci, kar i jih je ostalo, nikakor ne kažejo prave I volje do treninga. Ko sem ondan govoril z vodilnim funkcionarjem kolesaraskega kluba Ka- j ramanom, se mi je potožil: »Najrajši bi j še te, kar jih je ostalo, nagnal. Niso dovolj resni. Točno jim določiš progo, sredini lestvice. SABLJAČI ki jo morajo prevoziti za trening, oni ( skemn, bodo Mariborčani ^ V pa lepo čez Glavni trg, po Kopališki, če jim bo uspelo zasidrati se Maistrovi, Mladinski, skozi Kamnico naravnost na Mariborski otok in v bazen. Če tako trenirajo, potem res ni nič čudno, da ne dosegajo nobenih uspehov.« V tem grmu torej tiči zajec. Ne bi bilo napak, če bi se »duhovni vodja« teh izletov na Mariborski otok s kratkim pismom obrnil na kolege iz klubov »Rog« in »Odred« in jih povprašal, če se tudi oni v času treningov kopajo na »Iliriji«, v »Koleziji« ali na Ljubljanici... ZAKOPALI »BOjN° SEKIRO« kluba »Branik* ir«.«5« reda in ml.r“‘bil f imeli kar dva, ker je felji epravilnega pojeka cJ J V sabljaške ni bilo pravega zbora so zaradi nepravilnega Attraui ncproviuicgo ^ 7 in« ljen. članstvo se je razdelilo »NAFTA« gradi društvene prostore Sedanji klubski prostori nogometnega kluba »Nafta« v Lendavi niso več primerni za to moštvo, ker so premajhni, ni primernega prostora za nogometne rekvizite, ni v tem prostoru kopalnice in končno niti ni na primernem mestu. Vodstvo tega kluba se je zelo dosti bavilo s temi problemi, kako ln na kakšen način bi jih rešilo. Po večkratnih diskusijah je prišlo do končnega sklepa, da se prične z gradnjo novega enonadstropnega poslopja, v | katerem naj bi bili vsi potrebni prostori, kakor: slačilnice, prostor za nogometne rekvizite, sarniški prostor, in društvena _ „ . v __ ^ . rana za seje. Razen tega bo v tem | neuspehom, ki ga ic mariborska mestna proti Mohorju. Sivolasi trener t%tW* poslopju še tudi družinsko stanova- reprezentanca sredi julija doživela v zahvalil za »prijaznost« in P f nje za gospodarja kluba. j Ljubljani. Ali res samo en igralec, Sker- treningi. Toda po njegovem kffjl \ Gradbeno dovoljenje so že Izdo-' hii»«*ir n *»• J *«»''<»« -.1 1 ..ki:.ji: —4.1« do * «_ slovali in so že pričeli s Roland Benz, stari znanec ljubeljskih dirk, je s sovo** motorju s prikolico Norton 500 ccm zmagal v kategoru 500 ccm d» ODBOJKA JIH SKRBI i skupini: prv« je bila ' trener Mohor še nada Pristaši odbojke v Mariboru, mestu, dolžnosti, in druga, ki je proti (''J trener Mohor še nadalje ?Pr8iai» ^ L-t, piUOlV/1 4.0 » 1 Idiuoi I.uoujnv v »»IOI IUUI u, uicaiui UUI6IIU811, ■ II Ul Uga, »» J j _ Uj| kopalnice, pi- ki ima za ta šport največ in najbolj na strani dosedanjega trenerj • „ Jruštvena dvo- vnete navijače, so resno zaskrbljeni nad Najprej so zmagali oni* * je i rj larfn K. it 4rtm i tiAiicnakniti Ir i rt o in m.i*ikn.clra m aetn. n ...41 lfnLn.it. Irpnpf | f H ll o že izpo- ; binjek, ki je bil trenutno odsoten, od- delo med sabljači postalo 4°kt0b __ *-______ - prostovolj-I loča o zmagi ali porazu mariborske cki- sistematično in ves sabljaški * nim delom. Aktivni in podporni člani pe? Ljubitelji odbojke v Mariboru ne- v temeljih zamajal. Sabljači * jdoKjl kluba so s prostovoljnim