PRIMORSKI DNEVNIK Strnila plačana /BS* - Cena 35 Ur postale I gruppo Leto XVIII. - Št. 278 (5357) TRST, torek 4. decembra 1962 TOGLIATTIJEV0 POROČILO NA X. KONGRESU KPI V RIMU POD NASLOVOM: V MIRU IN DEMOKRACIJI NAPREJ K SOCIALIZMU Ali miroljubna koeksistenca ali uničenje naše civilizacije ■ Nauk kubanske krize ■ S KP Kitajsko je prišlo do nesoglasij že leta I960 zaradi stališč, ki jih «širijo danes razglašeni zvočniki voditeljev KP Albanije» - 0 politiki levega centra in polemika z Nennijem 3. — Danes se je nadaljeval 10. kongres Komunistične Italije, ki se je bil začel včeraj v palači EUR s poroči-IjF.Palmira Togliattija. Kot smo že poročali, se kongresa ude-876 izvoljenih delegatov in 155 predstavnikov Federacije J^unistične mladine Italije, nad 1000 povabljenih gostov in (30Valcev, med njimi tudi 30 -------------- ^cij komunističnih in de- partij z vsega ■■■“ katerimi sveta, pa ni delegatov Uta . j®r*ske partije. Med častnimi gh kongresa je tudi Ivan Re-|p član izvršnega komiteja v:®6 komunistov Slovenije, ki P' E"?ijo ZKJ vodi Lazar Koli- ith' K d' P°vabljen na kongres kot ^tanovitelj KPI. Uradno de- A sestavljata pa jo še Ja-y,, Vipotnik in Krsto Bulajič. j^j^ajšnji otvoritveni govor je (ji, tajnik milanske federacije ^rmando Cossutta, ki je po-ij .vj‘ zastopnike komunističnih l(°®iavskih partij iz inozemstva, •lU. n. Pozdrav pa je naslovil loriji Italijanske socialistične BSke, ki jo vodi Riccardo Lom. «Kljub polemiki, je dejal jij “utta, imamo nenehno pred oč-fcj!0b°ko vsebino naših medse-tijjr1" vezi, ki imajo svoje kore-i]jea V tiorbi italijanskega delav-!j ?a gibanja, iz katerih je pred mt*ti zrastla Italijanska sociali-„ a stranka.» tod je Togliattijevo poročilo !eS) aaslovom, ki je hkrati tudi IIe«i i,*®1 kongresa, izpisano na l^11 kongresne dvorane poleg po-'®i,of arxa’ I-enina in Gramscija: kp,ost delavskega razreda za b«e-ek k socializmu v demo-UJ« in miiu». Togliatti je svoje j Cl;° bral tri ure in en četrt. 'ifjSi ■ tti je najprej omenil pro-UMno gibanje v Italiji med «sty° .svetovno vojno, ko je bila til, .lena «enotnost demokratič-S1L ki je zajela tudi sredin->ejj,aaPredne sile meščanstva in V t~eSa dela katoliškega gibanja». ìiL'Jh gibanju je stalo delavsko ■“bui®. s KPI v prvih vrstah kot il ^Pik in organizator epotnosti lil g®^be. Nato je Togliatti govo-Ik.° razvoju mednarodnega polo-•btj v zadnjih 17 letih in obširno I Vnaval vprašanje borbe za k «Napredek k socializmu, je *v’ j? gibanje, ki mora uresni-*^dv-'ke cilje, predvrem pa mjr, It^ial ISnosi 'n svoboao ljudstva, teli 0 enakost in demokracijo.» '"«tot11' ie dejal, da bi bil izbruh l1jhovhe vojne v današnjih časih ° jstočasno tudi začetek jedr-pri čemer bi bila uni-Vsa naša civilizacija. Jedrska Vn8 se kvalitativno razlikuje od 'ltei. prajšnjih vojn in spričo take ahve se postavljajo pred ko. >t,s,ste nove naloge. Rešitev je Ht0jVarjanju takega sistema med. j«ilts,nib odnosov, v katerem bo ’■% . orožje odstranjeno in uni-s tem onemogočena tudi 'We^a' pa ie m°č doseči * la-jhhim zmanjšanjem napetosti aiij^dharodnih odnosih in z izva-Nce na.čela miroljubne koeksi-kajti človeštvo je pred iz-J. a‘i miroljubna koeksistenca, ^^ieenje naše civilizacije. **iu govoril o napadalnem zna. «***j^Perializma, ki je prišel do ■«tti med kubansko krizo, je To. Siji,1 zavrnil stališče tistih arnesi), krogov, ki trdijo, da pot Inaino. social>^m ruši ravnotežje j.W ,b svetovnih političnih sil. . Je pohvalil politiko Hru-j, ‘h vlade Sovjetske zveze, ^.onemogočila spopad, in je F«Vti. solidarnost italijanskega 'tel» e®a in demokratičnega gi- V Sii,* Kuh°- jaw le med drugim povedal, "t «. Prišlo s kitajskimi komuni-že na konferenci in delavskih partij i'*tiiij’“u’. ko so «kitajski tovariši » RpK Ntuir0- ko so rile-1 «tališča, ki jih je konfe-rito .lavrgla 'in ki se danes od-> 't n Polemično na specifičen i" hz?i0r!avijaj0 ‘n širijo s pomoč-'hij^^šenih zvočnikov Albanske « ag^at‘i je dalje poudaril obstoj «''isti-6bn° krepitev sistema so-,VCnih dežel, kar je' ustvarilo lN‘ 'nV katerem «imperialistični r. !tabe more o več početi tiste-JV0 bl želeli». Podčrtal je od-'dogo nevezanih držav v ij'i*tič tnir. Rekel je, da impeli obatn'- *abor ni več enoten in t «ki, • *j° razlike med skrajni-t‘ «e ?P,nami in tistimi krogi, ki S; bi llate'i izogniti zaostrovanju, Asu “‘Ognilo imeti za posledico Ai 0 vojno. Zato je zgrešeno ic«5jnda jo vojna neizogibna, in ”kti,° ne videti sprememhe Vnoga položaja, kakor Je po drugi strani zgrešeno trditi, da je imperializem «navaden papirnati tiger», ki ga je lahko uničiti. Na podlagi takih sprememb je mogoče zgraditi pozitivno politiko, da bi se uresničila miroljubna koeksistenca. S tem v zvezi je Togliatti obravnaval odprta vprašanja, ki jih je treba reševati na razumen način; mirovna pogodba z Nemčijo, novi status za Berlin, priznanje Vzhodne Nemčije, sprejem LR Kitajske v OZN, «obmejni spor» med Indijo in Kitajsko itd. Na ta način bi prišlo postopno do zmanjšanja mednarodne napetosti, do pakta o nenapadalnosti med sedanjima vojaškima blokoma in do ustvarjanja obširnih neatomskih področij v Evropi, Afriki in Ameriki. «Mislim, da so absurdne vse ob. tožbe o izdajstvu marksizma in revolucionarne borbe, kakor obtož. be o oportunizmu in revizionizmu tistih, ki se dgnes trudijo, da bi uresničili nov program mednarodne politike komunistov,» je dejal Togliatti. Ta program je v skladu s stvarnostjo in ne podcenjuje niti sovražnika niti nevarnosti položaja. Gre torej za program, ki ga je moč uresničiti samo s pomočjo naporne borbe in mobilizacije delovnih množic in vseh miroljubnih sil, ne glede na njihovo ideološko ali versko pripadnost. V tej borbi se napredne sile srečujejo na svetovni pozornici z reakcionarnimi silami. In tudi to je eno bistvenih oblik razredne borbe v današnjih časih, tako v mednarodnem, kakor tudi v okviru posameznih dežel. V nadaljevanju svojega poročila je obravnaval Togliatti kitajsko-indijski spor. Dejal je, da gre za «nerazumen in absurden oborožen spopad med dvema deželama, ki nimata imperialističnih ciljev». Indija in Kitajska, ki sta bili med pobudniki bandunške konference, morata rešiti spor na miroljuben način, kajti oborožen spopad ima negativne posledice za borbo proti imperializmu in za mir ter pomeni hkrati resen udarec tistim nevtralnim državam, ki nastopajo kot pozitiven činitelj v borjii za miroljubno koeksistenco. Nadalje je Togliatti dejal, da je za mednarodno komunistično gibanje danes glavno vprašanje e-notnost komunističnih in delavskih strank. Toda ta enotnost se danes lahko doseže n adrugačen način kot v preteklosti. Razširitev gibanja in različnost pogojev pri napredovanju k socializmu za n te va razčlenjenost gibanja, ki ne sme temeljiti na centralizacij:1, na obstoju nemogočih mednarodnih in regionalnih središč, temveč mora sloneti na samostojnosti odločanja vsake posamezne partije. «To-seveda povzroča večjo odgovornost slehernega izmed nas do delavskega razreda, tako v lastni deželi, kakor tudi do drugih komunističnih partij. Debata o spornih vprašanjih se mora voditi na načelih mednarodne proletarske solidarnosti, resno in odgovorno». «Toda nič skupnega z debato med komunisti nima gonja albanskih voditeljev, je dejal Togliatti, ki jemlje za izgovor spor, ki je nastal s kitajskimi tovariši glede pomena in vrednosti borbe za miroljubno koeksistenco in za trajen mir. Albanski voditelji so spremenili debato v kampanjo laži m žalitev proti vsemu komunističnemu gibanju, zlasti pa proti voditeljem KP Sovjetske zveze. Ta kampanja je nedopustna, provoka-torska in je škodljiva tudi za tistega, ki jo vodi, je poudaril Togliatti. Albanski voditelji zavračajo tudi kritiko Stalinovega mita, ki je v zadnjem času postala glavno gibalo za razvoj naše misli in akcije. S trditvijo, da hočejo voditi frontalni napad proti imperializmu, odklanjajo borbo množic za mir in miroljubno koeksistenco, k; je sodobna oblika borbe proti im1 perializmu. Zelo nas preseneča, je dejal Togliatti, da kitajski tovariši ne vidijo, da je to danes dejanska vloga albanskih voditeljev m da kažejo do njih nedopustno solidarnost». Na koncu tega dela svojega poročila je Togliatti poudaril, da je treba voditi borbo proti dogmatizmu s politično pobudo, pri čemer se KPI ne sme nikoli izolirati od stvarnosti in od množic. Togliatti je nato poudaril, da so sklepi XX. kongresa KP SZ dali veliko spodbudo razvoju marksističnega nauka, in da se je treba držati teh sklepov in jih dalje razvijati. Stalinova zgrešena politika, zlasti pa njegov zgrešen nauk o krepitvi razredne borbe kot posledice socialističnih uspehov, dalje njegove kršitve zakonitosti in druge sektaške akcije in dejanja, so zyezala roke mednarodnemu delavskemu gibanju in mu niso do- pustila. da razvije svoje ustvarjalne sile in da pokaže svetu, da pomeni socializem dejansko demokratični režim na vseh področjih družbenega življenja. Nato je Togliatti govoril o italijanski zunanji politiki in poudaril, d« je nujna pozitivna akcija italijanske vlade za dosego novih perspektiv v razvoju mednarodnih odnosov. Italija bi morala voditi neodvisno zunanjo politiko, ki b'i jo pripeljala izven vojaških blokov; Italija bi morala uskladiti svoje koristi z mednarodnim položajem in prispevati bi morala k politiki premagovanja nasprotij med blokoma in k ustvarjanju novih perspektiv za nfir. Obširno je Togliatti nato govoril-o notranji politiki in o nalogah KPI. Za politiko levega centra je dejal, da je negativna stran te politike v tem, ker postavlja ozke meje politiki dejanskega preobrata na levo in. ker ima za cilj razbijanje enotnosti delavskih in ljud- skih sil na vseh področjih življe- se odstranijo». nja. S tem v zvezi je obtožil Nen-nija, ker poskuša tako politiko razbijanja delavskega razreda o-pravičiti s trditvijo, da je politika solidarnosti z mednarodnim komunističnim gibanjem pripeljala KPI v tak položaj, v katerem baje ni možna skupna borba socialistov in komunistov za oblast. Togliatti je dejal, da je Nenni dejansko na ta način privolil v «razbijaške, protikomunistične in protisocialistične zahteve demokristjanskega vodstva». Toda «ni mogoče izolirati od delovnih množic take partije, kakršna je KPI,» je poudaril govornik in na koncu pozval delegate, naj o vseh teh vprašanjih razpravljajo odkrito, kajti zboljšanje dela partije je nujno na vseh področjih, a pazljive in odgovorne kritike «smo potrebni vsi od lokalnih do osrednjih voditeljev, ki ne zavračajo nobene kritike, ki ima namen odkriti pomanjkljivosti in napake in nakazati način, kako naj NA DESETDNEVNEM ZASEBNEM OBISKU Titovo potovanje v ZSSR Med potovanjem se je predsednik FLRJ sestal v Budimpešti s Radarjem - Sprejem na obmejni postaji v Čopu ■ Prihod v Moskvo je predviden za danes ob 14. uri (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Na vabilo predsednika ministrskega sveta Sovjetske zveze Nikite Hruščova je včeraj opoldne odpotoval iz Beograda na zaseben obisk v Sovjetsko zvezo predsednik republike maršal Tito s soprogo. Spremljajo ga; podpredsednik -------:-----——. , .. , raitnor-o i4i„ visoke madžarske osebnosti. Med zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, predsednik ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov, predsednik narodnega sobranja Makedonije Liubčo Arsov, član zveznega izvršnega sveta in podpredsednik izvršnega sveta Hrvaške Ivan Kraja-čič ter član zveznega izvršnega sveta in predsednik odbora za splošna gospodarska vprašanja Boris Kraigher in druge visoke jugoslovanske osebnosti. Na poti v Moskvo se je predsednik republike s svojim spremstvom zadržal ponoči v Budimpešti, kjer so ga na postaji pozdravili predsednik prezidija Madžarske Ištvan Dobi in drugi visoki politični funkcionarji , Madžarsice. Predsednik Dobi je priredil sinoči večerjo v čast maršalu Titu, katere so se poleg članov spremstva udeležili Janoš Kadar in druge večerjo, ki je potekala v prisrčnem ozračju, sta si Tito in Kadar izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila, da pomeni to krat;o srečanje prispevek k nadaljnjemu razvoju prijateljskih odnosov med obema državama. Po večerii, ki je trajala do polnoči, so Ištvan Dobi in drugi ugledni madžarski državniki spremili predsednika republike ter ostale člane njegovega spremstva na železniško postajo, od koder je «plavi vlak» maršala Tita danes zjutraj odpotoval proti madžarsko-scvjetski meji. Na mejni postaji Cop, ki je bila okrašena z jugoslovanskimi in sovjetskimi zastavami, so predsednika republike pozdravili namestnik predsednika vrhovnega sovjeta U-krajine Fjodor Kovpak, namestnik zunanjega ministra Sovjetske zveze Firjubin, tajnik CK KP Ukrajine Kazanjec, jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Cvjetin Mija- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii PRVIKRAT V POVOJNI ZGODOVINI ZAHODNE NEMČIJE Adenauer predlaga socialdemokratom «veliko koalicijo» brez liberalcev Danes bo imel kancler prvi razgovor s predstavniki socialdemokratske stranke, zatem pa s predstavniki liberalcev - Socialdemokrati «resno upoštevajo» predlog - De Gaulle pride januarja v Bonn BONN, 3. — Vodstvo demokristjanske stranke je pooblastilo kanclerja Adenauerja, da začne pogajanja s socialdemokratsko stranko za morebitno sestavo vlade «velike koalicije», v kateri ne bi bili liberalci. Pri tem sklepu pa vodstvo demokristjanske stranke ne iz- ključuje nadaljevanja pogajanj z liberalci. Vodstvo poudarja, da je potrebno čimprej rešiti krizo. Uradno poročilo o današnjih razgovorih pravi, da je potrebno začeti pogajanja s socialdemokrati «kljub številnim odločno formuliranim dvomom». Domneva se, da so današnji sklep sprejeli na predlog ministra za gradbeništvo Lueckeja, ki je po nalogu Adenauerja že imel dvodnevne razgovore s socialdemokratskimi predstavniki. Predstavnik demokristjanske stranke je nocoj izjavil, da sklep o začetku pogajanj s socialdemokrati za novo vlado «velike koalicije» ne pomeni taktičen manever za pritisk na liberalce, temveč resen namen , pregledati možnost odprtja nasproti socialdemokratom. Tiskovni urad liberalne stranke je takoj reagiral in sporočil, da so liberalci vedno pripravljeni sodelovati v koalicijski vladi z demokristjani, toda ne bodo se dali ustrahovati zaradi nenadnega pre-okieta demokristjanov. Sporočilo tiskovnega urada pravi med drugim, da koalicija med demokristjani in socialdemokrati ne bi koristila notranji politiki Nemčije in tudi ne omenjenima strankama. «Na d^ugi strani, dodaja sporočilo, nova koalicija demokristj'anov in s.u cialdemokratov ne bi bila v skladu s željami večine nemških vo-lilcev». Sporočilo zaključuje, da bodo propadli vsi poizkusi pritiska na liberalce ali izsiljevanja. Socialdemokratska stranka pa je sporočila, da resno upošteva predlog demokristjanov, na katerega bo odgovorila jutri. Do vabila opozicijski socialdemokratski stranki za začetek poga- itiiJimiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiJiiimiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiutfiiiiiiiiiniiniHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimuaiiiiiiitiiiuttiiiiii Indija še vedno proučuje položaj Nejasna poročila o umiku Kitajcev Duncan Sandys o pogajanjih med Indijo in Pakistanom - Pekinški napadi na Jugoslavijo v zvezi z indijsko-kitajskim sporom NOVI DELHI, 3. — Nehru je danes izjavil, da so se Kitajci umaknili na severnovzhodnem področju meje. Takoj nato pa je dodal, da se zdi, da so v teku umiki v zaledju, ni pa nobene potrditve, da so se čete v pivih linijah začele umikati, tudi če se je opazilo zmanjšanje njihovega števila. Dodal je, da je težko ugotoviti, koliko kitajskih vojakov se je umaknilo in kateri. Predstavnik indijskega zunanjega------------- ministrstva je izjavil, da