V središču Obnova možna po letu 2017, za Upravno enoto ni načrtov O Strani 4 in 5 Podjetništvo Sta bila vlagatelja v Žabjaku zavedena z obljubami? O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 30. avgusta 2016 letnik LXIX • št. 69 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Krnmsm mH») Štajerski Podravje * Začenja se novo šolsko leto www.tednik.si | ■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik | Podravje Lenart • Kdo bo novi lastnik zloglasnega hotela Črni les O Stran 6 Kmetijstvo Podravje • V Gozdnem gospodarstvu Maribor še niso odpuščali O Strani 8 in 9 Kultura MGP Ptuj • S preroško gledališko predstavo navdušili v Libanonu O Stran 10 Šport Padalstvo • I zje-men uspeh AK Ptuj O Stran 12 Šolarji, cesta ni igrišče! Prihajajo dnevi, ko bo na cestah in ob njih ponovno zelo veliko otrok, saj se počitnice zaključujejo, šolsko leto pa začenja. Da bi zagotovili čim višjo stopnjo varnosti otrok na šolskih poteh, bodo od četrtka naprej na cestah ponovno redarji, policisti ter uniformirani člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Več na strani 24. Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Aktualno • RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si Reflektorji za stadion umaknjeni, drog za McDonalds stoji S Strani 2 in 3 ČS Breg-Turnišče * Apel županu in grožnja z zaprtjem ceste S Strani 2 in 3 s ! MESTNA OBČINA PTUJ n*GER POKRAJINSKI PTUJ O H. M O Ž ^ Maribor i i VII Štajerski TEDNIK lasbe Ptuj 2016 1. VEČER - drugih 10 let najuspešnejših viž festivala (1980 - 1989) v izvedbi popularnih ansamblov, 1. septembra ob 19.30 2. VEČER - festival NZG Ptuj 2016, 2. septembra 2016 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 30. avgusta 2016 Ptuj • Prometna problematika ČS Breg-Turnišče Apel županu in grožnja z zapr Zaradi prometne problematike na Bregu in Turniščah je krajanom na tem koncu Ptuja očitno prekipelo, zato grozijo Četrtna skupnost Breg-Tur-nišče ima v svetu MO Ptuj dva »predstavnika«, Sonjo Pučko in Janeza Rožmarina. Oba sta v zadnjih časih začela pospešeno pošiljati pobude za ureditev nekaterih zadev, predvsem na podlagi predlogov, ki sta jih prejela od krajanov in predstavnikov četrtne skupnosti. Med temi je tudi prometna problematika, ki ostaja nedorečena in neurejena tudi na Zagrebški cesti. »Odgovori mestne oblasti so precej nedoločeni: v proračunskem letu 2016 ni predvidenih sredstev za izgradnjo, za ta namen bo treba v prihodnjih proračunih Mestne občine Ptuj zagotoviti sredstva za izdelavo projektne dokumentacije ... Ker me takšni odgovori zelo jezijo, sem županu v teh dneh poslala protestno pismo in v našem imenu zagrozila z državljansko nepokorščino. Če se ne bo takoj začelo razpravljati o problematiki našega območja, bomo državljansko nepokorni: v času prometne konice bomo ob sobotah zjutraj začeli zapirati Zagrebško Uvodnik cesto. Župan je obljubil, da bo s pismom v najkrajšem možnem času šel na DARS,« je v imenu krajanov Suhe veje, Sodnic in dela Zagrebške ceste pojasnila Natalija Orešek. V apelu, ki ga je naslovila na župana MO Ptuj Mirana Sen-čarja, jasno piše, da krajani zahtevajo ureditev prometne problematike, saj se počutijo zapostavljene. Ob tem dodaja, da se posebej zdaj, v času izgradnje avtoceste Draženci-Gru-škovje, čutijo kot drugorazredni državljani in so čedalje bolj ogorčeni, saj postaja prometna situacija na tem delu mestne občine Ptuj za vse udeležence prometa nevzdržna: »Mestna oblast pa za nas, krajane, nima posluha. Iz dneva v dan, še posebej pa ob koncu tedna, se po naših cestah valijo kolone turistov, ki v želji izogniti se plačilu vinjete oz. gneči na avtocesti za pot proti jugu izbirajo stranske poti. Del poti tako poteka po »našem« delu Zagrebške ceste, ki pa ima v delu od Turnišč do Suhe veje ozki pločnik le na eni strani ceste. Ta ne omogoča, da Evropa in njena varnost Včeraj zjutraj so medije ponovno preplavile novice o treh napadih: strelskem, bombnem in samomorilskem. Do streljanja naj bi prišlo na enem izmed največjih letališč na svetu, v ameriškem Los Angelesu. Zaradi klicev na pomoč in policijske akcije so del letališča zaprli. Ker policisti niso odkrili ne znakov streljanja ne domnevnega storilca, so preplah pripisali hrupu, ki nastaja na letališču. Iz Bruslja so poročali o bombi, ki je ponoči eksplodirala na inštitutu za kriminologijo. Iz Jemna, države na jugu arabskega polotoka, so prihajale vesti o samomorilskem napadu. Eno jutro, tri celine, trije napadi. V samo nekaj urah. Morebiti jih je bilo po svetu še več, a nas glas o njih ni dosegel. Rožljapovsod. Meja med mirom in vojno je morda samo še drobna nitka. Ali pa je svet že v vojni in si tega ne priznamo. V Evropi smo priča selitvi naroda, ki iz Bližnjega vzhoda čez Balkanski in Apeninski polotok prihaja v osrčje celine. V zadnjih nekaj mesecih so teroristični napadi pretresli Pariz, Nico, Bruselj in München. Zadnji v vrsti napadov se je nedavno zgodil v Turčiji. Turčija z voditeljem Erdoganom in njegovimi odločitvami na področjih notranje in zunanje politike pa tako ali tako kuha golaž, ki konkretno zaudarja po smodniku. Svet je nemiren. Sile moči merijo mišice in uveljavljajo svoj vpliv. Igralcev, ki bi želeli biti prvi na ekonomskem in geopolitičnem parketu, je veliko. Američani se ne želijo umakniti spi-edestala svetovnega voditelja, Arabci razpolagajo z bajnim premoženjem in črnim zlatom, kitajsko gospodarstvo leta in leta raste, Rusija in Putin imata mišice napete do skrajne moči. V primerjavi z naštetimi velesilami je Evropa kot izčrpana in utrujena bolnica, polna metastaz, brez življenjske energije. Vsake toliko ji po življenju streže nov bombni napad, pa tudi reševanje migrantske politike ji ne gre najbolje od rok. Na družabnih omrežjih je te dni zaokrožila novica, da v Evropi 800 skrajnih islamistov čaka na ukaz. Če podatek drži ali ne, se bombni napadi na Stari celini zagotovo ne bodo ustavili. Smo mar na poti k temu, da svoboda ne bo več tako samoumevna, kot jo še dojemamo danes? Mojca Zemljarič bi se srečala pešec in otroški voziček, kaj šele dva otroška vozička oz. dva kolesarja; ker ni kolesarskih stez (na tem delu je kolesarski promet zelo gost), namreč ta ozki pločnik uporabljajo tudi kolesarji, saj je vožnja po cestišču zaradi nepopisne gneče in predvsem nepredvidljive vožnje tujcev z velikimi avtomobili in avtodo-mi zelo nevarna.« Zato zahtevajo, da se razširi pločnik in ta obenem zgradi tudi na drugi strani ceste, od nadvoza proti krožišču pri Suhi veji. Kot enega izmed problemov, s katerim se soočajo vsakodnevno, izpostavljajo nezmožnost dostopa do povezovalne ceste od avtoceste proti Puho-vemu mostu. V svojem apelu so zapisali: »Ta gre mimo nas, vsak dan jo gledamo in vdihavamo izpuhe ter poslušamo hrup prometa, sami pa nimamo možnosti navezave nanjo. Namesto krožišča je bil namreč na tem delu zgrajen nadvoz, ki je nepregleden, speljan kot prava skakalnica. Apeliramo na vas, župan, da z DARSom takoj začnete aktivne dogovore o izgradnji krakov (t. i. delfinčkov) na Turnišču, ki bi omogočili dostop prebivalcem tega dela Ptuja in okoliških vasi na po- Krajani CS Breg-Turnišče so v začetku tega meseca poslali pismo, pod katerega se je podpisala Natalija Ptuj • Drog s svetlobnim logotipom restavracije McDonald's Reklamni drog ni v zavarovanem obm Nekateri menijo, da visok drog s svetlobnim logotipom ob novi restavraciji McDonald's na Ptuju kazi pogled na staja kakšna možnost, da bi ga umaknili ali vsaj prilagodili okolici. Pri McDonaldsu nam višine droga s svetlobnim znakom niso želeli zaupati, pa tudi na vprašanje, ali bi ga bili na jasno izraženo pobudo meščanov pripravljeni umakniti oz. prilagoditi, nočejo odgovoriti. Skopo pojasnjujejo le: »Običajna praksa je, da reklamni stolp postavimo ob samostoječih McDrive restavracijah, saj tako izboljšamo opaznost restavracije. Reklamni stolp z logotipom je bil zgrajen z gradbenim dovoljenjem.« Na Mestni občini Ptuj pravijo, da investitor, Gradbeno podjetje Drava, za postavitev svetlobnega znaka posebnih oz. dodatnih dovoljenj ni potreboval. Srečko Štajnbaher, vodja Območne enote Zavoda za varstvo Štajerski Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 23. avgusta 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 433 tjem ceste > z zaprtjem Zagrebške ceste. •s Foto: Črtomir Goznik Orešek. V njem grozijo z zaprtjem Zagrebške ceste. vezovalno cesto od Puhovega mostu do avtoceste in s tem dostop do podravske avtoceste, hkrati pa bi se z izgradnjo teh krakov razbremenil promet skozi Turnišče in Breg.« To problematiko so pred kratkim načeli tudi na mestnem svetu, a je bilo povedano, da je takšna rešitev zelo težka in da je v pristojnosti DARS. Težava tudi I l»l»v križišče Da je celoten tisti del s prometnega vidika nevaren, naj bi dokazoval še en primer, ki ga navajajo krajani ČS Breg-Tur-nišče. Križišče pred vhodom v park Turnišče naj bi bilo nepregledno predvsem iz smeri Turnišč proti Vidmu oz. Pod-lehniku. »Čeprav je križišče na prvi pogled pregledno, pa je, ker poteka promet po navezo-valni cesti tako hitro in tujci niso navajeni na počasno vključevanje domačinov, to zelo nevaren odsek. Poleg tega se pri vključitvi na navezovalno cesto ne moreta srečati avtobus in tovornjak in mora eden počakati na drugega,« so zapisali v apelu županu. Zato predlagajo rešitev: da se spremeni v Y-križ- Občina denarja nima Župana MO Ptuj Mirana Senčarja smo povprašali, kako komentira problematiko prometnega režima na območju Zagrebške ceste. Po odgovorih sodeč se zahteve krajanov ne bodo kmalu izpolnile. Za območje nadvoza Turnišče nad obvoznico avtoceste v prostorskem aktu in DLN namreč ni predvidenih novih ureditev, bodo pa predstavniki ptujske občine pozvali upravljavca družbo DARS k ureditvi predlaganega prometnega režima. Kar se tiče območja Suhe veje, naj bi bila projektna dokumentacija za izgradnjo pločnika in fekalne kanalizacije že izdelana. V pripravi je tudi izdelava projektne dokumentacije za ureditev križišč v krožišča na Zagrebški, Selsk in Poljski cesti. Še pred tem naj bi bila pripravljena tudi rešitev za ureditev manjkajočih pločnikov na Zagrebški cesti. A kljub velikim željam, zahtevam in tudi grožnjam krajanov, da se stvari uredijo nemudoma, so na občini jasni: za izdelavo projektne dokumentacije in izgradnjo navedenih delov cest v proračunu za letos ni predvidenih sredstev, zato jih bo treba zagotoviti v *vsi Foto: Črtomir Goznik išče, kakršnega si želijo tudi pri trgovini Polje-Dom. »Ob izgradnji obvoznice proti Ptuju je bilo obljubljeno tudi, da se bo izgradil nadvoz/podvoz, ki bo vodil iz parka Tur-nišče do Pinčarjevega mlina. To bi bila pomembna obogatitev turistične podobe Ptuja, ki bi omogočala krožno pot in sprehode tudi turistom, ki obiskujejo Ptuj in Terme Ptuj in bi povezala Turnišče s Ptujem in naprej Šturmovce ter Naturo 2000. Zahtevamo, da se začne takoj pripravljati projektna dokumentacija za nadvoz/podvoz preko obvoznice na koncu parka Turnišče, novoustanovljeni Javni zavod za turizem Ptuj pa naj čimprej pripravi projekt oživitve parka in gradu Tur-nišče, saj gre ne nazadnje za kulturni spomenik državnega pomena,« še med drugim pišejo krajani. Svojega pisanja pa v apelu županu ne zaključujejo nič kaj olepševalno: jasno pravijo, da če se ne bodo ustrezne rešitve začele pripravljati takoj, nameravajo ob sobotah zjutraj zapirati Zagrebško cesto. »Apel smo poslali v začetku tega meseca, in če ne bo v kratkem konkretnega odgovora, bomo morali pokazati, da mislimo resno,« še zaključuje Oreškova. Dženana Kmetec ocene, ki jih je v upravnih postopkih težko izvesti.« Rešitev je po njegovem mnenju treba iskati v večji ozaveščenosti, da številni veliki reklamni panoji, izveski in druga reklamna sporočila, namenjena privabljanju veduto mesta. Čeprav so investitorji za znak gradbeno dovoljenje pridobili, smo se pozanimali, ali vendarle ob- p°ii'ošnik°v. s°dij° nu-d u-cjt- očju kulturnega spomenika onesnaževalce okolja. Štajnba-her sklene: »Dokler bodo potrošniki temu sledili, ni pričakovati, da nas ob vpadnicah v mesta ne bodo najprej pozdravili veliki jumbo panoji in preostala reklamna konfekcija.« Eva Milošič Foto: Črtomir Goznik Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije bodo urbanistični komisiji ptujske občine predlagali presojo namestitve svetlobnega logotipa pri restavraciji McDonald's. kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Maribor, pojasnjuje: »Namestitev oglaševalnega svetlobnega telesa restavracije McDonald's na Ptuju ni v zavarovanem območju kulturnega spomenika lokalnega pomena Ptuj - mestno jedro (evidenčna številka dediščine oz. EŠD 580), ki je razglašen z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj iz leta 1989, prav tako ni v vplivnem območju spomenika državnega pomena Ptuj - grad (EŠD 583), razglašenega z odlokom o razglasitvi gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena iz leta 1999.« Vplivna območja je mogoče tudi spremeniti Odločanje o lokaciji, velikosti in pojavnosti znaka torej ni bilo v predhodni presoji ZVKDS, saj investitor za namestitev oglaševalskega telesa kul-turnovarstvenega soglasja pristojne enote ZVKDS ni potreboval. Kljub temu Štajnbaher pravi: »ZVKDS se pridružuje mnenju, da je oglaševalsko telo predimenzionirano in bistveno kazi pojavnost in pogled na grad na severozahodni vpadnici v mesto.« Zato bodo urbanistični komisiji ptujske občine podali predlog o presoji namestitve oglaševalskega telesa McDonald's na Ptuju, ta pa bo podala svoje mnenje o njegovi namestitvi in pojavnosti. Štajnbaher pojasnjuje, da lahko pri prostorsko večjih posegih občine v skladu s svojimi prostorskimi dokumenti vplivno območje tudi povečajo, pri umestitvi takšnih objektov pa je treba vplive v vplivnih območjih preveriti ponovno. Dodaja pa: »V praksi se to redko izvaja, saj gre po ocenah investitorjev zgolj za subjektivne Dvojna merila? Ptujski mestni stadion in restavracija McDonald's ležita ob isti vpadnici v mesto in sta od zaščitenega starega mestnega jedra približno enako oddaljena. Na prvem postavitve reflektorjev niso dovolili (uradno naj bi med izvajanjem investicije razsvetljave prišlo do »več nepredvidenih ugotovitev«), ob drugi so visok drog s svetlobnim znakom lahko postavili brez posebnega dovoljenja, razen seveda gradbenega ... Na ptujski občini pojasnjujejo: »Investicija razsvetljave stadiona se je prekinila zaradi ugotovitev med pripravo projektne dokumentacije PZI (projekta za izvedbo), ki so narekovale spremembe v velikosti in mikrolokacijah temeljev za razsvetljavo, kar je zahtevalo spremembo gradbenega dovoljenja. Prav tako pa tudi pogovori z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) niso kazali enostavnih rešitev.« Vodja mariborske območne enote ZVKDS Srečko Štajnbaher potrjuje, da so o namestitvi reflektorjev na nogometnem igrišču res odločali, vendar do končne odločitve sploh niso prišli: »S svojo višino in celovito pojavnostjo bi reflektorji močno posegli v veduto spomenika državnega pomena, ptujskega gradu. Pred dokončnim odločanjem so bili nato reflektorji prodani in so sedaj v Lendavi.« 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 30. avgusta 2016 Slovenija • 115 milijonov evrov za energetsko prenovo infrastrukture v javni lasti Ogrevanje javnih stavb v priho Slovenija ima v obdobju 2014-2020 v Kohezijskem skladu na voljo 115 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev za politiko (SVRK) je nedavno izbrala prvi pilotni projekt, ki bo financiran iz tega vira. V paketu bodo obnovili stavbe sodišč v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu, naložba se bo izvajala po principu javno-zasebnega partnerstva. Projekt je ovrednoten na dva milijona evrov. Kohezijski sklad bo prispeval 560.000 evrov, 500.000 evrov bo kot nosilec projekta zagotovilo Ministrstvo za pravosodje, 590.000 evrov bi predvidoma dodal še zasebni partner, ki ga bo pravosodno ministrstvo izbralo na podlagi javnega razpisa. Razliko do dveh milijonov evrov, kolikor je ovrednoten projekt, predstavlja davek na dodano vrednost. Na ministrstvu za infrastrukturo, ki je pristojno za področje energetike, pojasnjujejo, da celovita energetska prenova zajema vsa dela, ki prispevajo k zmanjšanju toplotnih izgub in porabe primarne energije. »To so dela na ovoju stavb, kot so toplotna izolacija zunanjih sten, zamenjava stavbnega pohištva, toplotna izolacija podstrešij ... V nabor del sodi tudi zamenjava primar- nega energetskega sistema in energenta, vključno z optimizacijo vseh porabnikov energije.« Zasebni partner kasneje koncesionar Zasebni partner pri projektu bo najprej vložil sredstva v obnovo, kasneje pa na podlagi dolgoročnega partnerstva v obnovljenih objektih predvidoma upravljal s sistemom ogrevanja. Za paketni projekt obnove stavb treh sodišč bo zasebnega partnerja z javnim razpisom poiskalo Ministrstvo za pravosodje: »Nastopal bo v vlogi kon-cesionarja za izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu zagotavljanja prihrankov energije. Natančno delovanje javno-zasebnega partnerstva in preostalo v tej povezavi bo dogovorjeno s koncesijsko pogodbo, ki bo rezultat javnega razpisa. Objavili ga bomo konec avgusta ali v začetku septembra.« Trije pilotni projekti Zanimalo nas je, kateri kriteriji so bili odločujoči za izbor pilotnih projektov. »Na poziv z dne 4. avgust 2015 je do roka za prijavo prispelo 26 predlogov. Na podlagi kriterijev (urejeno lastništvo, urejeno upravljavstvo, primernost za energetsko prenovo, pripravljenost projekta, doseganje več specifičnih ciljev iz Operativnega programa, izvedljivost projekta v prvi polovici finančne perspektive 2014-2020, lokacija stavb, možnost izvedbe skoraj ničenergijske stavbe, primernost projekta za izvedbo po modelu energetskega pogodbeništva, upoštevanje specifičnosti posameznega projekta in upoštevanje meril kulturne dediščine) smo izbrali tri pilotne projekte. Prvi je skoraj ničenergijska stavba: nastanitveni objekt CŠOD pri Bohinjskem jezeru. Upravičenca za dodelitev sredstev sta Center šolskih in obšolskih dejavnosti ter Ministrstvo za izobraževanje. Ministrstvo za infrastrukturo bo sito, ki bo odločalo o delitvi denarja za energetske obnove objektov v javni Majšperk • Podjetje Mark Metal iz Majšperka na Ptuj Občina ponudila zemljišče skoraj zastonj, a podjetja ni uspela zadržati Kraj Breg pri Majšperku je bil še pred dvema desetletjema industrijski biser Haloz in Spodnjega Podravja, namreč kruh sta rezala obutveni velikan Planika in Tovarna volnenih izdelkov. Danes je podoba industrijske cone klavrna. Opis je še posebej na mestu, saj naj bi Majšperk zapustilo tudi podjetje Mark Metal. »Slišal sem, da se Mark Metal seli iz Majšperka na Ptuj. Škoda se mi zdi, da je firma odšla iz Haloz,« je na avgustovski seji izpostavil Dragomir Murko. Kristijan Lovrenčič pa je dodal: »Žalostno je, da bomo izgubili še to industrijo, ki jo imamo. Vemo, da krivda ni na občini.