delom pri-1 koliko s strahom pričakujejo začetek pismo, v katerem so trenerj® 'g* t pravili ves potreben gradbeni mate- jesenskega dela državne lige. že v spo- prosili, naj zopet prevzame stj njjK rial. Dne 29. julija so s prostovoljnim mladanskem delu je državni prvak kaj in delo. ki ga je opravljal . r pjj delom že zabetonirali temelje. Grad- slabo začel in se šele na koncu toliko, zadovoljstvo ze toliko let. ju *, < bena dela se nadaljujejo pod stro- rehabilitiral, da je zasedel drugo mesto i nje in povabila kajpak ni odj« -0pe‘ kovnim vodstvom Obrtnega zidarske- I v prvem delu lige. če bo tudi v jesen-1 teče delo v sabljaske •-1"1'11 w’ »v»v#v3 »•♦V.V.V M m/ • j • HANS JP' CLj fcCUij, FALLADA M FANT /ROMAM 23 »Tl!« klobo »"> ga podjetja »Remont« — ‘Lendava. I skem delu začetek podoben spomlndan-1 redn kakor prej/ pa ... Kakšna je moja stara, vi stari kozel, modrikasto rd^ naj vas vržem na cesto? Ali naj vas odslovim pri priči?* jt\ »Prisluškoval je, pes,« so v strahu pomislili vsi trije- * kaj sem rekel jaz?« , jf »Saj sploh nismo govorili o vas, gospod KleinholZ/ ‘e Prišel je Schulz, ki je imel črne, močno namazane kodre okoli bledega gubastega obraza, pa velike črne, lesketajoče se Oči, elegantni Schulz iz Ducherowa, ki je imel vedno brezhibno zlikane hlače in debele prstane na prstih, rumene od nikotina, Schulz, ki je bil srčni kralj vseh hišnih pomočnic in oboževanec deželank, ki so ga čakale zvečer pred trgovino, tisti Schulz, ki so se dekleta na plesu stepla zanj. . ro jutro!« je rekel Schulz. Odložil je suknjič, ga skrbno razgrnil čez obešalnik, zlezel v delovno haljo in vprašujoče pogledal oba tovariša, nato pa sočutno in poln zaničevanja dejal: »Vidva seveda spet ničesar ne vesta!« »No, s katero si se spet sinoči »pečal?« je vprašal Lauterbach. »Ničesat ne vesta. Popolnoma nič. Sedita tu, računata po tovornih listih, pregledujeta tekoče račune, pri tem pa...« »No, pri tem pa?« »Emil... Emil in Emilija... Sinoči v Tivoliju...« »Mar jo je vzel s seboj? Ni mogoče!« Schulz je sčdel: »Dateljne vzorce bo treba poslati. Kdo po poskrbel za to, ti ali Lauterbach?« »Deteljni vzorci niso moji- Za to bo moral poskrbeti naš kmetijski strokovnjak. Sef se je zabaval z malo, črno Friedo iz tovarne okvirov, pa ti je iznenada prišla stara. Emilija je bila v jutranji halji, spodaj je prav gotovo imela samo srajco...« »V Tivoliju?« — »Kje neki drugje!« »Lažeš, Schulz!« »Tako res je, kot zdajle tu sedim. »Harmonija« je imela v Tivoliju družinski ples. Igrala je vojaška godba iz Platza. Iznenada pa naša Emilija! K Emilu je stopila, eno mu je primazala, ti stara svinja, je rekla ...« Kaj tovorni listi, kaj delo! Pisarna Kleinholz je imela senzacijo. Lauterbach je prosil: »Daj no, pripoveduj vse od kraja, Schulz! Emilija pride v dvorano, kajne? Tega si niti ne morem predstavljati... Skozi katera vrata neki? Kdaj si jo opazil?« »Kaj- naj še povem?« je rekel Schulz. »Saj že vse veš. Prišla je noter, skozi tista vrata pri dolgem hodniku, vsa rdeča je bila, pravzaprav modrikasto rdeča. Vstopila je...