za sedaj ni določen noben umik indijskih čet s sedanjih položajev. Dodal je, da so indijski vojaki še vedno dobro utrjeni v Ladaku predvsem na letališču Cusul. Pripomnil je, da kitajski predlog, ki predvideva tudi določitev demilitariziranega področja ob meji, indijska vlada še vedno proučuje in hkrati opazuje nadaljnji razvoj položaja. Indijski vojaki, ki so se vrnili k svojim enotam, potem ko so jih Kitajci med obkolitvijo prelaza Sela odrezali od glavnine, so povedali da so se na tem področju kitajske čete približale njihovim položajem oblečene v noše tamkajšnjega indijskega plemena Mompa. Ko so se zelo približali, so potegnili izpod širokih rdečih oblek avtomatično orožje in začeli streljati. V bližini Bomdile pa so Kitajski vojaki, ki so se približali, imeli uniforme, ki so jih odvzeli padlim indijskim vojakom. Pomočnica Indijskega zunanjega ministra Lakšmi Menon Je v Madrasu izjavila, da je- naletela na največje razumevanje pri vladah Burme, Indonezije in Kambodže. Izjavila je, da so vlade, ki jih je obiskala, menile, da je za Indijo bolj ugodna črta, na kateri so bilo čete leta 1959 (glede katere Ki- tajci predlagajo, naj se vzpostavi), kakor pa meja iz leta 1962 (glede katere zahteva indijska vlada, naj se vzpostavi, preden se začnejo pogajanja). Gospa Menon je s pomočjo zemljevidov obrazložila burmanski, indonezijski in kamboški vladi, da bi vzpostavitev stanja iz leta 1959 pomenila pustiti Kitajcem predvsem na centralnem in zahodnem sekt't ju meje ozemlja, ki so jih Kitajci zasedli s silo. Danes Je gospa Menon odpotovala v Colombo, kjer se bo sestala s predsed- nico cejlonske vlade gospo Banda-rana j ke. Britanski minister za Commonwealth in za kolonije Duncan Sandys se je danes vrnil s svojega obiska v Indiji in Pakistanu. Časnikarjem je izjavil, da so možnosti za rešitev lndljsko-pakistanske-ga spora zaradi Kašmira sedaj boljše kakor kdaj prej. Dodal je, da so se možnosti izboljšale zara-’ di «zunanje nevarnosti», ki jo predstavlja Kitajska. Glede stališča indijske vlade do kitajskih predlogov, je Sandys izjavil, da je mnenja, da indijska vlada ni sprejela o tem še dokončnega sklepa v pričakovanju, da se pojasni pravi pomen kitajskega predloga. Pripomnil je, da je indijska vlada odločena, da se ne bo več zanašala na dobro vero Kitajske in da bo okrepila svojo obrambo. Dalje Je minister izjavil, da Je prepričan, da ni nič res, kar se trdi, t. j. da se Pakistan pripravlja na podpis nenapadalne pogodbe s Kitajsko. Glede dobavljanja sovjetskih letal Indiji pa je Sandys izjavil, da je sovjetska vlada obvestila indijsko vlado, da se SZ ne zdi umestno dobaviti omenjena letala v sedanjem trenutku, ker je Indija v vojni s Kitajsko. V poučenih krogih v pakistanski prestolnici pravijo, da je Pakistan ponudil Indiji, naj bi v prihodnjih dveh tednih začeli razgovore med ministri obeh dr,av o glavnih vprašanjih, ki so predmet spora med obema državama, predvsem o Kaš-miru. Baje so že poslali pismo v tem smislu indijski vladi. Pakistanska vlada je baje predlagala, naj bi se razgovori začeli 7. ali 9. decembra. slanec Wall Kan, ki predstavlja obmejna področja, izjavil, da so na meji z Afganistanom ameriška oporišča za raketne iztrelke, ki bi v primeru vojne lahko pritegnila sovjetsko jedrsko represalijo. Zahteval je umik Pakistana iz SEATO in C1 ENTO. >jo gonjo proti Jugoslaviji tudi v okviru sedanjega spora z Indijo. «Ljudski Pekinški tisk nadaljuje svojo Juge spoi dnevnik» objavlja članek, v kate- cialdemokratsko stranko. Podprlo ga je tudi pet bivših demokristjan-skih ministrov. Nocoj je tudi de-mokristjanska parlamentarna skupina sprejela sklep vodstva za začetek pogajanj s socialdemokrati. Seja demokristjanske parlamentarne skupine je potekala v zelo napetem ozračju. Podkancler Er-hard in minister za delo Blank vodita skupino, ki nasprotuje koaliciji s socialdemokrati. Predsednik Bundestaga Gerstemayer pa je z zadovoljstvom rekel: «Končno je bil razbit tabu, in se lahko govori pogajanjih za vladno koalicijo tuji s socialdemokratsko stranko». K seji je čez eno uro prišel tudi kancler Adenauer. Voditelj liberalne stranke Mende mu je nocoj poslal pismo, s katerim mu zagotavlja, da «sporazum med demokristjani in liberalci prav gotovo ne bo propadel glede imena kake osebe«. Kakor je znano, ne bi hoteli demokristjani med člani nove ministra za pravosodje janj o sestavi nove vlade je vodstvo demokristjanske stranke prišlo. po ostri diskusiji, med katero |v'ade ... -, je prevladala večina pristašev za ®jammber6erÌ8 in finančnega mi-sestavo vlade «na širši podlagi», nistra Starkeria. Številni predstavniki stranke so To je prvikrat po vojni, da Ade-podprli ministra Lueckeja, ki je nauer in socialdemokratska stran-imel več neuradnih stikov s so-i ka proučujeta možnost sodelovanja Prejšnjo noč je v berlinskem zidu močna eksplozija napravila precejšnjo razpoko ki jo vidimo na sliki rem močno napada Jugoslavijo in trdi, da ta ni izvenblokovska država, ter nasprotuje, da bi Jugoslavija kakorkoli posredovala v sedanjem sporu med Indijo in Kitajsko. V zvezi z obiskom Koče Popoviča v Kairu trdi list, da je šlo za «diplomatske manevre v zvezi z indijsko-kitajskim sporom». uiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiniigurniniiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiintriiiiiiiiiiiiiiiiiiiii U Tant ponuja posredovanje OZN m rešitev berlinskega vprašanja Poudaril jc, da Zahod noče videti velikih sprememb v SZ po Stalinovi smrti BALTIMORE, 3. — Glavni tajnik OZN U Tant je včeraj izjavil, da so ZDA in SZ dosegle sporazum «o nekaterih osnovnih vprašanjih» kubanske krize. U Tant je govoril na univerzi «John Hopkins» v Baltimoru, Pripomnil je, da nekateri želijo «popolno in obsežnejšo rešitev kubanske krize, toda v nepopolnem svetu, v katerem živimo, je treba pač sprejeti tudi rešitve, ki niso popolne». U Tant je izrazil upanje, da bo duh kompromisa, ki je vodil so-vjetsko-amerišl e razgovore o Kubi, omogočil, da se rešijo nekatera vprašanja hladne vojne. Ponudil je zatem usluge Združenih narodov za rešitev berlinskega vpraša Med debato v parlamentu je po-1 nja. Izjavil je, dà bi se to vpraša- nje moglo rešiti na podlagi kompromisa in medsebojnih koncesij, in da so Združeni narodi na razpolago velesilam tudi za navezavo prijateljskih stikov in za neuradne razgovore. U Tant je nato poudaril velike spremembe v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti in odločenost Hruščova, da nekdanjo teorijo o neizbežnosti vojne zamenja s teorijo o miroljubnem sožitju. Dalje je U Tant izjavil, da se zdi, da Zahod ne razume celotnega pomena te spremembe v sovjetski politiki. «Večina zahodnih voditeljev, je nadaljeval U Tant, tudi sedaj, prav tako kakor za časa Stalina, gleda na svet kot na torišče dveh nasprotnih družbenih sistemov in i- ma vsak kompromis za izdajstvo interesov Zahoda. Prav zaradi takega gledanja na svetovno politiko je delno prišlo do dejstva, da so mnoge države, ki so nedavno pridobile neodvisnost, sprejele pj litiko nepovezovanja.» Zatem je U Tant izrekel priznanje Kennedyju, ker je prejšnje leto predlagal nevtralizacijo Laoia v zameno za ustavitev sovražni-sti. U Tant je dejal, da je Kennedy s tem priznal, da je poizkus u-stvarjanja cele vjste Zahodu naklonjenih vlad v Aziji doživel ne uspeh. Dejal je, da mora oiti na men zahodne politike na tem delu sveta, ustvarjanje pogojev, > katerih bi vlade in države lauko same izbirale svojo pot. v vladi. Socialdemokrati postavljajo za sodelovanje v vladi dva pogoja: kaznujejo naj se krivci za «nejasne» dogodke in za nezakonitosti, ki so povzročile sedanjo krizo vlade, in sporazum med obema strankama glede načelnih vprašanj, ki naj bodo podlaga za sodelovanje v notranji in zunanji politiki, ter o mejah, ki jih obe stranki pri medsebojnem sodelova. nju ne moreta prekoračiti. Po načrtih demokristjanskega vodstva bi morala imeti nova vlada enajst demokristjanskih in krščanskosocialnih ministrov, socialdemokrati pa bi imeli devet ministrov. Adenauer bi ostal predsednik vlade za nekaj časa, dokler se obe stranki ne bi sporazumeli o njegovem nasledniku. Prvi informativni razgovor Adenauerja s socialdemokratskimi voditelji bo jutri zjutraj. Popoldne ca se bo Adenauer sestal z liberalci. V Bonnu so danes uradno sporočili, da bo de Gaulle prišel sredi januarja na obisk v Bonn, kjer oo imel razgovore z Adenauerjem. Nadaljujejo se pogajanja o Kubi NEW YORK, 3. — Predstavniki Sovjetske zveze in ZDA so po nekajdnevni prekinitvi nadaljevali danes v New Yorku razgovore v zvezi s Kubo. V sovjetski delegaciji so pomočnik zunanjega ministra Valerijan Zorin, Kuznjecov in Mendelejev. Ti so se danes udeležili razprave v hotelu «Waldorf A-storia» z ameriškimi delegati. Odsoten je bil voditelj ameriške delegacije Stevenson, ki je še vedno v Washingtonu. Govorili so o pripravi sistema mednarodnih jamstev proti dobavljanju ofenzivnega orožja Kubi in o ameriških jamstvih, da ZDA ne bodo napadle Kube. Pomočnik ameriškega državnega tajnika za obrambo Sylvester je sporočil, da se je začelo umikanje sovjetskih bombnikov «11-28» s Kube. Domnevajo, da je bilo na otoku 30 do 40 takih bombnikov. Sylvester je izjavil, da je sovjetska ladja «Ohotsk», ki so jo ameriška letala fotografirala v soboto ob severni obali Kube, imela na krovu trupe bombnikov. Dalje je Sylvester izjavil, da so opazili, da je v teku demontiranje nekaterih bombnikov v bližini letališča San Ju-lian; ki je na severnem koncu Kube. Kakor je nedavno sporočil Hruščov Kennedyju, bodo vsa sovjetska letala te vrste zapustila Kubo do 20. decembra. tovič in druge visoke sovjetske osebnosti. Na postaji so bili tudi zastopniki lokalnih oblasti ter sovjetski generali in oficirji zakar-patskega področja. Po pozdravih in dobrodošlici, ki mu jo je izrekel Kovpak, po državnih himnah in pregledu častnega bataljona ter zakuski v prostorih železniške postaje je maršal Tito nadaljeval pot s posebnim vlakom Sovjetske zveze proti Moskvi, kamor bo prispel jutri ob 14. uri po moskovskem času. Na poti proti Kijevu so na železniški postaji mesta Lvov predsednika Tita pozdravili parti;ski in državni funkcionarji Lvova in lvovskega okraj». B. B. Pogajanja v v Ženevi ŽENEVA, 3. — Razorožitvena konferenca je na zahtevo zlasti iz-venblokovskih držav, sklenila, da bodo vse seje v tem tednu posvečene pogajanjem o prekinitvi jedrskih poskusov. Prihodnja seja bo v sredo. Na današnji seji so razpravljali o najnovejših predlogih izvenblo-kovskih držav. Burmanski predstavnik je podprl švedski predlog. Nato je ameriški predstavnik Dean poročal o delu jedrskega pododbora. Dean je izjavil, da so Izvenblo-kovske države predložile na zadnjih sejah zanimive predloge. Dejal je, da se švedska, Indija in Mehika v glavnem strinjajo, da mora v pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov priti tudi obveznost inšpekcij. Ponovil je, da se ZDA ne bodo odrekle obveznosti nadzorstva in določenemu številu inšpekcij. Sovjetski predstavnik Carapkin pa je izjavil, da nasprotuje vsakemu začasnemu sporazumu. Poudaril je med drugim: 1. Delen sporazum ne bi rešil tega vprašanja, ker bi se s podzemeljskimi poizkusi nadaljevala oboroževalna tekma z atomskim orožjem. 2. V primeru samo delne pogodbe bi druge države lahko nadaljevale svoje poizkuse. 3. Resolucija OZN je poudarila načelo o prekinitvi vseh poizkusov od 1. januarja 1963. 4. Začasen sporazum ne hi imel nobenega smisla, ker predpostavlja izvajanje obveznih inšpekcij, še preden se poizkusijo vse poti, ki naj pripeljejo do sistemov, v katerih bi te inšpekcije bile odveč. Carapkin je poudaril, da bl enega od novih sistemov lahko predstavljale tudt «črne .škatle», o katerih so se razgovarjali v Londnou ameriški, angleški in sovjetski znanstveniki. Eritanski delegat Godber je v zvezi z zaključki, do katerih Je prišla konferenca znanstvenikov v Londonu, izjavil, da so sovjetski, angleški in ameriški znanstveniki samo ugotovili, da bi «črne škatle» lahko zmanjšale potrebo inšpekcij na kraju. Italijanski delegat Cavalletti je v celoti podrpl angleško-ameriško tezo. Nevarna zdravila RIM, 3. — Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo javlja, da je to ministrstvo na predlog vrhovnega sveta za zdravstvo odredilo zaplembo naslednjih preparatov zaradi njihovih stranskih škodlri-vih učinkov: «Imferdex» podjetja Schiapparelli iz Turina; «Destro-fer» podjetja Marchesi iz Milana in še preostalih zalog preparata «Ferrodex», ki ga je izdelovalo podjetje Importex iz Trsta. «Dodelitev k obrambi» PARIZ, 3. — Današnji uradni list objavlja dekret, ki ukinja v Franciji splošno mobilizacijo za primer vojne. To mobilizacijo bo nadomestila «dodelitev ’x obrambi». Od danes dalje bodo v primeru izbruha vojne dodelili vojaškim enotam samo poldrugi milijon Francozov (od 20. do 37. leta). Ostali, ki jih je mnogo več, ker gre za rezerviste, bodo dobili ukaz, naj o-stanejo na svojih delovnih mestih, ali pa naj prevzamejo druga mesta, ki so važna za obrambo. «Dodelitev k obrambi» se tiče tudi drugih kategorij, ki so civilne formacije z imenom «obrambni Tcorpusi». V teh korpusih bido med drugim; korpus za civilno zaščito (milijon mož v vojnem času), korpus za zdravstveno zaščito, korpus za prevozništvo m za komunikacije. ALZIR, 3. — Alžirska vlada Je danes javila, da bodo ustanovili ljudska sodišča, ni pa javila, kakšna bo njih pristojnost. Ustanovitev takih sodišč je zahteval že včeraj tajnik FLN Hider proti «nekaterim skupinam, ki širijo lažno in uničevalno protivladno propagando». Svetovna javnost je včeraj in danes poleg vesti o nadaljevanju umika kitajskih čet v smislu pekinške napovedi osredotočila svojo pozornost predvsem še na Titovo potovanje na zaseben obisk v Sovjetsko zvezo (pri čemer se poudarja važnost razgovorov Tita s Hruščovom), na Togliattijeve izjave v poročilu za X. kongres KPI v Rimu, na včerajšnjo sejo razorožitvene konference v Ženevi in končno še na edino «pravo» novico dneva, ki je: pooblastilo demokristjanske stranke kanclerju Adenauerju, da začne pogajanja s socialdemokratsko stranko za morebitno sestavo vlade «velike koalicije» brez liberalcev. Glede kongresa KPI je važno omeniti precej ostro Togliattijevo obsodbo albanskih voditeljev in resno opozorilo kitajskim, ki z njimi solidarizirajo, dalje izredno močan poudarek politike miroljubne koeksistence, medtem ko je treba poudariti v pozdravu socialističnega voditelja Lombardija na kongresu njegovo izjavo, da se bodo razlike med KPI in PSI v prihodnosti še bolj poglobile. Iz razprave, ki bo trajala vse do 7. t. m., pa že sedaj sledi, da bo njen osrednji in glavni predmet predvsem odnos KPI do politike levega centra. V Ženevi pa se je ponovno izkazalo, da postaja vloga izvenblo-kovskih držav vedno važnejša. Vse seje v tem tednu bodo namreč na njihovo zahtevo posvečene pogajanjem o prekinitvi jedrskih poskusov, in o njihovih najnovejših predlogih so razpravljali že včeraj, toda sovjetski delegat je izjavil, da nasprotuje vsakemu začasnemu sporazumu in navedel pri tem vrsto razlogov. Nehru ni mogel potrditi, da so se Kitajci začeli umikati tudi v zaledju in da je sploh težko ugotoviti, koliko se jih je umaknilo in kateri. Adenauerjeva pogajanja s socialdemokrati pa pomenijo dogodek, do katerega je prišlo prvič po vojni. Kancler jim nudi devet ministrstev. Kljub temu pa bodo demokristjani jutri še zadnjič skusi)* vzpostaviti liberalci. koalicijo Energetski problemi Zahodne Evrope Zahodnoevropski tisk je razširjal mnenje, ki se je medtem tudi pri nas precej uveljavilo, da je Evropski skupni trg na tem, da postane velesila. To mnenje pa je z raznih vidikov potrebno zelo kritične analize. Najprej je treba jasno ugotoviti, od kod sploh izvira omenjena teza. Izmislili so jo 6. decembra 1961. leta v Chicagu, kjer je svetovalec predsednika Združenih držav Amerike, Mc George Bundy izrekel naslednje stavke: «.Razvojna smer v Evropi je jasna. Usoda Evrope terja sedaj novo politično skupnost. Pot, na katero je v Rimu stopilo šest evropskih držav, ni nobena slepa ulica, temveč glavna ulica in se najpotrebnejši zadevni u-krepi že začenjajo izvajati. Po mojem mnenju ni prav nobeno naključje, da moremo ugotoviti naraščajoče soglasje med Parizom in Bonnom v naziranjih o določenih političnih problemih in to soglasje ne pomeni niti v najširšem smislu nobene nevarnosti za Združene države Amerike. Resnično verujem, da bi bilo za ZDA bolje, če bi bilo razmerje med našim glasom in glasovi naših glavnih partnerjev v zavezniškem obrambnem sistemu svobodnega sveta manj neenako. Spričo sedanjega stanja smo edina velesila 20. stoletja v pravem pomenu besede. Za ponos ali za razsodnost svobodnih ljudi m dobro, če so delno odvisni, namesto da bi bili na temelju vzajemnosti na enaki ravni. Kajti, če je neka sila veliko močnejša kot njeni zavezniki, te utegne pogosto pojaviti nezdrava težnja, da se zagotovijo svojevrstne posebne zveze z glavnim središčem moči. Bilo bi torej bolje, če bi postala vsa Evropa ena sama velika sila... Sodim, da terja partnerstvo svobodnega sveta ustanovitev nove, velike, srednje politične sile v Zahodni Evropi.. Y mislih imamo: novo Evropo z gospodarsko močjo, z vo-jaš.