čin' p« jei? 1S3 ja«' sgl6 av 46 ani' lel0 seh $0/ .,6 loti Iskra GUs 'UO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 6 — Leto XIX 'llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIMIIIIIlilllHIllllllIllIUllIlIl Dosledno v boj za STABILIZACIJO ililiiliil!« 44, Y l«t ;ra1 ;,46 ,J Beif i,80 6j Dat1 Zupt ■J' V sredo, 6. februaija je obiskal novogoriško Iskro Avtoelektriko Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Predsednika sta spremljala člana predsedstva RS ZSS Željko Humar in Franci Polak. Obiska so se udeležili tudi predsednik kolegijskega Poslovodnega organa SOZD Iskra Anton Stipanič, član KPO Pavle jantar, predsedpik KOS SOZD Iskra Janez Kem ter sekretar DPO SOZD •skra Miloš Pavlica. Po prisrčnem sprejemu, ki sta ga visokim gostom Priredila predsednik konference sindikata v Avtoelektriki Zmago Lasič in Slavni direktor — Jože Eržen so si gostje najprej z izrednim zanimanjem ogledali proizvodne TOZD v Šempetru pri Gorici. Predsednika Hafnerja je Proizvodnja Avtoelektrike res močno zanimala, saj je trajal ogled več kot Ur° in pol, že med ogledom pa so predsednika seznanili z organizacijo tehnoloških in proizvodnih postopkov. Po .J ogledu so predsednika Hafneija # d! ®°Ste povabili predstavniki DPO in , i /^tor tovarne malih zaganjalnikov v j." dvi orano Fotem, ko je Vinko Hafner povedal l- ^1 k!nen obiska in željo po seznanitvi, zaganjalnikov v delavskega samoupravljanja, —' n'jer so sledih razgovori v zvezi s (0čj fr°blematiko te temeljne organizacije, (i#|t 86 še vedno srečuje z nemajhnimi .^vami. Razgovoru sta prisostvovala bj U(j; Jože Eržen in Zmago Lasič. 1^': _ ; ■ ), S j , 0 je s samoupravnim odločanjem 0 jiaveev, kakšno je počutje zaposle- kako poteka delitev po delu, ra«*! ak° je z uresničevanjem že sprejetih .aioupravnih splošnih aktov itd., je , ,rektor Slejko Humbert najprej pred- 1 višnn**to temeljno organizacijo, kjer je ieKii ub zaposlenih. 15,1' v v uvodu je povedal, da ta TOZD še laV|č n° posluje s slabimi rezultati, Sro' ne*)rav narašča fizični obseg proizvod-,2 ^ jz leta v leto., Seveda je za tako po1^ .je v tovarni malih zaganjalnikov 16 ec objektivnih vzrokov. Poglejmo ra|tešc na še dokaj neurejene, nerazči--Jne in nedogovorjene dohodkovne V' ?0se med proizvajalci avtomobilov (otK" 'inalisti in to TOZD. dsednika Hafnerja so tudi sezna-I55 (j b da dobijo za prodani zaganjalnik Y ^ačim kupcem za prvo vgradnjo le lastne Tudi porabljena sredstva in razne druge dajatve so namreč vseskozi naraščale s precej višjo stopnjo, kot je naraščala sama vrednost proizvodnje. Zatem so predsednika RS ZSS obširno seznanili tudi o stabilizacijskih ukrepih v letošnjem letu. Povedali so, da je prav to TOZD pretresla stabilizacija že vse od njene ustanovitve, od 1. 1974. Prav zato bodo tudi letos še v večji meri iskali notranje rezerve, predvsem na tipizaciji in standardizaciji izdelkov, povečanju serij, na področju kvaUtete, izboljšanju organizacije in ne nazadnje na delovni disciplini. Vinko Hafnerja so nato zanimala vprašanja v zvezi z obravnavo zaključnega računa temeljne in delovne organizacije ter dopolnitev planskih aktov v smislu stabilizacije. SeznaniU so ga, da so o teh vprašanjih razpravljali že v decembru, ko so prek DS in zborov delavcev TOZD ter prek DS DO sprejeli stališča in sklepe o solidarnostnem pokritju izgube tako, da bi bila ta pravilna usmeritev ob razpravah zaključnih računov in sprejemu dopolnitev planskih aktov potrjena. Predsednik Hafner se je nato zanimal, kako je deloval sindikat in ostale DPO v tem položaju. O tem ga je seznanil predsednik OOS Fabjan Vičič, ki je povedal, da so se vse DPO aktivno vključevale v gospodarsko in pohtično življenje TOZD. Skupaj z vodstvom TOZD so vedno iskali najboljše predloge in rešitve, ki so jih posredovali na samoupravne organe in zborom delavcev. Redno in kontinuirano so seznanjali delavce na samoupravnih delovnih skupinah o proble- Na 15. seji predsedstva KOS, vodil 'jo je predsednik Janez Kern, so * najprej razpravljali o zaključnih pripravah na sindikalno problemsko konferenco o delitvi dohodka, čistega dohodka in sredstev za OD. Kot je znano, potekajo priprave za to konferenco že skoraj vse leto in do njene večkratne preložitve je prišlo iz objektivnih razlogov. Dosedanje priprave so pokazale, da je za problemsko konferenco v bistvu pripravljeno vse, tako gradivo, ki je bilo objavljeno v našem časniku, kot tudi predlog sklepov konference, ki smo ga tudi že objavili. Zato je bilo mnenje udeležencev seje enotno, da spričo vseh temeljitih priprav konferenca, ki bo v petek, 15. t. m., mora v vseh pogledih uspeti. Druga točka dnevnega reda se je nanašala na aktivnosti sindikata pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. Vsi razpravljale! so ugotovili, da je aktivnost sindikata za uresničevanje gospodarske stabilizacije izrednega pdmena, čeprav gre pri tem tudi za strokovna opravila, ki pa seveda ne morejo uspeti, če jih ne podpremo z ustrezno politično akcijo. Tako naj akcija za stabilizacijo poteka na vseh ravneh samoupravnega organiziranja, zlasti pa gre tu za potrebo, da uskladimo na stabilizacijskih načelih naše plane za leto 1980, korekcije planov pa moramo vnesti tako v TOZD, DO in SOZD. Naloga sindikata pri tem pa je, da ustvarja ustrezno lllllllllllllllillllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllilllllllllllffliil) Usklajevanje srednjeročnih načrtov politično klimo za izvajanje stabilizacije. Predsedniki KOS posameznih delovnih organizacij so podprli akcijo in boj za stabilizacijo ter pri tem poudarili, da ne smemo ostajati samo pri zakonskih omejitvah, temveč daje zlasti potrebno pregledati vsa tista področja, kjer lahko stabilizacijo uspešno uvajamo in uresničujemo. Tu gre za izrabo delovnega časa, za boj proti neupravičenim izostankom z dela, za zmanjševanje zalog, za kvalitetnejše delo, za nadomeščanje uvoza z domačimi surovinami in sestavnimi deli, za bolj načrtno in ekonanično sestankovanje, ki je sicer potrebno za dogovarjanje, vendar mora biti dobro pripravljeno in podobno. Beseda je stekla tudi o Iskrinih športnih manifestacijah, to je zimskih in poletnih igrah ter o dnevu Iskre. Vsi so se strinjali, naj omenjene manifestacije ostanejo, vendar jih je treba v letošnjem letu organizirati in pripraviti stabilizacijsko, to pa pomeni skromneje in z morda manj zunanjega blišča. Ob koncu so spregovorili še nekaj o pripravah na prvo sejo koordinacijskega odbora sindikata in nekaterih aktualnih nalogah ter predlagali Janeza Kerna za novega predsednika časopisnega sveta glasila Iskra. Hkrati so tudi predlagali, naj bo Janez Kern predsednik KOS SOZD Iskra v novem mandatnem obdobju, za podpredsednika KOS pa so predlagali Marjana Možeta. p £ Z razgovorov v delovni organizaciji Avtoelektriko. 