LETO XV IZDAJA CP-GORENJSKI TISK« - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN • TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, SREDA, 7. FEBRUARJA 1962 št. 15 ▲ 4 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN ZVEZE DELOVNEGA LJTJD STVA ZA GORENJSKO Usposabljanje vodstev SZDL Jutri se bo v Skofji Loki končal seminar za predsednike in tajnike krajevnih organizacij SZDL škof jeloške občine. To je druga in 2- 1 nja izmena. Skupno se je seminar jev udeležilo 60 članov iz vodstev krajevnih organizacij SZDL. Podobne seminarje so že kon čali v jeseniški občini. Za vod stva krajevnih organizacij radov Ijiške občine pa so organiziran prav podoben trodnevni seminar, ki se bo začel v Bohinju. 16. februarja. Na programu imajo predavanja in razgovore o vlogi SZDL v družbenem in političnem sistemu komune, o razvoju in nalogah krajevnih skupnosti, o vlogi in mestu SZDL v gospodarskem razvoj.\ o pripravah na letne konference teh organizacij in podobno. Tudi v kranjski in tržiški občini pripravljajo podobne oblike usposabljanja vodstev krajevnih organizacij SZDL. Gre v osnovi za to, da bi bila vodstva sposobna prevzemati in izpolnjevati velike naloge, ki jih je nakazal V. kongres in naloge, ki jih tej množični politični organizaciji nalaga novi ekonomski 6istem, razširjanje komunalne samouprave in pripravljanje .državljanov za delo v samoupravnih organih. Ob izdelavi družbenih načrtov in uveljavljanju novih ekonomskih smernic Daljše perspektive gospodarskega razvoja SO LAHKO NAJBOLJŠA OSNOVA ZA DANAŠNJE KONKRETNO DELO Pretirano samozadovoljstvo nas že danes tepe. Odvreči je treba stare lovorike po industrijskih podjetjih ter smelo in načrtno usmerjati gospodarsko dejavnost, tako kot to pač danes zahte tr žišče in seveda kot dovoljujejo sodobni tehnološki in organizacijski prijemi. Gornja ugotovitev je bila ena izmed osnovnih misli plenuma Okrajnega sindikalnega sve'.a v Kranju, ki je bil v ponedeljek. Plenuma se je udeležil tudi podpredsednik Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije Leopold Krese, sekretar Okrajnega komiteja ZK Janko Rudolf, predsednik OLO Jakob 2en, podpredsednik Sveto Kobal in drugi. Razpravljali so o nekaterih gospodarskih problemih, ki jih morajo sindikalne organizacije bolje proučiti. Po uvodnem referatu o teh zadevah (objavljeno je v »Naših problemih-«), ki ga je podal predsednik OSS Andrej Verbič, se je oglasilo k razpravi še 22 udeležencev. Največ so govorili o perspekti-j v ah posameznih dejavnosti in o I določenih težavah, ki se že kaže jo v naši industriji. Kljub tradi ciji nekaterih industrijskih dejavnosti pri nas na Gorenjskem je nagli ekonomski razvoj v vseh predelih naše domovine v zadnjih letih že dokaj zasenvil našo nek danjo pionirsko vlogo. Naša tekstilna, čevljarska, elektrotehnična in tudi druga Industrija se že sre čuje na trgu z modnimi konkurenti sorodnih isirck iz drugih krajev, ki cmo jih še pred kratkim šteli za »nerazvite«. Seveda je to velik uspeh naših skupnih naporov. Toda mnoga nsša podjetja bodo morala ob tem iskati nove oblike. To še posebno spričo vključevanja v mednarodno tržišče. Te ugotovitve niso več samo propagandne fraz?, marveč stvarnost. Mnogi kolektivi so že v težavah. Ne morejo namreč zagotoviti istega tempa dviganja življenjskega standarda svojim delavcem, kot to zagotavljajo sorodna podjetja. To pa je glavni pokazatelj, ki sili k reševanju teh težav. V kranjski občini, kot je bilo slišati na plenumu, je 22 večjih [industrijskih podjetij in izmed teh [je 11 različnih strok. Taka razdrobljenost dokaj onemogoča poskuse smotrnejšega usmerjanja celotne industrije. Hkrati zaskrbljuje tudi podatek, da so stroji po teh tovarnah iztrošeni za 51 odstotkov in tudi sicer ne ustrezajo sodobnemu tehnološkemu postopku. Kljub temu se mnogi kolektivi krčevito oklepajo dosedanjega starega sistema, niso dovzetni za večje organizacijske spremembe, za sodelovanje z drugimi podjetji, za uveljavljanje skupnih služb, za prehod na druge dejavnosti, ki naj bi zagotovile drugačno perspektivo itd. Hkrati pa prav iz trkih podjetij prihajajo težnje no garancijskih izjavah, po določanju oziroma zaščiti cen, po administrativnih ukrepih, ki naj bi zagotovili predajo izdelkov in podobno. Tako so v kranjski ob- • čini ugotovili, da je lani samo tretjina gospodarskih organizacij j lahko kaj prispevala za gradnje družbenega standarda (šole, domove, razne komunalne objekte itd.), dve tretjini podjetij pa. vsaj tako 60 dokazali, ni imelo nikakih sredstev za to. Sindikalne organizacije bodo. kot so se zmenili, skušale v vsakem podjetju načeti te probleme. Kjer ni jasnih perspektiv, bodo zahtevali izdelavo študij in analiz za določena podjetja oziroma za ustrezne dejavnosti in take ugotovitve posredovati kolektivom v razpravo in v odločitev. *- K. M. -iernov grob v I'= :■•■dl letoa, ko se spominjamo 113. obletnice pesnikove smrti, ne bo osamljen. V teh dneh ga že obiskujejo učenci kranjskih osnovnih šol. Preusmeritev na domače trzisce NADALJNJA POLITIKA PRI OSKRBOVANJU Z REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM Naloge, ki jih postavlja letošnji plan pred našo Industrijo, prav gotovo niso majhne in bodo terjale za realizacijo postavljenih ciljev precejšnje napore. Start v mesecu januarju ni bil povsem ugoden in je tako proizvodnja pod planirano stopnjo. Zato bo morala industrija v prihodnjih mesecih proizvajati še nekoliko več, kakor Pa predvideva plan, ker bo le tako lahko nadoknadila januarski izpad. JESENICE — Zbor proizvajalcev ObLO Jesenice je na ponedeljkovi seji kritično pretresal pravilnike O delitvi čistega dohodka v trgovskih, gostinskih in komunalnih podjetjih jeseniške komune. Strokovno šolstvo in izdelava šolske mreže Med vsemi našimi šolami imajo največ težav strokovne šole, v katerih je še veliko nerešenih problemov: od finansiranja do kadrovskih vprašanj in učnih programov. Zato so bili člani Sveta za šolstvo OLO Kranj mnenja, da je potrebno ustanoviti posebno komisijo, ki se bo ukvarjala s temi problemi. Izvoljena komisija bo proučevala stanje strokovnega šolstva, izdelovala potrebne predloge in pobude za delo na tem področju. Wa zadnji seji Sveta za šolstvo je bila razen te komisije imeno- vana še komisija za izdelavo šolske mreže. Vse doslej je pri nas prevladovalo mišljenje, da mora imeti vsak kraj svojo popolno šolo. Ta težnja pa je imela vrsto negativnih posledic. Ce ne upoštevamo velikih materialnih stroškov za tako razdrobljeno šolsko mrežo, pa ne moremo mimo tega, da majhne šole niso dajale učencem toliko znanja, da bi ti lahko uspešno nadaljevali šolanje na srednjih šolah. En učitelj mora v takih šolah največkrat poučevati Podrte ograje Volivci na Jesenicah, v Bohinju, in na Bledu pa tudi v Radovljici 6o nemalokrat kritizirali slabo preskrbo s kruhom. Odborniki pa ■o pn operativnih vodstvih slišali zmeraj podobne odgovore: nI denarja, ni še v planu, ne zmoremo vsega ... In tako so tekla leta. Ponekod so to še zasilno uredili, dokler bi stvari bolje in dokončno ne rešili, drugod so izdelali šele načrte, nekje pa niti teh še niso. Toda ljudje so upravičeno postajali vse glasnejši. V zadnjem času pa se je stvar dokaj drugače in teže rešila. Vsaj začetek je dober. Občini Jesenice in Radovljica 6ta začeli razpravljati o sodelovanju in prišlo je do predlogov, da bi za vse te kraje, t. j. za dolini obeh Sav, zadostovala ena sama pekarna - seveda z ustrezno zmogljivostjo, s sodobno opremo in organizacijo. Zlasti še, ker so vsi glavni potrošni centri in obe dolini povezani z močnim, urejenim prometom, kar omogoča redno dostavljanje kruha iz enega centra. Kar pa je glavno — prvi izračuni so pokazali, da bodo skupni investicijski stroški zmanjšani za približno 220 milijonov din. (Nadaljevanje na 2. strani) vse ali vsaj polovico učnih predmetov, včasih pa celo učence več oddelkov naenkrat, čemur ne morejo slediti taki učni uspehi kot na šolah z možnostjo dobre organizacijo pouka. Zaradi tega so sedaj občinski ljudski odbori začeli z izdelavo predlogov za razvoj šolske mreže, v katerih bodo predvideli nekaj močnejših šol, ki jih bodo tudi materialno podprli, da se bodo razvile v zares kvalitetne tšolske ustanove. V manjših krajih naj bi še naprej ostali nižji oddelki osnovnih šol, za učence višjih razredov pa bodo uredili prevoz, nekje pa tudi internate. Komisija za izdelavo šolske mreže, ki jo je imenoval Svet, bo vsklajevala programe razvoja šolskih mrež v posameznih občinah našega okraja in na njihovi osnovi tudi izdelala program za celotno območje okraja. Predvideni razvoj našega gospodarstva ustvarja pogoje za povečanje zunanjetrgovinske izmenjave in s tem pogoje za vključevanje v mednarodno delitev dela. Izvoz in uvoz bosta tako letos kakor tudi naslednja leta momenta, ki bosta, odločilno vplivala na nadaljnji gospodarski razvoj. Ta bo sicer še vedno terjal povečanje uvoza, vendar pa bo ta moral odločno naraščati z dokaj manjšim tempom kakor pa izvoz. Preskrba z uvoženim reprodukcijskim materialom je bila zadnje čase boleča točka našega gospodarstva, ki jo je občutilo tudi marsikatero gorenjsko podjetje. Trenutna založenost industrije z reprodukcijskim materialom pa kaže, da je bolj kritična izbira kakor pa količina kot ce- lota. Preteklo leto 60 nekatera industrijska podjetja izkoriščala ugodne pogoje in tako uvažala tudi tak reprodukcijski material, ki bi ga lahko dobili na domačem tržišču. Ta ugotovitev sicer velja na splošno za slovensko industrijo, vendar pa tudi nekatera gorenjska podjetja niso bila pri tem izjema. Zato tudi osnutek RESOLUCIJE in študija o perspektivnem razvoju našega okraja predvidevata, da je treba v prihodnje odločno težiti po nadomeščanju uvoženega reprodukcijskega materiala in opreme z domačimi izdelki; zlasti še v kovinski in elektro industriji. To pa bo nedvomno zahtevalo določeno preusmeritev proizvodnje in čimhi-trejše osvajanje proizvodnje sestavnih delov, ki jih trenutno iz- delujemo na podlagi inozemskih licenc. To pa po drugi strani odpira že vprašanje znanstvenoraziskovalnega dela v industriji. To pa je že ob sedanjih, še bolj pa ob perspektivnih pogojih nujno potrebno in vsako zavlačevanje v tej smeri pomeni korak nazaj. Nenehno zniževanje udeležba uvoza v naši zunanjetrgovinski menjavi pa bo razen nadomeščanja z domačim materialom mogoče doseči tudi s čim bolj racionalno potrošnjo uvoženega reprodukcijskega materiala in s čim bolj intenzivnim izkoriščanjem uvožene opreme. V to bo gospodarske organizacije silil tudi novi gespo-danski sitem. Vsekakor pa je težnja na.