ISSN03SÛ-SS61 ZA hofi«c t*dn« Prehodno se bo pooblačilo, nekoliko hladneje bo. 50 let Številka 11 četrtek, 20. merca 2003 280 SfT V nedeljo v Sloveniji referendum Evropska unija in NATO V nede^i), 23. mnro), ho v Sloveniji potťkjil referendum. Volivci in volivke ImkIo mt njem ciUli»Oali o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in /vezo NA1X). Pravico n:i referendumu inntjo polnoletni držnvljani Republike Slovenije, ki l>odo nsijpo/neje 23. mitrcH dopalnlli IK let starosti. RcťcrcndunLski vpra^nji se bosla glasili: «Aliseslrinjalc, da republika Slovenija pototkii vse lidii anega Čistega pasUwnegû izida. Več o poslovanju na 5. strani ■ M, Zakošek V naslednjih dneh se lx> po vsej državi pričela policijsk:! preventivna akcija, ki jo sedaj Žedohn» po/namt). Zakaj v akciji p4»ve njen num: >.SIc»venija, prí|>nl seî«. 'l\idi na področju PP Ve» lef\jelK>včdsu]eto^f\jeakcue. od pone:orili. Pol ici Sli bi^do v času akcije pogosteje prisotni v bližini vrtccv in cfinovnihšol tcrv bližini prometno najbolj obremenjenih lokacij. Prve dni akcije lx>do policisti leopo/arjali kršitelje, starcem pred vriei in šolami pa bodo ludi svctin ali ter jih seznanjali 7 možnaslmi hudih poškodb, ki jih lahko v prometni nesreči utrpi nepravilno z varn^îslnim pasom in avto sedežem zaičilen otrok v avtomobilu. Po tem, ko bodo prve dni policisti le opozarjali in delovaii preventivno, bodo zadnje dni akcije tudi represivno ukrepali, kar pomeni, da bodo kršiteljem Izrekali ka/ni. V Času letošnje preventivne akcije bodo razdelili ludi veliko propagandnega materiala, ki opozarja vse liste, ki sc jim zdi, da se jim v avtomobilu pa res ni ircba pripeti, kaj se jim lahko zgodi v primeru nesreč. Le en podatek. Ste vedeli, da odrasel človek laliko s močjo rok in nog zadrži tei^o telesa ob trku le do hitrd prcdslavila tudi Mestnji občina Veknjv, Mednarodni sejem, ki v svojem progr.nnu ninižuje turizem, i>|Mir( in prosti Čas, Jc največji slovenski lurisCični sejem in hi» lelos potekal /v dvaini^liridesctlč. Na razstavnem prostoru Mestne občine Velenje lx>do svoje dejavnosti in ponudbi) predstavili 'J Uri stično-in formacijski center Mestne ol^činc Velenje. Muzej premogovništva Slovenije. KC' IN • Muzej na Velenjskem gradu, .Šolski center Velenje 1er p(îdjetji CtOST. d.o.o.. inCiorenje <î(\stinstvo. d.o.o. Ra;^iavljalci txxio pt^skrhcli za pestre spremljevalne dejavnosti, obiskovalcem sejma pa lx>do predstavili ludi številne prireditve, ki se bodo v letu 2(0.^ odvijale v Velenju. Prijazno vabljeni vhiilo A 2 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od četrtka. 20. marcii, do nedelje, 2.^. marca, med 10. in iy. uro. m B. P. Čistiina naprava za odpadne vode VELEN,IE - UDBUANA. 18. marca - Esotech d.d, in Kemijski inštitut sta na torkovi novinarski konferenci Javnost se/nanib o uspešnem zaključku gradrye in zsi^onu Čistilne naprave Zj) odpadne vfxle NIKO Železniki, To Je njun prvi tovrstni skupni projekt. Dc^>re izkušnje na lem projektu si> izhodišče za nadaljnje sodelovanje. Partnerja sta .sc dogcA'orila. da lega ra/Siriia na druga p^xiročja čiščenja txJpadnihvtxJ in odpadkov. V teku je prtijeki i/delave pilotne čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod s Sarinim p^'kstopkom in razvojni projekt mal iii čistilnih naprav. Cilj je izkoristiti domače znanje za uvajanje najsodobnejših oktiljskih tehnologij za čtSčenje odpadnilî vod in ol>v!adova-njC odpadkov, s lem pa zmanjšanje uvajanja pogosto zastarelih lujilî tehnologij v naŠ prosi or. Ravenski borci (tudi) o pomlajevanju RAVNE, 16. ntarea-V prostorih donta kri\janovJe v nedeljo pt^tektlit skupščina krajevne borčevske oi^ani^đcije, kije med drugim sprejela plan deln /a naprej. V ospredje so postavili sodelovanje z drugimi organizacijami in druMv), skrb ?a urejanje grohiSč ter obeležij, obiske IxMnih in starejših članov, družabna srečanja in pomlajevanje organizacije. Posel>ej so pt^udarili, da bo prihodnje leto minilo 6Í) lel od takrat, ko je v Ravne prišla legendarna XIV. divizija. Na primemo obe Ic? i lev toga dogodka - s proslavo v OsreSkih pečeh - pa se bodo začeli pripravljati že lelos, ■ J. K. Območno združenje slovenskih častnikov o Sloveniji In NATU Kakšen je status podobnih organizacij v državaii zveze? VELIí:N,IE, 12, marca - Območna združenje slovenskih častnikov je prejšnjo »»rvdo pripravilo okrogb» mizo na tc» m) Slovenija in NA1X). Spre-}>ovorili .so o sodelovanju slovenske vojske z zvezo NATO, iXjenem preoblikovanju in vlo* gi ter poloûMu časCnli^kib orj^a-nizacij v novih oblikah in po-vezíív.ih. Na okrogli mizi, ki jo je asmerjal predsednik 0'/.$(' Velenje Slavko Kořenic, so stxle-lovali diiavni sekreiar Milan Jazbec, polkovnik Edi Šarani IZ generaUiaha SV in polkovnik Miha Butara, predsednik Združenja slovenskih častnikov. Ra/prave pa so potekale poč vtisom dveh dogcxlkov. ki so se zgodili prejSnjo sredo: Slovenijo je obiskal nemški zima-nji minister Jtischka Fischer, ki ima poseben ugled inskwesmi-rovnika iz Šestdesetih let. v Beogradu pa je bil umorjen predsednik vlade Zoran Dindić, kar lahko kaže tudi na lo. kako krhek je mir na Balkanu. Dotaknili so se vprašanj kol so: kakSen status imajo organizacije, kijih orgimizi rajo častniki v državah NAIA. kako in na katerih področjili bi se častniki vključevali v poveljstva enot NATO. Niso pa pustili ob strani ludi vprašanja, ki jih v zadnjem času močno tare, namreč, ali sc bodo častnike organizacije po vključitvi Slovenije v Nato še vedno Ixirile za preživetje, ožinama ostale na nivojih ljubiteljev čflstniScega in p(xičasiniške- ga čina, ali pa bt^do dobile ni> vo vlogo, veljavo in status. ■ Milena Krstič - Planine MIha Butara. Sfavko Korenič. Milan Jazbec in Bdi Šarani. Šolski center Velenje Ogrožen tudi vpis za elektrotehnika energetika? v prejšnji številki na.se^i led* ftika smo poročali, da so na iolah Šolskega centra Veler^e fSCV) pri vpisu YÀI prihodnje iiolsko leto prgeli mut\j prunv kot so razpisali prostih mest. Ministrstvo za šolstvo, znanost in Šport jim Je ía: sporočilih da zara
  • dainih prijav v tem pmgramii. Miig.'IoneCîams. ravnalcIjR»- klicne in tehniške elektro in računalniške šole ŠCV -šole. na kateri izol>raZujej{ízaelekD'oieÍj-nflca energetika -je povedal, da $0 skmmncjSe zanimanje učencev za ta poklic zaznali na vseh slovenskili elektro Šolali. V Ma-rilxjru je oddalo prijave za ca poklic 9 kandidatov, v Ljubljani 7, na nj itmi tóli pa se je v n"»ku prijavilo le Scsi kandidatov. »Pci zaključku razpisnega mka smo 6. marea poslali na pristojno ministrstvo vlogo za ohranitev izobraževanja v programu elektrtv tehnik energelik. a te na ministrstvu n\$o ugodno reSili. /dodatnimi aktivnostmi smo za zda j dosegli vsaj to, da bo dokončna odločitev o usodi programa znana do z^iključnega rtv ka za prenos prijav. Na si zelo prizadevamo za pridcH^ilev dodatnih kandidatov. Računamo zlasii na učenec, ki so cKJda-1 i prijavo vpis v program teh-niSke gimnazije, elektrotehnik telekomunikacij ali kak^n drug srednješolski program. Na ptv govorih s temu kandidati in njihovimi starci jim v teh dneh dodatno predstavljajo program in značilna dela na piidro^u elek-iroenergelike. Upam. da se ne trudimo zaman.« <>l)sic^ nadaljnjega izotiraževa-nja za elektrotehnika energetika jih skrbi ludi zato. ker sose v lem Šolskem letu aktivno vključili v izvajanje projekta Vzpodbujanje poklicnega izolv raževanja s pomočjo poklicne vzgoje v osnovnih šolah (IZIDA), kamor so v delavnice za spoznavanje poklicev v elektro strukivključiliučcnce5., 5. in 7. razredov osnovnih Šol iz Velenja in Savinjske doline, Učenei lak<5 spoznavajo možnosti iz<3b-raževanja, značilnosti in delovna področja píxsamezníli poklicev v Poklicni in lehniški elektro in računalnii^ki ioliŠCVv Cerenju Velenje, na Premogov, niku Velenje, v TeSu in v podjetju BSH-lljSni aparati Nazarje. Za pi^klic elektroielinikener-getik, po tiesedah mag. Ibneia (iamsd- na ŠCV izobražujejo že 30 let. Poleg dolgoletne tradicije s lem pR^gramom zaokn^žuje-jo možnosU izobraževanja na elek(K>leliiii§kem p^xlročju glede na potrelxi Dmi ožinama podjetij savinjsko-^aleškega in koroškega obmoija. «>0b tem bi rad poudaril, da imajo dijaki in učitelji - lako kot v cwalih sirtv kovnih programih • rudi v tem zelo dobre maierialne pogoje za izvajanje učno-vzgojnoga pro-cesii. Zavidanja vredna oprema šole pa je predvsem rezultat lastnega razvojnega dela na področju učne lelinologije ter sodelovanja spodjetji.- Čeprav zanimanje za sred-nje.^)lsko izobrai^evanje na tehniškem pdo vjeseni lahko odprli Sol^a vrata tudi novi -32. generaciji elek-trotehn ikov ener^etiXov. ■ tp Na celjskem sejmu od 20. do 23. marca Sejemski trojček na pragu pomladi CEÍJE, 12. imirca- Danes (v četrtek) dopoldan iHjdo na eclj-skcm seJmlM'u odi>rli prvo letošnjo sejemsko prireditev, ki IMkI eno streho povezuje tri sejme: Flora, eftina specializirana sejemska prireditev s piHirocJa vrlnar?>tva, cvetličarstva in kni-jinarstvii. bo tokrat že osmič, sejem Di»mofín. ki predstavna /ii-k^učna dela v ^radlMništvu in restavriranje bo iesti )>o vrsti, sejem Eko, namei^en ekologiji in varovar\ju okolja pa sedmič. Na njih bo .svoje izdelke in storitve razstavljalo 22ti nepi^red-nih proizvajalcev iz Slovenije. Avstrije. Nemčije. Hrvaiíke, Bosne in Hercegtwine 1er 54 zastopani)! pt^cljeiij izdvanajsiili drugih držav. Pričakujejo, da si bo sejemski trojČ^ek ogledali od 2(1 do 30 tisoč obiskovalcev. Djrekt<îr družbe Celjski sejem Franc Pangrlje na novinarski konferenci pred oivorilvijo sej- ma pt^udaril. da morajte pri pripravi sejmov5e l>olj slediti ev-n>pskim smernicam, saj bo Skv venija z vstopom v Evropsko skuprKist poslala sestavni del lega irga, na katerem btido imeli med sejemskimi dejavnosti prihodnost ozko specializirane sejemske priredilve. Iskati bo ire-ba novofiti. ludi pri sejmu flora, Še l>olj pa Dom<^fin. Deležna naj bi bila sprememb predvsem v lem, daju l>odo pripravljali bi-enalno. Za to, da bi bili sejmi vsako lctc>, namreč ni dovi^lj no-vosli in zanimivosti, ki l">i lahko pritegnile obiskovalce. Za nadaljnji razvoj celjskih sejmov pa je, po besedah Pangrla, po-membna tudi sploSna ugotovitev, da predstavlja Slovenija nekakšen most med državami bivše Jugoslavije in preostalo Evn>pc>, Zaco nameravaj(> temu dali Se večji poudarek. Letošnji program spremlja- jočih prireditev bo, po zagotovilih namestnice direktorja dnij^he Celjski sejem Hrede Obrez ter pomočnika direktorja za sejme Ri»bert:» Oiorepca. Se bogatejši. Na sejmu Flora Ix^do v živo prikazali nekatere aktivnost i- V izdelavi cvetličnih aranžmajev in vrlnarskih nasadov se bixJo pomerili bodoči cvetličarji in vrtnarji, pripravili bodo tekmovanje za vrtnarja in cvetličarja leta, poseben flori-siični šov» na katerem se b(.xlo predstavili domači eveilični mojstri. Tako kot lani pa Ixido tudi letos prikazali vse v zvezi s poro ko. Na sejmu Domolin bodo med drugim píxleliličasina priznanja arhiiekiom in invesiiior-jem ter kol plixl st^delovanja z Gradbenim inštitutom tudi znak kakovosti v graditeljstvu. V okviru sejma se Kxlo na državnem prvenstvu pomerili mladi krovci in klepatji. Na sejmu Eko pa iKido imele posebno mesto ekološke kmetije. Združenje cko-li^ških kmetov iz severowJiíid-ne Slovenije in Deteljica lx)sia predstavila ekološke oziroma biopridelke in izdelke. V nacionalnem programu Cko&ola kol način življenja pa lxi sodelovalo 27 ekoš^^l. Kot smo še slišali na novinarski konferenci je družba C^eljski sejem lani ustvarila 720 milijonov tolarjev prihodkov, kar je zaradi bienalne narave nekale-rib sejmov, ki jih lani niso pripravili. 3 odstotke manj kol v letu 2001. Po nerevidiranih izkazih je pridelala 27 milijonovio-laijev dobička. Znotraj Pilotnega priliodka ustvarja sejemska dejavnt>st 75 odstotkov vseh prihodkov, preostalo četrtino pa družba ustvari z organizacijo raznih športnih in zabavnih prireditev. ■ tp ^TT^JT'I USČASizdaia: &as8písra*2alo&iitta in rtv ^^EàlJ družba, Ve řenjs ftfialaob (elrlkin. Cm poamszneça irvoisie 9T. m«s«<^na narcćnina 1.100 SIT. inn«seCna naročnina a 150 9T. poltetna naročnina &100 Str. tesna nârc)£nina1l 550 Siï Uredířitvot Sorts Zakcé^ (Aekior n glavni ui9đnik), Stane Vov4i (Mgovomi urMnik), Mil^ra KrsiiČ-Planinc (pctncenlcé urednika), Jat«? Plašnih Taljana PiMcorkk, BoJan3Šp«66linov1r^t]l],Mlra23Kotek (Lii9dJ)lca radija), Janp Kc£uta-Šp«gel (tehnpčna uredne^). Tomaž Geïëak (obEdcvaJec). PtOM9Mida:^ína Jug {vodja prooagande), Sa^ KortečntK Ju(6 BariCniK {propaganQlsia): Seda! vrednišlva in uprava: d32C Velerje, Xiďtkítva 2a. g. p. 202, telelon (03) 89817 50. lelafas (03) 897 46 43, TR» • rJova LB. Veferve 02426-0020133854 E-tnaii: press ® rtseassi Oblikovanje li gral. priprava: Naâ tes daa Ttík: Ttstarna SO d d.. Kaklada: 5.4CC tzvcdM Nenargfenih loMgnTij in rokopisov t\9 vračamol Pozřenu o OOV)a'Na&čas" Livr&t«n mMpio(zi;o^ inkumair^tka^ 23 katere se piahjied^ po 6,5% 2iti!anl si^jl, 20. marca 2003 »»H^as DOGODKI z novinarske konference Splošne bolnišnice Celje Neustrezen status pomeni manj denarja CELIH, 14. marcu - Vodsho Splošne lH)lní.šnk'ť Cťije je v mi-milih letili večkrat n^i^l^sllo, t\a .su re/ultali |Misk»2inja bolnišnice slabsi tudi /itnidi neuslrv/nť-Htalusa. Kujli p(» načinu fl-nancininja jel>()]nišnkg sedmih regijsMh (omtnih ustanov, k<)morpa Rle« de na opravljene zahtevnejše piv ne mkIí. Neustrezen status pa prinaša premalo denaija /ji ^/drzevanje olistoječeua pni} /elijo status med-regijsktr biïlnisnice. ker je s tem pove/Jin razvoj. Tako jc rc7ulUiic lanskega po-sliA'anja holniŇnícc na novinarski konferoncl komcnilrala v.d. direktorica SploAna bolnišnica Celje Štefka Presker. Kot je pove-d:ila, so leto 2002 .oklenili ii 67 milijoni tolarjev izgube, kar predstavlja (\52 od-sioikw ccio-tnega prihodka (12,7 milijarde Sri'). ( c jim dr/avći ludi leti» ne bo priznala srcdsicvza dejajisko opravljeno delo, bo izguba po-raRlii HH hli7u 180 milijonov tolarjev, Pomi>Cnik dirckioricc za 11-nancc Marjan Ferjancjc poja.^-nil. da je izguba nastala pred-v.scm zaradi lega, ker so v bolnišnici oskrbeli za 4 odstotke več boinikw na oddelkih in 3 odstotke več v ambulaniah kot je to dopu.^ala pogodba zzdravstve-no zavarovalnico. Ferjancje kljub lemu ocenil Imančni po-loj^aj bolniSnice kol ugoden, saj v roku plačujejo obvcm<"«ii, glasaj pa jc s Prcskarjcvo, da sc lahko hilro spremeni, čc ne bo urejen status h'jlni^nicc kol mcd-regijske. Manj denarja namreč lahko usodno vpliva na njen nadaljnji razvoj. Omenil je še, da so lani za naložbe namenili S44 milíjontw tolarjev, liidi v prihixl-njc bodo vlaganja v posodobitev in nakup opreme nujna, saj so se lani otepali s kar 84 odstotno odpisanostjo mcdicinske opreme (z nakupi^m niTvih rentgenov jc ta odstotek sedaj nekoliko ni?ji), poleg tega pa namenjajo samo za vzdrževanje zastarelih apnralur 95 milijonov lolarjev: gama kamero 7a pregled ščitnice so - na primer - sc.siavili vzdrževalci iz dveh naprav, novo nastala pa z veliki napori deluje praktično enkrat na leden, Tudi v ccljski bolnišnici je novela zakona o zdravniški službi, ki za več kol Ifi urno nepreklicno delo terja sogliisjc zdravnika. dvignila precej prahu. Kot je povedala í^lefka Presker je daslcj soglasje podpisala tretjina zdrcivnikov, od ostahh pisno ali astno soglasje ^ pričakujejo. Kljub temu delo poteka nemoteno ludi na oddelkih, kjer bi sc lahko pojavile ležave zaradi pomanjkćmja kadriTV. Po nje-niti zagotovilih in po zagotovilih sirokovnega direklorja bolnišnice doc. dr. K:idk;i Komadine bolnikom zagotavljajo 24 urno nemoteno zdravsivcnaitersostaiul uhladili z novo zakonodajo, hkrati pa ludi na novo dokučili organizacijo dela v bolnišnici, razmejili pristojnosti strokovnega direktorja in strokovnega sveta bolnišnice od poskwtxisiva in na novo opredelili podri>čje zdravstvene nege. Siatut zdaj daje vvč prisiojnosii strokovnemu direktorju, ki po novem imenuje predstojnike oddeíktw in služb bolnišnice, čeprav jih formalno potrdi pcxslovodni direktor. V skladu z dogovorom s strokovnim vtidsivom bolnišnice so na svelu zavoda sprejeli odločitev o času t.