« Vstopil Je Emil Kleinholz, v pisarno namreč. Trije nameščenci so skočili vsak na svoj sedež. Pod njihovimi prsti ja zašumel papir. Kleinholz jih je opazoval, stal je pred njimi, a je videl samo tri sklonjene glave. »Nimate dela?« je revsknil- »Nimate dela? Enega bom odslovil. No, katerega?« Oni trije niso pogledali od svojega dela. »Racionaliziral bom pisarno. Kjer so trije leni, sta dva lahko pridna. Kako je z vami, Pinneberg? Vi ste tu najmlajši.« Pinne-berg ni odgovoril. »Seveda, zdaj vam Je zmanjkalo besed, poprej prepričljivo zamrmral predse Schulz. P »Pa vi? Pa vi?« se je Kleinholz obrnil k Lauterbachu- ^ ni bil tak bojazljivec kot njegova kolega. Sodil je med tist® ^ nameščence, ki jim je kaj malo mar, ali imajo službo 8 ^ »Jaz?« je vprašal. »Jaz naj se bojim? S temi rokami? grem za konjskega hlapca, grem v skladišče in bom prena^ če. Nameščenec? Ce slišim kaj takega! Kaj bi samemu sebi oči!« / Pogumno je pogledal Lauterbach svojemu šefu v r f »Želite, gospod Kleinholz?« Ta pa je udaril po ograji, d® donelo. »Enega izmed vas bom odslovil. Boste že videli ■ • ■ .. (f dva pa zavoljo tega ne bosta prav nič bolj varna. Taki*1 ^ cesti dovolj! Lauterbach, pojdite v skladišče in napolnite 5 A 3ejem v vreče deset ton zmletih oljnih pogač! Ne, ne, Schu,^ gre! Ta je danes spet tak kot mrlič. Oživel bo, ko bo vreče.« ^ Schulz je izginil brez besede. Vesel je bil, da jo ie pobral. ^ | »Vi pojdite na postajo, Pinneberg, pa podvizajte se! ‘ zjutraj naročite štiri dvajsettonske zaprte vagone. Bomo P* poslali v mlin.« jj»j' »Prav, gospod, Kleinholz,« je rekel Pinneberg in odše’- ^ prijetneje mu ni bilo pri srcu, a se je tolažil, da je Kleinh^* petal tako čezmerno zaradi ponedeljskega mačka. Sicer P0-’ J III. MEDNARODNA RAZSTAVA RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ OD 4. DO 12. AVGUSTA 1956 Televizijski sprejemi • Cesta televizijskih sprejemnikov • Televizija v javnih lokalih Ljubljane • Najnovejša dognanja s področja radia in telekomunikacij Sodelujejo: ANGLIJA, AVSTRIJA, NIZOZEMSKA, ITALIJA, FRANCIJA, ZSSR, ZAHODNA IN VZHODNA NEMČIJA TER JUGOSLAVIJA 25 % popusta na železniciI GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, LJUBLJANA !» * orne rili * prt' M?«- S Uljtl« it* IflJ iteflj jot*1 'vtV Je' rger* •ljirt prt- rU°’ ■ul* ‘S »po ilj«? »ut Hrt' 11 S ,nrt til** uri cric' trt>e ,“5 lrtf prt !«0P pride, go jufa L, g j , jfj a i ‘ pred Časom zaposlen H j® Cla *radkenem podjetju, kjer pa H P08^0v^i» ker je goljufal ji ^ ° P°4ietia. Kljub temu pa ga Ijiij rn* ^ekorativnih tkanin v Ljub-PreJela v službo, kot nabavnega 0 je ta spoznal poslovanje ^ti”'\CL^e °^°3N» da bo začel go-C Gga ^ne 86 ie zglasil pri 811 BosniT ^rav^ak in ga prosil, če . t Spita. Ko >«, le *kirj* ^ne 86 *Kla*W Pr* MttbuL* n6k‘* denaria, ki Ba nuin0 ljubil d 14 tovarno* Potem, ko je ob-j. a mu ga bo drugi dan vrnil, (mig m 2ar ^ izročil nekaj tisočakov, kiterii! CKm *e v tovarni sprejel ček, plačati nr, * moral pri nekem obrtniku Uta ček^aV^^ tova’miškega radio apa-JabiJ v s^°er vnovčil in denar po- Hdla - Privatne namene, popravila fI* P0„o: .P1®581' Pozneje se je zglasil ittvezll j neke trgovine in mu 14 tovarnmora nujno nekaj plačati ^ blnr«»°/x Ve°dar nima