še industrije, da S9 i naprej osvobodi uvoza reprodukcijskega materiala, ker so perspektive slehernega podjetja odvisne od tega, ali se gospoJartka organizacija oskrbuje z domačim ali uvoženim reprodukcijskim materialom. — P. TOKRAT V SLIKI • TOKRAT V SLIKI Delo v samoupravnih organih OBRAČUN JESENIŠKIH KOMUNISTOV Jesenice, 6. februarja — Letne konference organizacij Zveze komunistov so v polnem teku. Izmed 33 organizacij, kolikor jih jo v tej občini, jih je 29 že imelo letne konference. Glavne BMpfave na teh konferencah so bile ob smernicah, ki jih nakazuje III. plenum CK ZKJ. Komunisti so zlasti povsod poudarjali večjo odgovornost in prizadevanje posameznikov v konkretnih problemih in težavah posameznih orga-nzacij pri delitvi dohodka, ob krepitvi krajevnih skupnosti in podobno. Ob tem so seveda razprave često zelo konkretne. Tako so v Kranjski gori veliko govorili J o turizmu in razvoju te dejavnosti v tem kraju. Med drugim so menili, da je treba že v šolah pri vzgoji otrok poudarjati oomen turizma in privajati mlade ljudi na nekatere značilnosti, ki morajo biti svojstvene za celotno prebivalstvo v turističnih krajih. Hkrati pa so se že začele in se pripravljajo konference tudi po delovnih kolektivih. V teh pripravah je bilo celo ustanovljeno 10 novih organizacij v nekaterih manjših podjetjih in ustanovah. Na terenu Plavž, kjer so 4 orga-cije, so komunisti zlasti govorili o delu v sDmoupravnih organifi. kar še posebno poudarja Ttl. plenum. — J. P. Zadnjo nedeljo so gostoljubna pobočja Krvavca zvabila v svoje naročje množico Uudi Da lih i mi PrecoJ, p„ve p°"')'iankc-a jt m ■m TE DNI PO SVETU IMiillUlKIIMIIHI!!!!!«^ ..... ;;:: ,.;!viw:lii!iH!!iili!liil!llilM^ © PREDSEDNIK TITO NA OBISKU V EGIPTU Predvčerajšnjim dopoldne so bili v palači Kube h politični razgovori med predsednikom Titom in Naserjem. Kairski čas »pasi poročajo, da so razgovori potekali v duhu medsebojnega prijateljstvu in razumevanja. Poročajo, da 6o v razgovorih pretresali svetovni politični položaj, položaj na Bližnjem vzhodu, odnose med Egiptom in Jugoslavijo in gospodarsko sodelovanje med neblo-kovskinii državami. Proučevali so tudi zamisel, da bi sklicali drugo konferenco šefov izvenblokovskih držav. Kakor poročajo, je predsednik Tito odpotoval predsincenjdm v Zgornji Egipt, kje* bo obiskal več krajev. — Zvedelo se je, da bosta imela oba predsednika med bivanjem v Egiptu še več srečanj. * DE GAULLOV GOVOR Francoski predsednik de Gaulle je imel v ponedeljek zvečer govor po radiu in televiziji. Med drugim je dejal, da je v bližnii prihodnosti moč pričakovati mir v Alžiriji .kljub podtalnemu delovanju nedostojnih in desničarsko usmerjenih Francozov. Francoska vlada bo kmalu objavila podrobnosti najnovejših predlogov za končanje sedemletne vojne v Alžirija. © ODPOKLIC NAŠEGA VELEPOSLANIKA IZ PARIZA Ministrstvo zun. zadev Francije je sporočilo jugoslovanskemu veleposlaniku v Parizu, da francoska vlada ne bo poslala novega veleposlanika v Beograd in da zahteva od vlade FLRJ, naj odpokliče 6vojega veleposlanika in zoži svoje predstavništvo v Parizu na položaj odpravnika poslov. $ COMBE NEZADOVOLJEN Poročajo, da jo Combe tožil osrednjo kongoško vlado belgijskemu Državnemu svetu zaradi -ilegalnih* akcij centralne vlade. V svoji tožbi zahteva -intervencijo proti sklepom predsednika Konga in centralne vlade, da dovoljujeta tujim armadam vmešavanje v notranje zadeve Katange. © ZDA NE DOVOLJUJEJO PRELETOV IIOLANDSitIH LETAL Vlada ZDA je obvestila holand-sko vlado, da ne bo več dovoljevala poletov s četami za Zahodni Irian. Sporočilo holandskega ministrstva je pri^o po vesti iz Djn-karte, da je indonezijska mladina pred dvema dnevoma demonstrirala pred ameriškim veleposlaništvom, raztrgala zastavo ZDA, razbila ckna in poškodovala 8 avtemobilev veleposlaništva. £ >:ni in okoličani niso huje prizadeti, saj so enake cene že dlje v obeh sosednjih občinah, v kranjski in radovljiški, kar pa seveda podražitve ne bi opravičilo, če ne bi bilo že prej omenjenih vzrokov. - B. F. NOVA VLOGA BANK ZAHTEVA TUDI SAMOSTOJNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice delavcev v javnih službah z območja tržiške občine je bila razprava nadvse Živahna, zlasti pa, ko je bilo govora o razdelitvi sedanje podružnice. Sedanja podružnica namreč zajema delavce desetih občinskih organov ali organizacij, med njimi pa tudi Komunalno in Narodno banko. V razpravi so se nekateri lotili problema, češ da bi bilo potrebno organizirati za obe banki samostojno sindikalno organizacijo, in so svoj predlog tudi zadostno utemeljili, vendar je zadeva ostala še vedno pri starem. Napredek, če ga 6ploh smemo so na občnem zboru soglašali, da bi v prihodnosti izvolili pododbore za posamezne skupine delavcev v javnih službah in da naj bi skušali že omenjeni problem postopoma reševati. Prav gotovo je v tem primeru vsako odlašanje odveč. V zadnjem času se sindikalne organizacije vse bolj uveljavljajo kot moiine družbenc-politične organizacije. Takšno vlogo pa imajo lahko le takrat, kadar so sposobne posamezne probleme konkretizirati in jih v takšnem smislu tudi reševati. Torej se po vsem tem samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali se je takšna sindikalna organiznciia de- tako imenovati, je le v tem, da I lavcev v javnih službah, kot je v Konference kraje* organizacij SZDL Jesenice, G. februarja (M. Z.) — I Danes se bodo v jeseniški občini začele redne letne konfrence krajevnih organizacij Socialistične zveze. _ USTANOVILI BODO KLUB KULTURNIH IN PROSVETNIH DELAVCEV Svoboda »Tone Cufar« na Jesenicah se je odločila za ustanovitev kluba kulturnih in prosvetnih delavcev. Ustanovni sestanek bo danes zvečer v Delavskem domu po proslavi v počastitev obletnice Prešernove smrti. Prešernov večer bo prav primeren za odziv na ustanovni sestanek kluba kulturnih in prosvetnih delavcev, ki bo prirejal predvidoma klubske večere izmenoma v prostorih na Jesenicah in drugih krajih jeseniške občine. Prva konferenca bo drevi ob 18. uri, in sicer na terenu Podme-žaklja na Jesenicah. Na konferencah Socialistične zveze bodo največ govorili o vlogi Socialistične zveze v spremenjenih odnosih našega družbenega sistema. Razen tega, da bodo na konferencah pregledali dosedanje delo organizacije, bodo precej govorili tudi o novi ustavi in zlasti še o novem občinskem statutu jeseniške komune, ki bo precej odvisen tudi od tega, kakšne pripombe bodo dali ljudje na terenu. V jeseni bodo verjetno tudi volitve v nove ljudske odbore, potem pa je tu družbeni načrt, uveljavljanje krajevnih in stanovanjskih skupnosti itd. O vseh teh aktualnih vprašanjih in še o drugem bodo spregovorili tudi na konferencah krajevnih organizacij SZDL v jeseniški komuni. Naslednja konferenca bo v nedeljo, in sicer na Koroški Belk Tržiču, res sposobna lotevati najrazličnejših problemov tako v bankah kot na postaji LM ali sploh delavcev v katerikoli občinski javni 6lužbi. Prav gotovo ne. Za začetek bi morali imeti vsaj obe banki samostojno sindikalno podružnico, v kateri bi delavci res Jahko obravnavali samo tiste zadeve, ki so v neposredni zvezi z njimi in so spričo novega značaja bank postale precej drugačne, kot so problemi, s katerimi se srečujejo delavci v ostalih javnih službah. Kljub temu, da je občni zbor že mimo in da so bili na njem sprejeti nekateri sklepi, ki se vsaj nekoliko lotevajo tudi tega problema, bi se bilo treba zadeve lotiti bolj smotrno. Lagodnost je lahko škodljiva, predvsem pa za kolektiva obeh bank. Bojazen, češ da ni ljudi, ki bi lahko vodili takšno organizacijo, pa prav gotovo ne more biti zadostno opravičilo. — B. F. Doslej največje žrebanje za naročnike Glasa Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Dobitki so lahko vaši, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinarjev). Seveda pa bodo tudi tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so žs dlje naročniki, in sicer: — kdor plača za pol leta, bo imel en glas, — kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel 4 glasove, — kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel 5 glasov. NAROČNIKI »GLASA« SO NEZGODNO ZAVAROVANI! V letu 1961 je Državni zavarovalni zavod izplačal našim naročnikom nad pol milijona dinarjev zavarovalnine. POSEBNE NAGRADE ZBIRALCEM NOVIH NAROČNIKOV! Za vsakega novopridobljenega naročnika 100 dinarjev, za vsakih deset naročnikov pa en glas pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki bo marca letos. S plenuma o problemih zdravstva Osnova naj bodo dobri programi Tesenukl KOVIN A Slovesnost pod Mežakljo Sedem priznanj za uspešno delo Jesenice, 6. februarja - Pred nekaj dnevi smo pisali o enoletnem tekmovanju med Krajevnimi odbori Socialistične zveze v jeseniški občini in o rezultatih te-tekmovanja. Prvo mesto je mesto osvojil Krajevni odbor SZDL terena Podmežakla na Jesenicah. Na blejskem seminarju Občinskega odbora SZDL Jesenice za predsednike krajevnih organizacij, kjer so bili objavljeni rezultati tekmovanja, so člani Krajevnega odbora SZDL terena Podmežakla tudi obljubili, da bodo na otvoritev svojih klubskih prostorov (kjer ©o montirali tudi televizijski sprejemnik, ki so ga ob tej priložnosti dobili za nagrado) povabili predsednike vseh Krajevnih odborov SZDL v jeseniški komuni. . , Smoči ob 18- uri so se res zbrali in^ predsednik KO SZDL terena Podmežakla tovariš Anton Mrak je otvoril nove klubske prostore in med številnimi €osti pozdravil tudi podpredsednika Občinskega odbora SZDL Jesenice tov. Vinka Koprivca .Tovariš Koprive je nato v imenu Občinskega odbora SZDL podelil prvim sedmim plasiranim krajevnim organizacijam še posebna priznanja, in sicer za prvo mesto Krajevnemu odboru Podmežakla, za drugo mesto KO Plavž, za tretje mesto KO Hru-šica za četrto mesto KO Žirovnica za peto mesto KO Rateče-Planica, za šesto mesto KO Dov-je^-Mojstrana in za sedmo mesto KO Javornik—Koroška Bela. Izkoristili smo priložnost in povprašali za mnenje o tekmovanju predsednika Krajevnega odbora SZDL Rateče—Planica tov. Maksa Mlinarja. Takole je dejal: »Tekmovanje med krajevnimi organizacijami smo sprejeli z velikim veseljem. S tem smo dobili dobre podatke, kako posamezni odbori SZDL delajo.