^biskov na oddelkih. Med tednom bodo li od 16. do 17- ure, ob koncu ledna pa astaja nespremenjen. Po sklepu zavoda bo celjska bolniSnicav naslednjih dneh objavila razpis za delovno mesto direktorja bolnišnice. Na vprašanje, ali basia kandidirala, je v.d. direktorica Stelka Presker odgcsvorila, da o lem Še ni razmišljalii in da dokončne odločitve še ni sprejela, strokovni direktor Radk<» Kartno oh Pa-ki je na nekaterih mestih polteno načel Z(»b časa. Kol smo shirali na zadnji seji smar^ke^a olKinske^a sveta je njeno preplastitev Direkcija za ceste KS pretividela v letošnjem pn»gramu obnov in pc»sodohitev. Obnovili pa naj bi jo iz Rečice do konca skladiščnih prostorov Ere Vino. Kdaj naj bi se to zi^kIIIo? Uporabniki ceste si želijo čim prej. Kdo so člani kofiri8l|e za priklanja In nagrado? ťeprav so predlogi o imencv vanju članov komisije za odlikovanja. priznanja in nagrade na zadnji seji sveia povzročili zlasti med nekaterimi svetniki iz vrst SLS nekaj slabe volje, so predlog komisije za mandatna vpra-^anja, volitve in imenovanja ob koncu razprave s 5 glasovi za. 4 proti in I vzdržanim glasom sprejeli. Komisijo seslav-Ijajo: Darko Pokleká kot predsednik» člani pa so Grika Ažman. Ivau Goričnik, Ivan Kolar in Bojan Prašnikar. Dva raiftvi sa oskrbo s kakovostno pitno vodo Po mnenju lukajšnjil: oWanov je oskrba s pitno vodo v lem okolju zelo pereča predvsem zaradi njene slabe kakovosti. Kako bodo rešili to v|:>rašanje v občini Še ne vedo. Možniwti sta dve, in sicer naj bi po eni gospodinjstva priključili na ma-gis Irai ni cevovod Sa^tanj - Velenje (po ocenah bi ta rešitev slala od 244 do 290 milijonov tolarjev — odvisno, za kaiero različico bi se odločili), drugo možnost pa predstavlja koriščenje podtalnice iz globinskih vodoncxsnikov kol jc v [ luđem potoku. Vrtina, ki sojo opravili lu, je pokazala na zadostne količine, v spomladanskih mesecih pa naj bi preverili še kakovost vode. l'a rešilev pa bi po prvih ocenah slala blizu 100 milijonov lolarjev. Cc b(xlo analize skladne s pričakovanji inzahlcvami. bi-po mnenju strokovnjakov Komunalnega podjetja Velenje, lahko v dveh letih zagotovili dtskumen-tacijo in zgradili ustrezno povezavo. Mobitai ba plačal maritvo Vse od laaskega decembra si jc vodstvo i^bčine prizadevalo za srečanje s predstavniki ptidjelja Mobitel, na katerem bi se dogovorili o sptîmi izgradiiji bazne po-slaje mobilne lelefcmije ob železniški posiaji v Šmarinem ob Pa-ki, a .se ti niso odzvali. Konec prejšnjega meseca pa so se Ic »njišli«. Na scsianku so Mobite-Iwci pONXídali.da kakšna odstranitev stolpa ni mogi^ča. So pa zagotovili občinskemu vodstvu, da na Hlolp ne bodo namcsiili kaL^nili drugih naprav. Prav tako so izrazili pripravljenost za plačilo SIfoškov, povezanih/ me-rilvami o škodljivosti vplivov se-Viinja, kar so zahtevali prizadeli krajam in za kiir so se zavzeli ludi občiaski sveiniki.Ti -sc na za-dnjiseji niso izrekli, aíí btxJo iskali nevtralnega izvajalca merilev med šestimi slovenskimi ali tremi tujimi podjeiji. Kolje pri obravnavi te ioCk ulasja za pt^^laviiev stolpa. ■ tp Savinjsko'saleška območna gospodarska zbornica Velenje Ob strani nastajanja regijskili pianov Včusih levic«! ne ve kaj dela desnica. V tej naši zelo mali Sloveniji pa se to kir prepoi>i)sto dogaja. To velja tudi la nastajajoči regionalni prostorski plan. ki ga izdeluje Regijski razvojni center Celje. Čas za priprave» je omejen, zato se pripravljavci naslanjajo na že /ii2i-na izhodišča. Prav zata je sklicala direktorica Savinjsk<»< šaleške območne gospsii, izjemno malo. Osnutke dokumentov so morali že oddali, dopolnila pa mi^rajo pripraviti do 18. aprila. 'legava je seve- da ludi v tem, ker država še nima izdelanih svojih smernic in torej iščejo nove poli. Skupne probleme razvoja promelne inlraslruklure Ko-r(^ške in Savinjske regije je strnil Andrej Gulič z Urbanističnega inšiitula Slovenije. ?-e sedaj sla obe regiji slabo dostopni, v prihodnje pa bo Še veliko huje. saj načrtujeta obe regiji skokovit razvoj. Še posebej velike težave Ima Koroška, pa ne toliko zaradi oddaljenosti, kot res slabe cestne povezave preko I lude luknje. Celolno območje je očitncí polrebno povezali s hiirimi cestami. Na-tančnihtrasvlem dokumeniu ne bodo predvideli (le naj hi izbrala Direkcija za eesie do konca leta), so pa opredelili hitre ceste, na celotnem podri'ičju in sicer proti avio cesti Arja vas-Ljubljana in proti Avstriji. To območje je namreč potrebno povezali tudi z Evropo, katere del naj bi SUwenija bila Že prihodnje leto. V urbanističnem planu sta predvidena dva raz- Pri izdeiavi planskih dokumentov Je potrebno upoštevati tudi interese gospodarstva. vojna scenarija, ki vključujeta ludi železniško povezavo, v vsaki regiji pa tudi letališče za potniški promet,saj računajo, da se bo ta v prihodnjem desetletju m<^čno povečal. Marjana lanska iz Cîcuenja je molilo, da st> pripravljavci gradK' razpí)lagřili z zelozasiarelimi p(v dalki in da niso upoštevali razvojnih načrtov pi^djelij. Na področju prometa so namreč upoštevali podal ke iz leta 1999. lakrai pa je na primer iz Gorenja odpeljalo oziroma vanj pripeljalo po 90 tovornjakov dnevno, danes jih od 121) do I30,že v enem letu pa se bo ta številka povzpeki na 200. Zato nikakor ni dovolj, da snujemo dolgoročne načrte, tukajšnja prometna problematika pa je tolikšna, da zahteva tudi kratkoročne rešitve. Podobno velja tudi za področje komunalne inťrasirukiu-re in energetike, 'ludi la dva dt> kumenla nastajala takorckoč mimo mnenja savinjsko-šale^e-ga območja. Pogovor, Čeprav neformalen in zelo na hilro sklican, je bil vsekakor koristen, saj so si predstavniki gospodarstva, lokalnih skupnosti in pripravljavci gradiv, izmenjali zelo pomembne podatke. Vsekakor pa je ludi nujno, da niustajanje tovrstnih dokumentov spremljamo ves časa njihovega oblikovanja, jih dopolnjujemo s svojimi podatki in tako dosežemo, da bc^do sprejeli takšni, ki bodo v skladu z našimi razvojnimi pričakovanji. Sicer pa bomo spet moledovali. da je vlak odpeljal in čakali na njisleditje obdobje. ■ MiraZakošek Prenizke kazni za kršitelje občinskega odloka? Kalco zajeziti icurjenje spomladansicili odpadiiov v naravi? V teh p<»/no zimskih dneh, ko se prične čistiti okolje |mi zimskem spanju narave, smo v zadnjem časti opažali, da mnogi Velenjčani odpadke skurijo kar na domačem zemljišču, Skorajda dvorišču. V MO Velenje intanio že nekaj let v veljaki Odlok o javnem redu in mini, ki pre|)oveduje kurjenje na javnih in zasebnih |>ovršinah v nanivi. Izva-.ian,je odloka nadzoruje služba oličlnskega nadzora, kako in koliko prijav kršiteljev prejmejo. pa smo v teh dneh, ko je to aktualno, preverili ludi mi. Popoldna in ob koneu tedna slab nadzor? će se boste popoldne ali pa ob koncu ledna zapeljali po Velenju, sploh po primeslnih krajevnih skupnostih, boste marsikje opazili gost dim, ki .se vije iz domačih kurišč na travnikih ali njivah. Ne le, da se kadi, marsikje ludi smrdi, saje pa nese daleč naokoli. Dopuščamo možnost, da ljudje ne vedo. da imamo v MO Velenje odlok, ki kurjenje na javnih in zasebnih površinah v času spomladanskega čiščenja okolja prepoveduje. Bolj verjetno pa je, da ljudje odlok kršijo, ker so prepričani, da ne bodo kaznovani. V času od maja lani do danes so službe občinskega nadzora, ki nadzorujejo izvajanje tega odloka, izdale okoli 10 mandainll) kazni. Te so zaenkrat še nizke - če kršiielja dobijo pri kurjenju v naravi -bodisi slučajno, bodisi po prijavi drugih občanov službi občinskega nadzora MC) Ve-lenje-je izrečena kazen tisoč lolarjev. Cc kazen kršiielj poravna v osmih dneh, se ta znižii za polovico. Kot nam je povedala občinska Ki^munal-na inšpektorica Sonja Glažer, se bodo kazni v kralkem povišale, saj na občini že pripravljajo spremembe Odloka o javnem redu in miru. Po našem klicu prejšnji teden, ko smo preverjali, kako lahko občani naznanijo kršite- lje, pa se je v začetku lega ledna spremenilo še nekaj. Doslej občinski nadzorni službi v pop<»ldanskih urah in ob koneu tedna, torej Izven rednega delovnega časa, niste mogli sporočiti, če je kdo v vaši liližini kršil odlok in kuril smeti. \\i novem lahko to storite tudi v tem času, pri^fave pa l>o zbirala komu* nalna i nI« peki or i ca. kijih bo potem posredovala dežurnim olKinskih nadzornikom. Telefonska številka mobilnega telefona je 03I37R-719. Glede na to, da je v zadnjih dneh po vsej Sloveniji raz-Rašena velikile\' pravice do otroškega dodatka. Ivelos temu ni lakf). Silva (i«stecniks<-enira7a socialno delo Velenje jpozori-la na nove obrazce ( obrazec Šl. Ml o/naka DP - in na dej-sivo, da jih je pol rebno Í7polniti po priloženih navodilih, Kajti, listím upraviccnccm, ki jim poteče pravica v mesecih od aprila do decembra v tekočem Iclu, bodo pri izračunu upoštevali pcw-prcčni bruto dohodek na družin-skcgačlanavpretcklcmlctu. Ctí pa jim pravica poteče v mesecih januar» februar in marcc pa bodo upravičenosl in sišino otreskc-ga dodatka izračunali na (wn(3Vi dohodkov V predpreteklem letu. Kot jc šc naglasila (lostcčniko-va jc pomembna novosi tudi, da svoje dohodke in dohodke drui^inskih članov vpisujejo vlagatelji sami, Podatke o dohodkih 7a družiaskc člane izpolnijo na prilogi šu DP - 2, Kaj so skupni pri* hodki družine? »To so vsi bruto dohodki, ki so vir dohodnine, t ran.sferski dohodki in vsi drugi ncoh- Vlslna otroškega dodatka od 1. maja 2003 dalje: Dohodek na čJsna dohodek na člana 1 otrok 2 otrok 3olrok v % od povp. plače RS v SIT do 15% do 36.315 20.230 22.250 24.280 od 15 do 25% od 35.315 do 58.859 17.300 19.120 20.940 od 25 do 30% od 58.859 do 70.631 13.Í90 14.740 16.280 od 30 do35% od 70.631 do 82.403 10.390 11.870 13.360 od 35 do 45% od 82.403 do 105.946 8.500 9.920 11.330 od 45 do 55% od 105.946 do 129.490 5.390 6.740 8,090 od 55 do 75% od 129.490 do 176.577 4.040 5.390 6.740 od 75 do 99% od 176,577 do 233.082 3.510 4.860 6,210 davčljivi dohodki vseh dru'<^in-skih članov v isiem koledarskem letu. »Da bi se izognili morebitnim neprijeim^stim, naj poudarim, da morajo upravičenci centru za socialno delo v osmih dneh sporočili spremembe, ki vplivajo na pravico do otroškega dodatka, in sicer spremembo Steviia družinskih članov, zaposlitev ali izguba zaposlitev enega od vzdrževalcev družine, začetek opravljanja samostojne dejavnosti, zaposlitev otroka po 15. leiustarosti oziroma njegovo namestiievv rej-niško družino ali drugo obliko institucionalnega varslva.« Pogoji pri oddaji polrdil o Šolanju ostajajo ludi letos nespremenjeni. Če otrok med sprejemanjem otroškega dodatku dopolni 18 let, mora še v isiem mcvsecu centru prik>žiti potrdilo o šolanju. Vlagatelji pa morajo za otroke, starejše od Ifi let, priložiti potrdilo o Šolanju v mesecu septembru ali v mesecu vpisa. Kdo bo upravičen do otroškega dodatka? Za uveljavitev pravice do otroškega d<3daika bodo upravičeni listi, katerih bruto dohodek na družinskega Člana v letu 2002 ni pa'segal zneskov, nave-denihv tabeli 1. Odleiošnjega l.januaijadalje velja ludi novela zakona o povečanem otroškem dodatku za 20 odstotkov. Do lega so opravičene družine, ki nimajo otrok v vrlcih. C'enter za socialno de- Tabela 1: 1 član 2796,984 SIT 2 članska družina 5.593.968 SIT 3 članska druSna 8.390.952 SIT 4 članska družina 11,187.936 SIT 5 članska družina 13.894.920 SIT 6 članska družina 16,781.904 SIT lo je takim družinam*/e poslal v j-iodpis posebno izjavo.Te morejo vrniti do konca lega mescca. kajti le na njihovi osnovi bo center izdal odločbo o upravičenosti do povečane otroškega dodatka /a dobo onega lela. Do-dalekpajim bo priznan nd 1. ja- nuarja le los. Lani jc prejemalo olrt^Ški do-dalek 6390 upravičencev, od tega največ v občini Velenje (4793), v občini Šoštanj 1150, v občini Smarlno ob Paki pa 447 občanov. ■ tp gorenje Gorenje, d.d Za defo na področju razvota in tehnologije vabimo k sodelovanju UNIV.DIPL.INQ.STROJNIŠTVA IN UNIV.DIPL.ING.ELEKTROTEHNIKE Od kandidatov pričakujemo univerzitetno izobrazbo s področja strojništva oz. elektrotehnike, samoiniciativnost, kreativnost, poznavanje računalniškega orodja za konstruiranje novih aparatov (IDEAS in druga računalniška orodja). Vloge s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izobrazbi pošljite do 31.03.2003 na naslov Gorenje, d.d., Kadrovska služba, Partizanska 13503 Velenje ali na elektronski naslov irena.permansek@gorenje.si. Ponujajo nam zgodovinsko priložnost Ctz fri dni ho zo Sh^vnija velika nedeija. Ca smo kaj olikam, po-iern se ve, kako bonuf na refiire/tdiimih ^asvvaii. Saj nox *'evrap' ski odpfishfici" iako rekoč na^sijo po rokah, ki*( Ja hi hiU oni t is/i, ki si žfflijo v svoji (fruèitû iutli deíeJico na Južni xfrani Alp. In radi hi nas vididi (udi v vojaxki zvezi- Zadnji čas se vendarle /udi vse »«c slovenskih pomemhnezfiv izreka o /ej dilemi', hi/i za ali ne. V/o pre-dreferendumsko od/očanje oziroma pripitroČanje so vključili ttidi isospodarstvenike. Tudi prvenui moža Ooreitja Jože/a S/aniČa. On je seveda .dvar (Kenjeval z R(*sp<)darske^a pogfeda in tej strani nu-ni, da hi se računica oh vključitvi povesi/a na pozi/i^Ho stran. Odločitvi taka pomembne^ člňveka mnnf>i pač radi prishihnejo. KfH so z/idnje dni mnogi prisshihnili dogajanju v drugem velikem .dove/Lskeni podje/jUy ki ni v Velenju, pa ga tudi vodi Vclenjčan. V Muri, ki jo vodi Borut Meh, naj hi ruimrnč nekateri delavci pridno kradli ohleke in jih prttdajali dalje, ťie.sv točna namigovanja, twj hi hili i4jk nečeden posel vključeni celo mfgomeiaši. Nekateri iz velenjskih nogometnih logov hi hili Tiidovoljni^ če hi se zasukalo tako. da hi .ïe ta kluh doletela kaka kazen. Saj so r nedeljo pndi Muri izgubili tri pomembne točke. Sicer pa se je fucli na siiviiijsko-f<(jlć.^kem območp ''zgodi!" regij' ski nogometni ohmčim. Celjftnt, ki bodo nt/ dresili kmabi nosili še znamko ene pivovarne (a ne slovenske), so odnesli točki \in.'ike-mn " .Šnmrlnemu oh Paki. Manj jyrestizna je mkometna na\'ez(f v pričakovanju cvrofvikega pn ensira. Ohoji se tianjptifmvljajo In- di z na ložfxt mi. Ohnovài je treba Rdečo dvorano, v Celju pa še ne vedo, aH l)odo obnovili že .stoječo, a 27 let siaro dvorano, alise bodo odloČili za gradnjo nove. Odločáev ni lahka, a le zaradi denarja, Tistega se\'eda, ki ga mom pri.\pe\'aii celjska občina; ti.'ilega, ki bi ga prispevala država, bise\^eda radi zgnibih z ofienia rokama. Čepnirsmo Že na pnigii Evmpe, pri nas Še ne pojenjajo razprave kmetov o tem, hi j jim bo prinesla, /te/ (b}e\-i so z minisirom w predsednikom kmetijsko gozdarske zbornice govorili i' Smarjft, zdaj o podobni lemi še na posvetu ob petrcn'škcm Jožef ove m sejmu. Kmete skrbi njihova prihodno.^i, potraSnike la čas Mj kakovost njihovi/l pridelkov. .Si>et se je pokazal no\' sum nore kraw in lo.^pei na našem območju. Ne fwjenja jo pa tudi ugotovit^'e o sebnih " dodatkih j' mleku; pa ne gre le za klora m/eni kol. tudi za dmgeprimesi. Naša mlekarna Ccleia je tako na območju konjičke olxine monda zavrniti odvzem mleka, v katerem se je Wo" mikroorganizmov Teh je tudi sicer v mleku veliko, a nekje je seveda meja. V nedeljo pa je začel veljali nov alkcfholni zakon. Najprej se ga je prijel ime Kabrov zakon, zadnji čas ga nviogi ifíxenujejo Jelmčiče\' zakon. Ta zakon mnoge skrisi;predvsem tisie, ki iščejo hiknje. kitko hi g(t zaol^H, ne da plačali kazen. Gotovo bodo kako u.':pe-H saj je zfiuno. d/i smo Slo^vnci mojstri za bdenje in za lo, kako zibamo razne st\-ari obvoziti m k perspektiva IHanjkaioia kategorija m m Plie: Boštjan Kuzman Ib soboto sem gledal Viktorje. No, vsaj z levim oč&s om, medlem ko sem z desnim bnd "resnejše " teme \ • Soboin i prilogi - EU, NA -T(X iraška kriza in podobno. I^dsiava na televiziji je bda precej razkošna, domiselno in .Hpretno izpeljana, tako rekoč popolna, v bleščeč celofan zavilpmzen nič za lahkotno j>ope.siriiey solyxnega večera, o katerem lx) na.\iednja dva ledna gotovo še precej govora. Tudizaio. ker nas v naslednjih dneh Čaka toliko .•stresnih no\ic in neprijetnihpomeml>-nÚi odločiie\ ; da bomo vsi shipaj nujno po-ireber-jeina in prepričljiva in lakoj po njeni pred.stavi mije bilo jasno, da si 10 nagrado popolnoma zasbiži. O načelno.'ili pa Še vedno d\'omim, ampak najl)o. umeiniki včasih res potrebujejo mah več raztunex anja kot na\'adni ljudje... dnigi strani pa ludi navadni ljudje velikokmi potrebujejo malo več razumewnja. Te dni se recimo imdim mzumeii ljudi, ki jim bo življenje zagrenil novi alkoholni zakon, ki ga sam z vsem srcem /xid/nram. A lahkih je meni, kopala zakon nelxt \pli-vai ne na moje življenjske navade ne na moje dohodke, /mnimi-x'o, nekaj led nov nazaj so v radij.Kki oddaji anketirali poslu.^alce, če menijo, da lahko držtrw s takim zakonom spremeni slal>e navade svojih državljanov. Večina ljudi vprašanja niti ni pravilno razumela in je v svojih odgovorih le komentirala novi zakon. Redki, ki so odgovorili na vprašanje, pa so v glavnem trdili, da se tega ne da, ker so zakoni eno, "folklorv"pa dnigo. Trdim, da se molijo. Zakoni in njihovo .sirogo uveljavljanje .w po moje edini način, s katerim lahko država spreminja navade svojih državljanov. Danes smo razmeroma pismen narod izključno zato, ker je pred nekaj .Poletji razsveiljeni vladar uzakonil oln-ezfio Šola?ije otrok, /w čepmvsose mu spn a upira/e mnoge generacije nn'nih siarše\', ki bi raje videli s\'oje otroke pri debt na polju. Ne vem, koliko stoletij bo trajalo, da bomo iz naroda alkoholikov postali hdlMrani užh'alci, ampak upam. da bo tole prvi korak ruj poti. Kajti dostopnost alkohola nezrelim mladoletnikom je pri nas zares neverjetna. Fnktai lani .'iem se med pešpotjo proti domu pogovarjal s fantom iz soseščine. V katero srednjo šolo hodi in Če počne ob tem Še kaj zanimivega. "Pijemo ga, "je p(n>edal ves navdu.^en. "Ta vikend ni bilo slarše\' in smo se ga lahko napih kar pri nas doma. Veš, kako fajn sem se ga napil!" Potrudil sem se .'ikriti zgrvženosi: "Pa v šoli, kalatjekaj?" "Ja, v šoli ga tudi pijemo, vsak dan. Ravno včen/j se je sošolec med gbnmim odmorom tako napil, da je na stranišču padel v nezavest. " Fani še ni dojel, da se meni lo niti slučajno ne zdijrujer.sko. zato sem lahko nedolžno vprašal: "Od kod pa dobile to pijačo, jo pritieseie s .vť/w; v.