'flv - SESTANKI Nihče ne zanika, da je morda prav danes bolj kot kdajkoli poprej potrebno dogovarjanje, usklajevanje in sploh razpravljanje o vsem, kar zadeva našo samoupravno socialistično samoupravljanje. Vse to pa je seveda moč uresničevati na raznih sestankih, posvetovanjih, sejah in podobno. Vendar pa se je pri vsem tem prav zdaj, v času stabilizacije in dobrega gospodarjenja, potrebno zavedati predvsem enega — da je tudi čas še kako pomemben element dobrega gospodarjenja in stabilizacijskega obnašanja. Žal pa je v praksi precej drugače, saj imamo sestankov na najrazličnejših ravneh in v najrazličnejših časih (zlasti med delovnim časom) vsak dan toliko, da mora človek resno razmisliti, na kateri sestanek naj bi šel. To pa pomeni, da se manije sestankovanja zaradi sestankovanja še zdavnaj nismo otresli, da so naši sestanki marsikdaj dolgočasni, nepripravljeni in zlasti odločno predolgi, ko bi bili po zdravi pameti lahko vsaj polovico krajši in tako tudi učinkovitejši. Vendar je to samo ena plat našega sestankovanja. Pri tem pogosto pozabljamo, da morajo priti na sestanke ljudje z najrazličnejših koncev Slovenije, kar pomeni tudi določene dodatne materialne izdatke, kar bi seveda lahko z večjo koordinacijo najrazličnejših sestankov znatno izboljšali in bi lahko v enem dnevu opravili več sestankov na najrazličnejih ravneh in z različno problematiko. Tu je potem še obilica materiala, ki ga prejemamo kot gradivo za sestanke, toda velikokrat moramo priznati, da je gradivo preobširno, nedodelano in včasih zlasti preveč načelno, kar seveda otežkoča uspešnost sestanka. Pa tudi s pripravo na same sestanke ne moremo biti vedno zadovoljni, saj so sklicani včasih preveč površno in na hitro, čeprav bi bilo morda daleko bolje sklicati manj sestankov, a ti bi naj bili pripravljeni tehtno, odgovorno in vsebinsko bogato. Nismo torej proti sestankom, toda treba jih je načrtovati, dobro pripraviti, ne obremenjevati na njih ljudi z načelno in že zdavnaj znano politično usmeritvijo, temveč učinkovito, s kratkim, a konkretnim gradivom podprti dnevni red izpeljati v čim krajšem času, da bomo tako tudi s sestanki prispevali k stabilizaciji. Zavedati se namreč moramo, da je tudi čas še kako dragocena stabilizacijska kategorija. D 2 matiki, niso ostali zaprti v TOZD, saj so o tej problematiki večkrat razpravljali tudi na ravni DO, na ravni SOZD in občine, vendar vidnih rezultatov izboljšanja kljub temu niso dosegli. Ob zaključku razgovorov s predstavniki tovarne malih zaganjalnikov je predsednik Hafner dejal: „Vsekakor je treba brezpogojno delovati na tem, da se izguba likvidira. Razumljivo je, da se nekje pojavijo težave v enem, dveh letih, če pa neka TOZD posluje z večletnimi slabimi rezultati, je pa tu nekaj narobe. Vaša proizvodnja je (Nadaljevanje na 2. strani) Srednjeročno planiranje nam nalaga, da v medsebojnih odnosih v procesu proizvodnje, nabave, prodaje in finansiranja naredimo nove bistvene premike. Zelo pomembno področje predstavlja dohodkovno povezovanje med samimi proizvodnimi organizacijami znotraj SOZD in kvalitetnejše povezovanje s prometno dejavnostjo. Da bi lahko vsklajevali, oz. se dogovorili o bodočem skupnem delu, pridobivanju dohodka in njegovi delitvi je nujno, da kvalitetno vskladimo naša predvidevanja o fizični rasti proizvodnje, prodaje, izvoza, dohodka, osebnih dohodkov, v povezavi z združevanjem sredstev za naložbe pa tudi akumulacijo. V industriji elementov se poslužu- lllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Dogovor trgovinskih predstavnikov v SEV V začetku tega tedna — v ponedeljek in torek, je bil na Bledu sestanek trgovinskih predstavnikov Iskre v evropskih državah članicah Sveta za vzajemno, gospodarsko in tehnično pomoč. Vodje Iskrinih predstavništev v teh deželah so v intenzivnem dvodnevnem delu skupaj z vodstvom izvoza v temeljni organizaciji Zunanji trg v IC, vodstvom Iskre Commerce in vodstvom SOZD Iskra, podrobno obdelali rezultate gospodarjenja in delovanja v minulem letu ter preučili načrt za letos, pregledali doslej pripravljeno gradivo za naslednji srednjeročni načrt glede tržišč v deželah SEV, proučili pa so tudi načelna izhodišča za IX. Iskrino zunanje-trgovinsko konferenco, ki bo v drugi polovici prihodnjega meseca. Poleg Iskrinih predstavništev Franca Ferk olj a, Petra Virnika, Marjana Japlja, Vukota Samardjiče, Milana Gornika in Štefana Hujsa, so se blejskega sestanka udeležili tudi predsednika in člani KPO SOZD I^kra in Iskra Commerce Anton Stipanič, Ljuban Artič, lija Medič, Ivo Bogojev, Marcel Božič in drugi. Ugotovitve s tega sestanka, o katerem bomo še podrobneje poročali, bodo sestavina v usklajevanju srednjeročnega načrta mednarodnega trženja Iskre in tudi gradiva za konferenco mednarodnega trženja Iskre, ki bo, kot že rečeno, marca letos. ^ ^ jemo in uporabljamo določila republiškega zavoda za plan. ki govorijo o realnem planiranju, tj., da pri izračunih bodočega obsega poslovanja izključujemo funkcijo oz. inflatarni dvig cen. To pomeni, da s planom sprejemamo naloge v obsegu, ki je posledica večanja zmogljivosti produktivnosti, dviga cen pa ne upoštevamo. Prednost tega obveznega načina planiranja je v tem, da moramo točno vedeti, oz. moramo znati opredeliti za kaj in koliko nam bo obseg poslovanja porasel v naslednjih letih. Pri tem ne mešamo vpliva cen (inflacije). Ob tem načinu pa se pojavlja vprašanje družbenega planiranja oz. planiranj finančne mase. Če namreč finančni plani bank, oz. republike in federacije ne bodo vsebovali ocene inflacijskega gibanja, bo ta masa denarja postala med realizacijo planov premajhna, kar bo pustilo občutne negativne posledice. Ta problem bomo morali reševati skupno in dosegati zadovoljive rezultate. Naš realen pristop k planu pa ne daje možnosti za vsebinsko vsklaje-vanje planov, saj nekatere organizacije planirajo z inflacijo, nekatere pa „mešano“, to je malo realne rasti in malo inflacije. Tak način dela gotovo ne vodi do rezultatov, ki bi se odražali v usklajevanju potreb finalistov po naših izdelkih in naših zmogljivostih za njihovo proizvodnjo. Odgovori na ta vprašanja pa potegnejo za seboj tudi številne druge vsebinske zadeve, kot so naprimer investicije. Pobuda za tako vsebinsko vsklaje-vanje in enotni metodološki pristop pa je na ravni SOZD, ki že vodi nekatere akcije. Vsi skupaj pa moramo delati resno in po nekem načrtu, če hočemo imeti vsebinske plane, tj. take, ki bodo za naslednjih pet let urejali nekatera razmerja in omogočili učinkovito operativno odločanje. Z. Vinko Hafner na obisku v