-co samozavestjo in s politično enotnostjo prave velesile...» Toliko Mc George Bundy. Po tem pomembnem govoru ameriškega državnika so začeli v Zahodni Evropi, delno pa tudi pri nas vztrajno razmišljati ìd vnaprej računati: Industrijska proizvodnja v državah, članicah Evropske gospodarske skupnosti se je samo v treh letih povečala za 26 odst., v državah, članicah Evropskega združenja proste trgovine in Združenih držav Amerike pa le za 13 odst. Izvoz in območja Evropske gospodarske skupnosti se Je v enakem razdobju povečal celo za 40 odst., izvoz iz območja Evropskega združenja proste trgovine le za 16 odst., v Združenih državah Amerike pa le za 10 odst. Evropska gospodarska skupnost bo štela, kolikor bo na vse predloge za pristop ugodno reagirala, 246 milijonov prt oivalcev, medtem ko jih Združene države Amerike štejejo le 180 milijonov in Sovjetska zveza 214 milijonov. Ce pa računamo še vse vložene predloge za pridružitev k Evropski gospodarski skupnosti, potem bo ta «nova velesila» imela skoraj toliko prebivalcev kot obe drugi velesili skupaj^ Podobne preračune za katere koli namene delajo in jih objavljajo tudi za Vse mogoče industrijske izdelke. Le za en edini proizvod ne najdemo takega preračunavanja, in vendar je ta proizvod daleč med najvažnejšimi, namreč za energijo! Za zdaj sl v Zahodni Evropi niso čisto na jasnem glede tega, koliko energije bo sploh potrebno v območju držav, članic OECD. Za 1. 1975 navaja Hartle-yevo poročilo potrebe za notranjo potrošnjo v višini 1,2 milijarde ton enot črnega premoga, Robinsonovo poročilo pa v višini pičlih 1,3 milijarde ton. Ta dokaj občutna razlika pa ne pomeni nobene posebne tragedije: vsekakor je namreč znano, da potrebe po energiji v celotnem območju OECD stalno naraščajo, Posvetovalni odbor za e-nergijo je prišel do rezultata, da Je poraba primarne energije v celotnem območju OECD v dveh letih narasla od 811 milijonov ton na 879 milijonov ton enot črnega premoga. To pomeni letno povečanje za približno 4,2 odst., medtem ko izkazuje Evropska gospodarska skupnost, vzeta sama za sebe, letni porast dodatnih potreb na energiji za 4,5 odst., Zvezna republika Nemčija pa celo za 5,3 odst. Ce porazdelimo to potrebo po primarni energiji na posamezne nosilce energije, se pokaže v območju celotne OECD naslednji razvoj : V letu 1958 je bil črni premog kot najpomembnejši nosilec primarne energije udeležen na končni potrošnji s 473 milijoni ton enot. Leta 1960 se je ta delež znižal že na 463 milijonov ton enot črnega premoga. Nasprotno pa se je zvišal zadevni delež mineralnega olja od 203 milijonov ton na 262 milijonov ton enot črnega premoga. Od leta 1946 dalje so petrolejske družbe investirale več kot 15 milijard dolarjev, da bi mogle kriti tekoče potrebe po mineralnem olju. Na kratko povedano: v celotnem območju OECD je v kratkem razdobju nastal premik v strukturi energetskih potreb. Najgloblja sprememba se ne kaže samo v spremembi razmerja med potrošnjo premoga in mineralnega olja, temveč tudi v naraščanju potrošnje zemeljskega piina in hidroenergije. V nasprotju z zahodnoevropsko premogovno industrijo pa so se Amenčani znali prilagoditi konkurenčnemu pritisku drugih nosilcev eneigije. Od leta 1953 se je proizvodnost ameri-šKe premogovne industrije zvi-šaia za okoli 80 odst., medtem ko je bilo v območju Evropskega skupnega trga zaznamovano zvišanje proizvodnje le za 38 odst. Ameriška premogovna industrija je pri tem izKoristila zase predvsem geološko ugodnejše pogoje. Vendar pa to dejstvo ne bi vzbujalo v Zahodni Evropi nobenih nadaljnjih pomisieaov oziroma skrbi, če ne bi bile danes atlantske brodarine za kajuti ob odst. nižje Kot pred 20 leti. Novo naročene ameriške tovorne ladje za piemog z nosilnostjo iO.eU) ton pa bi mogle zmzati čezmorsKe brodarine še za nadaljnjih 25 odst. 2e danes je stanje naslednje: ameriška cena premaga ob jasKU znaša oaoii 6,21 dolarja za tono. K tej ceni pa je treba dodati še za vsaito tono. 3,63 dolarja prevoznine po suhem, 3,40 dolarja brodarine za prevoz čez /v-tlantik od ameriškega pristanišča tiampton — Koad do Rotterdama (Europoort), 0,54 dolarja brodarinsaega pribitaa za nadaljnji prevoz od Rotterdama do drugin zahcdnoevropsKih pristanišč, 0,77 dolarja pristojbine za pretovarjanje v evropskih notranjih pristaniščih, nadalje 0,15 dolarja za razne druge stroške in davke in končno Se dobiček evropskih uvoznikov v višini 0,60 dolarja za vsako tono. Nasproti tako obliKovani ceni ameriškega premoga pa dose- ga na primer zahodnonemški po-rurski premog ceno, ki je za 5,63 dolarja po toni višja od ameriške. ua bi si obdržali evropski trg, morajo ameriški izvozniki že danes popustiti u,58 dolarja po toni premoga, s čimer pa se bo položaj evropskega premogovništva še nadalje poslabšal. Spričo takin Konkurenčnih pogojev nasproti ameriškemu premogu ne preostanejo evropskim premogovnikom nooene dolgoročne sanse za uspešno prebroditev krize. Vendar pa to še ni vse! Zahodna Evropa nam- •«IMIiIMMIIIIIIIIIlIlHIIIIIItlllllllllllllllllllUMMIIIIHII Gorivo j« pošlo «izgubljenemu» letalu STOCKHOLM, 3. - Švedsko letalo OZN, ki so ga pogrešali ol prejšnje noči, odkar je odpotovalo iz Leopoldvilla (Kongo) proti Albertvillu, so danes dopoldne nalil. Vsi trije člani posadke so živi in zdravi. Tako je sporočilo švedsko zunanje ministrstvo. Pozneje jo švedsko obrambno ministrstvo sporočilo, da je letalo pristalo na letališču Mwinilunga v Severni Rodeziji. Posadka je neko drugo letalo obvestila, da je letalo ostalo brez goriva. TURIN, 3. — Na poti iz Australi je in po prvem postanku na letališču Fiumicino je Filip Edimburiki prispel na letališče Caselle pri Turinu Odšel je nc pristavo markiza Medici del Vascello, kjer bo ostal nekaj časa. Jutri si bo ogledal tovarno Fiat. mer je dosegla letni prihranek v višini 4,5 milijona angleških šilingov. Zahodnoevropska gospodarska skupnost je zaradi svoje blokovske povezanosti zabredla v neprijetni položaj, da mora biti «velesila» brez energije, če bi na pr. luški delavci v New Yor-ku začeli stavkati, če bi se zaprl Sueški prekop ali pa zaradi morebitne sabotaže na naftovodu v Haifi ali pa zaradi nekoliko telefonskih pogovorov naftnih ali plinskih magnatov. Evropska gospodarska skupnost bo imela v borbi za saharsko mineralno olje, ki se šele začenja, še dostikrat priložnost, da razmišlja o tem, zakaj je dal Mc George Bundy nekako pred letom dni ameriški blagoslov politični in gospodarski združitvi Zahodne Evrope «za okrepitev svobodnega sveta». H. P. R. V alpskih predelih se Je zjasnilo in v zimskošportnih centrih Je mnogo smučarjev. Ob velikem sldliftu na Jafferauju (Aosta) so kar vrste, vendar ni treba dolgo čakati ^ glcdnli&ce AAA/ giubba ^ blilin'tbtiif* Henri Francois Rey prejel «Pria Interallté» PARIZ, 3. —«Prix /nterallič» je prejel Henri Francois Rey za svojo knjigo «Le pianos meca-niques». Ta nagrada je zadnja med nagradami francoske literarne sezone. Roman, ki je avtorju prinesel to nagrado, je bil že v ožjem izboru za nagrado «Gnoncourt» ter za druge nagrade, ki so bile podeljene v zadnjih tednih. Pri današnji nagradi je Reg, ki so ga imeli za velikega favorita, prodrl pri tretjem skrutiniju. Roman «Les pianos mecaniques» je bil napisan 1959. Zgodba se dogaja v Caldeyi, «španskem Saint Tro-pezu»; prav kraj Caldeya je glavna «osebnost» romana; okrog njega se plete kakih deset zgodb. Literarni opus Raya obsega še \iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiu VAL OSTREGA MRAZA IN MNOGO SNEGA V hudem snežnem viharju v Bosni je izgubilo življenje 7 planincev Nizke temperature na severu Italije pa tudi v Kalabriji - V francoskem delu gorovja Jura je bilo včeraj -17 - Mostar pokrit z 2-metrsko snežno odejo RIM, 3. — Po vsej Italiji se zi- planini Bjelasnici v Bosni izgubi-ma krepko čuti. Na severovzhodu lo življenje 7 mladih planincev. reč prihaja še pod veliko močnejši pritisk ameriškega mineralnega ol„a. To je čisto jasno u-gotovil direktor ameriškega urada «Office of Coal Research» Lampb, ko je izvajal: «Svetovni energetski problem teži k temu, da se osredotoči v Zahodni Evropi, ,ki ima sicer bogata ležišča premoga, toda zelo malo mineramega olja. Hkrati pa potrošnja mineralnega olja v Zahodni Evropi naglo narašča in tako postaja Zahodna Evropa g.ede zadovoljitve precejšnjega dela svojih potreb po tekočih gorivih v vse večji meri odvisna od zelo oddaljenih energetskih virov.» Tudi tukaj dejansko ni nobenih posebnih problemov za zahodnoevropsko energetsko gospodarstvo. Ze pred osimmi leti so mraz z burjo, ponekod jasno z mrazom, drugod pa snežni meteži. Današnje minimalne temperature so bile: v Boemi —12, v Veroni in Turinu —7, v Milanu —5, v Benetkah —4. Maksimalne tempe, rature so bile povsod nad ničlo, razen v Potenzi, kjer je bila najnižja temperatura —3, najvišja pa —1. V višinah na Apeninih skoraj Kot poročajo, se je skupina 11 mladih planincev, 9 iz Zemuna in 2 iz Sarajeva, odpravilo proti observatoriju na Bjelasnici, da bi posneli neki dokumentarni film. Med potjo je mlade planince !n filmske amaterje zajel hud snežni vihar. Pianino je zajela tudi gosta megla, tako da so mladi planinci izgubili pot. Okrog 390 m pod observatorijem, ki ga niso videli /a- povsod sneži Zraven piha močan ; radi siabega’vremena, se je skupi veter. Na Abetonu je veter že drugič v enem letu odnesel streho s po vtnega urada. Podrlo je tudi nekaj stebrov električne napeljave in taso po vsem področju ni luči. Temperatura se je močno znižala. Na Abetonu je —13. Snega je od 35 do 60 cm. Tudi v Abrucih je mnogo snega in številne občine so izolirane. Morje ie ob vsej jadranski obali zelo razburkano. Stiri ribiške ladje iz Molfette, o katerih ni bilo več glasu, so se zatekle v jugoslovanska pristanišča. Civilni letalski promet je na letališču Bari prekinjen. Na Korzu Cavour sredi mesta je veter izrul nekaj dreves. V Kalabriji je močno snežilo, tako da so vse višine pokrite z debelo plastjo snega, ki je v Monte-neru in v Pettine-Scuro dosegla 1.05 m. Na Siciliji je tudi ure in ure snežilo. Na cestah je v snegu obtičalo mnogo avtobusov in zasebnih vozil. BEOGRAD, 3. — Danes je na na razdelila na tri majhne skupine. Skupina štirih je po dolgi :n mučni poti prispela v neko vasico in obvestila prebivalstvo, da je zgubila zvezo z drugimi tovariši. Reševalne skupine sc do sedaj našle pet zmrznjenih trupel, dva planinca pa še vedno pogrešajo. Po skoraj vsej Jugoslaviji divjajo snežni meteži, ki jih ponekod spremljajo močni vetrovi, katerih hitrost je presegla 160 km na uro. Celi predeli Hrvaške, ' Bosne in Hercegovine so izolirani od ostale dežele. Sneg je blokiral vse ceste, ki vodijo v Sarajevo, kjer je poldrugi meter snega, ter v Mostar k: ga pokriva 2 m debela snežna odeja. Snežni metež z močno burjo — s posameznimi sunki čez 130 km — je zajel tudi Kvarnerski zaliv. Na Reki so prekinili pristaniško dejavnost, ladje pa so morali močneje privezati. Zaradi snega se je v Liki iztiril tovorni vlak, poln živine, ki je vozil iz Splita v Zagreb. Ko je vlak vozil po nekem mostu 25 km oa Knina, j* močne burja vrgla dvanajst vagonov s tira. Vagoni so padli na dve hiši, ki so ju popolnoma porušili. Dva železiučar-ja ter dva čuvaja živine so Pii tem izgubili življenje. Trinajsti vagon je obvisel , na mostu, dokler tudi tega močan sunek burje ni vrgel v globino. Da ni bilo še več smrtnih žrtev, je treba pripisati dejstvu, da sta bili hiši, na kateri so padli vagoni, prazni. V Sloveniji je b.lo ves minuli teden večinoma oblačno in nestalno vreme, v nedeljo pa se je zjasnilo. Hkrati S soncem pa je slo In Dunaj so imeli —8; nato je bilo —6 v Parizu in Zuerichu itd. ISTANBUL, 3. — 2e več dni »e v turške obale zaganja nevihta. V Črnem morju je 23 motornih čolnov izgubljenih, medtem ko ima 3000-tonska libanonska ladja «Marguerite» pokvarjene stroje in je predana na milost vetrovom in valovom. Grška ladja «Takiaris» je včeraj nasedla; rešilni čoln, ki ji je hitel na pomoč, se je na skalah razbil, toda 7 oseb na njem se je rešilo. Letalski promet je pri odletih iz Istanbula močno občutil motnje, medtem ko je bilo letališče Smirne več ur zaprto. Pet oseb je izgubilo življenje, ko se ja močno pritisnil mraz. Tako je bila zaradi silnih nalivov podrla nek» v nedeljo najnižja temperatura v Sloveniji v Planici, kjer je živo srebro zdrknilo na minus 16 stopinj Celzija. V Murski Soboti je bilo minus 12, v Slovenjem Gradcu minus 10, Ljubljani in Mari« boru pa minus 5 stopinj..Ob mor* ju pri Kopru pa je bilo živo srebro rahlo nad ničlo —, ena stopinj« Celzija. PÀRIZ, 3. — Mrzli val, ki’ je za ta čas zelo nenavaden, je zajel skoraj vso Francijo. Termometri kažejo izredno nizke temperature. Preteklo noč so v Parizu zabeležili —4, toda rekord ima vas Mor» bier v gorovju Jura, kjer je toplo» mer Dokazal —17. Od evropskih prestolnic se danes lahko «ponaša» z največjim mrazom Praga, kjer je bilo zjutraj ob jasnem vremenu —9. Berlin, O- iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiimiiiimiMiniiiiiiiiiitiiHiiiimiii Odgovornost bonske vlade za banditski listaški napad strokovnjaki ugotovili, da mo- rejo svetovne zaloge mineralnega olja kriti njegovo potrošnjo za dobo kakih 34 let. Najnovejši» zadevne cenitve pa kažejo, da vse doslej odkrite zaloge mi- neralnega olja na svetu zadostujejo za kritje svetovnih potreb za dobo nadaljnjih 50 let, in sicer kljub močno naraščajočim potrebam. Potencialna produkcija mineralnega olja se je celo povečala kot pa povpraševanje po njem Koliko bi imela Zahodna Evropa politično močnost, da kupuje mineralno olje tam, kjer ga poceni ponujajo, sploh ne bi bilo nobene nevarnosti za «velesila Evrope in spe». Mineralno olje ze lahko sedaj dobi po ugodni ceni pri italijanski državni firmi ENI, ki je sklenila s Sovjetsko zvezo pogodbo o dobavi nad 12,5 milijona ton sovjetskega mineralnega olja. razen tega pa izkorišča v severni Afriki lastne izvire surove nafte. (Italijanska vlada dobi po tej poti v obliki trošarine za mineralno olje letno domala štiri sto milijonov dolarjev!) Brez-dvomno pod pritiskom vlade Združenih držav Amerike pa so se za sedaj Evropski gospodar, ski skupnosti zaprli ceneni dobavni viri mineralnega olja. Indijska unija, ki ni popustila tovrstnemu ameriškemu pritisku, je nabavila v Sovjetski zveži poldrugi milijon