^olo?" "Včasdi kdo kaj prinese od doma, ja. Jhnavadi pa med odmorom zberemo denar in gremo kupil v trgovino. Vča.'iih si s punco kar.Kurna kupiva celo steklenico in g;eva jňi u park... " Ob tej zgodbi je najbrž odveč vsakf) pojasnjevanje, zakaj sem za omenjeni zakon, čeprtj\'si ne delam tte\ ar, da .si bodo po njegovi uve-Ijm'itx'i mladostniki prosti čas med vikendi zapolnili zgolj z "zdravimi" in "dmžlienokoristnimi" dejavnostmi Ce su za konec vrnem Še na Viktorje, po konai šova se mi je zazdelo, da sem ob mnogih znanih televizijskih obrazih nekatere vseeno pogrešal. Kî^uilu sem ugoiovil, katere. Manjkale so naf večje TVz\'ezde letošnje sezone, naši politiki namreč. Ker.se je letos zares toliko medijskih dogpdkov vrtelo samo okoli njih. me skoraj čudi, da si organizatorji prireditve posebne kategorije niso izmislib še zanje i/i si tako priskri)eli Še več blišča, zabave in gleda rum L Kar predstavljam si podelitev Viktorja najbolj prepričljivemu predsedniškemu kandidatu, pa gœpoda Roberíso-na, ki kot posebni gost podeb Viktorja v kategoriji zago^'omikov NATA, /M minisln/ Kebra, kifjodeb Viktorja za "j?osehne medijske dosežke" najbolj "plemenitemu" med poslanci... Ko se bo lo zares zgodilo, bom Viktorje gledal z obema očesoma. 20. marca 2003 GOSPODARSTVO v Gorenju dobro delajo Potolkli vse rekorde Dobri rezultati Gorenja so še |)osel)ej s|>()dl)U»* večiiti tudi na teh tr^ih, na veliko rast pa so v največji meri vplivali ti^i Jugovzhodne Evn>pe. Velike Britanije« pa tudi prekomorskih držav. Ojsti prihodki od prodaje so lani znašali 182 milijard Kar 85 odstotkov so jih dosegli s prodajo gaspodinjsklh aparatov (lJ5(KiX) hladilno zamrzovalnih aparatov, 900,000 kuhalnih aparalov in 65t).lK)0pra]nih in suSilnili aparatov- skupaj 2,7 milijona aparalov). Ostalih 28 milijard prihodkov pi\ so ustvarile osiaic dejavnosti: to je s I roje gradnja, orodjarsivo, pohištvo in storitve. Čisti dobii^ek skokovito naraá!a vse od leta 1998 (od 1,8 milijarde na 4,1 milijarde v lanskem lelu)» medtem ko rasi zaposlenih ni bila sorazmerna prihodkom in usivarjencmu dobii^ku. Lela 1998 jc Gorenje za-poskwalo 6.733, lani pa 8.610 delavcev. To seveda pomeni» daje zelo narasla produ ki i vnosi. Za dividende tretjino dobičica (iorenjc Í7k4izujc dobičekžc vse odlela 1998, koso ga v celoti namenili naložbam. Tako je biloiudi naslednje leto, za leto 2000 pa so prvič delili dividende in takrat sprejeli skupaj z lastniki ludi dolgoročne strategijo, v kateri so opredelili, da bodo dve irctjinidiibiCka namenjali rai^ojti in naložbam, tretjino pa lastnikom za dividende. Tako delitev predlaga uprava Gorenja ludi letos (o tem bc 17.6 milijarde tolarjev. Poleg prej omenjenega skladi^a velja poudarili izgradnjo ptisJovno-razstavnega inskladi^nega cenîra v Ljubljani, dokončanje tovarne stiropora v Velenju, prenovo proizvodne opreme v programih Maries in pohii^tvo ter gradnjo ptwkwno skladiščnega centra v Beogradu. ■ MíraZakoéek Poiasnilo v zvezi z izvaianjem pokopališke dejavnosti KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje tel.: 03/89-61-100, fax: 03/89-61-127 Gfede na številne polemh ke in tudi nekatere pri' spevke v sredstvih javne-ga obveščanja o našem razumevanju izvajanja po' kopališke dejavnosti, da-jemo naslednje pojasnilo. Komiinalin) podjetje Velenje je skupščina podjetja (řupani ohčin Velenje. Šoštanj isi Šmartno oh Paki) pred tremi leti zadolžila, da od 1. januarja leta 20t)ii v celoli prevzame izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnast. Pred tem je podjetje le skrbel<3 za upravljanje, vzdrževanje in urejanje pokopa-Itóé. Poga^bne storitve je opravljalo in Še opravlja več izvajalcev. Trg in prihodek sta razdrobljena na već i/vajalcev, obveznost za delovanje Pokopališke in pogrebne dejavnosti, (upravljanje, urejanje in vzdrževanje pokopališč) pa ima samo Komunalno podjetje Velenje. PokopaliSiii Podkraj in Škale sta majhni, z veliko nasadov in relativno starimi objekti, ki jih je po I rebno vzdrževati in obnavljati. To §e posebej velja za mrliško vežico na po- kop al l^í u Podkraj. Prihodek od najemnin za grobna mesta namenjamo za izvajanje, upravljanje, vzdrževanje in urejanje pokopališč, prihodek od pokopaliških in pogrebnih storitev pa za opravljanje pokopališke, pogrebne služl)e, za vzdrževanje, obnovo in posodobitev objektov ter opreme. Zaradi razdrobljenosti prihodka medved izvajalcev Komunalnemu podjetju Velenje, ki je edino zadolženo za obnovo, pmodobi-tev objektov in opreme, potrebne za izvajanje pokopaliških in pogrebnih storitev, zmanjkuje denaija za te namene. S tem so povezani kar precejšnji strt^ki. ki jih drugi izvajalci nimajo. Zalo vztrajamo pri trditvi, da mora imeti podjetje izključno pravico za izvajanje dejavnosti. V nadaljevanju navajamo aktivnosti, ki jih v zvezi z opravljanjem dejavnosti predpisuje Odlok o pokopališkem redu (Uradni vestnik MO Velenje, sj.3/2t)0()): • opravljnn,je pokopaliških storitev: (izvajanje pokopališke dežurne službe, uporaba obdukcijske sobe, zagotovitev in uporaba mrliške vežice, ureditev mrtvaškega odra, najem sobe za pogrebcc, najem kuhinje za svojce umrlega> določitev grobnega mesta, izkop in Ziisipjiime 1er zaščita sosednjih grobov, organizacija pogrebnega protokola, izvajanje pogrebnih svečanosti, prva ureditev groba): • upravljanje pogrebnih ste-rilev: (izvajanje dežurne pogrebne službe, urejanje dokumentacije za pokojnika, urediiev pokojnika, prevoz pokojnika, izvajanje pogrebnih stori lev po dogovoru s svojci). Prav tako so z odlokom pred-pi.sane obveznosti za upravljanje, vzdrževanje in urejanje pokopališč: - upravljanje pokopališč: (vodenje predpisanih evidenc in katastra grobnih mest. planiranje porabe grobnih mest in oddaja v najem, označevanje sektorjev in grob-nih mest, organizacija in kontrola vzdrževanja, pobiranje najemnin/a grobove, načrtovanje in izvedba obnov ter posodobitev obstoječe inlVastrukture in objektov, vodenje financ in računovodstva iz naslova najemnin (izv/ete so investicije v razširitve), skrb za opaščena pokopall^a, izdaja sogla«5Íj in dovoljenj za postavljanje stojnic, izdajanje soglasij za urejanje grobov, ki jih izvajajo kamnoseki in obveščanje ter izvajanje sprememb prometnega režima za 1. ntwember); - vzdrževanje pokopališč in urejanje pokopališč: (zbiranje in odvoz odpadkov na pokopališču, vzdrževanje zelenih pcwršin in nasadov, vzdrževanje in čiščenje poti, vzdrževanje objektov in naprav, kanalizacije in dre-naž, čiščenje snega in posipavanje v zimskem času, redno vzdrževanje parkirišč, objektov in ureditev pokopališča za L november), Po Zakonu o pokopališčih in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS št. 34/89) so za opravlja-nje piîgrebnih storitev, za pre- voz pokojnikov potrebjia zalo prirejena vozila, mrliška veža, hladilnik za pokojnika, itd. Po nam dc-)stopnih podatkih izpolnjuje v pralsi te pogoje samo Komunalno podjetje Velenje, drugi izvajalci pa ne. /aradi razdrobljenosti pri izvajanju samo dela dejavnosti ustvari na.Še podjetje • po ocenah - polovico prihodka manj, kol bi ga, če bi bilo edini izvajalec. Ob tem naj še naglasimo, da so cene naših storilev enake ali celo nižje kot so cene ostalih izvajalcev. Za nemoteno opravljanje Pokopališke in pogrebne dejavnosti je potreben prihodek za tekoče poslovanje ter za obnove in posodobitve. Do sedaj je prihodek zadostoval le za manj.ša vlaganja. Na pokopališču Podkraj bi morali nujno pristopiti k obnovi meteorne kanalizacije in drenaže, strehe na mrliški vežici, urediti dve čajni kuhinji, obnoviti sanitarije. obdukcijsko sobo,elektro inštalacije, urediti informacij-sko mesto z imeni pokopanih, itd. Denar za obnovo lahko pridobimo iz proračuna Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, ali pa z več zbranimi sredstvi od pogrebnih storitev. Izključna pravica za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti je usklajena z odlokoma občin: Odlok o pokopališkem redu (Uradni vestnik MO Velenje, št..K K)) terOdlokopo-kopališkem redu (Uradni list Občine Šoštanj št. 8/2001), v praksi pa jo tako izvajajo v mnogih okoljih: Ljubljana, »Slovenj Gradec, Prcvalje, Novo mesto, Trbovije, Izola, itd.. Komuna/no podjetje Velenje, d.o.o, AKCIJA "Z NAMI V CISTO MESTO IN VASI 2003" Razpored kontejnerjev spomladanskega čiščenja 2003 v občini Šoštanj KS RAVNE 4x obstoječi/ Megi, Krištan, PečovniK, Murn KSGABERKE 2.4.2003 POSTAVILO: ODVOZ; KS LOKOVICA pri zadružnem domu 19.3 2003 21.3.2003 pri Kompreju 19.3,2003 21.3.2003 pri Droju 19.3.2003 21.3.2003 pri SrebreiLJ 19.3.2003 21.3.2003 pn Glavniku 19.3.2003 21.3.2003 ŠOŠTANJ BUS posla)a-Mfti[eče 19.3.2003 21.3.2003 Šlandrova cesta • cesta Talcev 21.3.2003 24.3.2003 Cankarieva-ofoško igrišče 21.3.2003 24.3.2003 Aškerčeva pri TPP 21.3.2003 24.3.2003 Tekavčeva 21.3.2003 24.3.2003 KSSKORNO FLORJAN Pohraslnik pn TPP 21.3.2003 24.3.2003 Skorno pri rezervoarju 21.3.2003 24.3.2003 Rofjan- gostišče Stropnik 24.3.2003 26.3.2003 ZaJesnik pred želen^iškim nac^ozom 24.3.2003 26.3.2003 KS BELE VODE pn OS 24.3 2003 26 3.2003 pri pokopališču 24.3.2003 26.3.2003 KSTOPOLŠia Lajše pri Janezu 24.3.2003 26.3.2003 Vovk avtoličarsívo 26.3.2003 28.3.2003 Lom^rižišče pri Brglezu 26.3.2003 28.3.2003 uprava Topolâica-partdrni prostor 26.3.2003 28.3.2003 novo naselje pri Menihu 26.3.2003 28.3.2003 pri Zagerju 26.3.2003 28.3.2003 pri garažah v Topoi§lcl 26.3.2003 28.3.2003 KS ZAVODNJE pri Anžeiaku 28.3.2003 31.3.2003 pri Brglezu-pri igrišču 28.3.2003 31.3.2003 pri Kopinu 31.3.2003 2.4.2003 stan Qasilskí dom Brodnikov kozolec Veljnja -Vacovnlk 4.4.2003 4.4.2003 4.4.2003 7,4.2003 7.4 2003 7.4.2003 Razpored kontejnerjev spomladanskega čiščenja 2003 v občini Šmartno ob Paki POSTAVILO: ODVOZ: ŠMARTNO OB PAKI bloki- zdravsiveni dom 27.3.2003 29.3.2003 KZ 27.3.2003 29 3.2003 MAU VRN pri Kladniku 27.3.2003 29.3.2003 križišče-Log 29.3.2003 31,3.2003 PODGORA pri Ašenbergerju 29.3.2003 31.3.2003 pri Vodovniku 29.3.2003 31.3.2003 SUnMA nad srrwčiščefti 31.3.2003 2.4.2003 REtiCA pri Sušilnici 31.3.2003 2.4.2003 pii brvi 31.3.2003 2.4.2003 GORENJE pokopališče 2.4.2003 4.4.2003 SKORNO pri lovskem domu 2.4.2003 4.4 2003 CAVCE pri železniški postaji 4.4.2003 7.4.2003 križišče pri Pokleku 4,4.2003 7.4.2003 PASKA VAS pri gasilskem domu 4.4.2003 7.4.2003 Velenje 20. marca 2003 Priloga starši ti dajo življenje, učitelj pa priliodnost Efektronsko mesto ne more nastati brez izobraževanja in sodelovanja vseii meščanov. Aii smo v Veienju na tem veiiko aii malo narediii? Ne vem. Opisai vam bom primer iz Siiieijeve dotine, kako se iokalna skupnost loteva reševanja teh problemov. Trenutno traja na področju visokih tehnologij v ZDA še vedno kriza, ki je nastafa potem, ko je počil internet-ni baion. Država Haiifornija se je zaradi manjšega priliva iz naslova davkov odločila zmanjšati administracijo (pri nas bi se verjetno odločili, da jo povečamo)f v katero sodi tudi šolstvo. Her je sistem državnih višjih šol (Community Co//e£e system) največji, je določeno število učiteljev posta/o višek. Vendar s Coliegeom upravija odbor, ki ga sestavljajo predstavniki lokalne skupnosti, v katen se ustanova fizično nahaja. In odločitev o viških je odločitev odbora. Da ne bi naredil napako, je odbor organiziral odprte seje, na katerih so učitelji, studenti in predstav-niki lokalne skupnosti lahko povedal svoye mnenje. Prvi sestanek je trajal od 19. ure do 4. zjutraj. Drugi je trajal od 9. do 15. ure. Vsak je dobil besedo in je lahko govoril 3 minute. Her me je zanimalo, kako to poteka. sem se udeležil drugega sestanka. Bilo je zelo zanimivo poslušati mnenja občanov. Zapomnil sem si nekaj nastopov. Starejša gospa, muslimanka z ruto (vetjetno iz Paki-stana), je povedala naslednje: "Moje hčerke so se šolale na West Valley Collegu. In ker so dobile dobra znanja, so se zaposlile. Sedaj jaz študiram. Prosim, ne zmanjšujte števila učiteljev. Potrebujemo izobraževanje, da se lahko zaposlimo, " Moški, star okoli 40 let (verjetno iz Pakistana, Indije ali Bangladeša): "Pred dvajsetimi leti sem se šolal na vaši ustanovi. Zahvaljujoč temu sem se zaposlil in naredil uspešno kariero. Danes se zopet izobražujem na West Valley Collegu. Starši so me učili, da je prvi bog, potem pa učitelj. Starši ti dajo življenje, učitelj pa prihodnost Naredimo nekaj da ohranimo šolo kot je se-day." Latino-Američanka je pnšla z dvanajstletno hčerko, ki je rekia: "teiim se izobraževati na West Valley Coile-geu, potem diplomirati pravo na Stanfordi; m postati prva predsednica ZDA. Ne uničite moje sanje. ** Na dveh sestankih je govorilo 320 oseb. Odbor jih je pozorno poslušal in se bo na osnovi teh sestankov odločal. Vprašam vas, ali imamo v Velenju kaj podobnega? Ali politiki začenjajo svojo kanero z delom v šolskih odborih od osnovne šole naprej, ali se prebivah ci mestne občine Velenje zavedamo pomena izobraževanja za prihodnost naših otrok? Ali v Velenju lahko ustanovimo visoko šolo, kot so občani Zuricha v 19. stoletju ustanovili ETH, eno od najboljših univerz na svetu. Niso pisali elaboratov, ampak zbrali denar in našli učitelje (mimogrede, na tej šoli so predavali Nobelovci: Einstein, Schroedinger, De-bay, Onsager...), E-mesto je lep naziv, vendar bo brez resnega sodeio* vanja in vključevanja vseh prebivalcev Velenja ostal le lep naziv. Stanko Blatnik Informacije Kibemetićno kavarno Kvni^Bndo Brezplačna uporaba Interneta, pomoč pri uporabi računalnika, inlormadie: lel.03586 31 40, Mladinski center Velenje Odpno: ponetítíiek - pelek: 8.00 - 20.00 Spletno kovomo Mojco Brezplačna uporaba intemeta, pomoč pri uporabi računalnika. Iniormaclje: tel. 03 397 75 40, B. Krai^erja 5, Velenje Odprto. poneO^jek - četrtek: 11.00 -17.00, pelek: 9,00 -13.00 Pridobit« svoj elektronski noslov, ki se bo glosih Irne. priimek ® mesto, velen je. si Informacije: MO Vdenje; Služba za premoženje In inlormaliko, naslov @ Velenje, si Spletni naslovi Vrtec Velenje, http:/Avww.v-velenie.ce.edLJS.sl OŠ Antona ASkerca, tittp://www.o-aavelenjexe.e(ius.sj Oè Gorica. hnp://www.o-Qortoa.ce.edus.si OŠ Livada, http://www2.ames.sl/oscelive1s Glasbena šola Velenje, htlp;//www,Q-velenje.ce.edus.sl Ljudska univerza Vd^je, litlp://www.lLi-velen|e.si Jezikovna loía Lingua Šoštanj» iitlp://www.Ongija-sp.si/ Oš Gustava Šlliha Velenje. http7/194.249.251.7/ Plesna šofa Devžej, http://www,rr-vel.si/it/devzey Priprava priloge: IPAK Velenje Uredniški odbor: Jana Pahovnik, MIhela Hladln» Alojz Hudann Velenje e-mesto www.velenje.sl Velenjsko podjetje sprejeto v International Business Incubator Inovu IR Je v imvnu članic kon/.urciju Arl«s d.o.o.. Ipak, J«m ^Florjan, Mais d.o.o. i/. l^jubljdne, Miel d.<».r).. Pla d.o.o /dhtevala sprejem v Intemati-unM Business Incuh.itor (IRI) v San Jaseu. Vodstvo lHI*ja je (»cenilo prijavo kot i/.red no kva« litťtno in v sredo 12.3.2im olv věstilo odgovorne osebe v Ino vi IR. daje njena /ahieva sprejeta. IBl jc ustanovilo meslo San Joscsciljcm p(>spcScvanja usta-navijanja tujili podjetij v Silicijevi dolini. Inkubator pomaga pri pripravi administrativnih zadev, l/dťlaví markcilnSkih raziskav, iskajiju partnerjev, pripravi predstavitev, zagotavlajnju prostora in osialih elemenlov, ki so potrebni za uspešno poslovanje v lehnoloi^ko najbolj razvitem delu svetu. Velenjsko podjetje bo v prvi fazi virtualni član inkubatorja (občasno bodo predstavniki v San Jascu), predvidoma do konca tega leta, potem pa nadaljevalo kol stalr^i član. V tem trenutku bo na kalifornijskem irgu pt^nujalo .softverske rcSilve s področja hotelskega poslovanja, učenja na daljavo, izobraževalne programske opreme in uporabe gibljivih ce- ličnih avtomatov pri sim obna.^anja velikih ol>jekiov pri naravnih katasirofah. I&ti>ćasno bo poskupio pcinu-diti tudi proizvode drugih slo-vvnskih proizvajalcev na tem velikem trgu. Verjamemo, daje lo začetek uspe.^nega prodora velenjskih ptidje t ij na ameriški irg. ■ Seanko 6/dtmk Projekt Phare 2000 Izobraževanie na daljavo se je začelo V sklopu projekta l»hiire 2im - Centri /a dinamično i/oh-rai^evanje in za p« »slova nje» ki ^a izvaja IPAK iz Velenja, je 36 Uiiele^encev (vsi so I>re/iH)selni in prijavljeni na Zavodu /a za* poslovanje) že začeto s **studij-skini delom**. Usposabljajo se za i/deiovaice spletnih strani. Na cclodncvni uvodni delavnici, kije bila 3. marca v hotelu Paka, so sc natančneje seznanili z načinom izobra^.evanja, z učnimi vsebinami in samim po- lni jeziki,...) preccj tuji, vendar ugolavljamo, da »o se po prvem tednu vsi hitro vključiti. Stopnja računalniškega predznanja je zelo različna. Nekateri ic dobro t>lwladajo komuni-kacij<^ pi>tc. Ta znanja so osnova za delo naprej. Nekateri imajo več, drugi manj iniki za delo, ki so povezani z interne lom. Tudi čc ne potrebujejo pomt>či, se morajo v ceniru oglasili vsaj enkrat na leden. Delo bo v leh mcsecilî potekalo zelo intenzivno. Zdaj že nadaljujejo/vsebinami spodročja digiialnili medijev, v začeiku pri-hodnjegii meseca se bodo srečali z analizo upí^rabniktiv, medtem bodo }jc pričeli z XI JTML-jem, kasneje jih čakajo SVO, .