denarja, ker *Q je n arke v Pisarni. Poslovodja ki in edštel nekaj tisočakov, ^ Stol inf ^ videl. Na sličen način W ref tUdi neke*a J- Kot na“ ločilni CreQt kinel opraviti tudi z * i, e ml' Za,° »k J* d*® prisvojil Uhko 1,° *‘s,aTil » Piranu, da si je Grabil. denar* ki ga je hitro k direu ° Je poklican na zagovor ^°Jtorož°rjU vt0Varne' J° i6 Popihal v PiilČ * 8®"°j pa je odnesel službeni sr *" - .vut) a ,6j' bil Tre«* »■.................... n»i “v‘,uaui moški, ki je oba * 11 st« &res*a z njim v Nebotičnik. 5^0. V*6 °.dzvala in mu sledila v . am je k. A. naročil pijače neznanec izvabil če mu posodi n,”l Je K' A' nl i«!*aaijx„ , ar ga je nezn KS din. o’n Ka prosil, čf liC 'aia n»ptav nerad, saj ni vedel »• «■0^-a? • mu *e t's°£ake izro-It,;1 *a'k«..d® zastavil svojo zapestno s. ’ da i« 1® pozneje ugotov- l'a>Ha 'v JgJia le 200 din. & sta lovorili J a°. mu J® neznanec S> ir’ i,d“ iK>a za prodati novo P»«. r' katereg, ima pred Nebo-5lV» »ŽenU® > K' A' zanimal za dir 't dal na J /a ga bo kupil. Zato tr. »o „ '?fun de zahtevanih 5500 C" epravfčn * na ie °e- ttr Zato A •*“ dejal, da ima kolo tn« p" Prisl« Jje J?ovab>I s seboj. Ko te" edšel « Tromostovja, je ne- Scl “U. tem,,!!!! .!,ranišče, od koder se sed«ited«j i« 'r “eznano kam izginil. S« L«°ljufu /.Poznal, da je na- lij! ga je',» Podlagi osebnega opi-Gr?i agotn.H- neznanca podal, so mi-j, !c' ki s '°:v‘h' na je na delu Ivan * ie večltr .moral zaradi sličnih de-at zagovarjati. Oh 2aHVALA flrsge rtiamea'5«G.mest'ilvl izgubi naše stare mame in tete t;-»reKE ŠTURM * lial kakršenv^nVa^uieva vsem. kl ^a. g- "k°U način sočustvovali Gjubltj nkrat: sijčna hvala. Horjut, 6. avgusta 1956. umujoča družina Sturm. POZIV Po 51. 58 In 59 uredbe o spremembah ta dopolnitvah uredbe o plačah delavcev ta uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ 54-54), pozivamo vse delavce ta uslužbence, ki so bili v letu 1955 s podjetjem v delovnem razmerju, da v roku treh mesecev uveljavijo svojo pravico do deleža pri delitvi dobička. % Kdor se v tem roku ne bo prijavil, bo izgubil pravico do deleža pri delitvi KOVINSKO PODJETJE, CELJE 3055 nas je zapustil oče, stari oče, tast J02E KOMAC ■Pokojenec dne 8. avgusta 1956 na , Pn„ nPokoJenec bo Z5oča hč T’ RalbeK _ hčerka Mimi z družino. »fla je naša draga mati In žena Amalija bolaric °b v,8^mm4ketore,k' dne 7' avp,5ta žalujoči mož in otroci. Na podlagi 1. 51. zakona o oddajanju ta izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS št. 17-53) in 3. 51. pravilnika o postopku pri javni licitaciji za oddajo gradbenih del razpisuje TEKSTILNA TOVARNA »INTEKS« V KRANJU prvo javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del v zvezi z gradnjo dveh devetstanovanjskih blokov Proračunska vsota za vsak blok 17 milijonov. Rok dovršitve je do tretje faze 31. december 1956, dokončanje do 30. septembra 1957. Višina varščine znaša pol % predračunske vsote in se mora predložiti ponudbi Ponudbe morajo biti sestavljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del ta dostavljene investitorju do pričetka javne licitacije. Javna licitacija bo dne 20. avgusta 1956 z začetkom ob 9. uri v prostorih