ton sicer že rafiniranih naftnih derivatov, s či- BEOGRAD, 3. — V zvezi z banditskim ustaškim napadom na jugoslovansko zastopstvo v Bonnu je jugoslovanska vlada poslala v Bonn svojega posebnega zastopnika Edvarda Kljuna, da bi se informiral o ukrepih, ki jih bonska vlada namerava povzeti za varnost jugoslovanskih zastopnikov in njihovega neoviranega delovanja. V intervjuju, ki ga je dal zahodnonemški agenciji, Kljun poudarja, , da jugoslovanska vlada zahteva od zahodnonemške vlade ustrezne ukrepe proti protijugoslovanskemu delovanju. Jugoslavija bo dala na razpolago zahodnonemški viali konkretne podatke o emigrantskih organizacijah z imeni njihovih roditeljev in članov. Zastopnik Jugoslavije je nadalje izjavil, da se Jugoslavija ne bo zadovoljila samo z obsodbo udeležencev oboroženega napada. Ta zločin, je poudaril Kljun, je bil mogoč samo zato, ker so bili te- roristi prepričani, da bodo zahodnonemške oblasti dopustile njihovo akcijo. Pri tem je simptomatično dejstvo, da se je velik del napadalcev po napadu prostovoljno javil policiji. Jugoslavija zahteva, da bonska vlada jamči varnost njenim zastopnikom in neovirano njihovo delovanje v Zahodni Nemčiji, prav tako kot to jamči jugoslovanska vlada zahodnonem-škim zastopnikom v Jugoslaviji. Potiebno je pri tem upoštevati, je dejal Kljun, da so ustaški emi-gianti v aprilu lani vrgli v klet jugoslovanskega zastopništva dve bombi in da je ob tej priložnosti zahodnonemško ministrstvo izjavile, da gre za navadno «akcijo potepinov». Po vesteh iz Bonna je stanje ranjenega Popoviča še vedno kritično, ker so ga morali včeraj zaradi komplikacij ponovno operirati. Današnja «Borba» poudarja v zvezi z ustaškim napadom, da ne gre za navaden zločin piti za napad usmerjen proti Jugoslaviji temveč za porajanje fašizma, proti kateremu so se obvezale boriti vse države članice OZN. List ugotavlja, da tu ne gre za politične emigrante, temveč za navadne kriminalce, ki himajo pravice na nikakršen politični azil in da je dolžnost bonske vlà(le, da v interesu svojega ugleda sprejme resne u-krepe proti teroristom. LONDON, 3. — V Birminghanu j« neka skupina ostankov četniško razpoloženih emigrantov poskušalA preprečiti proslavo 29. novembra, ki so-jo priredili za jugoslovanske državljane in izseljence v veliki koncertni dvorani v središču mesta. Pri napadu je dobil več lete*-nih poškodb jugoslovanski vicekonzul Veselln Bakič. Mestna policija je bila ob napadu popolnoma pasivna, čeprav je bila vnaprej opozorjena na priprave za izgrede. hiša. Meteor nad Budimpešto in nad Vidmom BUDIMPEŠTA, 3. — Včeraj zvečer so na ■ nebesnem svodu na 1 Budimpešto videli zelo svetel meteor, ki se je pomikal v smeri proti jugovzhodu. Pojav je trajal kakih deset sekund in rdečeoranž-no telo je zapustilo za seboj dolg pramen svetlečih se delcev. Znanstveniki observatorija v Budimpešti so izjavili, da je bilo letos na madžarskem nebu sedem takih pojavov. VIDEM, 3. — Meteor, ki so ga videli na nebu nad Budimpešfo, se je zelo jasno videl tudi naa Vidmom. Za seboj je puščal dolgo sled oranžne barve, nato pa je z-ginil za horizontom. S. DONATO MILANESE, 3. --V Metanopoliju so danes slavili praznik sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, od spominu na pred kratkim preminulega inž. Enrica Mat-teia, predsednika ENI. Današnje slavnosti se . je udeležil minister državnih udeležb sen. Bo, predsednik ENI prof. Boldrim, ki 1» imel govor, ter številni predstavniki oblasti. Govoril je tudi minister Bo. PARMA, 3. .— Ettore Napoli, študent liceja, ki jc pred letom napravil atentat na parti/anaki spomenik v Parmi, je bil obseden na devet mesecev zapora in 49.096 lir globe. GAND, 3. — V neči med soboto in nedeljo so «neznanci» napisali na hiši belgijskega ministrskega predsednika Thea Lefevra dva velika kljukasta križa. REGGIO CALABRIA, 3. — Carmela Angerano in njen 4-letni sinček sta danes po hudih bolečinah umrla v bolnišnici, kamor sta prispeli pred dvema dnevoma. Zastrupila sta se z gobami. Sodna oblast je uvedla preiskavo. dva romana; • La fite spagnole», ki je 1959. prejel nagrado «des deux Magots», in «La comedie». Pisatelj ima 42 let in je napisal tudi scenarija dveh uspelih filmov. Knjige in revije za manjšine v FLRJ Za učence manjšinskih šol v Vojvodini bodo prihodnje leto natisnili 172 različnih učnih knjig v skupni nakladi 400.000 izvodov. Od tega najobsežnejšega programa Po vojni bo okrog 100 učbenikov namenjenih učencem nižjih razredov manjšinskih osnovnih šol, 30 učnih knjig pa dijakom na gimnazijah. Za osnovnošolce se pripravlja tudi poseben priročnik «Otrok na ulici in na poti», kmalu pa bodo izdelane tudi gramofonske plošče za učenje srbohrvaščine v nižjih razredih manjšinskih osnovnih šol. V Skopju pa je bila pred kratkim ustanovljena redakcija za izdajanje nove revije za književnost, družbeno in politično znanost v šiptarskem jeziku, ki bo imela naslov «Jehona» (Odmev), Izhajala bo enkrat mesečno. Redakcijo vodi šiptarski književnik in dosedanji glavni urednik «Flake e vlaznimit» Murte-za Peza. Mesečnik je prvič izšel 1. decembra. Wanda Svevo žrtev letalske nesreče Nedavna nesreča brazilskega letala je imela svoj žalosten odmev tudi v Trstu. Pri nesreči je namreč izgubila življenje Wanda Svevo, rojena Matievich. Pokojnica se je že pred vojno preselila z možem, ki je vnuk Itala Sveva, v Sao Paolo v Braziliji. Že več let je delala pri tamkajšnjem muzeju moderne u-metnosti. To je znana ustanova ter vsaj v Latinski Ameriki na prvem mestu. In prav Wanda Svevo je imela na skrbi bienale, ki jih organizira ta muzej. Bila je zopet na službenem potovanju v Limo (Peru), ko jo je doletela smrtna nesreča. Zapušča moža in 15-letnega otroka. Po materi je bila iz znane družine Cosulichev. Tudi letos nagrada tujega tiska za najboljši italijanski film 1962 RIM, 3. — Filmski odbor v okviru zveze tujega tiska v Rimu je imenoval Klausa Ruhle-ja (Štern) in Jeana Delamotta (France Soir) za predsednika in tajnika odbora. V odboru je tudi dopisuik Tanjuga Ljuban Jakše, 3 Američani, ter po eden Rus, Izrgelec, Spanec in Anglež. Filmsko nagrado tujega tiska bodo podelili na Silvestrovem plesu, potem ko bodo glasovali vsi člani tujega tiska. Doslej je odbor vzel v poštev 14 filmov italijanske produkcije 1962, Žirija bo izbrala tri najboljše filme, ki jih bo potem dala na glasovanje vsemu članstvu. Lansko leto jt prejel nagrado Germijev film «Ločitev po italijansko». Odločni protesti proti potovanju «Gioconde» PARIZ, 3. — Načrt, da se slavna «Gioconda» (Mona Lisa) Leonarda da Vinci odpelje v Neto York, o katerem se je govorilo v zadnjem času, je povzročil v pariških umetnostnih krogih hude proteste. To Leonardovo delo je eno izmed najbolj krhkih, kar jih je na svetu. Najprej se je oglasil «Figaro», kjer piše Pierre Mazars, da bi bilo to potovanje tretji atentat na sliko po tatvini l. 1,911 in po poškodbi, ki jo ie napravil neki neuravnovešenec pred petimi leti, Mazars je tudi zbrat mnenja mnogih uglednih umetnikov, ki so vsi proti potovanju zaradi tehničnih razlogov. V atenski republiki, je izjavil kipar Raymond Martin, bi taka stvar zahtevala referendum. Slikar Chapelain-Midy pa je poudaril. da bi se umetnine nikoli ne smete seliti. Dolžnost občinstva je, da jih pride gledat. Velike umetnine so mnogo bolj važne kot vse osebnosti, ki bi jih morebiti videle. Zecchijevl koncerti v Jugoslaviji Koncert Mozartovih del, ki go je priredila Beograjska filharmonija v dvorani Kolarčeve univerze, je kot gost dirigiral znani italijanski mojster Carlo Zecchi, Na programu sta še Zecchi-jeva nastopa v Zagrebu in Skopju. Walter Chiari je podpisal pogodbo z RAI-ff za «Canzonissimo» MILAN, 3. Walter Chiari je z voditelji RAI-TV podprt pogodbo, ki ga obvezuje k to. lovanju pri televizijski ru «Canzonissima». Kot je znan0' televizija pričela istočasno pW janja tudi z Ginom Bramiiim jem, toda ta je sodelovanja klonil. Tudi v Bologni «Don Carlos» za začetek operne sezone Kakor v Trstu so tudi v pni pred dnevi začeli oper’l0„rin. zono z Verdijevim «Don v som», toda v povsem druj< sedbi. Dirigiral je Tullio . fin, peli pa so Bruno Prt -(Don Carlos), Di no DOMUJ* drigo), Nicola Zuckria (Fllipj* Leyla Gencer (Elizabeta), __ Rankn (Eboli) in Carlo «,v (inkvizitor). Za visoke milijone prodane slike ^ Za precejšnje vsote *® , nekaj dnevi prodali no or Palais Galliera v Parim r® i, dela. Že v začetku je k**® bo imela prodaja značaj ® bitke med figurauvei »n ^ rativci. In zares ni m®_. ,*«j presenečenj. Tako za dve P ^ Jeana Du Buffata, ki J* Jeana uu tsujjeia, zelo cenjen, ni bilo kupce”- „ ( dar so nefigurativci Pr0® ^ Maxom Ernstom ( mojster realizma), čigar «Trt C,P ^ (1951) so bile prodane za . lijonov frankov ( lahkih'- _ večje število — 10 milij®11® je dosegla slika «Le “® Id des Logis Frumence g’enrt jo je pred 70 leti naslikal Rousseau («Carinik• ). ^"e“ rativci so dosegli P®*®.? zneske še «ženska v Pr0^JUna s 7.070.000 frankov — ter ,se - Port-Villezu* — 7 milijo"0^,, torja sta Mary Cassat in *”/. j« Celoten izkupiček na ^ra^ono” znatno presegel 100 mu frankov. Abstraktna umetnost ima v SZ hude nasprotni» MOSKVA, 3. — Da*aptrr «Pravda» posveča uvodnik spektivam umetnosti v SZ- . silo KP SZ hvali sovjetsko nost ter podčrtava, da je v fr. ostala zvesta leninističnim. cijam in komunističnemu 1 ,oV. Zelo ostre kritike pa s® n je,j. Ijene na račun nekaterih * ^ do-novatorjev, ki z oP’’®*1 (j)® da iščejo novih oblik, * ril šef delegacije KP Sovjetske zveze Frol Kozlov, ki je govoril dobro uro. V svojem govoru je podčrtal tesne bratske stike med KP Sovjetske zveze in KPI, za tem pa je obširno utemeljeval pravilnost zunanje politike KP in vlade Sovjetske zveze ter njunih prizadevanj za obrambo in za o-hranitev miru, uveljavljanje poli- tike miroljubne koeksistence v i Imenu centralnega komiteja KP dobi, ko je vojna postala neupo- Sovjetske zveze centralnemu komi-rabno sredstvo imperialističnega I teju KPI rdečo zastavo s podobo izsiljevanja, ker bi pomenila uničenje človeštva. Kozlov je napadal komunistično partijo Albanijo, KP Kitajske pa je omenil le, ko se je bežno dotaknil spora mad Kitajsko in Indijo in pripomnil, da ta spor koristi le imperializmu tn reakcionranim silam v Indiji. Nato je govoril o uspehih Sovjetske zveze v zgraditvi- materialne podlaga za prehod v komunizem, teikoče sovjetskega kmetijstva pa je označil za laž buržoaznega tipka; vendar Je kasneje govoril o nedavnih ukrepih centralnega komiteja KP Sovjetske zveze, ki bi bili povsem nerazumljivi, če bi ne pomenili odgovora tudi na težkoče kmetijske proizvodnje, kt zaostaja za tempom razvoja v industriji. Na koncu Je prečital še poslanico CK KP Sovjetske zveze X. kongresu KPI in nato izročil v Lenina. Na popoldanskem zasedanju ja Veiio Spano govoril o vlogi partizanov miru v borbi za utrditev miru v svetu. Prof. P, Seme, tajnik tržaške te-deracije KPI, se je zadržal pretežno na vlogi, ki Jo bodo Igrala državna podjetja v politiki gospodarskega načrtovanja zlasti v avtonomni deželi Furlaniji—Julijski krajini. Na koncu se je dotaknil tudi vprašanja nerodnih manjšin in obžaloval, da teze za X. kongres KPI ne dmenjajo tega vprašanja. Predlagšl je, da se v zaključno resolucijo kongresa vključi tudi vprašanje slovenske manjšine v Italiji, ki je, tako je dobesedno dejal, «morda najbolj antifašistična manjšina v vsej zahodni Evropi». V -menu PSI je kongres pozdravil Riccardo Lombardi, ki je go- voril tudi o nesoglasjih med PSI s KPI, ki dajeta drugačen odgovor na osnovna vprašanja strategije delavskega gibanja. Zavrnil je ob tožbe o popuščanju in revizionizmu ln dejal, da socialisti pričakujejo, da bo kongres KPI dal odgovor na aktualna vprašanja, kajti v tezah KPI ta odgovor manjka. Za njim je govoril Mauro Scoc-cimarro, ki je svoj govor posvetil politiki levega centra in zatr-jeval, da Je naperjena v bistvu proti KPI in stremi za tem, da razbije enotnost delavskega gibanja v Italiji, ki v tej politiki sodeluje in je izpostavljeno nevarnosti, da izgubi perspektivo socializma, ki Je po mnenju Scoccimar-ra «realna le, če se ohrani ln utrdi enotnost delavskega gibanja, enotnost med KPI in PSI». Na popoldanskem zasedanju so pozdravili kongres KPI predstavniki komunističnih partij Bolgarija, Čila in Finska. rio Viscardini. V zadnjih^ ^oF se ie posvetil znanosti, tu mologiji. *** 7a NEW YORK, 30, — “ Renm" decembra pričakuj*J° fa pr Tebaldi v New Yorku ^lt0V prane opere «Adria®■ ^ ureur», katere Prem' orja. Metropolitan!! 21. ian w *** oh P*‘‘ tlS RECANATI, 3. ' 0*VQtM letnic, smrti Beniav‘^%iinu)> (umrl je 30. non. 1®® nrc^^jh včerajšnjo nedeljo umetnosti v tesni PoVe jvii umetnika z življenjemv atrfp. tilacino glasilo «Izvestja». je, da je abstraktna urnfsj(egp skladbo. Komponist ne sr"konlcii' starejši od 40 let. Vsak,.fajti 1 rent se lahko udeleži na ^ R enim samim delom, h ni j*-objavlieno m še nikoli ja vaj ano. Delo mora biti do 0 manj 15 in največ 45 m,no ■ nf. pisana je tudi nagrada, ..gno” deljiva, ti znesku 3 mt > lir. (Razen v italijanščini ,gjfr, pis natisnjen še u /ra®^ ^ rt angleščini, nemščini m " ščint) Se ena knjig» o sicilijanski ntafU1 ,^a V založbi F,to Bianco i* knjiga •Cento anni di m gnid® jo je napisni GiusePPf, Loschiavo. Avtor je 50^ prt vrhovnem kasneiiske ftvr šču. Njegova knjiga se je od vseh dosedanjih z ^friji-mh tn časnikarskih del Naslov izhaja iz dejztv ’ jjcil')’ zločinsko združevanje ®fl ^eSeip’ šele sto let imenuje s t® ki je prišla iz tujine. * * * - M fh^l . Pred dnevi -e na n ms teti za arhitekturo prelcanzOnt’ do «Arh Domenico najboljši diplomiranec t0 1* skega leta 1961-62 arh■ » leto> Rima. Nagrado, ki ie ,1^11®*’'* podeljena prvič, je u v fP? Anna Sanzone v poča-mina svojega brata, P° se nagrada imenu ie. Deset dni je že v R’ j-rajd razstava cerkvene obrti-bo do 16. decembra. , drueih ;;>» na niki občine ter <*'-*■ ustanov položili venC velikega pevca. ,t *** ,p«i***- V polastitev 29. ®ot’<0o*!o'-'®£ jfjsar-TSžAjf venskega. Koncerta .)anr žila delegacija J«»0" *». zna ueiri/ui-ij*- , ,0 i»--skladateljev, v kateri n n leksander Obradovic. dič in Primož Ramovi- INDUSKO-KITAJSKI SPOR GLEDAN II MOSKVE Kitaj ska past se tokrat ni mogla sprožiti Moskovsko stališče med kubansko krizo in po njej - Trije sklepi iz moskovskega lamenta - Proces diferenciacije med Moskvo in Pekingom na svojem višku MOSKVA, 3, decembra. — V Širših kitajskih teženj pri t*v8rjanju njihovega vplivnega Mroèja v Aziji, se je vključil j kompleks sovjetsko-kitajskih Vnosov. Kakor je znano, kitajski rWltavniki že na moskovskem ™*»etovanju komunističnih par-'1 niso soglašali s sovjetsko oce-f11 Politike izvenblokovskih dr-* kot činitelja borbe za mir in v Pekingu je bila izra-n&:tudi odkrita kritika na ra-1 sovjetske gospodarske pomo-‘n kreditov, ki jih je Sovjet-ir® zveza dala atriško-azijskim ‘‘»»blokovskim državam. Poseb- J. Mrazita je bila kritika Pe-®ga proti sovjetskemu dobav-to'ju orožja Indiji in proti grad-" tovarne vojaških letal j^Ploteem načrtu kitajskih ope-»a področju Himalaje je bil av gotovo točno preračunan 1^ “iiinek proti stališčem in po-2*iem Moskve. Izsiljeni spor je 3®* tudi sovjetsko vodstvo priti» Se tega delikat' SK razčiščevanja. Blokovske i. *àznosti so narekovale po4po Kitajski. To je, z druge stra- } ®ujno terjalo krizo sovjet-P Pozitivne politike nasproti J)i in drugim nevezanim deželi kar je eden od elemen-sovjetske politike koeksi-Z drugimi besedami, v t*® ie prihajala tudi sama u-T^ovitost politike koeksisten-torej glavna tema kitaj-. napadov. Z druge strani bi H p‘r&nje Indije proti Kitajski ( s°vjetsko politiko pomenilo U Varianje težav v bloku, po-bi namreč, dati Fekingu j. ^nost, da sovjetskemu vodju8 Pripiše krivdo za razbijajo blokovske solidarnosti, hkra- Priložnost sebi, da se pri-kot edini načelni zaščitnik °v*ke enotnosti. K’ k evarnost te pekinške pasti se jJ*6g}a čutiti tudi v rrioskov-L- reakcijah. Med samo ku-0 krizo je moskovska Ji! T^a» svoj poziv Indiji in u *J>ki, naj se lotita razgovorov, J^liila tako, da je dala bolj Kitajski kot Indiji: kriti-(L a je KP Indije zaradi nje-M-i, pomanjkanja internacional Indijski vladi pa je o&-je pod vplivom reakcio-; krogov ter da vztraja na ^ balistični liniji Mac Ma* Hj' Ko. se je kriza na karib-' 81 Področju utišala, je bil deset dni pozneje ponov- POziv ^va6teien: «Pravde» popolnoma Ni vseboval več jjj. Kritike na račun KP Indije, Ì|q na račun indijske vlade, se-1^* v zvezi z linijo Mac Ma-Ifc'; Enakopravno so bili po-!