« Županja Darinka Fakin je namreč pojasnila, da je občina naredila vse, da bi podjetje zadržali v Majšperku. »Podjetju smo skorajda zastonj ponudili zemljo, znižali smo komunalni prispevek...« A podjetje se ni odločilo za gradnjo novega objekta v Maj- šperku, temveč naj bi se selilo v prostore Tehcentra na Ptuju. »Zaradi boljših pogojev smo se odločili za nakup prostorov Tehcentra. Kdaj naj bi se selili, kako bo selitev potekala ..., bomo lahko povedali čez kakšen teden, zagotovimo pa lahko, da odpuščanj ne bo, še več, mrzlično iščemo nov kader,« je povedal Milan Vinkler iz Mark Metala. Podjetje trenutno zaposluje 81 oseb, deluje pa na področju avtomobilske industrije. Širitev podjetja je bila pričakovana, namreč Mark Metal je pred leti od države za 101 novo zaposlitev, ki jih mora zagotoviti najpozneje do leta 2018, prejel 937.193 evrov, so leta 2013 poročale Finance. In podjetje Mark Metal, ki je v lasti avstrijskega Mark Holdinga, je tudi dobil najvišjo državno spodbudo, saj je obljubil za 3,4 milijona evrov vreden nakup proizvodnega obrata in opreme za proizvodnjo preciznih izdelkov z globokim vlekom ter omenjeno 101 novo zaposlitev. Če podjetje zaveze ne bi ali ne bo izpolnilo, mora spodbudo vrniti z zamudnimi obrestmi. Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Podjetje Quadrofoil (za zdaj) ostaja v Impolu Tujci se zanimajo za 35-milijonsko investicijo na Pragerskem Slovenjebistriško podjetje Quadrofoil je konec lanskega leta napovedalo, da naj bi že letos maja začelo proizvodnjo ekoloških plovil na Pragerskem. Napovedi podjetja se (še) niso uresničile, saj so bojda nove preiskave sestave tal na območju nekdanje opekarne razkrile, da ni zagotovljena minimalna nosilnost za objekt. »Posledično smo morali spremeniti tudi tehnično dokumentacijo in smo še v postopku pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj. Pričakujemo, da bodo postopki v kratkem končani, kar pomeni, da bomo lahko kmalu za tem nadaljevali delo. Prepričani smo, da bomo v začetku naslednjega leta na Pragerskem že izdelovali prva plovila,« so povedali v podjetje Quadro-foil, ki trenutno plovila proizvaja v prostorih Impola. V podjetju, ki zaposluje 13 ljudi, poslovni partnerji in dobavitelji pa jim po potrebi izvajajo posamezne proizvodne postopke, lahko trenutno zaradi omejenih prostorskih možnosti mesečno sestavijo do 20 plovil. Zato nas je zanimalo, kako namerava podjetje, ki je lansko poslovno leto sklenilo z nekaj manj kot 14.000 evri presežka oziroma je zabeležilo 59.650 prihodkov, izvesti načrtovano investicijo na Pragerskem, ki je ocenjena na 35 milijonov evrov. Pojasnili so, da bo gradnja visokotehnološkega razvojnega kompleksa potekala v dveh fazah in da je izgradnja druge faze načrtovana za leto 2018. »Trenutno se torej bolj kot ne opiramo na lastne sile in vire kot tudi na uspešno sodelovanje z našimi poslovnimi partnerji, ki odpirajo vrata ter omogočajo dostop do sredstev predvsem v tujini. Hkrati pa nas veseli tudi veliko zanimanje investitorjev iz vsega sveta, s katerimi se dogovarjamo o kapitalski povezavi in širitvi proizvodnje. Naš prodajni model temelji na prednaročilih in prejetih predplačilih za plovila, katerih dejanska dobava se bo začela predvidoma konec leta 2016 in nadaljevala v letu 2017. To pomeni, da bo naše prvo pravo prihodkovno leto 2016 oziroma 2017,« so še povedali v podjetju Quadrofoil. Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtič Po napovedih podjetja naj bi proizvodnja na Pragerskem zaživela prihodnje leto. FOTO: Mojca Vtič torek • 23. avgusta 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 435 dnje tudi v rokah zasebnikov projekte s področja energetske učinkovitosti na infrastrukturi, ki je v javni lasti. Služba vlade RS za evropsko kohezijsko Foto: Črtomir Goznik lasti. Drugi projekt je sklop sorodnih stavb, ki imajo skupnega upravljavca: paket stavb treh sodišč -sodišča v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu. Upravičenec za dodelitev sredstev je Ministrstvo za pravosodje. Tretji projekt je obnova stavbe z več upravljavci -ministrstva za pravosodje, notranje zadeve in javno upravo. Obnovili bodo objekt pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah,« so povedali na Ministrstvu za infrastrukturo. »Izkušnje, ki jih bodo upravičenci pridobili pri izvedbi pilotnih projektov, bodo uporabljene pri projektih celovite energetske prenove stavb javnega sektorja, katerih izvedba bo še sledila,« dodajajo na SVRK. Septembra razpis za lokalne skupnosti 115 milijonov evrov, ki so v Kohezijskem skladu zagotovljeni za projekte s področij spodbujanja energetske učinkovitosti na javni infrastrukturi, bo do konca programskega obdobja (leta 2023) namenjenih za energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja, ki bodo izbrane na podlagi povabil Ministrstva za infrastrukturo, ter stavb v lasti lokalnih skupnosti, za izbor katerih bo ministrstvo predvidoma v septembru objavilo javni razpis. V okviru te prednostne naložbe je predvidena energetska obnova 1,8 milijona m2 uporabnih površin stavb javnega sektorja, od tega 180.000 m2 uporabnih površin v lasti in uporabi ožjega javnega sektorja. Poleg pilotnih projektov sta bili julija objavljeni povabili za zbiranje predlogov za energetsko prenovo stavb širšega javnega sektorja v lasti države in ožjega javnega sektorja. Skupni znesek sofinanciranja po teh dveh povabilih znaša 14,5 milijona evrov sredstev Kohezijske-ga sklada in slovenske udeležbe kohezijske politike v razmerju 85:15. Mojca Zemljarič Obnova ptujskega sodišča možna po letu 2017 Glede na podatek, da je Ministrstvo za pravosodje za energetsko sanacijo prijavilo projekt obnove stavb sodišč v Murski Soboti, Celju in Slovenj Gradcu (in bilo s prijavo za sofinanciranje uspešno), smo poizvedovali, ali se morda iz istega vira lahko računa tudi na obnovo stavbe okrožnega sodišča na Ptuju. »Ministrstvo bo poskušalo pridobiti evropska sredstva za energetsko sanacijo za objekte sodišč, ki so v celoti v lasti Republike Slovenije in so energetsko neučinkoviti, med katere sodi tudi objekt sodišča na Ptuju. Postopek prijave poteka tako, da se projekti energetske prenove prijavljajo na povabila Ministrstva za infrastrukturo - kot operacije, delno sofinancirane iz sredstev Kohezijskega sklada in lastne udeležbe. Prenova manjših objektov, kot je na primer tudi stavba sodišča na Ptuju, bo vezana na združevanje energetskih prenov več objektov na skupni projekt, saj je z navodili Ministrstva za infrastrukturo določena minimalna višina naložbe. Pred prijavo bo treba izvesti še predhodni postopek ugotavljanja primernosti javno-zaseb-nega partnerstva. Ker terja prijava dolgotrajne postopke in obsežno pripravo dokumentacije, ocenjujemo, da bo objekt v skupini drugih objektov primeren za prijavo šele po letu 2017. Prioritetno naj bi se energetske prenove izvajale po principu javno-zasebnega partnerstva, če bi se v predhodnem postopku izkazalo, da objekt ni primeren za tovrstno izvedbo, niti samostojno, niti v kombinaciji z drugimi objekti, potrebnimi energetske prenove, pa bi se prenova lahko izvajala tudi po javno-naročniškem postopku,« so pojasnili na Ministrstvu za pravosodje. Y//////////////////II Foto: Črtomir Goznik '/////////////////////z.Sfc. O obnovi dotrajanega poslopja Upravne enote Ptuj se lastnika doslej nista dogovarjala Medtem ko smo pripravljali članek, se je porodilo razmišljanje, da bi lahko s pomočjo sredstev Kohezijskega sklada obnovili stavbo na Slomškovi ulici 10, v kateri sta Regijski center za obveščanje in Upravna enota Ptuj. Lastnici objekta sta Republika Slovenija (RS) in Mestna občina (MO) Ptuj, upravljavec pa Ministrstvo za obrambo (MORS). Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, z objekta padajo strešniki in omet, stavba pa kar kliče po obnovi. Osnovnim kriterijem za sofinanciranje objekt ustreza, saj je v 100-odstotni javni lasti. Pa tudi dotrajana streha, fasada in stavbno pohištvo so v takšnem stanju, da so obnove nujno potrebni. Vprašanja o morebitni obnovi stavbe in financiranju le-te smo naslovili na MO Ptuj in MORS. Slednji so pojasnili, da pri njih projekta za prijavo ne pripravljajo in tudi ne morejo biti nosilec prijave za pridobitev sredstev iz naslova energetske sanacije objekta. »Stavba je v solastnini, RS oz. MORS je njen manjšinski lastnik. Prostori, ki jih uporabljamo, predstavljajo 28,8-odstotni solastniški delež. Za energetsko sanacijo stavbe je potrebno soglasje solastnikov. O izvedbi investicijskega vzdrževanja objekta se solastnika doslej nista dogovarjala, prav tako ne o morebitni energetski sanaciji objekta. Po odločitvi solastnikov bo predhodno treba izvesti razširjeni energetski pregled, pridobiti investicijsko in projektno dokumentacijo ter zagotoviti finančna sredstva za izvedbo energetske sanacije. Šele nato sledi prijava za morebitno pridobitev sredstev Kohezijskega sklada,« so pojasnili na obrambnem ministrstvu ter dodali: »MO Ptuj in MORS se morata glede na nujnost in obseg investicije ter finančne zmožnosti o načinu in času sanacije dogovoriti.« »MO Ptuj je v okviru mehanizma Celostnih teritorialnih naložb upravičena do sofinanciranja investicij na področju energetske učinkovitosti in urbane prenove. Stavba UE Ptuj bi bila primerna za te razpise, če bi s solastniki sklenili dogovor glede sanacije. Enako velja tudi za omenjeni razpis, vendar je pred prijavo treba izpeljati še vrsto aktivnosti, med njimi tudi predhodni postopek ugotavljanja primernosti javno-zasebnega partnerstva, ali stavba izpolnjuje minimalne zahteve energetske učinkovitosti (fasade ni mogoče energetsko obnoviti, saj gre za objekt kulturne dediščine, za obnovo katerih so smernice šele v pripravi), opravljen mora biti razširjen energetski pregled. Vse aktivnosti se lahko začnejo takrat, ko bo sklenjen sporazum s preostalimi lastniki,« pa se glasi odgovor MO Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik 6 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 30. avgusta 2016 Podravje, Ptuj • Zapleti na območju nekdanjega Opteja Sta bila vlagatelja zavedena Območje nekdanje opekarne v Zabjaku, ki je končala tako neslavno kot večina ptujskih gradbenih podjetij, je prešlo vlagatelj želel na tej lokaciji realizirati tudi Ivan Zuran z družbama ZOS in Gios. Na tem območju gradi kot fizična oseba dve stanovanjski hiši za prodajo. Za potrebe svoje dejavnosti je zgradil skladišče za orodje (1100 m2), kjer ima tudi najemnike. V posesti ima 1,8 ha območja nekdanjega Opteja, ki ga je kupil od stečajnega upravitelja v letih 2014 in 2015. Problem pa je nastal, ker se območje prvotnega glinokopa -po starem prostorskem načrtu opredeljeno kot industrijsko zemljišče - z novim prostorskim načrtom MO Ptuj spreminja v območje za šport in rekreacijo. Tu je ob Ivanu Žuranu 10.000 m2 površin za poslovne namene kupil tudi Zdenko Ogrizek, družba EEKKSS, d. o. o. Zemljišče sta kupila, ker MO Ptuj ni uveljavila predkupne pravice. Gradbene aktivnosti so bile tu ustavljene zaradi negodovanja ljudi, ker v svoje okolje niso želeli sprejeti dejavnosti razgradnje avtomobilov, čeprav je to, kot pravi Ogrizek, danes apo-tekarska dejavnost. Delo bi pri njem dobilo najmanj šest ljudi. Prvi je začel delati Ivan Zuran, a je delo zaradi nasprotovanja ljudi ustavil, kljub temu da je imel veljavno gradbeno dovoljenje (izdano 17. avgusta 2014). Že takrat sta se Žuran in Ogrizek odločila, da bosta poskušala zemljišči v skupni izmeri 20.000 m2, zamenjati z MO Ptuj. To so jima obljubili, celi dve leti so ju nato zavajali, da bosta zemljišči lahko zamenjala in da se tudi njihova namembnost ne bo spremenila. „Žal se je obrnilo v najino škodo. Vsi dosedanji pogovori z MO Ptuj so bili neuspešni; do zamenjave ne more priti, ne da bi plačala višjo ceno za območje, ki je bilo z novim prostorskim planom spremenjeno v industrijsko, najino pa je razvrednoteno, torej ima nižjo ceno. Medtem ko je v začetnem obdobju po cenitvi kazalo v najino korist v višini 200.000 evrov, ki sva jih želela podariti za potrebe športa ali MO Ptuj, je po zadnji cenitvi zaradi spremembe v športno-rekreacijsko območje razlika v isti višini v VA / p f.^^flBH 1 HL^fl. v mm v. , ' > I^SSffl B^F^Ti Foto: Črtomir Goznik Ivan Zuran najino škodo. V spremembo namembnosti je MO Ptuj šla po izdaji najinega gradbenega dovoljenja. Ker sva imela veljavno gradbeno dovoljenje in ker smo se dogovarjali za zamenjavo zemljišč, kjer bi lahko gradila hiše, se za občinski prostorski načrt v spreminjanju nisva zanimala," sta povedala Ogrizek in Žuran. Vsak sta samo za zemljišče odštela po 100.000 evrov, k temu pa je treba dodati še na- voze materiala, delne ureditve platoja, pa stroške projektov v višini 30.000 evrov. „Še dobro, da s sinom nisva kupila preše za 200.000 evrov, kar sva prvotno načrtovala, da bi dejavnost razgradnje avtomobilov lahko čim prej pričeli. Nisem edini zdomec, ki se je vrnil domov, da bi investiral, pa so ga birokrati zavedli in opeharili, saj so imeli vedno fige v žepu, ko so se dogovarjali o zamenja- ■i'?-.--' : Območje nekdanjega prvega glinokopa je zasuto. ■ •' .V ■■ .'.".4'.-■>' Lenart • Kdo bo novi lastnik zloglasnega hotela Črni les Pogajanja s ponudnikom še tečejo Aktivnosti za prodajo bivšega hotela Črni les potekajo že nekaj mesecev. Na Družbi za upravljanje terjatev bank so zatrdili, da postopek prodaje še ni končan, saj pogajanja s ponudnikoma še potekajo. Ko je leta 2004 zaradi afere Črni les vrata zaprl Dom za starejše občane v nekdanjem hotelu Črni les v Zamarkovi pri Lenartu in lastniki niso mogli poplačati posojil, ki so jih zavarovali z omenjeno nepremičnino, je lastnica hotela postala mariborska Probanka Leasing. Slednja naj bi objekt poskusila prodati že najmanj dvakrat -leta 2008 za približno dva milijona evrov ter lani za skoraj pol manj, 750.000 evrov. Po najmanj dveh neuspešnih poskusih prodaje pa znova nadaljujejo aktivnosti za prodajo. To so potrdili na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), kamor so bila februarja letos s pripojitvijo Probanke prenesena vsa njena sredstva in obveznosti: »Lahko potrdimo, da aktivnosti za prodajo bivšega hotela Črni les, ki je v bližini Lenarta v Slovenskih goricah, potekajo že nekaj mesecev. V zadnjih mesecih je DUTB zainteresiranim potencialnim kupcem omogočila ogled objekta in pridobila njihove po- nudbe za nakup omenjene nepremičnine. Pogajanja z najugodnejšim kupcem so v zaključni fazi, več informacij bomo lahko podali, ko bo postopek končan.« Ali bo torej zloglasni nekdanji hotel Črni les naposled le dobil nove lastnike in vsebino, zaenkrat ostaja neznanka. Monika Levanič Kot so sporočili z Družbe za upravljanje terjatev bank, so pogajanja z najugodnejšim kupcem v zaključni fazi. Kaj več pa nam za zdaj ni uspelo izvedeti. Gorišnica • Aktualne naložbe in projekti 268.000 evrov za dela V občini Gorišnica so to poletje modernizirali enega izmed ter začeli nadzidavo in dozidavo objekta OŠ Gorišnica. Groba gradbena dela na poslopju OŠ naj bi končali pred začetkom novega šolskega leta. V delu šole, kjer izvajajo nadzidavo, bodo tri učilnice, zgradili bodo tudi povezovalni hodnik med šolo in vrtcem. Dela izvaja Cestno podjetje Ptuj (CPP), financira jih Občina Gorišnica. Vrednost sklenjene pogodbe je 268.000 evrov. Dograjeni del šole naj bi namenu predali v sredini oktobra. Na objektu go-rišniške osnovne šole so v času počitnic sanirali škodo, ki jo je povzročilo neurje z orkanskim vetrom v začetku junija. Kot so pojasnili v vodstvu Občine Gori-šnica, je celotni znesek sanacije škode po neurju pokrila zavarovalnica. V Gorišnici v prihodnje načrtujejo obnovo večnamenske dvorane. Sredstva za ta namen bodo predvidoma zagotovili v proračunih 2017 in 2018. Obnovili bi streho in razsvetljavo ter izvedli nekatera druga gradbeno-obr-tniška dela. Vrednosti projekta še niso oblikovali, bodo pa poskušali zanj pridobiti sredstva iz razpisov za energetske sanacije objektov. Poleg obnove večnamenske dvorane vodstvo Obči- ne Gorišnica razmišlja o energetski sanaciji stavbe zdravstvenega doma, v katerem zasebnika koncesionarja izvajata primarno zdravstveno in zobozdravstveno dejavnost. Ocenjujejo, da bo vrednost obnove znašala okrog 80.000 evrov. Tudi za ta projekt bodo poskusili pridobiti sofinanciranje iz evropskega in na- ^■aMI V novozgrajenem nadstropju OS Gorišn Foto: ML torek • 30. avgusta 2016 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 7 z obljubami? s prodajo v zasebno lastništvo. Del svojih poslovnih načrtov je kot lastnik in Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Zdenko Ogrizek vi. Ne glede na načrte, ki jih ima MO Ptuj na mojem zemljišču, ji ga ne bom prepustil, ne da bi zanj dobil povrnjena plačila in vlaganja, če zamenjava oz. vzpostavitev v prvotno stanje ni mogoča. Skupna cena obeh zemljišč, Žuranovega in mojega, je po cenitvi danes 623.000 evrov," dodaja Ogrizek vidno razočaran, ker je njegov kapital praktično že več kot dve leti „mrtev". y////////////////Mc- i na šoli cestnih odsekov na Forminu cionalnega proračuna. V času letošnjega poletja so v naselju Formin na cesti od vzmetarne proti središču kraja na novo položili asfaltno prevleko. Vrednost del je bila 51.000 evrov, izvajalec pa podjetje Asfalti Ptuj. Po besedah direktorja uprave občine Gorišnica Matevža Cestnika to jesen na Formi- Razširjena koncesija - po novem dva zobozdravnika Župan občine Gorišnica Jože Kokot je zelo zadovoljen, da imajo na razpolago dva zobozdravnika, s čimer občanom zagotavljajo boljše in stalnejše storitve zobozdravstvenega varstva. »Po novem imamo iz naslova koncesije 1,7 javnega programa. To pomeni, da delata dva zobozdravnika, od katerih je eden vedno na razpolago. S pridobitvijo dodatnega programa koncesije smo zmanjšali tudi čakalne vrste,« so pojasnili