(avaSc-ripl, XML, php, asp, osnove PhoUx^hopa in Dreamweaver» Udeleženci izobraževanja na daljavo na prvi delavnici ickom dela. /.a večino udelei^en-ccv so bili nckalcri termini, ki jih pri lake vrste izobraževanju uporabljamo (študij na daljavo, elekironska komunikaciji^, skrip- icžav, za vse pa je na voljo po-md-jcije PIA do.o. Velenje in Mestna občina Velenje s projektom Občinski Dokumentni SLsicm - ODOS, Razvoj lega projekta je polekal od meseca sepiembra 2001 in temelji napR^amski kodi ptxJjeija PIA,kije podobne projekte že razvijala za shranjevanje elckiroivskih dokumentov v podjet-jih. Projekt je naslal zaradi dejslva, da vodno več dokumentov na.siaja veleklronski i>bti-ki aii pa sc v lako ot^liko spreminja, poleg le-gapaje arhiviranje eickironskili dokumentov preccj lažje kot arhiviranje dokumentov v jjzični obliki. Z uvedbo lakega sjslema povečamo preglednosti dokumentov, poenostavimo iskanje po vsebini shranjenih dokumentov, imamo možnost shranjevanja več ver/ij isiega dokumenta (pregled zgodovine dokumenta in različic) in deluje kol spletna slrežnii^ka aplikacija (program je nameščen na spletnem strežniku, za uporabo pa polrel>en le spletni brskalnik). Potencialni uporabniki so vse slovenske občine in enoie javne uprave in pomeni poceni in rešitev, saj jc bil sistem razvil s sofinanciranjem Minislrsiva za informacijsko družbo in lako dostopen in na voljo za javno in splosno uporabo. ODOS se je p<')kazal koi učinkovit sistem za PťS" CELOVITE R&ČUNALNISKE REŠITVE ZA OBČINSKO UPRAVO upravljanje/elektronsko dokumentacijo, zato razvoj toče naprej. Dodatni moduli bodo omogix^iliíc laiřje delo, razširili mažnc^sl up<5-rabein povečali iiistrost in varnosi poslovanja z elektronskimi dokumenil. ■ Igor Razbomik ûhiimkl dokum^niiM tiUcm 20. marca 2003 «ffáÉAÍí NASI KRAJI IN LJUDJE DeSUS Slovenije, Območni odbor Zgornje Savinjske doline 1 doseženim še kar zadovolini MOZIRJE, 13. marcii - V prostorih restavracije Gaj v Mozirju so se na 2. redni skupščini /brali člani in sim> patl/crji Demokratične stranke up(>kt>tencev Slovenije« Ob-masnega odbora Zgornje Savinjske doline. Predsednik f)d-hc»ra Peter Habjan je pri pre* ^ledu (>prai'ljenej>a dela v preteklem letu menlK da so^lede na leto in pol delovanja stranke z doseženi Ae kar zadovoljni» Odprtih vpnisar\j, pi^veza-nih s starejfto generacijo, ne manjka, v njihovo reševanje pa se bodo vključili po najboljših močeh. eg povečanja 01 aaswa (blizu l()Ojihje) jc med vidnejšimi uspehi tKjbora slranke Peier Ilabjan naglasi! re/ullalc na lanskih lokalnih volilvah.Svoje kandidale za svetnike si> imeli v Štirih olxíinah Zgornje Savinjske dol ine in dosegli lep uspeh na Ljubnem in v Mozirju. kje rimajo dva svetnika, v Na/arjah pa enega. Precej so naredili pri povezovanju z društvi upokojencev, od koder prihaja najveO Olanov stranke, z druŠIvi invalidov in dmpimi civilnimi družbami, ki združujejo predvsem slarejSe občane. Med lelolsnjimi preUnosinimi nalogami so nadaljnje pridobivanje novih ćlanov /lasti v občinah Solčava, Gornji (»rad in Luče, kjer so v lem irenuiku manj uspešni, preko svojih svelnikov se bodo poskušali v lokalnih skupnostih po najboljših močeh vključili v reševanje določenih odprtih vprašanj, povezanih s si arejšo generacijo, od zdravstva, pokojninskega sistema, domov za siarcjše in podobno. Poleg svojih inleresov na lokalni ravni bodo zaslopali ludi inleresc Slranke koî celote. V nadaljevanju druge redne skupščine so se dotaknili neka-lerih najlx>lj aktualnih vpraSanj v tem trenutku: sistema zdravstva, vključevanja v evroailant-skc povezave in usklajevanje pokojnin. Kot nam je povedal Peter Ilabjan, člani njihove slranke menijo, da jc zdravstvena reforma prinesla kar nekaj slalx>sii, posebej za občane 7 nižjimi dohodki. Zalo pcxJpi-rajo vsa stališča v zvezi z njegovo reformo, predvsem pa se zavzemajo za (o, da bi ljudi z najni/^Jimi doluxlki razbremenili stroškov plačevanja zdravstvenega zavarovanja. Pri tem od vlade pričakujejo, da bo učinkovitejša pri pobiranju davkov in prispevkov. Sistem pokojninskega zavarovanja je, po mnenju Pelra llabjana, dober, primerna je tudi metodologija. Se pa sprašujejo, ali se tudi izvaja tako kot je začrtano. Stranka DeSUS podpira vključevanje Slovenije v Evropsko skupnosi in NAFO. Svojim članom bcxlo sicer z^ nedeljski referendum priporočali, da se izja-snijo po svoji vesti, hkrali pa jtli t>cdop'eno varstvo Celje so v dru^i polovi-ci prejšr\je^a tedna sporočiliv da zadi\je dni i\jihovj strokov« njaki /a/navaji» na^lo rast oboleru dihalnih poH predvsem pri otrocih in mladostnikih, katerih {glavni povzročitelj je virus gripe i7. skupine A. Analize mikrobiološkega laboratorija zavoda namreč ka/^ejo. daje v več kot 70 odstotkih analiziranih vzx^rcev povzročitelj c^lenj prav virus gripe. Ugotovili so ga v vzorčili, ki prihajajo iz različnih dek>v regije, le iz obmoCja upravnih eni>1 Breiiiee, LaSko, Šmarje in Velenje do konca prejiinje-ga tedna áe niso prejeli v analizo nobenega vzorca. Sumijo pa, da je ludi na teh območjih virus gripe iz skupine A, saj zdravniki poročajo o dokaj tenkem poieku bolezni, ki jo spremljajo visoka temperatura, huda prizadetost bolnika iji izrazil kapelj. Po besedah dlrektoijazavcxla ma^ Ivana Eržena, dr. med, specialista epidemiologije pričakujejo, da bo Itevilo zbolelih naraščalo. Zalo opozarjajo ljudi z omenjenimi bolezenskimi težavami, da zaradi hilreji^ega okrevanja in iz obzirnosti do drugih, ostanejo doma, počivajo in si lajajo \chvc s toplimi napitki ter sredstvi za zniževanje telesne temperature in zmanji>evanjc lx>lcčin. Se p<^sebej pomembno pa je, da se bolniki izogibajo stikom z osebami, ki imajo kakršnokoli kronično bolezen, sploh Če niso bili cepljeni proti gripi. ■ t p Papilot Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj -Velen,je. Elenkova 61 (stolpič c) (.'e sîe žrtev kaznivega dejanja ali sle vsilujKiji, da se kot žriev počutile, nas lahko obiščete ali pokličete po telefonu. Dosegljivi smo 24 ur na dan vse leto. Delovni čas: od ponedeljka dopeika na ccniruod 7.30 do 19.00 ali po iclefonu 03/585 33 30. Ob sobotah, nedeljah, praznikih In ponoči smo dosegljivi preko dežurnega telefona 03/586 33 30. Občina Gornji Grad Tokrat orjejo ledino v poklicnem turizmu Vol)ćinali Zgornje Savir^ske doline so doslej spodleteli vsi poskusi /a ustanovitev gospo* darskega interesne^ združenja za turizem, čeprav so skoraj povsod prav na osnovi te dejavnosti predvideli nadaljnji ra/voj. Kot Je /e obićaj v nekaj zadnjih letih so se tudi na tem področju prvi /(>anili v občini («ornji Grad. Svetniki so namreč na nedavni seji olKinske}^ svetu lire/ pripomb podprli predlog tamki^^iijega župana Tonija Ritlja o uslano-vitv) Zavoda za pospe^vanje turizma(ZPT). Za nekatere v Zgornji Savinjski dolini Je bila ta poteza majhno presenečenje. )»Presenečenje ali ne, mi ne moremo več čakali. Nič se ne dogaja, brez prave oblike pa ne moremo pristopil i k uresničevanju razvojnih programov, ki smo sijih ZASiavili na področju turizma v občini,« je v pogtTvo-ru p^yasnil razJoge za ustanovitev ZFribni Rifelj. Zazdajso svetniki obravnavali osnulck odloka, 27. aprila pa pričakujejo, da Kido (xllok o ustanovitvi zavtxla tudi sprejeli in začeli pi>irebne aktivnasii. Ker želijo izt>oljlni delež, nad poslovanjem zavtxla txlel obCiaski nadzorni svet. Prve delavce nameravajo zaposlili preko javnih del. Kot je povedal Rilclj so sicer razpis za st)nnanc*iranje zamudili, vendar bodo nasll druge oblike za financiranje ziiposlenega. V le- loinjem proračunu so za zavod predvideli 1,5 milijona tolarjev, kandidirali pa Ixxioí^e na rai^^Ls minisrniva /a gospod an^ t vo in poskusali pridobili denar, namenjen za razvoj lurizma v občinah. Sicer pa so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli ludi letošnji proračun. Načriujejo milijonov tolarjev prihtxi-kov, od lega bodo za naložbe namenili blizu 30milljonov, kar je precej manj kol prejšnja leta. Uredili naj bi občinsko knjižni-œ v Centru za starejse (mimogrede - dnJžba Dem iz Ljubljane načrtuje lu izgradnjo prizidka za dementne starostnike), S(.) financira I i bodo nakupa gasilskega avlomd>ila, p<.)sodobi-li naj bi nekaj lokalnih cest. V načrtu imajo še pripravo ustrezne dokumenlacije za ureditev komunalne nadgradnje v krajih Bočna in Nova Štitia, predvsem pa nameravajo zmanjšati zadolženost dičine. »Taksnega lemp na o splošnem upravnem poslop-ku {3t) dni za skrajšane postopke in 60 dni za posebne ugotovitvene postopke).« Verjetno me je pri pisanju članka res zmedla informacija o drugem odstavku 3. člena novega Zakona o gradi ivi objektov (Uradni list RS, At 1100)1)2. ZGO-1). Kol pojasnjuje Edi Vučina, ta dopušča, a le na lasi-no odgovornost investitorja, začetek gradnje po dokončnosti gradbenega dovoljenja. Do- končnost pa pomeni, da je o pritožbi vloiteni na izdano dovoljenje že odločil drugostopenjski upravni organ, v našem primeru jc to Ministrstvo za okolje in prostor. Na "lastno odgovornost" pa seveda pomeni, da držiiva v takem primeru ne daje giirancije, da bo lak objekt, ko bo zgrajen, dobil uporabno dovoljenje oz. da ga bo Investitor lahko uporabljal. Zato želim bralce opozoriti na mojo napako v zapisu, da ne bodo res začeli gradili brez dovoljenjih saj so kazni vi.soke. V primeru, da pa t>i upravni organ predolgo reševal vlogo, kar se po besedah Cdija Vučine v Velenju zgodi zelo redko, pa lahko Invcsiiior uporabi četrti odstavek omenjenega 222. člena ZUP, in vloži pritóbo, kol da bi bil zahtevek zavrnjen (na molk upravnega organa). Cha-dili pa seveda v ča.su reševanja priložbc nesme. I Ikrail smo izvedeli, da so na velenjski Upravni enoti Sklep Upravnega sodišča o odstopu od spora (poravnava) konec prejšnjega ledna prejeli, lako da se postopki za spremembo dovoljenja za nov blok na gorici zdaj že nadaljujejo ■ Bojana Špegei Območna revija - Pozdrav pomladi 2003 Dva koncerta, 22 sestavov Javni skiHd RS w kulturne dejavnosti. Območna izpostav» Velenje in i£vez.a kulturnih društev Velenje sta or^niz^torje tudi lctoi>nje območne revi|c odraslih pevskih zborov, oktetov in malih vokalnih sku|)ln. Na ic't(»snji prireditvi Pozdrav pumladi (jutri in v solMtto) ho nastopilo 22scstavov,prcdstHviii se f)odo na dveh konccrtih.vsipa Ixi-do nastopili v veliki dvorani ghisl>cne šole v Velenju. NajutriCnjem koncertu {vpelek),ob 19.30 uri bodo nastopili: kvartet Svit »vodja Darja Gaber Podvratnik, oklct upokojencev Konovo-vodja Zmago Trankovic. moSki zbori: Ravne - zt>ort>vodja Zdravko Zupančič, Smannt) ob Paki - yiíonwodja Andrej Fiàer, Lokovica - zboamxj-ja Zdravki^ Zupančič, Kajuli Velenje - zbdnje - vodja Ji^žc Grabner> Rudarski oklct-vodja Danica Plrečnik In oktet leS-vodja Mitja Vcnišnik. Na koncertu v sc^boto, 22, marca, ob 19.30 uri pa.se bcxlo predsiavili; mtíšani zbori: Dnišiva upokojcnccv Š<>žianj - zborov«idkinja Alenka Mlini>ck, Í5kalki - z^x^rovcxlkinja Olgpa Ukikma, Kulturnega druStva Šmartno ob Paki-zborowxlja Matjaž Kač, Gorenje - zborovodkinja Kalja Cîruber, Svobi>da Šoštanj-zborcjvodkinja Anka Jazbec, mwka zbora Kulturnoga druStva Šmartno ob Paki - zborovodja Matjař Kač in Društva upola^jenoîv Vclonjc-zborovodkinja Mclka SmimovOšlir» ženska zbora Dru.luinjk in Vrtec Veienjc -zborovodja Janez Kolaríí^, SalcSki akademski zbor - zborovodkinja Danica Pirečnik. Nastop zborov bo strt>kovno j^remljal loma? F:iganel. Revija otra-rili ob lO()-k'inici ljubljanske Opere pred lil leti. Besedilo, ki so ga z zanimanjem prebirali tudi ilani Amaterskega gledališča Velenje, je takoj vzbudila njihove ustvarjalne ambicije. »Smo namreC gledališki ajisambel, ki skozi svoje 4i> •letno delovanje uprizarja delo različnih avtorjev in zvrsti 1er IŠče nove poti gledališkega izražanja z eno samo željo: zadovoljili lastne uMvaijalne cilje in hkrati razveselili naáe jveste gledalce. Skupaj z režiserjem Kajetanom (opom smo sprejeli Í2ziv in libre- to Krpanova kobila ugledallSCili v govorni besedi ter ga opremili j>e z novo glasbo." Clanj ansambla upajo, da jim je uspelo vsem znano /godbo Martina Krpana in Brdavsa predstavili nekoliko drugaCc -v groteskni obliki, pri iemer pa se sporočil-nc\si besedila ni Izgubila. Do večjih sprememb v ansamblu nI prišlo. Poleg že prekaljenih gkdaliŠCnlkov tudi lokral scidelu-je na odru nekaj mladih, kar jim je - po besedah Karlija Cretnika - še pt^sebej vžeC. »Na?^ želja je, da se mladi čim bolj vključijo in poCasi prevzamejo glavno breme naSega gledališča.« je ^e poudaril Karli Ča'tnik. ■ tp 8 KULTURA 20. marca 2003 Boris Oblišar v Likovnem saionu Celje Nulta ura Daniis 19. uri vus v^almimv celjski likovni salon nu ohoiitev razstav« tU*) Velenjčana l^urísa Oblisiifjii, l(k<)vne}5i pt^Liijo^ na OS Saiťk h)inienov2)l jo je Nulta ura, na p«! hi* vs« do 12. aprila 2^)3. »V Zadnjem CuRU svoje slikarsko delo, ki je bilo pred tem osredotočeno na ateljcjsko asivarjanjc, načrtno povezuje s svojim vsak(">devTijm|xdagi"ï5kini delom. Predmet njegtwe raziskave jc šola - pomemben segment družbenega nadzora, valilnica drui^l^cnih ideologij. Njegovo zanimanje je usmerjeno v spregledano, v listo, kar je onkraj predpisanih in standardiziranih vsebin, v vsakdanjo šioLsko realnost. V tem smislu je nacrlo- vana tudi njcgcwa prosiorska po-siaviievv Likovnem salt^nu Celje, ki se direktmi povezuje na Oblišaijevo vlogo pedagoga na osnovni §oIi in bo kot taksna nekakšen prikaz trenutnega Manja stvari. Postavitev se bo osredo-tiíčala na »ostanke«, torej na listo wlsko prcxiukeijo, ki se v njegovem kabinetu nabira kol »zavržen«, za reprezentatitvno, dru^>cnozaželjenopixJoboÁ)le. neuporaben material...«. Tako je v vabilu na ncKojŠnji dogodek Zapisala Jerneja Kolar iz zavoda za kulturne prireditve Celje. Ra/slava pa bo zagotovo zanimiva ne le za likovne pedagoge» ampak tudi za vse ljubitelje raziskovanja v u mel nosi i. ■ bi V Šoštanju se vrstijo zborovski nastopi Pr^ravljajo se na državno tekmovanje Pevci MePZ Svi»lMKla Šoštanj (zl>on»viKlkinjH Ankii se v teh dndi intenzivno pripravljajo na državno tekmovanje |>ev-sKih /lxH^>v Nasa |>es^t 2gram izvedel dijak Glasbene i^ole Velenje Izidor Rokovnik na harmoniki pod mentorstvom Zrnata Stiha. Galerija KC IN Velenje Grafike Nataše Mirtič Jutri ob 19. uri se ho v velenjski galeriji KC IN /grafikami pred.stavila mlada, ohctavna in /.elo Ziinimiva gratiâirka Nataš»i M i rt le. »NaiaŠa Mirlič jc sTojo ustvarjalno pot zastavila v duhu starih klasičnih umetnikov, ki so ilo prepoznavnosti prchcHlili dolgo pi>t. Srednja gradbena Ši>la ji je zagotovila trdnih in irdi^ risarsko (vsmv vo, ki jo je blažila z dodatnim izobraževanjem pri slikarju .h^žetu Kiimru. Ta jo je motiviral in pripravil za nadaljevanje šst v Ljubljani, ki ga je skupaj s podiplomskim Študijem grafike zaključila na isti akademiji. Umetnica trdi. da jc svojo sa- mostojno p, ti'kda njena dela govorijo drugače. Njene prve samostojno zasnovane grafike kažejo jasno odločitev za predmetniki in llgura-ifk<\ /a 10 kratko, a zgtx^čeno o\>-dobje je značilno čisto in suvereno ustvarjanje, ki temelji na klasičnih grafičnih lehnikah akvaiin-te in jedkimice. 'le v poplavi so-di^nlh likovnih medijev nist> pogoste, vendiir iiviorici, ki tudi motivno ostaja pri klasičnem kt>n-ceptu, cvitnc^ ustrczajci. Njeni mtw livistK'mstavniin íuiikulirani...,« o avtorici in njenem delu pravi vodja galerije Milena Koren — Bc^J^iCek. Naj bo to lepo vabilo na otvorile\' In ogled razstave! ■ bi V počastitev dneva žena fn mater LOKOVICA • Člani Prosvetnega» društva Loko^ica lH)dovpoc;tstitev praznilui K'na in mater |>npravili v solxito. 22. marca, ob I9.3U kulturno prireditev. Pr)]>estrili jo iKido člani detall pred letošnjim Bolerom, ki l>o na praznično torek« oh 19. uri« /^gotovo spet do zadnjega kotičlai napolnil dvorano velenjskega dcmia kulture. »Ko se je praznik začel praznovali tudi pri nas, smo se odloOlli, da bomo pokušali tudi mi nekaj dati ob tem prazniku. Prvo prireditev smo pripravili v Nami z Bo?om K(îsom. Pripravili smo šopke pomladanskega cvetja, Izkupiček pa smo namenili velenjskemu Karitas. Polem je Bolero poslal inslilucionalen. Vsako leto prav na prazničen večer pripravimo humanitarni koncert. Letos bo torej 14. po vrsti. Ka'^c več kot dobro, dvorana je ic skoraj razprodana, nastopajoči pa st> se tudi letos dobre» odzvali na naše vabilo, saj sc za naslop ludi odrečejo hontîrarja. Lani smo zbirali denar za velikoniïCne pakete za socialnih ogrožene drui^ine, denar pa smo razdelili Karilasu in Rdečemu križu. Letos pa jc podžupanja MO Velenje Ana Roza I Iribar predlagala, da bi Izkupiček namenili Regionalnemu društvu vama hiša. ki ima sedež v Celju, varne hiše pa ima tudi v Velenju in Slovenj (iradcu. Društvo nudi pomc^ ženskam in otrokom, irivam nasilja. Kot kaze odziv naših sponzorjev, smo se odločih praví,« nam jc povedal Marjan Marinšek. [/kupičck od prodanih vstopnicza prireditev namreč nikoli drcmo navesti, siij bi bil nepopoln, objavili pa ga bomo ob koncu akcije. »Doslej smo imeli na naših humanitarnih koncertih veliko znanih nastopajočih, praktično vso slovensko estrado, ludi letíte so se nam px>vabljeni izvajalci hit ro odzvali. Priredite^ bo vodila Darja Vrhovnik, kl je naklonjena narodno zabavni glasbi, zato bo prvi del narodnozabavno obarvan. Nasi(îpil bo Alpski kvlniel, (îamsi in E3cncški fantje. Nastopil bo tudi plesni studio N Velenje, ki ga vodi Nina Mavec - Krenker. V drugem delu prireditve pa bodo nasiopili Jan Plestenjak, Natalija Kolšek in njena sestra Milena Kol.