( 81 ‘bratje in prijatelji», naj k ‘‘jo razgovorov. ^^ekingu so tedaj skušali de-liCi,ravnotežje sovjetske po-Pokvariti. Objavili so čla-1 . 8Pominov na spor v zvezi llMiandŽUrsko železnico v letih l929. Tedaj je Stalin Cang-»i, u zanikal možnost sporazu-enake pravice do te že-in mu jih s pritiskom , ^°^vzel. Komunistična parti-'l » p*iske — so sedaj poudari-® n * !n’u — se je v tem spo-J|lj^ ‘lavila na stran Sovjetske S 'il W, m° splošnemu il ‘«e ‘to Sl tokrat ni bilo v kitaj-žlanku nobenega komen-V"’ vendar je vsaka beseda !tK*g°d°vinskih spominov bila '» j Pritiak in hkrati kritika S* Un ravnotežia, ki se je iz-Sj° v sovjetskem stališču do &'ln °'.‘ndiiske8a spora. Uriti,? iasno, da je kitajski 'l Preračunan v kateri ko-k rnativi in z namenom, da l!tV°V^etsKi Položaj omaje do Ublažitev spora in zait !: razgovorov med Pekingom °vim Delhijem je ustrezal Ih. ‘amo kurzu so-Politike do koeksistence 'sl izgovorov, pač pa je pri-tudi delikatnemu ravno- ^ni ga je v tem P°sebnem 1 Sovjetska zveza zavzela poti in v določenih pogojih možna; ter tretji sklep je postavka o državi nacionalne demokracije v novo osvobojenih deželah, v katerih bo razvoj k socializmu šel po različnih poteh. To pomeni, da so vsa ta tri stališča nasprotna kitajskim stališčem. Članek to poudarja takole: «Vsi ti sklepi so obdelani v borbi proti dogmatikom, ki nočejo prekiniti z zgrešenimi metodami iz dobe kulta osebnosti». Glede na to, da so se v Pekingu in Tirani v svojih kritikah na račun sovjetske politike, pogosto sklicevali na deklaracijo s tega posvetovanja, se ti trije sklepi, te tri «protikitajske» točke, kot glavni sklepi posvetovanja komunističnih partij morejo tol- mačiti tudi kot napori sovjetskega vodstva, da precizira svoj način tolmačenja onih pogosto tako kompromisnih in dvosmisel-nih formulacij dokumentov, ki so bili na posvetovanju sestavljeni in sprejeti Dvojno tolmačenje teh dokumentov izhaja iz trditve, ki jo zasledimo v članku na račun glasnikov dogmatične kampanje: «Ti sedaj nadaljujejo napade na sklepe zasedanja in se pri tem trudijo, da bi jih falsificirali in potvorili». Proces diferenciacije sovjetskih in kitajskih stališču v zvezi s sporom o Kubi in v zvezi s himalajskimi dogodki, je, kot se zdi, dosegel svoj višek. F. BARBIERI Vsak «Irligi odrasel nepismen PARIZ, 3. — Vsak drugi odrasel človek je nepismen. To. izhaja iz podatkov ankete, ki jo je organizirala in izvedla mednarodna organizacija UNESCO v 198 državah sveta in pri kateri so prišli do poraznih podatkov, da je petdeset odstotkov odraslega prebivalstva nepismenega. V nekaterih državah doseže nepismenost tudi 99 odst.. V krogih UNESCO bodo prihodnje dni razpravljali o tem, kako bi izvedli velikansko akcijo proti nepismenosti na svetu. Gre za desetleten načrt, po katerem bi naučili pisanja in branja vsaj 300 milijonov ljudi iz 85 dežel. Ta akcija bo po sedanjih predvidevanjih stala 94 milijard starih frankov. Iz podatkov, ki jih je izdalo tajništvo UNESCO, zvemo, da se že sedaj delajo veliki napori na področju kulture in napredka. Vsako leto izide 350 tisoč del, ki , obravnavajo umetnost slovstvo in znanost. Samo na slovstveno področje pride okoli 3Q tisoč publikacij. Vsako minuto se na svetu objavi kako znanstveno delo s področja kemije. Kar se pa tiče fizike, je ta odnos sledeč, vsake tri minute izide po eno delo s tega področja. Vsako peto minuto pa se objavi kaka vest s področja biologije, medicine IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Slikar in scenarist Jože Cesar v prostorih Slovenskega kluba Slikar Jože Cesar razlaga na otvoritvi razstave svojo dejavnost iiMiiiiiifiiriiaiiiiiitiiiiiKiiiiiiiiiiaiiiiiiiitfiiiiitniitiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiirTTTiiivvRCiiiiiiiiiiriiitiiiiiiriviinititaiifiiiirviiniitniiiiiiiiitiiVfiiiiiiiiiififtiiitfniBciiaiiiiiiiiiifnitiifisiiiiiiiitiiriif iiiiiii«fif iiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiaiiffiiiiiiiiiiiiaaiiaiiiiiEiiiiiiiiiiviiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiriiiaiiiiiiiriaiiiiiiaf lll■I■lT«*IlT■lllIlllIllllllllllTlllll■IlIlII■v■>(■■lll■■l■lltf■l■l NA SVOJEM POPOTOVANJU SO SE POVZPELI NA «STREHO AFRIKE» Člani «karavane prijateljstva» na temenu Reški srednješolci silnega Kilimandžai a bodoči von Brauni? ki sta bili v sporu. V 'l , » je bilo dano na znanje, \ v° *°vjetska vlada izkoristi-'tar je v njenih močeh, 't u. Pr'žlo do prekinitve vojne 'kijj 'Malaji in do indijsko-kitaj-^ 'Ogovorov. V^ajo določeni elementi, na * 1 katerih se da podvomiti I zahodnega tiska, češ da U a'ski umik posledica nove-H re,n‘rja» v sovjetsko-kitaj-Vi))odnosih. O tem govori pred-st®liSCe, ki ga je nedavno 9 *p>"avda», ko je komen-*Veto °hletnico moskovskega po-' teV&n^a komunističnih partij. \.a Posvetovanja glavno so-H ul,0 8'asilo izvaja tri osnov-V’*pe: Vsem sklepa, da je možno ^ Je *e 'ao*mti; nadalje sklepa, *%ll raz*ir'tev uresničljivosti 'ižne revolucije po mirni REKA, v začetku decembra, — Na dan republike so člani raketne sekcije reškega «Aerokluba» uspešno izstrelili raketo «RR-3» v višino pet tisoč metrov. Raketa je bila izstreljena na Grobni-škem polju v prisotnosti številnih, posebno mladih opazovalcev. Raketo, ki je težka 50 kilogramov in dolga tri metre, so gradili skoraj leto dni. Deset, devet, osem,... tri, dva, eden... nič. Fant v zamaščeni delovni obleki je obrnil ključ za vžig rakete. Nastal je gost dim in raketa «RR-3» je žvižgajoč poletela v «vesolje». Kakih deset mladih članov raketne sekcije je stalo skritih v razdalji petdesetih metrov od mesta izstrelitve. Raketa je po-; stajala vse manjša, nakar se je ’ spremenila v točko tfir izginila, j Ponovno, so jo zagledaji šele, ko I se..je- spet vračala proti .zemlji. Fantje so bili nekoliko . razočarani, ker se padalo ni odprlo. Burja je začela iaketo zanašali proti skupini opazovalcev, ki so se bili zbrali, da bi prisostvovali prvemu javnemu nastopu reških astronavtov. Strah, da bi raketa padla med nje, pa je kmalu izginil. Treščila je na zemljo kakih d.e sto metrov od njih, oziroma pol kilometra od mesta, kjer. je bila izstreljena. Ker se, kot rečeno, padalo ni odprlo, se je vreča raketa nekoliko zvila, a notranji instrumenti pokvarili. Za pogonsko gorivo je bila u-porabljena zmes žvepla in cinka v prahu. Princip izstrelitve pa je isti kot pri velikih raketah. Mladi reški astronavti so si zelo domiselno zamislili odprtje padala. Padalo je bilo nameščeno v gornjem delu rakete, nad njim, v samem vrhu rakete, sa je nahajal eksploziv. Pod tem pa se je nahajala cevčica, ki se je bila vanjo pred izstrelitvijo vlila žveplena kislina. Ko doseže svojo najvišjo točko, se ta zatem usmeri proti zemlji. Žveplena kislina pa bi se v tem trenutku iz cevčice imela preliti v eksploziv. Prišlo bi do eksplozije, pri čemer bi se raketna glava razletela, a obenem tudi odprlo padalo. Cernu je ta tako lepo zamišljeni mehanizem odpovedal ob priliki izstrelitve, tega mladi astronavti še ne morejo pojasniti. To bo še potrebno proučevati. V raketi so bili vgrajeni instrumenti, ki so jih bili izdelali sami astronavti. V načrtu je bilo, da bi skupaj z raketo poletela tudi miška, vendar so to misel opustili — «iz tehničnih razlogov». Tako raketo kot vsa pripravljalna dela za njeno izstrelitev, so bili opravjli člani raketne sekcije reškega «Aerokluba». V sekciji je dvajset mladeničev — srednješolcev. Omenjeno raketo so docela sami gradili skoraj leto dni. Vrednost rakete je ocenjena na dve sto tisoč dinarjev, vtem ko so oni zanjo porabili samo osem tisoč dinarjev, vse ostalo gre na račun prostovoljnega dela. Železno cev za raketni trup so bili kupili pri «Odpadu». Da bi pa stari cevi dali obliko prave rakete, so obiskovali razne delavnice, kjer so prosili za orodje in pomoč bolj izkušenih mojstrov. Vse to seveda brezplačno. Zmes za raketno pogonsko gorivo so tudi napravili sami. Cink so kupili v celjski cinkarni, žveplo v drogeriji, sladkor za eksploziv pa so nosili od doma. verjetno kar pod roko. Miniaturni poligon za poizkuse ter izstrelitev rakete so si zgradili na letališču pri Grobniku. Cez poletje, ko so se drugi hodili kopat, so oni na hrbtu nosili cement in katnenje ter gra-! dili podstavek izstrelitvene na-. prave., Doslej so bili izstrelili že več raket z manjšim dometom, ven- ’ dar ’ smatrajo 'zadnjo Yzstrelitev za' svoj prvi javni nastop. Zn prihodnji dan republike obljub-; jajo novo presehečenjfe. V načr- . tu imajo izstrelitev dvodelne rakete. Ce jim bo dotlej uspelo nabaviti boljše gorivo, bo njihova raketa — tako pravijo — poletela v višino osem do deset kilometrov. Pripovedka o kralju Mandari - Njegov potomec, ki je študiral v Oxfordu - Triinosemdesetletni domačin, ki je bil osemkrat na Ki-limandžaru - Dar kraljice Viktorije nemškemu cesarju Viljemu II. Med svetovnimi potniki gotovo pripada častno mesto tudi Jugoslovanu Tiborju Sekelju. Fo svojih potovanjih in doživljajih je zaslovel tako doma kot v tujini. In marsikaj zanimivega je že napisal s tem v zvezi. kar so ljudje z velikim zanimanjem ter užitkom prebirali Zdaj se je s tako imenovano «karavano prijateljstva» ponovno udeležil dolgega in zanimivega popotovanja, med katerim je s svojimi tovariši obiskal, oziroma se je povzpel tudi na vrh Kilimandžara, legendarne gore za afriške domačine, ki so jo opisali že nešteti popotniki, lovci in turisti, med temi tudi pisatelj Hemmingway. Vrh Kilimandžara je od davna 'bil pfgdrpet najrazličnejših zgodbj pravljic in legend. Tako se med drugim tudi govori, da je nekoč kralj plemena Icaga, Mandara, očaran od lepote «srebrnega» pokrivala, ki je z njim vedno pokrit vrh Kilimandžara, poslal skupino svojih ljudi, da bi mu prinesli del tega bogastva. In, kakOT je bilo tem naročeno, CHARLIE DOBER UČENEC Znani komik Bob Hope se smeje ameriškemu prvaku v golfu Arnoldu Palmeru, ki bi hotel šimpanza Charlia naučiti, kako se igra golf razpoloženje. OVEN (od 21.3 do 20.4.) Neka vaša odločitev bi utegnila imeti zelo važne posledice. Ne dovolite, da bi vas obvladala jeza. Nervoznost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte že v teku jutra opraviti vse najvažnejše posle. Neka novost vam ne bo mogla preprečiti uresničitev važnega načrta. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne sprejmite novih finančnih obveznosti in ne spreminjajte svojih programov. Imejte več zaupanja vase. Zdravje zadovoljivo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ogibajte se novih odgovornosti. Bodite bolj razumevni do občutljivih oseb. Zdravje nespremenjeno. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan je zelo ugoden za one, ki imajo poklicne zveze • tujino. Srečne ure z neko drago osebo. Nadzorujte zdravje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zahvaljujoč neprevidnemu dogodku, vam bo uspelo rešiti neki nesporazum. Sedaj je najugodnejši trenutek, da si poiščete nove prijatelje. Zdravje izvrstno. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Spoštujte natančno vse obveznosti, ki ste jih bili sprejeli. Nekatere težave v odnosih z drabo osebo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Bodite previdni, ker bi v zvezi z nekaterimi malo jasnimi ponudbami utegnil« nastopiti težav«. Pre- hodno tesnobno Zdravje zelo dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Morebitne spremembe v vaših načrtih. Ne vplivajte na načrte drugih. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Branite svoja stališča tudi najbolj energičnimi bo do spora z nekaterimi prijatelji. Zdravje prav dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce se lotite nekega za vas povsem novega dela, bodite pri tem previdni. S svojimi nestalnimi stališči boste vnesli v družino nemir. Zdravje nespremenjeno. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Reševati boste morali neko zelo neprijetno finančno vprašanje. Z ljubljeno osebo boste načrtovali svojo bodočnost. Zdravje odlično. tako so storili. Toda, bolj ko so se na povratku približevali mestu, kjer jih je čakal kralj, bolj se je dragoceno blago v njihovih košarah topilo. Ko pa so stopili predenj, pred svojega kralja, blaga v košarah ni bilo več. Kralju Mandari je ostalo samo razočaranje. Člani, oziroma udeleženci «karavane prijateljev» so se, kot rečeno, bili povzpeli tudi na ta najvišji vrh Afrike. Zatem so si šotore postavili blizu mesteca Moše, kjer jih je nekega jutra obiskal Thomas Mandara, pravi potomec kralja Mandare, danes poglavar plemena Ičaga. Simpatičen mladenič, ki si je bil pridobil diplomo v Oxfordu, pa se je .s člani odprave med drugim rad pomenil tudi o plezanju na najvišji vrh Afrike. «Da;» -je tekel z nasmehom,v «danes je pot do vrha v resnici tlakovana s srebrom.» «Dobro sem razumel njegovo namigovanje,» pravi Tibor Sekelj. «To smo pred dnevi, ko smo se vzpenjali na Kilimandžaro, sami lahko ugotovili.» i Na 6010 m visoki Kilimandžaro se domala vsako leto s.