v upravi občine Gorišnica. / nu načrtujejo še izvedbo kanalizacijskega sistema v vrednosti 100.000 evrov in do konca leta rekonstrukcijo cest v znesku 35.000 evrov. Mojca Zemljarič ica bodo tri dodatne učilnice. Tako je tudi z Žuranom. „Če tega ne doživiš, ne moreš verjeti," pravi Žuran, ki svoje zemljišče tudi želi čim prej prodati. Ogrizek in Žuran sta pod novim županom pričakovala, da bo imela občina večji posluh za podjetniške načrte, za ljudi, ki želijo vlagati v lokalno okolje brez kreditov. A kot zdaj kaže, se zgodba ne bo tako hitro (uspešno) končala. MO Ptuj pod novim županom zavrnila menjavo in nakup Na sestanku pri županu Miranu Senčarju marca letos sta Zdenko Ogrizek in Ivan Žuran občini Ptuj nepremičnine, za katere sta pred tem upala, da jih bosta glede na obljube lahko menjala, ponudila v odkup. V Mestni hiši so predlog nakupa preučili - in ga zavrnili. Glede spremembe namembnosti zemljišča, ki se je zgodila po prodaji in izdanem gradbenem dovoljenju, pojasnjujejo: „V okviru priprave občinskega prostorskega načrta smo na Skupni občinski upravi s strankami večkrat opravili razgovor glede predvidene spremembe namenske rabe na območju teh parcel v k. o. Nova vas pri Ptuju. V okviru javne razgrnitve stranke niso podale pripomb na predvideno spremembo, kar implicira, da so se s spremembo strinjali. V vmesnem času so si pridobili gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt. Na pravice, ki izhajajo iz veljavnega (pravnomočnega) dovoljenja, sprememba prostorskega načrta nikoli ni vplivala, ampak samo za nadaljnje posege v prostor. To pomeni, da bi stranka lahko (v času veljavnosti gradbenega dovoljenja) v celoti izvedla predvideno investicijo," so v svojem odgovoru zapisali v MO Ptuj. Zapleti že v Čelanovem obdobju Vse se je začelo še v obdobju bivšega župana MO Ptuj Štefana Čelana. Ta je povedal, da so v času njegovega županovanja želeli rešiti težave, ki jih so jih imeli Ribiška družina Ptuj, ŠD Rogo-znica in tamkajšnji prebivalci. „Ribiška družina je hotela rešiti lastnino na zemljiščih, kjer so trenutno ribniki. Na delu zemljišč je lastnica namreč MO Ptuj in je ponudila zamenjavo zemljišč za zemljišča, ki delno posegajo tudi na nogometno igrišče. Med Ribiško družino in MO Ptuj je sklenjena pogodba o medsebojni zamenjavi. Hkrati pa smo dobili ponudbo od tedanjega podjetja MTB za gradnjo stanovanjske soseske Žabja vas, saj je investitor na območju nekdanje Opekarne želel zgraditi stanovanjsko sosesko. Po skupnem razmisleku smo ugotovili, da bi bilo najbolje, če se to stanovanjsko naselje prične graditi na zemljiščih, ki jih uporablja nogometni klub Rogoznica. V ta namen je bil projekt spremenjen tako, da je MO Ptuj ponudila v zamenjavo zemljišča od nogometnega igrišča in že zamenjana zemljišča Ribiške družine. V zameno bi MO prejela zemljišča na drugi strani ceste od Opekarne, v smeri proti teniškemu centru Luka. Pred pričetkom gradnje stanovanjske soseske bi moralo podjetje MTB zgraditi na zamenjanih zemljiščih novo veliko nogometno igrišče s pripadajočo infrastrukturo in majhno , I SSSEsÍH wmmm^ ^^m:4:. l . Foto: Črtomir Goznik Na delu območja, ki se s prostorskim načrtom spreminja, je lastnica tudi RD Ptuj. nogometno igrišče z umetno travo. S tem bi v tem delu dobili lep športni park, opuščena zemljišča Opekarne pa bi bila namenjena gradnji 140 stanovanjskih enot. Žal nas nihče ni obvestil, da je po prišlo do prodaje teh zemljišč novim lastnikom, ti pa nas o svojih namerah niso obveščali. Ker so parcele bile gradbene in po starem prostorskem načrtu namenjene industrijski dejavnosti, nas novi lastnik niti ni bil dolžan o ničemer obveščati. Do mene so prišli šele takrat, ko jim je civilna iniciativa želela preprečiti načrtovano gradnjo industrijskega objekta, namenjenega predelavi odpadnih avtomobilov. Ob tem obisku smo jih seznanili s prej navedenimi načrti zamenjave in jih opozorili, da se spreminjajo prostorski akti, ki v bodoče ne bodo dovoljevali industrijske rabe teh zemljišč. Pod enakimi pogoji kot prvemu investitorju smo tudi njim ponudili zamenjavo zemljišč. Žal so se stvari z zasutjem zemljišč in delno gradnjo betonskega platoja tako za-komplicirale, da ni bilo mogoče najti skupnega jezika. Ker sedaj ne poznam več vseh podrobnosti, lahko v svojih odgovorih zgolj ugibam. Če ima lastnik še vedno veljavno gradbeno dovoljenje, lahko gradi v skladu s takšnim prostorskim aktom, kot je bil veljaven v času, ko je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje. Prostorski akti se lahko v vmesnem času spreminjajo, nimajo pa retrogradnega učinka, seveda ob izpolnjenih zakonskih določilih, ki veljajo za gradnjo objektov." Tudi RD Ptuj želi zemljišča prodati V lasti RD Ptuj je 68 arov zemljišč v neposredni bližini ribnikov oz. ribiškega doma v Rogoznici, ki se s prostorskim planom spreminjajo v poslov-no-stanovanjsko območje; tam sta želela graditi hiše tudi Ogrizek in Žuran. Gre za travnik in 10 metrov nogometnega igrišča, pravi predsednik RD Ptuj Stanko Žitnik. Preostanek nogometnega igrišča oz. športnega parka je v lasti MO Ptuj, uporabljajo pa ga člani ŠD Rogoznica. RD Ptuj želi te površine prodati, saj so njen interes vodne površine. Gre za površine, ki so jih v preteklosti z MO Ptuj želeli zamenjati. Ker pa je šlo za razliko v površinah v korist RD za 51.000 m2, so se dogovarjali, da bi šli v zamenjavo za določeno ceno ali pa v prodajo in odkup zemljišč, kjer so vodne površine, s čimer bi rešili lastništvo vseh zemljišč. Problem pa je, ker je na delu zemljišč v lasti RD nogometno igrišče, tega pa je RD dala Športnemu društvu Rogoznica v najem za 15 let. Najemna pogodba je že potekla. UO RD Ptuj je pripravil novo pogodbo za določen znesek, a jo je ŠD kategorično zavrnilo, ker RD ni lastnik zemljišča, zato je to postalo predmet pogajanj z MO Ptuj za prodajo oz. najem. Kot še pove Žitnik, bodo pogovore nadaljevali jeseni. MG Foto: MZ 8 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 30. avgusta 2016 Gornja Radgona • Optimizem, iskanje inovativnih idej, ohranjanje vrednot - vodila za jutri Ministrstvo, zadruge, kmetje - vsak Kmetijsko-živiiski sejem Agra je šest dni v Gornji Radgoni povezoval kmete, predelovalce, prodajalce kmetijske Povezovanje - beseda, ki se vedno znova pojavi v kontekstu kmetijstva. In da povezovanje vsaj mladim kmetom ni tuje, sta na sejmu Agra dokazala Dario Štum-berger in Blaž Erhatič. Svoji stojnici z bučnim oljem in ptujskim lukom sta postavila skupaj, tako sta se lažje soočila s stroški razstavnega prostora, pa še oba pridelka gresta bojda odlično skupaj. »Odziv obiskovalcev je dober, vzpostavil sem stik z novimi poslovnimi partnerji, torej podjetji, ki jih zanima nakup bučnega olja kot poslovnega darila, pridobil pa sem tudi nekaj novih strank. Treba je vlagati v promocijo, moraš se pokazati ljudem,« je prepričan Dario Štumberger, ki ne vlaga samo v promocijo, temveč tudi v domiselno embalažo bučnega olja, ki je po njegovem mnenju lahko odlično darilo ali nepogrešljiv dodatek k najrazličnejšim jedem, tudi vaniljeve-mu sladoledu. Blaž Erhatič pa je na sejmu predstavljal domačo kmetijo in pridelek z največjo dodano vrednostjo - ptujski luk. Tako so lahko obiskovalci poskusili avtohtono vrsto čebule s ptujskega polja, s svojevrstnim okusom in videzom. O letošnji letini pa je dejal: »Letina je bila zadovoljiva, kakovost se bo še pokazala. Sicer pa smo letos pobrali osem ton ptujskega luka.« »V Agri se zrcali vse tisto, kar je aktualno v kmetijstvu, agroži-vilstvu in podeželju v tem delu Evrope. Zato se je tudi prvič v letošnjem letu govorilo, da je največji in najpomembnejši kmetijski sejem v srednji Evropi,« je po koncu Agre povedal Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. Letos je Agra povezala 1798 razstavljavcev iz 30 držav in gostila več kot 100 posvetov in predavanj. Dotaknili so se vseh aktualnih tem od mladih prevzemnikov kmetij, mlečne krize, problemov samooskrbe, zmanjševanja kmetijskih površin, namakanja, lubadarja in na ministrski konferenci tudi problema označevanja živil. Varovati kmetijska zemljišča je dolžnost družbe Vidno vlogo na Agri je imelo tudi kmetijsko ministrstvo, ki je organiziralo številne posvete in pogovore. Za vrhunec dogodkov, ki jih je organiziralo kmetijsko ministrstvo, je resorni minister Dejan Židan označil srečanje dosedanjih kmetijskih ministrov. Na tem srečanju je Ži-dan poudaril, da je posebej skrb vzbujajoč podatek, da smo v Sloveniji v zadnjih 25 letih izgubili 15 odstotkov zemljišč. »Ni proizvodnje hrane brez kmetijskih zemljišč. Pred 25 leti smo imeli Na 54. Agri je Sindikat kmetov Slovenije pripravil okroglo mizo o mlečni krizi in v goste povabil dva nizozemska strokovnjaka, ki sta predstavila razmere na trgu mleka in mlečnih izdelkov. Kot sta povedala, so obeti za zdaj dobri, saj pričakujejo povišanje cene mleka, ta cikel pa naj bi trajal še nekaj časa, vendar pa naj bi čez kakšni dve ali tri leta spet nastali presežki mleka in bo posledično padla tudi cena. Zato svetujeta, da kmetje prisluhnejo željam potrošnikov. Tako nizozemski kmetje že intenzivno pospešujejo pašo, za mleko krav, ki se pasejo, pa dobijo kakšen cent več kot tisti, ki ne pasejo. Pozvala sta tudi organizacije kmetov, ministrstvo, da se že sedaj aktivno vključijo v oblikovanje kmetijske politike po letu 2020, saj nizozemske organizacije že pripravljajo ukrepe oziroma lobirajo v Bruslju za ukrepe, ki bodo zanje ugodni. Da je treba nagovoriti probleme in ne čakati na rešitve, je poudarila tudi Marija Klopčič iz ljubljanske biotehniške fakultete. Dodala je, da bi bilo treba pri nas več pozornosti nameniti mladim kmetom, jih izobraziti s primernimi znanji, da se bodo aktivno vključevali v vodenje kmetijskih zadrug in rejskih organizacij, da bodo s tem aktivno prispevali h kreiranju nove kmetijske politike. Foto: Mojca Vtič 560.000 ha kmetijskih površin, danes se je ta številka zmanjšala na 480.000 ha. Zmanjšanje je deloma mogoče pripisati zaraščanju, zarastla so predvsem slaba kmetijska zemljišča, mnogo površin pa je bilo pozidanih. In pritiski po sprostitvi najboljših kmetijskih zemljišč so neverjetni. Vsi se strinjajo, da jih je treba obdržati, vendar samo na načelni ravni. Varovanje kmetijskih zemljišč je naša dolžnost, dolžnost družbe,« je poudaril kmetijski minister. Dodal je, da si na ministrstvu prizadevajo ustvarjati stabilno okolje za kme- Ormož • P&F Jeruzalem za večjo prepoznavnost znamke Jorn Pedersen novi direktor skupine P&F Holding vino V največji slovenski vinski kleti P&F Jeruzalem so se po številnih investicijah v tehnologijo in vinograde odločili okrepiti prepoznavnost svoje blagovne znamke. To želijo doseči s pomočjo novega direktorja podjetja P&F Holding vino Jorna Pedersena, danskega menedžerja, ki ima dolgoletne izkušnje s trženjem pijače. Na sredini novinarski konferenci je lastnik krovnega podjetja P&F Holding vino Vladimir Puklavec spregovoril o organizacijskih in strateških spremembah. Kot je poudaril, so bile do sedaj glavne investicije usmerjene v proizvodni del oziroma kakovost vina. Odslej pa bodo svojo pozornost usmerili v prepoznavnost blagovne znamke, da lahko kakovost svojih vin predstavijo čim širšemu krogu ljudi, tako doma kot v tujini. Pri uresničevanju nove začrtane strategije bo sodeloval izkušeni Danec Jorn Pedesen, ki prevzema vlogo direktorja skupine P&F Holding vino. Pedersen je svoje dolgoletne menedžerske izkušnje nabiral v pivovarni Carlsberg, trenutno pa živi na Hrvaškem, kjer je bil pred časom tudi član uprave Podravke. Ob svoji predstavitvi pa je med drugim povedal: »Počaščen sem, da me je gospod Pu-klavec povabil k sodelovanju in da smo našli skupno strategijo, v katero trdno verjamemo. Ni lepšega kot priti v podjetje ravno v času, ko prejme toliko nagrad in priznanj za svoje delo. Gre za unikatno podjetje z dolgo tradicijo, družinsko zgodbo in vrednotami, kar pa nam manjka, so unikatne prodajne poti. In naš cilj bo začrtati jasen fokus in identiteto podjetja. Fokus postavljamo na vinih najvišje kakovosti in stiku s potrošniki.« Po besedah direktorja P&F Jeruzalem Mitja Herga pa se družba lahko pohvali z dvema šam-pionoma za sivi pino in njihovo roze peneče vino na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona. Po dveh letih pa so postali tudi Vinar leta 2016: »Ob prejemu 28 medalj in že drugem nazivu Vinar leta na Vino Slovenija Gornja Foto: P&F Jeruzalem Lastnik P&F Holding vino Vladimir Puklavec in novi direktor holdinga Jorn Pedersen. Radgona je klet dobila nedvoumno priznanje za svoje delo. Prav vsa vina, poslana na ocenjevanje, so prejela eno od medalj, od velikih zlatih za arhivska, do zlatih za letnik 2015.« Herga pa je še povedal, da so končali z investicijo v kleti v makedonskem Negotinu, kjer se jim je pridružil tudi priznan enolog Dane Jova-nov. Ob zaključku novinarske konference sta lastnik kleti in krovnega podjetja P&F Holding Vino Vladimir Puklavec in predsednik rokometnega kluba Jeruzalem Ormož Martin Hebar še slavnostno podpisala sponzorsko pogodbo. Ormoški vinar bo tako ponovno finančno podpiral domači rokometni klub. ML Slovenija, Podravje Gozdarji S slovenskimi državnimi goz žavni gozdovi. Sprememba z negotovostjo in nizkimi Državno podjetje je od julija izvedlo štiri sklope razpisov, in sicer za sečnjo, gojitvena in varstvena dela, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture in tudi za prevoz lesa iz gozdov. Na vsakega izmed razpisov je prispelo 100 ali več ponudb. In kako poteka deljenje poslov? Najprej je podjetje Slovenski državni gozd preverilo usposobljenost in finančno sposobnost ponudnikov, nato pa je v drugem krogu odločilo na podlagi ponujene cene. In ravno ta kriterij bode gozdarje, namreč kot opozarjajo v združenju za gozdarstvo, so cene, ki se dosegajo na razpisih, zelo nizke. »Koncesionarji niso konkurenčni, dobijo malo dela in nekateri so se že odločili za likvidacijo, drugi torek • 30. avgusta 2016 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 9 mora opraviti svojo nalogo mehanizacije in kmetijskih izdelkov, institucije s področja kmetijstva in 125.000 obiskovalcev. Foto: Mojca Vtič te, ob tem pa da se zavedajo, da bo treba več narediti v prehran-ski verigi, predvsem da se breme razdeli na vse člene verige. O usmeritvi kmetijske politike je Židan še dejal: »Umno moramo biti del Evropske unije, kjer dobimo relativno veliko denarja, na drug strani pa moramo jasno zastopati svoje interese. Ob tem pa mora na področju kmetijstva vsak opraviti sovjo nalogo, ministrstvo mora voditi umno kmetijsko politiko, kmetje in zadruge se morajo poslovno povezati in voditi dobro poslovno politiko, kmetje in stroka morajo pogledati, ali je še kje kaj rezerve, vsi skupaj pa moramo slovensko javnost prepričati, da s tem, ko kupujemo slovensko, pomagamo vsem.« Med nagrajenci tudi podravski kmetje V okviru sejma je bilo izvedenih tudi sedem mednarodnih strokovnih ocenjevanj, podeljenih pa je bilo približno 1200 medalj in priznanj za odlično kakovost mesnih, mlečnih izdelkov, sadnih sokov, medu, vina, kmetijske mehanizacije in embalaže. Med 468 vzorci vina so bila ocenjena tudi vina haloških vinogradnikov. Člani Vinarske zadruge Haloze so pridobili štiri zlate medalje in devet srebrnih medalj. »S tem uspehom postavljajo vinorodni okoliš Haloze na slovenski vinski zemljevid,« je povedal Jernej Golc. Ne samo vina, tudi drugi izdelki iz Po-dravja se uvrščajo pa kakovosti v sam slovenski vrh in ob bok izdelkom iz tujine. Tako je medalje žlahtnih barv za mesne izdelke prejela tudi mesarija Kokol iz Cirkulan. »Letos smo se odločili, da damo v ocenitev štiri naše ključne izdelke, to je domačo šunkarico v poprovem ovoju, suho domačo klobaso, tunko in domačo prekajeno klobaso. Vsi štirje izdelki so bili nagrajeni, šunkarica je prejela posebno nagrado sejma Agra -zlato medaljo. To je potrditev, da smo na pravi poti, zato bomo v tej smeri še nadaljevali,« je povedala Simona Kokol. Družinsko podjetje, ki se je letos na sejmu predstavilo prvič, je z obiskom zadovoljno, prav tako z odzivom obiskovalcem, ki so prepoznali kakovost njihovih izdelkov, je povedala Simona Kokol. Dodala je, da se naložba v kakovost obrestuje in da je kakovostnega mesa v Sloveniji dovolj. Priznala pa je, da jim preglavice povzročajo veliki trgovski centri, ki znižujejo ceno mesa, predvsem na račun uvoza mesa in mesnih izdelkov. Ne samo strokovna srečanja, predstavitev sodobne kmetijske tehnike in ocenjevanja, tudi tematsko obarvani dnevi so zaznamovali letošnji sejem. Tako so na sejmu med drugim obeležili dan čebelarjev, gozdarjev, gove-dorejcev, rejcev drobnice, dan kmetijsko-gozdarske zbornice in tudi dan slovenskih zadružnikov. Zadružna zveza Slovenije je na ta zanje poseben dan podelila priznanja zadružnicam in zadružnikom. Med drugim so priznanja prejeli tudi zadružniki iz Podravja Ljubomir Čuček, Edi Leskovar, Viktor Zafošnik, za 70 let delovanja pa je priznanje prejela Kmetijska zadruga Lenart. Po šestih dneh je 54. Agra zaprla svoja vrata. Čeprav so organizatorji pričakovali več obiskovalcev kot lani, ko si jih je sejem ogledalo okoli 129.000, se je tokrat ta številka po ocenah ustavila pri približno 125.000. A bolj kot samo število obiskovalcev je pomembno sporočilo sejma, ki je, kot pove predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec: »Da nas lahko samo optimizem in iskanje novih inovativnih idej ter ohranjanje tradicionalnih vrednot vodi do uspehov.« Mojca Vtič Da so promocija v kmetijstvu, prisotnost na tržnicah, zvestoba kakovosti, marljivost dejavniki, ki pomagajo kmetijam preživeti, so prepričani na kmetiji Cimerman. »Za predstavitev na sejmu smo se odločili, da ljudem predstavimo našo ponudbo, da prepričamo kupce, da je morda boljše kupiti manj, pa tisto domače in kakovostno, da je mesnina brez konzervansov dobra, prav tako obiskovalce osveščamo o pomenu lokalne samooskrbe in jih prepričujemo, naj spodbujajo domače pridelovalce in ne uvoznikov.« Tomaž Cimernam je še dodal, da je prednost njihove kmetije, da so vzpostavili celotno verigo, torej od pridelave krme, vzreje živali, predelave, do prodaje mesa in mesnih izdelkov končnemu potrošniku. »Smo zagotovilo, da je slovensko res slovensko. Sicer pa promoviramo naše izdelke po javnih ustanovah, kjer pa je še vedno velika težava z naročanjem. Eden izmed ukrepov, ki bi zagotovo pomagal slovenskemu kmetu, je, da bi vsi javni zavodi petino izdelkov kupili od lokalnih pridelovalcev.