Volksbank super depoziti samo v novembru z do 4,6 % p.a. V VOLKSBANK SUPER DEPOZITI www.volksbank.si Elektronski varčevalni račun z odlično obrestno mero in brez vezave! VOLKSBANK Več na www.e-obresti.si Zapirajo goriški Korzo Verdi, preti dezertifikacija ulic /^15 Globalna kriza v teoriji in praksi Primorski Buon lavoro, srečno, augurs Dušan Udovič Italijansko, slovensko in furlansko voščilo, ki ga je senatorka Tamara Blažina naslovila na predsednika vlade Maria Montija v razpravi o zaupnici, je prišlo v pravem trenutku. Že od vsega začetka naj tudi emergenčna vlada ve, da manjšinsko vprašanje ni sekundarnega pomena, ne glede na dramatično gospodarsko in socialno krizo, ki jo doživlja Italija. Še več, za vlado, ki ob žrtvah državljanom obeta tudi pravičnost, bi bilo nesprejemljivo, če bi kočljiv gospodarski položaj postal alibi za neizvajanje zakonsko in ustavno določenih manjšinskih pravic. Prve med vsemi, pravice do preživetja, kar je seveda vezano na nujna finančna sredstva, ki jih pomembne slovenske ustanove (tudi naš dnevnik) težko pričakujejo in so se, kot kaže, misteriozno nekam zagozdila na poti iz Rima v našo deželo. Pomembno je tudi, da je novi predsednik vlade s svojo ekipo dobil od senatorke široko interpretacijo tega, kaj pomeni manjšinsko vprašanje v naših krajih. Da ne ge le za nas, Slovence, ki hočemo tudi ob tej priložnosti pristaviti svoj lonček, temveč za vse manjšinske skupnosti, ki so zgodovinski, jezikovni in kulturni predznak prostora, ki sega od Istre do vključno Furlanije. Mimogrede, težko je razumeti, da tako državotvornega pogleda in poziva novi rimski vladi nismo dočakali s strani predsednika deželnega odbora. Morda pa mu delamo krivico in se bo še oglasil, to bi bilo pričakovati. Saj ve, da je konec leta tu, slovenske ustanove daje vse krajša sapa, perspektive pa so za marsikoga vse bolj meglene. Sicer pa je Monti včeraj v parlamentu poleg pričakovane zaupnice dobil tudi več signalov, da mu ne bo šlo zlahka. Berlusconi je izgubil položaj, ne pa tudi svoje objestnosti, saj je ob podpori Montijevi vladi v isti sapi poudaril, da jo lahko v parlamentu spodnese, kadar hoče. Vprašanje je, če mu to lahko uspe, saj se je po splošnih ocenah začel razkroj njegove stranke. Parlamentarci iščejo nove poti za lastno preživetje, za katerega Cavaliere ni več tako solidna garancija, kot je bil včasih. Severna liga pa je med vsemi izbrala najlagodnejšo pot, vprašanje je, če tudi najdonosnejšo. Interes države je zanjo španska vas, pred očmi ima samo volitve, kadarkoli že bodo, raje seveda čim prej. Zato se je vrnila k svojim izvornim geslom in šla v opozicijo nadaljevat svoj sever-njakarski blef, v prepričanju, da je še vedno dovolj volivcev, ki mu lahko nasedejo. dnevnik PETEK, 18. NOVEMBRA 2011 Št. 273 (20.288) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - V premierjevem programu Ici, pokojnine, ukrepi za razvoj in socialno pravičnost Senat dal zaupnico vladi Maria Montija Senatorka Tamara Blažina opozorila na pričakovanja Slovencev Premier Mario Monti z nekaterimi ministri nove vlade med predstavitvijo vladnega programa v senatu ansa benečija Po spornem glasilu še nov slovar ČEDAD - Izredni komisar Gorske skupnosti v Benečiji Ti-ziano Tirelli je financiral pripravo italijansko-nediškega slovarja in nediške slovnice. Celotna investicija, če jo tako lahko imenujemo, je vredna 36.500 evrov. Odpirata se dve vprašanji: prvič čemu sploh ta slovar in drugič zakaj ta prispevek v času, ko na Deželi Furlaniji-Julijski krajini pravijo, da ni dovolj denarja za kulturo na sploh. Ne gre pozabiti, da gre za denar iz deželnega zakona za slovensko narodno skupnost. Na 3. strani RIM - Nova vlada Maria Montija je sinoči dobila številčno močno zaupnico senata, saj jo je podprlo 281 senatorjev, proti pa jih je bilo 25. Podprli so jo leva sredina, center in z izjemo Severne lige tudi desna sredina, četudi Berlusconi napoveduje, da bo ostala na oblasti, »dokler bomo mi hoteli«. Monti je v predstavitvi programa obljubil zagon gospodarske rasti ter izvedbo reform pokojninskega sistema in trga dela. Napovedal je tudi stroge varčevalne ukrepe, ki pa bodo uravnoteženi z rastjo in pravičnostjo. Vlada bo ukrepala za zmanjšanje javnega dolga, a Italija ne bo kredi-bilna, če ne bo rasla, je poudaril premier. Na 5. strani Promocijske prodaje in zaprte trgovine Na 4. strani Dom Ervatti: nakazali možne rešitve Na 6. strani Pokrajina Trst proti nuklearki v Krškem Na 7. strani Demonstracija tokrat brez napetosti Na 8. strani V Gorici zaposlitev za 58 mladih Na 14. strani Povezujejo Kras in Julijske Alpe Na 14. strani Predsednik Turk obiskal Pipistrel Na 16. strani španija Vse težje do svežega denarja MADRID - Španija je na včerajšnji avkciji s prodajo desetletnih obveznic zbrala 3,56 milijarde evrov, vendar pa se je tokrat zadolžila najdražje po letu 1997. Povprečna zahtevana donosnost na njene državne dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo desetih let je namreč presegla sedem odstotkov, kar ne omogoča več vzdržnega zadolževanja. Španija je bila prisiljena pristati na povprečno obrestno mero v višini 7,09 odstotka, potem ko je bila ta na zadnji tovrstni dražbi 20. oktobra pri 5,43 odstotka. Na 13. strani trst - V okviru projekta Comenius Predstavniki šestih šol za strpnost in nenasilje 2 Četrtek, 17. novembra 2011 ALPE-JADRAN / strasbourg - Zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta Prepričljiva podpora pristopu Hrvaške k Evropski uniji Dokončno potrditev bo parlament izglasoval 30. novembra in 1. decembra - Podpis pogodbe 9. decembra STRASBOURG - Zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta je včeraj v Strasbourgu z veliko večino podprl predloga resolucij o hrvaški pristopni pogodbi ter o hrvaški prošnji za članstvo v EU. O resolucijah bo Evropski parlament predvidoma glasoval na plenarnem zasedanju v Bruslju, ki bo 30. novembra in 1. decembra. Podpora resoluciji o hrvaški pristopni pogodbi v zunanjepolitičnem odboru je zadnji korak pred glasovanjem v Evropskem parlamentu. S sprejetjem resolucije o hrvaški pristopni pogodbi bo parlament privolil v podpis pristopne pogodbe. Po privolitvi Evropskega parlamenta mora zeleno luč za podpis pogodbe dati tudi Svet EU, kar naj bi se predvidoma zgodilo na zasedanju zunanjih ministrov sedemindvajseterice 5. decembra. Hrvaška bo pristopno pogodbo z EU podpisala 9. decembra pred vrhom EU v Bruslju. Sprva je bilo sicer predvideno, da bo podpis 19. decembra na slovesnosti v Varšavi. S podpisom pogodbe bodo začeli teči tudi roki za izvajanje arbitražnega sporazuma, ki predstavlja okvir za rešitev spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. Odbor je včeraj z veliko večino sprejel tudi predlog nezavezujoče resolucije o hrvaški prošnji za članstvo v EU. V njem parlament pozdravlja zaključek pristopnih pogajanj, obenem pa poziva Zagreb k nadaljevanju reform. Predlog resolucije Hrvaško tudi poziva k rešitvi odprtih dvostranskih vprašanj s sosedami, še posebej glede meja, izginulih oseb, vrnitve beguncev in vračila premoženja. Poročevalec Evropskega parlamenta Hannes Swoboda (S&D) je za medije ocenil, da zelo pozitiven izid glasovanja v zunanjepolitičnem odboru odraža tudi ozračje v Evropskem parlamentu ter sporoča, da parlament podpira Hrvaško in njen vstop v EU, v hrvaškem vstopu v unijo pa vidi koristi za EU in Hrvaško. Najpomembnejše sporočilo parlamenta Hrvaški pa je po besedah Swobo-de, da mora država nadaljevati reforme na področju pravosodja, boja proti korupciji ter vrnitve beguncev. "Konec pogajanj in začetek ratifikacijskega procesa teh reform ne bi smela prekiniti," je poudaril. Hrvaška bo do datuma dejanskega vstopa v EU pod strogim nadzornim mehanizmom evropskih institucij. "Vendar se ne želimo vmešavati v hrvaške notranje zadeve, ker pričakujemo, da je nadaljevanje reform tudi v interesu Hrvaške, saj bo tako bolje pripravljena na vstop v unijo," je zatrdil Swoboda. Tudi slovenski člani zunanjepolitičnega odbora Ivo Vajgl (Alde/Zares), Lojze Peterle (EPP/NSi) in Jelko Kacin(Al-de/LDS) so se strinjali, da je glasovanje v zunanjepolitičnem odboru pozitiven signal za Hrvaško. "Glasovanje kaže, da ima Hrvaška široko podporo za vstop v EU, kar je glede na gospodarske razmere in siceršnje razpoloženje do širitve pravzaprav velik uspeh za Hrvaško in vse, ki smo hrvaško članstvo v uniji podpirali," je za STA dejal Vajgl, sicer poročevalec v senci za Hrvaško. Tudi on je spomnil, da mora Hrvaška pred vstopom še marsikaj postoriti. "Vse, kar je Hrvaška na poti v EU doslej naredila zase, za svoje gospodarstvo in svoje državljane, je velik prispevek k boljši prihodnosti držav zahodnega Balkana," pa je menil Kacin. "Proces je na koncu, Hrvaški ostaja nadzor evropskih institucij, a zanjo je to finale, ki je odprl pot," je izid glasovanja v odboru komentiral Peterle. Hrvaška je pristopna pogajanja z EU sklenila 30. junija, 28. članica povezave pa naj bi po zaključku ratifikacijskih postopkov postala 1. julija 2013. (STA) Poročevalec Evropskega parlamenta Hannes Swoboda za Hrvaško je bil zadovoljen z včerajšnjim izidom glasovanja arhiv eu - Rast obsega gradbenih del Slovenija septembra na dveh nasprotnih polih Na mesečni ravni beleži največjo rast, na letni pa največji padec LUXEMBOURG - Obseg gradbenih del v območju evra se je po sezonsko prilagojenih podatkih septembra na mesečni ravni znižal za 1,3 odstotka, v EU pa za odstotek, je včeraj objavil evropski statistični urad Eurostat. Slovenija je na mesečni ravni tokrat zabeležila najvišjo rast, saj se je obseg gradbenih del okrepil za 7,8 odstotka. Septembra se je med državami članicami, za katere je evropski statistični urad imel podatke, obseg gradbenih del znižal v petih, zvišal pa v sed- mih državah. Največje padce so zabeležile Francija (-5,8 odstotka), Portugalska (-5,1 odstotka) in Velika Britanija (-2,3 odstotka). Največjo rast obsega pa je, kot že omenjeno, beležila Slovenija, sledijo pa Poljska (4,1 odstotka) in Slovaška (3,9 odstotka). Na letni ravni se je obseg gradbenih del najbolj zvišal na Poljskem (17,1 odstotka), na Švedskem (6,3 odstotka) ter na Nizozemskem (5,2 odstotka). Največje znižanje pa je v medletni primerjavi beležila Slovenija (-17 odstotkov). Pahor: Ni konca možnosti, da pride do vložitve interventnega zakona LJUBLJANA - Predstavniki vlade so se na sestanku, na katerem so se srečali s predstavniki sindikatov in upokojencev, dogovorili, da bi vladna stran lahko pripravila osnutek interventnega zakona. Tega bi obravnaval DZ v novem mandatu, je po sestanku povedal premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor. Vladna stran bo pripravila potrebne izračuna, je dejal. "Ni konca možnosti, da pride do vložitve interventnega zakona," je dejal Pahor. "Predlog, ki bi ga lahko oblikovali, bo razbremenitev prepolovil, a to je vseeno bolje kot nič," je poudaril. Predstavniki svobodnih sindikatov in predstavniki upokojencev pa so po sestanku novinarjem povedali, da nasprotujejo možnosti, da bi zamrznili pokojnine in socialne transferje. Petrič izvoljen za nov mandat v Komisiji ZN za mednarodno pravo NEW YORK - Predsednik slovenskega ustavnega sodišča Ernest Petrič je bil včeraj v Generalni skupščini ZN izvoljen za nov mandat v Komisiji ZN za mednarodno pravo (ILC). Petrič, ki je član ILC od leta 2007, je dobil največ, 169 glasov med štirimi kandidati iz vzhodnoevropske skupine sistema ZN. Komisija za mednarodno pravo zaseda vsako leto v Ženevi, sestavlja pa jo 34 članov oziroma članic, ki jih izvoli Generalna skupščina ZN. Člani delujejo v osebnem svojstvu, biti pa morajo priznani strokovnjaki mednarodnega prava, nikoli pa v njej ne smeta hkrati biti dva predstavnika iste države. Petrič je bil v svojem prvem mandatu leto dni tudi predsednik ILC, ki velja za enega od najpomembnejših teles ZN. JAMSTVENI SKLAD: PROJEKT ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE_ Furlanija Julijska krajina Torek, 22. novembra 2011 Deželni Avditorij v ulici Sabbadini 31 - Od 9.00 do 13.00 ure Letni posvet ROP FESR 2007-2013 Srečanje bo omogočilo širjenje podatkov glede stanja izvajanja programa ROP FESR 2007 -2013 in predstavitev najboljših praks, ki so jih razvile Strukture za izvajanje programa Dežele Furlanije Julijske krajine. Med posvetom bo govora o tematikah, ki so povezane z Jamstvenim skladom za mala in srednja podjetja. Pomembna priložnost, ki omogoča podjetjem iz Furlanije Julijske krajine spoznavanje možnosti, ki jih nudi ROP FESR 2007 - 2013! Več informacij na www.regione.fvg.it NALOŽBA V NASO PRIHODNOST Unione Europea FESR Ministero dello Sviluppo Economlco REGIQNE AUTONOMA FRIWLI VeNEZIA GIULA / ALPE-JADRAN, DEŽELA benečija - Protest krovnih organizacij SKGZ in SSO »Glasilo Občine Srednje nima res nič skupnega s slovensko manjšino« Luigia Negro in Giorgio Banchig pisala Gorski skupnosti in deželnemu odborniku Sedež gorske skupnosti v Špetru, ki jo trenutno vodi izredni komisar Tiziano Tirelli nm jezikoslovje - Na Univerzi v Ljubljani Mednarodni slovenistični simpozij o meddisciplinarnosti LJUBLJANA - V zbornični dvorani Univerze v Ljubljani se je včeraj začel 30. mednarodni znanstveni slovenistični simpozij Obdobja. Na tridnevnem simpoziju, ki je posvečen meddisciplinarnosti v slovenistiki, bo 94 udeležencev iz desetih držav predstavilo 82 referatov. Letošnji simpozij ima tako kot prejšnji jasno začrtan cilj: kot osrednji slovenistični znanstveni sestanek združiti slovenske in tuje jezikoslovce ter literarne zgodovinarje, soočiti njihove raziskovalne rezultate in in-terpretativna mnenja ob izbrani tematiki ter k razpravljanju povabiti tudi predstavnike drugih strok, še posebej humanističnih in družboslovnih. Na ta način slovenistika zagotavlja široko sintezo posamezne raziskovalne tematike in hkrati omogoča načrtovanje nadaljnjih raziskovalnih korakov ter jih umešča v širši kulturni in družbeni kontekst. Tokratni simpozij nadaljuje koncept 28. simpozija Obdobja - Infrastruktura sloven- ščine in slovenistike, njegov cilj pa je omogočiti znanstveno razpravljanje o meddisciplinarnosti v slovenskem jezikoslovju in literarni vedi, so zapisali organizatorji simpozija. K razmisleku o povezovanju med strokami so povabili ugledne strokovnjake, ki so doslej v svojem znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem delu uspešno združevali spoznanja več strok. Sodelujejo udeleženci iz Slovenije, Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Italije, Makedonije, Poljske, Rusije, Slovaške in Srbije. V okviru simpozija so sinoči v ljubljanski Drami uprizorili gledališko predstavo Ernsta Lubitscha Ko sem bil mrtev v režiji Diega de Bree, danes pa bo okrogla miza na temo meddisciplinarnosti v slovenistiki, ki jo bo vodil profesor Marko Stabej. Simpozij poteka v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slove-nistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. deželni svet - Gabrovec in Kocijančič pisala Franzu in Beltramejevi »Po šolah v Furlaniji-Julijski krajini tudi ustave v slovenskem, furlanskem in nemškem jeziku« ČEDAD - »List Naš Duom, ki ga je oktobra izdala občinska uprava v Srednjem, je po svoji vsebini v nasprotju z deželnim zakonom za Slovence (št. 26 iz leta 2007), državnim zaščitnim zakonom za slovensko manjšino in odlokom predsednika republike, ki določa območje, na katerem se izvaja zaščitni zakon in ki zaobjema tudi občino Srednje. V nasprotju je tudi s samim občinskim statutom, ki predvideva promocijo krajevnega slovenskega narečja.« Tako sta zapisala predsednika videmskih pokrajinskih odborov SKGZ in SSO Luigia Negro ter Giorgio Banchig že 3. novembra v pismu izrednemu komisarju Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda Tizianu Ti-relliju, in v vednost deželnemu odborniku Eliu De Anni ter funkcionarju Giuseppu Napoliju. Ugotovila sta, da je Občina Srednje sporni list izdala s sredstvi, ki so v skladu z deželnim zakonom za Slovence namenjena za promocijo rezijanščine in drugih slovenskih krajevnih narečij videmske pokrajine. Čemu sploh slovar in slovnica za »nediščino«? Predsednika pokrajinskih odborov krovnih organizacij sta med drugim opozorila komisarja Tirelli-ja, da sam župan Mauro Veneto v svojem uvodniku poudarja, da slovenski jezik in kultura nimata nič skupnega s sredenjskim teritorijem. To počne preko publikacije, za katero je dobila finančni prispevek iz sklada za zaščito slovenske manjšine. Poleg tega pa je glasilo zgolj izraz politične večine in promovira le delo nekaterih krajevnih združenj. Zato sta Luigia Negro in Giorgio Banchig komisarja Tirellija pozvala, da prekliče prispevek, ki je bil občinski upravi dodeljen za izdajo spornega lista Naš Duom. Predsednika pokrajinskih odborov SKGZ in SSO pa je presenetil tudi komisarjev odlok z dne 11. oktobra 2011, ki zadeva projekte, ki bodo v tekočem letu prav tako deležni prispevka na podlagi deželnega zakona za Slovence. Med temi je projekt s skupnim stroškom 36.500 evrov, ki med drugim predvideva tudi pripravo italijansko-nediškega slovarja in nediške slovnice. S tem v zvezi sta predsednika videmskih odborov slovenskih krovnih organizacij komisarja (in ostale naslovnike pisma) opozorila, da je Odbor Pro Cla-sta iz Podutane leta 1999 in 2000 v sodelovanju z Univerzo v Firencah že izdal italijansko-nadiški slovar oziroma slovnico krajevnih govorov, ki se uporabljajo v Nadiških dolinah. Poleg tega pa je preko spleta omogočen brezplačen dostop do italijansko-na-diškega ter nadiško-italijanskega slovarja in slovnice nadiškega narečja, ki ju je pripravilo združenje Lintver. Zakaj nove investicije, če je malo denarja? Predstavnika slovenskih krovnih organizacij zato ne razumeta, zakaj so potrebne dodatne investicije za pripravo jezikovnih pripomočkov, ki že obstajajo. Po drugi strani pa je premalo sredstev za društva, ki s konkretnimi pobudami na kulturnem področju skrbijo za promocijo krajevnih jezikovnih različic, in to povsem v skladu z zakonom. Če pa omenjenega odloka ni mogoče preklicati, Luigia Negro in Giorgio Banchig pričakujeta, da bo priprava omenjenih slovarja in slovnice poverjena strokovnjakom Italijanskega združenja slavistov in priznanim slovenistom. Odgovor izrednega komisarja Tirellija Komisar gorske skupnosti Tirelli je že prejšnji teden odgovoril predstavnikoma SKGZ in SSO ter dejal, da politične ocene dejavnosti Občine Srednje niso v pristojnosti uprave, ki jo vodi izredni komisar. Glede odloka o projektih, ki so financirana s sredstvi iz 22. člena deželnega zakona za Slovence, pa je poudaril, da ima gorska skupnost le vlogo posrednika, ki Deželi FJK predstavi prošnje za prispevek, tako kot jih sestavijo občinske uprave. O financiranju posameznih projektov pa odloča deželna uprava. Komisar Tirelli je v svojem odgovoru tudi pojasnil, da so predvideni stroški za izdajo slovarja in slovnice 9.500 oziroma 4.000 evrov, medtem ko skupni znesek 36.500 evrov vključuje tudi druge dejavnosti, ki jih bodo izvajale občinske uprave, ki so predstavile skupno prošnjo. Komisar Tirelli pa je še dodal, da se strinja, da bi morala biti morebitna priprava slovarja in slovnice poverjena strokovnjakom na jezikovnem področju. (NM) TRST - Predsedstvo deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine bo v sodelovanju z deželnim šolskim ravnateljstvom v prihodnjih dneh razdelilo šolam lepo število izvodov publikacije, ki vsebuje besedilo italijanske ustave, deželnega statuta in še nekaj s tem vezanih koristnih informacij v italijanskem jeziku. Vest o razdeljevanju po šolah ustave in deželnega statuta je pred kratkim posredoval sam predsednik deželnega sveta Maurizio Franz, na katerega sta zato deželna svetnika Igor Gabrovec (Slovenska skupnost) in Igor Kocijančič (SKP - Mavrična levica) naslovila zahtevo, naj ta pobuda, ki je sicer koristna in hvalevredna, spoštuje stvarno večjezičnost in večkultur-nost tega teritorija. Slovenska predstavnika sta pismo naslovila tudi na deželno šolsko ravnateljico Danielo Beltrame. » Načela večjezičnosti in večkul-turnosti so navsezadnje zaobjeta tu- CELOVEC Na sejmu šeg in navad tudi koroški Slovenci CELOVEC - Na celovškem sejmišču bo od danes do nedelje potekal že tradicionalni sejem šeg in navad. S svojo stojnico bo na sejmu sodelovala tudi Krščanska kulturna zveza (KKZ), ki bo predstavila čezmejni evropski projekt »Duo - domača in umetnostna obrt«, je napovedala kulturna referentka KKZ Mateja Kert. Tako bodo na sejmu sodelovali umetniki in obrtniki ter umetnostni obrtniki iz Koroške in Slovenije, ki bodo v živo predstavili različne dejavnosti na tem področju. Poleg tega bosta na malem odru nastopili tudi otroška gledališka skupina iz Šentlipša ter mladinska gledališka skupina iz Šmihela. Na velikem odru pa bo v nedeljo popoldne nastopil še moški pevski zbor Jepa-Baško jezero. Sejem je lani obiskalo nad 30.000 obiskovalcev. Istočasno bo na celovškem sejmišču tudi sejem za družine in zdravje. Do nedelje bodo ponudili bogat spored, prvič pa bodo tudi cirkuške predstave. Za obiskovalce so pripravili tudi posebne prireditve, na katerih bodo lahko pokazali svoj talent. (I.L.) Maurizio Franz di v sami ustavi in v deželnem statutu. Deželni svet je v minulih letih sprejel tri zaščitne zakone, ki so na- Daniela Beltrame menjeni varstvu in promociji priznanih jezikovno-narodnih skupnosti Slovencev, Furlanov in Nem- Petek, 18. novembra 2011 uil - Stališče Tondo naj imenuje odbornika za zdravstvo TRST - Predsednik Dežele Furla-nije-Julijske krajine Renzo Tondo mora čim prej imenovati novega deželnega odbornika za zdravstvo. Ta resor je namreč po odstopu deželnega odbornika Vladimirja Kosica Tondo začasno zadržal zase. Toda še predvsem v tem obdobju je to odborništvo zelo pomembno in je torej nujno imenovati novega odbornika. To je povedal včeraj deželni tajnik sindikata Uil Giacinto Menis, ki je poudaril, da Uil odločno nasprotuje združitvi zdravstvenih podjetij. Sindikat je vzel spoštljivo na znanje, da je Kosic odstopil iz zdravstvenih razlogov, še zlasti v trenutku, ko se je rednemu upravljanju pridružil postopek za reformo deželnega zdravstvenega sistema. Združevanje zdravstvenih podjetij oz. storitev vsekakor ni v skladu s potrebami Furlanije-Julijske krajine, je povedal Menis in dodal, da je sindikat Uil vselej podpiral reformo zdravstva, toda ob zagotavljanju obstoječe kakovostne ravni in upoštevanju zahtev prebivalstva. cev,« sta v pismu poudarila slovenska deželna svetnika. Posebej sta tudi izpostavila dejstvo, da Slovenci razpolagamo tudi s šolami s slovenskim učnim jezikom. Zakaj potem publikacija izključno v italijanščini? Kakšno je sporočilo o (ne)enakopravnosti različnih jezikov in kultur, ki so sestavni del naše deželne stvarnosti? Spričo povedanega slovenska deželna svetnika Gabrovec in Kocijančič zahtevata, naj predsedstvo deželnega sveta poskrbi za objavo in delitev zanimive publikacije tudi v treh manjšinskih jezikih - ali preprosto v poenoteni štirijezični verziji. Torej v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini, ki so jeziki, ki jih govorijo prebivalci naše dežele. Bomo videli, če bo njuna upravičena zahteva naletela na rodovitna tla, v nasprotnem primeru bo tolikokrat deklarirana večjezi-čnost Furlanije-Julijske krajine le prazna beseda oziroma obveza. 