Šek ter vsem gcncracijam všečen Adl Smolař. Iz arhivii smo potegnili tudi pevca Pjera Di-milrijeviča, kije bil zelo znan v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Program ho ra/nolik in zagotovo dober,« jc o IcloŠnjI priredil-vi. na kitlcri bodo vse obiksovalke dobile ludi šopek ro/, povedal Mariage k. Letos jc zanimanje za Bolero tako veliko, da bi verjetno lahko dvorano napolnili kar dvakrat. In tudi to je d<ïkaz, da sc glas o dobri prireditvi širi med ljudmi - rednim obiskovalcem se vsako leto pridružujejo tudi nove In nove obiskwalkc. mbé Mestna občina Velenje predstavlja Subvencije 2003 V letošnjem letu je Agencija za učinkovito rabo energije (AURE) objavila že tri javne razpise s področja rabe energije v gospodinjstvih: - februarja finančne spodbude za Izrabo obnovljivih virov energije s pomočjo toplotnih čipalk ali sončnih k(»lektorjev. Uradni list št. 19-21 In -14. marca Javni razpis za finančne spodbude za investicu^v povečanje enei^elske uči n ko* vltosti starejših stamovHnjskih stavb. Uradni Usi št. 27. Prva dva razpisa sta enaka kot lani, le da sta ločena, lani pa je bil to skupni razpis, Razpis za povečanje energet.ske učinkovitosti v starejših stavbah je nov. zato si poglejmo varnejše dele iz njegove vsebine. Pogoji zo sodelovonje na rozpisu Na ra/pisu lahko sodelujejo: lizične osebe, ki .so ctai^ni lastniki stanovanj in poslovnih prostorov v več stanovanjskih hišah, lastniki iiidividualnih stanseba ali upravnik stavbe, ki Ima pLsno pooblastilo etapnih lasinikovzaceliUcn objekt. Predmet rozpisa so investiciie v: - toplotno izolaciji^ podslrešjji ali strehe nad ogrevanim podstrešjem, - toplotne izolacije tasad, • zamenjava oken in - zamenjava zasteklitve. Pogoji zo dodelitev finančne spod» bude pa so noslednji: - gradbeno dovoljenje je bilo izdano pred letom 1981. -z izvedli) inwstícíjesc morajo zmanjšati toplotne Izgube stavbe za najmanj 10 OtK) kWh na leto, - toplotna prehodnost posamezne gradbene konstrukcije nesme biti večja kcit je navedena v razpisnih pogojih - k vlogi JC poirebno priložiti vse zahtevane prii<'>ge, ki so navedene v razpisni dokumentaciji. - etažni lastniki morajo priložili še dokumentacijo Iz katere so razvidni njih^-m so-k«sl niski deleči, - investicija sc mora začeli po objavi javnega ritzpisa In biti končana v času trajanja razpLs;\, najkasneje pa do 15. oktobra 200?. Izvedena mora bili v skladu z vsebino predlov'enovviogi Finančna spodbuda lahko /naša največ 10 % investicije, vcjidar ne vci kol pel milljoniw. Pot do tega denarja je pri lem razpisu precej zahtevna. Občan, predlagatelj zahtevka, mora najprej pridobiti razpisno dokumentacijo. Dobi jospis-nim zaiucvkom od AURC ali jo kopira z njihove spletne strani. Med branjem raz{>Lsne dokumentacije se hitro pojavi v{>rašanjc kako izpolniti prvi pogoj in doseči prihranek energije, ki mora biti vsaj 10 OOO kWh letno. Toje precej visok prag. ki ga bo pri manjših zgradbah mořno doseči lesse.števkom prihrankov energije iz več ukrepih" ali pa ^loh ne. Za la^jo predstavo naj piv vem, da jc 10 energija, ki jo Ima I (X)0 I kurilnega oljit. Za oceno lega pogc^ja je potrebnt> primerjati rabo energije pred in po izvedenih ukrepih. To oceno lahko naredite s;iml, laliko naročile elaborat gradbene lizike pri pnijektantu ali pa poiSčeie predhodni nasvel pri energcLskem sve-twalcu. 'iako pridete do podatkov kaj in kako je potrebnem narediti za dcxscgo p<\stavljenega razpisnega pogoja. Sedaj lahko poiščete ponudbe za izvedbo nameravane investicije in blvrele najprimernejšega ponudnika. Slem imate podatke, da izpolnite obnizec Obisk ENSVE T in sc dogovorite za sestanek z energetskim svetovalcem . Svetovalec izpolni obrazec Izračun, ki ga podpiše tudi predlagatelj. Izpolnjeno vlogo predlagatelj pašije AURE. ki bi^ v 4.^. dneh iA'cdla po-siopekzii sklenitev pogodbe in obvestila predlagatelja. Nazadnje, ko ima občan dokazila oplačllu inveslielje, pi^lje Agenciji zalilevek za izplačilo llnančne spodbudo po pogodbi. Zitradi dolgega pí ^stopka pregledovanja vlog na komisiji Agencije, jc predvsem za po/nejSe predlagatelje, smiselno. da nc čakajo na odgovor Agenci jc, ampak sklenejo pc^g(5dbo z dobaviteljem in začnejo investicijo izvajati. Občanu, ki pridobi elaborat iz gradbene fizike pri projektaniu, sc ni potrebno oglasiti v pisarni ENSVET, ker jc izračun priliranjcnc energije tudi sestavni del elaboraia in lahkosam vpiše vse podatke v Vlogo. Prvo odpiranje vlog bo 17, aprila, nalopa bo ko misija pri AURE vloge odpirala sproti. V primeru, ko bo vloga vsebinsko ustrezna razpisu, a bo pomanjkljiva pri kakšnih podatkih, bo predlagatelj lahko v določenem roku, a samo enkrat, vlogo dopolnil. Rîizpis je torej namenjen starejšim zgradbam, ki so bile zgrajene pred sprejetjem stani.larda za dopustne toplotne prehoduasti. Namen razpisa jc. da se stavbe sanirajo na nivoju kot ga zahte- ENSVET, brezplačno energetsko svetovonje občanom na naslednfih strokovnih oodročjih: - toplotna izolacija stanovanj^ih zgraOb, - ogrevalne naprave, ogrevan|e stanovanj, - priprava tople sanitarne vode, - regulacija ogrevanja, obnovljivi vin energije, - loplotnt^ čipďk^. sončna energija, - stavbno pohištvo, gospodinjski aparati, - preprečevanje toplotnih mostov, - prezračevanje in [dimatizadja stanovanjskih prostorov - In pri vseh tistih odločitvah, ki vplivajo na rabo energije In - na klimatsko ugodje v vašem domu. Pokličete lahko: 041 250 577 ali 587 06 08, Tone Jurinik. energetski svetovalec 041 232176, Robert Špegel, energelskr svetovalec Energetska svetovalna pisarna Velenje, Šaleška 19 a va sedaj veljavni Pravilnik o toplotni zai^nli In učinkoviti rabi energije vsiavbah. Razpis ne velja za nazaj. Je le priložnost za tiste, ki :řclijo ludi st o rcjSc zgradbe toplotno izolirati in lahko to naredijo v rit/pisanem roku. Drez.plac^no pomoč pri pripravi vloge bomo obianom nudili v okvirju svojih pooblastil, tudi energetski svetovalci. V Velenju je energetska svetovalna pisarna na JalcSki 10 a. Pred obiskom v pi.siirni se je potrebno dogovoriti z enim od svetovalcev. Dobite naju, kol diwlej, na eni od naslednjih tclefon.skih šlevilk: 5871)608 ali 11411^(1577 in 041 232 176. Informacije o sulv vencijah lahko najdete tudi na naái spletni strani: www.cnsvel.vc le nje, si. ■ Anton Jurinik, energetski svetovalec 20. marca 2003 107,8 MHz musu m cřsopishi mooik * musn ut cřsopísmi mozaik V nedeljo je torej začel veljali dolgo prej napovedovan in obrekovan l.i. Kebrov pro-lialkoliol ni zakon. Vas je kaj prizadel? V uredništvu Našega iasa in Radia Velenje sniosibiii cdinL da nas prav nič ne moli. Do lisie^ trenutka, ko smo se spomnili, da bomo odslej malo ic^jc pra/novali osebne praznike kar v firmi. Vzelo je malo časa, ki ga lako in tako nikoli nimamo dovolj, spomnil: pa smo se vendarle. Pri nas je že od nekdaj lako, da ob rojstnih dnevih poskrbimo, da sodelavci občutijo la dan. Majhna pogostitev, kozarček-le šluk ali dva • dobrega vina in (îbvezna zdravita. Odslej nc bo i^lo VCČÍ Kazni s(3 res previsoke, da bi si lahko privoščili. Zalo smo kar malo i^aluslni, saj lo pomeni, da bomo morali odslej praznovati v g<»iilnah-Ali pa vsi nazdravljali s sokom. Takih jc hilo tudi doslej med nami nemalo. Ali pa bomo, kol je predlagaj nekdo v uredništvu» jedli v pr(«lorih firme, pili na cesti pod njo. be sreča, da nas je zelo veliko rojenih v zimskih mesecih. Tako smo v zadnjih lednih letom prišicli Se eno leto Mitja ťVeinik, B(v jana Špegel, Janja KoSuta - Špegel in Milena Krslič Planine. Prvi, ki bo praznoval po uvedbi novega zakona, pa bo Slane Vovk. Bomo videli, kako se bo znašel. V kratki ankeli med sodelavei sem sicer ugotovila, kiirscm slutila. Prav nihče se ne sekira, če do II). ure nc bo mogel spili kakšnega kratkega ali dolgega. Tudi nočni (ne)nakupi nas nc bodo prizadeli. Večina od nas pa dvomi, da bo zakon učinkovit, če ga ne bodo zelo slrogo nadzirali. Sicer pa je zdravica s sokom prav tako Iskrena, kajne? ■ bš Dva od tistih, kS ju protiatkoholnf zakon ne bo prav nič ptizadei -radijski tehnik Dragan Berken]ačevié in novinarka Bojana Špegei. Ml« NAKRATKO ŠANK ROCK So sredi ustvarjanja novega albuma, ki bo pri založbi Menart izšel v zaćeti(u junija. V obdelavi je štirinajst skladb, se pred uradnim lađom pa lahf(o pričakujemo sodelovanje s 6 Pack Čukurjem, ga bodo podkrepili (udi z vldeospotom. SIDDHARTA Od 5. marca dalje deluje skupina Siddharta kot sekstet. Peterici se je tudi uradno kot polnopravni pridružilJanl Ha-ce, ki sicer kot basist s skupino deluje že kar nekaj časa. VIKTORJI Kot je bilo nekako pričakovati je viklorja popularnosti za lelo 2002 prejela skupina Bepop. medtem ko je Viktor za najboljši vidoospot pripradel skupini Siddharta (oziroma snovalcem spola) za vldeospot Platina. IRON MAIDEN Vesela vesi za ljubitelje te^o-metalnih zvokov. Legendarrta heavy metal skupina Iron Mai-denbol?. junija nastopila v Zagrebu. Koncert bo v veliki dvorani Doma Sportova. HELENA BLAGNE 9. In 10. marca je uspela dvakrat zapored napoln^i ljubljansko dvorano Tivoli, kar doslej ni uspelo še nikomur. Tako jo jev Ljubljani slišalo kar 10.000 ljudi. Dan pred tem je Helena napolnila tudi Rdečo dvorano v Velenju. ROKERJI POJEJO PESNIKE II. MKC Maribor je tudi lelos Izpeljal projekt Rokerji pojejo pesnike. Gre za idejo, da pesmi slovenski!) pesnikov mlajše generacije uglasbijo slovenske rockovske skur^ne. V živo odigrane pesmi na koncertu v mariborskem ŠTDKU so Izšle na cedeju z gornjim naslovom. Victoria Beckliam bo ploćoia xa lažno obtožbo Nekdanja spajsica Victoria Beckham je přislala na plačilo 55.000 britanskih funtov odškodnine dvema lastnikoma trgovine, ki ju je prehitro (^tožila, da sta prodajala fotografije s ponarejenim av-togramom njenega soproga In slavnega nogometaša Davida. Victona Je namreč v omenjeni trgovinici na jugu Anglije opazila podpisano fotografijo Davida, sicer kapetana britanske nogometne reprezentance, In obtožila lastnika, da sta ponaredila podpis. To je videlo nekaj kupcev, primer pa je dospel tudi v časopise, zato nesrečna lastnika trdita, da jima je negativna pu* bliciteta skoraj uničila posel. Po besedah njunega odvetnika pa sta oškodovanca sedaj zadovoljna s ponuje-nim zneskom. Jacksonove težove f^ichael Jackson Oo organizatorju koncertov Marcelu Avramu prisiljen plaćati odškodnino več kot 5 milijonov evrov, Tako je odločilo kalifornijsko sodišče, kjer je Avram bivšega kralja popa tožil zaradi odpovedi dveh koncertov. Zaradi Jacksonove muhavosti sta bila koncerta odpovedana v zadnjem trenutku, kar je organizatorja stalo več milijonov dolarjev. Avram je slcerzfvlic-haeiom sodeloval pri organizaciji številnih koncffliov. Brez težav. Kot pravi Avram sam, ostajata z Michaelom pn-jatelja, odškodnino pa mora plačati zato, da se nauči odgovomosl Kylie Minogue se je zaljubilo Avstralska pop zvezda Kylie Minogue, ki se je nedavno razšla s fotomode- ÏÏŒi \!M(mi] íhw [bmíB Bo^ta konccrlna sezona, ki smo ji v Mladinskem centru Velenje priCa že vse lel^wnje leto, se 1x1 na Jaljeviila ludi z \Miv pom v pomlad. '?jč prvi pomladni vikend, ki je pred nami, pa nam bo postregel s §c pt-ficbej pestrim dogajanjem na koncerinem odru IvIIadin-skegacenira. Jutri. vpeiek,2l. marca, se bodo pred rtxka želj-nim velenjskim občinstvom Tvrsiili kiir irijc pomcmbni.sicv venski rtx'k bendi. V organiza-eiji SaieSkega Študentskega kluba bomo torej priCe svojevrstnemu mini rock festivalu, na katerem bodo nastopili Biteh Boys, Les Venlilos in Alva. Bitch Boys je skupina štirih navda^eneev, ki so se st>časn<^ s svetom zavihteli na novi val surlerske glasbe. Četverica velja za eno najlx>ljMh v svoji stroki, kar jim prav iskreno priznava tudi mcdnarixlna konkurenca. Svetovni guru surfa, Phil Din, jim prerokuje lepo prihodnost in jih ludi sam uvri^a na svojo plavlisto. /a njihov debitantski album «...In Heat« pa je na .spletni strani celo podal occno »zelo priporočljivo«. Tudi hritaaski surf magazine »Pipeline« je Izdelek označil za surť album leta 20UZ Los Ventilos so .^irScmu občinstvu vcijetno bolj znani, saj s svcjjo me§anici> udarnega in melodičnega rendom in energično mešanico ostrega ročka in modernega popa sodi med perspektivne mlade slovenske i/vajalce. (?eprav jim do prvega albuma malo manjka, se lahko pcv hvalijo z bogato bero ktmcerl-nih nast(5p v megomorketu bitenfsoi; V Šmartnem ob Paki je bilo na derbiju med celjskim Publiknmofn in domačo Ero vroče. Era je morala priznati poraz. Tekmo so si ogledali tudi bivši émarški župan Ivan Rakun, vedno eleganten sedanji župan Alojz Podgoršek ter celjski župan Bojan àrot. Po tekmi 50 si imeli kaj povedati, a verjetno veČ o nogometu kol službenih zadevah. Družba je družba, služba pa siužbal Drži tudi za župane. Več treznosti Zaće! jc v«řijalí nw alkí>hc'bji /akun. Pt>mi;n) to ludi io. da ne bi^mo smeli vci li>lik<>kral reCi. Ja si Ircbji nalili čislcga vina?! Bilo je premalo Vck;njt\uii SCÏ sljj»kjll [>w»ri 72 sw^jo Ji^lanJo. Jiv lanJii je Miskala zfjbc - a líčitnti jc biiti sumensiiska-njc premalo» da bi seji odpria p(U do medalje. Kako je vreme Mnogim Veienjćanom vedm» ne gre v račun, daviem mestu iii meiei prav ti že hrez nje morali vedeli, kam piha veter in kaka je v Velenju nasploh klima. Zavito v prah Krajani Na/iirij Se vedno ne vitlljo rešitve za oncsna^.eni>ozra^c.-Sajga tudi nc morejo, kopa je v« zavilo v ksni prah. Mamila pomirjajo Ni res, d J so vsi zaradi mamil p< zdivjani. Mamila tudi pomirjajo. Žal nekatere za vedno. Pust In kultura > pravi, da navadna zahava, kt>i je na pri mer pusiovanjc, in kultura ne gresta skupaj. V Velenju je Ziî to dober primer: pust je pregnal /imo, pevci Ixxln zdaj '/apeli pomladi. NI Jim slo v zadnjem nogLimetnem kolu so na.ii igjalcl 7. niïgoixslali praznik rok! Od Gosta h gostom Velenjski Delavski dom se je "k^Cil** od Cîosui. C«tfenjc\ ki gaje prev/x'Io. priíaku je veliko Ljubljana bo bliže Prometni minister Jaka Presečnik se je resno 73V7el 7a ol>now) ceste, kí mimo PodvoUwIjeka ptwezujc /gornjo SavinjsUt> dolino z Ljubljano. Oiilno je prepričan, da ho 5e dolgo hoiM\ na delov Ljubljano. UŽITEK NAKUPOVANJA Narava se počasi prebuja in pomlad je že tu. Da boste ohranili lep, bogat in zdrav vrt skozi vse leto, bomo poskrbeli v vrtnih centrih KALIA. Poleg bogate ponudbe pa odgovorimo na še tako zahtevno vprašanje. ZA VRT IN PROSTI ČAS 20. marca 2003 V SREDISCU 11 Industrijskega gasilskega društva TUS nI več s tovarno zatonilo tudi delo prostovoljnih gasilcev S<»H(itnj - »Nikoli več ne ho t»-ko, kot je hilul« S temi i>e.sedđ-míjedelovní predsednik* g. Anion Berlo^nlk /^ikljućil K(>.« z;i-(liyl ol>Oni zlxír |)n>stovoljnegu Ind u serijskega drii^t\'a tovarne usnje SiiÇùinj. V dru;^t>'u je delovalo 26 članov, na nedavni /a* dnji občni /imr jih je prišlo K«ir 21. Oh teh l>e»edah seje mno-uím zarosilo oko, Tovsimc usnja ŠoSlanj iri k-la ni veC, lani stiporuAllI tudi gasilski dom. nekaj svoje opreme so uskladiščili, nekaj so jo oddali. gasilci vcicrani pa so \7ira-jall. dokler se jc dalo in imelo smisel-/.daj tudi Jega ni več,zalo so na icm poslednjem občnem zbt^ru sprejeli sklep, da se odzovejo povabilo drugih druStev in se vključijo v prosto-voljnti gasilsko dwlo drugod. Ob tem je biloz zadť>voIjslv<^m sliSall.dase d rasi va veselijo prihoda bivših članov PIGDvsvo-jc vrste, zalo so jim na samem občnem zboru žc izrekli dobro-dcx^lteo. Še pcwebej lcp<^je bilo slišali poveljnika poveljstva io.^ianj go&pi^da &^risa Lambi-zerja, ki jc vznak pohvale in zahvale rekel: »Bili ste pravi men» lorji, ^asilci, kJ ste mnogim po-kazjili, kiij je hiti gasilec.«< Občni zbor jc pozdravil ludi župan olíčinc Milan KopuSar, delovni predsednik pa se mu jc ob lej priliki zahvalil za sponzorstvo, saj jc med drugim občina prii^e-vaia ludi za izdelavo zahval, ki so jih ob lej priložnosti prejeli vsi člani društva. Najbrž pa bo v ne-pozahnem ^omin nckaicrim silcem osialo zadnje priznanje iz le sredine; za 30 let Marija Lehar, za 5n Ici Anion Ooloh in Franc Mevc, naziv ga$ilcc veteran pa jc prejel Tone DerloŽnik. Predsednik druSlva gospod I ler-man Lešnik jc Sc zadnjič podal |x>roČilo delovanja in sc ob icm doiaknil tudi zgodovine in povedal: »Ttft'ama usnja je SoSlanju, več ko; dve sioieiji dajalapečćU. zaradi nje je bil SoStanj znan deleč po sveiu. Bila so zanjo pkîd-milela pa luJisusna leta pa vendar dajale je kruh generacijam, med njimi ludi gasilccni, čeprav jc bil la ko^ek kruha zi'lo skromen , pa vendar. Vzporedno s lovarno je dcUwalo tudi gasilsko društvo. Davnega leta 1917 jc bilo uslanovljcno. Tc^varna usnje sc je Sirila. Njeno vodstvo se jc zavedalo, da lahko poleg osialih Ic izurjeni in opremljeni gasilci preprečijo marsikatero škodo, kar jc poznejši Ča^ tudi večkral polrdll. Dile so piiplave, požari, ludi dva večja leta 1906.koŠcnl bilo gasikcv, in Icla 1966. Lc našim gasilcem, ki so bili ludl lo-krat prvi na pi^žarl^ In pa seveda okoliškim gajiileem, gre za-Siluga, da Škoda ni bila večja, in da ludi mesto Sc^lanj ni bilo prizadelo,..« Požarna preventiva v lovarni TUsŠ je bila dobro organizirana, glede na proizvodnjo, kjer so bile v rabi tudi visoko vnetljive snovi. Finančne dotacije s sirani tovarne so bile vrsto Icl kar izdaine, pozneje pa vedno bolj skromne in neredne, zadnja leta pa jih ni bilo več. Da so lahko 5c naprej delovali, so iskali druge vire, ki'st so delovne akcije članov. V nedogled lako ni šlo, zato so.se v drušmi odl^^čili, da ga razpusUjo. Leto 2003 bo lorcj Icio, kosov imenu TPCîID ruš Šoštanj šc zadnjič popravili redni letni občni zbor, ki ga jc predsednik zaključil z besedami »Na pomoč«. Iz zadnjega rednega letnega občnega zbora PGID TUS. Člani se bodo seda) pridružiti drugim gasilskim društvom v občini Šoštanj. Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline še več pozornosti izobraževaniu in preventivi RADMIRJE. I5.marca-Ga-silska zvc/a /.gornje Savinjske doline združuje 15 gasilskih drui^iev, v njih pa deluje blizu 2.^00 članov. Na redni letni skupščini v prostorih bivisc osnovnešole v Radmiijuso pregledali opravljeno delo v pre-leklem leiu, začriali leioSnje smcrnice delovanja in izvolili novo vodstvo zveze. Novi predsednik jc Janko Žunler (POD Pobrcžje), dolžnost poveljnika pa bo naslednji manditl opravljal Hošljan Ci>iale(PCíD Nazarje). Kol nam je povedal doseganji predsednik zveze Roman Kraj-ner síí lahko z opravljenim delom v preteklem letu zadovoljni. V nekaicrih društvih so naloge opravili bolje, v drugtli zadovoljivo. Več pozornosti kot dcwlej bi morali - po njegovem mnenju - nameniti Izobraževanju in preventivi. Izjazil je prepričanje. dd bodo lam. kjer so na tem področju naredili premalo, za lo poskrbeli na letošnjih občnih zborih društev iz- voljeni novi predsedniki in poveljniki. Dobro sodelovanje gasilcev z ol>čani in vodstvi občin se kaže v kar dobri opremljenosti. Di pa bilo zelo dobro, čc bi ponekod pridobili v svoje vr.slc več ?cna. Mnenje Romana Krajnerja glede večjega sodelovanja na preventivnih akcijah in pri izobraževanju je delil ludi liivši p(v veljnik Cîasilske zveze Zgornje Savinjske doline Franc Finkšt: »Na prevcnlivnih akcijah se gasilci seznanijo s lerenom in načinom posredovanja, pri izobraževanju pa z novimi spoznanji in tehnologijo na področju gasilstva. Zveza pa lani zaradi preskromnega zanimanja ni mogla izvesti tečaja za nižje gasilske Častnike. Pričakujem, da bodo nekaleri občinski poveljniki v prihodnje bolj požrivovalni in naredili več na lem področju.« Kolje še nagla-sil v pogovoru Fink.šl že dve, Iri leta poudarja, bi morah zbrali podatke, koliko gasilccv imajo /veza in posame/jia drušlva 1er kateri so tisli člani, ki bi lahko opravljali zahicvnejše operativne dejavnosti S rem so namreč povezani zdravniški pregledi, udeleževanje tečajev specialnosti In podobno. Lani so gasilci še,stih občin Zgornje Savinjske doline pohi-ich na pomoč M^krzl V akcijah jc sodelovalo 441 gasikcv. opravljeno delo pa so ovrednotili na 4,3 milijone tolarjev. Iz ognjenih zubljev so reševali premoženje v Rtano\'anjskih objek-lilvv industriji in obrtnih delavnicah, kmetijska in gospod:irska poslopja, zabeležili so nekaj požarov vnaravnem okolju, akcij tehničnega reševanja, Intervencij v nesrečah vecstnem promelu ter v gorah. V leUíšnjcm deUwncm programu so v ospredju aktivnosti na področju preventive in izobraževanja, usposiibljanje cipcra-Irvnih cnol 1er skrb za opremo. ■ Tp MODRI NAKUPI Rdeči rodli< Kava Barcdflé mleto 100 g Jogurt LC ProBio navodni Veljavnost ponudba od 14.3. do 28.3- 2003 E R'^A www.ora.si y VjiiiMJ ^ iLM JJ-J Velja vnost kupona 20.3- •25.3- 2003 12 VI PIŠETE 20. marca 2003 MNENJA IN ODMEVI Opeharjeni upokojenci Čc se ozremo v Icio 2U0II. vidimo, da seje Ropova pokojninska rdoniij že nekoliko poslabšala v Škodo upokojencev. Ne oîoreiîî pozîihii sreí.inja upokojencev na Rojîli in zaklînjiinja predstavnikov DeSUS-a ter Zveze dniJlcv upt^kojeneev, da bo Ba-jukiwa vlada upokojencem žížala pjcnei s tem zakonom nismo ntCesar i/gubili, kurje sicer laž in jo je poslanec največje vladne stranke popravil ?. bcscdanu: »Vládaje s lem zakonom prihranila 20 do 30 milijard lolarjev,« fx res. da upokojeni pi^slanci včasih zaradi starosli bolj počasii niif^lijii, Uxla. ko Ugotovijo vladno past.v katero so se samiiijeii, bise lahko npt)kojcneem opravičili. Di« sivo pasti ni med drugim namo v tem. da pri usklajevanju pokojnin s plačami zaostaja lelo dni ali več. kar smo v jeseni 2002 že doživeli, ampak tudi v tem, da se îkler nebo preklica novele pokojninskega zakona, ki jo je Drnovškova vluda sprejela 15. decembra 2tK)(K se bo viSina pokojnine konstantno zniževala po prej opisanem sistemu, Ob dejstvu, da v Sloveniji dve tretjini upokojencev prejema pribli/tio 60 do 70 tisoč Srr pokojnine, jc opisano vprašanje §e bolj zaskrblju« joče. Upravni ixJlxirZPlZ-a je 18, februarja letos ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za februarsko uskladitev pokojnin, zato bo do uskladitve priSlo v mcsccu marcu. Ničesar pa upravni odbor noče reči o nepravilnostih poslovanja ZPIZ-a» na kar je <îpt>znrilo ntčun-sko sod išče. Eden od izvirnih grehov pokojninske blagajne delno izvira iz preji^njega sistema, koje bil možen le solidarnostni pokojninski sistem brez naložl^enega sistema, a ta denar se je sproti zapravil, kar pa seveda ne sme biti lipraviČiKi za i\c-nehno zniževanje pokojnin sedanjim upokojencem. ■ Gustt Tanšek Ali smo za nato? Stranka slovenskega nartxla z izjavo za javnt>st oziroma medije, daje svoje pi'ililično sialiSče na najbolj aktualna ko razvitih držav s sodobno vojsko. Skupaj / zavezniki lahko zagotovim<^ mirni in varni nadaljnji razvoj slovenske drŽave in naroda. Biti v NATO pomeni: imeli maloštevilno a dobro izurjeno vojski>, pomeni zanesljivo obrambo pred morebitnim sovražnikom, prihranek pri vojaških izdatkih, možnost pove- zovanja naše indvistrije z NATO-m. Najvažnejše pa je naše nadaljnjo izhixlišče v pogajanjih o meji s Hivasko, preth^em na morju, ker pomeni bili član N ATA. da pi^nov-no ne izgubimo slovenskega nior-ja in ozemlja, katera smo izgubljali zaradi nespireobnosU sUwenskih politikov in brezbrižnosti dela slovenskega prebivalstva. V Stranki slovenskega naroda pravimo in opozarjamo: Slovenke in Slovenci» razmišljate s svojo glavo in ne dovolite tistim , katerim jc cilj nc-povezovanje z zahodom, ampak predvsem z Balkanom, ker ie tako lahko nadalje politično manipulirajo z ubobožanim prebivalstvom Slovenije. Tako pridobivajo volilne glasove, volivci pa ne vedo, da so bili prevarani. Seveda se le-ti zavedajo, da je vstop Slovenije v cvroatlunske povezave dokončno pretrpuije piîpkovine z Balkanom. Jugonoslalgikom. ki jih v Sloveniji ni malo, pa dokončno slovo od njihovih velikih idej. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da nekateri izvladajoče koalicije prikjučitcv v NATO delajo s (Igo v žepu, predvsem iz vrst /iSD, saj v parlamentu glasujejo za NATO. potem pa jih vidi§ na proti NATO-vih demonstracijah v Ljubljani. To so ljudje, ki so skozi shwcnsko zgodovin») igrali dvojno vlogo in se prilagodili času in svojim potrebam, tako so vedno delali Škciio shwcn-skemu narodu. Z vstoponi Slovenije v zahodne integracije se bo spremenilatudi miselnost na^ga naroda, lobn tudi konec političnih blefeijev. V Stranki slovenskega nanxia pravimo: NATO in EU sta dve stvari v enem in reči ne eni od združenj, pomeni ostali na pi^l poti k razvitemu svetu, Biti izven teh zdru?xtij. ptnueni za nai» naroslanee. LDS. med vojno minister za informiranje) predaval o NAITJ. Se pred predavanjem je bilo jasno» da bo beseda tekla predvsem o tem. zakaj bi Slovenija MORALA Vstopiti v NATO. Med govtîr-niki ni bilo namreč nikogar izjned vrst tistih, ki nasprotujejo vstopu. Bil je le že prej omenjeni poslanec in ^e nekaj ljudi iz stranke. (»os}>x3 Kacin je svoj govor začel s kratko zgodovino osvoboditve .Slovenije izpod jarma Jugoslavije, potem pa to snov takoj navezal na temo. zaradi katere smo prišli tja. Začelje naštevati vse dobre strani NAIA. Na vpralanje o tem. kdt^ nas ogroža, je rekel, da trenutno nihče, ptitem pa nisem veČ di^ro razumel, kajje hotel povedali. Da bomo potem že videli, ko bo z Balkana prišlo 50 000 beguncev in se bixlo nase naložbe sesule v prah. Ni mi bilo Čisto jasno, kajje s tetn mislil. Sočustvoval je t /^leriko oblragedijt. kise je zgodila 11. septembra, in to primerjal s smrtjo dveh velenjskih rudatjev (češ, drugi ne morejo razumet i. kako se člcv vek počuti ob vsem tem). Glede morebitnega napadaje bilosliš;roŽitev sploh ne zanima (koje Irak začel uničevati rakete Al .Samond 2. je amerii^kive-leposlanik V OZN rekel, da Irak kr^i resolucijo 1441. Blair pa je to o/načil za sprenevedanje). Pri tem pa nihče ne pomisli, da bi v ZDA. kije ena izmed najve^^ih imeinic omžja za množično nničevanje, fx> slali inšpektorje, ki bi jih razt^rožili. Prav zanima me. kako bi se oni pcv tem prostovoljno razorožili (pri tem pa sploh se ni dokazov, da Irak res ima taksno oro^e). V zvezi z Nalom je jasno le to: nihče nas ne ogroža, .s pridružitvijo bomo dosegli samo to. da nas btxlo teroristi uvrstili na svt^ spisek tistih, ki podpirajo ZDA, VB in piHlobne. Poleg tega bodo zraven normalnih ludi skriti slroi>ki (nakup aincri.skevoja.^ke opreme, pti-dobno kot pri Poljski), in popolna odvisnost naše obrambe od dobre volje drugih članic (pri tem pa ne upoštevam možnosti» da bi nas napadla druga članica: v takih primerih se NATO ne vmešava), Odločitev pa na koncu sloni na nas. Odločitev, čc bomo Sli Izene-ga jarma v drugegi». ■ trene] Jerič, ŠCV, Sptošna in strokovna gimnazija Velenje Gimnazija Velenje z Linux operacijskim sistemom ^Svet ni eden, svetova sta dva"je znani reklamni rek, ki pa velja kol nasvet tudi za večino uporabnikov osebnih računalnikov, saj p Jîamestiti vzporedno .k Linux operacijska sistema SUSE 8.1 in Mandrake 9.0, Dijaki so tako ptvič prišliv stik z "drugim svetom'v osebnih računalnikih. Cas pa bo pokazal ali bo to spoznanje za njih koristno. ■ U Habit d.o.o. v središču mesta odprl pisarno za posredovanje v prometu z nepremičninami Storitve približali ljudem VELENJE, 18. marca - S priložnostno slovesnostjo so predstavniki Habita, d.o.o., hčerinskega podjetja Premogovnika Velenje« v središču mesta na Šaleški 18 d, v torek odprli pisarno za posredovanje v prometu z nepremičninami. S tem so storitve s tega področja že bolj približali ljudem, kf S8 podajajo na ta, včasih hudo nepredvidljiv trg, na katerem je dobro poznati vse pasti. Ljudje, ki niso vešči tega posla, se lahko kaj hitro opečejo. Že velikokrat se Je Izkazalo, da se je pri trgovanju z nepremičninami, dobro povezati 5 kakšno nepremičninsko agencijo. V našem primeru denimo s Habitom d.o.o. Habit d.o.o, hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje, je v Šaleški dolini in tudi širše poznano predvsem po upravljanju s stanovanji in poslovnimi prostori, vse bolj pa svoj položaj utrjuje tudi na področju prometa z nepremičninami. Ta trg se je v Sloveniji začeli odpirati leta 1991. Tudi v Habrtu so že takrat začrtali širitev z novim programom, ki pa sojo udejanjili leta 2001. Naslednje leto so intenzivno delali na tem trgu. Niso bili edini. Mnogi so v njem odkrili zanimivo tržno nišo, ki pa jo slovenska zakonodaja doslej še ni celovita pokrila. V Sloveniji naj bi po podatkih združenja za nepremičnine pri GZS delovalo blizu 370 nepremičninskih agencij, ki na leto sklenejo za 50 do 80 milijard tolarjev poslov. Prejšnji teden je odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje v drugI obravnavi podprl zakon o nepremičninskem posredovanju, po sprejemu tega zakona pa bo dogajanje na nepremičninskem trgu veliko bolj urejeno tn pregledno. Od zakona se pričakuje veliko. Franc Slatlnšek, direktor Habita d.o.o. pravi: "Kar nekaj pogojev bo morala izpolnjevati nepremičninska družba, če bo želela delovati. Med drugim bo pomembna izobrazba posrednikov, ki bodo morali imeti tudi licenco za opravljanje teh storitev, družba bo morala zagotoviti ustrezne prostore, imeti zavarovano odgovornost za škodo in druge zadeve, posrednik bo moral biti vpisan v imenik nepremičninskih posrednikov pri ustreznem ministrstvu ... Najbrž pa bodo tudi kazenske določbe nastajajočega zakona vplivale na to kako bo potekalo delo na tem področju in kdo ga bo sploh to stvar opravljal. Z našega stališča je zakon dobrodošel, ker bo odpravil pravni nered, ki je doslej vladal na tem področju, v končnr fazi pa bo zaščitit naročnika posredovanja, ker bo ta natanko vedel, kaj lahko pričakuje," pravi direktor Habita d.o.o, Franc Slatinšek. Habit d.o.o. žeti biti dobra nepremičninska družba, taka, na visokem profesionalnem nivoju, taka, ki bo pri sklepanju tovrstnih poslov zaščitila oba, tako kupca kot prodajalca. "Pet zaposlenih ima opravljen izpit iz posredovanja pri prometu z nepremičninami. Znanje torej imamo, primerne prostore pa smo zagotovili z odprtjem pisarne v centru mesta. Naše poslovanje na trgu nepremičnin, naša ponudba, bo tako bliže strankam, predvsem pa je to odprtje še korak naprej k tistemu, čemur sledimo, vrhunski kakovosti naših storitev." Tudi delovni čas pisarne bodo prilagodili željam in potrebam njihovih potencialnih strank. 'To pomeni, da bo pisarna odprta tudi popoldan. Z odprtjem pisarne pa dodajamo novo storitev. Lastnikom lahko svetujemo tudi pri urejanju nepremičnine, ki jo bodo kupili. Pridobimo jim dokumentacijo za načrtovane posege na njej ali v njej... Še naprej pa ostajamo dosegljivi 24 ur na dan po telefonu 041 665 223. najdete nas na spletni strani vmw.habit.si. Naša želja je tudi na tem področju delati strokovno in kakovostno, po dogovorjenih merilih. Vsakega bomo veseli, pa Če bo prišel tudi samo po informacije. Seveda pa lahko pri nas stranke uredijo samo del storitev, ki ji nudimo. Tega pa ni malo. Pisarna bo gotovo osvežitev tako za središče mesta kot za kupce in prodajalce nepremičnin," pa je prepričan tehnični vodja Anton Vetrih. Z otvoritve ob odprtju pisarne v središču mesta (z leve): član uprave premogovnika Zvone Es, župan Srečko Meh, direktor premogovnika dr. Evgen Dervarič In direktor Habita Franc Slatinšek. HOROSKOP Oven od 21*3» do 21*4 Šenajbal) veseit bosle, b&oste uspeli razveselili svojega pari-rierjd, sai bosle (dokončali nekai dolgo obljubijanega Neka $fetajije bo pov2ioCilo veliko spremembo v vaSem razmišljanju in poôetju. saj vam bo konôno odfvlo oii Denarnica bo Še nekai casa bolj bnKa. zato bodite bolj previdni pi\ zapravlianiu Predwem pa Čustvenih stisk in ne?adovolfSi« ne hranile z n ep osebnimi nakupi m pr^nažiranjem Obiultít krivde bo Se liujái. Ftoskusile se bolj sprostili 8lk od 22»4. do 20*5. Nič kaj priietm dnevi mso pred vami, poleg lega sevam bo do-gaiâlo, da se boste vse pogosteje za I olil I pn maščevalnih mislih do nadrejenih Tone bo prineslo čisto nič dobrega, ato bo boi|e. (esea nekar česa potuhnete in molčite. Čas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kol si želiie. Nelej prosiih dni bi vam naravnost godilo, če le g;e. si jih privoščile, sai je do prvih praznikov ins tem več prostih dni le daleci Ste U pomislili, kako boste lelos preživeli poletje? Ne-prrčakovan dogodek vas bo prisilil, da boste začeli razmišljali ludi o tem Dvo|cka od 21.5. do 21.6. Dcbro bi bilo če bi znali ob vs^ stiski s (lasom m kt^id obvezno-sli rti]ti čas ludi ase Predvsem pa se moraîe več ukvarjati sami s seboj IntonanaCin. ki vssumirja Sprehodi inukvarjanieslportom. pa čeprav ne zelo aUivno bocto veliko doprinesli Pri delu bcste Gçs^U naveličanost, doma pa vas prav r^č več ne bo presenetilo Ki|ubtemubosiBvraslednjihpomiadncdišečihdnehnajboljuiiv^iidciTa Spk3h,čese bcfile lolili svojega rahlo zapostavljanega hobi|a, ki ne bo spustil ra prosto Rok od 22.6. do 22.7. Šen^j časa sam bodo zvezde tako r^onjene da boste uspeli uresničiti prav vse, čearseboste lotili. Nekdobo sicer zavisten inbopo-skiâal nagsfalf a mu ne bo uspelo. Spich, ker bodo vsi na vsšistra-nI, sj bosiesetali dobro MDljo in nes^ično IjubeTsn Tudi po&iiie se vam bo močno i^išalo. prehlad, la le mučil nrogeod ^s bomi-ml Fa čeprav bo pri večmi lajal dlje.kotjepona^di Litcinji virusi sores nssfamni, ludi do vas. Bo fs zalo letolrrja pomlad, kar se zdravý tiče. bolj priiazre kol je bila rin^. Lev od 23.7. do 23.8 Va5e finančno stanje bo tislo, ki «m bo žrloživce. saj si boste naenkral želeli privoščiti zelo velik zalooaj, ki ga ifenulnomsie sposobni izpeljali Žal si ne bosle dali kaj veliko reči in boste spel zglavo skozi zid. I^r^er vam bo povedal nekai krepkih tn pa-melné^, zato bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili Čeprav mu ne bosle dair prav. boste vnekaj dneh spoznali, da se m motil Četudi ne bosie prišli lepake, ga tokial ubogajte Devica od 24. 8. do 23. 9. Zvezde vam bodo v nasledniih dneh le vedno nakloniene Zato prisluhnite svojim željam m se |im prepustite, saj sploh niso tako zahtevne da ne bi bile uresničljive. Ob koncu tedna bo-diie bolj pazljivi na cesii, saj bosie opazili, da se vas velik^rai loti nenadna ulrujenosi Včasih pa je krivâ tudi rutina Ta vam 2e lako m (ako gre na živce, tudi v vsakdanjem življenju, zato se spoprimite z njo. Težko bo le začeti, ko sevam bo odprlo, bo vse leklo, kot si želite. Tehtnica od 24. 9. do 23. 