Političen list za slovenski narod.
T* polti pre]em»n velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta <5 fld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) 8e sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr.
če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/t6. uri popoludne.
Štev.	V Ljubljani, v soboto 2. novembra 1889.	Letnik XVII.
Vabilo na naročbo.
S 1. novembrom, se prične nova naročba na
„Slovenca h, /.•aferi, najuljndneje vabi
OPRAVN1&TVO.
IM?" Cena naročnini razvidi se na r/lavi lista.
Nemška nadutost.
Ko so se Slovenci začeli zavedati svojih pravic, katere jim zagotavljajo državne osnovne postave, začeli so tudi javno zahtevati, da so jim dado te pravice v šoli in v uradu. Slovenec imej prvo mesto na svoji rodni zemlji, a ne krati opravičenih zahtev nemških svojih sodeželauov. Zaveden rodoljub vender ni mogel mirnim srcem prenašati, da mu ukazuje tujec, oziroma Nemec, ki je imel do najnovejšega časa povsod prednost.
Pri tej borbi za narodne pravice, za obstanek, pa so rodoljubi izprovideli, da jim manjka denarja, kateri so večinoma Nemci dobili v roke ter ž njim gospodarili, kakor jim je bilo všeč. Nemci so namreč dobili v roke hranilnice, v katere se je stekal denar slovenskega prebivalstva. S tem denarjem so Nemci večinoma podpirali svoje zavode, ž njim so dolgo vrsto let ukazovali pri volitvah. Rodoljubi so torej spoznali potrebo, da rešijo narod tudi gospodarske neodvisnosti. Pričeli so najprvo snovati posojilnice. Lansko leto že so imele slovenske posojilnice denarja ter ga izposodile večinoma med kmete skoraj tri milijone. Od tega zneska od-
LISTEK»
Amerika.
Doslej smo tožili, da izginja vedno bolj naša narodna rašovina, irhaste hlače, kvedrasti črevlji z visokimi golenicami in kratkocevne pipe s turnička-stimi pokrovci, a v bodoče se bode poslovil tudi po najnovejšem ukusu ukrojeni „frak" in svetel „klak", ki je strašil doslej po gladkem parketu najbolj kla-siške teorije o estetiki in na njegovo mesto stopa svetla državna uniforma.
Tako vse mine in giue, kar je priljubljenega in tudi smešnega na svetu in če pojde tako dalje, konec bode kmalu vsej poeziji in vsemu čmerika-vemu poslu onih, ki se zabavajo s svetovnimi sla-bostimi. Tudi naši gg. uradniki si v svoji navadni dosedanji prozi niti domišljevali niso, da je še toliko državne poezije na svetu, ki bi jim izumila tako krasno pisano uniformo, kakoršna se izgotavlja baš sedaj za vse naše cesarske in kraljeve može, ki so se zadovoljevali doslej z navadno meščansko opravo.
Kako mikavna bode zaradi tega v bodoče naša „Zvezda", kjer bode kar odsevalo temno-zelenkastih državnih sukenj s svetlimi gumbi, in kjer bodo rožljale zlatookovane britke sabljice ob rejenih in vitkih stegnjih.
Potem naj pa še trdi kdo, da je bilo včasih lepše in prijetniše na svetu, akoravno je pel vže davnej Heine:
padete dobri dve tretjini, to je, do dva milijona samo na spodnje Štajersko.
Tako so se Slovenci v prvi vrsti otresli nemškega kapitala, ali z drugo besedo, dobili so nazaj velik del slovenskega kapitala.
To je bil prvi korak; a treba je bilo storiti še drugi, da se namreč nemškim hranilnicam odtegne denar, kolikor je še mogoče. V nemških hranilnicah je še na milijone denarja, ker te so stari denarni zavodi, v katere inuogi Slovenci iz navade še vlagajo svoj denar. Nemci namreč svoj denar znajo drugje porabiti z večjim dobičkom. Na drugi strani pa je moral še vedno hoditi k nemškim hranilnicam, kdor si je hotel izposoditi veliko posojilo.
Hranilnice štajerske pa so začele kazati svojo mržnjo proti Slovencem, odkar je pravosodno mini-sterstvo z ukazom od dne 21. julija 1887 ukazalo, da se mora v zemljiško knjige vpisovati v slovenskem jeziku, če je bila dotična prošnja pisana v slovenščini. Kolikega pomena je slovensko vknjiževanje, pojasnili smo v našem listu o svojem času obširno. Ta nova, pravična pridobitev Slovencev pa je Nemcem še globočje potisnila trn v peto. Vsi nemški listi so kričali o nevarnosti slovenskih vknjižeb Nemcem in državi. Štajerske nemške hranilnice v Mariboru, Radgoni , Gradci i. t. d. so sklenilo, da ne bodo dovoljevale posojil nikomur, kdor ima na svoje zemljišče kaj vkujiženega v slovenskem jeziku, in da bodo svojim dolžnikom zaračunjevale troško za prevode slovenskih odlokov. Tako so prosilci imeli nepotrebne troške. Za prevod slovenskega odloka zaračunjevale so nemško hranilnice po 1 do 2 gold. troškov. Bila je torej skrajna potreba, da si Slovenci sami ustanove slovensko hranilnico. Prvi so bili zopet štajerski rodoljubi. Sklenili so, da okraji Ormož, Sevnica, Gornjigrad, Šoštanj, Vransko in
„Philister im Sonntagsröcklein Springen wie Böcklein."
Najbolje se radujejo svoje poetične uniforme baje oni gg. uradniki, katere nazivljajo njihovi visoko sedeči načelniki: „gens subalterne", kajti njim ostaja v sedanji „ceni" dobi baš toliko od mesečine, da plačujejo zadnji dan meseca davek v podobi kolkov za bodočo anticipaudo-plačo.
Zaradi tijga si preračuni lahko vsak, ako jo tudi nevešč višjih integralnih računov, da se bodoče državne uniforme ne bodo plačevale anticipando, temveč postcipando, ko bodo navadno vže „cvetele" ob državnih aktih oguljene uniformovane suknje. Poslednja naredba ima brez dvoma največ vesele in tolažilne vsebine v vsej bodoči uradniški uniformi, ako abstrahujemo povrh še kakovo nenavadno usmiljeno „židovsko tvrdko", ki bode imela sedaj izvrstno priliko zatisniti obe očesi, ko bode dovolila kakov izvanredni kredit po štirideset do petdeset odstotkov a conto nove „brezogibno" potrebne uniforme. Na takov način si bode opomogla zopet pešajoča židovska obrt in dovolil se bode „exoffo" „puf", ki je bil doslej sevčda „samo" pri „subalternih" strogo na piki.
Bodoča leskeča uniforma bode vplivala brez dvoma tudi pomenljivo na društveno življenje naše, kajti vlekla ne bode nase samo bliščobe željnih ženskih očij, temveč tudi skrbeči pogled vlade, ki bode spremljal sedaj lože svoje cesarske in kraljevske podložuike po vseh njihovih stopinjah iu stopujicah,
Šmarije osnujejo „Južno-štajersko hranilnico" s sedežem v Celji.
Vlada je morala priznati, da je potrebna in opravičena taka hranilnica ter je pravila potrdila. Nasprotniki pa so napeli vse moči, da bi preprečili ta slovenski denarni zavod. Celjski župan dr. Ne-ckermann je celo v mestni seji ošabno oznanil, da so se storili potrebni koraki proti „Južno-štajerski hranilnici".
Toda ves trud nemških nadutih in gospodo-željnih nasprotnikov je bil brez vspeha. Kakor znano, otvorila se je slovesno dne 22. julija t. I. v Celji „Južnoštajerska hranilnica". Veselje je bilo občno, ne le v celjskih narodnih krogih, temveč povsod, kjer biva slovenski rod.
To je peklo Nemce. Svoji nestrpljivosti dal je duška v sedmi seji štajerskega deželnega zbora celjski župan dr. Neckermann ter interpeloval deželni odbor zaradi dovoljenja slovenske hranilnice v Celji. V jednajsti seji dne 30. t. m. je deželni odbornik Berg odgovoril na to interpelacijo, češ, da je dež. odbor dal dovoljenje s pristavkom, da hranilnica ne postavi svoj sedež v Celje. Namestništvo pa je dovolilo sedež v Celji, torej deželni odbor ni odgovoren za to. Poslanec Neckermann je opomnil, da graško namestništvo ni temu krivo, temveč višji krogi. Ravnatelj nove celjske hranilnice je nekda dobil dovoljenje od ministerskega predsednika, pri katerem se je petkrat oglasil. Govornik dalje trdi, da vlada ni postopala s potrebno modrostjo, ker je bila druga hranilnica v Celji nepotrebna.