Avtoelektriki (Nadaljevanje s 1. strani) družbeno potrebna, tržno opravičljiva, zato se mora najti rešitev. Letošnje leto bo za vse, tudi za tiste, ki dobro poslujejo težko leto, vezano na določene težave glede na stabilizacijske zahteve. Delavcem moramo prikazati in povedati, da bomo morali letos živeti celo ob nekoliko nižjih realnih osebnih dohodkih. Prizadevali si bomo seveda, da bi bil ta padec čim manjši in, da bi z večjo produktivnostjo, z večjim dvigom dohodka, s štednjo na vseh področjih ta padec zmanjšali, oz. sploh preprečili. Če ne bomo tega dosegh v letošnjem letu, bomo drugo leto še težje. Z vašimi težavami smo se seznanili do podrobnosti, zato vam bomo poskušali pomagati v katerikoli smeri, tudi v razumevanju drugih za vaše probleme pa tudi za mobilizacijo vaših delavcev za nadaljnji napredek. Delovali bomo na vseh ravneh, saj nam je bilo dobrodošlo, da smo se seznanili z vašo problematiko.11 Potem, ko se je predsednik slovenskih sindikatov zahvalil za sprejem v tovarni malih zaganjalnikov in za izčrpen prikaz o vseh dogajanjih v tej TOŽD, so sledili razgovori na ravni delovne organizacije. Razgovorov so se udeležili tudi predsedniki vseh DPO na ravni DO, predsednik DS DO Metod Gorenšček, pomočnik glavnega direktorja Danilo Bašin, Vodja splo-šno-kadrovskega sektorja Pavel Mer-molja in vodja službe plana in analiz Aleksandra Kokelj. Predsednika je najprej zanimalo vprašanje, kako bodo v DO in TOZD uresničili stabilizacijske usmeritve iz letošnje resolucije, še posebej pa dogovor o usmerjanju delitve osebnega dohodka in skladov skupne porabe. Kako bodo v Avtoelektriki pripravili in izvedli obravnavo zaključnih računov in dopolnitev planskih dokumentov za letošnje leto ter kako bo to vplivalo, ne samo na razpoloženje delavcev, ampak tudi na delovanje samouprave in na delovanje deUtve po delu. Kako se bo prirejal ta način stabilizacijskih ukrepov na uresničevanje že sprejetih samoupravnih aktov o delitvi po delu, da ne bi dosegli s tem stabilizacijskim pritiskom nekega nasprotnega učinka, da bi delavce mobilizirali za boljše delo in izkoriščanje rezerv. Na ta vprašanja je predsedniku Hafnerju odgovoril glavni direktor Jože Eržen, ki je v uvodu dejal, da bo dohodek v letošnjem letu raste! s stopnjo 30 % glede na lansko leto ob porastu fizičnega obsega proizvodnje za 17 % in 1,5 % stopnji rasti zaposlovanja. Pojasnil je, da bo na to povečanje vplivalo predvsem prestruk-tuiranje proizvodnje izdelkov v DO. V procesu je opuščanje dinam in namesto njih uvedba alternatoijev, ki imajo drugačen položaj v prihodku in dohodku. Drugi del, ki naj bi vplival na rast dohodka v letošnjem letu je večja udeležba zlasti pri programu gospodarskih vozil novih zaganjalnikov nove konstrukcije, ki dajejo praktično po vsebini iste rezultate. V nadaljevanju je glavni direktor obširno spregovoril o uresničevanju že sprejetih samoupravnih splošnih aktov v zvezi z deUtvijo in razporejanjem dohodka za osebne dohodke, o skladu skupne porabe ter o odnosu delovne skupnosti skupnih služb DO TOZD. Pojasnil je tudi, da nameravajo obravnavati spremembe plana, vezane na stabilizacijo v sredini tega meseca, saj so pravkar v zaključni fazi v strokovnih službah tako, da bi jih hkrati z zaključnim računom obravnavali in sprejemali tudi na zborih delavcev in delavskih svetih. Predsednik slovenskih sindikatov je označil razgovore v Avtoelektriki kot izredno koristne in dobrodošle. Prisrčno se je zahvalil za sprejem in izrazil željo po čimboljših delovnih uspehih. Prav tako se je zahvaUl za obisk glavni direktor in tudi on označil take konkretne razgovore, čeprav „trde in težke“ kot je dejal, veliko bolj koristne, kot če bi dejanski položaj le „olepšali“ in ne bi prikazali stanja, kakršno je. ^ R S SEJE ODBORA ZA PROSLAVO DNEVA ISKRE Bomo dan Iskre proslavili skupaj? V torek, 12. februarja je bila v žužemberški Iskri seja odbora za pripravo proslave dneva Iskre. Na programu je bilo poročilo o opravljenih prvih pripravah na proslavo in vsebini praznovanja. Na isti seji pa so delegati odbora razmislih o primernosti praznovanja v tem stabilizacijskem času. Bi morda ne kazalo letos proslavo odpovedati, ali pa vsaj omejiti stroške na minimum. Tako bi se tudi na naš praznik priključili ustalitvenim prizadevanjem našega gospodarstva in družbe. Enkrat letno smo se srečali v velikem številu, se pomenili o delu, obujali spomine in sklepali nova poznanstva. Navadili smo se na ta naš praznik in marsikomu bi bilo žal, če bi srečanje v celoti odpadlo. Odbor za pripravo dneva Iskre je zasedal pod predsedstvom Jožeta Kocmurja. Delegati so že na začetku svoje druge seje predlagali, naj odbor premisli, kako je to praznovanje videti v luči letošnjih stabilizacijskih ukrepov, ki prinašajo resen nasvet, naj se proslave, jubileji in ostale prireditve skrčijo na minimum, ali pa sploh odpadejo. Zaradi teh pomislekov je odbor sklenil, naj Koordinacijski odbor sindikata SOZD prek sindikalnih konferenc v delovnih organizacijah Iskre izve za širše mnenje delovnega kolektiva SOZD Iskra o praznovanju in proslavi v luči ustalitvenih ukrepov. Na podlagi mnenja kolektiva naj predlaga delavskemu svetu SOZD Iskre ustrezno odločitev in ta naš najvišji organ naj potem sklene, ali proslava bo, ah ne in če bo, v kakšnem obsegu. Predsednik aktiva ZZB SOZD Iskra Franc Križnar je povedal, da so borci, ki so pobudniki praznovanja dneva Iskre - dneva borca v Iskri v taki obliki, imeli pomisleke tako v aktivu ZZB v DO Elektromehanika, kot tudi v aktivu ZB SOZD. Ker je to praznovanje zaradi prevoza 10-20 tisoč ljudi zvezano z velikimi stroški, poleg tega so tudi priprave prostora in programa ter prehrane za tolikšno število ljudi zelo drage, precej borcev meni, da bi morala letos proslava dneva Iskre odpasti. ProsIava_ dneva Iskre naj bi bila letos v Žužemberku, kjer TOZD Keramični kondenzatorji slavi 20-let-nico obstoja. Delegati Odbora za pripravo proslave so predlagali, če ta proslava bo, naj bi bila skromna po obsegu (partizanski miting, partizanski golaž), vsebina pa naj bi bila še bogatejša. Tako naj bi to praznovanje, če bo seveda, imelo še bolj izrazit pečat srečanja sodelavcev in njihovih družin. Vsebina naj bi poleg kulturnega programa in skupnega kosila obsegala še več enostavnih točk za zabavo in bi bilo praznovanje, oz. srečanje še bolj organizirano in enotno. NALOŽBE SKUPNA AKCIJA TEČE Dogovarjanje znotraj Iskre o združevanju sredstev in o naložbah uspešno teče. V okviru DO ISKRA - IEZE so že opredeljeni cilji in naloge na tem področju. Spet pa so nastali pomisleki, če ni škoda prekiniti tradicije srečanja skoraj vse vehke Iskrine družine. O odločitvi delavskega