« Foto: Mojca Vtič Trg stiska gozdarje in cene postavlja pred usposobljenost nestrpno pričakujejo razpise zdovi, ki se raztezajo na 235.000 hektarjih, od prvega julija gospodari državno podjetje Slovenski dr-upravljavca gozdov je sovpadla z iztekom koncesijskih pogodb gozdnim gospodarstvom, ki se soočajo cenami trga. pa za odpuščanja,« je poudaril prvi mož združenje Jože Sterle za STA. Združenje naj bi zato predlagalo spremembo pravilnika o minimalnih pogojih, tako da bi razpisni pogoji upoštevali vsaj tri kriterije - število zaposlenih, ki jih ima podjetje, opremo podjetja in reference. Sekretar sindikata gozdarstva Slovenije Marjan Ferčec pa meni, da bi se bilo treba dogovoriti za neko minimalno ceno, saj da poklic sekača zahteva ustrezno opremo, potrebni so redni zdravniški pregledi, pri razporejanju dela je treba upoštevati tudi možnost poklicnih bolezni zaradi dolgotrajne uporabe motorne žage. Zdaj se zdi, tako pravi Fer-čec, da to nikogar ne zanima. Foto: Črtomir Goznik V Gozdnem gospodarstvu Maribor še niso odpuščali Med gozdnimi gospodarstvi, ki se jim je po 20 letih iztekla koncesija, je tudi mariborsko gozdno podjetje, ki je v likvidaciji in se spoprijema s postopnimi organizacijskimi spremembami. To pomeni, da ukinjajo dosedanje štiri obrate in prehajajo na enovito delovanje družbe kot celote, ob odhodu dela strokovnega kadra na državno podjetje prenavljajo procese in način vodenja ter koordinacije delovnih skupin, je povedal Martin Nose. »V sodelovanju z novoustanovljeno Gozdarsko zadrugo Ormož se bomo z našimi ptujsko-ormoškimi gozdarji še bolj približali razpisom državnega podjetja na področju Prlekije in poskušali pridobiti delo ter z odkupom lesa ponuditi gospodinjstvom oskrbo z drvmi in preostalimi lesnimi sortimen-ti tudi na drobno, česar državno podjetje malim kupcem neposredno ne omogoča.« O prvem mesecu prepuščeno-sti trgu in borbi za javne razpise pa je povedal, da so sicer uspeli pridobiti redne sečnje na mariborskem območju, ki pa so jih že končali. »Dodatno smo pridobili še nekaj manjših sanacijskih sečenj, ki pa jih bomo opravili v nekaj dneh. Zato v velikih skrbeh čakamo na razpise za izvajanje gojitvenih del in nadaljnje redne sečnje, ki naj bi zapolnile naše zmogljivosti v jesenskih mesecih.« Na vprašanje o morebitnem odpuščanju zaradi prenehanja koncesije pa je Nose odgovoril, da so do sredine avgusta vse zagate ob prehodu s koncesijskega razmerja na surovo tržno borbo, v kateri je edini kriterij najnižja ponujena cena, prestali zgolj z nekaterimi internimi prerazporeditvami delavcev ter s pridobivanjem dodatnih del. A Nose opozarja: »Če se bo velika negotovost glede obsega del nadaljevala tudi v naslednjem obdobju, bomo prisiljeni h krčenju števila sodelavcev, žal tudi z odpuščanjem. Verjamemo pa, da bodo jesenski razpisi, posebej še tisti za naslednja leta, vsebovali oprijemljivejše kriterije za izbiro izvajalcev del in možnost za pridobitev del usposobljenim izvajalcem po razumnih cenah.« Mojca Vtič 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 6. septembra 2016 Ptuj • Gostovanje Mestnega gledališča Ptuj S preroško gledališko predstavo navdušili v Libanonu Na Mednarodnem gledališkem festivalu Libanon, ki je potekal med 20. in 26. avgustom v treh libanonskih mestih, so se poleg gostov iz Alžirije, Argentine, Iraka, Irana, Libanona, Libije, Palestine, Sirije in Tunizije kot edini Evropejci predstavili tudi Ptujčani. S predstavo Mahmud so osvojili nagradi za najboljšo režijo (Peter Srpčič) in najboljšo scenografijo (Mito Gegič). Mestno gledališče Ptuj (MGP) je v okviru festivala nastopilo v mestih Nabateja in Beirut, obakrat s predstavo o beguncih z naslovom Mahmud. Ta je nastala v koprodukciji z Mini Teatrom Ljubljana po besedilu Petra Seligmanna, Elsebeth Nielsen in Boja Larsena, v njej igrata luna Ornik in Simon Šerbinek, režiral pa jo je direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič. Predstavo so premierno uprizorili oktobra leta 2012, z njo pa doslej že gostovali v Amanu v Jordaniji ter v Zenici v Bosni in Hercegovini. V MGP pravijo: »V predstavi stopita pred šolski razred mož in žena, starša fanta po imenu Mahmud, ki sta prišla prosit sošolce, da njunega sina sprejmejo takšnega, kot je: z njegovo kulturo, navadami, običaji. Skozi njuno pripoved se na človeški in pretresljiv način slika zgodba o ljudeh, ki so prisiljeni zaradi krutih in nečloveških okoliščin, ZVEZDE POD ZVEZDAMI Poletni gledališki festival Mestnega gledališča Ptuj + + + na dvorišču MINORITSKEGA SAMOSTANA PTUJ Sobota 3. septembra ob 20.00 Nedelja 4. septembra ob 20.00 Petek 9. septembra ob 20.00 Sobota 10. septembra ob 20.00 Nedelja 11. septembra ob 20.00 Miro Gavran Sladoled - komedija Gostuje ND Maribor in Zavod Novi Zato Goran Vojnovic TAK SI - komedija Gostuje SiTi Teater Ljubljana Akustični koncert Helene Blagne Najbolj nora beograjska komedija Amateri (predstava je v srbskem jeziku) CJ Johnson Pasji dnevnik Cucki - komedija Produkcija Mestnega gledališča Ptuj Generalni pokrovitelj Lahkota prihodnosti Medijska pokrovitelja .Stoie-refaTEDNIK @ HOTEL MURA STOH HOTOS* Vedno vas dom Ekart design , i i s h o r r, n adlriaplm javne službe ptuj s katerimi se ti ljudje soočajo v svojih domovinah, bežati iz svojega rojstnega kraja.« Vizija predstave se je le nekaj let po premieri pretresljivo udejanjila, zaradi močne sporočilne vrednosti pa se za ogled predstave odločajo osnovne in srednje šole iz vse Slovenije. Predstavo sta v Libanonu igralca sicer odigrala v slovenskem jeziku, vendar z angleškimi nadnapisi. Peter Srpčič pravi, da je bil libanonski festival posebno doživetje: »Naša predstava je tukajšnje občinstvo navdušila in se ga globoko dotaknila. Vzdušje V Štajerski je bilo enkratno in neponovljivo!« V MGP letno izpeljejo okoli tri gostovanja v tujini, letos pa jih bo še več: pred Libanonom so že obiskali romunski Temi- Štajerski tednik - časopis znajboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si švar in srbski Sombor, odpravljajo pa se še v francoski Orleans, makedonsko Skopje ter v Zenico in Tuzlo v Bosni in Hercegovini. Eva Milošič Foto: Mestno gledališče Ptuj V Libanon so potovali (z leve): vodja tehnike Simon Puhar, igralca Simon Serbinek in luna Ornik ter režiser predstave in direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič. mpP MES™0^ f< GLEDALIŠČE Ormož • Večerno dogajanje v martinovem šotoru vendarle bo Izvedba v roke ormoških gasilcev Večerno dogajanje v okviru letošnjega, že 24. martinovanja v Ormožu kljub nekaterim zapletom vendarle bo. Izvedbo slednjega bodo prevzeli ormoški gasilci. 02 749 32 50, info@mgp.si, www.mgp.si Pred časom smo poročali o vprašljivi izvedbi večernega dogajanja največje prireditve na Ormoškem - martinovanja, ki je samo lani po nekaterih ocenah privabilo do 4.000 obiskovalcev od blizu in daleč. Do teh ugibanj je prišlo predvsem na račun neuspešnega razpisa za zbiranje ponudb za organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in zabavno-glasbe-nega programa v martinovem zabavnem šotoru. Zdaj pa so nam organizatorji zatrdili, da večerno dogajanje vendarle bo. Prevzeli ga bodo ormoški gasilci. »Večerni program zagotovo bo. PGD Ormož letos praznuje 130-letnico svojega delovanja in želimo obeležiti svojo obletnico v času praznovanja sv. Martina tako, da bi prevzeli večerno prireditev,« so v skupnem odgovoru zapisali soorganizatorji prireditve, pod katerim so podpisani ormoški župan Alojz Sok, predsednik PGD Ormož Rajko Kosič in direktor Jare Ormož Zlatko Za-dravec. Kot so potrdili, bo šotor stal v samem centru mesta, na parkirišču za staro komunalo, katerega solastnica je gospa Diermayr, ki pa je k temu že podala soglasje. Zdaj jih čaka le še pridobitev dovoljenja upravne enote, saj gre za prostor, ki je nekoliko bolj občutljiv z vidika nočnega programa. Dogajanje v centru mesta Sicer pa je program letošnjega martinovanja, ki bo potekalo drugi konec tedna v novembru, že znan. Soorganizatorji pa se nadejajo precej večjega obiska dnevnega programa predvsem zaradi selitve celotnega dogajanja na eno mesto, v sam center Ormoža. »Letošnje leto pričakujemo precej večji obisk dnevne prireditve, ker bo skupaj z radiem Ognjišče v soboto potekalo Srečanje poslušalcev in prijateljev radia Ognjišče (zagotovili so nam vsaj 400 obiskovalcev iz celotne Slovenije, ki bodo k nam prišli z organiziranim prevozom), nekaj dodatnih obiskovalcev pa bo na ta račun tudi iz naših krajev in naše širše okolice; upamo tudi na do- bro udeležbo godbenikov na tradicionalnem srečanju godb, ki bodo vsem obiskovalcem najprej skupno zaigrali na glavnem ormoškem trgu, dober glas o sami prireditvi pa bodo lahko ponesli na različne konce Slovenije in ravno zadovoljen turist/ gost je ključ do večjega obiska naslednje leto.« Kot so pri tem še sporočili, bo dogajanje počastila slovenska vinska kraljica in vinske kraljice slovenskega vinskega kraljestva, ponovno pa bodo ponudili tudi ustvarjalne delavnice za otroke ter hkrati še spremljajoče dogodke za starše. Veliko truda bodo vložili v promocijo celotnega dogajanja, pri čemer jim bo pomagala ormoška klet. Obljubljajo še zanimivo dnevno dogajanje z bogato tržnico lokalnih rokodelcev in šaljivim prikazom ljudskih običajev ter tekmovanje v kuhanju prleškega piskra. Na dober obisk pa po njihovih besedah že kažejo potrjene organizirane skupine, ki so prejšnja leta že martinovale v Ormožu, ter dogovorjeni aranžmaji, predvsem na martinovo soboto. Monika Levanič Na tem parkirišču bo letos stal martinov šotor, dnevno dogajanje pa bo na Kerenčičevem trgu. Foto: ML Padalstvo Balta pred vso konkurenco, AK Ptuj tretji Stran 12 Nogomer Ankaran in Brežice vzela ponujeno Strani 12 Športno plezanje Mini prestižna nagrada »Arco rock legend« Stran 12 Motokros Gajser se na 25.000 tonah peska ni znašel ... Strani 12 Rokomet Ormožani ostali brez kapeta na Stran 14 Nogomet Pričeli tudi ptujski superligaši Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 7. krog Lastne napake in John Mary prekinili serijo Kidricanov Aluminij - Rudar 0:3 (0:1) STRELCA: 0:1 Mary (37.), 0:2 Mary (47.), 0:3 Lotrič (52.). ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšič, Kocič, Turkalj, Zeba, Krljanovič (od 76. D. Petrovič), Škoflek, Vrbanec, Rogina (od 57. Cvek), Bizjak, T. Petrovič (od 57. Kramer). Trener: Bojan Špehonja. RUDAR: Ristič, Jahič, Billong, Zec, Mužek, Lotrič (od 73. Dodlek), Babic, Pišek (od 78. Grgič), Trifkovič, Mary, Glavina (od 87. Tolimir). Trener: Slobodan Krčmarevič. Serija treh zaporednih uspešnih prvenstvenih predstav je pri navijačih Aluminija budila upe po novem uspehu. Tekma na domačem igrišču proti Velenjčanom pa se ni razvila v smer, kakršno so si želeli, ampak v povsem nasprotno ... »Tekma z Rudarjem bo veliko težja, kot je bila tista z vijoličastimi,« je cel teden opozarjal trener Aluminija Bojan Špehonja, ki je na igrišče poslal enako začetno enajsterico kot proti Mariboru. A očitno svojih varovancev nanjo ni uspel pripraviti v tej meri, da bi ponovili predstavo iz Ljudskega vrta. Tekmo so sicer odprli dobro, predvsem dve priložnosti Lo-vra Bizjaka (v 9. in 15. minuti) sta bili takšni, da bi se iz njih lahko izcimilo vodstvo. A krilni napadalec Aluminija v nedeljo zares ni imel svojega dne, zato sta priložnosti splavali po vodi. Ob strelu Krljanovica od daleč se je v 28. minuti izkazal vratar Bo-rivoje Ristic. Gostje so bili strpni, potrpežljivo so čakali na svoje priložnosti. In jih tudi dočakali .... V 37. minuti je Bizjak izgubil žogo na sredini igrišča, Lotrič je iz stra- ni lepo podal do osamljenega Johna Maryja, ki je brez težav zadel v polno - 0:1. 11-metrovka? Pet minut kasneje je bilo približno 500 gledalcev priča sporni situaciji: Toni Petrovič je iz strani ob Babiču prodrl v kazenski prostor, domači napadalec je padel, sodnik Mitja Žganec pa je ocenil, da ni šlo za prekršek velenjskega kapetana (ta je že imel rumeni karton iz 13. minute). »Igrali smo strpno, tekmecem nismo puščali veliko prostora, ob tem so bili moji igralci tekaško zelo razpoloženi,« je polčas ocenil gostujoči trener Slobodan Krčmarevič, ki je imel v svoji ekipi kar nekaj zelo razpoloženih igralcev (John Mary, Billong, Babič, Lotrič, Trifkovič ...). Krljanovic v stativo, Lotrič v gol ... Pri Kidričanih ni bilo tako, zato so se že na samem začetku drugega polčasa znašli v brezizhodnem položaju. Po izgubljeni žogi Vrbanca so Bratanovic (61.) , 2:1 Arčon (74.) , 3:1 Kapic (82. Olimpija - Luka Koper 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Belima (64.) 1. GORICA 7 5 0 2 11:6 15 2. OLIMPIJA 7 4 1 2 10:6 13 3. KOPER 7 4 0 3 7:6 12 4. MARIBOR 7 3 2 2 10:7 11 5. DOMŽALE 7 3 2 2 11:9 11 6. RUDAR 7 3 1 3 9:7 10 7. KRŠKO 7 2 3 2 7:10 9 8. ALUMINIJ 7 2 1 4 9:12 7 9. CELJE 7 2 1 4 6:9 7 10. RADOMLJE 7 0 3 4 5:13 3 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Rudarja so uspeli v nedeljo prekiniti zmagoviti niz Aluminija, ki je trajal štiri tekme (tri v prvenstvu, ena v Pokalu Slovenije). gostje poslali dolgo podajo na polovico igrišča, ki so jo branili domačini, Zeba je sla- bo reagiral in Johnu Maryju dopustil prostor za strel, kar je 23-letni Nigerijec izkoristil PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 7. KROGA: Aluminij - Rudar 0:3 (0:1); Celje - Maribor 0:3 (0:0); strelci: 0:1 Pišek (51.,avto-gol), 0:2 Omoregie (72.), 0:3 Zahovic (86.); Radomlje - Krško 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Stoiljkovic (23.), 1:1 Kramaric (26.), 1:2 Bskera (71.), 2:2 Barukčic (88., z 11 m); Gorica - Domžale 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Arčon (6.), 1:1 Nogomet • 1. SNL Uspešen krog za Primorce Sedmi krog je bil pravljičen za oba primorska kluba, saj sta se z zmagama proti kluboma iz centra Slovenije prebila na vrh, oz. pod njega. Goričani so z veliko pomočjo novih dveh zadetkov Sandija Arčona ugnali Dom-žalčane, ki bodo po odhodih Črnica, Horiča in Trajko-vskega zagotovo potrebovali nekaj krogov za ponovno sestavitev kompaktne ekipe. V zadnjem obdobju sta se jim sicer že priključila Denis Halilovič (nekdaj Drava) in Veljko Batrovic (Zavrč), a uigravanje z ekipo bo zagotovo trajalo vsaj nekaj tednov. Drugo, še odmevnejšo zmago so dosegli Koprčani, ki so slavili v Stožicah. Strelec edinega zadetka je bil Ruben Belima, ki je bil v prejšnji sezoni blizu prestopa v Zavrč. Za Ljubljančane je bil to drugi zaporedni poraz na domačem stadionu, kar je izjemno neprijetno za stratega Rodolfa Vanolija - morda je že vodil zadnjo tekmo Olimpije ... Mariborčani so dosegli visoko zmago v štajerskem derbiju, s čimer se na reprezentančni odmor odpravljajo bistveno bolje razpoloženi kot po izpadu iz evropskih tekmovanj. Če bi bili uspešni še tam (skupno 2:3 proti azer-bajdžanski Gabali - 1:3, 1:0), bi bilo seveda še veliko bolj veselo. Pravljični start po vrnitvi v Maribor je uspel Luki Zahoviču, ki je v Celju zadel že 13 sekund po vstopu v igro. Radomlje še naprej ostajajo brez zmage, tokrat so srečno prišli do točke v dvoboju s Krčani. Ti so v Domžalah vodili vse do 88. minute, ko so varovanci Janija Žilnika zadeli iz 11-metrovke. za dosego drugega zadetka -0:2. V 52. minuti je Krljanovic iz prostega strela zadel stati-vo, gostje pa so bili na drugi strani v protinapadu uspešnejši, po asistenci najboljšega posameznika tekme Johna Maryja je zadel Lotrič -0:3. »Vsaka tekma je poglavje zase, tokrat zagotovo nismo bili 'pravi'. Naredili smo preveč osnovnih individualnih napak, premalo je bilo komunikacije in sodelovanja, v bistvu smo premagali sami sebe. Gostje so v tej tekmi naredili točno to, kar bi morali narediti mi. Njim je uspelo, še posebej na začetku dru- gega dela, zato jim čestitam za zmago,« je povedal Bojan Špehonja. Njegovi varovanci so ob treh opravljenih menjavah do konca srečanja sicer poskušali omiliti poraz, a brez uspeha. Svoj premierni nastop v dresu Aluminija je doživel Lovro Cvek. Rudar je po Olimpiji dosegel še drugo zaporedno zmago v gosteh, Aluminij pa je zabeležil podoben poraz kot proti Celjanom. Tudi tam so jih pokopale številne napake pri podajah in hitri ter učinkoviti nasprotni napadi tekmecev. Jože Mohorič »John Mary je bil tokrat neustavljiv« Slobodan Krčmarevič, trener Rudarja: »S tekmo sem zadovoljen, saj je bil tekmec v seriji dobrih rezultatov, mi pa smo jih uspeli ustaviti. Zgleda, da nam bolj odgovarjajo gostovanja kot tekme na domačem stadionu v Velenju, kjer imamo večje težave. Mary je imel zares odličen dan, praktično je bil neustavljiv. Naša zmaga je zaslužena, čeprav je rezultat morda nekoliko previsok.« Josip Zeba, Aluminij: »Začetek je bil za nas kar dober. A v zaključkih akcij nam ni šlo od nog tako, kot smo si želeli. Po številnih izgubljenih žogah smo prejeli tri zadetke, po katerih nam je igra kar nekoliko 'razpadla'. Velenjčani so se postavili natančno tako, kot smo se mi postavili proti Mariboru: igrali so zaprto s hitrimi nasprotnimi napadi. To je sicer naša igra, a tokrat so bili z njo zasluženo uspešni Velenjčani.