« »Zanima nas še to, kaj je vaša krajevna organizacija Socialistične zveze konkretno napravila za osvojeno peto mesto?« »Najprej moram povedati, da so nas hoteli priključiti h KO Kranjska gora. Mi pa smo se tflmu uprli. To smo pokazali tudi v tekmovanju, ko smo nekaj naredili, medtem ko Kranjska gora ni naredila skoraj nič. Letos smo dobili od Kmetijske zadruge prosto- re, ki smo si jih sami uredili. Vedno pa smo pomagali pri vsaki akciji katerikoli organizaciji v naši vasi. Omenim naj samo srečanje zamejske mladine, kjer smo precej pomaffalL potem razna športna tekmovanja in druge prireditve.« »Kateri problem je trenutno za Rateče najbolj pereč?-« »Kratko povedano: vodovod. Trenutno je v nekaterih predelih Rateč tako pomanjkanje vode da je ni mogoče dobiti niti liter na dan. Da bomo ta problem rešili, so strokovnjaki že začeli raziskovati teren, kjer bi dobili novo zajetje za Rateče.« — M. Zivkovič Radovljica. 6. januarja — Včerajšnjega plenuma Občinskega odbora SZDL so se razen članov plenuma udeležili tudi zdravstveni delavci in drugi predstavniki zdravstvenih ustanov ter člani sveta za zdravstvo in socialno varstvo, saj so bili na 4nevnem redu plenuma problemi zdravstvene službe v radovljiški komuni. Udeležba na plenumu je bila dobra, razprava pa živahna, vendar skoraj ni načela konkretnih večjih problemov. Največ je bilo govora o nagrajevanju in stimuliranju zdravstvenih delavcev, o težavah, ki nastajajo ob svobodni izbiri zdravnika, o preobremenjenosti zdravstvenih delavcev, ki ji sledijo površni zdravniški pregledi, o obnovi slabše opremljenih zdravstvenih domov (kot na primer ZD Bled) in o drugem. Na osnovi zaključkov, ki jih je sprejel plenum, bodo izdelani sklepi, s katerimi bodo seznanjeni vsi zdravstveni domovi in druge zdravstvene ustanove, krajevni odbori SZDL in prizadete gospodarske organizacije. Na območju radovljiške občine so sedaj sledeče zdravstvene ustanove: Zdravstveni dom v Radov- ljici z zdravstvenimi postajami v Kamni gorici, Kropi in Lipnici, Zdravstveni dom Bled in Zdravstveni dom Bohinj. Razen teh zdravstvenih domov, ki opravljajo predvsem splošno zdravstveno službo in preventivno zdravstveno varstvo, je na tem območju še obratna ambulanta Tovarne verig kolektivi zdravstvenih zavodov zelo aktivno sodelovali pri izdelavi pravil svojih zavodov, vendar so se pri izdelavi pravilnika o delitvi dohodka preveč orientirali predvsem na to, da si zagotovijo čim-višje osebne dohodke. Pri vseh treh zdravstvenih zavodih (ZD Bohinj, Bled, Radovljica) je raz- ... .....—.......••••—■■~y (UodjOpljJlka KOMUNA Lesce, Bolnica za duševne bolezni v Begunjah in klimatski zdravilišči v Bohinju in v Dvorski vasi pri Begunjah. Tu naj omenimo še lekarni na Bledu in v Radovljici, v Bohinju pa bo tudi v kratkem odprta. Preteklo leto je bil formiran tudi zdravstveni center (naloge centra naj bi opravljal ZD Bled), vendar še ni začel z delom. Ker pa so naloge takih centrov za uspešno zdravstveno varstvo zelo važne, bi moral svet za zdravstvo bolj poskrbeti za to, da bodo zdravstvenemu centru zagotovljene vse možnosti za delo. Iz poročila — podanega na plenumu — je bilo razvidno, da so Drugi 2-dnevni seminar za prosvetne delavce Zavod za prosveimojpedagoško službo na Jesenicah je organiziral v letošnjih semestralnih počitnicah dva dvodnevna seminarja za prosvetne delavce. Na prvem ob zaključku polletja so obravnavali probleme okoli novega predmeta »NASA KOMUNA«, ki bo uveden z drugim pol- JESENICE - V ponedeljek zvečer je podpredsednik Občinskega odbora SZDL Jesenke Vinko Koprive Dodelil 7 krajevnim organizacijam SZDL na področju jeseniške komune posebna priznanja za uspehe dote eni ^enoletnem Umovanju med krajevnimi organizacijam SZDL. Na .ffld: Za osvojeno 1. mesto ie kraievna organizacija SZDL terena Podmežaklja .razen televizijskega sprejemnika dobila tudi ga sicer nudi prelepo jezero b pismeno priznanje, ki ga je sprejel itfarinadbedrfl* 16voi° let jem v zadnjih dveh razredih osnovnih šol, na drugem, ki je bil v petek in soboto, pa je bilo več predavanj o smernicah delovanja sodobne šole. Načelnik oddelka za družbene službe je govoril o načelih socialne politike v FLRJ, psiholog o izbranih po-poglavjih iz psihologije, referent TNZ o kriminalistiki, med otroki, pedagog o načelih obravnavanja družbeno neprilagojene mladine in o učiteljevem delu z družbeno neprilagojeno mladino ter o nalogah organov družbenega upravljanja pri socialnem delu. Seminar, ki bi mu lahko rekli seminar za socialno delo na šoli, je bil dobro pripravljen. NIC VEC PRAHU OB JEZERU Bohinj — V teh dneh je Cestno podjetje Kranj začelo s pripravami za asfaltiranje ceste ob Bohinjskem jezeru, in to od hotela Jezera do hotela Zlatorog. Cesto bodo asfaltirali in tudi nekoliko razširili po vsej verjetnosti že do pri četka letošnje turistične sezone. Vsi, ki jim je Bohinj pri srcu in ga radi obiskujejo, se bodo te novice prav gotovo razveselili, saj je sedanja prašna cesta v veliki meri zmanjševala užitek, ki merje med osebnimi dohoditi in skladi 95 : 5. Le v Bolnici Begunje je razmerje nekoliko boljše, saj so tu namenili za sklade 15 odstotkov čistega dohodka. Zdravstveni delavci 6o v razpravi ta svoj ukrep zagovarjali s tem. da so si želeli zagotoviti le ustrezne osebne prejemke in da bodo ob koncu leta. če bodo rezultati finančnega poslovanja ugodni, to razmerje popravili v korist skladov. Tu pa je potrebno omeniti še eno nepravilnost. Pravilnike so v zdravstvenih zavodih izdelovali, ne da bi pri tem izdelali temeljit program dela zdravstvene ustanove in perspektivni program dejavnosti in razvoja zdravstvene službe, kar bi edinole omogočilo izdelavo dobrih pravilnikov. Dobri programi dela bi morali biti osnova za organizacijo zdravstvene službe in za njeno tinansiranje f t plačevanje zdravstvenih storitev. Ko je komisija za družbeno upravljanje proučevala ta problem, je ugtovila, da nosita del odgovornosti za te nepravilnosti tudi ObLO in svet za zdravstvo, ki sta se s temi problemi premalo ukvarjala in tudi nimata pravega pregleda nad delom zdravstvenih ustanov. — S. M. Posvet o razvoju Industrije v zgornji bohinjski dolini Srednjav;vas, • 7..jjamuarja — Za danes popoldne je Občinski ljudski odbor . Radovljica ««« svojimi družbenimi organizacijami eklical v Srednji vasi posvet^programu razvoja industrije v Zgornji dolini. Posvet je sklican z namenom, da se čam širši krog tamkajšnjih prebivalcev seznani z ekonomskimi vzroki, ki so navedli občinske organe na olani-ranje nekaterih sprememb na tem območju. Tega posveta se bodo razen predstavnikov ObLO udeležili člani krajevnih odborov SZDL Stara Fužina in Srednja vas, člani KO, vsi odborniki Ob LO z območja Bohinja, člani 3K iz Zgornje doline in člani sindikalne podružnice Kmetijske zadruge Srednja vas. O problemih, ki tarejo proizvajalce NEKAJ PABERKOV Z LETOŠNJIH SINDIKALNIH OBČNIH ZBOROV Sorlca — Groharjev rojstni kraj Paherki iz Groharjevega kraja Sorica — naselje, ki se pričenja v ozki zaviti soteski nad Železniki, n! tako nepomemben kraj. Omenja ga že loška listina iz leta 973; nedvomno pa je sloves Sorice poneslo y svet Groharjevo ime. Tukaj 6e je namreč leta 1837 rodil Ivan Grohar, ki se je od preprostega zgodnjega realizma preko romantičnih ovinkov razvil v pesniško in Čustveno poudarjehega slikarja - impresionista. Ta slikar preproste krajino in kmečkega življenja — nenehno povezan z rodno grudo in ljudmi na njej — ] revščine in razočaranja, umrl v Ljubljani. Soriea je danes pomemben turistični kraj, čeprav bi razvoj turizma zahteval še to in ono. Narava je to največjo naselbino s sončno gorsko lego v skrajnem zgornjem koncu Selške doline in na prehodu v bohinjski kot obdarila s številnimi naravnimi prednostmi. Smučarski tereni privabljajo vsako leto čedalje več turistov in tudi letos, kljub dokaj skromni snežni odeji, jih ni primanjkovalo. V" poletnih mesecih je leta 1911 po nenavadnem tež- i pa prisojne lege e pašniki in čisti kem življenju, ki je bilo polno | gorski zrak budijo še tako razva- Pohvalno delo Pred dnevi so v Zdravstvenem domu v Železnikih zaključili tečaj za mladino na vasi, ki ga je organizirala tamkajšnja organizacija Rdečega križa. Toča i je po-sečalo 30 žena in deklet, k~i so poslušale zdravstvena predavanja o higieni na vasi in o osebni h'g<-eni, o razvoju otroka od spočetja dO tUMttett iz IhtitUfMkega in psihološkega stališča, o