Poslanec M. Vošnjak je opomnil, da pri ministru ni bil sedanji pisarnični ravnatelj hranilnice; pri ministerstvu je bil govornik z deputacijo, a je govoril le z nekim poročevalcem in ne z ministrom. Sicer pa, meni govornik, naj bi preveč ne razpravljali o kreditnih zavodih . . . (Tu govornika ustavijo
Tako bodemo morda doživeli, da bode slekel marsikateri nadepolni naš e. kr. vojak s svojo sedanjo pohlevno meščansko togo tudi vse vezi, ki so spominjale doslej njegovega rojstva in njegove domovine in uniformoval bode poleg narodnega telesa svojega tudi svoj duh, kateremu stre uniforma prej ali pozneje dosedanji nekoliko prostejši peruti.
V istini zanimivo uniformovano življenje bodo uživali v bodoče naši gg. uradniki, a še mnogo pri-jetniši bi bil njihov posel, ko bi jim bili izumili poleg navedene uniforme tudi ostroge in pa jezdarski bič, kajti ostroge bi jim bile jako priročne pri jahanji birokratskih „šimeljnov", ki so baje nekateri vže tako zastareli, da jih niti jeklene ostroge ne privedejo do kakove prepotrebne reforme, jezdarski bič bi bil pa priličen za počasne davkoplačevalce in za iztrkovanje zaprašenih aktov, ki čakajo večkrat mesece in celo leta svojega odrešenja.
Vendar upamo navzlic vsej tej uniformovani in kritični dobi, da se bodo pustili uniformovati naši gg. uradniki le do kože, a ne dalje, in da ostanejo tudi v svoji leskeči uniformi s sabljami in paragrafskimi „šimeljni" naši dosedanji večinoma častivredni pešci iu da ne prestopijo nikdar v tabor slavnoznane kavalerije „Bachovih huzarjev", ki so nam zapustili še danes tu pa tam razširjeno birokratsko naduho in črnogledost, ki je pa prestavljena, odkar se je zaključil slavnoznani „črni kabinet" na „Aussterbe-etat", katere ne prikliče tudi najlepša uniforma več v ustavno življenje naše. Jonatan.
Nemci z velikim krikom). Govornik izjavi, da je le mržnja nemških kreditnih zavodov prisilila spodnje-štajerske rodoljube, da so ustanovili svojo hranilnico.
Namestnik baron Kttbeck je odgovoril poslancu Neckermannu, da prevzame vso odgovornost glede celjske hranilnice in višji krogi niso ničesa ukazali. Prečital je odlok mini-sterstva, kateri se glasi: .V pregibu je neposredno sem predložena prošnja okrajnih zastopov Vransko, Ormož, Sevnica, Smarije, Šoštanj za dovoljenje hranilnice z imenom „Južuoštajerska hranilnica" s sedežem v Celji, da namestništvo uradno postopa v smislu minist. ukaza z dne 17. junija 1872". V teh vrstah pa ni nobenega ukaza ali višjega vpliva. Deželni odbor bi se bil lahko pritožil na minister-stvo, česar pa ni storil. Sedež hranilnice sicer ni v okraji, a to je tudi drugod, n. pr. Gradci. Namestnik je še enkrat ponovil, da prevzame vso odgovornost in zavrača očitanje proti ministerskemu predsedniku. Na druge opombe hoče molčati, ker vlada ni odgovorna.
Iz vsega se razvidi, da je nemška gospoda le iz nasprotja do slovenskega zavoda, iz nadutosti nasproti Slovencem imela nemirne noči. Storila je „potrebne korake", da bi podrla močen steber slovenske narodno-gospodarske neodvisnosti in izpod-nesla temelj slovenskega napredka, a tu je udarila z loparjem po vodi.
Deželni zbor kranjski.
(Osma seja dne 31. oktobra 1889.)
Deželni glavar je otvoril sejo ob polu 11. uri. Prečital in potrdil se je zapisnik sedme seje. Došle so naslednje prošnje : Občini Lokvice in Božakovo-Rosalnice prosijo podpore vsled škode po toči; fil-harmonično društvo prosi letne podpore za vzdrže-vauje svoje godbene šole; ribiško društvo v Ljubljani prosi podpore; občine Brezovica, Iškaloka, Iškavas, Studenec, Tomišelj in Vrblene prosijo podpore za nakup živeža po povodnji poškodovanim barjauom; gospa Lujiza Pesjakova ponuja izvirno Korithovo zbirko akvarelov o slovenskih in jugoslovanskih nošah za nakup za deželni muzej; občina Jablanica na Notranjskem prosi, da bi se cesta, ki veže pri Vrbovem in Spodnjem Zemunu okrajno z državno cesto, še naprej štela med okrajne ceste.
Poročila deželnega odbora o zgradbi nove bolnišnice v Ljubljani, o gradnji bolnišnice za kužne bolezni in o proračunu deželnega zaklada za leto 1890 se izroče linančnemu odseku.
Poslanec M urni k poroča v imenu upravno-gospodarskega odseka o prošnji katasterske občine Rakitine, da bi jo pridružili občini borovniški. Ra-kitina je sedaj pri občini preserški. Ker je treba zvedeti mnenje c. kr. oblasti ter preserške in borovniške občine, izroči se prošnja deželnemu odboru, da v prihodnjem zasedanji stavi primerne nasvete. Dalje poroča isti poročevalec o prošnji podobčine Orle, da se loči od dobrunjske županije v samo-stalno občino Rudnik. Občina Orle je za to že štirikrat prosila. Prošnja je utemeljena in opravičena ter se je izročila deželnemu odboru, da preiskuje o razmerah in v prihodnjem zasedanji stavi primerne nasvete.
Poslanec Hribar je utemeljeval svoj predlog o ustanovitvi deželne hipotečne banke. Predlog se je izročil posebnemu odseku sedmerih članov.
Poslanec De tel a je v imenu finančnega odseka poročal o napravi nove iz Radenc navkreber držeče, z okrajno cesto Kočevje-Poljane-Staritrg-Vinica stikajoče se cestne proge, potem gledi podpore za to cesto in glede njene uvrstitve med okrajne ceste, ter je predlagal: Občini Radence dovoli se za napravo te cestne proge podpora v znesku polovice trošKov, to je 1435 gld., in neobrestno v desetih enakih letnih obrokih povračilno posojilo v enakem znesku, katere je vplačati potom 24°/0 občinske pri-klade; prošnja imenovane občine glede uvrstitve na-pominane ceste med okrajne ceste se odkloni. Oba predloga sta bila vsprejeta.
V imenu odseka za letno poročilo je poročal poslanec baron Wurzbacb o § 1. letnega poročila „Sklenjeni zakoni" z uvodom „Praznovanje štiridesetletnega vladanja Nj. c. in kr. apost. Veličanstva." Poročilo je zbor vzel na znanje.
Po tej točki je bila seja na predlog poslanca Kersnika pretrgana in deželni glavar je napovedal nadaljevanje seje ob 2. uri.
Ob 2. uri se je zopet nadaljevala seja.
Poslanec Povše je v imenu upravno-gospo-darskega odseka poročal o § 3. letnega poročila „Deželno-kulturne in zdravstvene reči", in sicer: „Slavni deželni zbor!
Čast mi je poročati v imenu upravno-gospodar-skega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 3.: „Deželuo-kulturne zadeve". Razvrstil sem mariginalne številke v poročevanje tako, da najprvo sledijo mariginalne številke, „katere razpravljajo predmete po vsebini si enakovrstne"; tako bom najprej poročal o mariginaliji 1. in 21. § 3.
V	1. številki poroča deželni odbor, da je dosegel od visoke deželne vlade, da se tudi za vrav-navo podzemeljskih voda, kakor je to po kraških votlinah in pokrajinah, iz državnega melijoracijskega zaklada do 50% prispevka dobiva.