4 Petek, 18. novembra 2011 GOSPODARSTVO trgovine - Jesensko »bombardiranje« z akcijskimi ponudbami v v ••• š • Spuščene navojnice in popusti, o krizi pa raje nihče ne govori ••• Veliko trgovin vabi k ugodnim nakupom, vse več pa jih je danes že zaprtih TRST - Fashion week! Shopping days! Happy shopping! Mid season offer in store! Taka in podobna gesla nas v teh dneh v izložbah mestnih trgovin bombardirajo z »reklamnimi« akcijskimi ponudbami ugodnih nakupov vsemogočih predmetov - od oblačil in obutve do kozmetike in celo gospodinjskih pripomočkov. Mar smo že v času sezonskih razprodaj? Ali niso bile te napovedane šele za 5. januar? »Odkar so nekoliko "liberalizirali trgovino", vsak dela, kar hoče,« nas je nagovorila prodajalka v mestni trgovini z oblačili, kjer določene artikle prodajajo s 40-odstotnim popustom. Vsak se lahko prosto odloča, kdaj in kako oz. v kakšni obliki določa razprodaje oz. promocijske prodaje, je še dodala in pojasnila, da prirejajo oni tovrstno promocijo štirikrat letno, ob tradicionalnih poletnih in zimskih razprodajah, seveda. V izložbah je najbolj pogosta številka 30 v smislu 30-odstotnega popusta: na oblačila lanske kolekcije ali na oblačila določene blagovne znamke. Prodajalci so nam pojasnili, da se za izredne popuste včasih samostojno odločijo posamezne znamke in to velja za vse prodajalne vzdolž Apeninskega polotoka. »Mi smo že lani ponudili razprodaje v tem času in letos smo pobudo ponovili, saj smo bili uspešni.« Kaže, da številnim strankam jesenski termin ustreza, saj lahko že mirno nabavijo božična darila in se ob tem izognejo navalu kupcev, polnim cenam in skromni ponudbi, menijo prodajalci. Sicer pa so razprodaje lahko pogubne, ker se današnja zdolgočasena družba zabava v konzum-izmu in v zapravljanju denarja za izdelke, ki jih v resnici ne potrebuje. Da ni vedno tako, nam je povedalo dekle pri blagajni trgovine z obutvijo, ki pred nakupom naredi izbor stvari, ki jih potrebuje in se šele nato odloči, kaj bo kupila. »Včasih se zgodi, da je akcijski izdelek celo dražji od tistega v redni prodaji.« Pozorni je treba biti pri ponudbi 3x2, kjer stane najbolj poceni artikel stranko 1 evro, pa tudi druge vabe, ko ti na primer za rabljen modrček (uporabljen bo za izolacijske in zvočne pa-nele) celo ponudijo 3 evre. Nihče od vprašanih trgovcev ni želel govoriti o krizi, kljub temu, da je v Trstu v svojo dušečo tančico ovila marsikatero trgovino: veliko jih sameva s spuščenimi navojnicami, na katerih kraljuje napis »oddaja se v najem«. Hvala za osemde-setletno sodelovanje,« piše na izložbi znane trgovine s poročnimi oblekami, ki se od aprila poslavlja od Tržačanov s 70-odsto-tnimi popusti. To pa je žal danes prej pravilo kot izjema ... (sas) Marsikatera trgovina se je odločila za jesenske promocijske popuste kroma podjetja - Letos težave zaradi ladjedelnice v Tržiču Seaway z novimi investicijami in visokimi cilji v leto 2012 BEGUNJE NA GORENJSKEM -Letošnje leto je bilo za podjetje Seaway leto preoblikovanja in še večje usmeritve v razvoj ter proizvodnjo hibridnih plovil. Greenline 33, ki so jih prodali že 220, je bilo v zadnjem letu najbolje prodajano plovilo v tem razredu na svetu. V podjetju pa načrtujejo nadaljnji razvoj in izgradnjo nove delavnice v Puconcih. Seaway je v projekt Greenline od leta 2008 investiral sedem milijonov evrov, da je razvil novo hibridno tehnologijo in tehnologijo zelene kom-pozitne gradnje. Z začetkom lanskega leta je začel izdelovati desetmetrsko Greenline 33 in trenutno je v delavnici na Zgoši v izdelavi dvestota, medtem ko imajo naročil še za 20 bark. Skupaj so tako v 28 državah prodali že 220 bark tega tipa, ki stanejo od 100.000 do 150.000 evrov. Ob včerajšnjem praznovanju rojstva dvestote Greenline 33 so v podjetju pripravili tudi novinarsko konferenco in kot je na njej pojasnil Lastnika Seawaya brata Jernej (levo) in Japec Jakomin arhiv slovenija - Pričakujejo vsaj 6,8 milijona € Unicredit Slovenija prodaja 19-odstotni delež Splošne plovbe Ogorčenje društva Mali delničarji in nezadovoljstvo Mercate zaradi prenizke cene LJUBLJANA - Unicredit banka Slovenije je včeraj objavila javni poziv za zbiranje ponudb za nakup 18,9987-odstot-nega deleža v Splošni plovbi. Ponujena cena za omenjeni delež mora znašati najmanj 6,8 milijona evrov. Zavezujoče ponudbe v banki pričakujejo do 9. decembra do 15. ure. Ponudniki so lahko domače ali tuje pravne ali fizične osebe. Kriterij za vrednotenje ponudb je višina ponujene cene za delež. Če bo več ponudb po enaki ponujeni ceni, ima prednost ponudnik, ki je prvi predložil ponudbo, je razvidno iz poziva, ki ga je Unicredit banka Slovenije včeraj objavila v časopisu Delo. Ponudba se mora nanašati na nakup celotnega deleža in mora biti zavezujoča in brezpogojna. Ponudba mora ponudnika zavezovati najkasneje do vključno konec leta, torej do 31. decembra 2011. Banka si pridržuje pravico spremeniti ali ustaviti postopek zbiranja ponudb oz. postopek prodaje, odločiti, da je javno zbiranje ponudb neuspešno ali da je ponudba neveljavna. Hkrati ima pravico ponudbo zavrniti brez obraz- ložitve in brez kakršnekoli odškodninske odgovornosti. Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) je nad pozivom banke ogorčeno. Ponujeno ceno je označilo za "pičlo", rok oddaje ponudb pa za izredno kratek. "V Društvu MDS pozivamo Uni-Credit banko, da nemudoma prekine ne-transparentni prodajni postopek in objavi ustrezen mednarodni poziv vsem morebitnim partnerjem v daljšem časovnem obdobju, sicer smo prepričani, da bo 11.000 malih delničarjev Mercate vidno oškodovanih," so še izpostavili. Odzvali so se tudi v Mercati, ki ima v lasti 24,25 odstotka Splošne plovbe. "Mercata je vsa leta zahtevala aktivno vlogo pri upravljanju in nadziranju Splošne plovbe, vendar je bila pri tem onemogočena. Zaradi neučinkovitosti nekaterih državnih organov stanje do danes ni bilo sanirano, posledično pa Mercata iz Splošne plovbe ni mogla izstopiti po pošteni ceni ali vsaj po knjigovodski vrednosti, ki za prodajani delež presega 38 milijona evrov," so poudarili. lastnik Seawaya Japec Jakopin, ima podjetje na področju hidrodinamike znanja, ki jih druga navtična podjetja nimajo. Tako se Seaway iz podjetja, ki je bil osredotočen na oblikovanje prestižnih jadrnic Shipman in motornih plovil Skagen, vzpenja po lestvici navtičnih podjetij. "Stvari na trgu se spreminjajo in te spremembe so dolgotrajne ter korenite, mi pa se jim moramo prilagoditi," je poudaril Jakopin. Ker so svetovne spremembe po septembru 2008 zdesetkale število kupcev velikih bark, je moral Seaway prodati povsem novo tovarno v Tržiču v Italiji, svojo dejavnost pa je preselil v sosednjo ladjedelnico. Pri tem se je tudi število zaposlenih v Italiji prepolovilo. To dezinvestiranje pa je Seawayu omogočilo razvoj na drugih področjih, zlasti pri plovilih na hibridni in sončni pogon. V prihodnjem letu bodo v Puconcih postavili novo 5000 kvadratnih metrov veliko delavnico za Greenline in kompozitne elemente drugih linij, v kateri bo v prihodnjih štirih letih zaposlitev našlo od 120 do 150 ljudi. Kot je pojasnil župan občine Puconci Ludvik Novak, so Sea-wayu zagotovili mesto v obrtni coni v starem glinokopu. Na sedežu podjetja na Zgoši pa bo medtem ostala celotna razvojna dejavnost Seawaya. Skupno število zaposlenih v skupini naj bi se v prihodnje še povečevalo, trenutno pa se giblje pri številki 250. Od tega je med 30 in 50 tujcev iz vsega sveta, ki se vidijo v vrednotah podjetja, ki je nastalo leta 1983 kot studio za načrtovanje bank, danes pa je v lastniški strukturi poleg bratov Jakopin tudi KD Group. evro 1.34S0 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. novembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 17.11. 16.11. ameriški dolar 1,3480 1,3484 japonski jen 103,76 103,77 kitajski juan 8,5669 8,5636 ruski rubel 41,4989 41,4950 indijska rupija 68,6740 68,4380 danska krona 7,4427 7,4425 britanski funt 0,85400 0,85430 švedska krona 9,1747 9,1313 norveška krona 7,8205 7,7930 češka krona 25,646 25,606 švicarski frank 1,2387 1,2384 madžarski forint 312,17 314,00 poljski zlot 4,4388 4,4276 kanadski dolar 1,3821 1,3831 avstralski dolar 1,3403 1,3323 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3638 4,3645 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7031 0,7000 braziljski real 2,4000 2,3968 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4465 2,4335 hrvaška kuna 7,4960 7,4850 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 17. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25172 0,46556 0,66972 0,02500 0,04500 0,08917 1,200 1,457 1,685 zlato (999,99 %%) za kg 4i.aa6,5S € -1037,87 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. novembra 2011 "Naši cilji so ustvariti pogoje za dolgotrajno in stabilno rast podjetja v prihodnjih letih ter za rast delovnih mest in zaposlitev v Sloveniji," je izpostavil Jakopin. Iztekajoče se leto je bilo za podjetje sicer glede na podatke izredno slabo, vendar predvsem na račun ladjedelnice v Italiji. Tako bo Seaway letos ustvaril 27,1 milijona evrov prihodkov, EBITDA pa bo znašal 0,2 milijona evrov. Toda z reorganizacijo podjetja in ločitvijo razvojne od produkcijske so si ustvarili pogoje, da se bodo drugo leto vrnili v normalno poslovanje z 31,2 milijona evrov prihodkov in 3,9 milijona evrov EBITDA. Cilj podjetja pa je prek širjenja na nove trge in z vlaganjem v krepitev blagovnih znamk priti med prvih 20 igralcev v navtiki. Seaway vidi priložnost tudi v ostalih industrijah, ki uporabljajo podobne tehnologije, in v povezovanju z bližnjim Elanom. Kot je poudaril direktor Seawaya Jani Grašič, iščejo skupne točke predvsem pri izdelavi bark. Računa, da bo dogovor sklenjen do konca leta, kar pa je odvisno tudi od tega, kaj se bo zgodilo z lastništvom Elana. Jakopin je prepričan, da ima Slovenija v spremenjenem svetu, ko se je težišče ekonomije preselilo in je zahod izgubil konkurenčnost ter delovna mesta, veliko priložnost. "V tej novi situaciji si prostor pod soncem lahko priborimo z ustvarjalnostjo, inovativnostjo, novimi znanji in tehnologijami, hitrostjo, prilagodljivostjo in reaktivnostjo. Vse to v Sloveniji imamo," je izpostavil. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,00 IMTTTDCI IDDDA il Oi1 -1,96 -0 11 KRKA 1 1 IKA KOPER 51,40 +0,47 +047 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,50 180,00 163 05 -0,22 TELEKOM SLOVENIJE 61,50 +0,59 +2,31 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 22,00 AERODROM LJUBLJANA 10,80 DELO PRODAJA 21,00 rrm «nn -0,92 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 16,00 -- ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,78 3,30 -4,65 KOMPAS MTS NIKA 3,00 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 12,56 -- PROBANKA SAI MS IIMRI IANA 5,50 10,22 -- SALMS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATFŽ 260,00 19,90 179 00 +0,45 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 90,00 11,20 +3,45 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 17. novembra 2011 -1,43 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,8375 73,00 1112 -3,24 -2,14 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 0,998 +0,09 -1,58 -1 56 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,2837 0,302 +0,33 EDISON ENEL ENI 0,84 3,174 15 78 +0,72 -0,31 FIAT FINMECCANICA 4,00 3 314 -0,75 -2,39 FINMECCANICA GENERALI IFIL 12,23 -3,89 -0,65 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,198 1170 -2,28 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,85 -0,93 +1,35 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,042 5,395 -3,22 -1,91 -1 08 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,553 6,81 1037 -0,95 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,80 -2,81 -2,54 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,344 5,095 -0,30 -2,95 TENARIS TERNA 0,8625 12,95 -1,71 -1,89 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,71 0,0419 -0,44 -0,48 UNICREDIT 2,988 0,753 +0,61 +0,40 ■ sod nafte ■ (159 litrov) ■ 99,10 $ -3,40 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. novembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 626,89 +0,06 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.820,69 -0,06 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 907,34 1.923,97 OO IQ +0,77 +0,72 UtlCA 1 J, UOjyiOU SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 -»/ICQÍ; UII /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.045,44 -0,95 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.718,50 2.265,63 -1,57 -2,53 S&P 500, New York 1.213,64 -1,88 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.178,94 5.850,17 5.423,14 -1,03 -1,07 -1,56 CAC 40, Pariz 3.010,29 -1,78 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.808,70 886,40 2.242,78 -2,18 -1,11 Nikkei, Tokio 8.479,63 +0,19 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.778,25 18.817,47 2.463,05 -1,04 -0,76 -0,16 Sensex, Mubaj 16.461,71 -1,87 / ITALIJA Četrtek, 17. novembra 2011 5 nova vlada - Monti včeraj dobil široko zaupnico v sanatu: 281 za, 25 proti, noben vzdržan V programu davek Ici in pokojnine, ukrepi za razvoj in socialno pravičnost Berlusconi: »Vlada bo trajala, dokler bomo mi hoteli«- Ministra Clini in Passera že v vrtincu polemik RIM - Nova vlada Maria Montija je sinoči dobila zaupnico senata. Večina je bila številčno velika, saj so za zaupnico glasovali senatorji vseh strank z izjemo Severne lige. Zaupnico je podprlo 281 senatorjev, proti jih je bilo 25, vzdržal pa se ni nihče. Vprašanje je, koliko bo trajala podpora. Če sta sredinski pol in Demokratska stranka izrazila prepričano in trajno podporo, je Ljudstvo svobode novo vlado sprejelo kot prisilno začasno rešitev. Silvio Berlusconi je na sestanku s senatorji svoje stranke ocenil, da pomeni Montijeva vlada »začasno prekinitev demokracije«, in napovedal, da bo ostala na oblasti, »dokler bomo mi hoteli«. O tem, kdaj izklopiti stikalo, bodo odločili na osnovi sondaž. Berlusconija sicer skrbi krepitev Casinijevih centristov, »a boste videli, fanta bomo prepričali, zlepa ali zgrda,« je dejal. Podpora LS vladi bo za zdaj kompaktna, je še napovedal, obenem pa je odločno nasprotoval uvedbi premoženjskega davka. Program: Ici in pokojnine Monti je v predstavitvi programa v senatu med drugim obljubil zagon gospodarske rasti ter izvedbo reform pokojninskega sistema in trga dela. Zavezal se je tudi k uresničitvi strogih varčevalnih ukrepov, ki pa bodo uravnoteženi z rastjo in pravičnostjo. Vlada bo hitro ukrepala za zmanjšanje javnega dolga in bo v letu 2013 uravnotežila proračun, a Italija ne bo kredibil-na, če ne bo obenem začela rasti, je poudaril Monti. »Potrebujemo ukrepe, ki bodo naredili gospodarstvo manj okamnelo, pospešili rast novih dejavnosti, izboljšali javne storitve in povečali zaposlenost žensk in mladih,« je dejal. Obljubil je prevetritev trga dela, glede pokojnin pa odpravo »privilegijev za določene sektorje«. Napovedal je boj proti davčnemu utajevanju, s čimer se bodo ne le povečali prihodki države, ampak bo to korak v smeri večje socialne pravičnosti. Skušali bodo zmanjšati davčno breme za podjetja, po drugi strani pa razmišljajo o ponovni uvedbi davka ICI tudi na prvo stanovanje, saj je zdajšnja neobdavčitev po Montijevih besedah v Evropi »anomalija«. Premier je bežno omenil tudi davek na večja premoženja in dejal, da bodo o tem še razmislili. »Žrtve bodo nujne, a njihova porazdelitev bo pravična,« je zagotovil. Montijev 45-minutni govor so senatorji zelo dobro sprejeli, kar 17-krat so mu zaploskali, tako da je sam premier senatorje okrcal z besedami: »Ne ploskajte, poslušajte!« Odzivi strank Večina odzivov je bila pozitivnih. Tudi iz Ljudstva svobode so bili toni umirjeni in spodbudni, saj so pozitivno ocenili vladno ekipo in ji zagotovili podporo, čeprav so tudi dali vedeti, da nekaterih ukrepov, začenši s premoženjskim davkom, nočejo. Zelo prepričana je podpora sredinskega tretjega pola, ki vidi v Montijevi vladi odločno ekipo, ki bo gotovo izvlekla Italijo iz težav. Za Demokratsko stranko je vlada znak zasuka, ki so ga dolgo pričakovali, zato jo bodo zanesljivo podpirali. Italija vrednot bo dala zaupnico, ne vstopa pa v nobeno večino in bo ocenjevala vsak posamezni ukrep ose-bej. Na levi je SEL kritična, ker vidi nad vlado senco kontinuitete s preteklostjo. Povsem proti pa je Severna liga. Sindikat Cgil je podprl prizadevanja za davčno pravičnost, a opomnil Montija, da jo lahko doseže le z obdavčenjem velikih premoženj in ne z davkom na prvo stanovanje, ki bi bilo dodatni udarec za družine. Iz tujine sta se oglasila Sarkozy in Mer-klova, ki pričakujeta, da bo Monti usmeril Italijo na pravo pot. Clini in Passera, prva ministrska spodrsljaja Novi minister za okolje Corrado Cli-ni je v radijskem intervjuju natresel toliko nerodnosti, da je razburil vso levo sredino. Clini se je opredelil za gradnjo jedrskih elektrarn, vlak TAV v dolini Susa je zanj »absolutno potreben«, ponekod v Italiji bi dovolil uvajanje genetsko manipuliranih kultur, povrhu pa je most čez Mesinsko ožino »čudovit inženirski podvig,« četudi ni prva med prioritetami. Te izjave so izzvale plaz ogorčenih reakcij predstavnikov DS, IDV, SEL, Zelenih, združenj Legambiente, Greenpeace in drugih. Ministra opozarjajo, da so o jedrski energiji že z veliko večino odločili državljani na referendumu, Ermete Rea-lacci (DS) pa je ocenil, da je minister »že na mrtvem tiru«. V žarišču polemik je tudi "superminister" Corrado Passera zaradi domnevnega konflikta interesov. Z banko Intesa je namreč odkupil 10-odstotni delež družbe Alitalia, še huje pa se mnogim zdi, da je novi minister za infrastrukture v zasebni družbi NTV skupaj z Luco Corderom di Mon-tezemolo in Diegom Della Vallejem konkurent državnih železnic v biznisu hitrih vlakov. Passera je odvrnil »Sem samo minister, sodili me boste po dejanjih,« s čemer pa ni odpravil kritik in dvomov. Premier Monti med včerajšnjo debato o vladnem programu v senatu ansa nova vlada - V včerajšnji splošni razpravi v senatu Senatorka Blažina opozorila na pričakovanja Slovencev RIM - »Rada vi Vas opozorila, da je slovenska manjšina sestavni del te države, tu delamo in proizvajamo ter skupno z drugimi državljani trpimo zaradi sedanjih težav. Vselej smo izkazovali svojo navezanost in lojalnost, kot je prišlo do izraza tudi ob proslavljanju 150-letnice združitve Italije. Zaradi tega pričakujemo potrebno pozornost in zagotovila, da bodo v večji meri zaščitene pravice, ki jih predvideva ustava in še zlasti zakon 38 iz leta 2001, ki po desetih letih še vedno ni uresničen.