higieni za žene med nosečnostjo in njihovo prehrano in o različnih ženskih oi^olenjih. Predavanja so 6nrem-1.1 a 1 i z eripkopom, vodH pa jih ie domači zdravnik dr. Franc Rešek. Razen omenjenih predavanj so Imele v okviru tečaja tudi predavanja . prvi pomoči pri ranah, pri zlom-h, izvirih in iznahih ter pri Opeklinah in druetih poškodbah. Tečajnice so se seznanile tudi s - , kodbami z el^k'.ričnim tokom in z onimi, ki nr-stanejo pri zastrupitvah z živili; shranile so kako je treba ukrepati pri morebitnem piku strupene kačo in kako nudimo utopljencu prvo pomoč. Prav tako so se seznanile z ukrepi pri ^dušitvah. Sama teorija pa bi tečajnicam prav gotovo ne dala tega, kar potrebujejo. Organizatorji so zato poskrbo-1; tudi za praktične vaje. Tečajnice so tako morale praktično 60-delovati pri nuđenju prve pomoči v različnih okoliščinah in v raz- ličnih pogojih. Pr&ktično delo sta nedzorovali dr. Jolanda Strnad in bolničarka Bernarda Benedik. K pestrosti programa je prispevala svoj delež tudi medicinska sestra Eva Zumer. Ta je tečajnice seznahila s pravilno prehrano in nego dojenčka. Številni diapozitivi so zanimanje za to predavanje 6e povečali. Znanje o gjo-spodfh'fttvu in 6 zdravi prehrahi na splošno pa je tečajnicam obogatila gospodinjska učiteljica Minka Kavčič. Da so njeno predavanje tečajnice Se bolj doumele, je pripomogel tudi flanelo-gram. Na zaključno predavanje je Krajevni odbor RK v Železnikih povabil tudi profesorja Franca Demšarja iz Ljubljane. Njegovo predavanje, je razen drugega, odlikovalo tudi to, da je zelo lepo in prepričljivo orisal pomen, idejo in družbeno vlogo organizacije RK. Tehtne besede je povedal tudi o spolni vzgoji in o odnosih med spoloma. Tečaj je trajal šest tednov (vsak ponedeljek in sredo po dve uri). Zanimanje zanj je bilo zelo veliko, kar nam potrjuje tudi to, da je bila udeležba skoraj vedno polnoštevilna in da so udeleženke vedno in brez izjeme pazljivo sledile predavanjem. jenim turistom prijeten kraj za oddih. Turizem je torej za Sorico dokaj pomemben, čeprav mogoče ne prinaša kdo ve kakšnih denarcev. Pač pa vedo domačini povedati, kako bi lahko v ta kraj zvabili še več turistov. Želijo si redne avtobusne proge, ki bi jih povezovala z ostalo dolino in tako širokemu krogu izletnikov odprla vrata v Groharjev kraj. V zadružnem domu, ki bi bil lahko po 6voji velikosti v ponos marsikateremu večjemu kraju, nameravajo z iniciativo Turističnega društva preurediti več sob in jih tako usposobiti za turistične namene. V ta namen so že vložili prošnjo za kredit. V Sorici že dalj časa sameva ob cesti n#ometarta Zgradba za trana-formatorttko postajo in nekaj drogov okrog n|c čaka in čaka. kdaj Jih bodo povezali t žico. Sorica ima namreč lastno električno centralo, vendar so kljub temu pred časom predvidevali, da bi tudi to naselje priključili na splošno električno omrežje. V ta namen so sezidali tudi poslopje za transformatorsko postajo in postavili ne-krij drogov. Vendar se je nekaj moralo zatakniti, vsaj tako kaže... Vendar pa prav v zadnjem času Soričani razmišljajo o tem. da bi ee j?egovorili s pristojnimi organi in 1)nd.i to vprašanje dokončno reiili. okolici, tamkajšnji župni upravitelj. Ne bi bilo prav, če ne bi v Groharjevem kraju omenili še nečesa. To je Zbirka del naših mož — Groharja in Subicev ter številni drugi predmeti iz preteklih časov. V počastitev soriškega krajinarja 6e zbirka imenuje po njem — Groharjeva zbirka. Zbirko je več let izpopolnjeval in urejal U t zbiral umetnine, ki so bile raztresene po bližnji in daljnj: Zelja Soričanov je, da bi svojemu rojaku — slikarju Ivanu Groharju postavili spomenik. S tem bi se nedvomno dostojno oddolžili spominu enega največjih slovenskih slikarjev. — p. Sindikalne podružnice se te dni sestajajo na svoje redne letne občne zbore. Tako ga je že imela tudi sindikalna podružnica Ljud-eke milice v Skofji Loki, Jti je, kakor menijo pristojni organi, dokaj dobro uspel. Prav pa je, da pri oceni tega občnega zbora upoštevamo tudi nekatere speci fič-; nesti, s katerimi se srečava omenjena podružnic«. Mefode dela teh sindikalnih podružnic so namreč bistveno drugačne kakor pa v gospodarstvu in končno tudi v drugih javnih fdužbah. Zafo se prav na tem področju čedalje bolj kač.e potreba, da bo treba prav tem sindikalnim podružnicam V prihodnje nuditi več pomoči tako v občinskem, okrajnsm in seveda tudi v republiškem merilu. Te sindikalne podružnice so na splošno tudi še precej mlade, saj so ponekod šele pred nedavnim imeli ustanovne občne zbor?. Tako so tudi izvršnemu odboru sindikalne podružnice Ljudske milice zaradi tega, ker je šele pred meseci prevzel na ustanovnem občnem zboru svoje dolžnosti, mandat v celoti podaljšali« Novo leto je prinertlo bistvene spremembe tudi v že dokaj usta- ki je po novem zakonu o cestah prerasla v samostojno gospodarsko organizacijo. Zato je tudi sindikalni občni zbor škofjeloških cestarjev nosil obeležje teh sprememb. Razprava na občnem zboru je potekala v znamenju priprav in problemov, ki 6e nehote pojavljajo pri dokončnem formiranju novega podjetja. Zato so že predlagali kandidate za novi delavski svet, ki ga bodo v kratkem izvolili. Na občnem zboru so ime- ko so natančno pregledali ekonomičnost poslovanja, rentabilnost in perspektive razvoja. Podobno kakor vsi ostali zaVodi orehaja tudi Dom slepih v Skofji Loki na samostojno financiranje. To je bil tudi osrednji problem, o katerem so največ razpravljali na sindikalnem občnem zboru. Odslej nameravajo v Domu slepih imeti dve samostojni ekonomski enoti; v prvo naj bi spadale delavnice, druga ekonomska enota eiAi D E LAVE C novali tudi koordinacijski odbor, ki bo v okviru podjetja pripravil vse potrebno za uspešno delo te in tudi ostalih sindikalnih podružnic v podjetju. Ce je zadnji ča6 prinesel spremembe cestarjem, potem to lahko ugotovimo tudi za obrtna podjetja na Sovodnju, ki so se v začetku letošnjega leta združila V eno. Zato so na skupnem obenem zboru, ki je bil 25. januarja, ponovno razpravdjali o tem odločilnem koraku in pregledali rezultate dosedanjega dola. Za združitev ljeno organizacijo ceslne službe, I so se na Sovodnju odločili potem, pa bi bila uprava s svojimi Službami. Vprašanje ekonomskega poslovanja teh enot je izzvalo rta občnem zboru dokaj živahno razpravo. Pri nekaterih občnih zborih pa se še vedno kažejo nekatere pomanjkljivosti. Poročilo, ki je v ta namen sestavljeno, obravnava namreč številne politične dogotf.. ke, medtem ko odnosov v kolektivu samem in gospodarjenja skoraj ne omenja. Te slabosti so se pokazale tudi na občnem zboru sindikalne podružnice trgovskega podjetja Železnina. — P. Doslej le 64 odstotkov GOSPODARSKE ORGANIZACIJE PREVEČ TEŽIJO ZA RAZDELJEVANJEM IZ ROK V USTA Spremembe v družbeno-okonom-skem sistemu so leta 1961 postavile delovne kolektive v povsem rtove pogoje gospodarjenja. Posebno pomembna so novo uveljavljena načela o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov, ki odpravljajo zadnje ostanke administrativnega načina nagrajevanja in vnašajo v sistem nagrajevanja povsem nove ekonomske elemente. Takšni kakovostni premiki v družbeno ekonomskih odnosih, ki pomenijo krepitev materialnih in samoupravnih pravic, pa nalagajo našim kolekMvom vsebinsko nove, težje in veliko bolj odgovorne naloge v zvezi z delitvijo dohodka. Načelo dobrega gospodarjenja je, da v kolektivu ni mogoče lo- čistega dohodka, to je kompleksnega gospodarjenja v kolektivih. Pravilnike o delitvi čistega dohodka in pravilnike o delitvi osebnega dohodka bi morale vše čeno razpravljati o oblikovanju osebnih dohodkov, ne da bi upoštevali celoten proces formiranja in delitve celotnega dohodka in Nekdaj so dekleta ocenjevali tudi po tem, koliko bole bodo imele. Novi čas pa je prinesel tudi nove metode ocenjevanja in vse bolj se uveljavlja stari slovenski pregovor: »»Kolikor znaš, toliko veljaš«, čeprav ... No, naj bo tako aH tako, dekleta v Selški dolini so Vzela omenjeni pregovor resno in se zato prijavile za šiviljski tečaj, ki ga je v Železnikih organizirala tovarna šiviljskih strojev Bagat r>!!l!!lll!!i!ll!li:!!lll!|inillllli!!ll!l!l!l!l!linmillll!ll!in»linilllllllllllin!l!lll! Za korenjaka kakršen sem ~ jaz, se pa res nc spodobi, da =b bi spustil d:išo v postelji! — Tako sem modroval pritekli = ponedeljek, ko sem čakal, s kdaj se bodo konjunhcijc pla- netov in sonca do kraja zamešale. Veste — v konec sveta pa le nisem čisto verjel. Preneumno bi pa le bilo, če bi me kar na lepem tista stvar JI presenetila. Zarana sem vstal, smuknil v črno obleko, ki jo oblečem le za pogrebe in druge posebne E priložnosti. Pa črn klobuk sem poveznil na glavo in črno kravato zadrgnil okrog vratu. Resnobno in dostojanstveno, kot se spodobi za človeka, ki čaka na konec sveta, sem se podvizal v mesto. Vseskozi me je črvičila misel, obklej bo počilo. Zelo slaba organizacija! Nezadostno za tiste, ki so si izmislili konec sveta. Taval sem po ulicah in ma-lodnŠno pogledoval po ljudeh. Nikiet sledn o strahu, nikjer panike . .. Podoba kot . vsak dan — ljudje hitijo po opravkih. Kar pri srcu me ie stisnilo. Menda nisem samo | jaz tak paničar? Da bi žma-nj- p šal neprijeten občutek, sem za- vil na požirek,- Tudi v gostilni je bilo kot po navadi. Nikjer H sledu o tistem strašnem kon- " Cl* sveta. Jeza me ie popadla, ko sem se spomnil sosede, ki mi je ves mesec in druge?a pol prišepetavala na uho, da bo šel svet rakom žvižgat. Pravzaprav ji nisem niti povsem verjel — pa vendar... Kaj pa, če bi se le zgodilo... Coprnica se je to jutro odpravila na Krvavec. ■ MenZa v strahu, da je nc bi zalila voda. Ura se je pomikala proti enajsti. Hm, nič kaj pripraven čas za konec sveta. Morda se bo tisto zgodilo točno opoldne? Ali pa ob trinajsti uri? Trinajst — nesrečna Številka! Morda pa bo zaropotalo opolnoči. Ampak spet ne-roaen čas! Še sekunda zamude tebi sem namenjen. Rekli so, da te je nekaj povozilo .. .