V	štev. 21. pa poroča, da je deželni odbor pritrdil predlogu vlade, da se za preiskovanje po votlinah ribniških, dobrepoljskih in kočevskih dovoli večji znesek. — Upravni odsek želi, da se tudi v Loškem potoku preiskujejo votline, ker prav tu treba mnogo storiti, da se zaporedne povodnji odstranijo. Zato predlaga upravni odsek:
„Slavni zbor naj sprejme poročilo k marg. št. 1. in 21. na znanje, da se tudi loško-potoške votline preiskujejo po g. Putiku."
Pri teh dveh številkah se je oglasil poslanec Pakiž, zahvalil v svojem in svojih volilcev imenu visoki vladi in deželnemu odboru, ter priporočal, naj se da primerna nagrada posestniku Janezu Adamiču v Dobrepoljah. Ta posestnik je namreč na svoje troške izčistil požiralnike, v katere se izliva Rašica pri Ponikvah v dobrepoljski dolini. Velike troške je porabil v to ter v resnici obvaroval dolino večjih povodnji. Poslal je prošnjo s podpisi občanov za primerno nagrado, katero opravičeno zasluži.
Poslanec Detel a odgovori, da je deželni odbor izročil dotično prošnjo g. Putiku, da ta kot ve-ščak nasvetuje primerno nagrado, ki se bo dovolila iz doneska miuisterstva in dežele. (Dobro!)
V	marg. št. 2., 4., 6., 7., 23. in 26. poroča deželni odbor o zagradbah potokov, in sicer ima upravni odsek glede štev. marg. 4. sledeče opomniti:
Ravnalo se je vsled premenjenega položaja, vsled hudih povodenj, da je bilo neizogibno potrebno zdaljšati obrambno zgradbo pri izlivu potoka Bistrice, in sicer za 51.5 ker nevarnost je bila, da bi bilo brez tega podaljšanega obrambnega dela vse dragoceno delo v nevarnosti, celo brezvspešno. Za to dopolnilno delo moral je deželni odbor sam nositi celo svoto 1002 gld. (ali 1062 gld.?), in gledi tega izreka upravni odbor trdno nado, da bo visoko ministerstvo v tako utemeljenih slučajih v prihodnje redno donašalo iz državnega melijoracijskega zaklada polovico dospevka.
K točki marg. 26. navaja upravni odbor svojo zadovoljnost, da je visoko ministerstvo naročilo vodji c. kr. gozdno-tehničnega urada za zagradbe hudournikov, da pregleda stranske pritoke reke Ljubljanice, da bode potem mogoče iz Pohhagskega načrta izločiti ona dela, katera bo treba izvršiti pri gorskih potokih in združiti ona zagradbena dela, s katerimi se bode zabranilo, da ne bode prodovina prihajala iz stranskih dolin v reko Ljubljanico, v poseben samostalen načrt, kateri bo izdelal napominani c. kr. gozdno-tehuični urad za zagradbo hudournikov.
Vsled take vravnave se bode pomagalo tudi dotičnim dolinam, po katerih se ti potoki zlivajo, ki sedaj iz gora donašajo silno mnogo prodovine, kar bo potem odstranjeno, ako se bodo napravile vravnavne zagradbe in zapornice, ki bodo zadrža-vale prodovino, da ne bo drla naprej v doline, katere so sedaj tolikokrat z njo opustošene.
Gospodarski odsek predlaga:
„Slavni deželni zbor naj sprejme na znanje poročilo o marg. štev. 2., 4., 6., 7., 23. in 26."
Poslanec baron Švegel izraža pri tem željo, naj bi se vravnavala Sava nad črnuškim mostom z istimi troški, kakor pod črnuškim mostom, kar deželni predsednik baron Winkler obljubi v imenu vlade.	(Dalje sledi.)
Kranjska gimnazija.
(Debata v dežolnem zboru dne 20. oktobra.) (Dalje.)
Tgovarjalo se bo morda, naj se, če se že mora ustanoviti nov gimnazij, ta ustanovi v mestu
/jobljanskem. Upravni odsek se ni mogel o tem. prepričati, da bi bilo to koristno.
Kakor smo mi pravični nasproti zahtevam Nemcev, vendar ne moremo priznati, da bi nemški živelj v naši krouovini imel trdo leži&če, kar se tiče srednjih šol.
Nemci, kojih 30.000 t deželi ni, imajo čisto nemški gimnazij v Kočevji in tudi v Ljobljani imajo tako rekoč 6voj nemški gimnazij!
Če bi se hotel v Ljubljani ustanoviti še jedem gimnazij, je gotovo, da vlada ne bi nikdar privolila, da bi tukaj imeli dva slovenska gimnazija. Vlada, naj si je vzeta iz desnice, naj si je vzeta iz levice državne zbornice, bo zmiraj tiščala na to, če se že hočeta ustanoviti dva gimnazija v Ljubljani, naj je jedon ustanovljen na strogo nemški podlagi. Na to lahko prisežemo vsi, kar nas sedi tukaj v visoki zbornici.
Kakor radi priznavamo visoko inteligeneo in kapital nemškemu življu v svoji sredi in kakor neradi kratimo temu življu pravice do omike in od-goje, vendar pa zopet priznavamo, da Nemci v kro-novini in posebno Nemci v Ljubljani niso tako zdatnega števila, da bi mogli iz svoje srede vzdrževati strogo nemški gimnazij.
Do pike je jasno, da bi v Ljubljani ne bilo zadostno število nemških dijakov, s katerimi bi drugi gimnazij vspešno obstajati mogel. Iz tega pa nikakor ne sledi, da bi strogo nemški gimnazij ne imel zadostnega števila dija';ov.
V naši državni administraciji velja še vedno načelo, da je poučevanje in oziroma germanizovanje slovanskih rodov tako potrebno, da brez njega država v svoji celokupnosti niti obstajati ne more! Po tem načelu ravnali bi se tudi v Ljubljani.
Predpisali bi za tisti gimnazij, ki bi bil polu slovensk, polu nemšk, določeno število dijakov, katere bi vodja na ta zavod sprejeti smel. Tu bilo bi prej ko ne maksimum 500 dijakov. Oglasilo bi se pa še druzih 300 dijakov, katere bi potem brez usmiljenja pred prag postavili!
Ne mogli bi se nikamor drugam zateči, kakor na nemški gimnazij, kjer bi jih z odprtimi rokami sprejemali.
Druga nemška gimnazija v Ljubljani bila bi torej germanizatoričen zavod, kakor si ga boljšega in vspešneje delujočega niti naš prečastiti tovariš gosp. dr. Schafler želeti ne more!
Pritrditi pa mora vsak, da so ravno srednje šole, na katerih se najlaže germanizuje. Na ljudskih šolah, in tu mislim samo na Kranjsko, ger-manizacija skoraj ni mogoča. Drugod se tudi po ljudskih šolah kruto germanizuje. Pri nas pa se mora govoriti k večjemu o smešnih in brezvspešnih poskusih.
Drugače je pa stvar na gimnazijah! Tam bode spreten germanizator, če mu di država sredstva v roke, in kdo mu jih raje dd kakor vlada, v teku 8 let prav lahko potujčil srca slovenski mladini, in mi vsi vemo, kake razmere postanejo potem, če pride potujčen dijak z univerze v javno življenje, kjer mu je odkazan važen delokrog!
Mi Slovenci se komaj vzdržimo na drevesu človeštva in če se hočemo rešiti, ohraniti moramo pred vsem svojo narodnost.
Če torej preiskujemo vprašanje, je-li umestno tu ali tam ustanoviti srednji šolski zavod, vprašati se imamo pred vsem, kaj pravi k temu slovenska narodnost?
Bati se nam je germanizovanja!
Ali najhujša in za nas najnevarnejša germani-zacija bila bi tista, ki bi se vgnezdila in zistema-tično vpeljala po naših srednjih šolah. Zategadelj izrekamo se proti drugemu gimnaziju v Ljubljani ter bi mogli podpirati edino-le ustanovitev gimnazije v Krauji. Na drugo stran se ima naglašati, da leži Kranj bolj v središču imovite gorenjske strani, da ima mnogo zdravejšo lego od Ljubljane in da je vzdrževanje dijakov ondi veliko cenejše, kakor v Ljubljani.
Še nekaj moram naglašati:
Z Gorenjskega rekrutuje se večjidel naša inte« ligencija. Tako nadarjenega in za šolanje unetega materijala ni kmalu v kaki pokrajini, kakor ga ima naša gorenjska stran.
Da bi to stran puščali brez gimnazija, to bi bilo pač krivično.