Tekstilne tovarne »Inteks« v Kranju. Glavni projekt, predračun in ostala dokumentacija je na razpolago ponudnikom od razpisa dalje v prostorih tovarne. TEKSTILNA TOVARNA »INTEKS« 3056 i Danes, 6. avgusta 1956, se je član našega delovnega kolektiva, rudar IVAN SANTEJ ^ kmi obrata Trbovlje zaradi nenadnega zruška smrtno ponesrečil. Vestnega ta obrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb bo v sredo popoldne izpred hiše žalosti v Majcnovi ulici št. 15. Trbovlje, 6. avgusta 1956. KOLEKTIV PREMOGOVNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK IN SINDIKALNA PODRUŽNICA RUDARSKIH DELAVCEV TRBOVLJE VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA-TRBOVLJE II.«: Ameriški film: »Grofica Walevska«. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: Ameriški film: »Smrt prihaja«. RADIO LJUBLJANA Spored za torek, 7. avgusta Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes od 6.20-6.25 Naš Jedilnik — 6.30-6.40 Reklame — 7.10 Zabavni zvoki — 8.00 Pisana vrsta domačih pesmi in napevov — 8.30 Radijski roman: Jan de Hartog: Thalassa — XVII. — 8.55 Revija priljubljenih popevk — 9.30 Erich KSstner: Emil in detektivi — iji. — 10.00 Claude Debussy, človek in umetnik (glasbena oddaja s komentarjem) — 11.00 Radijski koledar — u.05 Zabavne melodije — 11.45 Cicibanom — dober dan! (Angleška pravljica o zajčku, ki si Je želel rdeče perutnice) — 12.00 Melodije za razvedrilo — vmes od 12.30-12.40 Kmetijski nasveti: ing. Mirko Peternel: Opravila pri živini v avgustu — 13.15 Popularne pesmi iz Amerike — 13.35 Od arije do arije — 14.30 Za dom in žene: Eva Pavlin: za mlade deklice — 14.40 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklamfe — 15.35 Vaški kvintet in Gorenjski vokalni kvintet izvajata Pisan spored slovenskih narodnih Pesmi — 16.00 Utrinki iz literature: Cen Hsuanju: Cienjang — 16.20 Popoldanski koncert — 17.15 Zabavna in Plesna glasba — 18.00 Športni tednik — 18.30 Slovenske narodne pesmi — 18.50 Zunanje-političnl feljton: Burja v Suezu — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Tedenski notranje-polltični pregled — 20.40 Igra orkester p. v. Mortona Goul- vnet je velikih mo * im| ki pa ima D, Pymer] t, nrednoit, podobnimi boleznmu to p *nTJ‘,0-letntc, r.j.m skega mojstra so odPrliJL00 muzejske četrti RMbrandtovo g stilno. Ob petih P0P°ldneJ tako pravijajo mescam v P -jm nov Rembrandtov bar, J postrežejo z >originaln rU. brandtooim cocktailom. I/. j.; menkaste barve, ker je si ga je izmislil, imel PT >Moža z zlato čelado*-. Zraven tega coc.^a^„~hTand' obiskovalec okrepča z R 7Jiajhko tovo klobaso z zaščitno znam >Nočna straža*. ^arr/Srv plesna zabava, ta se mo P° t diti o >Rembrandtovo l ^ kjer se lahko zavrti v ru boogie-rvoogieja. (g. Letos poteka torej vsa stincev v znamenju ,noi&- Seveda pa se je pridruži tet stitvi Rembrandtove ^ /n- rojstva* malone vsa zi j . pa/i dustrija, ki je ™ccel«}f/ldo-med drugim tudi >^-}eia d°l’ ledt, kakor da bi bila meta goletna življenjska dTU , rru>-kega slikarja kaj skuWe£ dolga 47 _centimetrov.bol. Jne),a cigaro je dobila na t— . . l0. šestletna deklica, ki pa J° |cj koj prodala strastnemu r)$i‘ za