-uša povzpeti na tisoče turistov. i\a cilj jih pa pride kvečjemu 30 odst., tako naporna in dolga je pot do vrha. Vsi ti pa puščajo za sabo presenetljivo vpliko količino srebrhega staniolnega papirja, ki je vanj zavita čokolada, s pomočjo katere si upehani plezalci slfušajo pridobiti nove energije. Prvi Evropejec, ki je bil odkril to goro, je bil misijonar Johannes Hermann, a to je bilo leta 1848, Prvi pa se je nanjo povzpel dr. Hans Mayer leta 1889. V biografiji Kilimandžara pa je še neki zanimiv podatek: leta 1886 ga je kraljica Viktorija podarila za rojstni dan svojemu nečaku, nemškemu cesarju Viljemu II. V mestecu Moši še danes živi 83-letni Joseph Merignon, eden najstarejših živih domačinov, ki so prvi prišli na vrh Kilimandžara. Bilo je to leta 1909, ko je na tej poti spremljal svojega nemškega gospodarja. Zatem se je na njegov vrh povzpel še osemkrat. Toda rekord v tem pogledu gotovo pripada nekemu Gawer-ju, britanskemu komandosu, s katerim se je v neki koči, visoko pod vrhom Kilimandžara, seznanil tudi Tibor Sekelj. Ga-wer mu je Ob tej priliki pravil, da je bil nekoč inštruktor planinske šole in da se je na vrh najvišje afriške gore povzpel 28-krat. Da, Kilimandžaro je nenavadno privlačna gora. Pa se potemtakem ni moč čuditi, če so se tudi člani «karavane prijateljstva» odločili, da se povzpnejo na njen vrh. čeprav niso vsi bili planinci. Vznožje planine je subtropski predel, izredno bogat na rastlinstvu. Tu naletiš tudi na farme, ki pridelujejo velike količine najrazličnejšega sadja in povrtniri, «Karavana prijateljstva» se je z avtomobili po planinski cesti in skozi gozd pripeljala do višine 3000 m, kjer Stoji planinska koča «Bismarck». «Naslednjega dne,» nadaljuje, «smo prišli do koče «Peters», ki stoji na višini 4000 m. Hodili smo kakih sedem ur, deloma skozi gozd, deloma po strminah, poraslih z visoko travo, Nikjer nobene markacije, razen že o-menjenih odpadkov čokoladnega staniolnega papirja. Prespali smo v leseni kolibi. Zjutraj ob osmih smo nadaljevali svojo pot. Stalno smo se vzpenjali ter spuščali, kar nas je zelo utrujalo. Zrak na tej višini je zelo redek. Dihanje in nizek zračni pritisk sta povzročila, da se je pri nekaterih od nas pojavila tako imenovana gorska bolezen. Nahrbtniki so postajali vse težji in težji, vendar naših spalnih vreč, toplega oblačila in hrane, razen fotografskega aparata in filmske kamere, nismo mogli pustiti. Nadaljevali smo svojo pot, pri čemer smo- se domala vsakih deset minut ustavljali.» Tako so člani «karavane prijateljstva» prispeli do koče «Ki-bo» na višini 5000 m, kjer pa niso več našli mesta. Prenočiti so morali v neki bližnji naravni jami. Ponoči je snežilo, tako da so bili vsi trdi od mraza. Odločili so se, da pa vendarle tu prebijejo še en dan, ker so se hoteli bolje prilagoditi težkim atmosferskim pogojem. Zvečer so legli , že ob šestih, vendar mnogi sploh niso mogli spati, ker jim je srce, zaradi pomanjkanja kisika, neverjetno naglo udarjalo. Naslecmiega dne so se vsi, razen ženskega člana ekspedicije, odpravili proti vrhu. Stopali so nenavadno počasi in se vsakih trideset metrov u-stavljali. ' «Naenkrat je naš zdravnik,» pripoveduje Tibor Se el j, «občutil, da mu noga zmrzuje. Začel jo je drgniti s snegom, ker pa to ni pomagàio, si je dal v arterijo imekcijo, da bi si tako pospešil krvotok. Vse pogosteje smo počivali. Ob pol šestih je začelo vzhajati sonce, kar je trajalo okrog pol ure. Vrh planine Mavenzi, drugi po višini za Kilimandžarom, je bil ves ožarjen. Dolgo smo opazovali ta prekrasen prizor, zaradi katerega mnogi turisti prihajajo sem v najbolj zgodnjih urah, da si ga lahko ogledajo.» Pot proti vrhu, odetem v večni sneg, je postajala čedalje bolj strma. Z zadnjimi močmi so člani ekspedicije vendarle prišli do droga, ki označuje najvišjo točko Kilimandžara. Težko dihajoč so posedli okrog njega, da bi se odpočili. «Tu smo» pravi Tibor Sekelj, «razvili tudi vse nacionalne zastave članov ekspedicije: jugoslovansko, poljsko, britansko in švicarsko, poleg tanganjiške, na katerem področju smo se nahajali. Bili smo na «strehi A-frike», s katere smo več časa uživali 'n-aravflost veličasten razgled. In tako se nam je izpolnila naša želja, ki smo jo gojili že od začetka ekspedicije, da bi se namreč na našem popotovanju povzpeli tudi. na vrh Kilimandžara.» V Slovenskem klubu imamo zopet razstavo. Po stenah vise sicer slike, a to pot to ni slikarska razstava, ker so pestre slike le razni scenski osnutki scenografa Slovenskega gledališča Jočeta Cesarja. Kdor pozna njegova olja in tempere, najde tudi v teh delih vse slikarske odlike Cesarjevega ustvarjanja t. j drznost kompozicije in barvno silo izražanja. Vendar pa to, kar ie sedaj važno pri ocenjevanju te dejavnosti, je povsem nekaj drugega, namreč racionalnost končne izvedbe v obliki odrskih kulis, ozadij in prenosnih praktikablih. Ti poslednji naj se dajo čim bolj mnogo-stransko uporabiti pri inscenaciji nekega odrskega dela: drame, komedije ali operete. Pri osnutku za opereto «Car-daška kneginja» vidimo na pr, da se eni in isti praktikabli, izdelani iz slikovito zapognjenega železa, (kar pri našem gledališču poenostavlja njih prevoz), dajo uporabljati kot drevesa, nato kot ograja za stopnišče itd. Se več iznajdljivosti razvija Cesar pri psihološko vplivajočem podčrtavanju značaja okolja, v katerem se odigravajo posamezna dejanja, V ozadjih za drame opazimo, da se sončno in pestro izdelane partije kontrastno bore s tragično temačnimi. Na ta način poudarja Cesar ponekod tudi značaj glavnih junakov, tako v drami «Hudičev u-čenec», kjer je premočrtnost nosilca glavne vloge nakazana z osrednjo, navpično stremečo in zelo svetlo konstrukcijo, njegov kmečki izvor pa z v prostor segajočim tramovjem kmečkega doma. Zelo duhovito je Cesar rešil strah na otroških obrazih, ki se skrivajo za drevesi v igri «Rdeča kapica». Debla je označil le s stranskimi profili, tako, da izpadajo pravzaprav povsem prozorno. Med mnogimi razstavljenimi osnutki raznih iger je tudi fotografija scene za Tavčarjevo igro «Pekel je vendarle peket». V tej je Cesar s stebri, ki se krožno premikajo na vrteči se ploskvi, pričaral videz hitre hojf igralcev, ki le stopicajo pred njimi. Povsem naravno, torej, da je ta izvirna zamisel prinesla Cesarju prvo nagrado na gledališkem festivalu v Novem Sadu. Čeprav na tej razstavi ni dovolj razviden Cesarjev trud pri inscenaciji Cankarjevega «Kačurja», pa mislimo, da predstavlja td inscenacija, kjer se zvrsti kor dvaintrideset scen, druga za drugo, višek njegove domiselnosti. MILKO BAMBIČ «iiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinimiiiimiiiiiMiiiiiii Sovjetski astrofiomi ponovno fotografirali «Mars 1» MOSKVA, 3. decembra. — Kakor poročajo iz kompetetnih krogov so sovjetski znanstveniki dosegli nov, edinstven uspeh. A-stronomski stročovn.aki z observatorija na Krimu so s posebnimi napravami fotografirali medplanetarno postajo «Mars-I» in njeno nosilno raketo, ki že od 19. septembra drvi nasproti «rdečemu planetu» Marsu. Ce le pomislimo, kako daleč je sovjetska sonda «Mars-I» in s kolikšno brzino drvi, se zdi, da je kaj takega nemogoče. Sicer pa so sami strokovnjaki povedali, da se ta njihov podvig da primerjati temu, kot če bi fotografirali 10 Watno žarnico na razdaljo 1300 kilometrov, to se pravi, da bi malo boljšo leščerbo, ki bi jo postavili nekje na neko vidno točko v Trstu, fotografirali na primer od nekod iz južne Italije, TOREK, 4. DECEMBRA 1962 Prenos RL; 22.15: Gii Evans: «Nevada»; 22.40: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Omnibus; 10.30: Radijska šola; 11.00: Nadaljevanje Omnibusa; 12.00: Jih pojemo danes; 13.30; Nekdanji uspeli motivi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Upodabljajoča umetnost; 15.30: Nove plošče; 15.45: Ital. pesmi m plesi ; 16.00 : Program za najmlajše; 16.30: Operna glasba s plošč; 18.30: Srečanje s pisatelji: 18.45: Godalni orkestri; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: Simfonični koncert, v odmoru Kratka zgodovina Giovannija Pa-scolija; 22 05: Plesna glasba. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35; Poje Mario Abbate; 9.35: Dobrodošle pred mikrofon; 10.35: Pesmi in spet pesmi; 11.00: Glasba za Ijice; 14.30: Nekaj ritma z Gian- k^loš^lat^ OO^ MIacif^eU nijem Safredom; 14.40: Literarna ci - 15 35 ~ ' - pev Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz tedenskih glasbenih sporedov ; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Ansambel «I Musici del Friuli»; 17.20: Lahka glasba; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Orkester v preteklih stoletjih; 19.00: Pisani balončki, nato Pevci, kitare in ritmi; 20.00; Šport; 20.30; Pevci in instrumentalni solisti; 21.00: Pregelj: «Tolminci»; 21.30: Pianist Freddy Došek; 22.00: Znanost in tehnika; 22.15: Ples v blue jeans; 23.00: Iz galerije jazza. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja oddaja; 13.15: Kot juke box; 13.35: Carlo Pacchiori in njegov orkester; 14.00: Nove furlanske prav- oddaja. Koper w, . Pisan popoldanski spored; 16.35: Orkestri Dona Johnsona in Cheta Atkinsa; 16.50: Ital. narodne pesmi; 17.00: široko platno; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45: Vaš juke box; 18.35: Enotni razred: 19.50: Antologijo; 20.35: Glasbeno-na- 5.00: Prenos RL; 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček ; 11.30: A- ^ .. damičevi «Ljubljanski akvareli; 8‘adno tekmovanje; 21.45: Večer-12.00: Glasba po željah; 12.45: na glasba; 22.10: Jazz v Italiji. III. program Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Orkestri in ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14.30: Robert Stolz: Fantazija; 14.45: Mladinski zbor iz Ravna; 15.30: Češke polke ni valčki; 16.00: Blejski festival jaz- 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: Skladbe Johna Dowlanda; 19.15: Glasbeni pregled; 19.30: Vsako-večerni koncert; 20.30: Revija 11 J Mi” v CLCi 1X1 AUHV.cn, za; 16.30: Tretja stran: 16.45: revij; 20.40: Schubertove sklad- Iz raznih oper; 17.40: Glasbene b*; 21.20: Komorna glasba; 22.15: sanje in želje; 18.00: Prenos RL; Literarna oddaje; 22.45; Glasba 19.00: Poje Joe Sentieri; 19.30: danes. Slovenija 5.00: Dobro jutro! 8.05: Uvertura iz Thomasove «Mignon») 8.30: Zabavni ansambli; 8.55.: Radijska šola; 9.25: Nekaj po-' skočne glasbe; 9.45: Narodne v priredbi Karla Pahorja; ,10.15: Širola: Koncert za klavir in. orkester; 10.40: Napredujte v angleščini; 10.55: Vsak 'dan nova popevka; 11.00: Pozor, ' nitliS^ prednosti!; 12.05: Radijska kmečka univerza; 12:15; Avstrijska folklorna grupa «Hansa Bachla»; 12.30; Vaši ljubljenci pojo; I3.1U-Obvestila; 13.30: Med rapsodijami; 14.05: Radijska šola; 14.35: Pod lipo...; 15.15: Zabavne glasbe; 15.30: V torek nasvidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Zbor berlinskega Radia; lfl.45: S knjižnega trga; 19.00: Obvestila ; 19.05: Glasbene razglednice; 22.00: Lahka glasba; 20.15: Radijska igra; 21.11: Preludiji Sergeja Rahmaninova; 21.31: Glasba za romantično razpoloženje; 22.15: Ce želite — zaplešite! 23.05: Lahko noč. Ital. televizija 8.30, 8.55, 12.15 in 15.00: šolp; 17.30: Program za najmlajše; 18.30; Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15; Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura; 20.20: šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film «Luči na asfaltu»; 22.30: Umetnqst in znanost; 23.00: Dnevnik. II. KANAL 21.05: Anketa: Življenje v mestu; 21.40: «Il paroliere, questo sconosciuto; 22.40: Dnevnik; 23.00: Na pragu znanosti. Jug. televizija Ni sporeda. Vreme včeraj; najvišja temperatura 2.5; najnižja 0.5; ob 19. uri 1.8; zračni Mak 1023.8 raste; veter 80 km severovzhodnik, sunki 115 km; vlage 41 ods:.; nebo oblačr.o; morje močno razgibano; temperatura morja 11.2. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 4. decembra Barbara Sonce vzide ob 7.28 im zatone od 16.22. Dolžina dneva 8.54. Runa vzide ob 12.49 in zatone ob 23.« Jutri, SREDA, 5. decembra Stojan, Uroš ZAVLAČEVALNA TAKTIKA INDUSTRIJCEV Nezadovoljstvo tržaških kovinarjev s pogajanji za sklenitev nove pogodbe Jutri se bedo v Rimu sestali predstavniki osrednjih sindikalnih organizacij in Confindustrie Po načelnem sporazumu na mi- . treh dni hranarine (bolniške pod- . stil ga bo Illesbergov sin Tristan, nistrstvu za delo glede pravice j pore), dopolnila hranarine, ki jo sindikatov, da se pogajajo o raz- izplačuje INAM itd. •nih pogodbenih postav' ah v pod jetjih samih, se je zdelo, da je Confindustria po 26 dneh stavke kovinarjev končno le razumela, da je treba delavcem ugoditi in skleniti z njihovimi predstavniki no- vo, ugodnejšo pogodbo. Toda po- gajanja o posameznih zahtevah delavcev, ki so se kasneje pričela, so po azala, dg so sicer industrij-ci menjali taktiko, da pa so ostali v bistvu pri starem. Namesto odločno odklonilnega stališča do zahtev sindikatov so začeli pogajanja zavlačevati. Ponudili so namreč take poviš e in normativna izboljšanja, ki jih sindikati ne morejo sprejeti kot podlago za pogajanja, še zlasti ne po sporazumu z Intersindom za podjetja z državno udeležbo. že pogodba z Intersindom ni docela zadovoljila kovinarjev, sedai pa so zasebni indu-strijci ponudili komai polovico tega, kar je priznal Intersind. Zato bi se pogajanja skoraj razbila ter so se v zadnjem trenutku domenili. da bodo skušali rešiti sDor na višji ravni, to ie z razgovori med Confindustrio in vodstvi CGIL, CISL in UIL, nakar naj bi se na daljevala pogajanja s sindikati kovinarjev. Sestanek med osrednjimi sindikalnimi vodstvi in predstavniki Confindustrie bo jutri in od nie-ga bo odvisno, ali se bodo pogajanja razbila ali nadaljevala. FlOM je vsekakor zahtevala, da morajo dati industriici jasen odgovor, tako da ne bodo mogli veš slepomi. siti in zavlačevati pogajanj v nedogled. Ravnanje Confindustrie ie naletelo med kovinarji, ki so že toliko ž-tvovali. na odpor. Po raznih mestih so že imeli skupščine, na katerih so izrazili prioravllenost, da začnejo z borbo znova, če ne prinesejo pogajanja nič stvarnega. Tudi v Trstu se je FIOM obrnila na delavce z letavom. v katerem jih seznanja s položajem ter poudarja, da nočejo zasebni delodajalci priznati tega, kar so si priborili d»!avci podjetij IRI in ENI. Sindikalne organizacije kovinarske stroke so kljub temu pokazale vso svojo spravljivost in pristale na to, da sindi’-ati na zvezni ravni poskušajo rešiti spor, zlasti kar se tiče priznanja sindikalnih pravic v podjetjih. FIOM poziva delavce, naj izrazijo svoje nezadovoljstvo s potekom pogajanj in naj se pripravijo tudi na morebitno stavkovno borbo. FIOM našteva v svojem letaku tudi, katerih ponudb Confindustrie ni mogoče sprejeti, ker so mnogo s’abse od tega, kar sta priznala IRI in ENI. Te ponudbe se tičejo skrčenja delovnega urnika, zvišanja mezd, enakih plač delavk in delavcev, nove ureditve kvalifika-cij in razlik v mezdah posameznih kategorij, dveletnih periodičnih poviškov za delavce, plačila prvih Jutrišnja pogajanja bi morala torej pokazati, ali bo mogoče mirno rešiti soor, ali pa bodo delavci zopet prisiljeni stopiti v borbo. Z raznimi izgovori delodajalcev o nevarnosti inflacije zaradi zvišanja mezd si delavci in še manj njihove žene pač ne morejo pomagati. Nekoliko inflacije je namreč že tu; od lani v tem času so se življenjski stroški že po samih statistikah povišali za 7 odstotkov. Včeraj otvoritev dveh Spacalovih razstav Po dokaj dolgem časovnem presledku se znani tržaški slikar Lojze Spacal ponovno pojavlja pred tržaško javnostjo. Sicer se je od svoje zadnje osebne razstave v Občinski galeriji pogosto oglašal, toda vsakokrat v Trstu le v kolek- tivnih prireditvah. Zato pa se je sinoči predstavil tržaškemu občin- stvu kar z dvema osebnima razstavama hkrati, kot bi hotel omenjeni časovni presledek v stiku z ljubitelji umetnosti nadoknaditi. Sinoči ob 18. uri je bila v Občinski galeriji otvoritev Spacalove osebne razstave, na kateri smo imeli priložnost videti 25 listov iz umetnikove plodne dejavnosti zadnjih štirih let. Uro pozneje pa je bila v galeriji sodobne umetnosti «La Cavana» v istoimenski ulici štev. 1 otvoritev razstave, na kateri Lojze Spacal prikazuje občinstvu 10 svojih matric, prav tako iz novejše ustvarjalne dobe. Tako na otvoritvi v Občinski aa. leriji, kot tudi v galeriji «La Cavana», smo poleg številnih tržaških umetnikov in ljubiteljev upodabljajoče umetnosti, videli tudi sekretarja okrajnega sveta za kulturo in direktorja založbe Lipa iz Kopra tov. Škabarja, ter ravnatelja Radia Koper tov. Abrama. Umrl je dirigent Glauco C urie l Včeraj je v Trstu umrl znani dirigent in čelist Glauco Curiel. Rodil se je v znani tržaški umetniški družini in je obiskoval konservatorij. Se mlad je postal šepetalec v gledališču «Verdi». Ko je postal Uril ................. - - ■ dirigent, je dirigiral v Scali ter v drugih italijanskih, evropskih In ameriških gledališčih. Nekaj časa je bil tudi zaposlen pri dunajski Operi, kamor ga je povabil Von Ka-rajan. Med drugim je dirigiral na premieri Pizzettijeve opere «Umor v katedrali» v ZDA. Glauco Curiel bi bil moral dirigirati opero trža-«Verdiju» 15. decembra. Nadome- iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiitimumiiiiiiiiiimiiiiiiiiitMHiiiiiJiiiiHiimiiiiiiiiiin NERAZVESELJIV PODATEK Promet Javnih skladišč v novembru občutno padel V primerjavi z lanskim razdobjem 11 mesecev, je promet letos nazadoval za 8,7 odst. Novembra je promet Javnih skladišč tržaškega pristanišča (ki torej ne obsega celotnega pristaniškega prometa, saj ni vključen promet industrijskega pristanišča, fLVA, lesnega pristanišča itd.) dosegel 166.000 ton, medtem ko je znašal v lanskem letu 236.000 ton. V prvih enajstih mesecih je promet Javnih skladiščih dosegel 1.844.000 ton, medtem ko je v Istem lanskoletnem razdobju znašal 2 milijona 20 tisoč ton. Bilanca je negativna, saj je promet padel za 8,7 odstotka. V okviru prometa enajstih mesecev so pripeljali v pristanišče 589.000 ton rud in starega železa (lani 759.000), 241.000 ton oljčnih semen (lani 175.000), 144.000 ton lesa (lani 179.000 ton). 