Nižji gimnazij pa bi tudi v prihodnje ne zadostoval svoji nalogi, ker bi bil to samo polovičen zavod.
Priloga 253. štev. „Slovenca" dnê novembra 1889.
Tudi bi kmečko ljudstvo ne imelo do takega zavoda potrebnega zaupanja, češ, da je pomanjkljiv iu da se na njem šolanja konec doseči ne da.
Ker so razmere tako napete, da se naučua uprava ne bode mogla odtegniti ustanovitvi novega gimnazija za gorenjsko stran, storila bode najpamet nejše, če reaktivira gimnazij v Kranji in če razširi ta gimnazij v višji gimnazij. — čemu bi vam še nadalje govoril.
Razlogi, ki govore za vse to, zadone zadnjo čase vsako leto v tej zbornici; vi jib poznate in tudi visoka vlada jih pozna.
Zategadelj predlaga odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: «. deželni zbor vnovič izreka, da je gimnazij v Kranji neobhodno potreben in da so navzoči vsi pogoji, ki bi opravičevali razširjenje spodnjega gimnazija v višji gimnazij; h. deželnemu odboru se nalaga, da vnovič prosi pri visokem c. kr. naučnem ministerstvu za re-aktiviranje spodnjega gimnazija v Kranji z do-stavkom, naj bi visoko to ministerstvo uvaže-valo, bi li ne kazalo, ta gimuazij razširiti v višji gimuazij. c. deželnemu odboru se dalje naroča, naj o tej stvari z nova vloži peticijo na državni zbor in vse one korake stori, kateri bi pospeševali ohranitev nižje gimuazije, oziroma razširjenje v višji gimuazij.	(Daljo sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 2 novembra.
.\Totrau|e dežele.
Dopolnilne volitve v mestni zbor prakki so pokazale, da v Češki metropoli Gregrova stranka ne sme posebno zaupno zreti v bodočnost. Celo fakcijozni listi priznavajo, da so previsoko cenili veljavo Grdgrove tovaršije. „N. W. Tagbl." tudi ne taji, da bratski boj na češkem ni mogel zboljšati položaj Nemcev. „Fremdenblatt" piše: „Izid občinskih volitev pomeni utrditev staročeške stranke."
Namesto umrlega tirolskega državnega poslanca barona Giovaneliija je bil dnš 30. m. m. v Inomostu izvoljen konservativec baron Rud. Schuee-burg. Italijani so strogo po sklenjenem kompromisu postopali.
Kazenskemu odseku bo dr. Roser uasve-toval: 1. Vselej, predno se prične kazensko pošto panje zoper zdravnike zaradi zdravniške napake, poizvedeti se mora poprej mnenje kake medicinske stoliee; 2. dosedanje dotične kazni naj se zmanjšajo.
T nanje držav«,
Papež Leon XIII. bo vzlic vsem nasprotnim vestem Izdal okrožnico o socijaluem vprašanji. Izjavil se je namreč povodom sprejema francoskih romarjev nasproti Ilarmelu, da je ogovor njegov nekak uvod prihodnje okrožnice, ki bo izšla koncem novembra. — V Rim je došla že druga skupina francoskih delavskih romarjev iz okolice lyonske. Vsak izmed njih je dobil srebrno svetinjo in odtis prvega papeževega ogovora. — Danes je sv. Oče sprejel rusko veliko kneginjo Katarino.
Kako je avstrijski poslanik Thommel v Srbiji priljubljen, kaže njegov acancemeut za feldmaršal lajtenanta, ki je v Belemgradu vzbudil veliko zadoščenje. „Agence de Belgrad" naglaša Thiimmeljeve zasluge za lojalne odnošaje mej obema državama.
Iz Cetinj se poroča: Predvčeraj (29. m. m.) je bil na meji pri Vaškoviči krvav boj mej Črnogorci in Malisori. Več oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih. Boj so proizvali jetniki, ki so iz črnogorskih ječ ušli v Albanijo.
V Bolgariji je preložitev sobranja na nedoločen čas napravila veliko začudenje, kajti to je prvi slučaj v dostdinjem bolgarskem parlamentarno» življenji. Vzroku, da se je to zgodilo, ker hočejo počakati princa Ferdinanda, nikdo rad ne verjame, kajti pripetilo se je že leta 1881., da je Caukov v odsotnosti kneza Aleksandra kot njegov zastopuik otvoril sobranje. Ugiba se v tem oziru najrazuo-vrstuejše, vse pa, kar se govori, je neugodno za vlado. Treba je počakati, da se reši ta zagonetka.
„Kreuzztg." imenuje zmago ruskega vojnega ministra zoper finančnega ministra dogodek velike važnosti, kajti s tem ima Vanovski veliko milijonov na rapolaganje, katere more vsak čas potom kredita izrabljati. — Mihael Dragomanov, bivši profesor na kijevskem vseučilišči, je bil zaradi nihilistiških spletk iztiran iz Rusije. Tega moža je bolgarska vlada iz Geneve poklicala v Sofijo, da prevzame vredništvo uradne „Svobode". Ta korak bolgarsko vlade je v Peterburgu vzbudil veliko nevoljo.
Dn6 30. m. m. je bila v nemškem državnem zboru jako živahna seja. Socijalist Bebel je v svojem „velikem" govoru nnglašal, da vlade same umetno vzdržujejo vznemirjanja, narod pa noče ni-
česa vedeti o vojski iu oboroževanji. Pred kratkim so vlado din amitue tope imenovale še nečloveške, danes pa so že dovoljeno orožje. Alzacija - Lorena je stalna nevarnost za evropski mir; ne Francija, marveč Rusija je dedni sovražnik Nemčije. Končal je svoj govor: „S socijaluimi demokrati ne morete postati gotovi ter se vam to tudi nikdar ne bo po srečilo." Vojni minister ja zavračal predgovornika. Bebel je rekel, da nemški narod noče vojsko; v tem oziru so nemški knezi onega duha z ljudstvom. „Dedni sovražnik" Nemčije ni niti Rusija, uiti Francija; toda Nemčija ne more prezirati francoskih oboroževanj. Ali govornik ne vidi, kako se nemški vladar trudi za ohranitev miru? Upajmo, da trud njegov ne bo zastonj. (Živahno odobravanje na desnici.) — Osrednja stranka je državnemu zboru izročila predlogo, da se vojaščine oproste vsi duhovniki. Ta svoj nasvet opirajo na postavo iz leta 1874 oziroma 1888, ki pravi, da odpustniki iu nadomestni rezervniki, ki opravljajo duhovniško službo, ue smejo poklicani biti k orožju. Ker je tedaj izključen glede duhovnikov kouečni namen, poraba v vojski, tudi ni opravičeno, da bi se morali duhovniki v mirovnem času za aktivno službo vežbati.
Francosko ministerstvo Tirardovo je sklenilo, da bo po osnovanji nove zbornice dalo Sadi Oarnotu svojo ostavko. Do tedaj pa bo še dosti časa preteklo. Overovanje volilnih mandatov bo trajalo najmanj petnajst do dvajset sejnih dni, tedaj gotovo do srede decembra. Verojetno je tedaj, da bo kabinet odstopil še-le po božičnih praznikih in počitnicah. Vse to pa seveda listom ne brani, da ne bi že sedaj ugibali o novi ministerstveni sestavi. Največ se kot nova mi-nisterska predsednika imenujeta Meline in sedanji finančni minister Iiouvier. Zbornica se bo, kakor znano, sešla 12. t. m. Boulangisti se pripravljajo tem povodom za veliko „mirovno, pa označivno" izjavo, vlada pa je odločno sklenila, da bo do skrajne meje pobijala vsako izjavo, ki bi po njenem mnenji ne bila zadosti „mirovna". — Razširila se je minole dni vest, da namerava francoska vlada vsprejeti državno posojilo. Listi temu oporekajo.
Predvčerajšnja seja špnnjske zbornice je bila jako burna. Poslanec Cosgayon je ostro napadal finančnega ministra, tu pa mu je posegel v besedo ministerski predsednik Sagasta, da vlada ue mara več poslušati govornikove nesramnosti. Finančni minister je potem vstal ter začel zavračati predsednika, Puigcerver mu je hotel odgovoriti, toda predsednik je razpustil sejo
Izvirni dopisi.