sveta SOZD Iskra bomo kmalu poročah in pove-dali, ah proslava bo, ah ne in če bo, kakšen bo spored in obseg. FY Združevanje sredstev za naložbe pa tudi skupno oblikovanje kriterijev je izmed pomembnih elementov za hitrejšo in uspešnejšo rast naše industrije. Ko smo naredih ta prvi korak, tj. sprejeli SS o združevanju sredstev, ustanovili IB, sledi fizična združitev sredstev in težka naloga — hitra in učinkovita realizacija planiranih investicij. Tudi tu namreč lahko uporabimo pregovor „Kdor hitro naredi, dvakrat dobi“, ki se bo odražal predvsem preko višine dohodka in s tem reprodukcijske sposobnosti. Vsem Iskrašem je sigurno pomembno, kako se združena sredstva vlagajo in ali dosegamo z njimi dobre dohodkovne učinke. V DO IEZE so se že oblikovale posamezne naložbe pa tudi ukrepi za njihovo uspešno reahzacijo. Prve naloge se odražajo v zagotovitvi bistveno boljše ekonomičnosti poslovanja. Le-ta je predvsem odraz naše notranje sposobnosti in produktivnosti, hkrati pa je povezana in odvisna od ostalih Iskrinih DO, saj le to porabijo za svoje izdelke dobro četrtino — do ene tretine vse naše proizvodnje. To kaže tudi na nujnost večje dohodkovne povezanosti med našo in ostalimi industrijami ter na uspešna in pospešena vlaganja v elemente, kot bazi velikega dela ostale Iskrine proizvodnje. Gledano z zornega kota naše celotne družbe, pa tudi z našega imamo v nadaljnjem razvoju ustrezno prioriteto saj so naši izdelki namenjeni izvozu ali nadomeščajo uvoz v obsegu 80 — 100 % naše celotne, proizvodnje. V novem SR obdobju (vključno z letom 1980) planiramo za 2.200 mio din naložb v osnovna sredstva, ki bodo zagotovile nadpovprečno rast proizvodnje, dohodka, izvoza in akumulacije. V sklajevanje na ravni poslovodnih organov je dalokonkretne rezultate o vrsti in obsegu naložb, ki pa morajo biti še samoupravno verificirane. Tako kot velja za elemente znotraj Iskre določena prioriteta in predstavljajo bazo ostalih industrij, velja tudi znotraj naše DO Keramika, ki se deloma pa tudi dohodkovno pojavlja kot TOŽD skupnega pomena. V dosedanjih razpravah in vsklaje- vanjih, predvsem kar se tiče tekov|< poslovanja, je bila vehkokrat j * dnevnem redu, pri čemer so se ve" iskale najracionalnejše odločitve; sedanjih razpravah se je konc' bodoče Keramike ponovno potrdi' izraža stahšča delovne organiza" DPS, banke in tudi SOZD. V enotni Keramiki za potrebe Up01' Keramičnih kondenzatorjev, $ y; dov, Potenciometrov ter kasneje Iti tor /"»oFo 1 a K Pf3‘ L in Polprevodnikov ter ostale Kertl^. ke se poleg zagotovitve normal^ delovnih razmer (zgradba in opf^ ne ustrezajo več ne delu ne Pre ajb( som) zagotavlja tudi racionalno ev^ ekonomično koriščenje kapaciC • kadrov, razvoja, itd. Nujnost 14^. akcije pri reahzaciji naložbe A , ugotovljenega narekuje samostojn^ postopek (je v teku prav zaf^ nemogočih delovnih razmer in s l‘i $i notranje neučinkovitosti ter doh1^ kovnih odnosov) ter potrebo po v£jju, količini kvalitetnih izdelkov za ia*^ ste. Hkrati se z njeno realiza^1 sprosti tudi okoli 1000 kv.m prost^ ki ga sedaj zaseda in s tem omogol0‘ da TOZD F e riti vlagajo prvenstven1 opremo in ne v objekte, ki fl,c pomenijo v prvi fazi osnove^L- pridobivanje večjega dohodka. • n ( realizacija odločitve pomeni, tako k pri mnogih drugih investicijah, trC[a podlago za nadaljnjo uspešno A delovne organizacije kot celote. J, j _M MIKROELEKTRONIKA Kolektiv se oblikuje ob delu Najmlajši delovni kolektiv v Iskri ima verjetno Mikroelektronika. Ta delovna organizacija s 44 zaposlenimi, pretežno visokostrokovnimi kadri počasi oblikuje svoj kolektiv.Ob tako važnem delu, kakor je področje mikroelektronike v Iskri je seveda važno formirati monoliten delovni kolektiv, ki bo navznoter in navzven trden. Koliko jim je uspelo vzpostaviti samoupravne odnose, delegatski sistem in koliko so se mladi strokovnjaki vključili v javne razprave? Ta vprašanja sem zastavil predsedniku osnovne organizacije sindikata Božu Žnidaršiču in sekretarju OO ZK Iztoku Šorliju. Ob presojanju tega po stažu in letih mladega kolektiva je treba imeti pred očmi, da je večina v tej delovni organizaciji nekaj več kot eno leto. Tudi njihovo zahtevno strokovno in proizvodno delo je razdrobljeno kar na tri različna področja. Prva skupina se intenzivno ukvarja s poskusno proizvodnjo, ki je kar lepo stekla že lansko leto. Druga skupina so projektanti mikrovezij, tretja skupina pa pripravlja načrte in vse potrebno za drugo fazo proizvodnje mikroelektronike. Ti načrti in delo so v naših razmerah zelo novi in za strokovnjake po večini tudi. Zato jih strokovno delo zelo okupira, ne le med delovnim - običajnim dopoldanskm časom, ampak često tudi popoldne. Tako rutinskega dela praktično ni in ta intenzivnost pri strokovnem delu se pozna tudi na družbenopohtičnem področju. Iskre in naše industrije sploh. Z veliko odgovornostjo hitijo, da bi držali korak s časom in predvidenimi načrti v Iskri, v slovenski in jugoslovanski industriji. Seveda pa ob tem delajo tudi na formaciji družbenopolitičnega življenja v kolektivu. Lani so ustanovili svojo osnovno organizacijo sindikata, osnovno organizacijo ZK in letos bodo mladinci osnovali OO Zveze socialistične mladine. Tudi članstvo v ZK bodo povečali, čeprav tudi zdaj ni majhno, saj jih je pri 44 zaposlenih kar 8 članov ŽK. Naredili so tudi terminski načrt za sprejem in dodelovanje samoupravnih aktov, predvsem pravilnika o delitvi po delu. Tu bodo zajeli vse možne in dosegljive kriterije, da bo dobil vsakdo tak delež OD, kolikor je vložil svojega dela, gospodarnosti in znanja v svoje delo. Predsednik sindikata meni, da se bo stanje po prvem začetnem „marato-nu“ ustalilo. ,,Zdaj smo namreč v večni časovni stiski, vsak par rok in vsaki možgani so do konca porabljeni, zato zmanjkuje časa za globlje pohti-čno delo.