1Q. NelQ novica «s je precej raâujriia. a ste se še pravočasno vzeli v roke inseuminli TedenbommevQlbrezvečiihpretresov lakšenůan bo lep. rasiednii pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih ležav Držile se navodil zdra^ika m se izogiDaile vsega, kar vam Ikodi. Oa se i^)laca. bosie ugotovili že po neiaj dneh Če ne Dosle ubogljivi, pa se bo vleklo, težave pa se lahko še stopnjujefo Novo pii|atet]sND vam bo po* menilo ^k clan več. aio ga boste znali ijdi nego^oti Na delomem me^ se od taka dalje ne boste počuliii najbolje Zaradi ne^aanma ses bodo malo posirani gledali ikorpiion od 24.10 do 22.11. Izkazalo se bo. da je bilo lo, da ste se odprli ludi rts^my m svoje delo pokazali vsem, ki so 9a želeli videti, zefo dobro. Naenkral se vam bodo poskušali pribli^ti tudi tisu, ki so vam do sedaj metali le pol^ pod noge Godilo vam bo, zato boste is bolj ustvarjalni. Edina stvar, ki vam ne bo Šla na roko bo čas. Tega boste imeli še vedno premaloza vse listo, kar si želile uresničiti Če boste v naslednjih lednih doma več ko! sicer, ga najdile vsaj nekaj samo zase' Privoščile si kopel morda masažo, ali pa v roke vzemite dobro knjigo Strelec od 23.11. do 22.12. Žal se v^ v^ sanje niso v celoti uresničile, a bodo ležavice. s kaierimi se trenutno ubadale, prehodne iiarave Spoznali bosie nekoga, ki bo več kot simpatičen, zalo se tX)Sle vse pogo-slefe zalolili pn misli. kako vleč s^m je. Nikar pri tem ne razmišljajte o piinnernostizveze in o tem, kaj bodo rekli drugi Kadar koli ste to počeli, sejeslabo končalo, zato končno poslušajte srce. Tosicer ni v vaši naravi, saj in^ie najraje, da situacijo popolnoma obvladale Vedno žal negre po planite In načrtih, ter daie poper vsakemu življenju. Kosoro9 od 23.12. do 20.1. Nek siar prijatelj vas že dcri^o pričakuje, saj se vse preveč zadržujete doriB Tega listi, ki vas dobro pOT^ajo. niso vajeni Morda bo še najbolje. Čese poskusite spel pridružiti kakšni veseii driSbl. ve^ih relog pa si še mkar ne oaiagajte. saj stetrenuino precej brezerter-gije in jih zagotovo ne bi bili sposobni izpeljati l^leg lega vas bo partner v naslednjih dneh precej obremenjeval, a ker bosie vedeli, da lo počne zaradi hude sliske, mu boste stali ob sirant. Pi nrkar ne mislile da bo minilo v nekai dneh. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ko si boste zaželeli več miru. lega ne bo od nikoder, ko si boste zaželeli bolj bučno družbo, prav lako ne bo Šlo. Kot da bi se v$e zarolilo proti s^m. A tako bo ie še nekaj dni, potem se bo življenje umirilo m vse bo vsaj približno tako, kol si želite. F^-zite na zdravje, nagnjeni bosie k prehladom Predvsem pa si t^osle res morali vzeli več časa a sproščanje in rekreacijo. Dogodki sdnjih tednov vam že najedajo energijo, ki \6m je sic» v letošnji mrzlih zimskih mesecih ni pn-man|kov9lo. lahko pa se zgodi, da vem jO bo pomlad letos resno zagodla. Ribi od 20. 2. do 20.3. Se vedno se bosie bolj kot s sabo ukrali z drug imi. pri tem (is spk)h K bostespfegledali, da «m b prej škodi kot kcnsti. šele Kose vam to zdrahe precej pcGláišaío. boste vdjeli cpomilcni. To pa se zra zgodili Isr kmalu, če se ne boste vzeli v roke in pričeli živett eko, kot od V9S pritilojr^o tLrdi vali najbližji H so sezeprecei naveličali v^ii ob-Ijut. k( jim m kcoc3, uesničite pa bore Katero. F^le, l9j boste obljubili ^ kcftu ledna, da Nom nebo spel al. Spiejmile snimivo po^bilo. pa č^ysv se v^ ne bo ljubilo od doma Napake in napakice Dobro vodenje slacikoroe bole/ni je vCiisili res zuliievna zadeva. Na primer: če /bolimo in nas kuha vročina, se poveča p<^raba potrebnih hormonov (ludi inzulinu za uravniivanje krvnega slad-k(^rja) ludi do /n vsakt» stopinjo pwii^ine temperature - to je do Mi stopinj 3 stopinje nad normálo ali 100% potrebnega hormonu več I Povsem enako je pri poškodbah ali hudem psihičnem stresu - brez na^* korekcije ho kn'ni sladkor blsiveno previsok I N;iCeloma torej ne H smelo biti problemov gle de popravkov terapije, pretirane ali aklivnosji. Vsi vemo. da je sladkorna bolezen stanje, pri kateri i/ različnih ra/logov najdemo povii^an krvni sladkor, vendar gíí kljub temu nase telo nc more pravilno upo-rabiii-Glukoza (kol >^sladkor« monosaharid) prihaja iz prebavil pn zau?.itju hrane (ogljikovih hidratov o/, drobnih živil, slad-koi]a in sladkih napitkov, kjer je sladkor v bolj kompleksni obliki) in seveda iz na^ih jeter, ki ivori-jo glukoza za potrebe organizma ludi k;idar ne jemo ničesar. Inzulín kot osnovni hormon, po izvoru iz Irebušne slinavke, pomaga glukozi vztc^pili v a-lico. kjer sc porabi kot gorivo za na.^ iclo. (îlavni eilj zdravljenja je torej zagoiavljanje (skoraj) normalnega nivoja glukoze v naši krvi. Se- DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO S{>ošiovanezivsrovank$, spoštovani zavarovsiici. obveščamo vas, da je fe/. : 11Ž rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telef0nsi(0 številko pokličite SAMO VNUJm PRIMEm ko /e zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo, la Informacije vzvezfzresevdlno službo ktiůite na telefonsko številko 8995-476, dežurno službo pa na 8996-445. Zdravniki Cfitrtek, 20. marcd • dežurni dopoldan C0IÍÓ, dr med., popoldan Slavíc, dr. med., nocni Špital, dr. med. In Slavič, dr. med. Petek, 21. marca'dežurni dop, Ćolić, dr. med., popoldan Urbane, dr. med., nočni Puvalič, df medin Urbane, dr. med. Sobota, 22. marca - dežjrnl Rus, dr med. in filškovec, dr med. Nedelja, 23. marca - dežurni í^us, dr med. In Budjo, dr. med. Ponedeljek. 24. marca - dežurni dopoldan Čolic, dr, med. pop. Vra-bič, dr. med., nočni Stravnikj, dr med. inVrabić, dr med. Torek, 25 marca • dežurni dopoldan Čollč, dr, med., popoldan Friškovec, dr med., no5ni Kozorog. dr med. In Frièkovec, dr med. Sreda, 26. marca - dežjrni do-pol. Čolić, dr. med., popoldan Lazar, dr med., nočni Vidovič, dr, med. In Stupar, dr. med. Zobozdravniki: 22. In 23. marca - 6or1s Žmavc, dr slom., v dežurni z(Ani amb.. Vodnikova 1. Velenie (od 8. do 12. ure). Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte« predpisane Isteçia dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 89^-1880. Veterinarska postaja SoitsnJ: Od 21. marca do 2$. marca - Tibor Stupar, dr vet. med.. GSM 031/671-203. veda so Še Številni drugi problemi. ki jih rcSujemo ob tem: preprečevanje 7jîpleiov Kile/Jii. urejanje idealne leže, reševanje za-pcwlilve in primernega delovne-mesUi, urejanje raznih dovoljenj (vozniškega itd) vedno pa je glavna naloga ureditev našega j^ivljenjskega slitu. Teorijo torej znamo vsi čisto hrez napak. V praksi pa delujejo Murfyjevi zakoni in vse prerado gre kaj nart^lv. Ali res kt)l pogosto silnim govorili na.^ obiskovalce ssladkorno boleznijo ? Po mojem mnenju ne - samo povsem dasledni nismo pri prenašanju na^ih načel v prakso. Prva težava je že navada; navajeni smo na khisiCen zajirk- pa naj potrebujemo tlsii diinin lisio uro lt>liko kalorij ali ne. Navajeni smo nil lo dozo inzulina - pa naj sledi zajtrku delo. nakupovanje v trgovini ali sedeče delo. Navajeni smo ludi na jemanje lahlet po zajtrku, čeprav bi lahko uravnali naS krvni sladkor kar z delom na vrtu. Dniga ležavu je verjetno slrah pred odločitvijo: če spremenimo količino inzulina aU tablet - ali t>omo uganili pravo do/o ali lahko gre kaj narobe Î? Će pojemo nekaj zelo kaloričnega. «prepovedanega«, zakaj ne bi hkraij dodali ludi dodnine lable-te ali dodatne injekcije inzulina ? Ono z drugim bo delovalo odlično. hrana brez inzulina ali in- DAMJAfV JOSTfNifC 1 SLAVkORNJJĆOJICE. BOLNIŠNfCA TOMI^CA < PO NAŠ/ ) zulin brez hrane pa nikakor ! Morda je iretja ie?iiva tudi nai5a komoditeia ali kako naj imenujem slanje, ko si nočemo nakopati Še več dela. Vsi vemo, da si moramo nova řivila (praznična in »navadna«) nekaka preiesli-rali, da lahko uganemo pravilen porast krvnega sladkoija in ludi pravilno ukrepali. Edini »greh«, Če naj ga lako imenujem, je verjetno naše neznanje: o naSem zdravju, o dejavnikih tveganja, o sladkorni bolezni, o moi^nih posledicah in o modnih ukrepih. Ta »greh« pa res sproži napake in napakice: lahko bi se vključili v dru.<(vo, lahko bi si kupili knjigo o sladkorni bolezni, lahko bi si naročili kakšna revijo o zdravju in sladkorni boleziii. lalik(j bi praSaii kakšnega (zrlo »pedantnega«) zjianea z enakimi ležava-mi, lahko pa bi sc javili k ambit-lanio. Ker tegiJ ne naredimo, se .sproži nova napaka: neznanje povzroči, da smo prehitro zadovoljni z uspehom - naS sladkor za 100% prekorači normalno vrednast, pa nas .^e nič ne skrbi. Cq jo prekorači samo 7jx 50% {npr. y mmol / lil), pa smo eclo veseli. Napaka je rudi. ko si merimo krvni sbdki^r samo na le.^ -lislega resvistikega popoldne po d<'bbrcm kosilu lako sploh ne vidimix Napaka .se pojavi pri &a» mem merjenju krvnega sladkorja: če vrednasti preveč odstopajo. moramo preverili nuSo tehniko merilev in ne aparata gluko-metra. V praksi namreč vidimo ziilo malo nesreč na ce.sii. ki jih je povzročila okvara na avtomobilu - skoraj vedno je vzrok la-knimenovani člove.^ki faktor (zakaj hi bilo pri sladkorni bolezni drugače?). In končno, če si pravilno korigiramo dozo inzulina glede na prehrano - napaka je, če nase korekcije vsaj včasih ne preverimo in s lem kontroliramo pravilnosi naie odločitve. Izkušnje ( napake ?) so me izučile, daje dobra konirola pogoj za kvaiiieino delo. Eno napaka redko povzji>čiteiave,pač pa njihov.seSievek. V.spomladanskem zagonu U^rej ne bomo mo očislili zelenice, prezračili stanovanja. iil'kntA'ili na§e (jesenske) sprehode, pomili oken: pregledali bomo tudi naS zimski jedil-nik.sianje naácga aparala za meri ive krvnega sladkorja, zalogo injekcij in lablei in kaj. Seveda ne bomo ponovili napake iz lanskega leta in vsega lega takoj pozabili - končno, 10 pa bi bili verjetno res »'greh«, ali ne ?! 13 rtiBtcadol2 aP^J^ .mmm «ROCE CEHE VItfMfehorder. mi SLV-S£720 KotoliutMvitor. AUO. Hobby MH 350-4 ME«KUft. iCidneevai b,VelenjP lel . 898 72 00 CLIOVNI Ceiodoon«kli* • i xl 8. > to&vj i« Ponudbi v*^ od 13. malt« do 12 «prilii 2003, oz. do proda}« Z4I09 MERKUR Ustvaijwn« ERA, d.d., Velenje, objavlja JAVNI NATEČAJ zfloddfljo vnfljem poslovnih prostorov v obnovljeni in razširjeni poslovni enoti TRŽNICA, KIdnœvQ 45, Velenfe V okviru novega Supermarketu Tiinicci bo tudi sodoben gostinski lokol, velikosti 49 ni2, zo katerega išžmo naiugodnejsega najemnika. Najemno posodba bo sklenjena zo nedolaœn cos. Gostinski lokol bo grodbeno dokončan. Nojemnik lokalo |e dolžan lokol zo potrebe svo|e dejavnosti sam opremiti z gostinsko opremo ter lokal usposobiti do olvori^e Supermarketo Tiinica, ki jo previdevomo 30.6.2003. Ponudb« zfl najem naj zajema : •prijovona natečaj, ' dokazilo o usposobljenosti zo oprcvijonje dejavnosti (obrtno dovolienje oz. izpisek iz sodnego registra], - visino najemnine, ki [o je najemnik priprovljen plačali za najeti prostor, • bilanco stanja in uspeho za leto 2002. Prijave sprejemamo do 30.3.2003 na nodov: ERA, d.d., Prešernovo 10, 3320 Velenje,s pripisom ''Prijova no natečaj". Dodatne informacije lahko zainteresirani bndrdati dobijo po telefonu, 'i. 041 698371,Mazgon. ČETRTEK, 20. marca PETEK, 21. marca SOBOTA, 22. marca NEDEUA, 23. marca PONEDEUEK, 24. marca TOREK, 25. marca SREDA, 26. marca SLOVENIJA 1 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Pod klobukom 09.40 Odpeti pesniki 09.4& Zgodbe iz školjke 10.10 Risanka 10.25 Barve jeseni 11.15 VftičkadUO.del 11.45 Človek ne jezi se 13.00 Poročila. Spon, vreme 13.30 Povabilo med r/«de 14.35 Svetovni izzivi 15.05 Večerni gost; Smilja Lambert-Lajovic 15.55 Pod drobnogledom 16.30 Poročila. §port, vreme 16.50 Ne liniji, oddaja za mlade 17.25 Moie sanje, dokum lllm 17.45 Cfty(olk 18.15 Zenit 18.45 Rlsankâ 19.00 Danes 19.05 Va^kraj 19.25 Vreme 19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Tedn^ 21.00 Prvi In drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, kronika, Iport, vrame 22.50 Glasbeni večer 23.30 Dnevnik zamejske tv 23.50 Zenit 00.25 Osmi dan 00.55 Tednik 01.45 Mary Tyler Moore. 148. del 02.10 ProjM luiandot, am. nem J. 03.50 Peta tekma línala končnice DPvhokejuna ledu, Zavarovainica Maribor : Acronl Jesenice, posn. 05.50 Zlat; trenutki olimpijskih iger. športni film SLOVENIJA 2 07.30 Vremenska panorama 08.15 Mostovi 08.50 Plantea:fineleSPvsmuč. poletih. kvalAkacite. prenos 13.05 TVprodaja 13.35 Konec sveta, 3/6 14.30 SP v biatlonu, štafeta (Ž). posnetek 16.40 Videospotmcd 17,25 MaryTylerMoore,148.del 17.55 Peta tekma tinala končnice DP v ttokeju na ledu, Zavarovairtua Maribor : Acroni Jesenice, prenos 20.15 Romeo in Julija. Dperrifiim 21.30 V areni 2lvl|enia, portret Bogdana Norčiča 22.05 Amerišb mora, amer, film 23,20 Oz, 16/32 00.15 Videospotnice 01.00 ^deoslranl 07.05 DragonBalI, ris. ser^a 07.30 Action man, rts. serija 07.55 RukiLake 08.45 KoboSmoja, nad. 09.40 Nezaželjena, nan, 10.30 Tv prodna 11.00 Grda r^čka, nad. 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 22.00 22.30 23.25 23.30 00.20 00.50 01.50 Vonj ljubezni, nad. Na kraju zločina, 4.del Tv prodaja Ricki Lake Vonj ljubezni, nad. Grda račka, nad. Nezaželjena. nad. 24 ur - vreme Ko boé moja, nad. 24 uf Trenja Rijatelji. nan. Moške glave, ženske težave, nan. Zahodno krik), nan. XXL premiere. Privid zločina Prijatelji 24 ur Nočna panorama HmnmU ST sa 09.00 POP CORN, kontaktna glasbena oddaja 10.15 Vabimokogledu 10.20 Odprta tema, ponovitev 11.20 Naj spot dneva 14.00 Videostranl 18.05 Vabimo k ogiedu 18.10 Regionalne novice 18.15 Cas za nas, ponovitev mladinske oddaje, 3.TV mreža N^ spot dneva Videostrani Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje, kontaktna oddaja 21.00 Regionalne novice 21.05 Srečko Kosovel - pesnik ekstaze in smrti, dokumentarna oddaja Beii pianino, glasbena odd. Vabimo k ogledu N^ spot dr^va 18.55 19.00 19.55 20.00 21.30 22.45 22.50 SLOVENIJA 1 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Moje sanje, dokum film 09.20 Na liniji 09.55 EnciOopedija znanja: okostje 10.10 Ženil 10,40 Kdo bo koga. 1/3 11.10 Avtoportret: Viki Grošelj 11.50 Odprlo dan in noč, 7/13 12.20 Luk3S,7/13 13.00 Poročita, šport, vreme 13.35 02ivalitMnliudeh.tvMB 14.05 Vsakdanjik In praznik 15.00 Pfvlindnigi 15.20 Osmidan 15.55 Mostovi 16.30 Porofiita, šport, vreme 16.50 12 popotne torbe 17.05 Potepanja. 3/10 17.40 Razgaljeni planet, 3/6 18.30 Žrebanje deteljice 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 VaSkraj 19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20,00 Javnatribuna pred refemdumom o EU 22.15 Odmevi, šport, vrame 23,00 Polnoćniklub 00.10 Dnevnik zamejske tv 00.35 Razgaljeni planet, 3/6 01.25 Mary Tyler Moore. 149. del 01.50 Homo tuhsticus 02.15 Speči mot amer, film 04.00 Finale SP v smuč. poletih, ekipno SLOVENIJA 2 07.45 TVprodaja 08.15 Pod dnsbnogledom 08.50 Planica: Tnale SP v smuč. polniti, ekipno, prenos 12.30 Videostranl 13.15 Tv prodaja 13.45 Rdeče vesolje. 2/4 14.35 SP v biatlonu, Štafeta (M), posnetek 16.45 Videospotnice 17.30 MaivTyferMoor&149.del 18.00 iz naših kraiev 18.15 ViczalOOOsit 18,35 Miniature 18.45 Primorska kronika 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.00 Na vesoljski (»staji. dokum. oddaja 20.50 Zmajevo leto. amer, film 23,00 TinselTown. 6/10 23.45 Slovenska jazz scena 00.30 Oz, 17/32 01.25 Videospotnice 02.10 Videostranl 22.55 Videostranl 06.35 Gragon Ba(, jap. ris. serija 07.00 Action man, ris, serija 07.25 RickfLake 08.15 KoboSmoja 09.10 Neza2eljena. nad. 10.00 Tvprodaja 10.30 Srda račka, nad. 11.20 Vonj ljubezni, nad, 12,15 Trenja 13,40 Tvprodaja 14.10 RicktLaKe 15.00 Vonj ljubezni, nad 15.55 Grda račka, nad. 16.55 Neza^eljena, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Ko bol moja, nad. 19.00 24 ur 20.00 Vulkan, amer, film 21.55 Pazi, kamera! 22.25 XXL premiere 22.30 Tretja izmena 23.25 Perdita Durango, meh. amer. IpanskI fifm 01.35 Nočna panorama Hmnmll 37 sa 09.00 DobroiuIro,íní.•l^^.ođd. 10.00 Vabimo k ogtedu 10-05 Skrbimo zazdravje, pon. 11.05 Naj spot dneva 14.00 Videostranl 18,05 Vabimo k ogfedu 18.10 Regionalne novKe 18.15 Miš maš, otrolka oddaja. 3. TV mreža 18.55 Llstvarjajamo skup^, ponovitev 17. oddaje 19,40 Naj spot dneva 19,45 Videostranl 19.55 Vabimo k ogiedu 20.00 Znani obrazi: Lenka Kralj 20.35 Regionalne novk:e 20.40 Vabimo k ogiedu 20.50 V harmoniji z naravo 21.20 Naj spol dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21-30 Odkrito ni skriJo 22-15 izoddaieOobiojutro 23,05 Vabimo k ogledu 23-10 Videostranl SLOVENIJA 1 07.00 Povabilo med zvezde 08.00 Zgodbe iz škoijke 08.25 Risanka 08.30 Boserčki iz Bisergore 08.35 Sprehodi v namvo 08.50 Pod klobukom 09.25 Odpeti pesniki 09.35 Marsu pilami. 6/26 10.00 GImnazijastrlihsrc, 11/26 10.45 Polnočnikiub 11,55 JutriSnjesonce, dok. odd. 13.00 Poročila, époit vreme 13.30 Študentska ulk;a. oddaja za Studente 14.00 Lukas, 11/13 14.30 Komi$arRex.11/15 15,20 Alternativne vede, dokum. teljton 15,55 Slovenski utrinki 16.30 Pon)čiia, Sport, vreme 16,45 Oko modrega volka, nsanka 17.10 Navitu 17.35 Ozare 17.40 Kdo bo koga, 2/3 18.10 Alpe, Donava, Jadran 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.00 Orion 21.00 Avtoportret, Tinkara Kovač 21.50 Paradapiesa 22,20 Poročila, Spon. visme 2255 Sopraiovi. 