Iz blejske okolice, 29. oktobra. (Kranjska gimnazija.) Kranjska gimnazija, od ministra Gavča v smrt obsojena, na enem samem lasu še | visi, hočem reči, en sam razred še ima. Mi se I Kranjcem kar nič ne čudimo, da se za ta zadnji las še piiprijemajo, da po toliko brezvspešn h korakih vendar še zopet novo prošnjo delajo in svojo gimnazijo na vsak način obraniti, če mogoče, še v višjo povzdigniti skušajo. Tu v blejski okolici se s Kranjci popoluoina strinjamo in ničesa bolj ne želimo, kakor da so ta za gorenjsko stran tako važni zelo po-prebni učni zavod ohrani. Še priprosti kinttski možje se o tem pritožujejo, če bo morala kranjska gimnazija prenehati, in tu in tam se slišijo tudi precoj trde besede. Nekateri pravijo: čemu pa davke plačujemo, če se na naše potrebe nič ne ozirajo I Zopet drugi se hudujejo nad poslanci, češ: čemu so pa poslanci, če nam še obstanka kranjske gim- ' nazije izposlovati ne morejo! Seveda taki ne po- ' mislijo, koliko so se že naši poslanci v Ljubljani iu na Dunaju za to potegovali, pa do zdaj še vselej brez vspeha bili odpravljeni od ministra Gavča, ki svoje prenagljene naredbe rad ne prekliče. Ni treba, ' da bi ponavljali dovolj znane in tolikokrat izrečeue vzroke, ki govore za obstanek toga edinega večega učnega zavoda na Gorenjskem ; toliko pa je gotovo, da ne bo samo Kranjcem, ampak tudi nam Gorenjcem zelo ustreženo, če ta gimnazija ostane in še bolj, če se v višjo razširi! Za obstanek kranjske gimnazije govori tudi to, kar je bilo te dni v deželnem zboru ljubljanskem slišati. Obe stranki, ki , ste se prepirali za večji ali manjši podporo novi | mestni šoli, ste priznali, da šole vsakemu mestu več življenja in kljub nekaterim revnim dijakom vedno še tudi nekaj dobička donašajo. Tisto pa ni treba misliti, da so samo v Ljubljani bogati strici, ampak tudi v Krauji se bo še kateri dobil. Kakor hitro bo kranjska gimnazija zopet potrjena, precej se bo tudi odprla dijaška kuhinja. Porok temu je naša darežljiva gorenjska duhovščina, ki je tudi dosedaj Je-ranovo kuhinjo najbolj podpirala.
Vendar bo v obrambo kranjske gimnazije treba, da se potem boli strogo izvršuje tista točka, ki Gorenjcem vstop v ljubljansko gimnazijo pod poseb-
nimi pogoji zabranjuje. Naša želja iu splošni klic na Gorenjskem je tedaj ta: Dajte nam kranjsko gimnazijo nazaj! Pa tudi vsi vplivui možje na Kranjskem, posebno pa naši poslanci naj se v tej zadevi ne ustrašijo nobenega truda in naj ne nehajo na pravem kraji zahtevati in klicati: Dajte nam kranjsko gimnazijo nazaj! Iu ta klic naj ponavljajo tako dolgo, da bodo uslišani. Tisti dan pa, ko bo gorenjska naša gimnazija zopet potrjena in dovoljena, ne bodo samo v Kranji, ampak tudi po Gorenjskem bomo streljali!
Iz ribniškega kraja, 20. oktobra. Ni dolgo tega kar sem bral v Vašem cen. listu dopis iz Dobrepolj,! pod naslovom: „Naša šola". Gospod dopisnik naslikal nam je na kratko žalostno stanje oudotne šole, stavil vprašanje: kako to, da ima nežni spol take privilegije itd.
Kako se je stvar razvozlala ali se morda še bode, povsem še ni znano.
Obžalovali bi vas, dragi sosedje, da je takraj Male gore, v dolini loncev in reščet, drugače. Ribnica je jako obljuden trg, obširna šolska občina, pa ima mesto šestih — samo štiri učiteljske moči! — Jednega odposlali so v Drago, — ena pa ima pol leta odpusta. — Čudno, da štirje to zmorejo, kar je šestim odmerjenega.
Odmaknimo se odtod v bližnji trg. Trcrazred-nica, a v resnici le i dvema učiteljema.
iz Vipave, 31. oktobra. (Šolski vrti.) Predzadnji „Slovenec" prinesel je po vsem resnično opazko, tikajočo se šolskih vrtov, da bi se isti namreč dajali v oskrbovanje samo za to izprašanim učiteljskim možem. Drznem pa se še pristaviti opravičeno željo, da bi tudi gg. c. kr. šolski nadzorniki obračali večo pozornost vrtom uvaževajoč se vé pri tem sredstva, katera so učitelju-oskrbniku vrta na razpolaganje. Vže pri oddaji služb bilo bi na to paziti, da se učitelju ne izroča delo, katerega se vadil ni. Pa oblastva pri oddajanji učiteljskih služb kaj svojevoljno postopajo. Vže tri učitelje dobila je naša šola v teku tega leta, ne da bi so bila vakatura le enkrat razpisala. Čemu pa tudi, mislijo si slavna šolska oblastva, saj krajni šolski svet ni zmožen učitelja si voliti, njemu gré le skrb za šolske potrebe, vsega druzega je nezmožen. Za to pa dobimo tudi učitelje, da nismo ž njimi vedno zadovoljni. Gorje starišem, ko bi svojega šolarčka 10 dnij doma imeli. Pretili bi jim z vsemi paragrafi šolskih postav. Kaj mislite, kaj pa bi se g. učitelju zanemarjajočemu 10 dnij šolo zgodilo? Nič posebnega. Ker pa ravno sedaj zopet eno učiteljsko mesto (II.) prazno postane, hočem s tem le dokaz navesti, da si prihodnje ne pustimo učiteljev usiljevati, temveč hočemo pri oddaji služb govoriti besedo, katera nam gré.
Slovstvo.
I. Ljubimo Gospoda našega Jezusa Kristusa Sina živega Boga. (Spisal dr. Josip Slad 1er, poslovenil dr. Anton Jeglič.)
Naš neumorno delavni rojak, preč. g. kanouik dr. Anton Jeglič v Sarajevu, je poslovenil pod-učno iu molitveno knjižico vrhboseuskega nadškofa dr. Josipa S t a dl er j a : „Ljubimo Gospoda našeg a Jezusa Kristusa Sina živega Boga" v 3. izdanji. Knjigo sta potrdila nadšk. ordiuarijat vrhbosenski in kn. šk. ordinarijat ljubljauski.
Presvetli g. pisatelj kakor tudi preč. g. slovenski preložitelj sta hotela Hrvatom in Slovencem podati knjigo, ki naj bi jih utrjevala v prepričanju in v živi veri, da je naš Gospod Jezus Kristus pravi Bog, vse ljubezni, hvale iu slave vreden. To nam kaže vsebina knjige, ki je v 12 poglavjih naslednja:
1. Ljubimo Gospoda Jezusa Kristusa, Sina živega Boga. 2. Glavne črtice iz življenja Gospoda našega Jezusa Kristusa. 3. Dokazi Jezusove ljubezui
4.	Posveta Jezusu, ki je Kristus, Siu živega Boga.
5.	Katekizem o pobožnosti k presv. Srcu Jezusovemu.
6.	Katekizem o pobožnosti k prečistemu in brezmadežnemu Srcu Device Marije. 7. O češčenju sv. Jožefa. 8 O raznih dolžnostih. 9. R»zue molitve. 10. Sv. zakramenti. 11. Razne molitve in vse, kar mora vsak kristijau znati. 12. Molitve za posebne potrebe.
Srečna je bila misel, da se je vsprejel v ta rao-litvenik — kakor jo spoznati iz tega pregleda — lep poduk o raznih dolžuostih, na vod za du-hovuo življenje vsacega človeka: za stariše, otroke, gospodarje, hlapce, dekle, najemnike; tudi na roko-
delske mojstre se ni pozabilo. Krasen je poduk za stariše in kume (botre) o priliki sv. krsta, sv, birme; kaj primeren je navod za izpraševanje vesti pred spovedjo in za vredno pripravo k sv. Obhajilu. Poučiti se moreš iz knjige o duhovniškem, deviškem in zakonskem stauu in o znakih za poklic v ta ali oni stan. Vsi nauki so jedrnati iu določni, dosti jasni tudi za priproste.