5.000 ton kemičnih gnojil (lani 34.000 ton). Letoš- nji promet raznega blaga pa je dosegel 865.000 ton, medtem ko je ni znašal 871.000 ton. Sklep pokrajinskega odbora PSDI pristaja na ponudbo KD Tiskovni urad tržaške federacije PSDI sporoča: «Pokrajinsko vodstvo PSDI je na- tančno proučilo resoluciji, ki sta ju odobrili stranka relativne večine PRI. Vodstvo PSDI Je upoštevalo, da Je pripravljeno poiskati v krajevnih upravah obliko sodelovanja z istimi silami, ki sestavljajo vlado levega centra. Nadalje je upoštevalo, da je pogoj za tak sporazum jasna obveznost o uresničenju socialno naprednega upravnega programa, ki bo brez bojazni in obotavljanj branil neodtujljive nacionalne pravice Italijanov in demokratične pravice manjšine. Zato je pokrajinsko vodstvo sklenilo, da pristane na sodelovanje s KD in PRI, da bi proučili možnosti sporazuma glede sestave občinske uprave. Ta sporazum bo moral programatsko upoštevati sile, ki sestavljajo vlado levega centra. S sinočnjim sklepom PSDI, spre-oki........................... Jetim v pokrajinskem odboru je torej vprašanje sestave občinskega odbora stopilo v drugo razdobje, saj je sedaj že gotovo, da bo šlo za sestavo tristranskega manjšinskega občinskega odbora. Sedaj bo- do sledila pogajanja med predstav-PRI in PSDI za posamez- niki KD, Pi na mesta v odboru, odnosno kon- kretno za mesto podžupana In ostalih odbornikov. Povišanje jakosti in cene plina Prefektuml odbor za cene je včeraj pod predsedstvom podrprefek-ta dr. Paslna odobril predlog tržaške občinske uprave o povišanju kalorične vrednosti gorilnega plina In temu ustrezno povišanje cene plina. Občinsko podjetje Acegat je že pred leti napravilo načrt za povišanje kalorične vrednosti gorilne- ga plina. Pred nekaj meseci pa je ta svoj načrt predložilo v odobri- tev občinski upravi, ki ga je tudi sprejela. Po predlogu Acegata, naj bi kalorično vrednost plina povišali od sedanjih 3800 na 4200 kalorij, cena za kubični meter pa naj bi se povišala od sedanjih 33 lir na 36,33 lire. Po mnenju podjetja ln občinske uprave, se cena plina dejansko ne bo povišala, ker sedaj potrošniki plačujejo plin po 8,68 lire za 1000 kalorij, z novo ceno pa ga bodo lačevali po 8,75 lire za 1000 ka- l P1 lori Sklep prefektumega odbora za cene bo veljaven šele potem, ko ga bo odobril medministrski odbor za cene. Poleg tega Je prefektuml odbor za cene razpravljal tudi o predlogu predstavnikov zainteresiranih kategorij o povišanju cene mleka v prodaji na drobno. Odbor Je sklenil prenesti to vprašanje najprej v diskusijo zadevni posvetovalni komisiji, ki se bo jutri sestala na prefekturi. Danes stavka osebja TELVE V zvezi s stavko osebja, zaposlenega pri telefonskem omrežju, je podjetje TELVE sprejelo ukrepe, da zagotovi med stavko delovanje nekaterih telefonskih zvez. Stavka bo trajala od 7. ure danes do 7. ure jutri. TELVE sporoča, da bo redno delovala medkrajevna telefonska služba, ki jo upravlja državna uprava in ki odgovarja na štev. 14, da bo redno delovala mestna telefonska služba In teleselekcija. Poleg tega bo TELVE skušala, čeprav v omenjenih možnostih, zagotoviti medkrajevne pogovore po naročilu. ki je včeraj v znak žalosti prekinil vaje. * V sejni dvorani tržaške trgovinske zbornice je do 6. decembra odprta slikarska razstava italijanskih otrok, na kateri je razstavljenih 450 del od skupnih 180.000, kolikor jih je sodelovalo pri vsedržavnem natečaju «Srebrni čopič». Danes zaključeno zasedanje mešanega odbora v Rimu V vseh preteklih dneh, razen na jug. državni praznik, se je v Rimu nadaljevalo 9. zasedanje italijansko - jugoslovanskega mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta londonskega memoranduma. Predvideva se, da bo zasedanje zaključeno danes in da bo danes objavljeno tudi zaključno uradno poročilo o zasedanju samem. ZA DODELITEV PRISPEVKOV Prijavite škodo zaradi suše! »Pravljica o carju in pastirju** v Križu Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov pozivata kmetovalce, da prijavijo škodo, ki so jo utrpeli zaradi letošnje suše. Na osnovi teh prijav bodo kmetovalci deležni prispevka v okviru 15 milijonov lir, Prijavnice, ki jih je razdelilo Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo, so prizadetim kmetovalcem in živinorejcem na razpolago tudi v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, Ul. Geppa 9. V prošnji za dodelitev prispevka je treba navesti celotno površino kmetijskega posestva, površino prizadetih travnikov in deteljišč, površino vinogradov in sadovnjakov ter površino drugih poljskih kultur, ki so bile prizadete zaradi suše (krompir, koruza, pesa, ajda, pitnik, korenje itd.). Prav tako je treba navesti število glav goveje živine. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta prizadetim kmetovalcem na razpolago vsak delavnik med 8. in 12. uro — bodisi za sestavo prošnje bodisi za druge informacije v zvezi s prispevki. Poudarja se, da zapade rok za predložitev prošenj v soboto, 15 decembra ob 12. uri. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse vinogradni-ne, ki še niso prijavili zalog vina v kleteh, da to storijo do 10. decembra, ko zapade prijavni rok. Potrebni formularji so vinogradnikom V nedeljo 2. dec. popoldne je Slovensko gledališče uprizorilo v dvorani «Albert Sirk» v Križu Tri-funovičevo «Pravljico o carju in pastirju». Bila je to premierska predstava, ker tržaški Avditorij šele preurejujejo in v nedeljo zaradi te- gledališča. Jutri, 5. t. m. ho gledališče ponovilo igrico na Kontovelu, kjer bo po predstavi tudi miklav-ževanje, v četrtek, 6. t. m. in v soboto, 8. t. m. pa v prosvetni dvorani na Opčinah, medtem ko bo prva uprizoritev v Avditoriju 21. t. m. «Pravljica o carju in pastirju» na razpolago v uradih KZ in ZMP I ga ni mogel sprejeti Slovenskega uiiiiiiiiiiHiiiniiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiintiumiHHmniHiHHHHHHHnmHtnmnMHiniiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniinuiiiuniiiiiiiuiiiiiimiiraimiiiinniiiiiiuHUiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiifUiHiiifiiiiiiHniiiiminiii BLISKOVITA RAZJASNITEV V PRVEM TRENUTKU TAJINSTVENEGA ZLOČINA PRI RICMANJIH Morilec lastne sestrične Mario Primi razkrinkan in prilet v man] kot 24 urah Nesrečna žrtev seksualnega pokvarjenca je še ne 15-letna Ada Spadaro iz Ul. Vidali Všiti znak neke čistilnice na plašču nakazal smer preiskave in privedel do uspeha Zasliševanje morilca še traja; vendar so v glavnem znane že vse podrobnosti zločina Skrivnost ostudnega zločina na samotnem kraju ob cesti, ki se od glavne ceste Ključ--Boršt odcepi v Ric-manje, in o katerem smo poročali v naši nedeljski številki, je bila pojasnjena v manj kot 24 urah. Zasluga za to gre načelniku leteče policije dr. Cappi in njegovim podrejenim, kapetanoma Mo-randiniju in Relli-ju, podoficirjema Gavi in Pipanu ter agentom, ki so z največjo vestnostjo sodelovali pri pre-izkavi. Danes, ko so znane vse okoliščine, ki so privedle do zločina, se zdi da bi do njegove razjasnitve zelo verjetno prišio ; v nekaj dneh, toda | ko so se policijske oblasti znašle pred truplom mladega ! dekleta brez imena I in brez vsakega ! dokumenta, ki bi dokazoval njeno i. dentiteto, je vse kazalo na «perfekten zločin» z brezimensko žrtvijo in Jr ■' ite «t Morilec 32*letni Mario Primi brezimenskim zločincem. Sedaj je med številnim sorodnikom v me- 7 n O n rt rtrtrt • 2r**4 rt.* trt 1_rt_ rti » A n X 1 1 ■ v t znano oboje: žrtev je komaj 14 in pol letna Ada Spadaro iz Ul. Vidali 9, morilec pa njen krvni bratranec 32-letni Mario Primi iz Ul. Campanelle 389. Kako je policija tako hitro prišla na sled morilcu? Med podrobno preiskavo trupla umorjene Ade in njenih oblačil, je vešče oko stu. Med hišno preiskavo niso našli nič posebnega, niti ene Adine slike; našli pa so v loncu na štedilniku še nekaj mineštre, kar ne bi preiskovalnim organom moglo pomeniti nič posebnega in zanimivega, če ne bi pri obdukciji najdenega trupla našli v želodcu še neprebavljene testenine in fižol. strokovnjaka za kriminologijo opa- Ta okoliščina in pa še nepojas- njen°izginotie Ade °d i4-ure v lačil. To je bil v prvem trenutku, in je tudi ostal do kraja preiskave, edini znak, edini usmerjevalni pripomoček, ki se ga je lahko oprijel načelnik letečega oddelka za nadaljnjo raziskovanje. Z odrezanim koščkom plašča, na katerem so bile všite številke, je razposlal svoje agente po vseh tržaških kemičnih čistilnicah v upanju, da bi prišli do imena osebe, ki je prinesla plašč v čistilnico. Končno se je v centralni čistilnici Žiberna eden izmed nameščencev spomnil, da je enak znak všlt z modro nitjo, videl tudi na nekem dežnem plašču, ki je bil prinesen v čistilnico pred nekaj dnevi. Nato so poiskali lastnika tega dežnega plašča, ki je pojasnil, da so mu znak z modro nitjo všili v čistilnici «Maria» v Ul. San Maurizio, kjer ga je dal čistiti prvič. V čistilnici «Maria» so spoznali znak na dežnem plašču za njihov in seveda tudi znak na plašču žrtve. To je bil prvi zelo pomembni uspeh preiskave, toda nastopile so nove težave ko se je pokazalo, da je ime prinašalca tega plašča v knjigi klientov označeno enostavno s priimkom Spadaro. Na anagrafskem uradu je namreč registriranih kakih 80 oseb s tem imenom, toda med njimi ni Dilo nobene, ki bi tako po dozdevnih letih kot po drugih okoliščinah odgovarjala žrtvi. Zato so začeli pregledovati družinske liste vseh Spa-darov in ugotovili, da je na družinskem listu 23-letnega Marcella Spadara iz Ul. Vidali 9 navedena tudi njegova mlajša sestra z imenom Ada, ki bi februarja prihodnjega leta dopolnila 15 let. Je Ada neznana žrtev neznanega morilca? Agenti letečega oddelka so se takoj podali na stanovanje Marcella Spadara, katerega so našli pred poslopjem. Povprašali so ga po sestri in Marcello je pojasnil, da je odšla od doma dan prej, t.j. v petek ob 14. uri, potem ko je pojedla mineštro s te- petek, je dalo dr. Cappi in njegovim sodelavcem razumeti, da so na pravi poti. V urade letečega oddelka v Ul. Università so v nekaj urah sklicali vse Adine in Marcellove sorodnike kar jih je v mestu in jih začeli zasliševati. To je bilo v soboto zvečer od 21.30 dalje. Toda pokazalo se je, da med sorodniki ni Maria Primija, Adine-gi pravega bratranca po materini veji. Bila pa je prisotna njegova žena Leonilda, ki je povedala, da j s njen mož Mario v petek zvečer okrog 22. ure odpotoval s svojim avtom znamke «Opel», opremljen z nemško evidenčno tablico (Mario se je namreč ored dvema mesecema vrnil iz Nemčije, kjer je delal in kjer je tudi kupil avto, kateremu še ni menjal tablice) odpot> val v Svico, kjer naj bi dobil delo. Eden izmed sorodnikov pa ;a tudi povedal, da mu je v soboto telefoniral Mario, ki je dejal, da se oglaša iz Milana in da ga je zaskrbljeno vprašal: «Se ni zgo-. novinarjem o uspešni akciji svo-dila kakšna nesreča v družini?». Nega oddelka, je bilo že v teku Takrat seveda še nihče ni vedel drugo poglavje te mračne trage-ničesar o najdbi- trupla ob cestijdije — zasliševanje morilca in proti Ricmanjem, in ko je Mario [ ugotavljanje podrobnosti minuto dobil pomirjevalen odgovor, je prekinil telefonski razgovor. Ta podatek je bil za nadaljnjo preiskavo nadvse dragocen. Kako je mogel Mario Primi vedeti za «nesrečo v družini» ob 17.30 v Milanu, ko pa ni o njej takrat tisk še nič poročal? Jn ali je res telefoniral iz Milana? Logičen odgovor na to vprašanje je bil jasen: tu ni več mogoče govoriti o bolj ali manj upravičenem sumu, temveč o gotovosti, da ima Mario Primi vmes svoje prste. Dr. Cappa je takoj nato po telefonu naročil blokado vseh obmejnih prehodov proti Svici, razpostavil patrulje po vseh dohodnih cestah v Trst, stopil v stik s kvesturo v Milanu in drugod, s telefonsko centralo, da bi ugotovil izvor Primijevega telefonskega poklica in 'razpostavil straže pred Primijevim stanovanjem v Trstu in pred stanovanja všeh njegovih sorodnikov, ki so bili medtem pri. držani na sedežu letečega oddelka v Ul. Università. Pasti so bile torej skrbno nastavljene in železni krog okrog Primija sklenjen do kraja. Nočne ure so potekale v nadaljnjem zasliševanju in razvozlavanju klobčiča. Kaj pa se je medtem dogajalo s Primijem? Podrobnosti nam trenutno še niso znane. Na vsak na-•čin pa se je — če je splqh res, fla je bil na poti v Svico —‘ premislil in se vrnil v Trst, ali pa se iz Trsta sploh nikoli ni ganil. Dejstvo je, da se je oglasil najprej na svojem domu v Ul. Campanelle, kjer je zaman trkal. Nato je šel k svoji materi v Ul. Vidali, kjer tudi ni našel nikogar. Skočil je k enemu pa k drugemu in tretjemu sorodniku, toda povsod je našel vrata zaprta. Polastil se ga je najprej tesen občutek, nato blazen sj. ah; spoznal je, da je v pasti,_ da je policija vse njegove pridržala, da je neizbežno izgubljen. Preostajala mu je izbira: si vzeti življenje in se sam kaznovati za ogaben zločin, ali se predati policijskim oblastem. Poniglavo se je odločil za drugo pot. Ob 6.30 v nedeljo zjutraj se je javil na kvesturi in mirno, brez vidnega kesanja, izjavil agentom; «Vem, da me iščete, tukaj sem.» Odvedli so ga na sedež letečega oddelka v Ul. Università, kjer je brez pridržkov priznal, da je umoril sestrično Ado Spadaro. Ves ta potek dogodkov od najdbe trupla nesrečne Ade v soboto zjutraj okrog 8. ure, pa do prosto- novinarjem dr. Cappa sam v prisotnosti svojih najtesnejših sode- lavcev. Medtem pa, ko je zaslužni funkcionar javne varnosti poročal liimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiitiiiiitiiHiiuimiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiittiiiitiiiiiiiiiiimiiimiii PROMETNA NESREČA PRI DACJU NA OPČINAH Avto se je dvakrat obrnil in obtičal s kolesi v zrak K sreči se nihče od potnikov ni huje poškodoval Snoči ob 21-40 se je na ovinku nove qeste pri Dacju na Opčinah zgodila prometna nesreča, pri kateri se je ranil 39-letni Milan Tavčar z Opčin, ki je vozil avto z evidenčno tablico št. 47.871. Tavčar se je vračal po Proseški cesti do-mov na Opčine v družbi dveh o-seb. Ko je privozil na ovinek za mostom nad železniško progo, je iz neznanih razlogov zgubil oblast nad vozilom, ki se je dvakrat pre- vrnilo in končno obstalo tla strehi s kolesi v zrak. Medtem ko je' , .. .. enega potnika vrglo na cesto, pri steninami in fižolom, in da se je Čemer je ostal nepoškodovan, ter verjetno napotila kateremu iz-'so drugega potnika, prav tako ne- poškodovanega vojaki izvlekli Iz vozila, je šofer Milan Tavčar optai ujet med sedež in avtomobilsko o-grodje. Sele čez kakih 20 minut je domačinom in vojakom uspelo, da so ga izvlekli iz vozila ter ga odnesli v bližnji bar. kamor so nato prišli bolničarji RK in ga nezavestnega prepeljali v splošno bolnišnico. Kaže pa, da posledice niso bile tako hude, kot se je zdelo v prvem trenutku in da bo Tavčar v 2 dneh ozdravel. Pripom-niti je treba, da so se na tem ovinku v zadnjem času pripe. tile že tri podobne nesreče. za minuto, od 14. ure v petek, ko je Ada zapustila dom, do trenutka, ko so se Mariovi prsti krčevito oklenili njenega vratu in jo zadušili okrog 19. ure zvečer istega dne. Kako in zakaj je prišlo do tega zločina, edinstvenega v kroniki tr. žaške kriminalitete? Mario Primi, brezposelni železostrugar, sin sestre matere pokojne Ade (ki pa je že nekaj časa v bolnišnici za duševno bolne pri Sv. Ivanu) je s svojo ženo Leonildo, bolničarko po poklicu, živel nekaj časa po poroki v Ul. Giuliani. Dve leti kasneje se je preselil v Ul. Campanelle, kjer je do pred kratkim živela z njim tudi njegova mati, ki pa se je zaradi tesnosti stanovanja