“ „Misliti bo treba tudi na boljše obveščanje, vsaj preko domačega biltena ali z oglasno desko. Zdaj namreč samoupravni in družbenopolitični organi nikjer ne sporočajo svojih zaključkov in sklepov. Tako ostaja vse obveščanje na ramah delegatov, ki sicer radi povedo, če jih kdo kaj vpraša, žal pa ljudje premalo sprašujejo. Velik poudarek so dali odvisfl dohodka režijcev od delovnih us^ hov. Tako bodo prejemki vodij skun odvisni od opravljenega dela skupfij od kvalitete in gospodarnosti ^ skupine. Poleg tega se vključujejo v razpr4l o enotnih kriterijih nagrajevanj8, Iskri, saj bo delovna organizacija lEj skušala zavzeti enotno stališče 1 predlaganih kriterijev nagrajevanj8 pripravila enotne predloge za spe"1 čno rešitev. Kolektiv TOZD Elektrolitski H denzatorji je tudi sredi priprav | voUtve v samoupravne organe j pravkar so izvolili novo sindikati vodstvo. Ob evidentiranju kandidat" ....................... ni so ugotovili, da jim ne manj potrebnega kadra za sposobne kan date in zato bodo odločitve f volitvah lahke. Kandidirali pa so samoupravne organe in v izvrši8 odbore kandidate iz vseh oddelkov' sindikalnih skupinah, ki jih imajo E* ------ ~ • b« okrog 200 zaposlenih. Tako -lahko kandidati, oz. bodoči deleži res živa vez med svojim okoljem f odbori, v katerih bodo delavce zas11” pali. J Tako so tudi pripravili reaC možnost za pretok informacij f:, „baze“ v družbenopohtična telesa ^ samoupravne organe in obratno. Sekretar OO ZK Iztok Šorli mi je dejal, da se v osnovni organizaciji in v kolektivu zavedajo, da je njihova prvenstvena družbenopolitična in strokovna naloga, pripraviti vse potrebno za nemoteno proizvodnjo mikrovezij, ki so ,,v prvem planu" .Mislim, da bomo svojo družbenopolitično vlogo najbolje izvajali, če bomo efektno, pravočasno in strokovno izpolnjevali načrte, ki jih ima celotna Iskra z mikroelektroniko. Ta je namreč letos poleg računalništva v Iskri prednostna naloga," je zaključil sekretar Iztok Šorli. FY Predvsem pa se v mokronoški M pripravljajo na selitev v nove proij vodne prostore in na prehod na n0'j tehnologijo. Ker imajo novo sodobni strojno opremo že v hiši in so f provizorično postavih v zasilne pr' store, se že privajajo novim nalog8" in pridobivajo ob poskusni proizvoj nji dragocene izkušnje. Seveda im8! največ dela tehnologi in vzdrževal^ ki morajo osvojiti tehnologijo dela' jo posredovati ostalim delavcem, \ bodo delali na novi strojni opremi. TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG Intenzivne priprave na novo tehnologijo V Mokronogu se intenzivno pripravljajo na selitev v novo tovarno letos jeseni. Novi delovni prostori bodo gotovo velika pridobitev, še večja pa nova tehnologija, za katero imajo v glavnem že vso strojno opremo v hiši. Prehod na novo tehnologijo pa postavlja pred kolektiv velike naloge. Visokoavtomatizirana in visokoproduktivna tehnologija bo spremenila način dela, zahtevala novo organizacijo in predvsem precej več znanja. Zato se na te spremembe intenzivno pripravlja ves kolektiv. O vsem tem sva se pogovarjala z novo predsednico sindikata Marijo Jevnikarjevo. „Veste, sem „novopeče-na“ in se tej funkciji šele privajam", se je opravičila na začetku. Dela pa ne manjka. Pred sindikatom so ob rednem delu in vehkih organizacijskih spremembah pomembne naloge. Predvsem morajo dograjevati sistem nagrajevanja po delu. Prav zdaj z javno razpravo dodelujejo nov pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke. Niso pozabih tudi na pri pr8' delavcev v neposredni proizvodni Ker bo delo v novih pogojih ob viso| avtomatizaciji precej drugačno, veš) količine bodo zahtevale tudi nov organizacijo dela, bodo pripravi interne seminarje tudi za praktično' teoretično usposabljanje delavcev, * bodo imeli neposredno opraviti novo visokoproduktivno opremo. Tudi poslovanje bo postalo zahte' nejše, vendar so nanj pripravljeni. 0 bistveno povečani delovni storilnoS1 bo treba več prodati. Tu je zla8' pomemben izvoz. Trg so si pripravi že zadnji dve leti, saj so namenom postali aktivnejši v zunanji trgovini- Najbrž pa je ob vsem tem M pomembnejše to, da bodo dobili nov< tovarno, ki so jo nameravali graditi ž' od začetka delovanja Iskre v Mokro nogu — se pravi kar 21 let. Tako bod< dobili primernejše delovne pogoje i' cilj vsake industrije bo dosežen — ® bodo delavci stroje kontrolirali in ji" ne več stregli, kot doslej pri preteža' ročnem delu. 2. STRAN IN'DUSTRIJA za telekomunikacije ko1 lej sindikalno konferenco tvej onq a trdi' izat V fpo(' Sindikalna konferenca je sklicana za 27. februar 1980. Poročilo o delu obsega aktivnost sindikata za preteklo mandatno obdobje in opredelitev ^eh pomembnejših družbenoekonomskih dogajanj v delovni organizaciji, "olegati bodo na konferenci posredovali stališče občnih zborov osnovnih 0rganizacij, ki so se končali te dni. ;je sindikalna konferenca Prerez nekega obdobja dela, Id je rnalC 1 tudi osnova za nadaljnje delo. >Pr8Mo ekl° obdobje dela sindikata pre"fcju .. Kčemo, da se je odvijal v lno $Va v Pomembnem obdobju uresni-)ad|:a .la zakona o združenem delu in i hCl bila glavna aktivnost delovanja r 'e oh^ usmerjena Prav v to smer. ;ojflfCst ° takoimenovano redno dejav-zafjjvji sindikatov prištejemo veliko s i:, 10 zborov delavcev, referendumov iobKPrejetih samoupravnih splošnih o vejj - potem je rezultat že znan. a ii%8 temu pa niso bila zanemarjena !izaClSrb P°(tročja dela, od katerih imata 05t%n Za dejavce in njihov družbeno-iog^^tski položaj vsekakor najbolj venc |_, rnbno vlogo. ki jj, azPrave na občnih zborih osnov- ve 80 P0^323!6! da se H|| at zaveda svoje vloge in nalog, ki ko C . d1 izpolnjuje. Mogoče povsod še ,:la na^ najboljših metod in oblik o C, za demokratizacijo odnosov, boh tu^ to se bo po občnih zborih /rJ^0’ *! mehanskih obdelav, pri čemer ^ ^ morali ohraniti tesno povezavo $j| razvijalci mehanskih sestavov in del0' kot del TOZD finalistov. Ob taki kadrovski koncentraciji' tesni povezanosti s finalisti ter o*1 koncentraciji proizvodne opreme se ponuja možnost ureditve nekaterilj ^ problemov, ki smo jih podedovali. Od nove organiziranosti pričakujem0 " vsklajevanje proizvodnih zmogljivosti' h večje in smotrnejše investicije lXi || posamezne lokacije, z delitvijo dela i” pospešenim razvijanjem posamezni!1 obdelav na enem mestu, enote0 pristop h organizaciji dela, enotn0 vrednotenje dela, s kadrovsko koncentracijo hitrejše uvajanje novosti- enoten pristop k organizaciji kontroli kakovosti in ne nazadnje višjo produktivnost. Seveda bomo te naloge izpeljali le’ če bomo delovali kot enoten in klen organizem, ki ima urejene vse bistven0 probleme, od katerih se zdijo trenutno najtežji tisti, iz delitve osebnih dohodkov ter dohodkovnih odnosov. Pred nami je precej dela n3 področju urejanja medsebojnih odnosov saj moramo sprejeti precej samoupravnih dokumentov, ki bodo razči- - h stili še nekatere dvome in nedoreče- I' nosti. Upamo, da bomo te osnove čimprej uredili tako, da se bom° lahko s polno močjo osredotočili n° organizacijsko proizvodne probleme.