Knjiga se tako sama priporoča. Sezito torej, Slovenci, hitro po njej! Pokažite, da ste za-njo hvaležni presvetl. g. pisatelju, hvaležui našemu vrlemu rojaku, hvaležni tudi preč. kapitulu vrhbosenskemu, ki jo je založil, v zavesti, da zajedno podpirate z njenim nakupovanjem plemenite namene — ne v osobno korist založuikoin, marveč v duševno korist naše bosenske posestrime.
Knjiga, 538 strani obsezajoča, vsa v lepo platno vezana, z zlato obrezo, z dvema krasnima slikama, presv. Srca Jezusovega in Srca Marijinega, dobiva se v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani po 1 gl. izvod. Priporoča se posebno za Miklavževa, božična in novoletna darila, za piruhe, za spominke, oziroma spodbudke pridnosti odrasli šolski mladini itd.
2. Spomenica o posveti prvostolne cerkve „Srca Isusova" v Sarajevu. Druga knjiga, ki jo je v hrvatskem jeziku izdal isti hrvatski kapitul vrhbosenski, je: „Spomenica o posveti prvostolne cerkve „Srca Isusova" v Sarajevu dni 14. i n 1 5. rujna." Vsebina je po „Vrh-bosni" naslednja: Dve pesmi o posvečevauji, opis cerkve iu točen opis svečanosti, ki se je vršila mi-nolega meseca; govor mil. gosp. biskupa O Paške (Paschalis) Buconjiča, ki ga je imel 14. sept. o priliki posvečevanja pred cerkvijo, in govor presvetl. nadbiskupa sarajevskega, dr. Josipa Stadlerja, ki ga je govoril 15. sept. med sv. mašo.
Knjigo diči 16 krasnih helijotipičnih slik. Te so: dr. Josip Stadler, nadbiskup vrhbosenski; Josip pl. Vancaš-Požeški, arhitekt; tloris cerkve; pročelje cerkve; žrtvenik Srca Jezusovega; 8 sv. Očetov; altar brezmadežnega spočetja Device Marije; pri-dižnica (propovedalnica); sliki Zajčevi (Seitz): Bog d& Mozesu 10 zapovedi in Jezus govori na brdu 8 blagrov; altar sv. apostolov Cirila in Metoda; sliki Rhoden-ovi: Kronanje M. B. in vstajenje Gospodovo; skupina škofov in prelatov, ki so bili pri slavnosti pričujoči, ter skupina sedanjih članov kapitula vrh-bosenskega z nadbiskupom.
Tudi to krasno opravljeno knjigo priporočamo hrvaščine veščim Slovencem Čisti dohodek je namenjen potrebam prvostolnice, katerih je še mnogo Dobiti je pri upravništvu „Vrhbosne* v Sarajevu in v „Katoliški Bukvami v Ljubljani, po 1 gld. izvod
Dnevne novice.
(Osebne vesti.) Namestniški svetovalec v Gradci g. grof Pace je premeščen k deželni vladi v Čer-novicah, presvetli cesar mu je podelil naslov dvornega svetovalca.
(Umrl je) po daljšem bolehanji včeraj zjutraj čast. gosp. Ignacij Vrančič, župnik v Kolovratu. Rojen 25. julija 1844 v Moravčah, je bil posvečen leta 1870 in je služboval v Čemšeniku, na Vačah, v Šmariji in slednjič več let kot samostojen dušni pastir v Zagradcu, odkoder se je še le pred par meseci preselil v Kolovrat. Pogreb bode v ponedeljek zjutraj ob 9. uri v Moravčah, kjer je pokopan tudi njegov starejši brat duhovnik. R. I. P.
(Mil. knezoškof dr. Napotnik) je včeraj, na praznik vseh svetnikov, svojo prvo slovesno pontifi-kalno sv. mašo daroval v cesarski dvorni kapeli na Dunaji.
(Od žnpniškega urada v Hrenovicah) smo prejeli naslednje vrstice, ki naj bodo pojasnilo zadnjemu „Narodovemu" „žalostnemu popravku": „V svojem cenjenem listu št. 250 ste pojasnjevali opazko „Slovenskega Naroda" glede sv. maš na Razdrtem. Pa tudi Vaše pojasnilo ni bilo natančno. Ne štirikrat, temveč vsaj štiridesetkrat vsako leto je ob delavnikih na Razdrtem sv. maša, ako nimajo svojega duhovn;ka na Razdrtem ali na Ubeljskem. Letos od 1. januarja do 27. oktobra je bilo na Razdrtem „od fare" gotovo 71 sv. maš, morda celo več, ker za gg. kapelane ne vem natančno, ali so morda še več sv. maš tam opravili. Enako je bilo leta 1888. Torej si razsoden čitatelj lahko tolmači „Narodova" stvarna (?) poročila.
(Na Goriškem) so se zadnji čas pojavile zanimive, dasi zelo žalostne razmere, in vse iz osebnih vzrokov. Mika nas, ker so nam razmere popolnoma
znane, da bi naveli gola fakta, in razsodni čita-telji naj bi si sami delali komentarje. Opustimo to ugodno priliko, da bi pojasnili svoje nepristransko stališče, ker ne maramo olja vlivati na žerjavico. Danes le ob kratkem v pojasnilo: Lastniki tednika „Soče" so odvzeli sedanjemu izdajateljstvu izdavanje lista in izročili drugim rokam. Do tega koraka so jih privedli, kakor čitamo v zadnji številki, razni iu tehtni vzroki. Tako trdijo, da so leta 1878 kupili lastništvo lista od pokojnega V. Dolenca in da več ne morejo odobravati poti, katero je zadnji čas nastopila „Soča" itd. Dosedanji izdajatelj gg. Andr. Gaberšček iu tovariši so vložili tožbo pri sodišču zaradi motenja lastninske pravice ter dne 31. m. m. v hitrici izdali 1. številko lista „Nova Soča". Obširneje ne bodemo pisali o kočljivi stvari, dostavimo le to: Če se dva pretepata, jim tretji klobuka odnese. Sorojaki, bodite „složni"; prvotna osebna stvar je danes „fait accompli", in če bode umesten in potreben obračun, čas ni še zamujen.
(Na pokopališči) je bilo včeraj dopoludne in popoludne vzlic neugodnemu vremenu veliko ljudi ; hiteli so v gostih vrstah posebno popoludne k sv. Krištofu, da okrasijo grobovje svojih umrlih sorodnikov in prijateljev, ali pa da zadosti svoji radovednosti in si ogledajo divno s cvetlicami ozaljšane in bogato razsvetljene gomile bogatašev. Marsikatera sirotka je čepela na grobu ljubljene mamice, goreče molitve so kipele iz otroškega srca k nebu; v želodcu otrokovem je morda razsajal ljuti glad, in na sosednem robu bogatinovem so ležali na dežju venci za več desetakov; ena sama umetna cvetlica iz velikih vencev je stala toliko, da bi se bila mogla uboga sirotka najesti za celi dan. Koliko lepše bi bilo, ko bi premožni krogi namesto tolike potrate darovali vsaj del potrošenih novcev za dobrodelne namene. — Čitalnični pevski zbor in „Slavec" sta, kakor običajno, tudi letos pela žalostinke v spomin umrlim članom.