« 12 Štajerski Šport torek • 30. avgusta 2016 Nogomet • 2. SNL, 4. krog: Ankaran in Brežice vzela ponujeno Drava Ptuj - Ankaran Hrvatini 1:3 (0:0) STRELCI: 0:1 Zemljak (49.), 0:2 Obrstar (52.), 0:3 Zemljak (69., z 11 m), 1:3 Bašič (71.) DRAVA PTUJ: Trajkovski, Mo-čič (od 63. Furjan), Roškar, Gajič, Frelih, Rešek, Kukovec, Lesko-var, Čeh, Bašič, Torra (od 75. Romih). Predstavnik ekipe: David Veselic. Ekipa Drave je bila na obračunu z Ankaranom dodobra pomešana, saj so na zelenico stopili trije novinci v modrem dresu - Frelih, Torra in Roškar -, precej odgovornosti pa je bilo tudi na dveh mladincih - Kukovcu in Leskovarju. Ptujsko enaj-sterico je tokrat zaradi kazni trenerja Simona Sešlarja s klopi usmerjal predstavnik kluba David Veselic. Ta pa poteka igre nikakor ni mogel usmeriti v želeno smer... Prvi polčas je bil v sami igri precej izenačen in kakšnih 200 gledalcev na Mestnem stadionu na Ptuju je spremljalo solidno predstavo, v kateri so bili več pri žogi gostitelji, nevarnejši pa so bili v zaključkih gostje. V sredini prvega dela so imeli modri dve priložnosti, saj je najprej Kukovec v kazenskem prostoru lepo našel Torra, čigar strel je odlično obranil Paal, ta se je izkazal tudi po kotu Čeha in strelu Močiča. Kapetan Drave Čeh je v 33. minuti izvedel prosti strel z 18 metrov, a je žoga za nekaj centimetrov preletela prečnik. V končnici prvega dela so si Ankaran-čani priigrali najlepšo priložnost, saj je Zemljak ostal sam v kazenskem prostoru, vendar je njegov diagonalni strel Trajkovski dobro zaustavil. »S prvim polčasom nisem bil najbolj zadovoljen z igro svoje ekipe. Na igrišču se je videlo, da so moji fantje tekalno zelo sposobni, a tega nismo znali izkoristiti skozi igro. Obe ekipi sta imeli nekaj priložnosti in mislim, da je bil rezultat ob polčasu realen,« je povedal gostujoči strateg Vlado Badžim. Nalet so gostje nadaljevali tudi v začetku drugega polčasa, saj so v pičlih treh mi- Triglav previsoka ovira za Krko Derbi kroga je bil tokrat odigran v Kranju, kjer sta se pred 650 gledalci pomerili doslej ne-poraženi ekipi Triglava in Krke (tekmo je sodil Roman Glažar). Daljšo so potegnili domačini, za katere je zmagoviti zadetek dosegel Dejan Robnik v 85. minuti. Kranjčani imajo po štirih krogih že kar 5 točk prednosti pred zasledovalci. Prve točke v novi sezoni so se razveselili Veržejci, ki so presenetljivo remizirali v Dobu. Prvo zmago v 2. ligi so v tem krogu dosegli igralci Brežic, ki so ugnali Zavrč. Krajšo je tokrat potegnil tudi drugi ligaš iz našega območja, ptujska Drava. Premočni so bili Ankaran-čani, ki še vedno zasedajo visoko 3. mesto na lestvici. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so klonili na drugi zaporedni tekmi, v soboto so jih na domačem igrišču ugnali gostje iz Ankarana. mimo vrat. Več prostora v napadu so na drugi strani izkoristili gostje, ki so v 69. minuti izvedli hiter protinapad, v katerem je vratar Trajkovski v svojem kazenskem prostoru zrušil Mateta za 11-metrovko, ki jo je zanesljivo realiziral David Veselič, predstavnik NK Drava: »Igralcem naše ekipe ni kaj očitati, saj so dali na igrišču vse od sebe. Danes je bila glede na prikazano ekipa Ankarana boljši tekmec, tako da je zasluženo zmagala. Tudi mi smo sicer imeli svoje priložnosti, a smo realizirali le eno.« Mitja Rešek, Drava: »Seveda je razočaranje veliko, saj smo izgubili tekmo na domačem igrišču, ki bi jo morali dobiti. Tokrat smo naredili preveč napak v obrambi, kar je bilo odločilno za tokratni poraz.« Zemljak - 0:3. Ptujčanom je uspelo do konca tekme rezultat le znižati: Čeh je našel Bašica, ki je odlično zaključil akcijo - 1:3. Gostje so zasluženo vzeli vse tri točke, saj je domača ekipa za končen uspeh pokazala preveč oscilacij v igri. »V drugem polčasu je naša v glavnem tudi zelo mlada in neizkušena ekipa odigrala malo hitreje, kar nam je prineslo tudi poti do zadetkov. Moji fantje so dobro pripeljali tekmo do konca in mislim, da smo zasluženo zmagali,« je povedal Badžim. Brežice Terme Čatež - Zavrč 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Brodnjak (30.), 1:1 Gatarič (43.), 2:1 Gatarič (67.) ZAVRČ: Kovačic, Županic, Lonzaric, Ahec, Marciuš (od 74. Potočnik), Monjac (od 74. Pani-kvar), Krajnc, Zorec, Brodnjak, Murko (od 52. Kukec), Zorko. Trener: Miran Emeršič. Po bolečem porazu s 7:1 v prejšnjem krogu proti Krki je prišlo do spremembe na trenerskem mestu Zavrča: Željka Orehovca je zamenjal Miran Emeršič. Na debiju ga je čakalo težko gostovanje pri novincu v ligi, pri Brežicah. Posavčani so v sezono krenili s tremi remiji in so si močno želeli prve zmage. To so tudi dosegli na kakovostni in ena- V Zavrču Emeršič namesto Orehovca, nova okrepitev Brodnjak Pred tekmo z Brežicami je v taboru Zavrča prišlo do zamenjave na mestu trenerja, Željko Orehovec je odstopil iz osebnih razlogov. Hrvaški strokovnjak je v Zavrč prišel kot pomočnik glavnega trenerja, kasneje je bil tudi prvi trener, med drugim pa je opravljal tudi funkciji športnega direktorja in trenerja mladinske ekipe. Mesto trenerja članske ekipe je prevzel dosedanji trener v mladinski šoli Miran Emeršič. Ta ekipo seveda dobro pozna, zato s prevzemom vodenja ni bilo velikih težav. »Na nek način sem že 'inventar' tega kluba,« je dejal v šali, nadaljeval pa v resnem tonu: »Ni mi vseeno za NK Zavrč in zato sem prevzel trenersko mesto članske ekipe.« V Zavrč je med tednom pristopil tudi 19-letni Nejc Brodnjak, ki je doslej branil barve Aluminija. kovredni tekmi, v kateri pa so imeli gostje več lepih priložnosti in tudi iniciativo. Gledalci so že v uvodu tekme videli priložnosti na obeh straneh, več so si jih priigrali Zavrčani. Ti so v 30. minuti vendarle zadeli: Krajnc je izvedel kot, žoga se je odbila do Nejca Brodnjaka, ki jo je s približno sedmih, osmih metrov poslal v mrežo - 0:1. Tudi po vodstvu so se akcije in priložnost vrstile na obeh straneh, domačini pa so tik pred odmorom srečno prišli do izenačenja. Po napaki gostujoče obrambe in po obrambi vratarja Kovačica je Gatarič srečno potisnil žogo v gol - 1:1. V drugem polčasu je bil Zavrč konkretnejši v igri in zaključkih, vendar iz številnih ugodnih situacij ni dosegel še kakšnega zadetka. Na drugi strani so Brežičani čakali na svojo priložnost in jo dočakali v 67. minuti, ko je Gatarič zadel iz protinapada - 2:1. Po zaostanku so gostje še odločneje krenili v napad in so bili nekajkrat blizu izenačenja, vendar jim je tokrat v zaključkih zmanjkal kanček sreče. Ne glede na poraz so igralci Zavrča proti kakovostnemu tekmecu v gosteh igrali dobro, vendar so zgrešili absolutno preveč čistih situacij za zadetek, da bi v Brežicah prišli do pozitivnega rezultata. David Breznik Miran Emeršič, trener Zavrča: »Lahko bi rekel, da je bila to tekma zamujenih priložnosti. Z igro smo lahko zadovoljni, vendar smo zaradi slabše realizacije tokrat ostali brez točk. Upam, da bo realizacija na prihodnjih tekmah boljša. Na eni tekmi ne smeš zapraviti pet, šest stoodstotnih priložnosti, iz njih je treba za morebitno zmago doseči vsaj dva, tri zadetke. Mi jih tokrat nismo, zato je bil poraz proti kakovostnim Brežičanom neizbežen.« Padalstvo • Tekma svetovnega pokala v Avstriji Balta pred vso konkurenco, Ptuj tretji nutah dosegli dva zadetka. Prvega je po podaji Mateta na desno stran dosegel Zemljak, drugega pa Oberstar s fantastičnim strelom s približno 20 metrov. Po zaostanku je Drava razumljivo več tvegala in je igrala ofenzivnejše. Plod takšne igre je bila tudi akcija, ki jo je z roba kazenskega prostora zaključil Bašic, a žoga je zletela nekaj centimetrov REZULTATI 4. KROGA: Brežice Terme Čatež - Zavrč 2:1 (1:1); Drava Ptuj - Ankaran Hrvatini 1:3 (0:0); Roltek Dob - Farmtech Veržej 0:0; Brda - Zarica 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Poplatnik (58.); Triglav Kranj - Krka 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Bukara (48.), 1:1 Po-tokar (75.), 2:1 Robnik (86.). 1. TRIGLAV KRANJ 4 4 0 0 12:2 12 2. KRKA 4 2 11 12:5 7 3. ANKARAN 4 2 1 1 10:6 7 4. ROLTEK DOB 4 13 0 10:5 6 5. BREŽICE 4 1 3 0 5:4 6 6. ZARICA KRANJ 4 2 0 2 5:10 6 7. DRAVA PTUJ 4 112 9:10 4 i. ZAVRČ 4 1 0 3 7:13 3 . BRDA 4 0 2 2 4:7 2 10. FARM. VERŽEJ 4 0 1 3 1:13 1 JM Na letošnji četrti tekmi svetovnega pokala v avstrijskem Thalgau sta v posamični konkurenci slavila Peter Balta in Maja Sajovic, v ekipni pa je Elan zasedel drugo, Ptuj pa tretje mesto. Prireditelji četrtega leto šnjega tekmovanja padalcev v skokih na cilj so si končno oddahnili, kajti tekmo jim je končno uspelo izpeljati v celoti. Pred dvema letoma so tekmovanje namreč morali odpovedati zaradi obilnega deževja, lani pa so za las ujeli regularnost tekme (štiri serije). Letos je bilo vreme idealno, tako da so bili pogoji za padalce ravno tako idealni. Razmere so imeli vsi zelo podobne, kar je redkost na tekmovanjih. V teh razmerah je vseskozi potekal boj za najvišja mesta, v katerega sta bili že od prve serije vključeni dve slovenski ekipi Elan in Ptuj. Po pričakovanjih je višje kotirala ekipa Elan, v Thalgau je nastopila v postavi Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Matej Bečan, ki je na koncu osvojila 2. mesto, Čehi so bili tokrat premočni, Ptujčani v postavi Boris Jan-žekovič, Peter Balta, Gorazd Vindiš, Matej Kostanjevec in Maja Sajovic pa so se v zadnji seriji uspeli zavihteti na 3. mesto in s tem dopolnili ekipni slovenski uspeh. Izjemen pogled na zmagovalne stopničke po tekmi svetovnega pokala v Thalgau v Avstriji: ekipa AK Ptuj (desno) je osvojila 3. mesto! Z drugim in tretjim mestom pa stopničk za Slovence še ni bilo konec, na najvišjo sta se uvrstila Peter Balta med moškimi in Maja Sajovic med dekleti, ki je z zmago izpolnila cilj, ki si ga je zadala na prejšnji tekmi v Bellunu. »Thalgau je očitno naše srečno mesto« »Thalgau je očitno naše srečno mesto, tu smo namreč že lani stali na stopničkah, letos smo lanskoletni dosežek le še potrdili. Veseli smo, da smo skozi celotno tekmovanje skakali zelo konstantno, veliko je k temu uspehu pripomogla tudi Maja Sajovic. O zmagi, ki je le potrditev dobrega dela, lahko rečem le to, da sem visoko uvrstitev pričakoval, da pa bom povsem na vrhu pa si nisem mislil. Dosežka se veselimo, a je potrebno misli preusmeriti k naslednjim tekmovanjem, kajti sezona še ni končana,« je tekmovanje ocenil Ptujčan Peter Balta. Na stopničkah tudi Marko Veselič Zadnje stopničke izmed petih je osvojil še mladinec Marko Veselič, ki je postavil piko na i izjemno uspešnemu slovenskemu vikendu v Avstriji. Pred padalci sta še dve tekmovanji v svetovnem pokalu v mesecu oktobru, ko bodo gostitelji Nemci in Švicarji, sredi septembra pa jih čaka še svetovno prvenstvo v Chicagu. sta torek m 30. avgusta 2016 Pogovori Štajerski 13 Motokros m Dirka za svetovno prvenstvo na Nizozemskem Gajser se na 25.000 tonah peska ni znašel ... Gajser st. 22. V Assnu so tekmovali tudi veterani, ki so se spopadli z dirko za svetovni pokal. Slovenijo je poleg Boruta Koščaka zastopal tudi Timov oče Bogomir Gajser. Prva vožnja je v soboto minila v lepem sončnem vremenu, Gajser je zasedel 17. mesto. Druga vožnja je bila na sporedu v nedeljo, zaradi dežja pa se je na progi nabralo veliko vode. Pogoji za dirko so bili izredno zahtevni, na trenutke so se zdeli celo nemogoči. Izkušeni motokrosisti so se vseeno podali na dirko, Bogomir Gajser pa je v seštevku svetovnega pokala osvojil 22. mesto, Koščak je bil mesto za njim. Najboljši motokrosisti sveta so se konec tedna merili na 16. dirki sezone na Nizozemskem. Ta je posebna iz več vidikov, najbolj pa zaradi prizorišča. Organizatorji namreč stezo pripravijo na cestnem dirkališču, kamor na-vozijo kar 25.000 ton peska! Gledalci tako večji del vožnje spremljajo s pokrite tribune. Če konec tedna ne bi deževalo, bi bila to za dirkače normalna, nekoliko zahtevnejša dirka, dež pa je tik pred dirko vse spremenil ... Tim Gajser je imel priložnost, da si že dve dirki pred koncem sezone zagotovi naslov svetovnega prvaka v elitni kategoriji, vendar mu tega cilja ni uspelo izpolniti. Za 19-letnika iz Pečk pri Mako-lah je bil to najslabši vikend v sezoni, a kljub temu ostaja trdno v vodstvu. Gajser je bil v soboto v kvalifikacijski dirki sedmi, dominiral je osemkratni svetovni prvak, Italijan Antonio Cairoli, mojster peščenih prog. Tudi sicer so bili v ospredju tekmovalci iz dežel peska in mivke. Gajser je po osvojenem 7. mestu v kvalifikacijah povedal, da je zadovoljen s svojimi časi in si od dirke obeta več. Ni pa se želel obremenjevati z mislijo, da predčasno osvoji naslov svetovnega prvaka, temveč je dejal, da bo vozil predvsem premišljeno brez pretiranega tveganja. Že prva vožnja pa se v nedeljo ni izšla po njegovih željah, saj je po dobrem štartu (4. mesto) padel že v drugem ovinku, pri tem pa so se mu glavni konkurenti odpeljali daleč naprej. Napadal je iz ozadja in na koncu osvojil največ, kar je v danem trenutku lahko - 12. mesto. Zmagal je Britanec Shaun Simpson, Cairoli je bil četrti. V drugo je Gajser začel bolje. Vozil je hitreje in z boljšimi časi se je približeval prvi dvojici. V vodstvu je bil Cairo-li. Toda Gajser je želel preveč in je v veliki želji po dobrem rezultatu napravil napako. Grdo je padel, pri tem pa poškodoval motor do te mere, da ga je lahko le še potiskal v bokse, saj ni bil več vozen. Zmage se je v drugi dirki veselil Cairoli. V seštevku dirke je bil najboljši Belgijec Clement Desalle, ki je bil v obeh vožnjah drugi. Mesti na stopničkah sta si privozila še Italijan Ca- iroli in domači junak, Glen Coldenhof. Tim Gajser je dirko končal na 18. mestu, kljub temu pa je pred zadnjima dvema dirkama ohranil velikih 65 točk prednosti pred Cairolijem. »Zelo sem razočaran s tem vikendom, saj vem, da znam tudi na mivki odpeljati veliko bolje. Nikakor se nisem mogel zbrati. Po prvi vožnji sem si rekel, da jo moram čim prej pozabiti in v drugo odpeljati bolje, vendar mi to ni uspelo. Sedaj bom moral najprej urediti stvari v glavi, se pogovoriti z očetom in narediti vse, da na naslednji dirki odpeljem, kot znam. V Ameriko odpotujemo že v torek in zelo se veselim, da se bom pomeril z ameriškimi zvezdniki,« je po dirki razočarano razlagal Gajser. Naslednja, predzadnja dirka svetovnega prvenstva MXGP bo že konec tedna v ZDA. JM, sta Foto: AP Dirka na Nizozemskem je bila za Tima Gajserja daleč najslabša v sezoni, zbral je le 9 točk. Doslej je imel najslabši izkupiček iz dirke v Belgiji, kjer pa je zbral kar 31 točk ... Dirka za svetovni pokal na Nizozemskem: 1. dirka 2. dirka GP 1. Clement Desalle Belgija Kawasaki 22 22 44 2. Antonio Cairoli Italija KTM iS 25 43 3. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 20 20 40 4. Maximilian Nagl Nemčija Husqvarna i5 iS 33 5. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha iS i5 3i Skupni vrstni red v svetovnem pokalu: 1. Tim Gajser Slovenija Honda ess 2. Antonio Cairoli Italija KTM 5SS 3. Maximilian Nagl Nemčija Husqvarna 542 4. Romain Febvre Francija Yamaha 522 5. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 494 Športno plezanje • Tekma svetovnega pokala v Italiji Mini Markovic prestižna nagrada »Arco rock legend « Italijanski Arco, neuradna športno-plezalna svetovna prestolnica z dolgoletno tradicijo prirejanja masters tekmovanj, je ob koncu tedna gostil tekmo svetovnega pokala v težavnosti. Ob robu tekmovanja so še enajstič podelili v svetu športnega plezanja prestižna priznanja Arco rock legend. Še tretjič je nagrado za dosežke v tekmovalnem športu La Sportiva competition award dobila Slovenka, drugič Ptujčanka Mina Markovic. Markovičeva je to priznanje prvič dobila leta 2013, pred tem se je s tem priznanjem ovenčala že tekmovalno upokojena Maja Vidmar. Med letošnjimi nominiranci je bila tudi 17-letna Janja Garnbret, letošnja velika senzacija svetovnega pokala s Koroškega. Mlada Korošica tudi po peti tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju ostaja na prvem mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala. V Arcu si je v sobotnem finalu priplezala tretje mesto, ki ga je dodala zbirki treh letošnjih zmag in petega mesta. Prav tako vodilni v skupnem seštevku Domen Škofic je v moški konkurenci dosegel četrto mesto, Markovičeva je bila tokrat peta. Prvo letošnjo zmago si je priplezala Belgij-ka Anak Verhoeven, druga je bila Južnokorejka Jain Kim. Mini je še bolje kazalo v polfi-nalu, kjer je dosegla tretjo višino (Garnbretova je bila 4.). V skupni razvrstitvi vodi Garnbretova, zmagala je na prvih treh tekmah (Chamo-nix, Villars, Briancon), druga je zmagovalka Arca Belgijka Tekma za svetovni pokal v Arcu, Italija: polfinale finale 1. Anak Verhoeven Belgija vrh vrh 2. Jain Kim J. Koreja 35 49+ 3. Janja Garnbret Slovenija 39+ 29+ 4. Mathilde Becerra Francija 35+ 29 5. Mina Markovic Slovenija 40+ 27+ 6. Anne-Sophie Koller Švica 4i+ 26+ 7. Yuka Kobayashi Japonska 36+ 25 8. Julia Chanourdie Francija 37+ 15+ Svetovni pokal, skupni vrstni red: 1. Janja Garnbret Slovenija 4i6 2. Anak Verhoeven Belgija 355 3. Jain Kim J. Koreja 330 4. Magdalena Röck Avstrija 30S 5. Mina Markovič Slovenija 200 6. Mathilde Becerra Francija iS0 Anak Verhoeven, tretja Južnokorejka Jain Kim, ki letos še ni zmagala. Avstrijka Magde-lana Rock, ki je zmagala v Imstu, je četrta. Mina Markovič, ki je izpustila tekmo v Brian-conu, je peta. Niz odličnih izidov slovenskih športnih plezalcev je dober obet pred vrhuncem, svetovnim prvenstvom od 14. do 18. septembra v Parizu. Prvič se bo zgodilo, da bosta na svetovnem prvenstvu nastopila Slovenca kot vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala, tako v moški kot ženski konkurenci. Po SP bodo na sporedu še tri tekme svetovnega pokala: 18. in 19. oktobra v Wujian-gu in 22. in 23. oktobra v Xiamenu (oboje Kitajska) ter za konec sezone 26. in 27. novembra še preizkušnja v Kranju. JM, sta Foto: Luka Fonda Mina Markovič je v Arcu drugič v karieri prejela prestižno plezalno nagrado. »Priznanje mi veliko pomeni« Mina Markovič: »Tekma v Arcu je zame vse do finala potekala super, tudi forma se kar lepo stopnjuje, zato je bilo nastopanje pravi užitek. Kvalifikacije so bile tokrat morda zastavljene nekoliko lažje, vendar jih je bilo vseeno treba preplezati do vrha. Prav tako sem se v polfinalu približala vrhu in zasedla začasno tretje mesto. Finalna smer je bila v začetku precej zasoljena in težka, kljub dobremu počutju pa se nekako nisem uspela prebiti čez začetni težavni del in na žalost sem precej hitro končala svoj nastop. Posebnost te tekme je zagotovo podelitev nagrad Arco rock legend, kjer sem že drugič prejela nagrado za najboljše tekmovalne dosežke v pretekli sezoni. Takšno priznanje plezalne publike mi res veliko pomeni.« "V 14 tto/mfo'TEDNIK Sport torek • 30. avgusta 2016 Nogomet • 3. SNL - sever, lige MNZ Ptuj t J f »'' 9 i J SÍ i •1 * tt » Pričeli tudi ptujski superligaši l-oto: urtomir uoznik Nogometaši Hajdine (rumeno-modri dresi) so na uvodu nove sezone v Superligi ugnali Stojnčane. Pred tekmo so na Hajdini uradno v uporabo predali nove tribune. 3. SNL - sever: Videmčane bolj kot poraz skrbi igra REZULTATI 2. KROGA: Fu- žinar Ravne Systems - ŠD Videm 2:0 (0:0), Dravinja - ZU-VIL Brunšvik 3:1 (1:0), Dravograd - NK Rogaška 1:3 (1:3), Mons Claudius - Maribor B 0:2 (0:0), AjDAS Lenart - Šmartno 1928 1:3 (1:2), Šmarje pri Jelšah - Korotan Prevalje 4:1 (2:0), Šampion -S.Rojko Dobrovce 1:3 (0:2). 1. MARIBOR B 2 2 0 0 10:1 6 2. ROGAŠKA 2 2 0 0 6:1 6 3. ŠMARJE PRI J. 2 2 0 0 7:3 6 4. S.R. DOBROVCE 2 110 5:3 4 5. DRAVINJA 2 110 4:2 4 6. ŠMARTNO 1928 2 1 0 1 6:5 3 7. MONS CLAUD. 