“ Miklavž Zajc, sekretar ZK: Organiziranost DPO v naši TOZD obreme- 1] Ivan Tesnar, predsednik OO sindikata, Marjan Lotrič, predsednik DS Miklavi Zajc, sekretar ZK in Milan Gambergar, direktor TOZD. namreč prevečkrat pozabljali, da je še njuje dislociranost treh med seboj tako moderne in majhne elektronske oddaljenih lokacij. Temu ustrezno enote potrebno pritrditi, ali vložiti v smo se tudi organizirali. ZK je namreč ustrezno mehaniVn Vi i0 enotna s sekretariatom, ki ga sestavlja- jo člani z vseh lokacij, katerih dolžnost je voditi delo članov ZK m ustrezno mehaniko, ki je velikokrat pomemben faktor pri odločitvah kupcev. Ob pogledu v preteklost moramo ugotoviti, da smo še največ Iskrine svojskosti v smislu izvirnih mehanskih rešitev dosegli pri proizvodnji naprav s področja usmerjenih zvez, radijskih zvez in mehanskih instrumentov, medtem ko smo pri napravah iz kanalne telefonije in telegrafije — razen na začetku, prevzemali mehanske sisteme zahodnih držav (ISEP, VSEP). Slednje je v začetku vplivalo na precejšen uvoz mehanskih delov kasneje, ko smo sisteme osvojili pa je to pomenilo prednost, saj smo lahko začeli izvažati, hkrati pa smo pridobili marsikakšno tehnološko izkušnjo ter uvedli mehanski sistem, ki je prinesel več standardizacije kot katerakoli naprava doslej. svoji lokaciji in sodelovanje s sindikatom pri vseh važnejših odločitvah. DPO in samoupravni organi so se glede na popolno preusmeritev iu reorganizacijo takoj po konstituiranju soočile z nalogami, ki jih je f3 nalagala. Ponovno je bilo potrebno p° ustaljeni praksi začeti s sprejemanjem vseh samoupravnih aktov, potrebnih za samostojno delovanje in zakonitost TOZD. V to dejavnost so bil3 vključena vsa politična vodstva na ravni TOZD in samoupravni organi pri pripravi in vodenju predhodne obravnave in obravnav na zborih delovnih ljudi. V tem obdobju je bil sprejet SaS o delitvi OD in pravilnik OD, ki je bil (Nadaljevanje na 5. strani) 3blil steg1 10S«;! ire11 industrija izdelkov za široko potrošnjo 0 Organizirano delo komunistov ne izgublja na teži I volilni konferenci 00 ZKS TOZD Pošlo Prodaja, ki je bila v Iskrini -^ni stavbi 6. februarja, je dose-širi! sekretar Božo Iglič poudaril oko vključevanje članov ZK na vsa J. ' l\_lj U VV V Ul IJ V v T ut* inaročja dela samoupravnih organov z ostalih družbenopolitičnih organi-ni, »Organizirano delovanje komu-^ov je obrodilo dobre rezultate, ki j?rajo biti osnova tudi za bodoče j Predvsem pa ne smemo pozabiti, ^iti< 'Moramo še naprej kot osnovo za r«, i imeti predvsem delo in naše dogi ^ultate, ki iz njega izvirajo," je m ir p°odaril Božo Iglič. edi (iov nadaljevanju poročila o delu je Sedanji sekretar očrtal še nekatere značilnosti dela. Sprejeli so 4 nove člane, evidentirali pa še vrsto kandidatov. Precej pozornosti so komunisti namenili tudi prizadevanjem za osamosvojitev prodajne temeljne organizacije, podprli so stabilizacijska prizadevanja, člani pa so tudi skrbeli za podmžbljanje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Člani 00 ZKS TOZD Prodaja so izvolili novo vodstvo: novi sekretar je dolgoletni družbenopolitični aktivist, predsednik delavskega sveta DO Široka potrošnja Albin Pahor, namestnik Boris Rozin, delo evidentičarja pa so poverili Mariji Rebernik. Fleischman i\oi' ovj1 isto' bil« -dnj« pričele že lani. Ena izmed pobud za organiziranje osnovne organizacije je prišla s strani občinskega komiteja ZSMS občine Ljubljana Moste-Polje, največ pa so prispevali k oživljenemu delovanju mladinske organizacije tamkajšnji komunisti. Potrebe po drugačnem delu so bile na dlani pa tudi pripravljenost mladincev samih je bila zadostna, da so konec januarja pripravili ustanovni sestanek. Konferenca je bila zelo dobro obiskana tako, da so z večino glasov in s podporo ostalih DPO TOZD Prodaja ustanovili 00 ZSMS. Na ustanovni konferenci so sprejeli tudi dobro začrtan polletni program dela. Osnova njihovega dela bo vključevanje v vse samoupravne tokove, od stabilizacijskih prizadevanj do razprav o srednjeročnih planih pa še vrsta drugih dejavnosti. Ena izmed teh je športna; načrtujejo različna srečanja na občinski in Iskrini ravni, mladinci bodo organizirano kegljali, njihova 00 je član trim lige občine Moste-Polje itd. Seveda pa program vsebuje še vrsto drugih aktivnosti, med drugim stalno sodelovanje z občinsko konferenco ZSMS, formirali bodo različne komisije, pripravili bodo proslavo ob dnevu žena, pripravljajo pa še ustni časopis z delovnim naslovom „Stabilizacija v TOZD". Odločili so se, da bodo v skladu s svojimi možnostmi organizirali izdajanje delegatskega informatorja, na enem izmed problemskih sestankov pa nameravajo tudi obširne- je spregovoriti o stanovanjski problematiki mladih. Po proslavah 27. aprila in 1. maja se 9. maja nameravajo udeležiti pohoda po poteh okupirane Ljubljane. V mesecu mladosti bodo organizirali nogometni turnir, pripravili pa se bodo tudi na sprejem Titove štafete. Ob vseh tehaktivnostih ne bodo pozabili na evidentiranje kandidatov za mladinske delovne akcije in člane občinske konference ZSMS. Njihov delovni načrt je zaenkrat sestavljen le do junija. „Takrat bomo videli, če je bilo naše delo pravilno usmerjeno, na osnovi izkušenj pa bomo lahko sprejeli tudi nadaljnje naloge. Naša mladinska organizacija je še premlada, da bi si lahko privoščili celoletni načrt," nam je v razgovoru pojasnil predsednik 00 Roman Bevc, vsekakor pa bomo morali v tem obdobju več pozornosti nameniti vključevanju mladih v samoupravne organe, na področje torej, kjer smo bili do sedaj morda premalo prisotni. „Ena izmed najpomembnejših nalog, ki bo od nas verjetno zahtevala največ truda pa bo povezati delovanje mladih iz Iskrine poslovne stavbe in nas v Skladiščih. Upam, da nam bo to uspelo bolje, kot doslej!" Mladinci v Skladiščih so dobili vso podporo tudi z občinske strani, s tem pa seveda tudi obveznosti, kar je v pozdravnem govoru na ustanovni konferenci poudaril tudi predstavnik občinske konference ZSMS. Fleischman Roman Bevc. 440 dinarjev za stabilizirani usmernik z napajalno kretnico SUR—003, nekaj starih tisočakov pa še za antenski pribor, kabel itd. Skupaj okrog 3300 dinarjev. Druga možnost je sprejemanje 4 programov na področju z L od v°Ulne konference OOZK in TOZD Prodaja. TOZD Antene, Vrhnika Novi antenski sistem — \e0 OSti; fit la i” znii1 Mladinci iz skladišč organizirani Pvri?0!!!a!!e!e„ S,6"! Od zgoraj: S UR-003. o ten otn« icefl'1 ostil trol« dukj li le, klen ven« nuf bnih ISOV.J na inoi Delavci Široke potrošnje so opravljanje trgovinske funkcije zaupati temeljni organizaciji Prodaja s sedežem v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani. Delo pa je razdeljeno na dve enoti — skladiščna dela sestavljajo prvo, druga enota pa so administrativni in vsi ostali posli okrog prodaje. Eden izmed vzrokov za nedelavnost mladine v skladiščih je prostorska oddaljenost mladincev od baze. Skladiščni prostori Široke potrošnje so namreč v Javnih skladiščih, to pa je bila vse do nedavnega resna ovira za povezano delo mladih v centru Ljubljane in tistih iz Skladišč. Priprave na samostojno organizacijo in delo mladih, ki so v skladiščih skoraj večinsko zastopani, so se delovna organizacija elektrozveze imo1: Mekaj o TOZD Proizvodnja •tebanskih delov (Nadaljevanje s 4. strani) ni- ^čnega , - —vvga pomena za postavitev }■ osnov in razmerij v vseh delih ^ -JVnega procesa (Stegne, Tržaška, °rjul). Ti so namreč še vedno , *juu. n so namreč se veunu ?