(Kaj je časnikarska dolžnost?) Opirati sam sebe, četudi na troške drugih, po znani prislovici: Hilt, was helfen kannl Tega mnenja je „Slovenski Narod". Dokaz: V 240. številki z dne 17. oktobra t. 1. je pisal naš najstarejši dnevnik: „ ,Slovenčev' sotrudnik M. pa je bil toli drzovit in nesramen, da je kar javno trdil, da so to storili (namazali hišo, v kateri stanuje g. kanonik Klun,) vajenci iz naše tiskarne. Ker je ta trditev zlobna laž, vložili so danes dotičniki proti M. tožbo zaradi obrekovanja." Ali menite, da „SI. N." ni dosegel svojega vspeha? Prav gotovo! Svet je pomiloval „Nar. tiskarno" in vse, kar je v njej, pred vsem pa glasilo slovenske inteligencije, ki se mora v izpolnovanji svojih dolžnosti j boriti celo proti drzovitosti, nesramnosti, zlobnim lažem in obrekovanju. Slovensko ljudstvo je pretakalo britke solzice nad tako popačenostjo sveta — in pozabilo, da v Ljubljani ne rabijo tiskarskega črnila samo za tisk, marveč tudi za marmorovanje hišnih pročelij. Kazenska obravnava pred c. kr. m. d. okr. sodiščem v Ljubljani dne 28. oktobra t. 1. je sicer pokazala, da „dotičniki" iz „Nar. tiskarne" niso tožili zaradi obrekovanja, marveč le zaradi raz-žaljenja časti; „dotičniki" so sicer tudi od tožbe odstopili, ker je bila neosnovana; toda kdo bo tako natančen? Ali je morda „Slovenski Narod" kriv, da sotrudnik M. ni bil v resnici nesramen in da ni obrekoval? Tudi se moti, kdor meni, da je v predalih „SI. N." prostora za take malenkosti, kakor bi bilo n pr. preklicanje neresničnih trditev, zadoščenje neopravičeno razžaljenim itd. To bi ne bilo izpolnovanje časnikarske dolžnosti. Krivico bi delal vsakdo „Slovenskemu Narodu", kdor bi mu zaradi tega zameril, tembolj, kdor vč, kako težaven je čas -nikarski poklic. Ali ni to drzovitost, da se bo moral „Slovenski Narod" sedaj še pred sodiščem zagovarjati nasproti sotrudniku M., ker je ta razžaljen zaradi malenkostnih in nedolžnih opazk, kot, drzovit, nesramen, zlobna laž, obrekovanje? Ubogo glasilo slovenske inteligencije!
(Iz Jaške) na Hrvatskem: Upravni odbor ja-strebarske gospodarsko podružnice, ki ima v svojem področji vinograde v Okiču, Plešivcu, Sv. Ivanu, Slavetidu, Pribiču, Krašiču in Vivodini, je uverjen, da je letošnja vinska letina gledi kakovosti boljša od lanske. Vina je manj, ker je filoksera mnogo škodila, toda sladkorja ima v povoljni meri, posebno tam, kjer so brali po dežju v septembru in prve dni oktobra. Peronospera ni toliko škodila, kjer so škropili z modrim vitrijolom; listje je ostalo do branja sveže Trgovci hvalijo vino. Kupci naj se ne dado varati mešetarjcm, ki nimajo vinogradov in
! delajo le za procente. Vsak kupec naj si sam poišče blago in pride v Jasko.
(Slovansko pevsko društvo na Dunaji) prične XXIX. leto svojega obstanka s tem, da priredi dnó 6. novembra t. 1. v dvorani Pfalzove restavracije I. Weihburggasse 29 Rotundensaal) zabavo s plesom, Vspored je več pevskih in glasbenih toček. Pri tej zabavi se bode g. J. Jifiku, ker je že 25 let član društva, izročil briljantni prstan.
(Nova zavarovalnica) se je osnovala na Dunaji. Č. čitatelje svoje opozarjamo na današnji inserat zavoda „Unio catholica", ki zavaruje posebuo tudi cerkvene zvonove.
(Slovensko gledališče.) Jutri dné 3. t. m. se bode prvikrat igrala veseloigra v enem dojanji „Mi-lord C ar to u che", po Kohleneggu preložil Ign. Borštnik. Potem so bode pela opereta ,,Pot po nevesto".
(Velike povodnji) so navstale po vsem gornjem Italijanskem. Vsled vednoga dežja so reke in potoki prepluli ravnino ter napravljajo veliko škodo. Tudi nekoliko ljudi je vtouilo. Mantova je deloma v vodi. Še vedno dežuje.
(Akad. društvo „Triglav") v Gradci ima v ponedeljek, dne 4. listopada t. I. svojo II. občno zborovanje v prostorih hotela „zum gold. Ross", Maria-hilferstrasse. Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo kujižničarjev. 3. Volitev preglednikov knjižnice. 4. Poročilo preglednikov blagajne. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli I
Telegrami.
Dunaj, 1. novembra. Princ Ferdinand je sinoči v Solijo odpotoval.
Dunaj, 2. novembra. Cesar se je zjutraj odpeljal v Mayerling, kjer se je darovala črna sv. maša za prestolonaslednika Rudolfa.
Praga, 1. novembra. Večina adresnega odseka je sklenila, da se preko mladočeškega adresnega načrta preide na dnevni red, ker niti po obliki, niti po obsegu ni sposoben, da bi se predložil Nj. Veličanstvu.
Berolin, 2. novembra. Cesar je včeraj ob 6. uri zvečer državnemu kanclerju brzo-javil: Ravnokar sem se pri krasnem vremenu pripeljal iz Dardanel.
Glasgow, 2. novembra. Vsled silnega viharja se je sinoči tukajšnja tovarna za izdelovanje preprog, katero so prezidavali, podrla. Novi del se je podrl na staro zi-dovje, v katerem je delalo okrog 140 ženskih. Število mrtvih in ranjenih cenijo na petdeset.
Pariz, 1. novembra. Vlada jo 55 duhovnikom zaradi njihovega postopanja pri zadnjih volitvah plačo ustavila.
Atene, 2. novembra. Šakir paša je s tremi vojnimi ladijami in enim polkom vojakov v Sfakijo odpotoval.
Umrli so:
V bolnišni ci:
28.	oktobra. Jano/, Šare, kurja«, 56 let, pneumonia.
29.	oktobra. Frane Marela, delavec, 39 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
a rt a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	si •E 3 S
opazovanja		zrakomora T mm	toplomera po Celziju			■§3! E sa K o
31	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zve«.	737-2 735 8 734 5	11-4 16 2 13 3	brezv. si. svzh. si. zapad	oblačno M dež.	19-50 dež
1	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zve«.	733 1 734-2 735 0	12-4 124 100	brezv. si. svzh.	de/, oblačno n	11-20 de?.
	Srednja temperatura obeli dni 13 6° in 11G° za Cl° in					
4-3° nad norinalom.
Dunajska borza.
(Telegrafieno poročilo.) 2. novembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	86 gl.	10	kr
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	86 „	45	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109 „	55	„
Papirna renta, davka prosta......101 „	45	„
Akcije avstr.-ogerske banke......921 „	—	„
Kreditne akcije ..........315 „	25	„
London.............119 „	—	„
Srebro ..........................— „	—	»
Francoski napoleond..................9 „	47'/» „
Cesarski eekini ....................5 „	66	„
Nemžke marke ....................58 „	32	„
revmatizem se more prav za gotovo ozdraviti, ako se rabi moja mast, katere izdelovanje je v moji družini dedna pravica in ki leči za vedno in v kratkem času proti», pnkostntco, podagro in trganje po udih, tak6, da so osebe, ki so leta in leta ležale bolne v postelji ter so konečno rabile to mast, popolnoma ozdravele. Za vspeh jamčim. Pošiljam jo v steklenicah z navodilom. Vi^omlnu Suohn v Mladi Boleslavi (Jungbunzlau) na Ceikem. Na tisoče pisem pričuje o vspeSnem lečenju. Jedna steklenica 1 gld. 30 kr.
Vaše blagorodje! Ne morem si kaj, da ne bi se Vam zahvalil za poslano mi mast z navodilom, ker nisem mislil, da bodem še kdaj ozdravil. Trpel sem strašne muke t> levi nogi in v križu celo poldrugo leto, in večinoma nisem mogel vstati in se na noge postaviti, tako, da sem bil prisiljen plaziti se po zemlji. Poslušal sem Vaš svit in hvala liogu, jedina steklenica Vaše masti me je popolnoma ozdravila, za kar se Vam srčno zahvaljujem in liog naj Vas blagoslovi.
VSVETKOVI pri Pardubicah, dne 2. maja 1887. (3—1)	Fr. Buchta, poljedelec.
Anton Krejči,
klobučar in krznar B Kongresni trg v Ljubljani Kongresni trg 8
priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu svojo največjo zalogo najfinejših
klobukov in čepic
za gospode in dečke po izvanredno nizkih cenah. Posebno velika zaloga vsakovrstne (13—10)
ko/ii bovi vi<*.
najfinejši kožulioviiiuHti pladčl in muli za gospe, mestni in j>otovnlni ]>lu&ei.
Tuj ci.
30. oktobra.
Pri MaJi&u : liichler, Lowy, Neuberger, Kaiser, trgovci, in Kramer, potovalee, z Liunaja. — Hirsch, potovalee, iz Budimpešte.
izdelovalec obleke za gospode,
Šelenburgove uljce Ljubljana Šelenburgove ulice
(nasproti čitalnici)
se priporoča slavnemu občinstvu z mesta in dežele v
izdelovanje obleke
po najnovejšem kroju
po mogoče nizkih cenah; istotako svojo bogato zalogo raznovrstnega domačega in inozemskega blaga.