* Znanec je prebledel. — 77-stikrat so me še trije ali štirje vprašali, kdo mi je umrl. Da sem se le mogel odeti v črnino! Potlej sem še bolj zagrizeno stikal za znaki in dokazi, ki napovedujejo konec sveta. Tekal sem pd Mestu. Bolj ko sem iskal, manj zadovoljen kužnih bolezni — će odmislimo pojemajoče črne koze, ki nas sploh niso dosegle. Smola Pa taka! S tako »Štimungo*, kot je bila tisto jutro, sveta nc bomo premakniti s tečajev. Spomnil sem se tistih, ki so pred napovedanim koncem sveta vlekli v hribe Čolne. Sicer Hiscm nikogar videl; ljudje le tako pripovedujejo. Kar privoščil sem jim. Tiste čolne Konec sveta preložen ne bo smela biti, sicer se tisto ne bo zgodilo 5. ampak 6. februarja. To pa spet Hi bi imelo smisla. Če smo zmenjeni za 5. februar, potem ostanimo pri tem datumu . .. Vidite, takole sem razmišljal, zakaj ničesar na svetu ne sovražim bolj kot netočnost. Spet me je stisnilo Pri srcu. Navsezadnje bodo konec sveta še preložili. Pravijo, da f« nekateri spogledujejo z 29. februarjem... To se pravi imeti človeka kratkomalo za norca. Če smo se zmenili, da bomo spravili svet ob sapo, čemu bi potem sncdli besedo. Mar ne bi bilo škoda, če bi se ta sijajna storija izjalovila? Prehodil sem dve ulici in zavil v tretjo. Naletel sem na znanca. »Kdo ti je pa umrl, da si v trMfhH me je neotesano pozdravil. >Ja, kaj nisi ti uAtfii sem se narejeno začudil. »Prav k sem bil. Končno sem ugledal človeka. Že od daleč je bih videti, da je hudo zaskrbljen. Seveda, sem si dejal, možakar se zaveda, da bo zdaj zdaj počilo .. . Bledica na obrazu .. . čudno razpotegnjena usta .. .izbuljene oči.. . »Se hudo bojite?* sem ga potegnil za rokav, srečen da sem haŠel sebi enakega človeka. »No, nikar si tega ne zenite k srcu ...» »Prekleto, če bi vas tako klalo po Črevesju, Ittdi nc bi dehti čednega obraza,* me f# mahne nahrulil. »Če ne najdem takoj stranišča^ ne vem.. .* — Odneslo ga jt okrog ogla. Torej nič! Pogledal sem proti nebu. Oblački so mirno jadrali čez modro rimsko nebo. Prijetno sonce in nič tajfunov, velikanskih izbruhov pa povodnji in nič epidemij naj pa le spravijo v dolino, sicer bodo zanamcem — predvsem arheologom čez dva ali tri tisoč let do kraja zmešali pojme. Če bodo — denimo — na Krvavcu našli en sam čoln, se bodo učenjaki preklicano čohali za ušesi, ker ne bodo vedeli, kam z njim. Ne, to pa res nc bi bilo pošteno! Podoba pa je bila, da je napoved 0 koncu sveta ljudem kar prljata. Precej okroglih je Šlo na ta račun, Še več na račun tistih^ ki it) si to prireditev ItMmiti in nič manj na račun tstih, ki sć tej napovedi nasedli. (Jaz stht izjeva, ker seni tisto napoved jemal t rezervat) Ampak tega, da so napovedali samo datrrm in ne tildi ure o koncu sveta, pa kar nisem mogel preboleti. , Vrag naj mi vzame, nekdo pa le mora vedeti ta uro tega »izleta*. Kar zasijal sem ob ii!i![|llllillMiill!illIU!lill!IUIH besedah URA in IZLET. Če bi zemlja eksplodirala, bi nas odneslo v zrak. Torej je to neke vrste izlet. Vsak izlet pi je pogojen tudi ž uro odhod.;. Brž sem stekel v telefonsko govorilnico. Poklical sem Turistično društvo ih povprašal, obklej bo konec sveta. Tova-risici onkraj žice je vzelo sapo, nato pa je zavedajoč se svoje informatorske vloge — takole povedala: »Za organizacijo konca sveta nam niso odmerili nobenega denarja, pa ga nismo planirali. Prva prireditev, ki jo imamo v načrtu, bo postni karneval.* Ker me ta dvoumni odgovor ni povsem nasitil, sem poklical Izletnikovo inhrmac:'--sko pisarno. Obklej bo konec sveta? »Ti<:ti od Pavlihe so postavili uro na pol devetih, RTV pa na kasnejši čas. Zaradi štabe koordinacije je konec, sveta preložen na kasneje.* Z besedo IZLET sem torej opraxil, ostala mi je Še besedi URA. Poklical sem informacije 08. Zdaj pa je meni Vtffo srpo. Dobil sem odgovor — kratek in jedrnat: »Konec sveta preložen na 29. februar. Sicer pa bodite optimist!* oddahnil sem se in se p0-gnal proti domu. Čimprej sem se hotel znebiti črne obleke. Ta mi prinaša smolo. Ko sem jo prvič oblekel, se je nekaj zgodilo — oblekel sem jo za poroko, — aa Uiflllia!tllIllUi!ll!llilJ!;i]ll!ll!ltl[ll!!lll!lJUllilll!lU!ll[lllS gospodarske organizacije predložiti pristojnemu organu občinslpe-ga odbora do konca preteklega leta. Iz pregleda pa je razvicLno, da je predpisani rok v kranjakd občini upoštevalo le malo kolektivov. Do 31. decembra lani je predložilo te pravilnike le 29 gospodarskih organizacij, do 26. januarja pa je prispelo še 24 pravilnikov. Konec januarja torej.ni bilo predloženo 36°/0 pravilnđfcov. Za pripravo analiz predloženih pravilnikov jo Svet za delo imenoval več komisij, ki ugotavljajo, koliko so kolektivi pri oblikovanju sistema razdelitve čistega dohodka in osebnih dohodkov upoštevali dana priporočila'in načela skrbnosti dobrega gospodarjenja. Doslej je obdelano le nekaj pravilnikov manjših gospodarskih or-ganizacij, ki bodo dani v razpravo zboru proizvajalcev, zato ugotovitve ne bi kazalo posplošltii Dosedanje analize obravnavanih podjetij so pokazale precej negativnih elementov v 6istemu razdeljevanja in nagrajevanja, ki ne morejo ničesar prispevati k utrjevanju demokracije v kolektivih, niti niso preračunani na perspektivne potrebe gospodarjenja v kolektivih, ker še vedno vse preveč težijo za razdeljevanjem iz rok v usta. Osnovna slabost teh pravilnikov je v tem, da so kolektivi premalo ali pa sploh niso ugotavljali lag{. ne perspektive, niso analizirali stema razdelitve. Nekateri sistemi razdelitve so le na novo pobarvani tarifni pravilniki. Tarifne postavke je 2amenjal le točkovn: sistem, ki ima v bistvu enako funkcijo, ker je točkovanje ju vrednotenje točk neizdelano. V nekaterih podjetjih so kortii-sije naletele na kompliciran sistem nagrajevanja, ki ni nastal v samih kolektivih. Več podjetij ^ že v preteklem letu take pravilnike pričelo prilagajati svojim po. trebam, nekatera podjetja pa bodo morala to še storiti, saj je komisija v nekem podjetju ugotovila, da pravilnika ne znajo uporabljati. Mimo takih in podobnih slabosti in pomanjkljivosti pa je potrebno ugotoviti tudi veliko novosti, ki so uveljavljene v pfav .-nikih posameznih kolektivov, gaj o ponekod ustvarili skrbno izdelan sistem razdeljevanja na podlagi lastnih izkušenj in potreb. Praksa pa ponekod terja še dopolnjevanje uveljavljenega 6isterm. kar kaže na resno pripravljencs: kolektivov, da izdelajo čimbolj i« pravilnike. Dosedanje delo pri anaUziranju pravilnikov kaže, da bo zber proizvajalcev imel veliko deia. 5 mali oglasi■ »mali oglasi prodam Osebni avtomobil »Opel- ^m-pio«, v brezhibnem stanju, registriran za leto 1962 poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 453 Prodam motorno kolo »Galeb« z vetrobranom. Franc Janhar. Hraše 46. Smlednik 430 Prodam 12 tednov brejo svinjo. Brezovica 3, Kropa 511 Prodam 5 pujskov, starih po 6 tednov. Praprotna polica 23 512 Pogrezljiv šivalni stroj z okroglim čolničkom. lijak fn pomivalno mizo, ugodno prodam. Marija Udovč, Jezerska c. 7 513 Prodam prašiča - 200 kg težkega. Naslov v oglasnem oddelku 514 Poeeni prodam lahek vprežni voz. Frančiška Zavrl, Zg. Bitnje ^4 515 Lokal na prometnem kraju v Kranju prodam. Oddati pismena ponudbe pod -Promet« 516 Vseljivo komfortno 3-sobno stanovanje v Kranju prodam. Naslov v oglasnem oddelku 517 Svinjo, 10 tednov brejo, prodam. Trboje 51 518 Prodam skoraj nov moped Co-libri. Janez Ogris, Voklo 15, Šenčur 519 Prodam 3 prašičke po 25 kg težke. Naslov v oglasnem oddelku 520 Levi vzidljiv štedilnik, rabljen, 2 bakrenim kotličkom, ugodno prodam. Jakob Kokalj, Suha 8, Kranj 521 Prodam nekaj rabljenih desk, primernih za zidavo. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku 522 Prodam zazidljivo parcelo v Bri-tofu. Naslov v oglasnem oddelku 523 Prodam več različnih mizarskih ■trojev: poravnalniki, frezerji. tračne žage in kombi ni rko. Cene nizke. Naslov v oglasnem oddelku 524 Prodam stanovanje v Cerkljah It. 23. Vseljivo 5. aprila 525 Prodam suhe smrekove deske, 25 in 50 mm. Praproše 1, Podnart 526 Prodam Prlmo III. Naslov oglasnem oddelku 527 Prodam plemenskega vola, 400 kg težkega. Janez Sušnik, Sp Besnica 43 528 Prodam otroški športni voziček Zg. Duplje 24 529 Prodam dvodelna železna vrata. Kokri ca 81 535 Prodam bas »Berdo«. Jenkova I/III, Kranj 536 Prodam lepo ohranjen štedilnik. Ogled v Tavčarjevi ulici 51, spodaj Prodam telico, 4 mesece brejo. Križnar, Vodice 141 538 Prodam divan in belo posteljo. Pižorn, Preddvor 35 539 Prodam plemenskega vola, starega 3 leta in kravo, ki bo marca tretjič tel etila. Anton Rotar, Zg. Besnica 57 Ugodno prodam popolnoma nov moped na žaganj ač, Gregor Ho-man, Ljubljanska 19, Kranj 480 ostalo Zamenjam plemensko svinjo za mesnatega prašiča oziroma prodam. Zg. Brniki 28 530 Krajevni odbor Šenčur razpisuje licitacijo za dovoz gramoza. Ponudniki naj vlože prijave na Krajevnem uradu do 20. februarja, kjer dobijo tudi ustrezna pojasnila 531 Crcm kuhat 2 ali 3 osebam. Naslov v oglasnem oddelku 532 Prekllcujem neresnične besede, ki sem jih izrekla o M. Lužar. M. M. 533 Zahvala! Zahvaljujem se kolektivu in sindikalni podružnici MLIP Cešnjica ter organizaciji RK Železniki za izkazano pomoč ob nesreči, ko mi je pogorela hiša. Jernej Gartnar 534 ŠPORT* ŠPORT . ŠPORT • ŠPOR t • ŠPOR T . SPOR T Republiška kegljaška liga Triglav na poti k vrhu V zadnjem kolu republiške keg-ljaške lige so bili na vseh petih kegljiščih odločilni nastopi. Najpomembnejša je bila preizkušnja Kranjčanov (v Celju in Mariboru), ki so imeli razen Ljubljančanov največ možnosti za najvišji naslov. Z dvema