“držali določene specifičnosti, pogo-fne z različno stopnjo opremljenosti iv 'namembnosti, o Menim, da bo temu potrebno Posvetiti posebno pozornost, ker se * Mo srečevali z različnimi pogledi slavcev, ki izhajajo iz različnih delov Sf Gelov- ... ovnega procesa in tako v samo-Pravnih organih kot v družbeno-P°jitičnih organizacijah. . ^osebna naloga, ki v tem obdobju ^ bila opravljena je preureditev ueleg ■ • • - '• - -egatskega sistema, temelječega na 'arih TOZD. To bomo morali oprede-na ravni DO in v sodelovanju z Minskimi vodstvi Šiška in Vič. V prihodnje si bomo tudi prizadeli/ da odpravimo motnje v delovnih Pr°cesih, ki so v določeni meri Posledica stopnje iztrošenosti proizva-0 Mih sredstev. Prav tako moramo v urediti organizacijske koncepte, P«1 podrobneje definirati in z dopol- proces odvijal po enotnem organizacijskem konceptu. Dosledno izvajanje poslovne, tehnološke in delovne discipline pri izvajanju načrtovanih nalog mora prinesti tudi večjo izkoriščenost delovnega časa in racionalnejšo izkoriščenost strokovnih kadrov. Posebno skrb moramo posvetiti našim delovnim prostorom in vzdrževanju, ki ga moramo urediti bolj sistematično in prenesti večja vzdrževalna dela v čas dopustov. Zavzemali se bomo tudi za stalno izboljševanje kvalitete naših izdelkov. Na vseh lokacijah moramo poenotiti način in kriterije kontrole, saj se vse prevečkrat dogaja, da moramo določene polizdelke popravljati, ali celo dati v izmet, kar seveda povzroča dokajšnjo materialno škodo in kasni-tev dobavnih rokov. Subjektivni dejavniki bi lahko tu še precej koristnega doprinesli in bo zato v delo posameznih oddelkov in služb potrebno vgraditi več kreativnosti in produktivnosti pri reševanju tekočih problemov V Tovarni anten in antenskega pribora na Vrhniki so razvili nov antenski sistem s specifičnimi lastnostmi. Skupni imenovalec vsega, kar novost ločuje od dosedanjih antenskih ojačevalnikov, filtrov, kretnic itd. bi lahko opisali predvsem z besedami „približanje kupcu". Osnovna prednost novega (KOF) sistema v primerjavi s starim (Global) je v izredno preprosti montaži, ki omogoča uspešno namestitev vseh antenskih instalacij vsakemu, ki ima količkaj „hobi“ nagnjenj. Strokovnjak, kot pravijo v tovarni, skoraj ni več potreben. Seveda pa to niso edine prednosti - „drobovje“ novih ojačevalnikov, kretnic in filtrov je izdelano v zelo kvalitetni hibridni tehniki, ki zagotavlja zanesljivo in dolgotrajno in kar je najpomembnejše — kvalitetno delovanje. Novi antenski sistem omogoča sprejem več programov (največ 6) in je sestavljen iz različnih možnosti. Ena izmed njih je kombinacija kretnic s filtri (oznaka KF 4 — 6, odvisno od števila programov). Ta je primerna za področja z boljšimi sprejemnimi pogoji, kjer ojačenja niso potrebna. Druga možnost, primerna zlasti za področja s slabšimi možnostmi sprejema pa zajema kombinacijo kretnic, ojačevalnikov in filtrov z oznako KOF 4—6, spet v odvisnosti od števila kanalov. Za napajanje večjega števila TV sprejemnikov (do 20) in radijskih aparatov, ali za nadomestitev izgub v zelo dolgem kablu, so v tovarni razvili širokopasovna ojačevalnika v hibridni tehniki 3 — OP in — OP — S. Ojačevalniki posrebujejo za delovanje enosmerno napetost 24 V, za to pa so izdelali usmernik z napajalno kretnico SUR-033. z~ TEHNIČNI PODATKI Število vhodov KOF-4 KOF-6 maksimalno dušenje filtrov min. ojačanje ojačevalnikov maks. vhodni nivo signalov za ojačevalnike šumno število pasovna širina — kanal 10 MHz — skupina kanalov po normah za področje vhodna — izhodna impedanca 75 ohm poraba toka 7-10 mA pri 24V možnost pritrditve na drog do premera 53 mm ali na leseno strešno konstrukcijo. 4 6 1,5 dB 10 dB 65dB/uV 4 kTo Širokopasovni antenski ojačevalnik 3-OP: ojačanje maks. vhodni nivo signala šumno število frekvenčno območje vhodno-izhodna impedanca poraba toka 27 dB 70 dB/uV 3,5 KTo 40-860 MHz (kanali 2-68) 75 ohm 70 mA pri 24 V Skupinski širokopasovni antenski ojačevalnik 3-OP-S: ojačanje maks. vhodni nivo signala šumno število frekvenčno območje vhodno-izhodna impedanca poraba toka 26 dB 86 db/uV 9 KTo 40-860 MHz (kanali 2-69) 75 -ohm 115 mA pri 24V sko dobo celotnega sistema. Signale, ki zadoščajo za dobro sliko ne ojačujemo, pač pa je to potrebno, če je slika snežena. Antene nato povežemo z ustreznimi vhodi na KOF—4 ali KOF-6 (odvisno ■ od izbranega sistema, oz. števila kanalov), izhod pa povežemo s TV sprejemnikom prek usmernika s kretnico SUR—002 ali SUR—003. Za antenski sistem, ki je namenjen napajanju do 20 TV ali radijskih sprejemnikov pa še vedno priporočajo, da delo opravi strokovnjak. [^Vanjem organizacijskih funkcij v delovnem procesu." spolniti tako, da se bo proizvodni Boris Čerin I ^ri6, 2. Logar 30,54, 3. Jensterle (vsi EM) 30,57, 4. Oblak (TGA) 32,46, 5. F. Mohorič (EM) 32,85, 6. Štanovnik, 7. Nardoni (oba TGA), 8. Kavčič (EM), 9. Podobnik (TGA), 10. Kogovšek (Antene), 11. Jelenc (EM), 12. Blaznik (TV), 13. Jesenovec (Antene), 14. Luštrik (TGA), 15. Mlakar (Mont.). 16. Petkovšek (Antene), 17. Kobal (Mont), 18. Bergant (TGA), 19. Brezec (RA), 20. Pušar (TGA), 21. Žakelj (Antene), 22. Suhadolnik (TV), 23. Malavašič (Antene), 24. Tomič (Mont), 25. Mozetič (RA), 26. Rehberger (TGA), 27. Seljak (Antene), odstopili Butina, Sussinger (oba SV), Krašovec (Antene), Kejžar (EM). POHOD NA STOL Planince Iskre Elektromehanike obveščamo, da se lahko v soboto ali nedeljo, 16. in 17. februarja udeležijo tradicionalnega pohoda na Stol, katerega organizator bo matično Planinsko društvo Kranj. Odhod avtobusa izpred kranjskega hotela Creina bo na oba dneva ob 5. zjutraj. Skupaj bo 6 ur sorazmerno zahtevne hoje, udeleženci pa morajo obvezno- imeti zimsko opremo (dereze, očala, cepin). Zmagovalna ekipa iz TOZD Polprevodniki. Moški B razred: 1. Gasar (EM), 32,31, 2. Deželak (DSSS) 32,40, 3. Šerko (TGA) 32,76, 4. Matija Jelenc (EM) 33,92, 5. Kos, (TGA) 34,18, 6. Maks Jelenc, 7. Fajfar (oba EM), 8. Sušnik (RA), 9. Megušar (EM), 10. Menard (Antene), 11. Cankar (TV), 12. Debenc, 13. Stanovnik, 14. Tušek, (Vsi TGA), 15. Dešar (TV), 16. Lukšič (DSSS), 17. Tratnik (Mont), 18. Golja, 19. Martinčič (oba RA), odstopil Zupanc (RA). Moški C razred: 1. Mohorič (ŠM) 30,21, 2. Krelj (DSSS) 31,92, 3. Kemperle (EM) 32,58, 4.) Tomaž Rupnik (TGA) 32,63, 5. Tarfila (EM) 33,57, 6. Osterc, 7. Cvetek, 8. Fajgelj (vsi TV), 9. Menard (Mont), 10. Ladič (TV), 11. Šmid (EM), 