tisoč funtov. — chill bi bil po vsej yerj cen0| zadovoljen z mnogo nizj Nad področjem Anatolije, pokrajine na jug’u Turčije, se je odigrala pred kratkim velika bitka v slogu legendarnih junakov živalskega sveta. Spopad sta povzročila dva orla, ki sta napadla štorkljino gnezdo z mladiči. V trenutku so se znašle okoli napadenega gnezda številne druge štorklje, da bi pregnale napadalca. Vendar pa so Vojaška modna revija Na zaključni modni reviji avstrijskega notranjega ministrstva so se predstavili bodoči planinski lovci v paradnih uniformah s tradicionalno planinsko čepico in z novo okroglo kapo. Avstrijski minister za vojsko se je baje odločil za poprejšnjo planinsko čepico. tedaj z vseh strani prileteli dru-gi orli, da bi pomagali obema napadalcema, ki sta »e morala braniti. ' V zraku se je razvil straho-vit boj. Kmetje iz bližine, ki so i KHMp. i jih prestrašili kriki orlov, klo- HgjStljpr ^Vl potanje štorkelj in pernati dež, J* jPt! ki je padal z neba, so brž popustili poljska dela in zavzeto [ Potem ko sta bavarska artista opazovali krvavi obračun nad seboj. Sele okoli poldneva,' ko so bile štorklje že skorajda prema na motornem kolesu Bach in Berg pokazala svojo spretnost v številnih evropskih deželah — gane in so utrujene od spopada j med drugim sta se po žici vozila hotele zapustiti bojno polje, so tudi na vrhu Zugspitze — sta se odpravila na turnejo po Združenih državah, kjer sta zamenjala planinske vrhove z nebotičniki. Slika ju kaže med vožnjo s strehe hotela Wilton (Kalifornija) na sosednje visoko poslopje. kmetje zgrabili puške in ustre lili dva orla. Ta izgliba je bila edina, ki so jo doživeli orli, a so se takoj umaknili, medtem ko je na zemlji ležalo več raztrganih štorkelj. Pobegli vlomilec Jurček je bil jezen sam nase kot še nikoli. Kaj bi ne bil! Iiivalid Jaka je bil njegov najboljši prijatelj in zdaj se je zaradi njegove nepazljivosti izmuznil takle Barabič in ga okradel. To je mogel storiti samo Barabič, o tem je bil Jurček trdno pre- pričan. Kdo ve, kaj vse je še napletel medtem ko je on spal! »Narisal bom miličnika!« se mu je posvetila rešilna misel. Ta ga bo poiskal in ga spravil na varno.« Ze je prijel za svinčnik, a je kar na lepem obstal in se popraskal po glavi. Miličnik ga bo prav gotovo oštel, če ne bo še kaj hujšega. Saj je samo on vsega kriv, »Naj bo, kar hoče!« se je nazadnje moško odločil. »Sleva ne bom!« Vzel je nov risalni list in narisal miličnika. »Zdravo Jurček!« je rekel miličnik. »Kaj pa se tako kislo držiš?« »Nekaj sem ga polomil,« je povedal Jurček in v zadregi grizel svinčnik. »Kaj pa!« »Pustil sem Barabica, da mi Je pobegnil,« je nekam s težavo spravil iz sebe Jurček in začel pripovedovati zgodbo. »Ti presneti pob ti!« je miličnik zmajal z glavo. »Najraje bi ti navil ušesa. Ali nisi mogel pospraviti svojih papirjev, preden si zlezel pod odejo?« »Saj sem mislil,« se je izgovarjal Jurček. »Potem sem pa pozabil.« KAKO SO UMIRALI UGLEDNI LJUDJE , gloVl; Pravijo, da je veliki nemški gantue in Pantagruela«, v|jeBje pesnik Goethe umira je vzklik- izrednega duha, je vse nil: »Več svetlobe!