« Tako je povedala senatorka Tamara Blažina, ko je včeraj z enominutnim posegom nastopila v splošni razpravi o programskih izjavah ministrskega predsednika Maria Montija v zgornjem domu parlamenta. Spomnila je, da sta nemška in francoska manjšina že imeli možnost, da sta se izrazili v posvetovanjih za sestavo nove vlade prek predstavnikov svojih etničnih strank. »Slovenci pa smo s strankarskega vidika bolj raznoliki in smo tu zastopani prek Demokratske stranke, se pravi prek vsedržavne stranke, ki na našem ozemlju ima medetnični značaj. Zato tu Senatorka Tamara Blažina arhiv pd izražam pričakovanja in zahteve slovenske manjšine, pri čemer Vam zagotavljam polno in prepričano sodelovanje,« je še dejala slovenska senatorka. Blažinova je izrekla prepričanje, da bo v prihodnosti prav gotovo imela priložnost za podrobnejše soočenje z vlado o problematiki slovenske manjšine. »Danes pa bi rada opozorila le na dva problema, ki sta posebno pereča ter s katerima se je treba spopasti takoj in na organski način. Gre za problem šolstva in finančnih prispevkov, ki jih predvideva zakon 38,« je dejala. Senatorka je naposled izpostavila pozitivno vlogo, ki jo odigravata slovenska manjšina v Italiji ter italijanska v Sloveniji in Hrvaški za krepitev sodelovanja med tremi državami. To je po njenih navedbah prišlo posebno do izraza na koncertu prijateljstva, ki ga je lani poleti v Trstu vodil dirigent Riccardo Muti in katerega so se udeležili predsedniki treh držav. »Prepričana sem, da bo nova vlada nadaljevala po poti sodelovanja s tema državama ob zavesti, da to krepi in ovrednoti tisto Evropo narodov, v kateri morajo vsi državljani brez razlik imeti enake pravice in možnosti,« je še dejala Blažinova, ki je svoj poseg zaključila s trojezičnim pozdravom v italijanščini, slovenščini in furlanščini: »Auguri Presidente e buon lavoro - Srečno, Predsednik, in dobro delo - Augurs President e bon lavor!«. javne finance ABI podprl »dan za nakup obveznic« MILAN - Medtem ko se Italija bori z ogromnim javnim dolgom in stopnjujočim se pritiskom trgov, je Italijansko združenje bank (ABI) izrazilo podporo t. i. dnevu za nakup obveznic, na katerem bi lahko ljudje brez provizij bankam kupovali državne dolžniške vrednostne papirje. Na dan za nakup obveznic, ki je zaenkrat predlagan za 28. november, naj bi za Italijani s sodelovanjem pri odkupu javnega dolga izkazali patriotski odnos do močno zadolžene države. »ABI lahko iniciativo, kakršna je dan za nakup obveznic, samo pozdravi. Vsaka banka se lahko sama odloči, ali bo sodelovala ... sam pa sem prepričan, da bo sodelujočih veliko,« je v pismu milanskemu dnevniku Corriere della Sera zapisal prvi mož združenja bank Giuseppe Mussari. Dan za nakup obveznic je sicer zamisel toskanskega poslovneža Giuliana Melanija. Ta je svojo pobudo ta mesec predstavil v oglasu v omenjenem časniku, v njej pa je Italijane pozval, naj z nakupom obveznic podprejo svojo državo. Glede na podatke italijanske centralne banke imajo italijanski subjekti trenutno v rokah 58 odstotkov državnega dolga. Italijanski javni dolg se trenutno giblje pri 1900 milijardah evrov oz. pri okoli 120 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), država pa bo morala prihodnje leto za poravnavanje svojih obveznosti izdati za 440 milijard evrov državnih dolžniških vrednostnih papirjev. Zahtevana donosnost na italijanske obveznice z ročnostjo desetih let se na sekundarnem trgu že nekaj dni giblje nad psihološko mejo sedmih odstotkov. Obresti, ki so nad to mejo, po mnenju ekonomistov ne omogočajo več vzdržnega zadolževanja, zato se zaradi položaja Rima po vsem svetu stopnjuje zaskrbljenost glede stopnjevanja dolžniške krize območja evra. demonstracije - Včeraj v 60 mestih po državi Študentski protesti proti vladi bankirjev RIM - V Rimu in 60 drugih mestih v Italiji so bili včeraj številni protesti proti Montijevi "vladi bankirjev". Protestirali so predvsem študentje, ponekod pa je prišlo tudi do nasilja in prerivanja s policijo, v katerem je bilo nekaj oseb ranjenih. O spopadih poročajo iz Rima, Milana, Turina, Palerma. V Milanu so skušali študentje prebiti zaporo pred zasebno univerzo Boc-coni, na čelu katere je Monti, a jih je policija ustavila s pendreki. Ranjen je bil nek novinar, ki ga je zadela dimna bomba. Obenem so v mestu potekali protesti, h katerim so pozvali sindikati. Študentje so protestirali tudi v Tu-rinu, kjer so skušali priti do sedeža Banke Italije, a so jih pripadniki varnostnih sil potisnili nazaj. Študentje Politehnike so bili zelo kritični na račun imenovanja njihovega rektorja Profuma za ministra za izobraževanje. Protestniki so metali jajca in steklenice. O podobnih prizorih poročajo iz Palerma, kjer so demonstranti z jajci in dimnimi bombami obmetavali sedeže bank. Študentje niso dobro sprejeli novega ministra za izobraževanje Asmussen: Italija ne potrebuje pomoči BERLIN - Kljub naraščanju zahtevane donosnosti na italijanske državne obveznice Italija ne bo potrebovala pomoči začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF), je včeraj zatrdil bodoči prvi ekonomist Evropske centralne banke (ECB) Jorg Asmussen. Priznal je, da je naraščanje zahtevane donosnosti na italijanske obveznice »neprijetno«. A država, močna kot Italija, lahko na kratek rok to prenese brez težav. »Vprašanje EFSF se za Italijo ne postavlja,« je dejal zaenkrat še državni sekretar na nemškem finančnem ministrstvu, ki bo s 1. januarjem prevzel mesto prvega ekonomista ECB, Asmussen. Polovica družin v ekonomskih težavah RIM - Polovica družin se s težavo prebija do konca meseca. Tako ugotavlja raziskava, ki jo je izvedel Forum Ania-Con-sumatori v sodelovanju z Univerzo v Milanu. Približno 15 odstotkov družin mora za preživetje seči po svojih prihrankih, nekaj več kot 6 odstotkov družin pa mora zaprositi za posojilo ali pomoč, ugotavlja raziskava. »Revščina prizadeva sredine, kot je družina, ki so še pred 5 leti zagotavljale naše bogastvo,« je dejal predsednik Censisa Giuseppe De Rita. Prva obsodba za rimske izgrede RIM - Rimsko sodišče je včeraj po skrajšanem postopku 22-letnega Giovannija Caputija obsodilo na 3 leta in 4 mesece zapora zaradi udeležbe pri izgredih, ki so letošnjega 15. oktobra opustošili rimsko mestno središče. Gre za prvo tovrstno obsodbo. Zaradi izgredov je policija skupno priprla 15 ljudi. 6 Sreda, 16. novembra 2011 JBITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu zahodni kras - Na Občini sestanek o bodočnosti športnega centra pri Briščikih Ervatti: nakazali rešitev Občina naj bi od prihodnjega leta dalje prispevala društvom kritje režijskih stroškov Pred dobrim poldrugim letom, 18. marca lani, si je takratni tržaški župan Roberto Dipiazza ogledal športni center Ervatti na proseški Rouni pri Briščikih in ugotovil, da se športne strukture nahajajo v slabem stanju. Prisotnim - zgoniškemu županu Mirku Sar-doču, predsedniku prosešega odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Brunu Ruplu, predsedniku ŠD Kontovel Marku Banu in občinskemu svetniku Demokratske stranke Stefanu Ukmarju - je priznal, da je tudi sam odgovoren zanj, saj v devetih letih - od 2001 do 2010 - »mu ni uspelo primerno poseči.« Na srečanju so se domenili za vrsto posegov: najprej naj bi se lotili obnove grelne naprave, nato velike dvorane s košarkarskim igriščem, naposled še balinišča. Občinski tehniki naj bi čim prej pripravili predhodni načrt, da bi ga skupno ocenili (z jusarji in zgo-niško občino); temu naj bi sledil izvršilni načrt, takoj zatem naj bi se dela začela. S tistimi obljubami in zagotovili ni bilo nič. V dobrem letu so se razblinile. Župan Dipiazza je odšel in pustil svojemu nasledniku, Robertu Cosoliniju, nezaželeno upravno dediščino. Novi župan se je ta teden z njo konkretno soočil skupno z občinskim odbornikom za premoženje Emilianom Edero, predsednikom proseškega jusarskega odbora Brunom Ruplom in občinskim svetnikom Stefanom Ukmarjem. Na srečanju je bil govor tako o upravljanju kot o vzdrževanju centra Er-vatti. Zadeva je zapletena, vleče se skoraj dve desetletji. Od razsodbe deželnega upravnega sveta leta 1993, po kateri je bilo redno upravljanje jusarskih zemljišč poverjeno odborom za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, izredno pa občini. Center na Rouni je bil pod upravo proseškega jusarskega odbora. Ta je bil deležen prispevka iz deželnega zakona o protivrednosti za gradnjo avtoceste v višini milijarde takratnih lir. 290 milijonov je bilo izplačanih pristaniški kompaniji za prevzem športnega centra, preostalih 710 milijonov evrov je uporabila občina za namestitev ograje, ureditev sanitarij in drugih potrebnih del. Do leta 2001 (Illyjeva občinska uprava) je jusarski odbor prejemal nekaj denarja za kritje energetskih stroškov. Po letu 2001 (Dipiazzova uprava, Roberto Menia odbornik) ni občina več prispevala sredstev za ogrevanje. Ju-sarski odbor in v centru delujoča športna društva so sami krili vse stroške in tudi zavarovanje strukture, kar je bilo sila običajno, saj je občinska uprava krila stroške ogrevanja drugih telovadnic. Pred štirimi leti je deželna upra- va (Illy predsednik, Roberto Antonaz odbornik za šport) odobrila proseške-mu jusarskemu odboru prispevek v višini 750 tisoč evrov, izplačljiv v 15 letih (50 tisoč evrov letno). Doslej je odbor prejel 200 tisoč evrov, tržaška občina pa je kot odškodnino za kamenje, izkopano na jusarskih zemljiščih ob gradnji avtoceste, prejela 230 tisoč evrov Športne strukture centra Ervatti koristijo štiri športna društva: ŠD Pri-morje, ŠD Kontovel, balinarsko društvo Portuale bocce in gimnastično društvo Carso Muggia. Gospodarska kriza je prizadela tudi športna društva. Ta imajo vse večje težave s plačevanjem računov za ogrevanje, elektriko in vodo. Tako je bil jusarski odbor prisiljen plačevati račune društev, v pričakovanju, da jih bodo društva naknadno poravnale. Vsota ni majhna: gorivo za kurjavo stane 30 do 35 tisoč evrov, elektrika 16 do 17 tisoč evrov, voda 5 do 6 tisoč evrov. K temu je treba prišteti še stroške za zavarovanje, za varnost in uradne akte, kar znaša dodatnih 20 tisoč evrov. Režijski stroški poskočijo letno od 71 do 78 tisoč evrov. Predsedniki športnih društev so od nove občinske uprave zahtevale, naj jim posreduje enako podporo za ogrevanje, elektriko in vodo, kot jo posre- uplinjevalnik WWF: Nujne so nove študije o vplivu na okolje V zvezi z načrtovano gradnjo plinskega terminala v Žavljah oziroma sredi Tržaškega zaliva ter povezanega plinovoda so nujne nove študije. Dežela FJK je namreč vključila miramar-ski naravni rezervat na seznam območij evropskega pomena (it. SIC) in so zato nujne nove študije o vplivu morebitnih uplinjevalnikov na okolje in specifično na morski ekosistem v mi-ramarskem naravnem rezervatu. To je stališče naravovarstvene organizacije WWF, ki je svoje zahteve posredovala tudi Deželi FJK in pristojnim ministrstvom. Rezervat je na seznam SIC vključila deželna vlada junija letos na podlagi zahtev Evropske unije, sicer z zamudo (to bi morala storiti najkasneje decembra leta 2008). V sklepu je med drugim izrecno omenjena nevarnost, ki jo predstavljata plinska terminala iz več razlogov. Med temi je uporaba klora, ki bi uničil dober del ekosistema, ter drugih kovin in kemičnih sestavin, ki bi zastrupile morje in živa bitja. Športni center Ervatti pri Briščikih kroma duje drugim športnim društvom. Odgovorni odbornik Edera je zagotovil, da jim bo ustregel. V proračunu za prihodnje leto je predvidel ustrezno postavko. Proseški jusarski odbor je sporočil športnim društvom, da ne more več plačevati režijskih stroškov in predlagal, naj odprejo lastne račune za ogrevanje, elektriko in vodo. Na srečanju pred nekaj dnevi je občinski svetnik Ukmar predlagal nekakšno »pogodbo v troje«, to je med občino, proseškim jusom in zainteresiranimi športnimi društvi, na podlagi katere naj bi deželne prispevke, ki jih prejema jusarski odbor, prevzela občina. Ta naj bi jih vključila v proračun, in sicer kot namembna sredstva za izvedbo pre-potrebnih del v športnem centru. Račune za ogrevanje, elektriko in vodo naj bi ločili med koristnike, na strehi telovadnice pa naj bi namestili fotovoltai-čno napravo, s čemer naj bi znižali stroške za energijo. Občina bo obenem nudila športnim društvom v centru Ervatti enako denarno podporo kot drugim društvom. Nadalje je bilo dogovorjeno, da bodo društva poravnala jusarskemu odboru zaostale račune. Cosolini je dal nalogo občinskemu funkcionarju, naj pripravi pogodbo, občina trst - Načrt Sneg nas ne sme presenetiti Občina Trst se pripravlja na sneg. V dvorani občinskega odbora je stekel sestanek, na katerem so določili smernice za pravočasen in učinkovit odziv na morebitno močno sneženje in poledice v bližajočih se zimskih mesecih. Sestanka so se udeležili podžupanja Fabiana Martini, odbornik za nadzorovana podjej Fabio Omero ter zastopniki tržaške mestne policije, civilne zaščite, občinske in pokrajinske uprave ter podjetij AcegasAPS, Trieste Trasporti, Anas in FVG Strade. Občina Trst je že pripravila načrt za sneg, ki sloni na izkušnjah iz preteklih let. Glavni cilj tega načrta je v čim večji meri omejiti nevšečnosti, ki v skrajnih vremenskih razmerah prizadenejo celotno prebivalstvo. Navodila in nasveti za občane so na spletni strani občinske uprave (www.comune.trieste.it), informacije pa nudijo tudi na telefonski številki 040-6754850, na elektronskem naslovu urp@comune.trieste.it in na uradu za stike z javnost'o v Ul. Procureria 2 (od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30, v ponedeljek in sredo tudi od 14.30 do 17. ure). V snežnih dneh bodo posege koordinirali v klicnem centru mestne policije na Trgu Granatieri 2. Roberto Cosolini kroma Emiliano Edera kroma BRUNO RUPEL kroma Sefano Ukmar kroma obenem pa bo treba preučiti odnos med občino in jusarskim odborom. Župan je nakazal tudi rok za podpis pogodbe: pred božičem. Tako bo Cosolini v sedmih mesecih storil to, kar ni uspelo Dipiazzi v desetih letih ... M.K. ulica bernini Nasilnega mladoletnika naposled le ukrotili Šestnajstletni Tržačan je včeraj popoldne pod vplivom alkohola razgrajal in težil mimoidočim v Ul. Bernini, med obema predoroma pod Sv. Jakobom. Mladi srbski državljan je okrog 15. ure zgrda nagovoril priletnega občana, ki je šel mimo njega. Gospod mu ni hotel posvetiti pozornosti in je hodil dalje, mladenič pa ga je od zadaj porinil. Starec je padel v naprej in udaril z glavo v parkiran avtomobil. Storilec, ki ga je imel po navedbah sodne občinske policije krepko pod kapo, je hotel zbežati, nekateri mimoidoči pa so ga s silo zadržali. Enega je mladenič udaril s pestjo v prsni koš, medtem pa so ostali poklicali občinsko policijo. Prispelo je osebje motoriziranega oddelka, ki je srboriteža končno ujelo in ga ukrotilo, čeprav se je šestnajstletnik še naprej upiral in mahal z rokami. Sprva so ga hoteli pridržati, naposled so ga spustili domov, doletela pa ga je sodna prijava zaradi pretepa, povzročanja poškodb in upiranja javnemu funkcionarju. Prijavo so poslali državnemu tožilstvu na sodišču za mladoletne. Priletni moški, ki ga je služba 118 prepeljala v bolnišnico, bo okreval v desetih dneh. (af) boljunec »Nova« Gorica za jusarski odbor in društva bo še počakala Občina Dolina je znova preložila uradno odprtje Gorice, osrednjega vaškega trga v Bo-ljuncu. Gre za drugo preložitev v roku manj kot enega meseca, o kateri je uprava s skopim sporočilom včeraj obvestila občinske svetnike. Otvoritvena slavnost, ki je še ne bo, je bila napovedana za nedeljo dopoldne. Očitno se je nekaj spet zataknilo v tej »neskončni zgodbi« Gorice, kot zadevo v sporočilu za javnost ocenjuje dolinski občinski svetnik Rossano Bibalo (Zeleni-IDV). Bibalo v izjavi opozarja na težave v komuniciranju med županjo Fulvio Premolin, občinskim odborom in levosredinsko koalicijo, ki ju podpira. Zastopnik Zelenih in Di Pietrove stranke govori celo o političnem masakru, ki je v Dolini pri-vedel do izključitve dveh levosre-dinskih komponent iz občinske koalicije. Bibala tudi čudi, da županja ne opaža dogajanj v lastni koaliciji in tudi ne dogodkov na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila očitno še kar razburljiva. Dolinska uprava je zaradi bo-ljunške Gorice sicer že nekaj časa pod političnim udarom desnosre-dinske opozicije. Zadnja »afera« zadeva parkirišča na plačilo, ki so jih že začrtali na obnovljenem trgu in to - pravi opozicija - brez formalnega sklepa občinske sveta. Županja je na ta očitek odgovorila, da tudi parkirišča na obnovljenem trgu sodijo v evropsko Agendo 21. V nedeljo v Dolini srečanje VZPI-ANPI Odbor sekcije VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg vabi svoje člane in somišljenike na tovariško srečanje z zanimivimi pričevanji iz časov od-porništva. Srečanje bo v nedeljo ob 17. uri v dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini. V državnem merilu je ta dan namenjen včlanjevanju starih in novih članov vseh starosti. Zanimiv in privlačen pa bo tudi preostali del programa, ki bo zaobjel kratko informacijo in razgovor o »zdravstvenem stanju« naše demokracije ter posvetitev pozornosti mučeniški pobrateni občini Marzabotto z zanimivim dokumentarnim prikazom medvojnih nacifašističnih grozot. DS zbira podpise Pokrajinski forum za priseljeništvo Demokratske stranke bo v sodelovanju s krožki DS v Ul. delle Torri jutri od 15. ure do 19. ure delil informativno gradivo in zbiral podpise za predstavitev dveh zakonskih predlogov. Prvi predlog je za razširitev volilne pravice na priseljence, drugi za reformo zakona o državljanstvu. Pobuda je v okviru državne kampanje Italija sem tudi jaz, ki jo DS podpira. Pogasili požar Včeraj je v dopoldanskih urah gorelo v gozdu med Grljanom in Križem, nad Ulico Pucino. Dim je bilo opaziti od 8.30, gasilci pa so bili po gašenju na delu še do 12.30, ko je bilo celotno območje varno. Zgorelo je nekaj več kot štiristo kvadratnih metrov gozda, ogenj pa ni ogrozil hiš. 16776191 / TRST Petek, 18. novembra 2011 7 šolstvo - Licej Prešeren sodeluje v novem projektu Comenius Dijake bodo spodbujali k strpnosti in nenasilju Pri proj'ektu sodelujejo še šole iz Španije, Turčije, Švedske, Nemčije in Češke V Trstu se te dni mudi štirinajst profesorjev petih višjih srednjih šol iz Španije, Turčije, Švedske, Nemčije in Češke, ki sodelujejo s tržaškim slovenskim Licejem Franceta Prešerna v okviru novega dveletnega evropskega projekta Comenius, ki poteka pod geslom Believing in Humanity (Verovanje v človečnost). Projekt, ki se je začel v sredo s prihodom gostov in prvim srečanjem na liceju in bo trajal do leta 2013, je posvečen vzgoji k občečloveškim vrednotam, kot so strpnost ter boj proti nasilju, kseno-fobiji in diskriminaciji. V okviru projekta sodeluje šest šol: poleg liceja Prešeren so tu še šola IES Mediterráneo iz Cartagene v Španiji, šola Özel Bilgi Anadolu Lise-si iz Sivasa v Turčiji, šola Gumaelius-skolan iz Örebroja na Švedskem, gimnazija Werkgymnasium iz Heiden-heima v Nemčiji in gimnazija iz Duchcova na Češkem. Predstavniki slednjih (za licej Prešeren sodelujejo dijaki četrtega letnika in šest profesorjev) bodo glavnino dela z obravnavanjem omenjenih tem projekta opravljali na šolah med poukom, trikrat letno pa bo prišlo do večjih srečanj predstavnikov šol, ki si bodo izmenjali poglede in