12.) Pavlovčič (TV), 13. Kryštufek (DSSS), 14. Klemenčič (Mont), 15. Novak, 16. Šebant (oba RA). Moški D razred: 1. Tone Gartner, 29,80, 2. Miha Gartner 31,47, 3. Tolar (vsi EM) 31,79, 4. Sršen (TV) 31,88, 5. Kisovec (TGA) 31,89, 1 Dolinar (TV), 7. Lotrič (EM), 8. Rupij (Mont), 9. Vidovič (RA), 10. LaZ# (Mont), 11. Novine (TGA), 12. Jeijj (Mont), 13. Ivanuša (TV), 14.) Pin,al (TGA), 15. Margon (DSSS). Moški E l* zred: 1. Mrak (TGA) 39,39, 2. Gosar (Tv» 42,18, 3. Hafner (TGA) 42,76, 4. Haf6 (DSSS) 42,97, diskvalificiran Krelj Moški F razred: 1. Pretnar (TGA) 34,01- Uršič (TV) 38,37, 3. Beguš (EM) 40,39, Borštnar (DSŠS), odstopil Šmid ^ pDr. Ekipni vrstni red: 1. TGA+41, 2. DSSS 36, 3. Elektromotorji — 40, 4. TV Pržan Vrl-89, 5. RA Sprejemniki — 179, 6. Monta*'"«! — 279, 7. Antene — 360 točk. i, E Po končanem tekmovanju je bila od 1“ v hotelu „Transturist" razglasitev rezul® £ tov. Zmagovalcem v posameznem razred1 ti , so podelili lične medalje, najboljše tri ekiP1™6]: pa so prejele pokale. —J.C. ■ža ^nagr ZIMSKE ŠPORTNE IGRE DO ELEKTROZVEZE stroj ritih Čudovit je Krvavec, ko se koplje v soncu. Pogled z njega na sosednje očake je tedaj veličasten in oko, vajeno mestnih zidov si lahko na njih spočije. Kar precej časa mine preden se obiskovalec nagleda zasneženih vrhov in gozdnatih pobočij. Vendar to ni problem, vsaj za smučarje na Krvavcu ne. Skromne zmogljivosti žičnic skrbijo za redno dolge vrste čakajočih, ki jim ne ostaja drugega kot, da si dodobra ogledajo vse naravne lepote planin. To je vsekakor velika ..prednost" in značilnost našega zimskega turizma — čeprav na žalost niso naši smučarji nič kaj navdušeni nad tem. Tako je bilo tudi v soboto, 9. februarja na zimskih športnih igrah DO Elektrozveze. Lepo sončno vreme, čudoviti tereni in neskončne vrste čakajočih — toda kljub temu veliko veselih obrazov. Teh tudi ni manjkalo med našimi smučarji, ki so pokazali veliko športnega duha. Pohvalimo naj še organizatorje, tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, zaključna slovesnost ob podelitvi medalj pa je potekla v družabnem vzdušju in z veliko smeha. REZULTATI Ženski B razred: 1.) Prašnikar (UZ) 31,44, 2.) Čož (TTS) 39,98, 3.) Košak (K. J.) 40,02 Ženski A razred: 1.) Marolt (RZ) 29,36, 2.) Vrhovec (PMD) 33,86; moški F razred: 1.) Bobnar (PMD) 30,91, 2.) Lampe (RZ) 33,55, 3.) Kunaver (NZ) 45,55; moški E razred: 1.) Treven (DSSS) 28.4 2.) Boc (PMD) 35,10, 3.) Schmautz (NZ) 35,34, 4.) Peklaj (PMD) 35,74, SjH Lenardič (DSSS) 37,14, 6.) Kavčič, Tominc (oba PMD); moški D razred: Tin Modic (NZ) 28,13, 2.) Peternelj (P^riL. 30,46, 3.) Šval (NZ) 32,51, 4.) Hiti (Kf ( 32,95, 5.) Gregorin (PMD) 33,41,6.) Med|lMJVi (TEI), 7.) Vrhovnik (TTS), 8.) Se#Žpc (DSSŠ); moški C razred: 1.) Peršin 27,45, 2.) Curk (TTS) 29,95,3.) Župani1^...; (NZ) 30,88, 4.) Porenta (PMD) 31,13, % ^ Čadež 31,29, 6.) Zornada (oba RZ),/1 Zn Doganc (TTS), 8.) Logar (RZ), 9.) - ,, -r (AJN), 10.) Dobnikar (RZ), 11.) Lesko^foj. (NZ), 12.) Podgoršek (AJN), 13.) Pl^ie],, (RZ), 14.) Vačovnik, 15.) Kranjc (°6 U PMD), 16.) Kiauta (AJN), 17.) Kolar (NZ / moški B razred: 1.) Prešeren (TEI) 27,5’na„ 2.) Zalaznik (TTS) 28,71,3.) Zdešar (P^L/ 28,80, 4.) Čarman (RZ) 29,28, 5.) (PMD) 29,48, 6.) Rojšek (AJN), 7.) LoZVec 8.) Klančar (oba TTS), 9.) Ivančič (NZ koj, 10.) Gosar (TTS), 11.) Mravlje (KJ), IZ/ Hrastar (TTS), 13.) Matko (PMD), 14/.P Repše (TTS); moški A razred: 1.) Rakc/Ntll 11 cjjac 11 i,j/, musM m idzrea: i.i ,i - (TTS) 26,41, 2.) Košir (PMD) 27,47, Jflen Laznik (TTS) 27,97, 4.) Šilc 28,15, »-'bjk Nose (oba PMD) 29,08, 6.) Keržič (TTbl 7.) Čepon (PMD), 8.) Ogrin (DSSS), 9; v 1 Leskovic, 10.) Vodnik (oba PMD), /*| Brodar (TTS), 12.) Bartolovič (RZ), 13: Lenarčič, 14.) Korenčan (oba PMD’ p ekipni vrstni red: 1.) PMD, 2.) NZ, 3.) TT-M 4.) RZ, 5.) AJN, 6.) TEI, 7.) DSSS, 8.) KJ Boris ČerH CERKLJANSKI MARATON USPEL * d o Zadnjo nedeljo v januarju so marljivi športni delavci športnega društva Krvavec— Cerklje, kljub grozeči odjugi uspeli izvesti prvi cerkljanski smučarski maraton, ki se ga je udeležilo 550 tekačev iz vse Slovenije. Tekmovanje se je odvijalo na treh dobro pripravljenih prograh — in sicer maraton na 20 km, starejše članice na 7 km in pionirski tek na 5 km, udeleženci pa so bili razdeljeni v šest kategorij. Maratona pod Krvavcem se je udeležilo tudi okrog 40 Iskrašev, ki so osvojili pomembna mesta. Tako je v kategoriji do 35 let med 239 tekači zmagal olimpijec Ivo Čarman, sicer Iskraš, drugi je bil Srečo Bešter iz TOZD Vzdrževanje, osmi Filip Grašič iz TOZD TEA in osemnajsti Franci Rakovec iz TOZD Orodjarna. V kategoriji nad 35 let pa sta bila zelo dobra Stane Kert na 14. in Rajko Kožar na 29. mestu med več kot 120 maratonci. Tekaška proga je bila v glavnem ravninska in nalašč za množična tekmovanja. Tekla je proti Pšenični Polici do Zaloga in vasi G linje, mimo spominskih obeležij iz NOV do Šmartnega in Poženika, do vasi Grad ter mimo spomenika Davorina Jenka do cilja pred Zadružnim domom v Cerkljah. Vreme je bilo zelo ugodno. Omeniti tudi velja, da so prebivalci vasi, skozi katere je potekala tekaška proga, z veseljem priskočili na pomoč organizacijskemu odboru. Ob progi je bilo nekaj sto gledalcev, precej pa jih je bilo tudi na cilju in so z dolgim aplavzom pozdravili zmagovalca maratona— olimpijca Iva Čarmana iz Sv. Duha, ki je progo pretekel v 50 minutah in \ sekundah. Po teku je povedal: ..Proga, ki I bila zelo hitra, je bila zelo 'dobre pripravljena. Organizatorjem vse čestitke z dobro organizacijo. Proge naj bi mord' tek pa imela nekoliko več vzpona postane tradicionalen". u Rezultati: pionirke — 5 km: 1. Darp ti Mlakar (Cerklje) 28.11, 2. Alenka Povšna1 * (Cerklje), 3. Nataša Potočnik (Ljubljar/ pionirji — 5 km: 1. Klemen Dole11’ P (Mošnje) 23.23, 2. Robert Vidic (Dupli# i: 3. Marko Hafner (Šk. Loka), starejše članice — 7 km: 1. Helena Hriba1 j (Ihan) 35,08, 2. Nežka Bešter (Kranj), ■'j C Marjana Bešter (Podnart); h«,.. maraton na 20 km: do 35 let: 1. Čarman (Sv. Duh) 50.14, 2. Srečo Bešt*j (Besnica), 3. Vinko Lotrič (Dražgoše); 35 let: 1. Edo Gregorič (Kranj) 55.25/ Miha Munih (Ljubljana), 3. Janez Sit* (Kamna Gorica) članice — 20 km: 1. Metka Munf H (Olimpija Ljubljana) 57.44, 2. Tina Mod'1 H (Ljubljana), 3. Mira Mlakar (Cerklje), l*11 Predsednik organizacijskega odbod prvega cerkljanskega smučarskega maratoC* Alojz Gašpirc je po maratonu povedal-..Zaradi slabega vremena še v petek nisrn0 V vedeli, če maraton sploh bo. Z združeniij11 močmi vseh naših članov nam ga je uspel® organizirati. Tudi nad udeležbo sem bj! prijetno presenečen. Upam, da so bi" tekmovalci zadovoljni in, da jih bo druS® leto še več." Janez Kuha'