2 1 0 1 4:5 3 8. FUŽINAR RAVNE 2 10 1 2:3 3 9. ŠAMPION 2 0 1 1 3:5 1 10. AJDAS LENART 2 0 1 1 3:5 1 11. BRUNŠVIK 2 0 1 1 3:5 1 12. VIDEM 2 0 1 1 1:3 1 13. DRAVOGRAD 2 0 0 2 3:6 0 14. KOROTAN 2 0 0 2 2:12 0 FUŽINAR RAVNE SYSTEMS - VIDEM 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Petrej (46.), 2:0 Verhovnik (70.) VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik, Lah (od 53. Plajn-šek), Leskovar, Kajtna, Cafuta (od 80. Zemljak), Pintarič (od 71. Kovačič), Kmetec, Škvaric, Krajnc. Trener: Primož Gorše. V 2. krogu so nogometaši Vidma v gosteh klonili z ekipo Fužinarja. Korošci veljajo za tihe favorite lige, sami so si po vrnitvi nekaterih igralcev iz Avstrije letos postavili visoke cilje, čeprav so v uvodnem srečanju sezone gladko klonili. Tokrat so ugnali nerazpolo- žene Videmčane (manjkal je Tement), ki imajo tako na svojem kontu po dveh odigranih krogih le točko. Uvod je minil v dokaj izenačeni igri, Štajerci so bili na začetku celo nekoliko boljši tekmec. Domačini so nato počasi začeli prevzemati pobudo, najlepšo priložnost v prvem delu igre pa so si kljub temu priigrali rumeno-zeleni - nevarno je zapretil Cafuta. Ostalo je pri izidu 0:0, čeprav se je težko znebiti občutka, da bi v tem delu gostje lahko dosegli več. Že po pol minute nadaljevanja so domačini povedli. Po predložku s strani je žoga oplazila enega izmed gostujočih nogometašev, spremenila smer in končala v mreži - 1:0. Po prejetem zadetku so varovanci Primoža Goršeta stopili nekoliko višje, vse stavili v napad, a otipljivejše priložnosti si niso priigrali. Po 25 minutah nadaljevanja je napako zakrivil vratar Malogorski, ekipa Fužinarja pa jo je preko Verhov-nika kaznovala za povišanje vodstva - 2:0. Gostje so vse stavili na napad, toda v njihovi igri je bilo vse preveč osnovnih napak, tako da je bila ekipa Fužinarja tista, ki je bila bližja tretjemu zadetku kot Videm prvemu. Ostalo je pri zmagi Korošcev, Vidmu pa manjka konkretnosti v zaključkih akcij, čeprav sama želja ni sporna. Že konec tedna čaka Videm nova težka preizkušnja, pod obronke Haloz prihaja ekipa Dravograda. Še prej bodo ru-meno-zeleni sredi tedna dejavni v pokalu MNZ Ptuj, ko bodo gostovali pri ekipi Grajene. tp Superliga: Prvaki prepričljivi v uvodu Pod okriljem MNZ Ptuj se je minuli konec tedna začela tekmovalna sezona 2016/17 v Superligi. V uvodnem krogu so bili strelci razpoloženi, saj so na petih tekmah dosegli kar 24 zadetkov (povprečno skoraj pet na tekmo). Tri so za uvodno slavje dosegli lanskoletni prvaki iz Cirku-lan, ki so ugnali novinca v ligi Skorbo. Zelo zanimivo je bilo tudi na ostalih tekmah, kjer se je tihi favorit za vrh, ekipa Ge-rečja vas, morala bolj od pričakovanj na m učiti za zmago nad Apačani. Slednji so se dobro upirali, a tekmo je odločil Matej Murat, ki je dosegel tri zadetke. Največ, skupno kar sedem, so jih gledalci videli v Podvincih, kjer so domačini nepričakovano izgubili s Središčem, ki je že ob polčasu vodilo z 0:3. V drugem polčasu so se Podvinčani približali, za rezultatski preobrat pa jim je zmanjkalo časa. Nogometaši Hajdine so prvenstvo začeli z zmago nad Stojnci, potem ko so vodili že z 2:0, so dovolili, da so jih gostje ujeli, a tri točke je domačim z zadetkom v 88. minuti prinesel Štumber-ger. Na zadnji tekmi kroga so si Bukovčani želeli tri točke, vendar so nekoliko presenetljivo izgubili z Bistričani. REZULTATI 1. KROGA: Bukovci - Aha Emmi Bistrica 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Domjan (23.), 1:1 Topič (48.), 2:1 Kusič (77.); Cirkulane - Skorba 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Belšak (23. iz 11. m), 2:0 Pal (56.), 3:0 Cesar (74.); Podvinci Betonarna Kuhar - Središče ob Dravi 3:4 (0:3); strelci: 0:1 Novak (5.), 0:2 Novak (10. iz 11. m), 0:3 Šnajder (36.), 1:2 Petrovič D. (73.), 2:3 Petrovič D. (82.), 2:4 Govedič (87.), 3:4 Lah (93. z 11. m); Hajdina - Stojnci 3:2 (2:0); strelci: 1:0 Simonič (3.), 2:0 Cebek (14.), 2:1 Pernek G. (55.), 2:2 Vinkovič (78.), 3:2 Štumberger (88.); Gerečja vas - Apače 4:2 (1:1); strelci: 0:1 Fruk (3.), 1:1 Murat (45.), 2:1 Murat (52.), 3:1 Murat (60.), 3:2 Novak (66.), 4:2 Čeh (73.). 1. razred MNZ Ptuj: Alen Leben dosegel hat-trick REZULTATI 1. KROGA: Leskovec - Gorišnica 1:3 (0:2); strelci: 0:1 Leben (7.), 0:2 Leben (19.), 0:3 Leben (50.), 1:3 Merc (87. z 11 m); Markovci - Podlehnik 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Meznarič (56.), 2:0 Školnik (71.), 3:0 Le-vičnik (91.); Pragersko - Dornava 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Horvat (27.), 1:1 Rampre (35.), 2:1 Golob (70.), 3:1 Novak (75.), 4:1 Breznik (79.); Rogoznica - Ormož 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Bauman (11.), 1:1 Rižnar (34.), 1:2 Ba-uman (52.); Boč Poljčane - Tržec 3:0. David Breznik Športni napovednik Rokomet • Prijateljski tekmi Drava Ptuj - Vidovec (torek ob 17.30; športna dvorana Center); ŽRK Aklimat Ptuj - Zagorje (torek ob 20.00; športna dvorana Center) Nogomet • Pokal MNZ Ptuj PARI 1. KROGA (sreda, 31. 8., ob 17.00): Slovenja vas -Hajdina, Podlehnik - Središče, Makole bar Miha - Pragersko 75, Gerečja vas - Zgornja Polskava, Grajena - Videm, Majšperk - Leskovec, Boč Poljčane - Aha Emmi Bistrica, Stojnci - Hajdoše, Bukovci - Skorba, Podvinci betonarna Kuhar - Polskava avtop. Grobelnik, Rogoznica - Tržec. Torek, 6. 9., ob 17.00: Zavrč - Dornava, Gorišnica - Drava Ptuj. Sreda, 7. 9., ob 17.00: Lovrenc - Ormož, Apače -Cirkulane, Oplotnica - Markovci. DB, JM Rokomet • Jeruzalem Ormož Ormožani ostali brez kapetana Čez vikend je ekipa Jeruzalema odigrala pripravljalno tekmo proti sosedom iz Gorišnice, ki pa jim ni prinesla nič dobrega. Hudo poškodbo ličnice je ob trku z glavo tekmeca staknil ka-petan Bojan Čudič, ki je bil v ponedeljek že operiran. Po prvih informacijah bo Hugo odsoten z igrišč tri mesece. Poleg Čudiča bo začetek sezone izpustil tudi mladinski reprezentant Jure Kocbek. Zaradi službenih obveznosti je trimesečno sodelovanje v dogovoru z ormoškim klubom sporazumno odpovedal tudi Gregor Grizolt. Tako bo trener Saša Prapotnik sezono začel brez treh pomembnih mož. Pod vprašajem je še začetek sezone za Miha Kavčiča, kadetskega reprezentan-ta, ki je poškodbo staknil na minulem EP, kjer je Slovenija osvojila 4. mesto: »Žal nam je za vse poškodbe, ki nas pestijo že od zaključka minule sezone. Toda ne bomo jokali, saj to ni v naši navadi. S fanti bomo stisnili zobe na treningih in se poskušali čim bolje pripraviti za začetek nove sezone. Verjamem v tisti rek, Bojan Cudič bo zaradi poškodbe z igrišč odsoten vsaj tri mesece. da, je ranjeni lev najnevarnejši,« je bil ob razočaranju glede številnih poškodb redkobeseden trener Prapotnik. Proti Gorišnici je prvič v ormoškem dresu zaigral kadetski reprezentant Gregor Ocvirk. Celjan bo ekipi ob številnih poškodbah prišel še kako prav, igra pa na poziciji levega in srednjega zunanjega. Ekipi se bosta v tem tednu priključila še dva kadetska reprezentanta Tilen Kosi ter Dominik Ozmec in Prijateljska tekma: JERUZALEM - GORIŠNICA 35:26(16:9). Strelci za Jeruzalem: Ocvirk 8 (2), Rajšp 4, Zidarič 3, Šoštarič 3, Cirar 3. T. Hebar 3, Koderman 2, Čudič 2, Luk-man 2, Mesaric 2. Ciglar 1, Žuran 1, Niedorfer 1. Strelci za Gorišnico: Grobelnik 12, T. Bedrač 6, Krabo-nja 3, Lozinšek 2, Gregorec 1, Geč 1, Ozmec 1. uk Foto: Črtomir Goznik začela se bo zaključna glazu-ra ekipe, ki bo sezono pričela 10. septembra z gostovanjem v Slovenj Gradcu. Pred začetkom sezone bo Jeruzalem odigral še dve pripravljalni tekmi. V sredo, 31. 8., bo na Hardeku ob 18.00 gostovala klubska ekipa iz Katarja pod imenom Lekhwiya Sports Club, v nedeljo, 4. 9., ob 17.00 pa francoski prvoligaš Aix de Provence, pri katerem igra sloviti francoski reprezen-tant Jerome Fernandez. Podpis nove pogodbe z Jeruzalemom Minuli teden je družba P&F Jeruzalem pripravila tiskovno konferenco, kjer so predstavili novosti in podpisali sponzorsko pogodbo z Rokometnim klubom Ormož. Pogodbo o nadaljnjem sponzorstvu sta podpisala lastnik Vladimir Puklavec in predsednik kluba Martin Hebar. Višina pogodbe ni znana, RK Ormož pa bo sponzorski vložek zagotovo dobrodošel. Želja sponzorja je, da klub nadaljuje uspešno delo z mladimi. Rokomet • Dve mednarodni zmagi Drave VIDOVEC - DRAVA PTUJ 31:42 (14:27) DRAVA PTUJ: Žuran 6, Bračič 2, Maroh 3, Lesjak 3, Jeftic 6, Hrupič 5, Jerenec 2, Herman 7, Sabo, Gregorc 3, Belic, Belec, Šalamun, Rosič, Prvonožac. Trener: Ivan Hrupič. RK Drava je niz prijateljskih pripravljalnih tekem v četrtek nadaljeval na Hrvaškem, kjer se je pomeril z Vidovcem. Ptujčani so odlično začeli tekmo in že od 1. minute naprej višali svojo prednost - 0:4, 5:11, 12:22. Domačini niso mogli držati tempa gostov, ki so bili razigrani in so na odmor odšli s 13 zadetki prednosti. V nadaljevanju je trener Drave Ivan Hrupič opravil več menjav in preizkušal določene različice igre v napadu ter obrambi. Splošen vtis tekme z Vidovcem je pozitiven. DRAVA PTUJ - BRUCK AN DER MUR 33:29 (15:13) DRAVA PTUJ: Žuran 4, Bračič 2, Maroh 2, Lesjak 3, Jeftic 2, Hrupič 5, Jerenec 4, Herman 1, Sabo, Gregorc 3, Šalamun 2, Belic 1, Belec, Reisman, Jensterle 3. Trener: Ivan Hrupič. V petek je Drava v športni dvorani Center gostila Bruck An Der Mur. Nov avstrijski prvoligaš se je pred to sezono precej okrepil s slovenskimi in poljskimi rokometaši ter je na Ptuju nudil odličen odpor gostiteljem. Ti so tokrat slabo začeli in po uvodnih treh izenačenjih Avstrijcem dovolili, da so povedli 7:12. A to jih ni zmedlo, saj je sledil preobrat že do konca polčasa (15:13). Ta niz so nadaljevali tudi v začetku drugega dela, ko so povedli s 23:15. Sledilo je nekoliko slabše nadaljevanje, a zmagovalec tekme ni bil nikoli vprašljiv. David Breznik Drava dobila novega vratarja V RK Drava je v zadnjem obdobju treniral in tudi branil vratar Deni Prvonožac. 22-letni rokometaš prijaha s Hrvaške in je tam branil za RK Bjelovar, za ptujski klub pa bo zagotovo prava okrepitev na mestu vratarja. Ob njem v klubu računajo še na Boštjana Belca in mladega Timoteja Rosiča, medtem ko je Žiga Bedenik odšel na posojo v RK Arcont Radgona. torek • 30. avgusta 2016 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEUmK 15 Podravje, Ptuj • OŠ dr. Ljudevita Pivka: šola zgrajena! Le še dva dneva in nova šola odpira svoja vrata Ničkolikokrat smo mediji poročali o želji in potrebi po novih prostorih po šoli za otroke s posebnimi potrebami na Ptuju. Temu je sledila položitev temeljnega kamna, nato pa novi in novi zapleti, ki so spremljali izgradnjo. A zgodba se je vendarle končala pozitivno: po 20 letih od začetka prizadevanj za ureditev novih prostorov šola (na novi lokaciji) končno stoji. Lepo, moderno opremljena čaka na četrtek, da jo bo napolnila pozitivna energija skoraj 100 malčkov, ki jo bodo obiskovali v tem šolskem letu. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Učilnice so velike, prostorne, skorajda vse v pritličju pa imajo tudi izhod na teraso. Telovadnica omogoča veliko gibanja učencem šole. 2.700 kvadratnih metrov je neto tlorisne površine novih prostorov OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki jo bo v šolskem letu 2016/2017 obiskovalo 95 otrok s posebnimi potrebami. Namesto „rdeče" šole, kot so ji radi rekli Ptujčani, so se sedaj preselili v veliko bolj raznolike in pisane barve. Nova šola stoji tik ob Dijaškem domu Ptuj in v neposredni bližini ptujskega Šolskega centra. Dotrajana, razpadajoča stavba z neprimerno opremo in še manj primernimi prostori za gibalno ovirane učence v središču mesta je sedaj le še preteklost. V novih prostorih imajo učitelji in učenci končno vse, kar potrebujejo in si zaslužijo. Dvigalo, o katerem so doslej le sanjali, bo omogočilo večjo samostojnost, pa tudi enakopravnost gibanja za vse učence. Ravno zaradi tega dejstva jih bo na šoli letos še več, saj jim bo poslej šola nudila bistveno boljše pogoje kot doslej. Posebej prilagojeni stolčki bodo prav tako po- membna pridobitev za gibalno ovirane učence, poskrbeli pa bodo s posebnimi označbami tudi za slepe in slabovidne. voljno dejala Lidija Hameršak Marin, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka. Učno stanovanje s kopalnico, v katerem bodo Slednja je bila v starih prostorih zelo majhna in vlažna, saj je pri oknih zatekalo, v novih je ne le lepo urejena, temveč otrokom omogočalo veliko bivanja na prostem. Veliko možnosti za gibanje jim bo nudila tudi nova telovadnica, Foto: Črtomir Goznik Igrišče je urejeno ter primerno za igro in gibanje otrok. „Končno imamo šolo, ki je pri- učenci lahko počeli marsikaj, lagojena potrebam vseh naših je še ena izmed novih prido- učencev. Do 1. septembra bo bitev. Pa nove računalniška, vse na svojem mestu," je zado- likovna in tehnična učilnica. tudi zelo uporabna. Skorajda vse pritlične učilnice imajo tudi izhod na teraso, kjer je precej veliko igrišče, ki bo v kateri se bo našlo ogromno novih in tudi že rabljenih pripomočkov iz stare šole. Kar je bilo uporabnega v stari stavbi, so namreč vzeli s seboj, velika večina opreme pa je povsem nove. Zadovoljni so z novo pomembno pridobitvijo seveda tudi učitelji, letos jih bo 26 na šoli in 25 v mobilnih službah. „Zelo veseli in ponosni smo na novo šolo, komaj čakamo, da vidimo tudi odzive otrok. Končno imamo šolo, ki je funkcionalna in bo otrokom omogočila marsikaj, česar jim prej nismo mogli nuditi. Prej nismo imeli igrišča, tista mala zelenica je bila povsem neprimerna. Dvigalo so bile le sanje, tudi telovadnica je sedaj ravno prav velika. To ni nadstandard, kot smo lahko velikokrat slišali, to so vse stvari, ki jih ti otroci zares potrebujejo," še pravi Hameršak Marinova. Po 20 letih prizadevanj, da bi OŠ dr. Ljudevita Pivka dobila nove prostore, so tako želje končno postale realnost. Zato so včeraj z veseljem predali občini ključe starega objekta. Čakajo le še četrtek, ko bodo v novo šolo vstopili učenci. Dženana Kmetec \ ¡.vcimalna ritttt» _ueii\ict Jeoms&L . UKOVNAUClLNI KNjtŽNlC* Foto: Črtomir Goznik Dvigalo je pomembno predvsem zato, ker se bodo gibalno ovirani otroci končno lahko gibali po vsej šoli. Kopalnice so posebej prilagojene tudi za gibalno ovirane otroke. Foto: Črtomir Goznik 16 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 30. avgusta 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Začetek jeseni Z avgustom se konča meteorološko poletje. Letošnje je bilo prav posebej pestro, saj smo doživeli prav vse, kar nam lahko vreme prinese. Ker prihaja jesen, je zdaj zadnji čas, da vsi tisti, ki želite natančno porezane žive meje, mejice, te še zadnjič pred zimo porežete. Tudi poleti cvetočim budle-jam (metuljnikom) je zdaj še čas porezati odcvetele cvetove, da bodo cveteli dolgo v jesen. Mnogi se sprašujejo, zakaj tako vztrajam pri tem, da se zadnjič obrezuje konec avgusta, potem pa pred novembrom ne več. Rastline vedno želijo čim prej zaceliti rane. Zato vse sokove iz korenin pošljejo do ranjenih mest. To izkoriščamo pri grebenicah, pri presajanju sadik, ko korenine rahlo razdelimo, pri pikiranju, s katerim vzgojimo širši, bolj razvejan koreninski sistem. V tem času pa je celjenje ran že lahko škodljivo. Vsako obrezovanje tudi pospeši obraščanje rastlin. To pa ponovno pomeni mlade poganjke, ki pred zimo ne bodo pravilno dozoreli. V mrzli zimi lahko na njih nastanejo poškodbe zaradi mraza, te pa lahko privedejo tudi do različnih lesnih glivičnih obolenj in skrajšajo življenjsko dobo vašim rastlinam. Če je možno, rastline tudi oko-pljemo in še enkrat pognojimo, izberemo gnojila, ki vsebujejo malo dušika, več pa fosforja in kalija. Sobne rastline Še vedno jih redno dognoju-jemo in skrbimo za primerno zalivanje, saj se jim še ni treba pripravljati na zimo. Vendar tudi one niso povsem zaščitene pred škodljivci in boleznimi. Zato je dobro, da jih natančno pregledate. Dokler je še toplo, lahko ustrezne pripravke uporabimo še zunaj, kjer je lažje. Tako kot za balkonske rastline velja, da zdaj lahko poskrbimo za pomladitev rastlin. Okrajšamo jih tam, kjer so prerasle svoj prostor, mogoče v višino, pri tem pa seveda odrezane vršičke uporabimo za nove potaknjence. Mnogi sprašujejo, kaj je bolje, da se poganjke da v vodo ali direktno v zemljo. Vsa stroka zagovarja vtikanje v zemljo. Vendar je pri tem treba zadostiti nekaterim pogojem. Najpomembneje je seveda, da je v zemlji vsaj eno ko-lence, vršiček pa odrezan največ pol centimetra pod tem kolen-cem. Tudi listne površine ne sme biti veliko. Najbolje je, da liste pokrajšamo ali pa (na primer pri fikusu) z gumico zvežemo v tulec in še pokrajšamo, tako bo vršiček preko lista izgubljal najmanj vlage. Okrasne gredice in balkonsko cvetje Dolga hladna pomlad, vmes pa hitre temperaturne spremembe, veter, celo neurja s točo, to so značilnosti letošnjega vremena. Veliko grmovnic in trajnic je predčasno odcvetelo in sedaj namesto pisanih cvetov vidimo samo njihove semenske zasnove. Tudi mnoge enoletnice ne kažejo najlepšega obraza. Pri večini enoletnic pomaga, če te semenske zasnove redno odstranjujemo, s tem podaljšamo cvetenje. Ker nastanek semena in seveda dozorevanje semena jemlje rastlini veliko energije, s tem pomagamo rastlini tudi, da je odpornejša na bolezni in včasih tudi škodljivce. Med enoletnice, ki jim je smiselno sproti odstranjevati semenske zasnove in jim na tak način podaljšamo cvetenje, sodijo ognjič, vrtne astre in cinije, letos tudi dalije oziroma regine, gazanije, Foto: Miša Pušenjak Prvi znaki bakterijske mastne pegavosti na listih fižola nizke kozmejke, poletni nageljč-ki, ageratum in verbene. Mnoge pa na hitro zacvetijo in tudi hitro prenehajo cveteti. V tem primeru jih ne populimo, ampak rastline preprosto poreže-mo tako daleč nazaj, da odstranimo vse cvetove. Najbolj znane med njimi so grobeljnik, kalifornijski mak, iberis ali grenik, portulak oziroma tolščak, proti koncu rasti tudi ognjič, zajčki in okrasna tobakovka. Tudi če rastline močno napadejo pršice ali tripsi, zelo hitro se to zgodi salvi-jam, potem je najboljši ukrep, da bodo spet lepo zacvetele, ta, da preprosto cvetove potrgamo ali porežemo, rastlino poškropimo z naravnimi pripravki (vratič, rabarbara, pelin) ali pripravki iz rastlinskega izvlečka piretrina in hitro bomo spet imeli lepe rastline. Pepelovke so letos zelo pogoste Mnoge balkonske rastline, pa tudi grmovnice, celo javorje, lovorikovce in magnolije je močno napadla pepelasta plesen. Magnolije so rumene, ne najbolj zdrave barve, prezgodaj odpadajo tudi listi. Enako se dogaja tudi z vrtnimi plamenkami in še nekaterimi cvetlicami. V Sloveniji imamo proti tej glivici v okrasnih rastlinah registrirane ustrezne kemične pripravke, tudi ekološki so med njimi. A glivica je trdovratna in običajno jo je tudi s kemičnimi pripravki enako težko ustaviti kakor z naravnimi. Glivico lahko ustavimo samo v začetku napada. Ko še ni povsem prekrila listov, kasneje je vsa- ko zatiranje, tako kemično kakor naravno, nesmiselno. Za letos je sicer tako marsikje že prepozno, saj so listi že popolnoma prerasli s to glivico. Glivico bo najbolj opral dež. Kljub temu, če je ne vidite več, je nujno, da vse odpadle liste odstranjujete sproti, saj so na njih trosi za nove okužbe v naslednjem letu. Na nekaterih rastlinah, kot so vrtnice, peteršilj, radič, lahko prve okužbe, ki jih opazite, z rastlin operete z močnejšimi curki vode. Šele po tem pa uporabite tudi kakšen biološki pripravek, ki je narejen iz njivske preslice. Njivske preslice je na strni-ščih veliko, saj je bilo letos zanjo odlično vreme. Iz nje lahko tudi sami naredite učinkovit pripravek. Ker vsebuje veliko kremenčeve kisline, lahko preventivno deluje proti glivičnim obolenjem, pa tudi pršice se bodo držale od naših rastlin. Najpogosteje jo uporabljamo ravno proti pepelastim plesnim (in rjam). Z njo škropimo redno, najmanj enkrat na teden, najbolje pozno zvečer. Če pa so rastline že obolele, potem poškropimo trikrat v tridnevnem razmaku. Rastline moramo dobro omočiti. 