preselila v Ul. Vidali. Odslej je Mario Primi pogosto zahajal na obisk k materi, kar mu je tudi dalo priložnost, da je spoznal mlado, komaj 14-letno, toda že dekliško razvito in lepo rašče-no Ado, ki je stanovala v isti hiši. Primi, na videz zaprt, toda v resnici seksualno nasilen tip, se je kmalu zaljubil v Ado, ki pa ga je zavračala in odklanjala. Primi-jeva zaljubljenost' se je spričo njegovega značaja hitro stopnjevala do bolestnosti in nenormalnosti, čeprav je vse to ostalo prikrito njegovemu okolju in celo njegovi ženi ter Adinemu bratu. V petek je Primi vedel, da bo Ada ob 14. uri šla na obisk k materi v bolnišnico. Pričakal jo je pred izhodom in jo povabil v avto (vedno isti Opel z nemško evidenčno tablico) na izlet. To je bilo okrog 15.30. Kam sta potem odšla in kaj se je potem dogajalo, to bo moral Primi še povedati jasno in brez izmikanj. Za sedaj znano in neizpodbitno dejstvo je le, da je Primi skušal Ado izsiljevati, da je pri tem prišlo med njima do prerekanja in sodeč po podplutbah na najdenem truplu in po raztrganih kosih intimnega perila ter izgubljenih čevljih tudi do fizičnega obračunavanja. Očitno razjarjen zaradi odpora in v blaznem napadu seksualne bolestnosti, je Primi zagrabil Ado za vrat in jo zadušil. Ob kateri uri se je to zgodilo in točno na katerem kraju, še ni znano. Ugotovljeno je, da je morilec pripeljal avto, bodisi še z živo ali že mrtvo Ado, na rob ceste pri Ricmanjih, ki se v širokem ovinku odcepi od glavne ceste Ključ-Boršt. Tu je odprl vrata in truplo odvrgel po strmem bregu, da se je zakotalilo kakih 10 m navzdol in obležalo na mestu, kjer je bilo najdeno naslednjega dne. Zasliševanje Maria Primija na sedežu letečega oddelka v Ul. U-niversità se je pod osebnim vodstvom komisarja dr. Cappe nadaljevalo vso nedeljo in ves včerajšnji dan pozno v noč. Kaj prida se o izidu tega zasliševanja ni moglo zvedeti zaradi redkobesednosti preiskovalnih organov. Kljub temu pa smo zvedel^ da odgovarja Primi na vsa vprašanja mirno in da tehta vsako besedo, preden jo izreče, kot da bi skušal zmanjšati svojo strašno odgovornost. Pri tem zapada tudi v protislovja in se izgovarja na utrujenost in notranjo zmedenost, čeprav tega iz njegovega obnašanja ni mogoče razbrati. Toda končno bo vendarle moral izpovedati vse do potankosti, čeprav to v bistvu niti ni več važno. Vse kaže, da bo njegovo zasliševanje zaključeno v teku današnjega dneva, če že ni bilo v noči, nakar ga bodo preiskovalni organi nrijavili sodnim oblastem pod hudo obtožbo namernega in pre-mišljenega umora, za kar je brez olajševalnih okoliščin predvidena dosmrtna ječa. Truplo Ade Spadaro je še vedno v mrtvašnici na razpolago sodnim oblastem. Dan pogreba še ni bil določen, verjetno pa bo znan že danes. je bila v Križu toplo sprejeta in je pritegnila nase res številno občinstvo. Vsi nastopajoči z režiserjem vred so bili deležni lepih priznanj hvaležnega mladega in od-rastlega občinstva. Na sliki prizor iz igrice. Prosvetno društvo Prosek-Kontovel bo za miklavže-vanje obdarilo OTROKE SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE NA PROSEKU. Obdaritev bo po predstavi mladinske igre «Pravljica o carju in pastirju», ki jo priredi SG iz Trsta v sredo 5. t. m. v dvorani na Kontovelu. Starši ostalih otrok, ki želijo da bi bili njihovi otroci ob tej priliki obdarovani, naj prinesejo paket v sedež društva na Proseku v torek, 4. t. m. od 20. do 22. ure ter pol ure pred predstavo. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju prire. ja danes 4. decembra 1962 ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje fotoreporterja Maria Magajne pod na. slovom «Finska v besedi in sliki». Predavanje spremljajo barvni diapozitivi. Prostori bodo Po potrebi ogrevani. Razna obvestila V četrtek 6. decembra bo seja glav. nega odbora mladinske iniciative ob 20.45 v Ul. Geppa 9. * * * PD «Ivan Cankar» obvešča vse svoje člane in prijatelje, da bo v sredo -5. trn. v društvenih prostorih tradì, donatolo miklavževanje. Začetek ob 19. uri. Zaželena darila. Sledil bo ples. * * * SK «Jadram» vabi vse akademike In prijatelje ma predavanje s skioptični. mi slikami o Finski, ki ga bo imel M. Magajna v Ul. Geppa 9-1. ob 20:30 v sredo 5. tim. * * * PD «Slavko Škamperle« priredi; 7. t.m. z začetkom ob 21. uri1 miklavževanje v društvenih prostorih. Vablje. ni vsi. Darila se sprejemajo eno uro pred pričetkom. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. in 3. decembra 1962 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 22 oseb. UMRLI SO: 76-letna Sofia Caifes por. Miusima, 68-letni Francesco Conciari, 68-letni Mario Feltrim, 71-letna Giovanna Penic por. Poli, 70-letna Maria Škapin, 84-letna Rosaria Alloggio por. Piero, 53-letni Felice Ostro-usika, 79-letni Alceste Sterfanutti, 88. letna Maria Pausi eh, 68-letni Valerio Petronio, 51-letna Albina Tripar por. Micolaucich, 71-letmi Giuseppe Metin 1, 78-letna Teresa Pettener por. Mola, 7Metna Francesca Pirma por. Klan. cic, 66-letnt Giovanni Gregorin, 41-letni Glauco Curiel, 57-letna Francesca Svegel por. Branzeri, 52-letna A-na Leban por. Kleiderz, 67.1etni Carlo Sella, 88-letma Giovanna Brainich vd. Pelos, 8l-letna Elsa Dorfles vd. Pari dl Monrica, 55-letna Nerea Micheli por. Mascherimi. Mali oglasi PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgo. vino «MAGLIABELLA» na Korzu Garibaldi, n (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic In perila za ženske, moške in otroke po najnižjih cenah v Ttstu. Po-strežem boste v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo. Darovi in prispevki Slovensko gledališče v Trstu V SREDO, 5. dec. ob 17.30 v Zadružnem domu na Kontovelu Boško Trifunovič «Pravljica o carju in pastirju» Mladinska igra v treh dejanji* Prevod: Janko Moder gSSfop??“.:<ÌStKfi*' REŽISER: JOŽKO LUKES V ČETRTEK, 6. dec. obJ-5-3®! Prosvetnem domu na opcu Boško Trifunovič «PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU» V SOBOTO, 8. dec. ob 11530 » Prosvetnem domu na UPCU““ Boško Trifunovič «PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU» Prodaja vstopnic na Pr®*Lj. vah eno uro in pol pred Rj četkom predstave pri blagajn* dvorane. Gledališča GLEDALIŠČE VERDI ^ V petek ob 20.30 za red A ? ju in ložah ter za red C na * ozarto-in stojiščih, prva predstava jrigtnt ve opere «Figarova svatba». laV, Francesco Mollnari Pra<*f", «jcolet-nih vlogah: Giuseppe Taddei. [4nja ta Panni, Angela Vercelli, ^boro* Malagii in Paolo Momta-rsolo. vodja Giorgio Kirschner, rezu« Piccinato. «»dalj*1)' Pri blagajni gledališča se ‘‘ naprodaj a vstopnic za petkovo.*" vo. AVDITORIJ otv» Tržaško stalno gledališče ernbra rilo svojo 9- sezono danes 4. jezii-ob 21. uri s «Procesom Pr h vlo-su» Diega Fabbrija. V S*3 hetti, gah bodo nastopili Fosco va- Mariu Pišu, Marisa Fabbri, " _u)vìo lente, Lino Savorani. RežlJ rodaja Trtluoen DauonirOpiiS lfl ‘ Tolusso. Rezervacija , vStop- vstopnic pri glavni Proda,J 35372 oi nic v Galeriji Protti tel. - ,a 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 1 • -»ročnik»* Nazionale 16.00 «Lov na - (Caccia al tenente). Metroeoi Jim Hutton, Paula pr®r*tv!?Ln» (A' Fenice 16.00 «Poganska ijuPez ^ more pagano). Eastmancodor. vedano mladimi pod 18- ,lewArmž-Excelsior 16.00 «Neurje nad. ingtoo)' tonom» (Tempesta su wa," 4tvtor. Henry Fonda, Charles b" Gene Tierney. n]egffV Grattacielo 15.30 «Ti-Koyo »■ ' 5ce-morski pes» (Ti-Koyo e U s cane). Technicolor. (Se*" Arcobaleno 26.00 «Seksualno^» ^ sualità). Prepovedano n“a 18. letom. . , (Vi» Supercinema' 16.30 «V vrtir^'k gj. col vento) Technicolor, v* ble, Vivien Leigh. v Zadnji dan. , Wfctov» Alabarda 16.00 «7 nevest za qwjvnft0, (7 spose per 7 fratelli). ‘ ePS. tor. Howard Kieel, Gene po- lodrammatico 16.00 *V°j5Crjero). '' čitek» (Il riposo del ' Brigitte Bardot, Robert Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «OK Paris». pilad®' Cristallo 15.30 «Sladke Perl"‘iivezz»>' sti» (La doke ala della S'1 a(jini• Technicolor. Prepovedano -- Garibaldi 16.30 «Divji in "" (Violenti e selvaggi)- Pe“ darlz. morajo n3" Capitoi 15.30 «Ljubimci se n‘u,mPara- učiti» (Gli amanti devono ^„3-re). Angie Dickinson, bue. 1 oče"* Impero 16.00 «Totò in PePP1?1® divi»' v Berlinu» (Totò e PePPlfl a Berlino). Bln Ho®" Massim0 16.00 «Legenda •V™ uood" da» (La leggenda di Ro»m Technicolor. K»J 1 Moderno 16.30 «Ce te sleč«»-" gjde» delam slabega». Na PJat'n‘sette)-krasotic» (Le magnifiche Zadnji dan. Astoria" 16.30 «Robinzon na. d{i cesarjev» (Robinson nelT>soaa PRI MAGAZZINU FELICE — Trst. Ulica Carducci 41. DOBITE; ženske, moške In otroške dežne plašče, bun. de, blače, jopiče In srajce najboljših vrst In znamk po najnižjih cenah. BRUSIN1 CARLO, Trs«, Ul. Battisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na di'va, premog, plin, elektriko — trajno go. reče peči na premog In kerosene ter na plin In elektriko in televizorje. Olajšave pri plačilu. Poitrežba plina na dom. — Telefon 29-041. Namesto cvetja na grob pok. Feliksa Ostrouške daruje družina Zofke Kapun 1000 lir za Dijaško Matico. sari). Technicolor. (M'3*10" Astra 16.30 «Nevaren podvig» ne pericolosa). , ob . Vittorio Veneto 16.15 «NUo*ar Melit1» deljan» (Mal di domenka'- ve(ja-Mercouri, Jules Dassin. r no mladini. » tajni Abbazia 16.00 «Lovec se*r dvig» (Caccia RBI-5 missi« ta). D. Lewsky. ,anicev» {!* Marconi 16.00 «Upor Pi'a*iLg1tii<:®i<’r' rivolta del mercenari)- * -, Livio Lorenzon. sin» , Ideale 16.00 «Tharus, Atu»*' Tech"» (Tharus 11 figlio dl Skedenj 16.00 «Cenjena dr11^2"^' norata società). Domeni R. Schiaffino. PO dolgi in mučni *** za vedno zapustila v sta* naša dobra mati in non» . Katarina Škabar ^ Pogreb nepozabne P> danes ob 15. uri iz *‘se domače pokopališče. Žalujoče družine! t riz.IAK in c* 4.12-1962' ŠKABAR, BIZJAK Veliki Repen, Essen ZAH VALA Globoko ganjeni nad toliko izrazi sožalja, SJfrageS’a prejeli ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega FELIKSA OSTROUŠKE o iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo sna° 0jnika rovalcem cvetja in vencev, vsem, ki so Pu h tež- se vsem vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem, ki »o spremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki so nam v kih trenutkih stali ob strani. ,rnUgk8 žalujoča žena, mati in oče ter družina us Opčine, 4.12.1962. Z« MIK LAV Z A je knjiga najlepii dar TRŽAŠKA KNJIGARNA vam nudi za priliko bogato izbi**0 » p NENADNA ZAOSTRITEV ZIME Z BURJO IN LEDENIM MRAZOM Sunki burle do 120 km na uro Povzročili vrsto nesreč in okvar Najmanj 8 oseb ranjenih zaradi raznih nezgod in padcev - Gasilci so imeli ves dan in vso noč polne roke dela • Vrvi na kritičnih točkah raca»« Ju$ m so se tudi v mestu po- F - - JH® P^e snežinke, je v nedeljo J* Pihati močna burja in tudi Paratura je naglo padla. Apa-■»emenoslovnega zavoda so «lì i’’ so sunki burje do-W do 120 km na uro, medtem L, le živo srebro v toplomerih j??, okoli ničle. Prava zima to- ptui*810 vsi prav nepriietno a?,®® bi bilo burje, tudi mraz ■ "* bil tako občuten. Tako pa .“»m zdi, da je najmanj pet ®r ................ stopinj pod ničlo, če- & -—’ W AJAaAA.A. .•«aške okolice dejansko pet pod ničlo. E* cestah — bodisi v mestu bo-:j. v .okolici — ni bilo včeraj ii »..mÉ prijetno, zlasti Je, ker j ! *, to Ptva močna burja in “»njo Je nismo privadili, ^.najbolj izpostavljenih toč-V» °l.na Primer pri glavni polì.,* Trgu Oberdan, pri Sv. Ja-Its ? ^ruSih krajih so napeljali d „ tne vrvi, da so se pešci lah. w »Prijemali, ko je burja moč-! pa so v Drevo-. so sicer v vztrajali na svojih mestih, t včeraj ni bilo skoraj nobe-ki bi se upal postaviti stoj-“odobno je bilo na Trgu Pon-wJ°> kjer so v dopoldanskih S1 branjevke sicer prodajale j. .T toda potem so ena za dru-b »»peljale svoje blago v skladi- irg se je na mah izpraznil. di burje je deloma trpelo "»teli 0 v Pristanišču, kjer so 11 nekatere ladje še močneje v»»ti, da jih ne bi burja od-» od pomola. ^dvsem pa je burja povzročitve Prometnih nezgod, pri h» ie bilo ranjenih najmanj [ ,,oseb. Najhuje se je ponesre-!, izletni Adolfo Ulcekar iz Ul. M** 5. Ko je okoli 16. ure Is.1 filobus na Borznem trgu E-trgovino «Giornalfoto», ga je ^*ani sunek burje vrgel na tla. iù b»dcu se je Ulcekar precej 1,1 Poškodoval. Možno je, da si ^.ooiil levo stegnenico. V bol-&,*?. »o ga prepeljali z avtom N.-"1"1 redarjev. V najslabšem l! se bo moral zdraviti okoli )J?tako nesreča sledi nesreči. Ob il »o prepeljali v bolnišnico 31- k, iK* Erminia Morgana iz Ul. v,..*rka 40 ter 58-letnega Gio-{tL*1-1* Baruta od Spodnje Magija?* 947. Oba sta zaposlena pri J]1 “Onem podjetju, ki gradi neko dl, Pie v Ul. S. Vito. Ko sta dvi-k ..»grajo, ki jo je burja vrgla k , < io je nenaden sunek ve-ty®t podrl in poškodoval oba 'h8, Na srečo bosta ozdravela ani kot osmih dneh. , k'tt*ti uri so prepeljali v sploš-r.D. n*šnico tudi 50-letnega deli V Emilia Canduccija iz Ul. tj,v®.ltro 69. ki se je ponesrečil Ftni ,m poltovornikom na .phali »Its *■ Canducci se je pCljaT i iji»»Ornikom, katerega je uprav, (t,, »»bi Bruno Cristofero. Nena-ltv.,uyiek burje je prevrnil pol-tw/Pik, pri čemer se je Canducci dffjooval po čelu. V bolnišnici w ®oral zdraviti kakih 10 dni. « ** »e pri padcu ni poškodoval. fcPOioanske vremenske neprilike .Prizanesle niti 73-letni Ge-ì|5) Neuwirth vd. Viani iz Ul. tftìi 6. Močan sunek burje je t {j* =j--- ^ mest med Crveno zvezdo in Barcelono, okrnjen. V preostal1 ^ mah sporeda je Dinamo prekinil s tradicijo, ki ,mu ni dovolj ^ da bi se izkazal v Splitu. Končne so Zagrebčani po štirinajjco, letih vendarle prišli do zmage nad Hajdukom in to s tako ra (u. da bi bil vsak komentar odveč. Na tujih tleh sta slavila zmagnie)t. d: Partizan nad Radničnim in pa 2eljezničar, ki je uspel v nem dvoboju s Sarajevom. __________________ Brez dvoma najvažnejša tekma j? bila v Beogradu, kjer je gostovala Barcelona. Čeprav je prvi polčas potekal v znamenju premoči domačinov, so gostje koristneje igrali in so znali izrabiti edino priložnost, s katero so v 17’ prišli s Cuvilho v vodstvo. To so ohranili vse do konca prvega dela igre, kljub temu, da so imeli igralci Zvezde več zrelih priložnosti. V drugem delu igre je bilo več razburljivih momentov, še posebno ker so domačini začeli resno ogrožati vrata gostov. Se prej pa je Barcelona z golom Villaverdeja v 10’ drugega polčasa povečala naskok, katerega je samo dve minuti kasneje Samardžič zmanjšal na minimalno razliko. V 20’ je po gostih napadih domačinov SkpD-lar izenačil. Španci so si ponovno priborili vodstvo, toda sodnik Švicar Heimann jim gola ni priznal. Dve minuti kasneje pa .ie odlični Ognjanovič s krasnim strelom po kotu dosegel zmagoviti gol. Če- prav so gostje napeli vse sile, na bi izenačili, rezultata niso mogli spremeniti. * * * MADRID, 3. — Real Madrid je premagal francosko drngoligaško enajstorico iz Troyesa s 5:0. V drugi zvezni ligi ljubljanska Olimpija nadaljuje s presenetljivo igro in predvsem uspehi. V nedeljo so ljubljanski nogometaši gostovali v Karlovcu in names’o neodločenega izida, kakor so sami pričakovali, so prinesli domov nepričakovano zmago Nogometaši Olimpije so že v prvem polčasu in sicer po treh minutah igre, presenetljivo prodrli in z Oblakom prišli v vodstvo. Ves trud domačinov je bil zaman tudi v drugem delu lgie, ko so Ljubljančani še dvakrat zadeli v cilj po zaslugi prisebnega Mladenoviča. Težje je šlo Mariboru, ki je imel v gosten leaderja lestvice druge lige Trešnjevko. Mariborčani ro vodeči Tiešnjevki oriščipnih točko in tako rešili čast na lastnem .gri-šču. Tekma je bila precej zanimiva in napeta, pa čeprav je pote- kala po razmočenem in spolzkem igrišču. L zvezna liga IZIDI SIoboda-Budučnost Sarajevo-Željezničar Novi Sad-Velež Radnički-Partizan Hajduk-Dinamo J:0 (»;»! 1:2 <1;0> 0:0 . 0:1