Posebno se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje talarjev in razne ol>lolco.
Vzorci so franko na razpolago.	(22)
Na,jboljSe
brnsko blago
prodaja po tovarniških cenah
zaloga tovarno
Siegel - Jmhof
v Brnu.
Za eno elegantno jesensko ali zimsko
moško opravo
zadostuje I kupon. 310 m dolg, to je 4 dunajsko vatle. 1 kupon stane gld. 4*80 od navadne
gld 7-75 od line gld. 10'50 "d najfineje gld. 12*40 od izborno line
Dalje se morejo v največji izbiri dobiti: s svilo pretkano sukno, blago za gornje suknje, palmerston in boy za zimske suknjo, surovo sukno za lovce in gospodarje, péruvienne in tosking za salonske oprave, sukno za
ženske obleko itd., itd. Za dobro blago in točno dopošiljatev se jamči.
Vzorci zaston j in franho. (15-13)
v Ljubljani, Valvazoriev Trii št. 5
se priporoča {»reč. duhovščini, društvom, trgovcem, občinskim uradom in slav. občinstvu za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča naročila.
„UNIO CATHOLICA:1
Vzajemno zavarovalno društvo zoper škode.
zoper ogenj in točo in škode pri cerkvenih zvonovih po ubitju ali razpoku.
Koncesijonovana z ukazom visokega ministerstva notranjih zadev z dne 28. febr. 1889, žt. 2933.
Naznanjamo s tem. daje naš zavarovalni zavod od 21. dne septembra t. I. ustanovljen in da odslej vsprejemamo zavarovanja zoper ogenj, strelo in razpok.
Zavarovalnična pisarna: I., Backerstrasse Nr.14.
Zastope v kronovinah, ki bodo sprejemali ponudbe, objavili bodemo pozneje: mej tem prosimo, naj se ponudbe naravnost nam pošiljajo.
Zaupanja vredne osobe, ki bi želele prevzeti naše zastopstvo, obrnejo naj so do nas ter ob enem naznanijo svoj značaj in pošljejo priporočila in spričevala.
N a D u n a j i, dne 1. novembra 1881*.
Lekarna Trnk6czy,
zraven rotovža v Ljubljani
mi velikem Mestnem trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarn Trnkoczy-jeve tvrdke je pet,in sicer: Na Du naji Viktorpl.Trnkčcžy, V.,Hunds-thurmstrasse 113 (tudi kemična tovarna): dr. Oton pl.Trn-koczy, III., Kadeckyplatz 17, in Julius pl. Trnkoczy, VIII., Josefstadterstr. 30. V Gradci (na Štajerskem) Vendelin pl. Trnkčca*. V Ljubljani Ubald pl. Trnkoczy. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marijaceljske kapljice za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v žclodcu, bitje srca, zabasanjc, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gold, 5 tucatov samo 8 gl.
_ Svai-ilo! Opozarjamo, da se tiste Istinite marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoczy-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
Cvet zoper trganje (Gicnij,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v krizi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat v,i_ ^___
4 gl. 50 kr.	«djufjmarf,.
HC nI na steklenici zraven stoječega znamenja ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
11
]SK1,
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 50 kr., 1 tueat 5 gld. Samo ta sirop za 5G kr. je pravi.
Kričistilne krogljice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
Zdravila za živino.iš
Štupa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje ta štupa trganja po črevlli, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih l>o-leznij,kašlja, pljučnih in vrathlh bolezni.) ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka.
Zainotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z labilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretčgu žil, ote-knnji kolen, kopitnih boleznih, otrp-lienjlvboku.vkrlžl itd., otekanji nog. mehurjih na nogah, izvinjenjl, tlščanji od sedla in oprave, pri suSiel itd. s kratka pri vseh vnanjlh boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl.
Svarilo ! Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, čo imajo ime Trnkoezy in našo varstveno znamko. Zoper ponarejanje istih so sodnijski postopa.
Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
airnvcn rotovža	(57)
in se vsak dan s pošto razpošiljajo.
Oearedaje Tod^tvo
zavarovalnice
„,UNIQ GATHOLXOAf
Zahvala in priporočilo.
Udano podpisani zahvali se tem potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se ob enem priporoča tudi v bodoče v izvševanje vseh v
čevljarsko obrt
vštev&jočih se del. Za točno, lično in trpežno izvršenje jamči, istotako za mogoče nizko eeno. Spoštovanjem
Matija Horvat,
čevljarski mojster. (24)	v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32.
pošilja proti gotovini ali povzetju po čudovito nizkih cenah, in sicer:
io <lol>vo lcalfovostl:
gld. 4-SO boljšega „ 6-80
3 10 ni. blaga za opravo 310......
3 10 310 210 2 10
10-50 10-50 a-60 12-1«
tinega
„ najfinejšega za suknje
„	tinega
tovarniška zaloga sukna Flusser v Brnu,
(20—'.)) Dominikanski trg 8. Obrazci gratis in franko. Neugajajoče vzamem nazaj.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah,
pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Slovenske
za glasovir in spev harmonizovane.
Izdaja
LUDOVIK KUBA — Podjebrady
mi CcNltom.
Oaem snopičev po . . . —'32 kr. Eden snopič s pošto . . —'40 » Cela zbirka s pošto	3'20 »
Zbirka se more v vsaki bukvami, posebno pa pri izdajatelju naročiti.
Opazko. 1'esnii jo izdajatelj največ na svojem potovanji po Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem leta 1888 in 1889 nabral. Dosedaj izdani snopiči obsegajo
iili pesmi.
Skoraj vsaka pesem ima dva arangementa: a) za spev in b) za glasovir*); oba sta samostalna. Na ta način obsega zbirka že 102 arangementa. Tekst je v celoti priobčen. --(5-5)
Zu glasovir vsaka.
ZA ZIMO!!!
Preč. duhovščini, p. n. gg. zdravnikom, logarjem, tovarniškim uradnikom, oskrbnikom in vsakateremu
v varstvo zoper prehlajenje
najbolje priporočeno: 1 trikot - flanelen telovnik in 1 take spodnje
hlače skupaj...... gld. 2'75
lato z;a gospe....... „ 3' —
otroška spodnja obleka . „1 do 1'50.
Naročbe posreduje I. avstrijska trgovska nazna-uovalnica v Brnu. (30 — 10)
(I. oester. Ilandels - Auskunfts - Bureau Briinn.)
Andr. Srušhovi©
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
priporoča po zelo nizki oeiii
okove za okna in vrata, štore za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Roman-cement, sklejni papir (Daelipappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lepo in močno narejena
štedilna ognjišča
5 n
9)
Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urali in majhnimi stroški na pravem mestu (lo vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi ili železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova.
2K®». p«ljc>d.«'lNiv<>:	(48)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tudi se dobiva »mirom sveži dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za
gnojenje polja.
lončene pecs
z združeno zračno kurjavo
patent Lerch & i^eidl,
elegantne in po ceni, kakor vse vrste peči s slepicami, od najpriprostejših do najelegantnejšib, priporoča najstarša in največja
tovarna za peci in lončene izdelke na kranjskem
Avgu.pt Drolse
(41-40)
v Ljubljani.
llrafa Elierl,
izdelovalca oljnatih barv, firiiežev, lakov ln napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
bci.j sa r»	rh ¿a,,
sa Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilnarja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo ¡n najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušioah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firne/.i najlineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.	(16)
j)C Cenil«o mi /.nhtornnjo.
j Kavarna,Austria'
I (Cafe Sclimiclt)
! sv. Petra cesta štev. 34 v Ljubljani
(poleg mesarskega mosta) (23)
!	priporoča se si. občinstvu z mesta in dežele
r	v muogobrojui obisk. Postreže svojim gostom
I	i vedno svežo kavo in drugimi okrepčujo-I čimi pijačami ter ima ua razpolago sloven-
L cl/ih in nomcliih nacnnienv volilen Stavilo.
Pečarrxxca
FRANA JEUNIKARJA
v Ljubljani, Tržaška cesta št. 29
izdeluje
mnogovrstne zelene, rnjavc in bele
napi
*r fl im,
in	(7—4)
druge glinaste izdelke
po najnižjih cenah.