izkušnje ter se seznanjali s stvarnostjo posameznih sodelujočih šol. Tako se bodo po tržaškem srečanju, ki poteka v teh dneh, prihodnjič srečali februarja prihodnje leto v češkem Duchcovu. Srečanje, ki se je začelo v sredo, je bilo v bistvu pripravljalnega značaja: profesorji sodelujočih šol so se dogovorili o pobudah, ki naj bi jih izvedli v tekočem šolskem letu (cilj projekta je namreč ne samo seznanjanje z vrednotami strpnosti in nenasilja, ampak tudi spodbujanje h konkretnim akcijam za uveljavljanje teh vrednot). Tako nameravajo obeležiti dan boja proti nasilju nad ženskami, dan otrokovih pravic in dan miru, v načrtu pa sta tudi solidarnostni koncert in dobrodelni sejem. Ob načrtovanju dejavnosti pa se profesorji sodelujočih šol posvečajo tudi spoznavanju krajevne stvarnosti. Tako so si v sredo ogledali Trst s posebnim ozirom na kraje slovenske prisotnosti, včeraj pa so se mudili v Sloveniji, kjer so obiskali Postojnsko jamo, Bled in Ljubljano, danes pa bodo šli v Benetke, medtem ko se bodo jutri v dopoldanskih urah poslovili in odpotovali domov. Profesorje sodelujočih šol je v sredo nagovorila tudi ravnateljica liceja Prešeren Loredana Guštin kroma šempolaj - V nedeljo ob 10. oz. 12. uri »Vkopljimo pošast« Protestni pohod proti daljnovodu družbe Terna bo istočasno štartal iz Trebč in Medje vasi, zaključil pa v Šempolaju Vkopljimo pošast - vkopljimo daljnovod delniške družbe Terna od Tržiča do Padrič! To je geslo protestnega pohoda, ki ga v nedeljo prirejajo Agrarna skupnost, Združenje zasebnih kraških lastnikov, Planinska skupina Devin-Sloga in SPDT ter SKD Vigred in s katerim želijo javnost spet opozoriti na nedopusten poseg v naše edinstveno kraško okolje. Kraški ljudje, lastniki zemljišč, na katerih omenjena družba načrtuje ojačitev in delno spremembo trase obstoječega zračnega visokonapetostnega daljnovoda, se namreč ne vdajo. Zato vabijo vse na pohod, ki bo v nedeljo ob 10. uri istočasno štartal iz Medje vasi oz. Trebč in se zaključil v Šempolaju z javnim protestnim zborovanjem in nastopom nabrežinske godbe na pihala. Prva skupina se bo z avtomobili najprej zapeljala do Cerovelj (do šole), od koder bo ob 10.30 peš nadaljevala mimo Mavhinj, Slivnega in Prečnika vse do Šempolaja, medtem ko bo druga skupina štartala iz Trebč, se z avtomobili zapeljala do Gabrovca, od tod pa ob 10.30 peš nadaljevala mimo Saleža, Samatorce, Trnovce in Praprota do Šempolaja. Skupini se bosta okvirno ob 12. uri srečali pri pokopališču ob elek-trovodu, kjer bodo posegli predstavniki protesta in bo zaigrala nabrežinska godba na pihala; sledila bo družabnost. K pobudi so pristopili Gospodarski forum (Slovenska kulturno gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij in Kmečka zveza), ŠKD Cerovlje-Mavhinje, Občina Repentabor in Zveza neposrednih obdelovalcev Coldiretti Trst. Svojo podporo in solidarnost protestu in protestnikom je na sredini seji občinskega sveta izrazila tudi devinsko-nabrežinska občinska uprava, ki je poklicana, da skrbi za zdravje svojih občanov in torej nasprotuje ojačitvi obstoječega daljnovoda. slovenska socio-psihopedagoška služba - Obisk Gabrovca (SSk) na začasnem sedežu Dvomi o primernosti selitve ostajajo Služba razpolaga z dvema sobama, ob četrtkih načeloma še z eno - Slovenskih oz. dvojezičnih napisov ni - Namera o premestitvi psihologinje Dvomi glede primernosti selitve Slovenske socio-psihopedagoške službe iz Ul. Farneto v začasne prostore v Ul. Vespucci pri Sv. Jakobu so žal še vedno vsi na mestu. Tako v sporočilu za javnost meni deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki si je včeraj dopoldne prvič ogledal prostore v Ul. Vespucci, kjer ima sedež Operativna enota za otroke in mladostnike v italijanskem jeziku (Uoba) v okviru drugega zdravstvenega okraja. Gabrovec ugotavlja, da je od selitve minilo že nekaj tednov in v novih prostorih še vedno ni enega samega slovenskega ali vsaj dvojezičnega napisa, poleg tega slovenska služba še vedno razpolaga le z dvema sobama (v Ul. Farneto jih je imela na razpolago pet), katerim je treba dodati še eno načeloma le ob četrtkih, poleg tega ni primernega prostora za sprejemanje novih pacientov, ki bi potrebovali zaseben pogovor. Strokovnjakinja za psihomotoriko dela v majhni sobi, kjer so telovadni pripomočki po sili razmer spravljeni na kup, razne potrebščine pa so še vedno v kartonih, ugotavlja svetnik SSk. K temu je treba še dodati, da naj bi nadrejeni v tržaškem Podjetju za zdravstvene storitve s prihodnjim tednom nameravali »začasno« premestiti psihologinjo, ki je slovenski službi doslej namenjala sedemnajst tedenskih ur, kar je za Gabrovca ponoven poskus zmanjšanja obsega in kvalitete ponudbe. Deželni svetnik, ki namerava ponovno poseči pri direktorju zdravstvenega podjetja Fabiu Sa-maniju in, če bo potrebno, ponovno tudi v deželnem svetu Furlanije Julijske krajine, je tudi pozval uslužbence, naj ne ravnodušno sprejmejo nobenega ukrepa, ki bi dodatno zmanjšal obseg delovanja službe, prav tako poziva tudi sindikate, naj pozorno spremljajo zadržanje vodstva zdravstvenega podjetja. Gabrovec na koncu sporočila tudi opozarja, da je bila selitev določenih zdravstvenih storitev iz Ul. Farneto z odlokom preložena na poznejši datum in se pri tem ironično sprašuje: »Ali nam niso razlagali, da so prostori neprimerni in tako tudi utemeljili nujnost izselitve slovenske službe?« pokrajina trst Pokrajina nasprotuje nuklearki v Krškem Pokrajinska uprava je včeraj sprejela sklep, v katerem je pokrajinski odbor poudaril nasprotovanje tako podaljšanju roka delovanja jedrske elektrarne v Krškem kot tudi morebitni gradnji dodatne sorodne strukture na istem območju. Nadaljevanje delovanja nuklearke v Krškem do leta 2043 in gradnja nove sta namreč predvidena v slovenskem državnem energetskem načrtu, glede katerega mora Pokrajina Trst izdati svoje mnenje. Sicer je neustrezno časovno posredovanje podatkov iz Rima in z deželne uprave onemogočilo podrobno analizo in torej oceno omenjenega načrta, je povedal pokrajinski odbornik za okolje Vittorio Zol-lia. Pokrajinska uprava je vsekakor sprožila ustrezen postopek za analizo ciljev slovenskega energetskega načrta. Na čezmejnem območju lahko negativno vpliva na okolje več dejavnikov, piše v sklepu: to so podaljšanje roka delovanja nuklearke (ki naj bi drugače prenehala z delovanjem leta 2023), gradnja nove jedrske elektrarne, ki naj bi začela delovati pred letom 2030, in gradnja območja za jedrske odpadke v Vrbini pri Krškem. Poleg tega, pravi pokrajinska uprava, je v slovenskem načrtu predvidena gradnja novih plinovodov, ki bodo Sloveniji omogočili strateško vlogo v prometu plina, gradnja elektrovodov in novih elektrarn, za katera pa niso navedena območja. Dalje ni v načrtu besede o morebitnem uplinjevalniku v Kopru ali drugje. Sklep pokrajinske uprave bodo posredovali tudi Deželi FJK in ministrstvu za okolje. Na Opčinah skupščina slovenskih demokratov V Domu Brdina na Opčinah bo drevi ob 20. uri pokrajinska skupščina Slovencev Demokratske stranke, ki jo sklicujeta člana strankinega pokrajinskega tajništva Štefan Čok in Massimo Veronese. Na dnevnem redu seje sta razprava o politični situaciji v državi in v slovenski manjšini ter izvolitev novega pokrajinskega koordinatorja Slovencev v DS. To mesto je že nekaj časa nezasedeno. Tržnica Coldiretti odslej tudi pri Sv. Jakobu Jutri bo na šentjakobskem trgu prvič zaživela kmečka tržnica organizacije Coldiretti. Med 8. in 13. uro bodo pridelovalci iz Furlanije-Julij-ske krajine ponujali sveže povrtni-ne in sadje, vino, med, sire in druge kmečke pridelke. Šentjakobska tržnica, ki spada v okvir državne kampanje »Campagna amica«, bo odslej na sporedu vsako prvo in tretjo soboto. Vsako drugo in četrto soboto pa bo domače proizvode še dalje mogoče kupovaiti na Goldonijevem trgu. Tu se namreč pobuda združenja Coldiretti redno nadaljuje že več mesecev. Na kongresu Italijani v Trstu tudi o identiteti V muzeju Sartorio se bo danes zaključil dvodnevni kongres Italijani v Trstu, na katerem sodelujejo zgodovinarji raznih univerzitetnih inštitutov. V jutranjem delu bo od 9.30 govor o nacionalizmih in iredentizmu, v popoldanskem (od 15.30) pa o narodni zavesti in Brunu Pincherletu. Ob 17.30 bo na sporedu okrogla miza Identiteta kot kulturni problem, ki jo bo uvedel Ivan Verč. Po nekaj tednih je del opreme še vedno v kartonastih škatlah na tleh B Sreda, 16. novembra 2011 TRST / OGORČENI - Nova demonstracija brez napetosti Prejšnji teden žaljivke in pendreki, tokrat pa milni mehurčki Tokratna demonstracija kakih 250 tržaških dijakov in študentov, ki so na mednarodni dan študentov organizirali že četrti sprevod od ustanovitve gibanja #Occupy Trieste, je minila mirno. Če so demonstracijo prejšnjega tedna zaznamovale napetosti in žaljivke, kar je vodilo v krajši spopad s policisti, sta bila včeraj v ospredju bolj sproščeno ozračje in glasba. Temu je najbrž botrovalo tudi dejstvo, da nekaterih starejših »botrov«, ki so v prejšnjih tednih podžigali napetost, včeraj ni bilo na spregled. Tudi alkohola je bilo bistveno manj, po polemikah so dijaki raje delili sardone in kolače. Na glavnem transparentu je pisalo »Proti nasilju, za znanje«. Občutljivejše točke so stražili policisti, karabinjerji in finančni stražniki, funkcionarji tržaške kvesture so z olajšanjem ugotavljali, da tokrat ni razlogov za zaskrbljenost. Od Medena do Klanca ... z Miroslavom Košuto SKD Vesna vabi v nedeljo v Križ na svojevrsten poklon sovaščanu, pesniku, pisatelju, dramaturgu Miroslavu Košuti ob njegovi 75-letnici in prejetju ugledne Prešernove nagrade. V društvu so si zamislili vaški sprehod z gostom od Medena do Klanca. Udeleženci se bodo zbrali ob 14.30 pri gostilni La Lampara, od koder se bodo sprehodili po kriških ulicah s slavljencem, ki bo obujal svoje življenjske spomine. Sprehod, ki bo okvirno trajal do 16.30, bodo popestrili priložnostni recitatorji. V primeru slabega vremena bo zbirališče ob 15. uri v Kulturnem domu Alberta Sirka, kjer se bodo pogovarjali s Košuto ob predvajanju fotografskih posnetkov s kriških ulic. Grški dogodek Ianemta Na pobudo tržaške grške skupnosti bo nocoj ob 20. uri v gledališču Miela gledališko-glasbeni dogodek z naslovom Ianemta. Nastopila bo skupina mladih grških umetnikov, vstop prost. Mladi in pomen odrekanja alkoholu V dvorani Saturnia na Pomorski postaji bo jutri posvet v priredbi združenja As.Tr.A, ki se bori proti prekomernemu pitju in posledični odvisnosti od alkohola. Il valore del no je naslov srečanja, ki se bo od 9. urepoglobil v pomen odrekanja alkoholu. Posvet je namenjen mladim in želi jih ozavestiti o preventivi in informiranju o prekomernem pitju. Dodatne informacije so na voljo na sedežu združenja (Ul. Abro 11, tel. 040/639152) ali na spletni strani www.astratrieste.it oz. preko elektronskega naslova astra-ts@libero.it. Mladi protestniki zavračajo cel politični razred, »vlado bančnikov« in »premoč finančnikov«. Zahtevajo pa socialne pravice za mlade, delavce, brezposelne in upokojence. »Prihodnost smo mi« piše na njihovih transparentih. V njihovih geslih je zaznati nekaj demagogije, a tudi skrb za šolski in univerzitetni sistem ter upravičeno jezo zaradi nejasne prihodnosti novih generacij. Sprevod je dokaj pozno krenil s Trga Cavana, glavne postaje so bile Veliki trg, kjer se je vse skupaj začelo (tam so italijanski dijaki pred tedni postavili šotore), sedež podjetja AcegasAPS, Korzo Italia (naskoka na nekdanji Banco di Napoli tokrat ni bilo) in Trg Oberdan. Pred palačo deželnega sveta so mladi opozorili, da se predstavniki Dežele v teh tednih niso nikoli pokazali, niti na javni skupščini, kjer sta bila navzoča tržaški župan in predsednica Pokrajine. Medtem pa Včeraj danes Danes, PETEK, 18. novembra 2011 ROMAN Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.32 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob 23.50 in zatone ob 12.30 Jutri, SOBOTA, 19. novembra 2011 ELIZABETA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,6 stopinje C, zračni tlak 1023,6 mb raste, vlaga 43-odstotna, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,6 stopinje C. Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 4u Kino [12 Lekarne Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) MePZ »LIPA« vabi na Koncert ob 15-letnici nepretrganega delovanja »Uzem' se cajt« v nedeljo, 20. novembra 2011 ob 18.00 v Bazovici v dvorani športnega centra Zaija Vodi: Tamara Ražem Locatelli Povezovalec: Danijel Malalan Sprevod na Korzu Italia kroma je deželna uprava namenila 400.000 evrov za namestitev nadzornih videokamer na univerzi. Mladi so se zahvalili za »darilo«, pred strogo zastraženo palačo deželnega sveta pa so pustili svoj darilni paket s transparentom in predlogom zakona o pravicah do študija. Policisti jih niso spustili v stavbo, dijaki pa so se odzvali ... z milnimi mehurčki. Možje postave so se jim preprosto nasmehnili in to je bil v bistvu srečni konec sprevoda. Del protestnikov je nato šel mimo nesojene palače Tržaške kreditne banke (najbrž malokdo med njimi ve, da je pred leti tam propadla banka) do Ulice Galatti, kjer je sedež Pokrajine. Dopoldne je na Borznem trgu demonstriralo kakih dvajset pripadnikov sindikatov Cobas, ki nasprotujejo »ultra li-berizmu Montijeve vlade«. Stavka v sektorju prevozov ni povzročila večjih težav, v šolstvu je bila udeležba 20 do 30-odstotna. (af) NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »One day«; 16.45 »Le avventure di Tin Tin: Il segreto dell'unicorno«; Dvorana 3: 22.15 »Immortals 3D«; Dvorana 4: 16.45, 18.30, 20.30 »Il Re Leone 3D«; 17.15, 19.15, 21.15 »The Twilight Saga -Breaking Dawn«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »The Twilight Saga -Breaking Dawn«; Dvorana 2: 22.00 »Immortals (dig.)« 17.45, 20.00 »One day«; Dvorana 3: 17.00 »Il Re Leone 3D (dig.)«; 18.40 »Lezioni di cioccolato 2«; Dvorana 4: 22.00 »I soliti idioti«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Scialla!«. Na Pedagoški fakulteti v Kopru, smer matematika in računalništvo, je včeraj uspešno diplomirala Mateja Košuta Iskreno ji čestitamo oče, mama , Erika, Marija ¿j Čestitke Danes bo v Praprotu JULIJA KANTE ugasnila 5 svečk na svoji torti. Da bi bila vedno tako pridna in ubogljiva v vrtcu in doma, ji želijo no-noti, tete, strici in bratranec Gabriel. 1, 2, 3, 4, 5 naša JULIJA šteje in se v vrtcu vedno smeje. S prijatelji se v krogu ringa raja zavrti in na tla spusti. Pet poljubčkov ti pošilja Sara. Danes praznuje 5. rojstni dan JULIJA KANTE. Da bi bila še naprej tako pridna in nasmejana, ji iz srca želi bratranec Gabriel. Naši pupi MATEJI čestitamo vse, ker na pedagoški fakulteti diplomirala je. Dekliška Boljunec ji še veliko uspehov želi in da se skupaj z nami vedno veseli! AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Faust«. CINECITY - 16.00, 17.55, 19.50 »Disney's - Il Re Leone 3D«; 16.10, 18.10 »La peggior settimana della mia vita«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; 21.45 »Warrior«; 16.30, 20.00, 22.15 »Immortals 3D«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 20.15, 21.00, 22.00 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Scialla«. FELLINI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.30, 20.45 »Il cuore grande delle ragazze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.00, 22.15 »Lezioni di cioccolato 2«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Anonymous«; 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Scialla!«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30 »Morilska elita«; 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Oropaj bogataša«; 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 19.50 »Stanje šoka«; 21.40, 23.40 »Stvor«. KOPER - PLANET TUŠ 16.55 »Winx club 3D (sinhro.)«; 16.30 »Footloose«; 16.10, 18.30, 20.50, 23.10 »Oropaj bogataša«; 16.20 »Tin Tin 3D«; 16.35, 18.55, 21.20, 23.40 »Trgovci s časom«; 18.50, 21.10, 23.35 »Nesmrtni 3D«; 15.30, 18.00, 20.30, 23.00 »Jutranja zarja - 1. del«; 21.05, 23.30 »Stvor«; 19.00 »Sanjska hiša«; 19.05, 21.15, 23.25 »Stanje šoka«. 60-LETNIKI IZ BREGA IN KRASA pozor! Za izlet se dobimo v soboto, 19. novembra, ob 8. uri pred telovadnico v Dolini, ob 8.15 na Padričah, ob 8.25 na Opčinah in ob 8.40 v Sesljanu. Priporočamo točnost! DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH vabi člane zadruge na društveni izlet v petek, 16. decembra, z ogledom Bleda, Avsenikovega muzeja in Božičnega sejma v Beljaku. Vpisovanja samo za člane sprejemamo v uradu zadruge do sobote, 19. novembra, od 8. do 13. ure. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Odhod avtobusa za Čedad in Dobrovo bo v soboto, 19. novembra, ob 8. uri izpred gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu in ob 8.15 s Proseka (Mobili Lanza). Priporočamo točnost! SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo v soboto, 19. novembra, tradicionalnega spominskega pohoda na Volnik. Zbirališče v Zagradcu ob 14. uri. KRUT - zaključuje se vpisovanje za izlet 10. in 11. decembra na božične sejme v evropsko mesto Milan. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. HI Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev vabi na koncert GODBE LJUBLJANSKIH VETERANOV (dir. Alojz Zupan) Sobota, 19.11.2011, ob 20.30 GROPADA, Kulturni dom Skala S Poslovni oglasi V TRŽIČU ODDAJAMO v najem kavarno-bar nasproti bolnice. Informacije: 0481-40469 8.30-17.30 VINO KVALITETNO SORTE rumeni moškat, chardonay, sauvi-gnon, cabernet sauvignon in merlot prodam. Cena 1,20 eur. Tel. 33-91-99-7101 0 Mali oglasi 25-LETNI FANT išče delo kot polagalec marmorja. Tel. št.: 338-4966680. 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami kot skladiščnik v tovarni išče resno zaposlitev. Tel. 328-1740877 ali 040-200882. DIJAKINJA VIŠJE ŠOLE pomaga pri učenju angleščine srednješolcem in bie-niju višje šole. Informacije: 040-208002. ODDAJAMO V NAJEM opremljeno stanovanje, 75 kv.m, v zasebni hiši nad Trstom, v mirnem okolju in z lepim razgledom na morje; tel. 0481-413084, 333-1811661 v dopoldanskih urah. PO UGODNI CENI PRODAM dva kompletna okna 115x83 cm. Tel. št. 040225655, v večernih urah. PRODAJAM KAKE po 1,50 evrov na kg. Tel. št.: 320-1861260 (ob uri kosila). PRODAM kromatično harmoniko 102 basov Pigini Convertor 42/b. Klicati ob večernih urah tel. št.: 347-7953436. PRODAM seat ibiza 1400, letnik 1999. Tel. št. 040-44631. PRODAM štiri aluminijasta platišča za avto land rover discovery; tel. 3284650354. UGODNO PRODAMO dvodružinsko hišo (170 kv.m stanovanja) novogradnjo v neposredni bližini Kopra; tel. 0481-413084, 333-1811661 v dopoldanskih urah. prej do novi www.primorski.eu i Loterija 17. novembra 2011 Bari 77 3 26 46 22 Cagliari 15 50 16 56 62 Firence 87 11 5 25 88 Genova 70 44 37 17 89 Milan 55 31 84 90 38 Neapelj 70 71 88 49 58 Palermo 88 9 18 69 63 Rim 56 49 47 38 88 Turin 86 43 70 10 7 Benetke 47 4 63 52 39 Nazionale 29 34 23 9 71 Super Enalotto Št. 138 12 25 30 33 38 84 jolly 47 Nagradni sklad 2.513.939,17€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 33.942.914,46 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 5 dobitnikov s 5 točkami 75.418,18 € 1.184 dobitnikov s 4 točkami 318,48€ 44.361 dobitnikov s 3 točkami 17,00 € Superstar 39 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 31.848,00 € 177 dobitnikov s 3 točkami 1.700,00 € 2.991 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.747 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 42.130 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST Petek, 18. novembra 2011 9 Parkirni kuponi po izjemni ceni 1,50 € so na voljo pri gledališki blagajni. Blagajna SSG je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in od 17. do začetka večernih predstav. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com ÜK Obvestila SKLICANJE 01 i POKRAJINSKEGA KONGRESA SSK ZA TRŽAŠKO Stranka Slovenske skupnosti za tržaško sklicuje v soboto, 19. novembra 2011, ob 15.00 uri v prostorih Gospodarske zadruge Bazovica v Bazovici svoj redni pokrajinski kongres. Po poročilu pokrajinskega tajnika bo priložnost za krajši pozdrav gostov. Vabljeni! TAI CHI CHUAN - vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 20.00 do 21.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Re-pentabrska 66. Info na tel. 040212289, info@skladmc.org. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repen-taborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 340-5814566, www.skbrdina.orgwww.skbrdina.org. OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinski popisni urad (anagrafski urad) odprt javnosti za izročitev popisnih pol še danes, 18. novembra, od 8.30 do 12.15 ter od 14.30 do 16.45 ter v soboto, 19. novembra, od 8.30 do 12.00. Tel.: 040-8329220. SKD F. PREŠEREN vabi člane in prijatelje na otvoritev društvenega bara danes, 18. novembra, ob 19. uri. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju danes, 18. novembra, ob 17. uri na srečanje - Delavnico z Marijo Merljak. Tema večera: Kosti, revma, pu-tika, osteoporoza, itd. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo redna pevska vaja na sedežu na Padričah danes, 18. novembra, ob 20.45. V nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri, bo nastop v KD na Colu. VZPI-ANPI sporoča, da bo danes, 18. novembra, ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek pokrajinskega odbora. JUS TREBČE vabi člane, da se v soboto, 19. novembra, udeležijo rabute za čiščenje poti od Kala do Batuž, po kateri bomo prevažali ilovico za ureditev Kala. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. novembra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo od- TK vijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo urad za popis odprt tudi v soboto, 19. novembra, od 10.30 do 12.30. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje v soboto, 19. novembra, na martino-vanje in krajši pohod. Zbirališče za pohodnike pri cerkvi v Štivanu ob 14. uri, za ostale pa ob 17.00 na osmici v Jamljah. Za informacije in prijave tel. št. 040-200782 - Frančko ali 040226283 - Viktor. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE tržaške federacije vabi tovariše in simpatizerje v soboto, 19. novembra, na sedež v Ul. Tarabocchia 3, ob 17.30 uri na 8. kongres stranke. KRUT obvešča člane, da je še nekaj mest na razpolago za skupinsko vadbo, ki poteka ob torkih in četrtkih v jutranjih in popoldanskih urah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. PLES HIP HOP: Mladinski krožek Dolina prireja tečaj modernega plesa za otroke od 4. leta dalje v prostorih Mladinskega krožka. Informacije na tel. št.: 333-1109675 ali 328-5761251. POHOD »VKOPLJIMO POŠAST« v nedeljo, 20. novembra, z odhodi ob 10.30 iz Trebč oziroma iz Medje Vasi in skupnim srečanjem v Šempola-ju ob elektrovodu ob 12. uri. K pobudi so pristopili: Gospodarski forum (SKGZ, SSO, Kmečka zveza) ŠKD Cerovlje Mavhinje, Občina Repenta-bor, Zveza neposrednih obdelovalcev Trst, Občina Devin Nabrežina, Občina Zgonik. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 20. novembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Antonton« v izvedbi SNG Nova Gorica. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SEKCIJA VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg vabi svoje člane in somišljenike na tovariško srečanje, ki bo v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri v dvorani društva Vodnik v Dolini. Pretežni del večera bo namenjen včlanjevanju in pobrateni občini Mar-zabotto z dokumentarnim prikazom nacifašističnih grozot. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da se zaradi tehnično organizacijskih problemov otvoritev trga v Boljuncu, ki je bilo predvideno za nedeljo, 20. novembra letos, premakne na poznejši datum. VEČERJA 35-LETNIKOV (letnik 1976) s tržaške pokrajine bo v soboto, 3. decembra. Za informacije in rezervacije pokličite po 18. uri tel. št.: 3332809915 (Marko), najkasneje do 20. novembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 21. novembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3 na pogovor z avtorji ob izidu »Slovenskega zgodovinskega atlasa«. Na pogovoru bodo sodelovali: dr. Aleš Gabric, mag. Tomaž Naber-goj, mag. Mateja Rihtaršic in Alenka Božic. Začetek ob 20.30. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v ponedeljek, 21. novembra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/II). ŽUPNIJE IZ RICMANJ, BORŠTA IN BOLJUNCA prirejajo skupaj z Mladinskim domom Boljunec srečanje na temo »Sveto pismo in evropska civilizacija«. Predavanje bo v torek, 22. novembra, ob 20. uri v prostorih Mladinskega doma Boljunec. Vabljeni. JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje pro- TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes. 18. novembra, ob 18. uri NA PREDSTAVITEV KNJIGE Ignacij Ota - ŽIVLJENJE DAROVANO GLASBI Spregovorila bosta: avtor Boris Pangerc in zgodovinar Jože Pirjevec Glasbeni utrinek: Ženska pevska skupina Stu ledi TRST- Ul. sv. Frančiška 20 šenj za letošnjo sečnjo vsak torek do 22. novembra, od 18.30 do 19.30 na upravnem sedežu v Proseški ulici 71. KRUT - v torek, 22. novembra, ob 18.uri na društvenem sedežu, predavanje z inženirjem živilske tehnologije s pedagoško-andragoško izobrazbo Matjažem Kološo z naslovom »Zdrava prehrana in dobra kuhinja«. Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, email: krut.ts@tiscali.it. JUS MEDJEVAS obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drvi do 23. novembra. Obrazce dobite v vaški gostilni in v osmici. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gori-ca-Videm obvešča, da poteka tečaj večkodnih besedil, ki ga vodi dr. Sonja Starc z Univerze na Primorskem. Naslednje srečanje bo v sredo, 23. novembra, od 16. do 18. ure v Narodnem domu (Ul. Filzi). Za morebitna pojasnila tel. 349-6141774 (Neva). NARAVNI OBRAZNI LIFTING - informativno srečanje o tečaju organizira SKD Igo Gruden v petek, 25. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Srečanje bo vodila Maša Pregarc. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo izšel v decembru. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite v občinskem tajništvu do 25. novembra. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice bo vodil psiholog in psihoterapevt dr. Iztok Spe-tič in bodo potekale ob petkih (25. novembra, 2. in 9. decembra) od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lonjer-ju. Prijave in informacije na tel. št. 366-3625523 ali iztok.spetic@tin.it. 45-LETNIKI DOLINSKE OBČINE se bomo srečali na družabnosti v soboto, 26. novembra, ob 20. uri, v gostilni na Pesku. Kdor se še ni prijavil naj pokliče tel. št.: 040-228606 (Nataša). JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na društveno večerjo v soboto, 26. novembra, ob 20.00 v restavraciji v Briščikih (športni center Avalon). Obvezna rezervacija v tajništvu 040299858, urnik: ponedeljek, sreda, petek od 10. do 13. ure, sobota 16.0018.00 (tel., fax ali info@yccupa.org ). AŠD SK BRDINA Obvešča člane in tečajnike, da naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 27. novembra. Informacije: Sabina tel. št. 3488012454. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v letu 2011/12. Prošnjo oddajte v nabiralnik sedeža srenje do 30. novembra 2011. Istega dne ob 20.30 bo na sedežu srečanje vseh zainteresiranih. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 2. decembra, v restavraciji na gradu Sv. Justa. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani: www.onav.it, tel. št.334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut objavlja dva nova razpisa za spodbujanje študentov, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v videmski pokrajini, k študijskemu izpopolnjevanju in razi- Slnvenski Klub in Društva slovenskih izobražencev vabita na predstavitev knjige: ZA DOBRO POČUTJE NAŠIH MALČKOV 0 vlogi vrtca s slovenskim učnim jezikom Založila in izdala Sklad libero in Zora Polojaz in Večstopenjska Sola pri Sv. Jakobu. Danes, 18. novembra, ob 17. uri, mala dvorana Narodnega doma v Trstu. skovalnemu delu. Rok obeh razpisov zapade 5. decembra. Razpisni pogoji in prijavna dokumentacija so dostopni na www.slori.org. Prireditve BAMBIČEVA GALERIJA vabi danes, 18. novembra, ob 10.30 na odprtje likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk: »Lutke nas spremljajo v svet pravljic«. Gojenci dnevnega središča pojejo svoje pesmi in upravljajo z lutkami. Glasbena spremljava: Martina Feri - pianola. Razstava bo odprta do 2. decembra. Proseška ul. 131, Opčine. DRUŠTVO DRŽAVLJANI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA prireja drugo srečanje v sklopu niza »Tržačani se srečajo« danes, 18. novembra, predor Fenice, drugo nadstropje (Centro studi volontariato): predavanje o knjigi »Trieste la bella addormenata«. Knjigo bo predstavil njen avtor, novinar Beniamino Pa-gliaro. Vljudno vabljeni! SKD PRIMOREC v sodelovanju z ZSKD vas vljudno vabi na odprtje razstave ob obletnici podpisa Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (New York, 20.11.1989) »Mario Magajna: Barve otroštva v črnobelem« danes, 18. novembra, ob 20.30, v Trebčah - Hiška u?d Ljenčkice. Razstavo bo predstavila etnologinja in kustosinja razstave Martina Repinc, cenjeno publiko pa bo pozdravil MPZ Krasje, dir. Petra Grassi. Ogled razstave bo možen tudi v soboto, 19. in v nedeljo, 20. novembra, od 16. do 18. ure. SKD TABOR ZA OTROKE - ura pravljic »V knjižnici se skriva miška«. Ulovimo jo! Danes, 18. novembra ob 16. uri. Pripoveduje Jasmina Smotlak. SLOVENSKI KLUB IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita na predstavitev knjige »Za dobro počutje naših malčkov - vloga vrtca s slovenskim učnim jezikom pri razvoju otroka v večkulturnem okolju« danes, 18. novembra, ob 17. uri mali dvorani Narodnega doma, Ul. Fil-zi. Knjigo, ki sta jo založila in izdala Sklad Polojaz in Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu, bo predstavila Norina Bogatec. Sodelujejo: Marijan Kravos, Veronika Lokar, Suzana Pertot in Vla-sta Polojaz. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes, 18. novembra, ob 18. uri na predstavitev knjige »Ignacij Ota - Življenje darovano glasbi. Spregovorili bodo: avtor Boris Pangerc in zgodovinar Jože Pirjevec. Zapela bo tudi Ženska pevska skupina Stu ledi. Trst, Ul. sv. Frančiška, 20. ČEZMEJNEMU DEKLIŠKEMU ZBORU KRASJE - pod vodstvom Urške Fabi-jan, boste lahko prisluhnili v soboto, 19. novembra, ob 18.30 v prostorih TK na Opčinah. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. MOPZ TABOR - OPČINE prireja v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah »Martinov pevski večer«. Nastopila bosta zbor Tabor Opčine in moška skupina Kraški Dom - Repen. Večer bo popestril ansambel »Zamejski duet« (Rok Dolenc in Erik Puric). Prisrčno vabljeni. SKD PRIMOREC vabi na potopisno predavanje Sonie Covolo »Kuba -otok revolucije, cigar, glasbe in ruma«, ki bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR, V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: 19. novembra, ob 20. uri Martinov večer MoPZ Tabor z gosti; 20. novembra, ob 18. uri Open-ska glasbena srečanja - madžarski tro-bilni kvintet In media brass quintet. V petek, 25. novembra, ob 20.30, v sklopu 40-letnice postavitve spomenika padlim na Opčinah predstavitev knjige »Metamorfosi etniche - I cam-biamenti di popolazione a Trieste, Gorizia, Fiume e in Istria 19141975«. Prisoten bo avtor Piero Purini, knjigo bosta predstavila zgodovinar Aleksij Kalc in založnica Alessandra Kersevan. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju v soboto, 19. novembra, ob 17. uri na ogled igrice »Čiren čaj in juha, kokos pokos, kvak kvak« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA - Višješolska skupina vabi na ponovitev mladinske igre Olge Paušič »Sveže novice iz osmice« (režija Nicole Starc, video posnetki Mija Kalc), ki bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev »Moda iz baula«, posvečeno Aleksandrinkam. Nastopajo dramska skupina Društva žena iz Prvačine ter duo Janko in Valentina Zorn s pevko Lauro Budal. Prireditev bo v nedeljo, 20. novembra, ob 18. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Poskrbljeno je tudi za prevoz izpred rojanske cerkve četrt ure pred prireditvijo. »UZEM'SE CAJT« - Koncert MePZ Lipa iz Bazovice ob 15-letnici nepretrganega delovanja. Za ljubitelje zborovske glasbe, vse prijatelje in sim-patizerje, v nedeljo, 20. novembra, ob 18. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. Zbor vodi: Tamara Ražem Lo-catelli. Povezovalec: Danijel Malalan. Sledi družabnost. Prisrčno vabljeni. SEKCIJA VZPI-ANPI REPENTABOR prireja proslavo ob 70- obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Colu. Program: pričevanje domačina in partizana Prekomorca, govor prof. Marta Iva-šič in nastop TPPZ P. Tomažič. SKD VESNA priredi v nedeljo, 20. novembra, Od Medena do Klanca. Sprehod po Križu z Miroslavom Košuto. Sodelujejo recitatorji, začetek ob 14.30 na Placu pri pesnikovi rojstni hiši. V primeru slabega vremena bo prireditev v domu Alberta Sirka ob 15. uri. Toplo vabljeni! ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK-KONTOVEL v sodelovanju z L'Armonia vabi na predstavitev igre v tržaškem narečju »La salute xe' un'opinion?« v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Pro-seku. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na Večer s prof. Jože-tom Pirjevcem in njegovo uspešnico »Tito in tovariši«, ki bo v sredo, 23. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Prispevki V spomin na Marino Alberti daruje Alberto Derganc 30,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje - Log. V spomin na Silvestro Škabar daruje Alma iz Briščikov 20,00 evrov za cerkev Sv. Florijana pri Banih. V spomin na svakinjo Danico Cahari-ja vd. Simoneta daruje Janko Simoneta 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na teto Danico Caharija vd. Simoneta darujeta Tamara in Zvon-ko 50,00 evrov za AŠK Kras. Ob prerani izgubi drage MARINE ALBERTI-BORTOLUTTI izrekata svojcem iskreno sožalje SKD F. Prešeren in Pustni odbor iz Boljunca Draga Marina, tvoj nežni nasmeh in tvoja korajža bosta vedno v našem spominu. Ingrid in Ervin, Edvard in Lairis z družino 1 0 Petek, 18. novembra 2011 TRST / šolstvo - Dvodnevna ekskurzija dijakov bienija zavoda Zois Preizkusili so se tudi v čolnarjenju Ekskurzija ob zgornjem toku reke Kolpe v okviru projekta sprejemanja Dijaki bienija zavoda Zois (levo) so se pomerili tudi v čolnarjenju po reki Kolpi (spodaj) Dijaki bienija trgovskega in geometrskega oddelka zavoda Žige Zoisa iz Trsta so se tudi letos na začetku šolskega leta udeležili dvodnevne ekskurzije. Ta je del projekta sprejemanja in uvajanja prvošolcev v novo šolsko okolje in novo družbo vrstnikov, sočasno pa na njej spoznavajo delček prekrasne Slovenije. Tokrat smo se potepali skozi večdimenzijski svet Kolpe v zgornjem toku reke. Najprej smo z vodičko obiskali okolico grajskega naselja gradu Kostel, nato so nas domače učiteljice sprejele v bližini Fare v stari šoli Tris, kjer smo se seznanili z naravoslovnimi in zgodovinskimi znamenitostmi Kostela v različnih časovnih obdobjih. Sprehodili smo se do gaja bele vrbe ob Kolpi in obiskali galerijo glinenih izdelkov. Pohod smo nadaljevali ob Kolpi in Prifarskem jarku in kaj kmalu prispeli do ekološke učne kmetije Grbac. Tu smo doživeli topel sprejem, gospodinja pa nam je radovoljno spregovorila o življenju na kmetiji in o zgodovini mlinarstva teh krajev ter nam predstavila delo na kmetiji z živalmi in poljedelstvom. Z avtobusom smo nadaljevali pot do Kobilne jame in domačije Lobič, dijaki so spoznavali nastanek lahkega kamna lehnjaka, seznanili smo se z vegetacijo in kraškimi pojavi. V nadaljevanju smo obiskali staro kovačijo pri Rudetu, nato pa nadaljevali pot ob Kolpi do doma Radenci, kjer smo se odpočili in se po večerji razvedrili z odbojko, nogometom, namiznim tenisom in namiznimi igrami. Vreme nam je bilo povsem naklonjeno. Tako smo naslednjega dne nadaljevali s športnim programom: dijaki so se razvedrili s kolesarstvom in čolnarjenjem. V dveh izmenah so se s kolesi podali po poti, ki se je vila ob reki Kolpi, sočasno je druga skupina poskusila na kanujih s krmarjenjem in veslanjem proti lažjemu toku reke in se spuščala navzdol do startnega mesta. Za nekatere je pred-savljal tak spust prvo soočanje z rečnim čolnarjenjem in pravo veselo doživetje. Po kosilu so si dijaki privoščili še nekaj igranja na zunanjem odbojkarskem igrišču, nato pa smo pozdravili upravitelja doma in se zadovoljni odpravili proti Trstu. trebče - Danes v Hiški u'd Ljenčke Barve otroštva v črnobelem Ob 20.30 odprtje razstave Maria Magajne V soboto Martinov pevski večer na Opčinah MoPZ Tabor z Opčin prireja jutri ob 20.30 v Prosvetnem domu že tradicionalni Martinov večer z glasbo in petjem. Glasbeni večer z domačim zborom, ki ga vodi David Žerjal, in ki se bo poslušalcem predstavil s povsem novim programom, bo sooblikoval tudi Zamejski duet, ki ga sestavljata obetavna mlada muzikanta, Erik Purič s svojo harmoniko in Rok Dolenc, ki ga bo spremljal na klaviaturi. Fanta imata za seboj že lepo število nastopov in vrsto priznanj in ni slučaj, da jih redno vabijo, da s svojimi nastopi poživijo razne prireditve. Sledil bo nastop MoPZ Kraški dom iz Repna, ki je bil ustanovljen leta 1998; od začetka ga vodi Vesna Guštin, deluje pa v sklopu istoimenskega kulturnega društva. Pevci segajo najraje po skladbah iz bogate zakladnice slovenske ljudske pesmi, ki imajo vinsko in družabno tematiko. Ob ustanovitvi je pevska skupina štela le osem pevcev, a s časom narasla v zbor, ki šteje danes16 pevcev. Zelo razveseljivo je predvsem dejstvo, da se je v zbor vključilo lepo število mladih. Z večerom, ki ga bo povezovala Kostanca Mikulus, se želi MoPZ Tabor pokloniti tudi spominu na svojega pevca Borisa Ivančiča, ki je nepričakovano umrl prav pred enim letom, ko smo pripravljali lanski Martinov večer. (Armando Škerlavaj) V Rojanu predstava »Moda iz baula« o aleksandrinkah Društvo Rojanski Marijin dom bo v nedeljo gostilo dramsko skupino Društva žena iz Prvačine, ki bo s prizorom Moda iz baula predstavila zgodbe aleksandrink. Iz Prvačine je namreč mnogo generacij žensk odšlo v Egipt za dojilje, da bi pomagale svojim revnim družinam. Članice Društva žena bodo v originalnih oblekah aleksandrink pripovedovale njihove zgodbe, ki bodo občinstvo seznanile s pomembnim delom zgodovine Primorske. Na prireditvi bo zapela tudi pevka Laura Budal iz Prvačine, ki jo je življenjska pot popeljala na Tržaško, a se še vedno rada vrača v svoj domači kraj. Dokler si ni ustvarila družine, je nastopala na številnih koncertnih odrih in sodelovala z uglednimi glasbeniki, tako z Mojmirom Sepetom in Jožetom Privškom. Spremljal jo bo duo Janko in Valentina Zorn. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu ob 18. uri. Poskrbljeno bo tudi za prevoz izpred rojanske cerkve četrt ure pred pričetkom. gledališče miela - V sklopu niza Raz/seljeni Črna celina »hodi z nogami žensk« Zanimiv dogodek v sklopu prizadevanj, da bi Nobelovo nagrado simbolično podelili vsem Afričankam - V Liberiji so odločilno pripomogle k padcu režima Pred dokumentarci so spregovorile ženske kroma Afrika hodi z nogami žensk je bil naslov letošnje kampanje za dodelitev Nobelove nagrade za mir afriškim ženskam. Mednarodne nevladne organizacije so si prizadevale, da bi to priznanje s simbolnega vidika šlo vsem ženam s črne celine, »ker so vsestransko aktivne, s svojim delom povsod dejavne in se ne pritožujejo«. V Afriki so ženske - so dejali na srečanju, ki se je v okviru niza Raz/seljenih v torek popoldne, na pobudo tržaškega društva Donne Africa in v sodelovanju z združenjem Brez meja ter skladom Pangea Onlus odvijalo v gledališču Miela - protagonistke vsakdanjega življenja: skrbijo za otroke, obdelujejo polja in se ukvarjajo s trgovino (80% kmetijske in 70% komercialne dejavnosti je v njihovih rokah); obenem v čedalje večji meri prevzemajo vodilne vloge na političnem in socialnem področju. Teh zaslug naj bi se njihovi možje ne zavedali in jim jih posledično ne priznavajo. Drugače je v svetu, če so pred nedavnim trem afriškim ženskam po- delili Nobelovo nagrado za mir: ena od teh je mirovna aktivistka, Leymah Gbo-wee, druga pa sedanja liberijska predsednica, Ellen Sirlearf Johnson. Cilj kampanje za nagrado Nobel, ki je nastala v Senegalu, se nadaljevala v drugih afriških državah in so jo predstavili tudi na evropskih tleh, je spoznavanje in ovrednotenje vloge afriških žensk, »ki predstavljajo moč in vedo, da je v njihovih rokah usoda celine«. Srečanje v tržaškem teatru se je odvijalo v znamenju prikaza dokumentarcev in filmov (v sodelovanju s Festivalom afriške kinematografije iz Verone in tržaškim združenjem Alliance Francai-se); prvi z naslovom Pray the devil back to hell je osvetlil nedavno dogajanje v Liberiji, kjer so ženske, po dolgotrajnem prenašanju in doživljanju trpljenja zaradi vojskovanja med vladnimi in uporniškimi silami, s svojim odkritim protestom proti vojni organizirale gibanje in javno skupaj (kristjanke in muslimanke) demonstrirale vse dokler niso odločilno pripomogle k temu, da je država po šti- rinajstih letih državljanske vojne stopila na pot mirovnih pogajanj. Pot je bila dolga in naporna, a nazadnje jim je vendarle uspelo: državni glavar Taylor je zapustil državo in Liberija je po novem celo izvolila predsednico. Tokratni spored prireditve Raz/seljeni se je nadaljeval s prikazom belgijskega, alžirskega in številnih egiptovskih kratkometražnih filmov, ki so pripovedovali o nedavnih protestih na trgu Ta-hrir, ki so privedli do padca Mubarako-vega režima. Vse do 25. novembra se bo na različnih mestnih lokacijah odvijalo več srečanj, debat, razstav, predstavitev knjig in filmskih projekcij, ki bodo oblikovala pretežno kinematografski spored z naslovom Travelling Africa. Podrobnejši program pobude je na voljo na spletni strani www.accri.it . Kdor bi se rad udeležil »afriške večerje«, ki bo 21. novembra ob 19. uri in na kateri bodo zbirali sredstva ter praznovali nedavno podelitev Nobelove nagrade za mir, naj zavrti telefonsko številko: 339 4795550. (Mch) / PRIREDITVE Petek, 18. novembra 2011 1 1 milje - Gledališka sezona Niz dvanajstih predstav in glasbene prireditve V Miljah bo tudi letos stekla gledališka sezona v Verdijevi dvorani: spored, ki predvideva dvanajst predstav, večinoma v narečju, so predstavili včeraj dopoldne v baru poleg dvorane med srečanjem za tisk, ki so se ga udeležili župan Ne-rio Nesladek in podžupanja Laura Marzi, ki je tudi odbornica za kulturo, ter predstavniki združenj in skupin, ki sodelujejo v organizaciji niza. Poleg njih je o sporedu spregovorila še Barbara Negrisin, ki je na Občini odgovorna za kulturno dejavnost. V kratkem pozdravnem nagovoru je župan poudaril, da je Občini Milje v času krize, zaradi katere so v nevarnosti celo bistvene storitve, ki jih morajo nuditi krajevne uprave, uspelo za kulturno dejavnost ohraniti enaka sredstva kot prejšnja leta. Podžupanja Laura Marzi je povedala, da je dvanajst izbranih predstav organsko povezanih: v glavnem gre za komedije; postavile so jih ljubiteljske skupine, ki delujejo bodisi pod okriljem združenja Armonia bodisi pod okriljem pokrajinskega odbora FITA in UILT; poleg tega bosta nastopili poklicna gledališka skupina Gruppo teatrale per il dia-letto Gianfranca Salette z Goldoni-jevo I rusteghi in gledališka skupina Galilejevega liceja iz Trsta z gledališko verzijo zgodbe Frankenstein Junior: z vključitvijo te predstave, katere režiserka in scenograf so doma iz Milj, želi Občina tudi ohranjati stike s svojimi mladimi prebivalci, ki obiskujejo višje srednje šole v pokrajinskem glavnem mestu. Poleg gledaliških predstav, ki bodo običajno ob nedeljah popoldne od 20. novembra do 29. aprila, bodo v Verdijevi dvorani priredili tudi vrsto koncertov in drugih prireditev, ki jih niso vključili v predstavljeni gledališki niz in ki jih bodo predstavili sproti. (bov) Dvojezična publikacija o Makučevem delu Obalne galerije Piran v sodelovanju z Cankarjevim domom Ljubljana na pregledni razstavi Makučeve etude predstavljajo slike, skulpture in dela na papirju, ustvarjene v obdobju od 2000 do 2011. Prvič je javnosti dan celovit vpogled v umetnikov opus zadnjega desetletja, ki je bil navdahnjen prav v Sečoveljskih solinah in Slovenski Istri. Danes ob 11. uri pa bodo v Monfortu predstavili dvojezično publikacijo: ob zapisih kustosov Brede Ilich Klančnik, Nives Marvin in Andreja Medveda ter ob biografski predstavitvi mojstra Makuca so fotografsko dokumentirana (Jaka Jera-ša) razstavljena dela in Begičeva postavitev v Monfortu. Na predstavitvi bodo sodelovali: Vladimir Makuc, Mirsad Begič, Nina Pirnat Spahič iz Cankarjevega doma Ljubljana in kustosi Breda Ilich Klančnik, Nives Marvin in Andrej Medved. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 18. novembra, ob 20.30 / gostovanje Drame SNG Maribor s komedijo »Kar hočete« / režija: Janusz Kica. Ponovitvi: jutri, 19. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 20. novembra, ob 16.00. V ponedeljek, 21. novembra, ob 20.30/ komedija Mira Gavrana v priredbi Borisa Kobala »Šoferji za vse čase« / ponovitev v soboto, 26. novembra, ob 20.30. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 23. novembra, ob 20.30 / David Harrower: »Blackbird « / Režija: Lluis Pasqual / Nastopajo: Massimo Popolizio, Anna Della Rosa in Silvia Altrui. / Ponovitve: od četrtka, 24. do sobote, 26., ob 20.30 ter v nedeljo, 27. novembra, ob 16.00. Dvorana Bartoli V torek, 29. novembra, 21.0 / Corra-do Augias in Vladimiro Polchi: »Il moro di Venezia (Anatomia di un suici-dio)« / režija: Andrea Liberovici / nastopa: Luciano Roman. / Ponovitve: od 30. novembra do 3. decembra ob 21.00 in 4. decembra ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V nedeljo, 20. novembra, ob 11.00 / otroška predstava (za otroke od 2 do 7 let): »Quadratino«. V petek, 25. novembra, ob 20.30 / Manlio Santanelli: »L'aberrazione delle stelle fisse«. Režija: Maurizio Zacc-higna / Nastopajo: Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos, Maurizio Zacchi-gna, Roberta Colacino / Ponovitve: v soboto, 26. novembra, ob 20.30, v nedeljo, 27. in v torek, 29 novembra, ob 16.30, od srede, 30. novembra, do sobote, 3. decembra, ob 20.30 in v nedeljo, 4. decembra, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 21. novembra, ob 20.45 / Molière: »Il borghese gentiluomo«. / Režija: Massimo Venturiello in Tosca. / Ponovitev: v torek, 22. novembra, ob 20.45. V torek, 29. novembra, ob 20.45 / Giu-lio Cavalli: »L'innocenza di Giulio (An-dreotti non è stato assolto)« / režija: Renato Sarti / igrata: Giulio Cavalli in Stefano Cisco Bllotti. zskd - V soboto v Gropadi Nastopila bo Godba ljubljanskih veteranov SKD Skala iz Gropade pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, gostilo koncert seniorskega orkestra Godba ljubljanskih veteranov. V Kulturnem domu Skala v Gropadi bo gostujoče glasbenike in občinstvo s pevsko dobrodošlico pozdravil domači Mešani pevski zbor Skala-Slovan pod vodstvom zborovodje Hermana Anto-niča. Uvodni pozdrav bo podala predsednica društva, gospa Sonja Milkovič. Kulturno društvo Godba ljubljanskih veteranov je nastala pred sedmimi leti. Njen predsednik je od samega nastanka prof. Milan Pavli-ha. Ob nastanku, pa vse do 2008, je bil umetniški vodja orkestra dirigent Jože Hriberšek. Mesto Ljubljana in vsi ljubljanski orkestri so z novim seniorskim orkestrom pridobili priložnost za dodatno druženje, muziciranje in nastopanje v tretjem življenjskem obdobju. Sestav orkestra je zelo raznolik, tako po starosti kot po poklicni in glasbeni izobrazbi. Pogoj za članstvo je dosežen Abraham in igranje na enega izmed pihalnih ali trobilnih instrumentov. Orkestru so se pridružili tudi vsi dirigenti ljubljanskih godb pa tudi dvanajst upokojenih uglednih akademskih glasbenikov. Godbeniki so najbolj ponosni na vsakoletne celovečerne koncerte v Slovenski filharmoniji, še zlasti pa na dejstvo, da glasba prispeva k njihovemu mladostnemu počutju. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V nedeljo, 20. novembra, ob 20.45 »Friuli e altrove« večer s furlanskimi pesniki / besedila: Pierluigi Cappello, Ida Vallerugo in Leonardo Zannier. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 19. novembra, ob 20.00 / Katja Hansel: »Cifra mož«. / Ponovitve: v četrtek, 24. novembra, ob 11.00 V torek, 22. novembra, ob 18.00 / Gri-gor Vitez: »Anton«. KOPER Gledališče Koper V sredo, 23. novembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. Ponovitve: od četrtka, 24., do sobote, 26. novembra, ob 20.00. LJUBLJANA Cankarjev dom Kosovelova dvorana V soboto, 26. novembra, ob 20.30 / predstava »Ženske iz 6. nadstropja (Les femmes du 6ème étage)« / režija: Phillipe Le Guay / ponovitve do 30. novembra, ob 20.30. Linhartova dvorana V nedeljo, 27. novembra, ob 20.00 / Franck Chartier, Gabriela Carrizo: «V najem (A louer)« / gledališče Peeping Tom, Bruselj, Belgija / Ponovitev v ponedeljek, 28. novembra ob 20.00. SNG Drama Veliki oder Danes, 18. novembra, ob 19.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani« / ponovitev v ponedeljek, 21. novembra, ob 19.30. Jutri, 19. novembra, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. V torek, 22. novembra, ob 18.00 / Vladimir Stojsavijevic: »Ljubezen in država« / ponovitve: v sredo, 23. novembra, ob 19.30, v četrtek, 24. novembra, ob 17.00, v petek, 25., v soboto, 26., v torek, 29. in v sredo, 30. novembra, ob 19.30. V soboto, 26. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec« / ponovitev v ponedeljek, 28. novembra, ob 18.00. Mala dvorana V sredo, 23. novembra, ob 20.00 / Kolektiv Narobov: »FM« / ponovitev v četrtek, 24. novembra ob 20.00. V petek, 25. novembra, ob 20.00 / Jean Anoulih: »Orkester« / ponovitev v soboto, 26. novembra, ob 20.00. V ponedeljek, 28. novembra, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. V torek, 29. novembra, ob 20.00 / Gyorgy Spiro: »Prah« / ponovitev v sredo, 30. novembra, ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana Jutri, 19. novembra, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltes: »Nickel Stuff« / Ponovitve: v nedeljo, 20. novembra, ob 19.30. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V četrtek, 24. novembra ob 20.30 bo v Veliki dvorani koncert filmske glasbe v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenije pod vodstvom Davida de Villiersa. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 18. novembra, ob 20.30 Muzi-kal v angleškem jeziku / »Richard O'Brien's Rocky Horror show« / Režija: Sam Buntrock / Ponovitve: jutri, 19. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 20. novembra, ob 16.00. V ponedeljek, 21. novembra, ob 20.30 / Muzikal v angleškem jeziku / Michael Featley: »Lord of the dance«. / Ponovitev: v torek, 22. novembra, ob 20.30. Gledališče Verdi Danes, 18. novembra, ob 20.30 in jutri, 19. novembra, ob 18.00 / Koncert / Dirigent: Corrado Rovaris / nastopata orkester in zbor gledališča Verdi; solist Jacopo Francini, violončelo - skladbe Nicolaia, Rota in Brahmsa. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 20. novembra, ob 18.00 / Koncert / »In Medias Brass Quintet: Richard Kresz in Antal Endre Nagy -trobenti; Janos Benyus - rog; Robert Stürzenbaum - pozavna in Jozef Baz-sinka Jr. - tuba. GORICA Kulturni dom Gorica Danes, 18. novembra, ob 20.30 / dobrodelni koncert za tržaško bolnišnico Burlo Garofolo / nastopa skupina Pink Passion / glasba skupine Pink Floyd. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 24. novembra, ob 20.45 / Nastopata: Laura Bortolotto - violina in Mateo Andri - klavir. V petek, 2. decembra, ob 20.45 / Nastopa: Jan Michiels - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V ponedeljek, 28. novembra, ob 20.45 / Tolzer Knabenchor / vodi: Gerhard Schmidt-Baden / Bachove skladbe. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V sredo, 23. novembra 2011, ob 20.15 / koncert hrvaške zasedbe Druyd Heavy Wood Band / Dubravko Lapaine (didgeridoo, harmonij), Mary Crnko-vic-Pilaš (glas) in Ivan Uravic (akustična kitara, tamburica). LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V nedeljo, 20. novembra, ob 15.00 in ob 19.00 / »17. gala koncert Radia Ognjišče«. / Nastopajo: Ekipa Radia Ognjišče in pevci goste ob spremljavi priložnostnega ansambla / Pevci: Nuša Derenda, Nuška Drašček, Irena Vrčkovnik, Eva Černe, Slovenski oktet, Akademska folklorna skupina France Marolt. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Hangar 26 starega pristanišča: do 27. novembra je odprta razstava sodobne umetnosti razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvarjalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorfles, Rosignano, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: Klavdij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00. GORICA Kulturni dom Gorica: v torek, 22. novembra, ob 18. uri, bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20) v okviru praznovanja 30-letnice ustanove odprtje skupinske mednarodne razstave, ki nosi naslov Poklon ob 30-letnici Kulturnega doma (1981 -2011). Za to priložnost je svoja dela poklonilo 42 likovnih in fotografskih umetnikov iz celotnega goriškega prostora pa tudi iz Trsta, Vidma, Benečije, Slovenije, Italije, BiH in Hrvaške. Razstava bo odprta vse do 9. decembra 2011. ztt - Ob 17. uri V Ljubljani v sredo pravi tržaški večer V Ljubljani bo prihodnji teden Knjižni sejem, v sklopu katerega se bodo predstavile tudi slovenske založbe iz Furlanije-Julijske krajine. Ob sejmu v Cankarjevem domu bo tudi več knjižnih predstavitev in debatnih kavarn. Prva bo na sporedu že v sredo ob 11. uri v kavarni Maximarketa (Trg republike). Na sporedu bo srečanje s pisateljicama Tatjano Kokalj in Janko Kolarič, avtoricama knjige Zima z ognjenim šalom (Mladika, 2011); povezovala ga bo Nadia Roncelli. Poseben dogodek pa se obeta v popoldanskih urah, saj bo ob 17. uri v knji-garni-kavarni Geonavtik (Kongresni trg 1) na sporedu pravi tržaški večer Založništva tržaškega tiska, na katerem bodo predstavili tudi knjigo Kako lep je Trst -Prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici, ki je izšel sredi novembra. Gre za dopolnjeno in razširjeno izdajo knjige, ki je maja letos izšla ob podpori Dežele Fur-lanije-Julijske krajine in takoj pošla. Decembra bo na knjižnih policah tudi nova italijanska inačica, v načrtu pa je še angleška verzija vodnika. Obširen vodnik na skoraj 200 straneh praktičnega, skoraj žepnega formata, je namenjen vsem, ki bi radi pobliže spoznali Trst in njegove zanimivosti. Radovednega bralca vodi po ulicah in trgih, mimo arhitekturnih in umetnostnih biserov, predvsem pa ga opozarja na sledove, ki so jih v mestu v zalivu, kot mu pravi domačin Boris Pahor, pustili Slovenci. Vodnik Kako lep je Trst (naslov je dobil po citatu Srečka Kosovela) je nastal predvsem iz želje, da bi tako obiskovalcem iz osrednje Slovenije kot italijanskim in drugim turistom približal tako delček slovenske zgodovine in kulture kot tudi današnji življenjski utrip tržaških Slovencev. V vodniku najde mesto očarljivi Veliki trg, a tudi legenda o Mihcu in Jakcu, ki bijeta ure na zvoniku tržaškega županstva; romantična zgodba Miramarskega gradu, a tudi tragična usoda družine Tomažič in njenega bifeja Da Pepi. Publikacijo bogatijo odlomki iz nekaterih literarnih del, uporaben mestni zemljevid in koristne informacije o najpomembnejših dogodkih, gledališki ponudbi in restavracijah. Bralca pa vabi tudi na ogled zanimivosti v tržaški okolici: od plesa na Kraški ohceti in Majenci do ogleda Bazovice, pravega simbola problematičnega in tragičnega 20. stoletja, od sprehoda po očarljivi Rilkejevi poti do sproščenega počitka v kraški osmici, kjer lahko obiskovalec spozna delček domače kulinarične ponudbe. Nekaj je tudi nasvetov za izlete »čez mejo, ki je ni več«, na primer v Štanjel, kjer si lahko obiskovalec ogleda bogato zbirko tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Avtorici vodnika sta turistična vo-dička Erika Bezin in novinarka Poljanka Dolhar, sodelovala pa sta še Martina Ka-fol in Mitja Tretjak, ki sta poskrbela tudi za uredniško delo. Pod večino fotografij se je podpisal Damjan Balbi, grafično oblikovanje je delo Studia Link. Ob vodniku bo Založništvo tržaškega tiska predstavilo tudi Jadranski koledar za leto 2012 in publikacijo o kulinarični in kulturni prireditvi Okusi Krasa. In ravno tržaški ter kraški okusi bodo prijetno zaokrožili ljubljanski dogodek, ki je nastal v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in ga bo obogatil tudi nastop pevke ter čelistke Andrejke Možina. 428 Četrtek, 17. novembra 2011 KULTURA / sodobna glasba - V sklopu niza Trieste Prima Odličen nastop dunajskih mojstrov Klangforum Wien Prvi del koncerta posvečen Gimpaolu Coralu - Izvrsten baritonist Bauer Malokateri ansambel se posveča sodobni glasbi tako resno in poglobljeno kot Klangforum Wien; dunajski sestav, ki ga je leta 1985 ustanovil Beat Furrer, sodi nedvomno med najuglednejše goste Mednarodnih srečanj s sodobno glasbo Trieste Prima, zato se je v dvorani Victor De Sabata zbralo kar lepo število ljubiteljev glasbe. Rdeča nit letošnjih srečanj je po-klon pokojnemu ustanovitelju in umetniškemu vodji Giampaolu Coralu: dunajski ansambel je bil med prvimi, ki so se odzvali vabilu društva Chromas, kajti s tržaškim skladateljem je stkal trdne nemčija - Diatonična harmonika Manin prvak Na prvem svetovnem prvenstvu narodnozabavne glasbe Tržačan Marko Manin se je prejšnji konec tedna mudil v bližini mesta Rawensburg, točneje v kraju Wolpertswende, kjer je potekalo prvo svetovno prvenstvo narodno-zabavne glasbe (l.Oberkrainer Weltmeisterschaft - Oberkrainer-world cup). Tekmovalske discipline so bile klavirska, kromatična in diatoni-čna harmonika, tekmovalci pa so bili razvrščeni v različne starostne kategorije. Manin je nastopil kot predstavnik zamejstva in Italije: najprej je moral izvedeti obvezno skladbo Slavka in Vilka Avsenika Veseli Be-gunjčani, nato pa poljubno skladbo, ki je bila prav tako iz pod peresa bratov Avsenik (Od vasi do vasi). Posebnost tega svetovnega prvenstva je bila, da je strokovna komisija med tekmovanjem sedela za zaveso in tekmovalce samo poslušala. Vsak tekmovalec je pred tekmo- vanjem izžrebal številko, s katero je bil med tekmovanjem poklican na oder za nastop. Tak sistem so začeli uvajati tudi po drugih tekmovanjih, saj je tako mogoče zagotoviti realno oceno žirije. Predsednik strokovne komisije je bil sin legendarnega Slavka Avsenika, Slavko Avse-nik mlajši, ostali člani pa tudi prihajajo s področja narodnozabavne in klasične glasbe: akademik Igor Podpečan, prof. Toni Iskra, prof. Dejan Raj. Zaradi bolezni nista sodelovala prof. Matej Zavec in glasbenik Vojko Uk-mar. Marko Manin je na tekmovanju osvojil 96,5 točk. Nagrajen pa je bil s tremi pokali in sicer: pokal za najboljšo izvedeno obvezno skladbo med vsemi tekmovalci, pokal za prvo mesto v tekmovalni kategoriji D od 19 do 35 let starosti ter pokal in naziv svetovnega prvaka v disciplini diatonična harmonika. Tekmovanje se je odvijalo v gledališču Panoramahalle, zmagovalce pa so razglasili v občinski telovadnici v Wolpertswendu, kjer se je zbralo zelo veliko ljudi. Nagrade je podelil župan, po podelitvi pa se je večer nadaljeval v družbi glasbe priznanega narodnozabavnega ansambla Igor in zlati zvoki iz Slovenije, ki letos slavi dvajsetletnico delovanja. Zmaga je glasbeniku seveda v veliko spodbudo na nadaljnji umetniški in glasbeni poti: v prihajajočem letu se mu obeta izid nove plošče in nadaljevanje študija na tržaškem glasbenem konservatoriju Tar-tini, kamor se je vpisal po maturi. Avstrijski glasbeniki med tržaškim nastopom kroma prijateljske vezi, ki so se spletle v dolgoletnem sodelovanju. Coral je bil protagonist prvega dela koncerta s skladbo, ki je nastala l.2000; opus tržaškega komponista ima veliko povezav z likovno umetnostjo in naslov skladbe Die Insel den Toten (Otok mrtvih) se neposredno sklicuje na znamenito sliko Arnolda Böcklina. Slikarjev dom je smrt zelo pogosto obiskala, kajti umrlo je kar osem otrok (od štirinajstih), kljub temu je slika navidezno spokojna, brez grozljivih prizorov, v duhu grške mitologije, ki je na smrt gledala z racionalno vdanostjo; bolj temačno in turobno zveni uvod v Coralovo skladbo, ki je spisana za flavto, klarinet, fagot, violo, violončelo, kontrabas, klavir in tolkala. Zamolkli, a prostorsko bogati zvoki, se rodijo kot spojine kovinsko sivih barv, z redkimi svetlimi prameni, med katerimi izstopa kratek citat Wagnerje-vega Rheingold (Renskega zlata), ki je poverjen klavirju. Oktet dunajskih mojstrov je odlično vodil Clement Power, nato se je sestav razširil: flavta, oboa, angleški rog, klarinet, fagot, trobenta, pozavna, klavir in celesta, tolkala, godalni kvartet in kontrabas so spremljali baritonista v skladbi Salvatoreja Sciarrina z naslovom Qua-derno di strada-12 canti e un proverbio (Popotni zvezek z dvanajstimi spevi in pregovorom). Sicilski skladatelj je uglas-bil odkruške poezij iz najrazličnejših okvirov, od renesančnih mojstrov do sodobnih poetov, pa tudi cestnih napisov, ki so mu navdihnili vrsto glasbenih slik. V svojem razpoznavnem slogu je Sciarrino ozvočil komaj slišne utrinke, na robu šepeta in dihanja, glas se je z instrumenti prepletal z onomatopeiskimi efekti in poustvaril včasih statične, večkrat pa zelo posrečene vzorce, ki so pričarali tako puščavsko pokrajino in mediteranska tihožitja kot živobarvni gozdni nemir. Zadnja odlomka sta najlepše prikazala Sciarrinovo ustvarjalno fantazijo, ki zna vzbrsteti v bogastvu instrumentalnih in vokalnih kombinacij ter dokazuje, da se tudi brez sodobnih tehnologij da sestavljati nove in mikavne slike. Največ zaslug pri odlični izvedbi ima baritonist Thomas E. Bauer, čudovit interpret, ki je partituro poglobil iz vseh zornih kotov ter nam podal tako bolj igrive in izzivalne, kot tudi bolj resne in nostalgične odtenke. Glas je z neverjetno prožnostjo prehajal od falzeta do najtoplejših baritonskih barv, Bauer je s svojo čustveno nabito interpretacijo vtisnil skladbi prepričljivost in sporočilnost, ki bi bolj površnemu izvajalcu ostali nedostopni. Med izvedbo je bila koncentracija poslušalcev kar otipljiva in se je stopnjevala do končnih aplavzov, ki so se utrgali z velikim navdušenjem ter so izjemnega pevca, pa tudi celotni ansambel in dirigenta, večkrat priklicali na oder. Katja Kralj videm - Nastopil je Moni Ovadia Dober komik pozna bolečino Recital je posvečen hasidskemu židovstvu Kulture, ki izhajajo iz krščanstva, precej slabše uravnavajo agresivnost, ki je tako ali drugače prisotna v človeku in družbi, ker ne gojijo humorja. Gre za eno glavnih sporočil, ki nam jih Moni Ovadia posreduje v predstavi z naslovom Il registro dei pec-cati, ki je bila v ponedeljek zvečer v sklopu niza Akro-polis 12, ki je posvečen angažiranemu teatru, na sporedu v videmskem gledališču Palamostre. V recitalu na izčrpen način teče beseda o tistem svetu, o katerem morda še najbolj zgovorno pričajo slike, ki nam jih je zapustil Marc Chagall, v katerih se osebe dvigajo nad materialni svet in »letijo.