« Zatrjujejo ljubil besedno '8ro- , ;na ke( tudi, da je francoski filozof ral, se je oblekel v d01” J. Rousseau zahteval, naj odpro je — kakor je rekel sfiroi igže111' okno, da bi v !-------- —* ’ "'s™11 ’ ljajih še enkrat okno, da bi v poslednjih zdih- pisano v svetem pismli, ’ bolje videl na- tisti, ki umikajo v jVj j« ravo. JVajvečji italijanski pesnik Nekoliko trenutkov, PJfiv.gjg?1 Hontfl TO lirtlfl ir omirrvnnin nnt i ~ V> n .* 1 TO (IC jal • * V Z® lSPU dodal: Dante je umrl v emigraciji, nai- izdihnil, je a.eJal- y z«0' večji kipar vseh časov Michel- iskat tisti veliki morda.« angelo pa prav tako kot pre- njem dihu pa je doda - ■ gnanec "daleč od svoje Firence, stite zaveso, dovolj Je Največji španski slikar Goya je Francoski filozof in ,kn,rateD umrl kot emigrant v Franciji, nik Diderot je ostal trd« kar je doletelo tudi Leonarda materialist in ateist do za J„jo da Vihcija , , hipa. Pred smrtjo je*- * }>e- _ Vrsto slavnih ljudi je dole- mogi0. ki mu je ostala. kfl tela bridka smrt na grmadi, ki sedaV njegove' hčerke. * fsko lih je v srednjem veku priprav- prijaan“ mi Italijana Giordana Bruna in Čeha Jana Husa. Dva najpomembnejša ruska pesnika — Puškin in Lermontov — sta padla v dvoboju, glasbenika Mozart *in Chopin sta umrla zelo mlada za jetiko, veliki slikar Rembrandt pa je dokončal življenje v skrajni revščini. Francoski- romanopisec Emile Zola se je zadušil med spanjem z ogljikovim monoksidom. Grški filozof Sokrat se je moral zastrupiti, madžarski pesnik Pe-tofy pa je padel v revoluciji na strani ljudstva. Francoski nove- r-------------- • , i„r;rv. ■- r„. list Maupassant in nemški filo- niilijone dola j givlj . zof Nietzsche sta umrla z omra- je bilo tragično nj| S jgna t" čenim umom. nje. tako je bila trag> sl„rr Tu smo nabrali le nekaj pri- njegova smrt. ^as^ stoj«^ merov, napisati bi bilo mogoče še stotine imen pesnikov, pisateljev, glasbenikov in drugih bil‘velik nasprotnik D?“"pere' ter jo je s svojim ostril, čudovito smešil, je a|če' je-banalnost m e. vala. Njegovo truplo so ^ej]et ljali iz zdravilišča Ba^ ,n»0nU. v Rusijo v tovornem '»j »IA je bil na njem velik nap ostrige«. _ . Van Nesrečni flamski sl1 |-j,arjev' Gogh, eden največjih ^ ?apio je v življenju Pro(]?1. ni^r podobo, zdaj pa Kak0 j _ i _ ::___ Ati nrieV. teij1’ '• umetnikov vseh narodov, ki so la pištolo. Na smrtni J? 'jje že v zgodnji mladosti umrli za jetiko ali za drugimi boleznimi. Eden največjih pisateljev Honorč de Balzac je 30 let delal slednj brezbrižno dejal: pipo, hočem še pos Veliki poljski ,tv«rl z nadčloveško močjo v krvavi pianist Chopin, ki Ir0', mrzlici ustvarjanja. Tedne ne- nov klavirski stil m n * um>rS” — :U ---------------------------1_?l_ -1-1-JU« ip m"11 ; C* Vi? -ed«'■ da bi' tja prepeljal' “Jporfj truplo. Cisto na konr^r j^jgl prespanih noči. tisoče grenkih dovite skladbe, je kav in stotine del, ki jih je na- njem zahtevah naj n,u ^ 'b«? pisal, je plačal s prerano smrtjo, prenesejo v Varšavo, rg(jali. »Pripadam nasprotni strani, ki po vsej verjetnos se imenuje življenje.« je zaman klical na smrtni postelji. Eden največjin pisateljev re-nesance Rabelais, avtor »Gar- naj bi mu Mozarta. pogre TOREK, 7. AVGUSTA