1 kg svežih ali 150 g posušenih rastlin namakamo v 10 l vode 24 ur. Nato pripravek še kake pol ure kuhamo, vendar v manjši količini uporabljene vode, ki pa ne sme zavreti. Kasneje dodamo še preostalo vodo. Precedimo in uporabimo ohlajen pripravek. Običajno ga je treba razredčiti v razmerju 1:5. Zdaj je najboljši čas za nabiranje preslice tudi za naslednje leto. To boste seveda posušili. POZOR: uporabna je samo njivska preslica, ki jo najdemo na poljih. Nabiramo cela zelena zelišča, najbolje zdaj, konec avgusta, ko so najbolj razvita. Bolezni na fižolu V takem vremenu, kot se obeta zdaj, pričakujem tudi težave na fižolu. Pojavlja se dvoje, glivica: fižolova mastna pegavost, ki je bakterijska, in fižolova vdr-ta pegavost, ki ima glivičnega povzročitelja. Obe povzročata podobne znake: okrogle pege na strokih. Pri obeh opazimo prve znake tudi na listih. Je pa tudi velika razlika. Glivično obolenje, vdrta pegavost, se na listih pojavi v obliki drobnih, rdečih črtic na listnih žilah. Na strokih pa najdemo potem znane, rdeče do temno rjave vdrte pege. Na vdrto pegavost delujejo številni domači pripravki, kot so pripravek iz listov bezga, čaj cvetov rmana, timijanov čaj, pripravek iz listov čebule, česna, pora, grmastega česna (kitajskega drobnjaka) in seveda žajbljev čaj. Zdaj so pogoji za razvoj te glivice odlični. Prav tako, če ne še pogostejša, pa je fižolova mastna pegavost, ki jo opazite že na listih. Naredi velike, rjave lise nepravilnih oblik, skoraj vedno so obdane z rumenim ali zelenim, skoraj mastnim robom. Na strokih pa pusti nepravilno oblikovane rjave pege, sprva so te zelene, mastnega izgleda, kot bi po stroku polili kapljice olja. Proti bakterijskemu obolenju delujejo samo bakreni pripravki in žajbljev čaj. Ker pa oboje deluje tudi na glivice, svetujem, da se odločite za uporabo le-teh. Če uporabljate baker, svetujem bakreno listno gnojilo, ki ima dovoljenje tudi za uporabo v ekološki pridelavi. Ker nima karence in ne zahteva izkaznice, je tudi lažje dostopno za vas. Da boste rastline tudi okrepili, uporabite tri do pet dni po uporabi bakrenih listnih gnojil pripravke na osnovi alg ali aminokislin. Vreme, ki je za nas sicer zelo prijetno, saj ni prevroče, predstavlja odlične pogoje za razvoj bolezni, zato je zdaj čas, ko moramo naše rastline zavarovati pred njimi. Miša Pušenjak KGZS - Zavod Ptuj sporoča Kondicija plemenskih svinj pred prasitvijo in ob odstavitvi Prašičereja kljub večletnemu upadanju obsega reje še vedno predstavlja pomembno živinorejsko panogo v Sloveniji. Da je prireja gospodarnejša, si želimo čim večja gnezda, optimalno rojstno maso pujskov, čim več gnezd na svinjo na leto, čim večji prirast pujskov v laktaciji ter optimalno dolgoživost in življenjsko prirejo svinj. Vse našteto je povezano tudi z zdravstvenim stanjem črede ter s telesno kondicijo svinj, ki pa se pričakovano spreminja skozi reprodukcijski ciklus. Telesna kondicija svinj predstavlja kombinacijo mase svinje, debeline podkožnega maščobnega tkiva ter mase telesnih rezerv v obliki beljakovin, ki predstavljajo mišično tkivo. Ocenjevanje kondicije je subjektivna točkovna metoda. Pri ocenjevanju kondicije si pomagamo s skalo od 1 do 5. Ekstremi v nobenem primeru niso zaželeni. Pri ocenjevanju ne uporabljamo zgolj vida, temveč tudi pritisk prstov ali dlani na točkah nad kolčno in sednično grčo ter hrbtenico in rebri. Ocenimo potrebno moč pritiska na kosti ter tako ocenimo zaloge maščobnega tkiva. Telesna kondicija se mora v reprodukcijskem ciklusu spreminjati čim manj in je tudi indikator preskrbe plemenskih svinj. Tako naj bi bila ocenjena kondicija ob prasitvi od 3 do 4 točke, optimalna je 3,5 točke. V laktaciji svinje pričakovano nekoliko shujšajo, vendar naj ne bi bila ocena za kondicijo ob odstavitvi manjša kot 2,5 točke. Svinja je v laktaciji sposobna mobilizirati od 25 do 30 % telesnih beljakovin, da vzdržuje produkcijo mleka, ki je potrebna za pujske. Svinje po prvi prasitvi izgubijo praviloma več mase, ker so manjše in imajo manjšo konzumacijsko sposobnost, hkrati pa še rastejo. Obsežna mobilizacija beljakovin iz telesnih rezerv ima težje posledice za lastnosti plodnosti kot obsežna mobilizacija maščob. Rejcem priporočamo, da ob pomoči strokovnih služb vpeljejo ocenjevanje kondicije med redna rejska opravila v hlevu in glede na kondicijo svinj zanje prilagajajo energetsko sestavo in količino krmnega obroka. Darja Prevalnik Povzeto po: Prevalnik, D., Urankar, J., Malovrh, Š. 2015. Kondicija plemenskih svinj pred prasitvijo in ob odstavitvi na slovenskih kmetijah.V: 24. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali, Zadravčevi-Erjavčevi dnevi 2015. ČEH, Tatjana (ur.). Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Kmetijsko gozdarski zavod: 149-153. Vir: KZ Ptuj Pepelovka grozi tudi korenčku. Foto: Miša Pušenjak £ -i.o A M C t> K F RiJ« Vir: Darja PREVALNIK, Janja URANKAR, Špela MALOVRH Primer ocene srednjih vrednosti za kondicijo ob odstavitvi torek • 6. septembra 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 17 S slove Neznano o znanih -DITKA 1. PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Čudovit grad, veličasten most, super publika. 2. KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE? Pozitivna naravnanost, veselje in strast do življenja, odkritosrčnost in nesebičnost. 3. KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE? To, da se ljudje name lahko zanesejo, znam prisluhnit, rada pomagam drugim, sem delovna in vztrajna. 4. KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? Rada kam odpotujem in odkrivam nove kotičke doma in v svetu. Veliko se ukvarjam s športom. Rada tečem, igram odbojko, košarko, boksam, izvajam jogo, pozimi pa smučam. V prostem času grem rada tudi v naravo, kaj dobrega skuham, rišem in se družim z družino ter prijatelji. 5. KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Zelenjava na tisoč in en način. 6. KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST? Najraje imam zimski dopust. Odpravim se v avstrijske Alpe, najpogosteje v Badkleinkircheim. Poleti pa se za kakšen teden odpravim na obalo in dam tam možgane na off. ih odrov Filmoljub m i 7. NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI? Moj najmanj priljubljen predmet je bila fizika, najraje pa sem imela angleščino in športno vzgojo. 8. S KATERIM SVETOVNO ZNANIM GLASBENIKOM BI POSNELI DUET OZ. BI SODELOVALI, ČE BI IMELI TO PRILOŽNOST? Duet bi posnela z Norah Jones ali z Johnom Mayerjem. 9. KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE? Mislim, da je zadnji film, ki sem si ga ogledala, Planet sam- skih. Všeč sta mi Robert De Niro in Drew Barrymore. 10. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA? Zadnja knjiga, ki sem jo prebrala, ima naslov Zlata zrna- sporočila obstoja. Prejela sem jo kot darilo za rojstni dan. Sicer pa najraje prebiram ljubezenske romane. Všeč mi je na primer knjiga Sestre avtorice Danielle Steel. 11. KAKO BI OCENILI SITUACIJO NA SLOVENSKI GLASBENI SCENI IN KATERE NAŠE IZVAJALCE NAJRAJE POSLUŠATE? Večer slovenske glasbe * Glasbeni gost i Nagrade ♦ LUKA in PEPI svetujeta in modrujeta Priporočamo v branje... Paolo Giordano: Človeško telo Človeško telo je roman o vojni, v prvi vrsti o vojni v Afganistanu, pa tudi o vojni v medosebnih odnosih, o vojni človeka s samim sabo ... Avtor uspešnice SamoinosipmstevU Paolo Giordano Človeško telo i Skupina mladih italijanskih fantov odhaja na vojaško misijo v Afganistan. Vsak ima svoje razloge, zakaj se želi odtrgati od dotedanjega življenja in bližnjih. Za vse je to prva pomembnejša preizkušnja v življenju in vanjo se podajajo nepripravljeni in lahkoverni. Giordano rahločutno in domiselno izrisuje življenje v vojski, medosebne odnose v izrednih razmerah, vezi junakov z zunanjim svetom, zlasti s svojci. Os romana sta ponesrečena vojaška operacija in travmatična izkušnja preživelih, ki odločilno vpliva na njihovo ravnanje in poznejše življenjske odločitve. (Mimogrede: priporočamo tudi roman Samotnost praštevil istega avtorja ...) Ocena: 4 t V I C es ER-MAJOR LAZER feat. JUSTI TIN S. 3. 4. 5. 1. COLD WATER BIEBER & M0 2. DUELE EL CORAZON - ENRIQUE IGLESIAS WISIN THIS GIRL - KUNGS VS. COOKIN' ON 3 BURNERS DON'T BE SO SHY - IMANY . SING ME TO SLEEP - ALAN WALKER 6. THIS IS WHAT YOU CAME FOR - CALVIN HARRIS FT. RIHANNA 7. TREAT YOU BETTER - SHAWN MENDES 8. DON'T LET ME DOWN - CHAINSMOKEF 9. DANCING ON MY OWN - CALUM SCOTT 10. PERFECT STRANGERS - JONAS BLUE feat. JP COOPER 11. TASTE THE FEELING - AVICII VS. CONRAD SEWELL Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak i feat. DAYA Cin ep /exx in Ko/osej Maribor Trenutno je na slovenski glasbeni sceni ogromno izvajalcev, a premalo priložnosti, da se predstavijo. Od slovenskih izvajalcev rada prisluhnem skupini Tabu, Can of bees in Muff. 12. KAJ VAS NAJVEČKRAT VRŽE IZ TIRA? Nepričakovani dogodki, s katerimi se moraš na hitro soočiti, in časovna stiska. 13. NAJBOLJ NENAVADEN DOGODEK, KI SE VAM JE ZGODIL MED NASTOPOM? Na enem izmed poletnih koncertov, ko smo igrali zunaj na prostem, mi je sredi pesmi v usta priletela mušica in mi ušla po grlu. Začela sem kašljati in tako je oče z improvizacijo vskočil z daljšim instrumentalom, da sem sama lahko poplaknila tisto nadlogo in nadaljevala s petjem. © 14. KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO? Začarala bi nov, dober svet, brez pohlepa in nasilja, s prijaznimi ljudmi, ki se imajo radi, drug drugemu pomagajo in se veselijo življenja. 15. KAKŠNE SO VAŠE SANJE? Takšne, da se ob njih dobro počutim in kar odjadram na neki drugi breg ... Janko Bezjak Julieta Foto: splet Alice Munro je kanadska pisateljica, ki je za svoja književna dela prejela tudi Nobelovo nagrado. Med njenimi deli najdemo tudi zbirko kratkih zgodb o ženski z imenom Julieta. Pisateljica spremlja 30 let njenega življenja. Pisanje je realistično, čustveno poglobljeno, vendar s hladnim sporočilom, da smo ljudje, tudi najbližji, med sabo v resnici vedno odtujeni. Almodovarjeva filmska različica je precej drugačna. Je barvita, topla, zasanjana, lebdeča, samo kanček histerična, umeščena v resničnost človeških odnosov, vendar s pozitivno sporočilnostjo in predvsem drugačnim koncem. Če film primerjamo s književno osnovo, takoj pade na nos, zato bi težko govorili o dobri, ustrezni in prepričljivi adaptaciji. Film je zato najbolje oceniti brez misli na literarno predlogo. V tistem hipu zasije kot značilni Almodovar izpred desetletja, ko se je režiser še posvečal ženski duši, ki so v njegovih filmih vedno vsaj rahlo, če ne tudi pretirano histerične. Avtor filma se tudi tokrat ni mogel odpovedati ženski nerazumljivi histeriji v blagi obliki, vendar moramo priznati, da je s tem veliko bolje pojasnil razloge za hčerkin beg od mame, kot pa je to storila pisateljica v svoji knjigi. Zaradi nepoznavanja Kanade in težav z jezikom je Almodovar to zimsko deželo zamenjal za toplo in sredozemsko Španijo ter korenito pregnetel značaje in videze glavnih junakov, čeprav v osnovnih potezah ostajajo enaki. Predvsem je precej realistično zgodbo spremenil v holivudsko. Vsi liki, ki morajo biti lepi, so pretirano lepi, in seveda obratno. Ekonomsko kruto resničnost iz knjig je vrgel skozi okno. Tako recimo skromni ribič živi v čudoviti masivni hiši ob sanjski plaži in ima zaposleno gospodinjo. Glavna junakinja, ki živi na nogi visokega srednjega razreda, se preživlja sprva kot učiteljica, pozneje pa kot lektorica, kar je tako izkrivljeno, da je že smešno. Namesto globokega čustvovanja in razumevanja vzgibov je ravnanje glavne junakinje po smrti njenega moškega milo rečeno nerazumno. Namesto trpečemu liku je podobna mazohistični ljubiteljici čustvenega trpljenja in odvisnici od odnosov, ki zaradi tega uniči življenje hčerki. A tudi prav. Z vizualnega stališča gre za značilni Almodovarjev film. Torej počasen, evropski tempo, naturalistična igra, bežna čutna senzibilnost ter predvsem njegova simbolika v ozadju, ki nagovarja gledalca s pomeni različnih slik. Če ste prebrali knjižno predlogo, vas bo film do neke mere razočaral, saj je stičnih točk ostalo malo. Neobremenjeni s knjigo pa boste zadovoljno ugotovili, da se je Almodovar po slabem desetletju vrnil tja, kjer je najboljši, v razčlenjevanje in razumevanje ženske duše. Vseeno v tej kategoriji njegovega opusa Julieta ne dosega njegovih nekdanjih višav, je pa vseeno lepo videti režiserja, ki se je vrnil na domač teren. Matej Frece Julieta Igrajo: Adriana Ugarte, Michelle Jenner, Rossy de Palma, Inma Cuesta, Daniel Grao, Emma Suárez, Darío Grandinetti, Nathalie Poza Režija: Pedro Almodóvar Scenarij: Pedro Almodóvar po kratkih zgodbah Alice Munro Žanr: drama Dolžina: 99 minut Leto: 2016 Država: Španija 18 Štajerski FEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 30. avgusta 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK mesne kroglice v fižolova kremna juha juha, testenine z me- zelenjavna juha, ribji goveji golaž z zelenja- bučkina kremna juha, juha, kuhana govedi- paradižnikovi omaki, s smetano, ocvrti sno polivko, endivija polpeti, krompirjeva vo, polenta, haloška puranji zrezek v sme- na, pražen krompir, pire krompir, lešnikov sir, tatarska omaka, v solati, jogurtova solata, gratinirane gibanica tanovi omaki, kuskus, dušeno sladko zelje, kipnik krompirček, sadje strjenka z malinami skutne palačinke solata, sadna kupa sladica Lešnikov kipnik Sestavine: 8 dag masla, 6 jajc, 14 dag sladkorja, nastrgana lupina pol limone, 14 dag olupljenih zmletih lešnikov, 10 dag drobtin, prepojenih z nekaj žlicami vina. Maslo, sladkor in rumenjake z limonino lupino penasto umešamo. Ko je rahlo, primešamo lešnike, in drobtine, nazadnje pa zelo narahlo sneg iz beljakov. Stresemo v model za kipnike (s pokrovom), ki smo ga dobro namazali z margarino in potresli z drobtinami. Kuhamo v sopari eno uro. Pustimo stati v modelu še kakih 10 minut, nato ga zvrnemo na krožnik. Postrežemo s šodojem ali kakšno peno. Bučna kremna juha Sestavine: 400 g buč, 1 srednje velika čebula, 1 nastrgan korenček, 2 jedilni žlici moke, nekaj sončničnega olja, 1 l goveje juhe, sol, beli poper, 1 noževa konica mlete kumine, 1/8 l sladke smetane, 3 jedilne žlice kisle smetane, 1 jedilna žlica jabolčnega kisa. Buče olupimo in narežemo na kocke. Sesekljano čebulo posteklenimo na vročem olju, dodamo nastrgan korenček in bučo, na hitro popražimo in potresemo z moko. Dobro premešamo, zalijemo z govejo juho in začinimo s soljo, poprom in kumino. Kuhamo toliko časa, da buča postane popolnoma mehka. Spasiramo jo s paličnim mešalnikom. Okus dopolnimo z obema smetanama in jabolčnim kisom. ZPS • Test polvisokih pohodniških čevljev Zunanji videz in materiali ne vplivajo na kakovost Čeprav smo Slovenci narod planincev, večini bolj ustreza sredogorje kot tiste 'prave' gore. A kot za vsako pot po naravi, se je treba tudi za sredogorje ustrezno opremiti. Čevlji zagotovo sodijo med najpomembnejše kose pohodnikove opreme. Ne samo, da ščitijo stopala pred številnimi zunanjimi vplivi (vročina, mraz, vlaga, ostri kamni ...), primerni in kakovostni pohodni čevlji vplivajo tudi na varnost med hojo, saj lahko preprečijo marsikateri zvin ali zdrs. Zato si za nakup ustreznih čevljev vzemite čas, preverite nasvete za izbiro in rezultate testiranja. Za lažje poho-dniške podvige so najprimernejši polvisoki čevlji, ki so dober kompromis med udobjem in varnim zadrževanjem noge. Na ZPS so tokrat preverili 14 polvisokih modelov, za katere so odšteli med 125 in 240 evrov. Trg pohodniških čevljev je raznolik, vsaka znamka pa ima različne modele, pri katerih posamezne lastnosti bolj ali manj izstopajo. Tako so se na testu znašli polvisoki popolnoma usnjeni čevlji, na drugi strani pa na videz manj trdni čevlji iz sodobnih materialov, ki želijo privabiti kupce tudi z modnimi vzorci in barvami. Vodja testiranja pri ZPS Boštjan Okorn je povedal: »Tako rekoč so se vsi čevlji na testu izkazali za dovolj kakovostne, še posebej, če upoštevamo, da se večina z njimi ne bo odpravila na daljše, večdnevne pohode v ekstremnih razmerah. Seveda pa razlike so.« Test vododpornosti ter zdrsljivosti prestali vsi Pri testu vodoprepustnosti so prav vsi čevlji prestali standardni test prepogibanja v plitki vodi; voda ni torej pritekla v nobenega. Je pa pri slabše ocenjenih modelih material, iz katerega je izdelan zgornji del, posrkal občutno več vode. Ker sta med hojo pomembna tudi dr-sljivost in vzdržljivost podplata v različnih okoliščinah, je bil ta vidik zelo pomemben tako na laboratorijskem kot praktičnem delu testa. »Dva čevlja sta na mokrem izstopala z najbolj zdrsljivimi podplati, kar so zaznali tudi udeleženci praktičnega testa, vendar smo več težav zaznali pri meritvah obrabe podplata in dovzetnosti, da podplat poči, kjer so štirje modeli prejeli oceno povprečno,« je izpostavil Boštjan Okorn in dodal: »Da so čevlji izdelani z mislijo na dolgotrajne pohodniške podvige, je dokazal tudi preizkus vzdržljivosti podloge v petnem delu. Po simulaciji več kot 110-kilometrske hoje s suho podlago oziroma 60-ki-lometrske hoje z vlažno se podloga pri nobenem vzorcu ni popolnoma pretrgala.