drugima mestoma in štirimi negativnimi točkami, ki jih je Triglav prinesel domov v tem kolu, so Kranjčani uresničili svoje načrte, ki so jim povsem približali prvo mesto. Jeseničani so to pot slabo metali. Na ljubljanskem kegljišču so dosegli zanje povprečen rezultat, tako da jih je prehitel še celo Ljutomer. S tem so zapravili zad- IV. MEDICINSKI PLES V RADOVLJICI Sindikalna podružnica zdravstvenih delavcev Radovljica vabi vse zdravstvene delavce Gorenjske na IV. medicinski ples, ki bo v soboto, 17. februarja ob 20. uri, v hotelu Grajski dvor v Radovljici. Člani in članice, preskrbite si pravočasno rezervirana vabila pri svojih sindikalnih odborih, kjer boste dobili vsa pojasnila. tržni pregled 537 G 1L A S> v vsako hišo TRZNI PREGLED v Kranju Fižol 120 do 160 din, ajdova moka 120 do 150 din, koruzna mota 55 din, ješprenj 90 do 120 din, kaša 120 do. 140 din, krma za kokoši 40 do 50 din, koruza 45 do 50 din, proso 60 do 65 din, oves 30 din, krhlji 70 do 100 din, suhe slive 120 din za li'.er; korenjček 40 do 50 din, sir 120 do 160 din, surovo maslo 640 do 720 din, čebula 110 do 130 din, krompir 25 din, sladko zelje 50 do 60 din, kislo zelje 70 do 80 din, čebulček 300 din, pesa 40 do 50 din, 6ladka repa 10 din, kisla repa 50 din. redkev 30 din, jabolka 45 do 63 din, suho meso 550 din za kg; zelena in peteršilj 10 do 20 din za kg; por 10 do 20 din, česen 5 do 20 din, piščanci 300 do 459 din. kokoši 700 do 800 din, jajca 28 do i Je. imeI° v redni letni nje upe za 1. mesto in se bodo morali v zadnjem kolu boriti prav z Ljutomerčani za 3. mesto. Tudi nastop ljubljanskega Gra-disa in Konstruktorja je bil pomemben v borbi za naslov prvaka. Ljubljana je namreč na Jesenicah dobila še eno negativno točko, ker jo je prehitel Gradiš, medtem ko je Konstruktorju zmanjkalo le 10 kegljev. Ljubljana bo v nedeljo odvrgla zadnje lučaje na svojem kegljišču. Podreti mora vsaj 6685 kegljev, da prehiti Triglav in nato pričakuje končni razplet, v katerem ima še vedno nekaj upov za 1. mesto. Vrsti red — 4 nastopi: Ljubljana 7, Gradiš (t) 16, Branik, 17, Kranjska gora 28; 3 nastopi: Triglav 5, Ljutomer 11, Jesenice 12, Konstruktor 15, Fužinar 19, V petek začetek tekmovanja v ženski republiški ligi V petek, 9. februarja, se začne na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zimska moška in ženska republiška rokometna liga. Tekme bodo v glavnem med tednom, le v nedeijo, 25. februarja, bosta tudi na sporedu dve koli. V moški konkurenci bodo igrali: Olimpija (bivši Odred), Slovan, Rudar, Branik, Krim, Svoboda, Mladost, Šentvid in Partizan Rateče. V prvem kolu nastopijo v petek Kranjčani proti trboveljskemu Rudarju ki igra v II. zvezni ligi. Tekma bo ob 16.55 uri. Ženska liga se začne teden kasneje, to je v petek, 16. februarja. V tej ligi pa bodo sodelovala naslednja moštva: Slovan, Svoboda, Olimpija, Krim, Partizan-Siška in Mladost. Kranj čanke v Celje 20, Gradiš (J) 21, Piorfir 22,' prvi tekmi nastopijo proti Šiški, Rudar 23, Marmor 25 negativnih « 1611 P* tudi Proti Štovanu, točk itd. — L. S. J. Javoraik REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA Ženska ekipa Kranja premagala reprezentanco iubllane Odjuga ln toplo sonce sta v zadnjih dneh polizala še zadnje zaplate snega na prisojnih pobočjih. To pa šenčurskim fantom le ni prekrižalo računov. Kljub temu, da je povsod kopno, oni še vedno skačejo na svoji skakalnici. Zgradili so jo v gramoznici poleg vasi. Zalet so podaljšali z odrom, za doskočišče pa služi strmo pobočje gramoznice. Menda skačejo celo do 15 metrov daleč. — Kaj pa sneg? Tega so nastrgali po osojnih pobočjih In ga nanosili na skakalnico. Vsekakor so domiselni in to zasluži pohvalo! Prav bi bilo, če bi našli tudi med ostalo mladino nekaj vnetih posnemalcev. Na Gospodarskom razstavišču v Ljubljani je bil v ponedeljek rokometni turnir okrajnih moških in ženskih reprezentanc. V moški konkurenci je nastopilo s svojimi reprezentancami vseh osem olcra-jev, v ženski pa reprezentanca Ljubljane, Kopra in Kranja. — Uspeh gorenjskih vrst na tem turnirju je komaj polovičen. Moška ekipa okraja Kranj, ki je bila sestavljena iz igralcev Mladosti in Tržiča, je popolnoma razočarala, saj ji po slabi igri in neborbenosti ni ostalo drugega kot osmo mesto. V predtekmova-nju so sicer premagali celjsko reprezentanco, nato pa izgubili zaradi neresnosti z Mursko Soboto. Nekoliko boljšo igro so pokazali proti reprezentanci Ljubljane, ki so bili povsem enakovredni do sredine drugega polčasa. — Zaradi boljšega količnika v golih so v skupini zasedli četrto mesto. V tekmi za sedmo mesto pa 60 izgubili s koprsko reprezentanco. Z malo več požrtvovalnosti bi na tem turnirju lahko zasedli najmanj četrto mesto. Zmagala je Občni zbor TVD Partizan Duplje Športno, društvo TVD Partizan i to pomanjkljivost odpravili, so iz- 32 din za komad; smetana — merica 18 din, Abonente RESTAVRACIJE »ISKRA« obveščamo, da je skrajni rok za zamenjavo oziroma odplačilo neizkoriščenih bonov za hrano 25. 2. 1962 Po tem roku bonov ne bomo mogli več zamenjati niti jih izplačati občni zbor. Udeležilo se ga je lepo število članov Jci so hoteli slišati kaj več o delu društva. Zal se niso zbora udeležili predstavniki družbeno-političnih organizacij, posebno od SZDL in sc tako bolj trdno postavilo na noge. Iz poročil upravnega in nadzornega odbora je bilo videti, da je društvo dosegi) pomembne uspehe ln s tako dejavnostjo pritegnilo večino mladine, ki je dobila razvedrilo prav v telesni vzgoji. Priznanje pa gre le nekaterim članom -upravnega odbora, saj je bilo vse delo na njihovih rame- voliii v nov upravni in dazorni odbor kar najbolj resne delovne ljudi, ki bodo v tem letu vodili društvo po najboljši poti. Sprejeli so precej obširen program dela in prireditev, ki bo zahteval mnogo resnega dela, da bodo opravičili svoj obstoj. * Manj je bilo govora o problemu, ki je nedvomno najbolj pereč. Izgleda da so se v Dupljah že sprijaznili s tem, da ne bodo nikdar prišli do telovadnice. bi sega posluževali. Tu pa je še osemletka, ki je prav tako brez telovadnice. Zato bodo v Dupljah v najkrajšem času morali misliti na telovadnico, čeprav se tega danes še nihče ne loteva resno. Tudi »igrišča« ne morejo imenovati igrišče. S prostovoljnim delom so Ljubljana, ki je v finalni igri premagala mariborsko reprezentanco. Žensko okrajno reprezentanco Kranj so sestavljale samo igralke Mladosti. Ker je ekipa nastopila precej oslabljena — brez Jankovi -čeve in Majde Anftele — nismo pričakovali kaj posebnega. Vzlic temu pa so mlade Kranj čanke premagale izbrano vrsto Ljubljane, ki so jo sestavljale najboljše igralke Slovana in Svobode s 7:6. V igri s koprsko reprezentanco, ki je bila sestavljena tudi iz dveh moštev Pirana in Kopra, pa so zaradi izredno slabe igre izgubile s 5:9. Za kranjsko reprezentanco so dale gole: Anka Ankele 7, Kolman 3, Ivanka Tolar 2. — J. Javornik Za uvod mladinsko državno prvenstvo PRIJATELJSKA TEKMA V okviru priprav za mladinsko iržavno prvenstvo v hokeju na ledii je Ivla # četrtek zvečer na Jesenicah prijateljska hokejska tekma med mladinskima ekipama Jesenice in Partizan iz Beograda. V lepi igri so pokazali oboji mladinci sadove načrtnega treninga. Domači — fizično nekoliko slabši — so bili tehnično gostom enakovredni in v igri boljši, zato so zmagali z rezultatom 4:2 (2:1. 2:1, 0:0). Rezultat bi bil za domače lahko še boljši, če bi se v zadnji tretjini prod golom gostov si ljubitelji in igralci rokometa MJ« znašli. Strelci so bili Mlakar Orodje, ki ga ima TVD Partizan Duplje, počiva kar na pod-ju in zob časa mu kaj hitro nih, ker so drugi člani vzeli svo-.ld.ajc porazen videz. Člani društva I bo omogočilo, da se bodouvelja-jo dolžnost premalo resno. Da bi' pa ga lahko le ogledujejo, ne da' vili tudi v ostalih panogah. uredili rokometno igrišče. To pa je tudi vse. Sredstva za ureditev so bila že obljubljena, ker so videli, da društvo zelo uspešno dela, vendar do realizacije ni prišlo. Na občinskem zboru so sklenili, da bodo letos s prostovoljnim delom izpopolnili igrišče, kar jim in Hribar za Jesenice ter Rebraća za Partizana v prvi tretjini ter Smolej in Beravs za Jesenice ter Uroševič za Partizana v drugi tretjini. Tekmo, ki je pričala o načrtnem vzgajanju mladih hokejistov, tako na Jesenicah kot v Beogradu, sta sodila inž. Kaltene-kar in Dol i nar. »To je vendar smešno,« Je odgovoril. »Zakaj bi se naj zanimal za tega Famella? Morda je bil nekoč prav sposoben človek. Toda deset let Je dolga doba.« »Večji del teh desetih let je preživel na Norveškem,« sem ga spomnil in še dodal: -Zakaj ete prišli k meni prav ob šestih?« Za zdel se mi je negotov. Potem jo dejal: »Imel sem sejo v Norveški hiši. Zaradi tega nisem mogel priti prej.« »Ali ste prepričani o tem, da niste prišli prej zato, ker vam je namreč sir Clinton pripovedoval, da bom ob šestih sprejel nekaj gospodov, ki so poznali Farnolla?« sem vprašal. To je bil poizkusni balon .In ker ni odgovoril, sem dodal: »Ali ni res, hoteli ste vedeti, kdo bo odplul z menoj na Norveško?« »Zakaj naj bi hotel to vedeti?« »Zato, ker se prav tako zanimate za Georga Famella kot mi,« sem odgovoril. »To je smešno,« je odgovoril. »Kaj naj sploh pomeni vse to govoričenje o Farnellu? Mož je vendar mrtev.« »Toda jaz sem dobil od njega sporočilo,« sem dodal. V luči, ki je padala skozi odprta vrata navigacijske kabine, sem opazil, kako so se mu oči zožile. »Kdaj?« »Prav pred nedavnim,« sem dejal. Preden mi je lahko zastavil kakršnokoli novo vprašanje, som vstal. »Dick, bodi tako dober in prevzemi krmilo, sem dejal in nato Jorgensenu: »Lahko ste brez skrbi .gospod Jorgcnsen.« Ne bom vas proti vaši volji odpeljal na Norveško. Toda pridite za trenutek z menoj v kabino in poslušajte, kaj vam moram povedati.