« Ne gre za avtorjevo domišljijo, saj je tista stvarnost, poznana kot ha-sidsko židovstvo, nastala pred več kot dvema stoletjema v srednje-vzhodni Evropi in se tam ohranila skoraj do polovice preteklega stoletja: šlo je za dokaj duhovno obliko židovstva, ki je izpostavljalo lepoto človekove krhkosti, socialno pravičnost in, kot rečeno, humor. Napad Hitlerjeve Nemčije je to kulturo zbrisal iz srednje in vzhodno-evropskih tal; po razselitvi se je v določeni meri ohranila na drugi strani oceana. V ZDA so Zidje iz srednje-vzhodne Evrope uresničili moderno ameriško kinematografijo in odločilno obogatili tamkajšnjo kabaretno produkcijo: kar 80 % dandanes dejavnih profesionalnih ameriških komikov je namreč odraz tega specifičnega židovstva. Ovadia, ki je v zadnjem času zaradi svojih vegetarijanskih izbir shujšal 25 kilogramov, se je v skoraj dve uri in pol trajajočem nastopu zaustavil pri osvetlitvi glavnih lastnosti, ki so označevale hasidsko judovstvo, in kritično primerjal takratni čas z današnjo duhovno revščino, kateri smo priča v zahodnem svetu: v Evropi, ZDA in ne nazadnje v Izraelu. Po njegovem mnenju je potrebno vzpostaviti v sodobnem svetu duhovno veličino tega židovstva, »da bi bili manj povprečni.« Najprej je spregovoril o umetnosti, ki so jo s pripovedovanjem zgodb ti Zidje gojili (on jo dejansko pooseblja) in jim je omogočala spoznavanje življenja, sveta in njegove ureditve (»Talmud je pripoved vseh pripovedi«) v znamenju poveličevanja človeških šibkosti brez vsakršnega moraliziranja. Drugo karakteristiko je predstavljala skrb za tisto petje, ki je prihajalo »iz človekove notranjosti.« Ovadia pravi, da zna vsak otrok ob prihodu na svet in pozneje, ko odrašča, peti; razglašeni nekateri postanejo zgolj zaradi represije odraslih oseb. »Tudi Jezus je znal peti. Bil je namreč Zid in judovska liturgija ne obstaja brez petja,« opozarja milanski kabaretist, rojen v Plovdivu, ki se je nato zaustavil pri obrazložitvi tretje značilnosti, židovskega humorja, »ki je koristen za spoznavanje resnice in sveta ter omogoča izhod iz nevarnih kontrapozicij k iskanju tretjih poti«. Tradicionalni židovski humor se ne ustavi pred nikomer in ničemer in je zaradi tega v očeh drugih dejansko nespoštljiv. Skrb za humor, ki ga je Ovadia v videmskem teatru ponudil občinstvu prek navajanja mnogih zgodb (ne dovtipov), omogoča človeku zasledovanje trdnejšega ravnotežja. Nič čudnega torej, če imajo Angleži, ki razpolagajo z najstarejšo demokracijo na svetu, tako vrsto humorja, ki se med vsemi še najbolj približuje židovski. Stalna prisotnost satire in kritike razvija tako demokratično zavest, ki je žal v državah celinske Evrope nismo vajeni: zaradi tega, denimo, so dokaj redki tisti oblastniki, ki so pri nas pripravljeni sprejemati kritike in satirične ocene: namesto da bi se odzvali z nasmehom na svoje šibkosti, postanejo nejevoljni in živčni. S humorjem, dodaja Ovadia, se hkrati približamo tisti razsežnosti človeka, ki jo zaznamujejo protislovja in neuravnoteženost, ki naj bi označevale vse ljudi sveta. Posebno pozornost je avtor namenil tudi obravnavi odnosa, ki ga je ta židovski svet vzpostavljal z božanskim: nanj se je obračal z molitvijo in študijem, a tudi s petjem, plesom, pripovedovanjem zgodb in humorjem. Bog v hasidski kulturi sprejme kot najljubšega tistega sina, ki si drzne z njim polemizirati ali celo postaviti na zatožno klop zaradi vsega hudega, ki se dogaja v svetu ... V končnici svojega recitala, ki je bil vsebinsko obsežen in mu je bilo zaradi dolgega trajanja in kompleksnosti obravnavanih vprašanj včasih težko slediti, je kabaretist opozoril gledalce, ki so ga ob zaključku nagradili s toplim aplavzom, da je dober komik lahko le tisti, ki je na svoji življenjski poti spoznal bolečino. Kakopak. Matej Caharija Novo v zbirki Koda Študentske založbe Pri Študentski založbi so v zbirki Koda izdali delo filozofa Giorgia Agam-bena Odprto, v katerem avtor išče razlike med človekom in živaljo, knjigo Pandorino upanje antropologa znanosti in tehnologije Bruna Latourja ter delo Kratka zgodovina ruske revolucije, v katerem zgodovinar Richard Pipes podaja podobo Rusije v začetku 20. stoletja. Italijanski filozof Giorgio Agamben, ki velja za enega najbolj slavnih filozofov današnjega časa, se v delu Odprto s podnaslovom Človek in žival sprašuje, kje je meja med človekom in živaljo. Kot je pojasnil urednik zbirke Koda Aleš Šteger, je delo zapisano v avtorjevem tipičnem slogu kratkih esejističnih krokijev. Vsebinsko je v opoziciji s slovitim nemškim filozofom Martinom Heidegger-jem, ki je med človeka in žival postavil ostro ločnico. Agamben pa ravno to problematizira. Delo je prevedla Vera Troha, spremno besedo pa je prispevala Jelica Šumič Riha. / SVET Petek, 18. novembra 2011 13 dolžniška kriza - Zahtevana donosnost na njene desetletne obveznice presegla 7 % Španija do svežega denarja po nevzdržno visokih obrestnih merah Premier Zapatero pozval Evropsko unijo in Evropsko centralno banko, naj poiščeta takojšnje rešitve MADRID - Španija je na včerajšnji avkciji s prodajo desetletnih obveznic zbrala 3,56 milijarde evrov, vendar pa se je tokrat zadolžila najdražje po letu 1997. Povprečna zahtevana donosnost na njene državne dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo desetih let je namreč presegla sedem odstotkov, kar ne omogoča več vzdržnega zadolževanja. Španija je bila na včerajšnji avkci-ji prisiljena pristati na povprečno obrestno mero v višini 7,09 odstotka, potem ko je bila ta na zadnji tovrstni dražbi 20. oktobra pri 5,43 odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije. Povpraševanje po španskih obveznicah z dospelostjo čez deset let je bilo razmeroma šibko. Ponudbo je namreč preseglo le za 1,54-krat, potem ko jo je oktobra za 1,76-krat. Maksimalni ciljni znesek Madrida je bil sicer štiri milijarde evrov. Takoj po dražbi so močno poskočile tudi obrestne mere na španske desetletne obveznice na sekundarnem trgu. Še v ponedeljek je bila zahtevana donosnost na španske obveznice pod šestimi odstotki, včeraj pa je bila po podatkih NLB ob 12. uri pri 6,68 odstotka. Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je kmalu po dražbi Evropsko unijo in Evropsko centralno banko (ECB) pozval, naj poiščeta takojšnje rešitve za izhod Španije iz vse hujših gospodarskih težav. Evropa po njegovih besedah potrebuje "vlado, ki bo sprejemala odločitve za vse" in "centralno banko, ki bo res opravljala svojo vlogo". Nemčija in Francija se morata zavedati, da bodo napetosti v območju evra na koncu prizadele vse njegove članice, je še menil Zapatero. Španska finančna ministrica Elena Salgado pa je v odzivu na rekordno drago zadolžitev Madrida znova ponovila, da bo Španija stanje svojih javnih financ uredila brez mednarodne finančne pomoči. "Španiji zagotovo ne grozi potreba po mednarodnem finančnem poso- Angela Merkel dolžniška kriza - Nemška kanclerka Merklova še naprej proti hitrim rešitvam BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj kljub povečanemu pritisku finančnih trgov na Španijo zopet izrazila jasno nestrinjanje z vsemi hitrimi rešitvami za dolžniške težave v območju evra, kot so Evropska centralna banka (ECB) kot posojilodajalec članicam območja evra v skrajni sili in skupne evrske obveznice. Kot je dejala nemška kanclerka v nastopu na ekonomski konferenci v Berlinu, bi solidarna delitev dolžniških bremen med članicami, kar bi pomenila uvedba skupnih evrskih obveznic, kratkoročno sicer pomirila trge, dolgoročno pa močno zmanjšala gospodarsko konkurenčnost v območju evra, medtem ko širitev mandata ECB na odkupovanje državnih obveznic in s tem reševanje članic evrskega območja pred pritiski trgov ne bi rešilo težav skupne valute. "Če politika verjame, da bi vloga ECB kot posojilodajalca v skrajni sili rešila probleme evra, se skuša prepričati v nekaj, kar ne bi delovalo," je dejala Merklova. "Moje mnenje je tukaj neverjetno trdno," je dodala. V zadnjih dneh se pozivi h krepitvi vloge ECB pri reševanju dolžniških težav območja evra vse bolj krepijo. Slišati jih je predvsem iz tistih držav, ki so pod pritiskom trgov, temelji pa na prepričanju, da le ECB kot 'tiskarna evrov' lahko dolgoročno stabilizira evro. Francija se ob vse višjem pribitku na ceno zadolževanja boji, da bo izgubila najvišjo bonitetno oceno trojni A, to pa bi resno zmajalo obstoječe mehanizme za stabilizacijo skupne valute. Iz Pariza tako prihajajo vse glasnejši pozivi Berlinu, naj popusti pri svoji nepopustljivosti glede vloge osrednje denarne ustanove območja evra pri reševanju težav članic območja skupne valute. Dogajanje po mnenju nekaterih opazovalcev že vnaša razdor v franco-sko-nemški dvojec, ki predstavlja motor EU in še posebej območja evra. Merklova je znova pozvala k hitremu dogovoru glede podrobnosti dogovora evropskih voditeljev s 27. oktobra, ki med drugim predvideva nov paket pomoči Grčiji ob sodelovanju zasebnih upnikov, krepitev posojilne sposobnosti začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) in usklajeno doka-pitalizacijo evropskih bank. Še posebej pa se ji zdi ključno, da se Evropa z razlogi za trenutne dolž- jilu," je zatrdila za španski radio Cadena Ser. Aktualna španska vlada je doslej državo z ostrimi varčevalnimi ukrepi uspela obvarovati pred potrebo po mednarodni finančni pomoči, vendar pa Španija še vedno ne beleži pravega gospodarskega okrevanja. Rast španskega bruto domačega proizvoda (BDP) je obtičala, Madrid pa beleži 22-odstotno brezposelnost. Poleg tega Evropska komisija ne verjame, da bo Španiji uspelo doseči cilje glede znižanja javnofinančnega primanjkljaja. Španske oblasti so namreč napovedale, da bodo primanjkljaj z lanskih 9,2 odstotka BDP letos znižale na šest odstotkov BDP. V Španiji je tako ozračje pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami zelo napeto. Vodja opozicije Mariano Rajoy, ki ima veliko možnosti za zmago, je v pogovoru za včerajšnjo izdajo časnika El Pais napovedal dodatno krčenje javne porabe. Pas namerava zategovati na vseh področjih, razen pri pokojninah. (STA) Jose Luis Rodriguez Zapatero dolžniška kriza - Pod novo vlado Tisoči Grkov proti varčevalnim ukrepom ansa niške težave spopade pri koreninah, kar po prepričanju Berlina terja spremembe pogodbe EU, ki bodo omogočile strožji nadzor, sankcije in tesnejšo gospodarsko in fiskalno integracijo za države, ki so prevzele skupno evropsko valuto. Predlogi Berlina vnašajo nemir med članice EU, ki še niso prevzele evra in se bojijo, da gre proces v smeri še bolj jasne delitve EU na Evropo dveh hitrosti. Merklova se je zato včeraj o tem pogovarjala z dansko premierko Helle Thorning Schmidt, danes pa v Berlinu pričakuje britanskega premiera Davida Camerona. Danska in Velika Britanija sta edini članici EU, ki sta si izborili pravico do izvzetja iz vstopa v denarno unijo, čeprav je tečaj danske krone vezan na evro, zato je Danska neke vrste članica območja evra, le da valute ne uporablja. Thorning-Schmidtova je izrazila skepso do preveč daljnosežnih sprememb lizbonske pogodbe. Po njenem prepričanju bi morale biti spremembe pogodbe omejene, zato da postopek spreminjanja ne bi bil predolg in preveč zaznamovan z nacionalnimi zahtevami. Po njenih besedah bi se morale prav vse članice EU najprej posvetiti najbolj pereči temi, ki je premagovanje dolžniške krize, dogovor o strožji disciplini pa naj bi prišel na vrsto šele pozneje, pri čemer bi moral vključevati vse članice povezave. Merklova se je strinjala, da bi moral biti proces sprememb pogodbe omejen, a je vseeno izrazila prepričanje, da članice območja evra potrebujejo tesnejšo integracijo, saj drugače denarna unija ne more preživeti. Nemčija po njenih besedah ne bo nikoli pozabila, da unija šteje 27 članic in da je notranji trg temelj, na katerem lahko deluje evro, vendar pa morajo članice, ki so skupno valuto prevzele, preprosto sodelovati tesneje. (STA) ATENE - V Atenah je proti varčevalnim ukrepom nove grške vlade včeraj protestiralo na tisoče ljudi. Iz strahu pred izgredi so protesti potekali pod okrepljenimi varnostnimi ukrepi, v pripravljenosti pa je bilo 7000 policistov. Protesti na ulicah Aten so potekali le dan po tem, ko je grški parlament v sredo z večino glasov izglasoval zaupnico novi vladi finančnega strokovnjaka Lukasa Papade-mosa. Poglavitna naloga nove prehodne vlade bo čimprejšnja uresničitev oktobrskega dogovora območja evra o celoviti rešitvi dolžniške krize, ki med drugim predvideva drugo pomoč Grčiji v zameno za ostre varčevalne ukrepe. V novi vladi narodne enotnosti je prvič po obnovi demokracije po padcu vojaške diktature leta 1974 tudi manjša desna stranka Laos. Sodelovanje te stranke v vladi je še podžgalo nezadovoljstvo protestnikov, ki so nosili napise "Dol z vlado socialistov, konservativcev in fašistov". Včerajšnji protesti so sovpadali z 38. obletnico krvave zadušitve študentske vstaje proti takratnemu vojaškemu režimu 17. novembra 1973. Protestni shod je potekal mimo ameriškega ter drugih tujih veleposlaništev v grški prestolnici, mimo parlamenta in nekaterih ministrstev ter uradov EU. Oblasti so zato okrepile navzočnost policije na ulicah. Za varnost je skrbelo okoli 7000 policistov, ki so že dopoldne zaprli številne ceste v središču Aten in okrepili nadzor okoli vladnih poslopij. Protesta se je udeležilo okoli 7000 ljudi, pri čemer so se protestniki spopadli s policisti. Protestniki so policiste obmetavali z molotovkami, zažigali smetnjake ter uničevali banke in avtobusna postajališča. Policija je protestnike poskušala razgnati s solzivcem in dimnimi bombami. Aretirala je okoli 60 protestnikov. (STA) Na vrhu Aseana o ekonomski integraciji regije do l. 2015 BALI - Na indonezijskem otoku Bali se je včeraj začel vrh Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean), na katerem voditelji desetih držav članic razpravljajo o dosedanjem napredku pri gospodarski integraciji povezave. Asean si je zastavil ambiciozen načrt oblikovanja skupnega gospodarskega prostora do leta 2015. Pomembna tema tokratnega vrha je tudi vrnitev Mjanmara na diplomatski oder, potem ko se je nekdanja vojaška hunta v tej državi lotila nekaterih reform. Članice Aseana so potrdile kandidaturo Mjanmara za predsedovanje organizaciji leta 2014. V območju Aseana živi več kot 620 milijonov ljudi, pričakovani bruto domači proizvod (BDP) območja pa naj bi letos znašal 1800 milijard dolarjev. Asean sicer združuje Brunej, Kam-bodžo, Indonezijo, Laos, Malezijo, Mjanmar, Filipine, Singapur, Tajsko in Vietnam. Države se na vrhu srečujejo dvakrat letno. Konec tedna se bodo voditeljem članic Aseana na vzhodnoazijskem vrhu pridružili še voditelji Avstralije, Indije, Japonske, Južne Koreje, Kitajske, Nove Zelandije, Rusije in ZDA. Vzhodnoazijski vrh je nastal kot razširjena oblika Aseana in držav, ki so zainteresirane za sodelovanje v azijsko-tihomorski regiji. Danski skrajneži naj bi se na rasno vojno KOEBENHAVN - Danska obveščevalna služba PET je včeraj opozorila, da se danski desničarski skrajneži pripravljajo na "rasno vojno" in urijo v uporabi orožja. V te dejavnosti naj bi bilo sicer vključenih le majhno število skrajnežev, ki pa v svoje vrste novačijo nove člane. Kot v poročilu o političnem ekstrem-izmu opozarja PET, majhna skupina ljudi znotraj danskih skrajnih desničarskih skupin sestavlja sezname političnih nasprotnikov in se uri v uporabi orožja in borilnih veščinah. "Naša ocena je, da se ta del skrajne desničarske skupnosti pripravlja na bodočo rasno vojno na Danskem in je v tem kontekstu pripravljen uporabiti silo," dodaja obveščevalna služba. PET poudarja, da je v te dejavnosti vključeno le majhno število članov razdrobljene danske skrajne desnice, vendar si dejavno prizadevajo za re-krutiranje novih članov iz vrst huli-ganskih skupin, opaziti pa je tudi povečanje nasilnih spopadov med skrajnimi desničarskimi in levičarskimi skupinami. Obveščevalna služba opaža tudi povečanje števila "samostojnih terorističnih napadov" na Danskem in v tujini, kar predstavlja velik izziv, saj je ljudi, ki delujejo sami, ponavadi težje odkriti vnaprej (STA) iran - Zaradi spornega jedrskega programa IAEA želi v Teheran poslati • ■ ■ • • v« v v • svojo delegacijo za »razcišcenje« DUNAJ - Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) želi v Iran poslati delegacijo, ki bi pri iranskih oblasteh iskala pojasnila glede ugotovitev v svojem nedavnem poročilu o iranskem jedrskem programu, je ob začetku dvodnevnega zasedanja sveta guvernerjev IAEA dejal njen generalni direktor Jukija Amano. Kot je pojasnil Amano, je predlog za obisk ekipe strokovnjakov IAEA že v začetku meseca posredoval iranskim oblastem. Z njimi bi radi "razčistili ugotovitve" nedavnega poročila agencije o iranskem jedrskem programu, ki ga je agencija objavila 8. novembra. V poročilu, ki naj bi bila glavna tema zasedanja IAEA, se je agencija doslej najbolj približala neposredni obtožbi Irana, da poskuša razviti jedrsko orožje. V njem namreč izraža zaskrbljenost zaradi "jedrskih aktivnosti Irana, ki je vsaj do preteklega leta očitno razvijal atomsko bombo". Iran je poročilo že označil za "neutemeljenega". Amano je včeraj pozval Iran, naj sodeluje z IAEA in priskrbi "zahtevana pojasnila glede morebitnih vojaških razsežnosti svojega jedrskega programa". Sam ostaja pripravljen na dialog s Teheranom in upa, da se bodo čim prej dogovorili o datumu obiska. Svet guvernerjev IAEA naj bi sprejel tudi novo resolucijo o Iranu, o kateri naj bi 35 članic glasovalo danes. Osnutek resolucije je pripravilo pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN in Nemčija in ga posredovalo IAEA. Kot piše ameriška tiskovna agencija AP, ki je pridobila kopijo dokumenta, so uspele zahodne države na eni ter Rusija in Kitajska na drugi strani doseči kompromis. Resolucija tako kritizira kljubovanje Irana, ne postavlja pa ultimata glede omogočanja izvedbe preiskave domnevno skrivnih prizadevanj za izdelavo jedrskega orožja. Nekateri diplomati so kritični tudi do tega, da resolucija Iranu ne postavlja roka za odgovor na poročilo. Predlagateljice resolucije med drugim "izražajo globoko in vse večjo zaskrbljenost zaradi nerešenih vprašanj glede iranskega jedrskega programa", vključno s tistimi, ki jih je treba razjasniti v zvezi z morebitno "vojaško dimenzijo", poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki je prav tako pridobila kopijo dokumenta. Resolucija Teheran poziva, naj "v celoti in brez odlašanja izpolni svoje obveznosti iz resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov" in okrepi dialog z IAEA. Prav tako izraža podporo diplomatski rešitvi spora, Iran pa poziva, naj se resno in brez vnaprejšnjih pogojevanj vključi v pogajanja, da bi znova pridobil mednarodno zaupanje. Resolucija tudi poziva generalnega direktorja IAEA, naj v svoje poročilo o napredku za srečanje Sveta guvernerjev IAEA prihodnje leto vključi še oceno o uresničevanju omenjene resolucije, navaja AFP. (STA) 1 4 Četrtek, 17. novembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Na županstvu s prispevkom dežele Osemmesečna zaposlitev za 58 mladih brezposelnih Interesenti morajo vložiti prošnjo v goriškem uradu za delo do 31. decembra Goriška občina bo z deželnim prispevkom zaposlila za obdobje osmih mesecev 58 mladih brezposelnih. »Skupno smo pripravili 16 projektov javno koristnega dela (v italijanskem izvirniku "lavo-ri di pubblica utilita"). Ker smo prošnje vložili na deželo kot prvi glede na ostale občine, in sicer teden dni pred iztekom roka, so bili vsi naši projekti odobreni, zaradi česar smo nedvomno zadovoljni. Tako bomo zaposlili 58 mladih s pogodbami za določen čas in jim sočasno omogočili, da si naberejo novih izkušenj, ki jim bodo v prihodnje še kako koristile pri iskanju nove zaposlitve,« poudarja župan Et-tore Romoli in pojasnjuje, da je projekt skupno vreden 1.353.653 evrov in da bo dežela za njegovo uresničitev nakazala goriški občini 1.285.961. »Da smo si zagotovili prispevek, smo uresničitvi projekta iz svojega proračuna dodali 67.692 evrov, kar za goriško občino ni nikakor malo in kar dokazuje, da sociali namenjamo veliko pozornost, čeprav marsikdo iz vrst opozicije trdi ravno obratno,« poudarja Ro-moli in pojasnjuje, da bodo na podlagi projekta javno koristnega dela zaposlili osemnajst delavcev s trideseturno delovno pogodbo, ki bodo skrbeli za vzdrževanja parkov in zelenic, za čiščenje jaškov, žlebov in mestnih ulic ter za prepleskanje ograj raznih poslopij v občinski lasti. Dodatnih dvanajst delavcev - v tem primeru z dvain-trideseturno delovno pogodbo - bo zaposlenih kot čuvaji na gradu, v športnih objektih, deželnem avditoriju, gledališču Verdi in galeriji v Ulici Garibaldi. Poleg tridesetih delavcev bodo zaposlili še osemindvajset uradnikov, ki bodo opravljali arhivsko delo z dvaintridesettedenskim delovnim urnikom. Skrbeli bodo za ureditev arhivov občinskih okoljskih uradov, pogrebne službe, urada za produktivne dejavnosti in gradbeništvo, ekonomata, poveljstva mestnih redarjev in raznih drugih občinskih uradov in služb. Prošnjo za zaposlitev lahko vložijo mladi od 18. do 36. leta starosti, ki so brezposelni vsaj osem mesecev in ne uživajo socialnih blažilcev. Interesenti morajo vložiti prošnjo do 31. decembra letošnjega leta v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri, kjer bodo preverili rekvizite vseh prijavljenih in poskrbeli za pripravo lestvic za zaposlitev. Posamezne pogodbe bo goriška občina podpisala z zadrugami, ki se morajo v ta namen pravočasno prijaviti. »Od leta 2009 dalje smo s pomočjo projektov družbeno koristnih del, projektov javne koristi, civilne službe in t.i. vaucherjev zaposlili 110 mladih, ki jim sedaj nudimo še eno priložnost za zaposlitev, do katere se je dandanes vse težje dokopati,« za zaključek poudarja župan Et-tore Romoli. (dr) GORICA DS še nekaj tednov brez občinskega tajnika Goriško-števerjanski krožek Demokratske stranke bo še nekaj tednov brez tajnika, potem ko je pred dnevi s tajniškega mesta odstopil Giuseppe Cingolani, ki si je z zmago primarnih volitev zagotovil župansko kandidaturo na čelu levosredinske koalicije na spomladanskih občinskih volitvah. Vodstvo krožka se je namreč sestalo v sredo in odločilo, da bo kandidata za tajniško mesto predlagala občinska koordinacija stranke, ki se bo v ta namen sestala v prihodnjih tednih. Kandidata bo nato potrdila skupščina krožka, na čelu katerega bo novi tajnik ostal do prihodnjih občinskih volitev. Nato bodo izbrali novega tajnika, ki bo krožek vodil do izteka mandata vodstva krožka leta 2014. V GRADIŠČU Zaposlijo dva delavca Občina iz Gradišča bo zaposlila dva delavca in enega uradnika v okviru dveh projektov za javno koristno delo, ki ju je financirala dežela Furlanija-Julijska krajina. Dva delavca bosta zaposlena s 36-ur-nim tedenskim delovnim urnikom, skrbela bosta ta vzdrževanje zelenic in mestnih parkov. Uradnik bo s 36-urnim tedenskim delovnim urnikom zaposlen v uradu socialnih služb, kjer bo v pomoč tamkajšnjemu osebju. Prošnjo lahko vložijo delavci v dopolnilni blagajni ali mobilnosti, to morajo storiti v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici; prijave bodo zbirali med 21. in 30. novembrom. Pri zaposlitvi bodo imeli prednost občani Gradišča. V GORICI Brez soočenja o šoli Sindikat CISL iz Gorice opozarja, da je stališče goriške občine glede združevanja šol popolnoma nesmiselno, okrog njega pa ni bilo nobenega soočenja s sindikalisti. »Občinska odbornica Silvana Romano se zavzema, da bi ravnateljstvo iz Ulice Zara razdelili med večstopenjsko šolo iz Ločnika in da bi šole iz Stražc pridružili nižji srednji šoli Locchi,« poudarja Dario Cauzer iz sindikata CISL, ki predlaga, naj se ravnateljstvo iz Ulice Zara združi z nižjo srednjo šolo Ascoli, ravnateljstvo iz Ulice Codelli pa z nižjo srednjo šolo Locchi. »Gorica bi tako imela dve novi večstopenjski šoli, ločniška večstopenjska šola pa ostala, kakršna je, saj bi le tako na primeren način opravljala svojo vlogo,« poudarja Cauzer. V RONKAH Dežela naj pomaga Deželni odbornik Demokratske stranke Franco Brussa poziva deželno vlado, naj priskoči na pomoč družbi Selex iz Ronk, potem ko je v prejšnjih dneh zveza Finmecca-nica napovedala prestrukturiranje svojega letalskega sektorja. Po mnenju Brusse ima družba Selex velik razvojni potencial, njeni delavci pa visoko usposobljenost. gorica - Knjiga o toponomastiki S spremembo klime tudi slovenske ulice V kratkem poimenovanje stopnišč po bokserju Sotgii in iredentistu De Preglu Različne duše mesta razodevata tudi bratoma Rusjan posvečena ulica (desno) in oširek v spomin na garibaldinca Cesareja Michielija (spodaj) bumbaca S spremembo politične klime in pomiritvijo nacionalnih strasti po letu 1968 so v Gorici poimenovali prve ulice tudi po slovenskih osebnostih, kar je bilo v letih po drugi svetovni vojni za italijanski del mesta povsem nedopustno. Občinski upravitelji so v prvem povojnem obdobju uporabljali toponomasti-ko za krepitev italijanskega značaja mesta, tako da je bilo treba kar nekaj časa čakati na prve ulice s slovenskim imenom. Do omenjenih ugotovitev je v svoji diplomski nalogi prišla Giada Agazzi, ki je sicer zapisničarka goriške občinske toponomastične komisije. Agazzijevo je ravno med pripravo zapisnikov začelo zanimati, kako je v preteklosti prihajalo do poimenovanj ulic, zato je tej temi posvetila svojo diplomsko nalogo, ki jo je nato institut ISIG izdal v knjigi pod naslovom »Toponomastica ed anime del-la citta«. Agazzijeva je za svoje raziskovalno delo vzela v poštev vsa poimenovanja ulic in trgov, ki jih je občinski svet opravil od leta 1948 do leta 1990. Ugotovila je, da so v prvem povojnem obdobju ulice poimenovali po vojnih dogodkih in italijanskih osebnostih; o slo- venskih imenih niso hoteli slišati do leta 1967, ko so podgorski trg poimenovali po Lojzetu Bratužu, v naslednjih letih pa so se nacionalne strasti v občinskem svetu končno pomirile, tako da so svojo ulico dobili Henrik Tuma, Anton Gregorčič, Simon Rutar in drugi. Agaz-zijeva je v svojo knjigi omenila številne občinske svetnike, ki so med občinskimi sveti posegali v razpravo o topono-mastiki. Tako so v publikaciji omenjeni tudi Avgust, Šfiligoj, Marko Waltritch, Damjan Paulin in drugi Slovenci. Da je toponomastika še danes v službi politike, čeprav ne tako očitno kot nekoč, je posredno potrdil občinski odbornik Sergio Cosma, ki je spregovoril na včerajšnji predstavitvi knjige v občinski sejni dvorani. Pojasnil je, da je več ulic posvetil goriškim iredentistom in športnikom, ki se jim bosta v kratkem pridružila še dva. Svoje stopnišče bosta dobila bokser Sebastiano Sotgia in ire-dentist Melchiorre De Pregl. Knjiga Giade Agazzi o topono-mastiki je v celoti objavljena na spletni strani instituta ISIG in tako dosegljiva vsem, ki jih ta argument zanima. (dr) trzic »Julius« povezuje Kras z Julijci Organizacija tečajev alpinizma in plezanja, festivala gorniških filmov in laboratorijev za prizadete osebe, gradnja plezalnih sten v Ljubljani in na Jesenicah, trasiranje novih kolesarskih poti, priprava vodnikov in zemljevidov, vzdrževanje sprejemnega centra Kon-ver: vse to je vključeno v evropski projekt »Julius«, katerega glavna nositelji-ca je občina Tržič in katerega izvajanje se je dejansko začelo včeraj s podpisom pogodbe na tržiškem županstvu. Za uresničitev projekta bodo imeli na voljo 1.313.000 evrov, s katerimi si bodo prizadevali za ovrednotenje naravne dediščine Krasa in Julijskih Alp. Pri projektu, ki naj bi se zaključil do oktobra leta 2013, poleg tržiška občine sodelujejo še občine Codroipo, Ampezzo, Ljubljana, Postojna in Jesenice, Lokalna akcijska skupina Kras, športno združenje iz kraja Spinea, društvo za promocijo plezanja iz Ljubljane, planinsko društvo iz Domžal, zveza občin Brisighela, Casola di Valsenio in Riolo Terme, Triglavski narodni park in agencija Informest iz Gorice, ki predstavlja operativno roko v projektih mednarodne kooperacije. Po prvem srečanju med sodelujočimi partnerji je izrazila zadovoljstvo nad skupno pobudo tržiška županja Silvia Altran, za katero ima projekt veliko simbolno va-lenco. »Kras in Julijske Alpe povezuje skupna zgodovina, vezana na vojne dogodke in mejo; zdaj pa si skupaj prizadevamo, da bi ovrednotili čezmejne naravne lepote in da bi mlade približali alpinizmu in izletništvu v naravo,« poudarja županja, ki je poleg tega tudi prepričana, da predstavljajo evropski prispevki zelo pomembno pomoč za krajevne uprave, ki se dandanes soočajo s krčenjem razpoložljivih sredstev. Na včerajšnjem tržiškem dogodku s podpisom pogodbe so bili seveda prisotni tudi slovenski partnerji, ki so izrazili upanje, da bi v okviru projekta uspeli povečati pretok turistov iz Slovenije v Italije in obratno. Deželno upravo je na podpisu pogodbe zastopal odbornik Elio De Anna, spremljala ga je funkcionarka deželnega urada za šport in prosti čas Laura Comelli, ki je prepričana, da bo imel projekt »Julius« zelo pomembno vlogo pri navezovanju stikov med športnimi in planinskimi organizacijami iz Slovenije in Italije. Silvia Altran gorica-tržič - Nadaljuje se kampanja za cepljenje proti gripi Doslej cepili 1.218 oseb Cepivo na voljo do konca decembra pri družinskih zdravnikih in v ambulantah oddelka za preventivo pri zdravstvenem podjetju Na goriških ulicah se je pojavil dvojezični plakat za kampanjo cepljenja proti gripi, kar potrjuje pozornost zdravstvenega podjetja do uveljavljanja vidne dvojezičnosti bumbaca V goriški pokrajini se nadaljuje vsakoletna kampanja za cepljenje proti gripi. Doslej se je cepilo 1.218 oseb, in sicer 787 v Krminu, Gradišču in Gorici ter 431 v Gradežu in Tržiču. Cepljenje proti gripi se bo nadaljevalo do 31. decembra pri družinskih zdravnikih in v ambulantah oddelka za preventivo zdravstvenega podjetja. Cepivo bo na voljo s sledečim urnikom: v Ulici Vitto-rio veneto v Gorici (tel. 0481-592806, 0481-592840) ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 11. in 12. uro, ob sredah med 13.30 in 15.30, ob petkih med 8.30 in 10. uro, v Ulici Fleming v Gradišču (tel. 0481-954441) ob ponedeljkih med 13.30 in 14.30 ter ob četrtkih med 12.15 in 12.45, na Drevoredu Venezia Giulia v Krminu (tel. 0481-629209) ob torkih med 13.30 in 14. uro ter ob petkih med 12.15 in 12.45, v splošni bolnišnici San Polo v Tržiču (tel. 0481-487667) od ponedeljka do petka med 8.30 in 10. uro ter ob sredah med 14. uro in 15.30, v Ulici Fiume v Gradežu (tel. 0491-897930) ob ponedeljkih med 11.30 in 12.30 ter ob četrtkih med 14.30 in 16. uro. Cepljenje priporočajo osebam nad 65. letom starosti, kroničnim bolnikom (tudi otrokom), nosečnicam in vsem tistim, ki so zaposleni v poštnih uradih, šolah in drugih javnih ustanovah ter so v neposrednem stiku z ljudmi. Za vse te je cepljenje brezplačno. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 18. novembra 2011 1 7 gorica - Na zahtevo trgovcev občina napovedala trimesečno eksperimentiranje Korzo zaprt, promet po Ulici Crispi Preti nevarnost dezertifikacije ulic Ne bo otok za pešce, temveč območje z omejenim prometom vozil - »Raštel in Nunska ulica nista zaživela« gorica - Travnik se še ni pobral Pobuda, da bi odsek goriškega Korza zaprli prometu in ga namenili pešcem, sega v konec 80. let minulega stoletja. »Tedaj bi bili v Evropi med prvimi, danes pa smo med zadnjimi.« S temi besedami je trgovec s Korza Claudio Tomani uvedel srečanje kakih dvajsetih stanovskih kolegov z županom Et-torejem Romolijem. Trgovci z Verdijevega korza so prvi rezultat že dosegli: občina je napovedala trimesečno ureditev cone za pešce med ulicami Garibaldi-Diaz in Crispi. Režim območja z omejenim prometom bo na tem odseku veljal decembra, januarja in februarja. Če se bo poskusno obdobje obneslo - problematična sta predvsem januar in februar, ko je iz trgovskega vidika suša največja -, bodo peš cono obdržali, drugače jo bodo ukinili ali pa eksperimentiranje podaljšali. Mestno upravo so prepričali z anketo, ki jo je v septembru in oktobru podpisalo 1.349 oseb: pešcem v prid se je izreklo 1.278 podpisnikov (95,31%), njim v škodo pa 63 ljudi (4,69%), osem podpisov je bilo neveljavnih. Iz Gorice je bilo 950 podpisnikov, od drugod iz pokrajine 199, 30 iz Slovenije in 4 iz drugih držav EU. »Še najbolj me vznemirja podatek, da smo zbrali samo 30 slovenskih glasov. Iz Slovenije je v preteklosti prihajala polovica naših kupcev,« je opozoril Tomani in dodal, da so sorodno anketo uresničili že leta 2002: 98% podpisnikov je tedaj zahtevalo peš cono samo za obdobje božičnih praznikov, 86% pa za celo leto. »Iz tega ni bilo nič, tudi gospodarska slika je bila drugačna,« je pripomnil. Tako je, goriški trgovci so danes malodane na kolenih, poleg splošne krize so jih shirala gradbišča. »So dnevi, ko v blagajno ne pride niti evro,« so se potožili. »Če ne odreagiramo, nas bodo komercialna središča zunaj mesta dokončno potolkla,« pravijo trgovci, ki menijo, da je obnovljeni Korzo kot nalašč za ureditev peš cone, občini pa priznavajo zaslugo, da je obnovo izpeljala v napovedanem roku. »Z gradbenim podjetjem smo podpisali pogodbo, ki predvideva dvojno delovno izmeno, kar pomeni, da so na delu od 7. do 18. ure,« je pojasnil župan in zagotovil, da bodo dela v novembru dokončana. Promet bo ponovno stekel po Ulici Crispi, med ulicami Garibaldi-Diaz in Crispi pa bo veljal režim območja z omejenim prometom: dostop bodo imela le vozila lastnikov hišnih parkirišč, sil javnega reda in hitre pomoči, pa še, po določenem urniku, vozila za dostavo blaga. Prepoved vožnje bo veljala tudi za avtobuse. »Promet bomo speljali po drugih ulicah, kakor to že počenjamo zadnjih šest mesecev. Edina nevarnost pa je dezertifikacija stranskih ulic,« je dejal župan in spomnil, da »Raštel in Nunska ulica s cono za pešce nista zaživela«. Napovedal je še, da bodo januarja obnovili odsek Korza do lekarne All'orso bianco, dela pred Ljudskim vrtom pa bodo stekla po upravnih volitvah. Trgovci, ki obljubljajo, da se bodo potrudili in skupaj poskrbeli, da bo Korzo privlačen, so župana prosili, naj na zaprti odsek Korza ne namestijo stojnic Andrejevega sejma, »ker nam ne prinašajo zaslužka, prinašajo pa umazanijo«. (ide) Cone za pešce dobrodošle, kaj pa ceste in parkirišča? Giuseppe Longo: »Mesto bo zaživelo le, če bo privabljalo ljudi od drugod« Gorica bo zaživela le, če bo privabljala ljudi od drugod, ki pa jim je potrebno nuditi parkirišča in ceste. To pomeni, da jim moramo omogočiti, da udobno dosežejo mestno središče, kjer lahko brez večjih težav parkirajo. Tako pravi podjetnik s Travnika, Giuseppe Longo, direktor družbe Transmedia, ki upravlja tamkajšnji Kinemax. »Hišo filma na Travniku letno obišče okrog 250 tisoč ljudi, kar govori o njeni privlačni sili in potencialu. Z marsikom med njimi se pogovarjam, velika večina pa se jih pritožuje nad tem, da je dostop do trga kompliciran in da v bližini ne najdejo prostih oz. brezplačnih parkirišč. Vprašati se torej moramo, zakaj bi se morali ljudje od drugod pripeljati v Gorico? Kaj jim ponujamo?« se sprašuje Longo. »Cone za pešce so dobrodošle,« svoje razmišljanje nadaljuje sogovornik: »Vendar dobrodošel in nujno potreben bi bil tudi načrt za preureditev prometa, pa še skrb, da se ukinjena parkirna mesta primerno nadomestijo. Gorica je dolga, zaradi gradbišč ali območij za pešce pa mora voznik, ki je namenjen v center, prevoziti skoraj polovico mesta. Na voljo ima Ulico Duca DAosta in Korzo, komaj je eden od dveh iz katerega koli razloga zaprt, pa se znajde v prometnih zamaških. Na takšen način mesto odvrača obiskovalce.« Problem so tudi pomanjkljivo označene ceste, opozarja Longo: »Cestnih znakov ni tam, kjer bi morali biti, tako na primer na kro-žišču pri ločniškem mostu. Ko se kdor koli pripelje iz tiste smeri, se znajde brez navodil za mestno središče.« Zakaj pa Travnik ne zaživi? »Predor Bombi je zaprt - razlaga Giuseppe Longo -, dela v njem so brez konca, obnova trga je trajala predolgo, trgovine so zaprte, trgovci, ki so preživeli, pa so shirani, zato videz Travnika ni prikupen. Za odprtje novih trgovin je potreben kapital, ki se povrne le, če ima trgovec vsak dan zaslužek. Trg pa danes večinoma sameva, dogaja se malo ali nič, zato se bo težko našel trgovec s kapitalom.« (ide) Dela na Korzu Verdi bodo zaključena ob koncu novembra bumbaca gorica - V zgodovinskem mestnem jedru trgovci v težavah Raštel brez investitorjev Ureditev peš cone se ni obrestovalo zaradi pomanjkanja parkirišč - Zaskrbljenost zaradi zaprtja Korza Verdi Raštel ne uspe priklicati novih trgovcev in investitorjev zlasti zaradi pomanjkanja parkirišč, težave tamkajšnjih trgovin pa si se še dodatno povečale ob morebitnem zaprtju prenovljenega Korza Verdi. Da bi ureditev peš cone na eni izmed osrednjih mestnih ulic prej oškodovala goriške trgovce, kot jim koristila, je prepričan Benedikt Kosič, upravitelj trgovine K2 Sport v Raštelu. »Osebno se ne strinjam s trgovci s Korza Verdi, ki zahtevajo ureditev peš cone. Po mojem mnenju bo zaprtje Korza še povečalo težave mestnega trgovskega sektorja, ki je že itak v krizi,« pravi Kosič in trdi, da trgovci s Korza ne bodo povečali svoje prodaje z zaprtjem prometa, zato pa temu predlogu na celi črti nasprotuje. »Zaprtje Korza Verdi bi negativno vplivalo na vse okoliške ulice. Korzo je namreč glavna goriška prometnica, po katerem vozijo avtomobili iz enega dela mesta v drugega, sploh pa smo v Go- rici uredili peš cone v celem starem mestnem središču, kar se ni obrestovalo ravno dobro,« pravi Kosič, po besedah katerega so med obnovitvenimi deli na Korzu Verdi namenoma razširili pločnike, da bi imeli pešci dovolj prostora za sprehajanje, po cestišču pa bi lahko naprej vozili avtomobili. »Gorica je malce večja vas, tako da bodo k nam zelo težko zahajali kupci iz drugih krajev, kot se dogaja v velikih mestih, v katera se ljudje pripeljejo nalašč za sprehod po mestnem središču,« pravi Kosič, ki je prepričan, da je bil tudi projekt za obnovo Travnika popolnoma napačno zastavljen. »Na Travniku nihče ne odpira novih trgovin, kvečjemu jih kdo zapre,« pravi Kosič in poudarja, da podobno velja tudi za Raštel. Lastniki nekdanje trgovine Krainer na primer že imajo zamisel za obnovo poslopja, vendar ne uspejo najti investitorjev, ki bi bili pripravljeni vlagati v poživitev stavbe in posledično Raštela. (dr) Obnovitvena dela so sicer spremenila videz Raštela, vendar niso še privabila vlagateljev, pa tudi kupcev je bolj malo kljub izrazito trgovskemu značaju ulice bumbaca VABLJENI V MLINOTESTOVO TRGOVINO NA REJCEVI26 V NOVI GORICI Bogata izbira kruha, pekovskih izdelkov in slaštit, testenin, mok in mlevskih izdelkov, njokov ter drugih dobrot iz Mlinotesta in Pedva vas bo navdušila. Zagotovo pa vam bodo všei tudi izjemno ugodne