« Nasvet ZPS kako izbirati ustrezne pohodniške čevlje 1. Ne kupujte 'na vrat na nos'. Pohodniških čevljev ne kupujemo samo za eno sezono in tudi poceni niso. Odpravite se v več trgovin in preizkusite modele različnih proizvajalcev, saj ti po navadi uporabljajo za izdelavo čevljev različne oblike kopita. 2. Čevlje kupujte v popoldanskem ali večernem času. Zjutraj je stopalo nekoliko krajše in ožje, popoldan pa postane že nekoliko »utrujeno« oz. nabreklo. Takrat je pravi čas za izbiranje pohodniških čevljev, saj je stopalo vsaj približno v podobnem stanju, kot bo med pohodom. Vzemite si čas za temeljit preizkus čevljev. 3. Izbira ustrezne velikosti. Čevlje pomerite obuti v nogavice, ki jih boste uporabljali na pohodu. Že prvi občutek mora biti udoben. Čevelj mora biti udobno širok in dovolj dolg, da imajo prsti dovolj prostora tudi pri hoji navzdol. Petni del se mora tesno oprijeti pete, sicer nas bo čevelj med hojo ožulil. 4. Vedno že v trgovini preizkusite oba čevlja in naredite več krogov po prodajalni. Če kjerkoli na stopalu začutite še tako rahel neprijeten občutek (tiščanje, odvečen prazen prostor ...), se morate zavedati, da se bo ta občutek na dolgotrajnem planinskem pohodu samo še stopnjeval. 5. Kakovostne nogavice so skupaj s kakovostnimi čevlji ključnega pomena za varno in udobno hojo. Sodobne pohodne nogavice so prav posebej prilagojene za pohodništvo in so ojačane na kritičnih mestih, omogočajo pa tudi ustrezno odvajanje vlage. 6. Podplat je pri pohodniških čevljih zagotovo eden od najpomembnejših delov. Lažji čevlji imajo mehkejši in lažji podplat, medtem ko mora biti podplat pri čevljih za visokogorje trši in težji. Najpomembnejša naloga podplata je nedvomno ta, da zagotavlja ustrezen oprijem s podlago, kar je ključno za zagotavljanje pohodnikove varnosti. Podplat mora zagotavljati ustrezen oprijem v suhih in mokrih razmerah, na zemlji, kamnu, koreninah in še kje. 7. Shranite račun. Skrbno shranite originalni račun za kupljene čevlje, saj lahko le z njim uveljavljate morebitno stvarno napako na izdelku. torek • 6. septembra 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 19 Vidi se ... ... da vse, kar je novo, ni tudi pravilno. Očitno so naročniki nove krajevno usmerjevalne table v novem krožišču v Tržcu še iz zelo stare generacije, da ime naselja Majski Vrh pišejo z malo začetnico, kar se je počelo tam nekje v daljnih 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Ampak očitno so ljudje s svojim šolskim (ne)znanjem ostali isti, pravopis pa ne. Govori se ... ... da nekateri hodijo na razne prireditve, na katerih naj bi bili tiho (koncerti, razstave, gledališke predstave), očitno zato, da vsem drugim pokažejo svoj novi telefon. In da bi ga ti res opazili, ga pred prireditvijo ne izključijo. Tako smo na nedavnem koncertu na ptujskem gradu spoznali kar nekaj lastnikov novih telefonov, saj so med koncertom veselo zvonili. In spuščali še vse drugačne zvo- Prireditvenik ke, ko so lastniki želeli pametno fotografirati nastopajoče. Ni koncert za vsakogar, za nekatere je primernejša veselica, kjer telefon nikogar ne moti. ... da so graditelji pločnikov v Grajeni poskrbeli še za brezplačno hortikulturno ozelenitev nove pridobitve, saj ob novih pločnikih veselo poganja tudi zelenje. Žal so bili pri izbiri rastlin nepremišljeni: zasejali so am-brozijo. ... da so se nekateri spraševali, zakaj je dornavski luk tako rdeč in tako hud. Mogoče pa je izvedel, po čem ga prodajajo - in ga je sedaj sram ... Samo da tega ne sliši še kakšno haloško belo grozdje. Bo tudi postalo rdeče od jeze in bo haložan postal rdeče vino... ... da bi bilo zelo lepo, če bi biliDnevipoezije in vina nalezljivi v obeh svojih delih, vinskem in pesniškem. Tako pa se vino že še koga prime, Foto: Tajno društvo PGC medtem ko so na pesniški del festivala tisti, ki se poskušajo ukvarjati z rimanjem v narodno-zabavnih ritmih, povsem imuni, ugotavljajo tisti, ki so po službeni dolžnosti brali ponesrečena besedila skladb letošnjega ptujskega festivala. ... da so navijači nekega nogometnega kluba prepričani, da je njihove igralce pokvaril denar. Pa to sploh ni res, kajti slabše niti zastonj ne bi znali igrati! Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 6 8 9 4 7 8 4 7 5 9 7 2 5 2 5 3 8 6 7 9 9 1 2 3 6 7 5 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VVV ©© €€€ O Bik V ©©© €€ O Dvojčka vv © €€€ OO Rak V ©©© €€ OO Lev VV © € OOO Devica vv ©©© o Tehtnica vvv ©© OOO Škorpijon VV © o Strelec V ©©© OO Kozorog VVV ©© o Vodnar VVV © OOO Ribi V ©© OO Torek, 30. avgust 09:00 Ormož, Grajska pristava in grad, Igrivi in ustvarjalni poletni počitniški torki v muzeju 18:00 Majšperk, pri Športnem parku, 20. praznik občine Majšperk, Tečem zase Sreda, 31. avgust 08:00 Slovenska Bistrica, izpred avtobusne postaje, pohodniški izlet na Boč - Formila 10:00 Lenart, Knjižnica, poletna pravljična ustvarjanja, spretni prstki Četrtek, 1. september 09:00 Ivanjkovci, praznik KS Ivanjkovci, vrtno kegljanje DU za pokal KS 17:00 Sestrže, Dom krajanov, 20. praznik občine Majšperk, turnir v šahu 19:45 Ptuj, turnirski prostor na gradu; 47. festival narodno-zabavne glasbe - Odševamo do abrahama Petek, 2. september 10:00 Ptujska Gora, kegljišče, 20. praznik občine Majšperk, 12. turnir v ruskem kegljanju 18:00 Podlože, igrišče, 20. praznik občine Majšperk, košarka 4 na 4 19:00 Sestrže, Dom krajanov, 20. praznik občine Majšperk, pohod po obronkih Sestrž 19:45 Ptuj, turnirski prostor na gradu: 47. festival narodno-zabavne glasbe - tekmovalni del 20:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, poletni gledališki festival MG Ptuj, Zvezde pod zvezdami, komedija Sladoled Mestni kino Ptuj Četrtek, 1. september: 19:00 Telo. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) »Prijatelj je bitje, kije pripravljeno stokrat ne ugajati, da je lahko enkrat koristno.« Josip Šimenc »Prijateljstvo je ljubezen brez kril.« Francoski pregovor »Samoprijatelji vidijo, da si še zmeraj isti, prijazen, normalen ti - ko se vsi drugi zgražajo, kako se vedeš.« Charlotte Gray »Berač je človek, ki se je zanašal na pomoč prijateljev.« Ambrose Gwinnett Bierce »Sklepaj prijateljstva le takrat, ko jih ne potrebuješ.« Ameriški pregovor Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 30. avgusta do 5. septembra 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ Kako varne so naše šolske poti? Na lldatu z Estero Korošec v četrtek ob 16. uri! Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 5. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Nika Gregorec, Kicar 36 c, 2250 Ptuj. Knjižno nagrado prejmejo po pošti. Iskrene čestitke! 20 Štajerski Šport, rekreacija torek • 30. avgusta 2016 Bowling • 7. Ptuj Open 2016 Zmagovalec Matej Franko, med osmerico trije domačini Bowling klub Ptuj in Bowling center sta letos gostila že 7. tradicionalni turnir v bowlingu, ki je potekal od 20. do 28. avgusta. Udeležilo se ga je 64 igralcev iz 4 držav. Za uvrstitev v sklepni del turnirja je bilo potrebno odigrati 6 kvalifikacijskih iger, na podlagi katerih je 16 najboljših odigralo še dodatne štiri igre. Igralci, uvrščeni od 9. do 16. mesta, so končali tekmovanje, medtem ko se je najboljših 8 po kvalifikacijskem delu v velikem (od 1. do 4. mesta) in malem finalu (od 5. do 8. mesta) še borilo za najvišja mesta. V kvalifikacijah je bil naj-prepričljivejši Matej Franko (ŠD Visoko) z rezultatom 1262 podrtih kegljev (povprečje 210,33 na igro). Med domačini je zelo dobro odigral Gregor Miložič (1252), ki je za 2. mestom zaostal le za 2 keglja (Milan Malek, Stri- Najboljša osmerica na turnirju Ptuj Open - zmagovalec Matej Franko ima v rokah pokal. ke, 1254). Relativno težak vzorec, ki se je zelo hitro spreminjal, je botroval nižjim povprečnim tnih 4 igrah je prepričljivo rezultatom in posledično vodil Milan Malek (Strike), večji izenačenosti. Po doda- saj je najbližje tekmece pre- hitel za 123 kegljev. V veliki finale so se uvrstili še Gorazd Šipek (Strike), Jernej Bračun (Galaxija) in Matej Franko (ŠD Visoko). Za mesta od 5. do 8. pa so se borili kar trije predstavniki Bowling kluba Ptuj, in sicer Gregor Špacal, Gregor Miložič in Črtomir Goznik, ob njih še Ivan Švarc (Strike). V sklepnem delu je največ znanja pokazal Matej Franko, ki je v prvem dvoboju velikega finala z rezultatom 273:238 premagal Milana Maleka, ter tako nakazal, da je resen kandidat za zmago. To je kasneje tudi potrdil, ko je slavil proti Gorazdu Šipku (223:169), usoden pa ni bil niti kasnejši poraz proti Jerneju Bračunu (200:247). Tudi boj za uvrstitev od 5. do 8. mesta je prinesel kar nekaj zanimivih dvobojev. Na koncu je najdaljšo potegnil Črtomir Goznik, ki je končal Ptuj Open, rezultati: Finale 1-4 rezultat povprečje 1. Matej Franko 696 217.00 2. Jernej Bračun 677 210.67 3. Milan Malek 628 201.00 4. Gorazd Sipek 583 187.67 Finale 5-8 rezultat povprečje 5. Črtomir Goznik 623 194.33 6. Gregor Spacal 581 178.67 7. Ivan Svarc 563 181,00 8. Gregor Miložič 551 177,00 na 5. mestu, 6. mesto je zasedel Gregor Špacal, ki je postal tudi najboljši neregistrirani igralec in tako velja za največje presenečenje turnirja. Ivan Švarc je končal tekmovanje na 7., Gregor Miložič pa na 8. mestu. Turnir je v celoti izpolnil pričakovanja organizatorjev, saj je po številu prijavljenih igralcev še vedno največji v Sloveniji. Klubski igralci pa že nestrpno pričakujejo začetek nove sezone (septembra), zato je Ptuj Open vsakokrat dober preizkus trenutne pripravljenosti. ČG Rokomet • ŽRK Aklimat Ptuj J Judo • Tabor v Izoli Prijateljska tekma: ZRINSKI ČAKOVEC - ŽRK AKLIMAT PTUJ 31:28 (16:13) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Kole-dnik 3, Mateša 4, Borovčak 1, Korotaj 8, Selinšek 4, Majcen 1, Gomilšek 5, Kreft 2, Pu-šnik. Trener: Nikola Bistrovic. Ptujčanke so pred osmimi dnevi doma ugnale ekipo Rokomet Zrinskega iz Čakovca, tokrat so hrvaškim prvoligašinjam vrnile obisk. Domačinke so bile tokrat v vseh pogledih rokometne igre boljše, gostje so prikazale sila povprečno predstavo. Tekma je pokazala, na čem vse bodo morale varovanke Nikole Bistrovica največ delati do začetka prvenstva. tp Poletna judo sola - kovacnica novih medalj TTTTCTX;' I Bezjak podaril športno obutev, drese, hlačke ... Minuli torek je slovenski reprezentant in prvi ormoški olimpijec Marko Bezjak z mladimi rokometaši Jeruzalema opravil trening na 18. poletnem rokometnem taboru. Ta se je odvijal na Kogu, ki za priprave mlajših selekcij ponuja odlične pogoje. Otroci, starši, trenerji in Marko so uživali v druženju in enournem treningu. Tega so končali s tekmami, kjer je zaigral tudi 30-letni član nemškega Magdeburga. Ob koncu obiska je Bezjak obetavnemu Denisu Škrinjaru (na fotografiji) podaril športno obutev za novo sezono. Denis je letnik 2002 in član obetavne generacije starejših dečkov, ki je v zadnjih treh sezonah bila vedno udeleženka Final 4: »Verjamem, da bo Denis v prihodnosti še bolj marljivo treniral. Spremljam delo ormoškega kluba in praktično poznam vse mlade reprezentante, ki prihajajo iz kluba, kjer sem pričel svojo športno pot. Mladim vedno govorim, da naj imajo sanje in da ni prepovedano sanjati o nečem, kar se na začetku poti zdi skoraj nemogoče. Je pa zato potrebno obilo odrekanja in trdega dela. Brez tega enostavno ne gre,« je dejal Bezjak, ki je že dan kasneje odpotoval v Nemčijo. Marko Bezjak je letos številne fante iz ormoškega kluba nagradil s svojimi dresi in Mačkami iz kluba Magdeburg. In te s številko 25 (ta je trenutno najbolj zaželena v Ormožu) mladi rokometaši ponosno nosijo na treningih in v prostem času. ku V začetku avgusta so slovensko obalo, natančneje mesto Izola, znova zapolnili judoisti in judoistke iz različnih koncev Evrope. Udeležili so se tradicionalne Poletne šole juda, ki jo je Judo zveza Slovenije letos organizirala že 24. leto zapored. Na blazine v športni dvorani Livada je na šestdnevnih članskih pripravah na tata-mije stopilo več kot 350 judo-istk in judoistov. Posameznih treningov so se udeležili tudi ptujski tekmovalci. Starejše so v drugem delu - od 7. do 12. avgusta - zamenjali mlajši perspektivni tekmovalci in tekmovalke, ki se ponašajo z medaljami iz državnega prvenstva. Med njimi so bili letos iz ptujske Drave Nika Šlamberger, Rene Kloar in Blaž Krajnc. V Izoli je v tem terminu potekalo tudi državno prvenstvo v katah in polaganje izpitov za višje šolske in mojstrske pasove. Tako je Nika Šlamberger položila iz- Blaž Krajnc, Rene Kloar, Vlado Čuš, Nika Šlamberger in Urška Urek na pripravah v Izoli pit za 1. Kyu (rjavi pas, mojstrska kandidatka), Rene Kloar pa 2. Kyu (modri pas). V strokovnem delu poletne šole je sodeloval tudi priznani ptujski strokovnjak prof. Vla- do Čuš, katerega varovanci so v preteklih desetletjih osvojili številne medalje na največjih evropskih in svetovnih tekmovanjih. Glede na letošnje rezultate se lahko na Ptuju nadejamo, da bo kmalu kdo od navedenih mladih upov v prihodnjih letih krenil po poti svojih uspešnih predhodnikov. David Breznik Z UMOR Terme Zreče GLEJ, SLUŽBA! ZA NEDOLOČEN ČAS. V Termah Zreče iščemo novega sodelavca, kuharja (M/Ž). Prijave skupaj z življenjepisom pošljite do 16. 9. 2016 na zaposlovanje@unior.si. Več informacij: 03 757 81 48. Pričakujemo: -izobrazba: poklicna šola g astronomske smeri, - 1 leto delovnih izkušenj, - znanje tujega jezika, - ustvarjalnost, urejenost in prilagodljivost. Nudimo: - pogodbo za nedoločen čas z 2-mesečno poskusno dobo, - redno plačilo, - delo v lepem okolju in prijetnem kolektivu, - razgiban delovnik, učenje in pridobivanje izkušenj. Foto: CG torek • 30. avgusta 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 21 www.vitavera.si .Íwá'psW TEDNIK (J^RAOjOPTUJ KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. (02) 5821401. POTREBOVALA bi vrtno kosilnico, če mi jo kdo podari. Telefon 031 326 682. PRODAM odojke. Tel. 051 423 260. 47 A^irodno ^^^■bavne lasbe Ptuj 2016 ■¡MIEMOIMED ©IMIM) 1. septembra ob 19:30 Odštevamo do Abrahama - dniglh 10 let festivala f 1930-1989) 2. septembre ob 19;-30 47. Festival NZG Ptuj 2016 Z brezplačnim avtobusom na festival Spoštovani ljubitelji narodno-zabavne glasbe. V družbi Radio-Tednik želimo letos na dvodnevno ptujsko festivalsko dogajanje pripeljati tudi tiste, ki si prevoz na Ptuj težje privoščijo. Brezplačni avtobusi bodo peljali izpred: H TIC-a Ptujska Gora R trgovine Haložanka v Zavrču H Gostilne Kaučič v Juršincih H gostišča Siva caplja v Trnovski vasi H marketa Sveti Martin v Dvorjanah in H TIC-a Ormož Vaša skrb je, da kupite festivalsko vstopnico za prvi ali drugi večer (1. ali 2. septembra), in lahko se brezplačno pripeljete na festival, po njem pa, obogateni s prijetnimi vtisi, domov. Pohitite, število vstopnic je omejeno. Ms Install, d. o. o., Trg 23, Rogatec, išče nove sodelavce pri montažah: vodovod, ogrevanje, prezračevanje. Delo poteka v Avstriji in Nemčiji. Dobro plačilo in pogoji dela (3 ali 4 tedne dela, 1 teden pavze). Zahteve: samostojno delo, branje načrtov. Za znanje nemščine dodatno plačilo. Zaposlitev takoj, poskusna doba, za nedoločen čas. Telefon 051 410 713, samo samostojni in resni. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________^p_______ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. naročnica * štajerski Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj V naša srca si se vpisal, čas ne bo te izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. SPOMIN 28. avgusta je minilo leto, ko se je od nas poslovil dragi sin, brat, stric in partner Branko Mlinaric ŠTUKI 35 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi PIŠČANCE, 4-tedenske, in purane, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila po telefonu 040 531 246 ali 02 688 13 81. Rešek, Starše. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat -drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PRODAMO kakovostna drva, po želji tudi nažagana, z brezplačno dostavo, in smrekove pelete. Telefon 031 444 154. Semine SMMS, Ul. Ivana Gundu-l ica 102, Križevci. DOM IN STANOVANJE ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju (centralna kurjava, internet). Tel. 041 428 673. ZAPOSLITEV ZAPOSLIJO prijazno in komunikativno natakarico za delo v gostinskem lokalu Kureš, Šikole 26, Pragersko. Telefon 041 687 869. OSNOVNA SOLA MAJSPERK MAJŠPERK 32 B, 2322 MAJŠPERK, tel. 02/795 01 42, 02/795 01 49, fax: 02/79 50 149, e-mail: os.majsperk@guest.arnes.si SVET ZAVODA Svet zavoda OŠ Majšperk, Majšperk 32 b, 2322 Majšperk Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 2/15-odl. US 47/15). Kandidat/ka mora imet pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnost za uspešno vodenje zavoda Osnovne šole Majšperk. Predviden začetek dela bo 1. 2. 2017. Izbrani/a kandidat/ka bo imenovan/a za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanost in potrdilo sodišča, da kandidat/ka ni v kazenskem postopku) pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda OŠ Majšperk Majšperk 32 b 2322 Majšperk z oznako »Prijava na razpis za delovno mesto ravnatelja« Kandidat/ka mora k prijavi priložit program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidat/ke bodo pisno obvestlo o imenovanju prejeli/e v zakonitem roku. www.tednik.si KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur. V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v poslovalnicah Turistagent Ptuj na Miklošičevi 2 2250 Ptuj ' ' tel.: 02 748 18 80 02 2350 206' Odhodi: vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. v---T-5- f ' ^¿-s-fe-TEDNIK POTOVnUT npcnrnn l________Tzr CÓ o O rt * ct O H Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 08:00 Kmečki praznik rta Destrniku 09:45 Destrnik - Oddaja iz preteklosti 10:45 Gostilna pri Francetu 11:45 Video strani 15:00 Italijanska moda - v živo 18:00 80 let PtiD Stoperee 20:00 Oddaja iz občine Destrnik 22:10 Oddaja iz občine Majšperk 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si SIP 08:00 Oddaja \/. občini: Hajdina 10:00 Postavitev klopotea v Starkah 10:30 Starše - Oddaja iz preteklosti 12:3(1 Video strani 15:00 Italijanska moda - v živo IK:00 70 let LU Stalite 20:00 Kronika iz občine Ilajdina 21:15 IlajditKi-Oddaja iz preteklosti 22:0