« Obrnil sem se in odšel po stopnicah. V kabini sem našel Curtisa ln gospodično Sommers še vedno na istem mostu, kjer sem ju pustil. Dahler je hodil sem in tja. Ko sem vstopil, se je naglo obrnil. »Zskaj plujemo po reki navzdol, gospod Ganserl? Rad bi se izkrcal.« »Sedite,« sem dejal. Jorgensen se je pojavil na hodniku. Pritegnil sem stol in sedel nanj. »Pripravljen sem izkrcati vsakogar, ki noče ostati,« sem jim dejal. »Toda najprej me poslušajte, kar bi vam rad povedal.« Dahler je sedel k mizi in se, medtem ko me je ostro opazoval, z vso težo naslonil na ohromelo roko. »Zaradi tega ali onega razloga, smo vsi tukaj zaradi nekega dogodka,« 6em dejal in jih pogledal, kako so sedeli v krogu okrog mene. »Zaradi smrti Georgea Famella.« S tem sem pridobil njihovo pozornost. Vsi so me pogledali. Sam sebi sem se zazdel kot predsednik nekakšnega kongresa — vsekakor tiste vrste kongresa, kot si ga lahko predstavljamo pravzaprav le v trenutku, ko se zbudimo z gromozanskim mačkom. Sam bog ve, da je bil to čuden zbor. In prav tako krepko je bilo čutiti tudi notranje vrenje v ljudeh. Ležalo je v zraku kot nekakšna atmosferska električna motnja. Videl sem lahko štiri različne osebe. Toda po nezmotljivem občutku so so mi zdeli vsi štirje vendarle nekako budno med seboj povezani — in povezujoči člen je bil Georgo Farnell. »Jaz za svojo osebo«, sem dejal, »se ne morem brez pomisleka sprijazniti s smrtjo Georgea Famella Vedeti hočem, kako se j« zgodilo. Zato se peljem zdaj na Norveško, da bi ugotovil.« Obrnil sem se h Curtisu VVrigghtu: »Ker si ti prinesel svoje stvari « seboj, domnevam, da si pripravljen.« Njegov pogled je zdrsnil do dekleta. Potem je dejal: »Da, to bi rad.« »Zakaj,« sem vprašal. Spačil je obraz. »Prvič imam tri tedne dopusta in se mi zdi, da ga bom takole najbolje prebil, z druge strani bi rad zvedel kaj več o Faraellovi smrti. Nekaj podatkov je še, ki bi jih rad povedal. Jaz sem sodeloval z njim pri akciji ^ Malov.« »Zakaj nisi povedal svojih podatkov takoj po koncu tega podjetja ko si zvedel, da ga pogrešajo?« sem vprašal. »Ker sem vedel, da ni mrtev,« je odgovoril. »Ne uvidim, zakaj naj bi ti tega ne vedel. Morda bi moral vso zgodbo pravočasno sporočiti. Toda tega pač nisem storil, vojakih človek ne stori vedno vsega, kar bi moral, in potem kasneje - se mi ni zdelo več prav potrebno.« | Zastal je. Nihče ni rekel ničesar, Vsi so ga opazovali. Iz žepa je potegnil zlato uro in se igral z njo. Dekle je kot za-čaro gledalo uro. »Takrat pri akciji na Maloy sem bil zvezni mož pri Kompani Linge in našo lastno skupino,« je nadaljeval. »Ko naj bi mi pričeli z akcijo, je prišel Olsen k meni in me prosil, naj prevzamem posredovanje porodil raznim ljudem. »Toda samo, če bo prepričan, da sem mrtev,« je dejal. »Po tej akciji bodo namreč sporočili, da me pogrešajo. Vprašal sem ga, kaj s tem meni in odgovoril mi je: »Storil bom to, kar zahtevajo naša povelja. Toda, ko bom spravil svoje ljudi zopet do morja, jih bom zapustil. Na last-no pest pojdem v notranjost Norveške .Tam imam še svoje opravke — nekaj, kar sem že pred vojno začel. To je nekaj zelo važnega.« Prigovarjal sem mu — kot častnik mu celo ukazal, da se mora s svojimi ljudmi zopet javiti, toda on se je samo smehljal in dejal: »Zal mi je, gospod. Toda nekega dne me boste morda razumeli. Tako torej — ga nisem mogel enostavno zapreti, pet mirtut pred začetkom akcije. Moral sem dovoliti, da stvari stečejo.« »In kaj se je zgodilo?« Tokrat je vprašal Jorgerasen. Curtis je zmignil z rameni. »Storil je, kot je napovedal. Pripeljal je svoje ljudi nazaj do morja. Potem jim je dejal ,da gre še enkrat nazaj zaradi nekega pogrešanega. Nikoli več ga niso videli in odpeljali smo se brez njega. Će bi verjel, da je dezertira!, bi vso zgodbo prijavil. Toda bil sem prepričan o nasprotnem. Ni bil človek, ki bi dezertiral. Bil je žPav — ne telesno, pač pa moralno. To sem mu lahko prebral v očeh.« Nagnil sem s naprej. »Le kaj je bilo to, kar je moral opraviti tam na Norveškem?« sem vprašal. »Tega ne vem,« je odgovoril. Morda je bilo v bistvu sploh kaj nevažnega. Toda poznam te stvari. Zanj je bilo važno.« Pogledal sem Jorgensena. Sedel je nagnjen naprej, negibno uprte oči v Curtisa. Njemu nasproti na drugi strani kabine je sedel na svojem stolu pohabljenec in se tiho smehljal. »In kako je z vami, gospod Dahler?« sem vprašal. »Zakaj ste me hoteli vi obiskati?« »Iz istega razloga. Ker sem hotel zvedeti kaj več o Faraellovi smrti,« je odgovoril. »Toda zakaj ste hoteli, naj vas izkrcam?« sem vprašal. »Odgovor boste vendar gotovo prej zvedeli v Fjr.erlanu kot kje drugje?« »Jaz bi že hotel,« je odgovoril. »Toda žal« - zmignil je z rameni. »Pravita ,da bi radi?« sem se začudil. GLrAS DOKUMENTI! IVA* JkN DOKUMENTU DOKUMENTI Samo številka 23.86? Ko so iskalci prišli do svojega oficirja, so partizani užgali in to iskanje so drago plačali: nekaj jih je obležalo v snegu. Franc Kavčič, ki je med drugimi branil položaje proti Jelenščam, pravi takole: »Tu je popoldne padlo kup Nemcev. Šlo je za vsak l korak, videl sem esesovca, ki je neki materi iztrgal iz 9 rok otroka in ga vrgel na hišni prag. Tudi tistega Nemca J smo potolkli. Proti nam so prodirali v gostih gručah in a večina oblečeni v bele halje. Umikali pa se skorajda niso J in prav zato jih je mnogo obležalo v visokem snegu. \ Naši položaji so bili tudi po kleteh, polnih dobrot: J slanine, klobas, zaseke, sadja in drugega je bilo na pre- 0 tek. Toda nihče izmed nas se jestvin sam od sebe hi A dotaknil. Lastnina domačinov, ki so nam v prejšnjih £ dneh toliko pomagali, je bila nedotakljiva.« a Junaki, kot so bili Matija Blejc, Janez Perko, Peč- i nik in vrsta drugih, so iskali položaje, od koder bi J Nemce streljali še natančneje. a Toda nemški prodor, ki je Bičkov vod pognal v t i» umik, je rudi ostale opozoril, da se je fronta začela t J krhati. Umik z Jelenšč je tudi pokazal, da sta obe po- položaj tam gori nekakšna glavna točka obrambe. Zato t ( je umik partizanov z Jelenšč pomenil za Nemce odskočno a f desko. Proti številnejšemu in više stoječemu sovražniku \ se partizani ne bi mogli dolgo boriti. f To je ugotovilo tudi poveljstvo bataljona, ki je \ ji odredilo, da bodo položaje branili do noči, svetovali lju- 4 } dem. naj se umaknejo z njimi, zvečer pa' bi se pod j |J okriljem noči premaknili na Jelovico. ! j Ko je Janko Bernik prišel potem iz nekega skednja, ¥ ji sc pod hišo, kjer je bil vrt, prihajali Nemci. Ena sku- * i» pina je šla spodaj, druga zgoraj. f j J Za debelo hruško je ležal njihov mitraljezec, ki mu f j, partizani na noben način niso mogli do živega. Neki ^ 1i borec, ki ga je potlej opazil, je zaklical desetarju Perku: a 1» »Poči ga kar skozi deblo.« 0 I Nemec za hruško je kmalu utihnil. I (, K njemu sta se splazila spet dva »kamerada« in ga £ ,i hotela odvleči, a tudi ta dva je Perko položil v sneg. a jI V tistem spopadu.je bil Perko ranjen, kajti Nemci t '[ so ga opazili pri <*knu. Tovariši so prvi hip mislili, da J i je hudo zadet, pa ni bilo nič hudega. Janez je pobral J (i prestreljeno kučmo, kajti na glavi je bila samo manjša } (' praska. Potem pa ga je zadelo še enkrat in to pot v roko. A j[ Takrat je omagal. t (i Nedaleč od njegs se je tolkel tudi mladi ostrostrelec a ji Stanko Mlakar. Pri hiši ob poti je stala neka žena z * (' otrokom v naročju, ki jo je pretepal predrzen Nemec, i L Videč to, se je Mlakar priplazil čisto blizu, pomeril in ^ ji ustrelil. Takrat je užgal tudi France Kavčič, Nemec pa a (i se je zgrudil pred začudeno in rešeno žensko. Nemci, ki t I so bili v njegovi bližini, so se tedaj naglo razbežali. Ni f JI bil slučaj, da sta bila Perko in Mlakar potem še več J» ,i mesecev skupaj. Prvi je postal komandant v Udnem p ■a borštu septembra 1JM2. I <> Na Pečeh pa je še vedno šlo za vsak korak, za vsako ^ II hišo. Neki borec je o tej ostri borbi pripovedoval poz- A j| neje: * Ji »V hiši se mi ni zdelo varno in tudi prostora ni • bilo za vse. Na Nemce pa je bilo treba udariti v odkri- £ J tem boju. Preselil sem se v zidan skedenj više. Razgled j jl v dolino je bil prav dober. Pridružil sem se tovarišem, ' JI ki so streljali skozi linice. Ogledoval sem kolone, ki so a t se pomikale navzgor proti nam. Tik pod vasjo je bilo 4 ([ videti nekaj nemških vojakov. To je bil nov oddelek, f I j S težavo so gazili sneg in spotoma smo jih precej zadeli \ \\ ter podrli. Toda to ni dosti zaleglo, kajti zadaj so pri- i f tiskali novi in novi oddelki. TU SE JE SMRT UTRUDILA DO SMRTI IN URESNIČIL BIBLIJSKI PEKEL. TU JE ZLOČIN DOBIL SLOVES OBRTI IN MILIJONE DUŠ PREMLEL V PEPEL. (Lojze Krakar: Auschvvitz) Tako vsakdanje, kot da ni nič posebnega. »Joj, kako mu smrdi iz ust!« In zgrabil je kot uslužbenec kranjskega pogrebnega zavoda truplo očeta, ki ga je ubil sin. »Tako doslej še nobenemu ni zaudarjalo iz ust po alkoholu«, mi je rekel človek z res nič preveč prijetnim poslom in se mi po nekaj besedah tudi predstaviL Beseda je o Matiji Mivšku. IZ BEGUNJ V AUSCHWITZ Ni še dolgo tega, odkar me je v uredništvu obiskal tovariš Matija. Odprl je polno aktovko in rekel: »Viđate, to je moj muzej. Velika dragocenost.« SPOMINI raz ote, Id sem JHi preživel, ne znam in ne morem miti povedati, kaj šele, da bi jih lahko napisal. Videl sem reči, ki si jih danes sploh ne moremo predstovHjaifci. Videl sem dejanja, da še boij spoštuje njegova žena, I ki je v neprestanih skrbeh za I svojega moža, kadar je zdoma, j Seveda je ta strah danes odveč, toda po vseh teh grozotah je lahko ostal. Čeprav je bil Matija prvič v našem uredništvu, je tudi takrat zapel telefonski zvonec, oglasila pa se je njegova žena, ki ji je odleglo, ko je videla, da je z Matijo vse v redu. »Imel sem srečo, ker so me v : Auschvvitzu dodeliti h konjem. Neštetokrat sem si podaljšal živ- i ljenje, ko sem živini, za katero so bolj skrbeli kot za ljudi, ukra- | del oves. Seveda pa sem večkrat lahko tudi smuknil kakšno korenje aH peso ali kaj podobnega, kar smo vozili v kuhinjo za zaporniške. Drugače ne vem, kako bi bilo.« K Stena smrti, na katero so julija lani preživeli interniranci, med njimi tudi Kranjčana Matija Mivšek in Jože Pogačar, dali številne vence DOKUMENTI! DOKUMENTI! Na dlan je stresel iz zarjavele konserve upepeljene kosti iz kreni a. torijev v Auschvvitzu. »To je lepata, s katero so praznili kre materije in delali prostor za nove žrtve. Pomislite, avgusta 1944. leta so vsak dan sežgali 21.000 trupel! In niti mrtvih, preden so jih odpeljali v peci, niso pustili pri miru. Ruvali so jim zlate zobe (eno izmed ohranjenih, poročil omenja, da je bilo 2904 mrličem izruvaniih 16.325 zlatih zob), ob osvoboditvi pa je bilo v skladiščih taborišča že 7.000 kg- ženskih las!« Matija Mdvšek mi je pokazal še vec ohranjenih dokumentov, ki jih je prinesel domov z lanskoletnega obiska v Auschvvitzu. Med trm pa mi je pripovedoval o svoji preteki est i. Tovariš Matija — v Auschvviitzu samo številka 23.867 — je bil star 31 let, ko so ga nemški gestapovci 3. septembra 1941. leta aretirali. Po osmih dneh v kranjskih jet-nišnicah je bil kot politično nevaren človek prepeljan v Begunje. Matija je pomagal zbirati denar in hrano za partizane, a neka ženska iz Bitnja pri Kranju ga je izdala. V Begunjah se je srečal z Jožetom Pogacarjem iz Kranja, ki so ga že s prvim trantsiportom odpeljali v Auschvvitz. Enaka pot pa je kmalu za tem čakala — v drugem transportu — tudi Matija Mivška. Po osemnajstdnev-ni vožnji z vlakom se je znašel za ograjo zloglasnega Auschvvitza in njegov prvi znanec je bil spet Jože Pogačar. »V skupini, s katero so rne odpeljali v Auschvvitz, nas je bilo 27, vrnila pa sva se samo dva. ..« DOKUMENTI! in Matiji je zastala beseda. 55 dinarjev. Tudi hrana se je po- j vodnika! Ne bo ga težko najti. V dražila za 60 do 80 dinarjev. Res nedeljo, 21. januarja, je služboval ne vem — čemu. Konec koncev grad Hrib ni noben prvovrsten hotel, ampak gostišče kot vsa druga. J £ Ponekod dobivajo delavci do-4 Dupljani - Zgornji ln Spod-jdatek za težke delovne pogoje, nji - imajo s kanalizacijo svojih kot so prah, vročina, slab zrak vasi take nevšečnosti, da bi se I itd. Pa kako zrasejo, kadar jim človek zgrizel. Ko so v Zgornjih težjih delovnih pogojev, ki so ne- Dupljah uredili kanalizacijo, jih je začelo poplavljata. Oni pravijo temu — da se bolj turistično sliši _ presihajoče jezero. Pa tudi v Spodnjih Dupljah ne gre čisto brez zadrege. Tiste cevi, ki so jih izkopali ob glavni cesti in jih dvomno škodljivi za zdravje, nočejo upoštevati. Gotovo da, zdravje je prva stvar! — O tem 6em ondan razmišljal, ko sem vtaknil nos v bakelitni oddelek tovarne Iskra v Kranju. Vroče, je tam, pa bakelitni prah se tudi precej ka namenili za s«rensko kanalizacijo, da. Seveda dobivajo delavci za to •e tako čudno selijo, kot bi imele J tudi dodatek za težke delovne noge - Ko sem ondan prodajal pogoje. Zdravje je prva stvar! Sicer pa delavcev prav nič ne moti, ko malicajo z grozno črnimi rokami. To pa res ni nič neokusnega, če med jedjo obližeš z rok polovico bakelitne umazanije! Glavno je, da dobivaš dodatek ... q Tole mi je ondan pripovedoval znanec: »V nedeljo, 21. janu- z1Ja!a okrog Rapovšee, sem naletel na čisto take cevi, kakršne so bile pred časom vzdolž ceste v vasi. Pa se telažlm, češ, gotovo bo Jih semkaj zvlekle pridne roke. Kraj je priročen, vnema za kanalizacijo pa taka, da nikoli tega. V Preddvoru si že dlje časa arja, je bilo. S Trate v Skofji hudo prizadevajo, kako bi »turi stično kopijo« tako namazali, da bi sama ' tekla. Omislili so si umetno jezero in razen dveh še eno novo gostišče. Ker pa tudi s tem niso zadovoljni, so menda hoteli dvigniti zanimanje za Preddvor -r predvsem za novo gostišče »grad Hrib« — z novimi cenami. Loki sem se hotel odpeljati z avtobusom v Gorenjo vas. Stopil sem k enemu izmed treh avtobusov, ki so stali pred železniško postajo in povprašal 6orevodnika. kateri od avtobusov odpelje v Poljansko dolino. Pa se je možakar odrezal, češ nič naj vas ne briga, kateri odpelje in kdaj odpelje, pa pri miru me pustite! Ko se je takole Pa lih niso znižali, marveč zvi . šali* Prav gotovo bo to pritegnilo1 odrezal je zlezel v avtobus, zalo-obiskovalce, saj bodo radovedni, purnil z vrati in se usedel kaj je takega v Preddvoru, da tamkaj zaračunajo turško kavo po Morda bi podjetje Transturist nagradilo tistega prijaznega spre- na avtobusu KR-41-09. Majhna lekcija o lepem vedenju mu ne bo škodovala. Lep pozdrav od Bodičarja NESREČE POŽAR NA LETALIŠČU V LESCAH V soboto, 3. februarja, nekaj čez enajsto uro dopoldne, je začelo goreti v upravnem poslopju Alpskega centra v Lescah. Vnelo se je ostrešje ob dimniku. Požar je uspelo hitro pogasiti, tako da je materialne škode le za okrog 100 tisoč dinarjev. POŽAR OB ŽELEZNIŠKI PROGI Istega dne, ob 22.30 uri, je prišlo do požara tudi ob železniški progi Javornik—Žirovnica. Ogenj je zanetila iskra iz lokomotive. Vnela se je košenina, nato pa še gozd. Ogenj so brž pogasili, tako da je zgorelo le okrog 100 površinskih metrov gozda. POŽAR NA ZG. JEZERSKEM V nedeljo, 4. februarja dopoldne, je začelo goreti pri Viktorju Vrešu na Zg. Jezerskem. Do požara je prišlo zaradi nepravilno speljanega dimnika. Najprej se je vnel les ob dimniku, nato pa se je ogenj razširil na podstrešje. Požar so zajezili, tako da je materialno škode le za okrog 150 tisoč dinarjev. Id jih lahko store ljudje, ki niso ljudje! Stena smrti iz taborišča Auschvvitz je postala znana po vsem svetu .Bila je med 10. in 11. blokom (koliko je bilo blokov, ne vem!)« Potem mi je kazal na sliki in pripovedoval: Interniranci smo stali ob levi pod tistim oknom. Nepremično stanje me je utrujalo, čeprav sem bil navajen tudi težkih det Imel sem komaj 34 kg! Z nasprotne strani pa so' skozi majhna vrata bunkerja prihajale po kolenih gole žrtve. Dvainsedemdeset jih je prišlo druga za drugo, za vsako posebej pa je nameril pištolo ge-stapovec, ki smo ga imenovali »Paiič«. Od kod takšno ime, ne vem. Človek bi ob tem trenutku tulil zaradi gnusnega in nečloveškega početja. Toda to je groza nad vsemi grozami, Id stiska v grlu im ne da niti solze. — Tako je bilo vsak ponedeljek, vedno pa smo morali biti med »gledalci« drugi interniranci. Kmalu, ko sem prišel v Auschvvitz, sem nekega dne zvedel: danes je umrlo 632 internirancev. Velika številka, hi pa za Auschvvitz ni nič pomenila, .število mrtvih je bilo iz dneva v dan večje, števUo internirancev pa tuđa. 7 ivo se spominjam nekega 'ponedeljka, ko sem videl 72 kamionov golih žensk. Tovornjaki so se pomikali proti krematorijem. Stal sem nepremično in gledal in mislil — kad me čaka. Ali bo zame sonce še sijalo? Gola ženska telesa so bila naložena kot drva. Nekatere so bile še žive, druge ie mrtve. Torej skozi plinsko celico — -kopanje« — T velikanske pečL« »IMEL SEM SREČO« Po pripovedovanju sem lahko zaključil, da je tovariš Matija nadvse vesel, kver ga je v tistih težkih letih spremljala tolikšna sreča. To srečo pa mor- 22 DNI DO DOMA daj sem se znašel na svobodi, nisam vedel ali pa se nisem mogel zavedati. Brž sem se odločil: domov! Pot je bila dolga in za že tako izčrpanega človeka nadvse utrudljiva. Potreboval sem 22 dni' do doma, v glavnem , pa sem pešačil brez dokumentov, brez denarja, skratka ,brez vsega. Potoval sem skupaj z nekim Novomescanom. S potovanja mi je dobro ostalo v spominu, kako sva v Bjelovaru zavila v porodnišnico. Vratar z dolgimi brki naju je začudeno gledal, midva pa sva šla kar mimo njega. In ko sva srečala prvo sestro, smo se hitro zmenila: mleko in kruh — to nama je dobro delo. In fco sem prišel v Kranj? Skoraj neverjetno. Zena me je gledala, jaz pa njo, vendar drog drugega nisva prepoznala. Nfl me Prepoznala, ker sem se povsem spremenil in ker je bfla prepriča- Matija Mivšek z ohranjenimi dokumenti iz Auschvvitza, ki nam jih je pokazal v našem uredništvu na, da nisem več med živimi. 4» junija 1945 sem se vrnil. — Sedaj pa spet delam, kot da je vse pozabljeno, čeprav ne bo nikoli.« Torej samo kaplja iz morja, grozot. Beseda iz ust človeka, ki je srečno preživel najhujše dni človeške zgodovine. In kako bi bilo, če bi lahko spregovorili tisoči in tisoči mrtvih! Kdo bi še pomišljal o usod Eichmaninov, Heusingerjev in drugih rabljev, ki še niso doživeli sodbe. B. Fajon Tudi Prešernova lipa v Vrbi spada k našim kulturnim spomenikom in je bila pred kratkim zaščitena s posebnim odlokom. Okoli Hpe še vedno leži 16 velikih kamnov, na katerih so včasih zborovali gospodarji šestnajstih vaških domačij. Skoraj polovico teh kamnov so sicer že prod drugo svetovno vojno uporabili pri zidavi mlina, vendar so jih nemški okupatorji vrnili na prvotno mesto ob lipi, ker so menili, da jim to lahko pomaga pri dokazo-vanju, da je Vrba nemška vas Gradnja kranjskega nebotičnika - imel bo 16 nadstropij — dokaj dobro napreduje, zlasti ce upo*ta a-mo zimsko vreme .Ker sodeluje več investitorjev, kaže da toda s finančnimi sredstvi ne bo ^ c zadrege. Prvotno je bil velik del zgradbe namenjen za stanovanja, kasneje pa je Zavod za stM*°*J* ^" sko gradnjo in kom. zadeve Kranj to namero nekoliko spremenil. Več nadstropij bodo "SP0*°D r* upravne prostore in pisarne, seveda pa bo s tem manj stanovanjskih prostorov. Vsekakor paW>» ™ gradnja laže pridobila nove partnerje - investitorje. - Gradnja, ki bo veljala okrog pol mito jaro«, ui-nariev, bo poslej napredovala še bolj naglo. Doslej so se posluževali navadnega dvigala, konec p. hodnjega te