11/13 23,50 Trtnfca. nemški film 01.20 Dnevnik zamejske tv 01.40 Na vrtu 02.05 Kdo bo koga, 2/3 02.35 Vsobotozvečei.srtskičb film 04.15 SPvsmuč. poletih, posamično, posnetek iz Planice 05.15 Prvi In drugi 05.35 Avtoportret, Tinkara Kovač 06.20 Vitlčkarji, lO.del 06.50 Človek, ne jezi se SLOVENIJA 2 07.45 TVprodaja 08.15 Mostovi 08.50 Planica: SP v smuč. poleta, posamično, prenos 12.40 TVprodaja 13.10 Fiasier, 9. del 13.30 Nežna je noč, 3. del 14.30 Čarobne dežele, 3/13 14.40 EvainAdam, 12. del 15.10 Vojna, koniaktna oddaja 16.10 SP v biatlonu, mnotičen stan (Ž), posnetek 17.10 Liga prvakinj v rokometu, četrttinale, KrimEta Kotex : Laivik. prenos 19.15 Vkleospotnice 20.00 Televizijske novice, am. ( 21.50 Nežna je noč. ^ 22.45 Sobotna noč 00.45 Vkieospotnice 01.30 Vk^ostrani 'J 08.00 Doktor Oto. ris. serija 08,10 Mjav, mjav, ris, serija 08.20 Vitja vas, ris. serija 08.45 Maia Kitty, ris. senja 08.55 PafčKa, ris. serija 09.20 Moj prijatelf RoÛ, ns.serija 09.30 Skinčekdenjamin. ris. ser. 10.05 Maiinji dol, ris. serija 10.15 Hen:ules. ris. nim 11.15 Mali helikopter, ris, serija 11.35 Šolska Ko^rkarska liga 12.30 Qlavca, nan. 13.00 Vnajslabšemprimenj.nan. 14.00 Formuial.posn.treninga 15.00 Resničnisvet dokum.odd. 15.25 Dnjžinsko pravo, nan. 16.20 MoCno zdravilo, nan. 17.10 24ur-vreme 17.15 Vzave^u tišine, amer, lilm 19.00 24 ur 20.00 Lepo je biti miliicnar 21.10 Dokaz življenja, amer, film 23.35 Sum, amer film 01.20 24 ur. ponovitev 02.20 Nočna panor^a ItanMll a? ss 09,00 MiS otročka odd,, pon. 09,40 Vabimokogiedu 09,45 Vhamwnijiznaravo. pon. 10.15 Naj spot dneva 12.00 Videostranl 18.55 V^imo k ogledu 19.00 Znani obrazi: Lenka l^alj, ponovitev 19.30 Naj spot dneva 19.35 Pravljica za najmlajSe. KâSlanka 19,40 VkJeostranI 19.55 Vabimokogiedu 20.00 1163,VTVmagazin, regionalni Ini. piDgram 20.30 Velika zabava, glasb. odd. 21.15 Am^iškiíilm 22.45 V^imokogledu 22.50 Naj spot dneva 22.55 Vkleostrani SLOVENIJA 1 07.40 Teletekst TV Slovenija 08.00 Živžav 09.50 Mismo... Norvežani. 9/16 10.20 Pomagajmo Koper 10.55 $vetdivjihživali,9/10 11.25 Ozare 11.30 Obzorjâduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila. Sport, vreme 13.15 Tistega lepega popokJneva sledi Nemogoče 13.20 Človekinpol 13.30 Nedeljsko oko 13.40 Kulinarika 14.00 Gravitacija 14.55 Moioring 15.00 Privlačna nasprotja 15.20 Kislo labolko 15.35 Šport 15.45 Avantura 16.00 Raymonda imajo vsi radi. humor. nan. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pop-poldne 17.00 Družabna kn^nika 17.10 Predmet poželenja 17.30 Vsakdanjik in praznik 18 35 Žrebanje k]ta 18.45 fífsanka 19.00 Kako smo odločali 19,25 Vreme 19.30 TVdnevnik.Spofl. vreme 20.00 Kako smo odločali 21.35 Na smučeh čez Julijce, dokum. oddaja 22.30 Poročila, šport, vreme 23.05 Razkošje v travi. amer, film 01.05 Dnevnik zamejske tv 01.30 Svetdwjihživaii,9/10 02.00 TinselTovm,6/lO 02.45 Policijska postaja, 7/12 03.35 Alpe, Donava. Jadran 04.05 Vsakdanjik in pr^ik 05.30 Otrociinživa]i,šporinifilm 06.00 Goool, nogometna oddaja SLOVENIJA 2 08,15 Tvprodaja 08.50 Planica: SP v smuč. poletih, posamično, prenos 12.35 Ko zlate etre zapojo 13,25 TVprodaja 13.55 RadimamLucy,116,del 14.20 Klemperer.9/13 15.10 }k)lldoma skupina Ozara praznuje, 2, del 15,35 Evrogol 1630 SP v biattonu, množičen start (M), posnetek 17.35 Anibal. franc, film 20.00 Čiovek, nejezise 21.00 Goool, nogometna oddaja 21,30 řrasler,10,(Jel 21.55 PolKijska postaja, 7/12 22,45 Ples je moje življenje, 4/5 23.45 Videospotnice 00.30 Videostranl T Formula 1, prenos diri« Referendum Malinji dol, ris. serija Mali helikopter, ris. serija Šolska košarkarska liga Glavca, nan Referendum Umor, nan. ^rmula 1, posnetek dîri : 07.00 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11,00 11.50 12,45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17,55 18,00 19.00 20,00 21,00 22.40 22,45 23.40 00,10 01.10 Dragon &alL ris. serija Action man, ris. serija Ricki Lake Ko boš moja, nad, Neza^lena, nad. Tv prodaja Grda račka. nad. Vonj ljubezni, nad. Naša sodnica, nan, Tv prodaja Ricki Lake Vonj ljubezni, nad. Grda račka, nad. Neza^eljena. nad. 24 ur-vreme Ko boš moja, nad 24 ur Preverjeno Kje so mc^i OEoâ. am. film >C(L premiere Privid ztočina. nan. Prijatelji, nan. 24 ur. ponovitev Nočna panorama •c«n*ll S7 40 93 09,00 Zupanzvami.pon..gost: Srečko Meh, 2upan MO Velenje 10.00 Vabimokogledu 10.05 Nogomet, posnetek tekme. Rudar Velenje; Maribor Pivovarna (.aSko 11 35 Naj spot dneva 11.40 Košarka, posnetek tekme, Krka ; Pivovarna Laško 13.10 Vkteostrani 18,10 Vabimokogledu 18.15 Mladi upi, otroška oddaja 18.55 Najspotdneva 19.00 Vkfeostrani 19.55 Vabimokogledu 20,00 1164. VTV magazjn regionalni • inf program 20,25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.45 Iz olimpijskih krogov 20.50 Vabimokogledu 20.55 Najspotdneva 21.00 Fair play. Miran Stanovnik 21.30 Viva turistica, 3. TV mřela 22,00 Ûo kume ntama oddata 22.30 Vabimokogledu 22.35 Najspotdneva 22,40 Videostranl SLOVENIJA 1 06,30 Odmevi 07,00 Oobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Pojoi kamenčki s Kfariso Jovanovič 09.10 Grdi raček Tine. 21/26 09.30 Zlalko zakladko 09.50 Knjiga mene briga 10.10 Skrivnosti 10.30 Radio aktivnost 8/26 10.55 Ščit dokum. oddaja 11,25 Prisluhnimo tišini 11.55 Alpe, Donava, Jadran 12,25 Homo luristicus 13.00 Poročila, Sport, vreme 13.30 Parada plesa 13,55 Opus 14.20 Tarča 15.55 Mostovi 16.30 Poročila. Sport, vreme 1B.50 Malesîveceice, kviz 17.50 Vem-veš 18,45 Pisanka 19.00 Oanes 19,05 Vaš kraj 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20,00 Gfengary Glenn Ross, amer, film 22.00 Odmevi, Sport, vreme 22.55 Omizje 00.25 Dnevnih zamejske TV 00,45 Vem-veš 01.35 MaryTylerMoore,151 deJ 02.00 Monlec z mobiinlkom, nemški film 03.35 Omizje 05.30 Šport SLOVENIJA 2 08.30 Potepanja 09.05 Dobro iutro 11.05 TVprodaja 11.35 Videoslrani 15,40 TVprodaia 16.10 FolklomaskupinaOzara praznuje. 2. del 16,45 Videospouice 17.30 f^ry Tyler Moore, 151. dtí 18.00 Iz naših krajev 18.15 O živalih in ljudeh 18.45 Primorska kronika 19,00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TVDnevnfl<, šport, vreme 20 00 Slomškova ustanova, dobrodelni koncert 21.30 Oeneracije znanosti, posnetek prireditve 22.00 Kletno stanovanje, kanad. f. 23.30 Oz. 2(V32 00 25 Množica, nemi čb film 02.10 Videospotnce 02,55 Videoslrani 07.00 D ragon Bali. ja ponsKa ris. 07.30 Action man, risanka 07,55 Ricki Lake 08.45 Ko boš moja. nad. 09,40 NezaŽeljena, nad. 10.30 TVprodaja 11.00 Grda račka, nad. 11,50 Vonj ljubezni, nad. 12.45 Preverjeno 13,40 Tvprodaja 14.10 RukiLakd 15,00 Vonj ljubezni, nad. 15,55 Grda račka, nad. 16.55 Nezaželena, nad, 17.55 24 ur. vreme 18.00 Ko boš moja. nad. 19.00 24 ur 20.00 Kradljivci otroK amer, film 21,35 Trafika, 8, del komedije 22.05 Na kraju zločina nan 23.00 X} k«nAll B2 09,00 Dobro jutro, infonnativrv) • razvedrilna oddaja 10,00 Vabimo kogfedu 10,05 Viva turistica, ponovitev 10.35 Najspotdneva 14 00 Videostranl 18,05 Vabimokogledu 18.10 Regnnalne novice 18,15 Tralalaja, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.45 Najspotdneva 18.50 1164, VTV magazin pon. 19.10 Športnitorek 19.30 Iz olimpijskih krogov 19,55 Vabimokogledu 20.00 Naobisku... 21.00 Reglonatne novice 21.05 Rožezmo/egavrta 21.30 Odprta tema, 3. TV mreža 22,30 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Vabimokogledu 23,30 Najspotdneva 23.35 Videostranl Na Okrožnem sodišču v Celju se Je nadaljevalo sojenje Gregorju Britovšku Osumljeni napeljevanja k umoru ostaja v priporu CEIJE, ÏK. marca - Na Okn»^n«m schU^ću v Cdjii seje v torek dupoldne t /aslil^njeiii prič nadaljevala j^lavna (»bni-vnava v sojenju lopoKčanu, 25-letnemu (îregorju lirítovi^ku, ki ga obtožnica bremeni napel,ie-var\|a k umoru 25-letnega Ve« len jCana Matjaža Volka. Prav na dan sojenja je minilo leto dni, kar je bil ta umorjen. IVu-plo brutalno umoijeneua Volka so najeli v bli/ini gramozne jame v Ljubljani. Umc^ra jc («umljen Ncnad Ml-rovič iz Celja. Tega naj bi na podlagi liraiicc Intcipola — vc.s ča.sjc bil na |-)cgu - iialijaaski po-lici.sii pred kakšnimi dcsciimi dnevi aretirali na Ictalii^uv Milanu. Brilovj^k naj hi bil Volku dolžan 12 \îsoi evrov in 420 lisoČ tolarjev, kar naj hi bil ludi razlog, zaradi katerega naj bi BritťsvSek Mirovića nagovoril, da la Voika umori. Obloženi BriiovSck je v priporu tîd 27. marca lani, sojenje pa se Je začelo oklobra. Tik pred koncem sojenja, 17. mar- ca, je priSlo do preobrata. Postopek sojenja, v katerem obtoženi (jreg(3r Briloviek ves čas trdi. daje nedolžen,je bilo Ire-ba^aradi ugolovljencga neskladja zakona o kazenskem postopku 7 ustavo vrnili na zatVtek. Imemwanjcbií nov senat, zadevo pa je prevzel sodnik Miran Jazbinftek In zaCel.i je bilo treba na začetku. V torek se je z zasl&injem pe l-ih prič i.ako nadaljevala glavna obravnavji. Med drugim je pričal Vladimir Ložak iz Zreč, h kateremu sta pokojni Volk in obloženi BriUwšek pripeljala v komisijsko prodajo Volkov osebni avtoaudi Aňquairo. Priča je poudarila, da jc bil posel obojestransko korektno speljan. Glasbeni prijatelj umorjenega Roman Javornik je z njim po lele-Ionu govorD tistega večera, okoli 21.5.^, koje bil ta umorjen. Volk mu je povedal, da se pelje na sestanek v Ljubljano, na kak.šen, pa ne. Pričala je ludi la-kralna prijateljica obloiíenega Britovška Mirjana Kolonič, pravzaprav je sodnik prebral njeno pričanje iz preiskave in s kasnejse glavne obravnave, lo-krat ni povedala niČ novega. Da bosta pričala, sta -sc opredelila ludi ohtoženčev brat Matej in mama vSilva, čeprav jima tega zaradi tako imenove »pravne dobrote«, ne bi bilo treba. Medlem ko Matej BritovSekpo lisiem, kar je povedal že na zaslišanju pred preiskovalnim .sodnikom in na glavni obravnavi, .skorajda ni imel kaj dodali, pa je mama Sliva BritovSek, na vprašanja Briiovj^kovega zagovornika, govorila o tem, kako jc (ircgor navezan nadom, kako nikoli ni živel v tujini, kjer naj tudi prijateljev ne hi imel, da se lahko brez problemov zaposli pri očetu, če ga spu.^tijo iz pripora ... Na vprašanje zagovornika, kakšno darilo jc Gregor BritovSck dobil lani za god -go-duje marca-pa je povedala, da Sla mu z njeno pokojno mamo, (iregorjevo slari") mamo - dali 1.5(H) evrw. /Zagovornik obloženega je v torek.sodiSČu predlagal odpravo pripora, ker zanj naj ne bi več obstajali priporni razlogi, loje hegosumnost. Drugačnega mnenja pa je bila državna Uížilka, kl je vztrajala pri podaljšanju pripora vsaj do zaslišanja glavnega osumljenega za Volkov umor» Nenada Mi-roviča. Vztrajala pa je tudi po pričanju Andreja Slariča, ki se doslej kljub vabilom .sodišča, na sojenje ni odzival. Predlagala je, da za naslednjo obravnavo, la bo 11. aprila, sodišče poseže po prisilnih sredstvih in pričo na obravnavo privede. Prav tako je predlagala, da se na obravnavo povabi tudi strokovnjakinjo za mobilno lelefonijo. Sodišče jcBriiov.^ku pripor podaljšano, glavna obravnava pa se bo, kot Že zapisano nadaljevala 11. aprila. Do takrat pa bo najbrž že znano tudi, kaj je in kaj bo v zvezi z glavnim osumljencem za umor Matjaža Volka, Ne nadom Mirovičem. ■ mkp Policijska uprava Slovenj Gradec o letu 2002 visoka prelskanost (sicer naraščajočih) kaznivih dejanj 'l\idi na Policijski upra\i SIih venj Gradec so obdelali statistične podatke, ki /govorno govorijo o delu policistov In kriminalistov na konjskem v lanskem letu. Obravnavali so več kaznivih dejanj ter krčitev jav* nega reda in miru kot leto poprej. Število prometnih ne^sreč seje zmanjkalo, žal pa so bile najhujše posledice -smrl udeleženca - hujše k zoper pravni promet in človekovo zdravje. Lani so tako obravnavali kar t ri poskuse umora, leto prej pa en umor in en poskus umora. Kar za 35% se je zmanjšali) število Motorist umrl na kraju nesreče LOKOVICA, Í7. marca - V ponedeljek je na na^ih cestah v prometni nesreči žal poncivno ugasnilo čhweško življenje. Izven naselja Lokovica pri Velenju je v prometni nesreči umrl 44-lelni (D.M,), voznik kolesa z motorjem, ki je med vožjijo iz smen Crorcnja proti Velenju zapeljal na bankino, izgubO obhisl nad vozilom in padel. V istem trenutku jc iz nasprotne smeri pn|X'ljala 42-lctna (J.K.) voznica osebnega avtomol^ila. Motorno kolo je zdrselo mimo njenega vozila. mt>iorisi pa je trčil v prednji del avtomobila. Posledice nesreče so bile tako hude, da je moUîrisl poškodbam podlegel na kraju ne.sreče. ■ Foto: vos ------- -- T M"" Cesta skozi Lokovico, ki se Je že večkrat pokazaia kot prometna Črna točka, je, žat. v ponedeljek terjala človeško življenje. kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Zanimivo je, da jc lani upadk^ ludi število tatvin, med njimi pase je povečaloStc-vilo klasičnih vlomov. Največ nepridipravov je vlamljalo v avtomobile. Zabeležili so upad gospodarske kriminalitete - ovadili si^ 94 oseb, kar je 3ii% manj kot leto prej - gmotna škoda, povzročena na lem področj u, pa znaša dobrih 660 tisoč S Ml Velik porast beležijo na področju prepovedanih drog. Ob-riivnavaliso 145 osumljencev, leto prej pa 95. Ti so storili kaznivih dejanj. Koroški policisti so zaplenili dobre 4 kilograme marihuane in p>o?eli 73 bilk te opojne rastline. Zaplenili tudi 8 g lieroina, nekaj malega amfetamI-novin 1 sam ecstazy. Samomor je lani na Koroškem storilo 32 ljudi, kar je sedem več kot leto prej. Prevladovati so moški, ki jih je bilo kar 26, Največ samomorilcev, kar 27, se je obesilo. Lani se je na koroških cestah zgodilo 1058 prometnih nesreč, lelo prej kar 1148. V sedmih prometnih nesrečah je umrlo kar 10 udeležencev, leto prej kar pol manj. Mesečno se je tako zgodilo povprečno 8H prometnih nesreč. Izsiopajo prometne nesreče, ki so se zgodile zaradi alkohohziranosti voznikov. Ti so največ nesreč povzročili januarja, maja in septembra. Na delo koroških policistov se je lani pritožilo 31 oseb. Senat je presodil, daje bilo pet pritožb upravičenih- Štiri so s področja prometne varnosti, ena pa iz področja mejnih zadev. ■ bš V nedeljo Je začel veljati zakon o omejevanju porabe alkoholnih pijač Pivo? Ni problem!? v nedeljo, 16. marca, je v Sloveniji začel ve(iati »ikon o omejevanju porabe alkoholnih pijač. Z njim naj bi v Sloveniji omejili /lasti neiiativne posledice prekomemet^a pitja alkoholnih pijuč med mladimi. Zakon /a kršitelje predvideva zelo visoke denarne kazni. polako Imenovanem Kehrovem /akonu, je prepovedano točeiu^ alkohola do 10. ure ollclja, zdravstvu ni in tržni inšpektorji terinšpekloralza delo 1er šolstvo in šport. Ko smo v ponedeljek malo spraševali velenjske gastincc, ki svoje hrame «odpirajo bolj zgodaj, Čc je zaradi zakona kaj krize» Stí skoraj vsi v en glas zatrjevali, da ne, ker dii so že d^wlej tako zgodaj žgane pijače le redko stregli. Zdaj jih pač ne bodo več. /e zaradi kazni se bodo lega držali. V tem času, do 10. ure, je prepovedano ludi vsakršno dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam ah drugim napitkom. Bo pa padlo kakšno pivo več, dodajajo gostinci, «ij tega zakon (menda) pred Ul. uri ne prepoveduje. Zakon polegča-sovne omejitve prodaje, omejuje ludi lokacijo pitja alkoholnih pijač. PrtxJajo alkohola prepoveduje mladoletnim osebam, pitje alkohola pa prepoveduje tudi na delovnem meslu. Slednje bo po zakonu kaznovano z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev za posameznike d<^ 8.0UO.UOO tolarjev za podjetja. Closlinec in trgovec morala (xJ klonit I prodajo alkohola osebi, mlajši od 18 lei in osebam, ki kažejo očitne znake opilosti. Kadar domnevala, da neka oseba ni polnoletna, imata tako gostinec kol trgovec pravico vpogleda v uradni dtîkument. Prodajalci alkoholnih pijač morajo poleg teh prodajali vsaj Še dve različni brezalkoholni pijači, ki sta cenejši ali vsaj enako dragi kot najcenejšo alkoholne pijače. Po trimesečnem prehodnem obd iz.vajali pcMistren nadzor prometa. Nad/or jehil usmerjen na i/postavljene odseke cest, kjer naj-pi»gosteje prihaja do prometnih nesreč zanidi neprilagojene ali neprimerne hitrosti in tista lih prekrškov, ki so najpogostejši vznv ki za prometne nesreče. V pooslrenem nadzoruje sodelovalo 13 policistov, ki so uporabljali dva laserska merilnika hitrosti, nadzor pa so opravljali ludi s civilnim vozilom. Ustavili in kontrolirali so 72 voznikov, od katerih jih je 45 kršilo ceslno-prometne predpise in so prejeli obvesli-la o prekršku s plačilnim nalogom. Od teh jih je 13 prekoračilo hitrost v naselju, 12 pa izven naselja. Najhitrejši izmerjen s hitn^st-jo 136 km/li je bil voznik škode, ki je vozil iz Dravt)grada proti Rad-Ijam ob Dravi. 17 voznikov je bilo denarno kaznovanih, ker niso uporabljali varnostnega pasu. S palicami nad avtomobil VELEN,IE, II). marca - Prejšnji ponedeljek zvečer so trije osumljenci naSercerjevi uliciv Velenju s palicami razbili oziroma poškodovali osebni avtomobil znamke Ford Mondeo. Lastnik A.B. je <>>škodovan za okoli 200 tisočakov. Le kaj je trojltx>vc»dllo k temu dejanju? Vlomili v Markiz VEI-EN.ÎE, 11. marca - Prejšnji torek v zgodnjih jutranjih urali je neznanec vlomil v gcwti^če Markiz ob Rudarski cesti. Odnesel je dnevni izkupiček v višini 60 tisoč tolarjev, za kolikor jc oškodovan A.L. iz Žalca. Računalnik in miška sta dobila noge VELEN.IE. 12. marca - V sre^b zvečer je nepridiprav nepovabljen obiskal koniejner z napraviimi za scoizjnt^k^'e meritve na območju Premogovnika Velenje. S seboj je odnesel bogal plen - računalnik, monitor, tipkovnico In miško. Glede na to, daje bila v računalniku naložena ludi programska oprema, policija škodo ocenjuje na pol milijona tolarjev. Zgorel starejši audi ŽALEC, 12. marca - V sredo okoli 3- ure pon{>či je na parkirišču prod nočnim klubom Cíalaxy v kiisazafi izbruhnil požar na starejšem avtomobilu znamke audi It^J, la-^t M.B. O^nj je zajel celo vozilo, na pcimoč pa so priskočili gasilci POZ Kasaze - Liboje. ki so ognjene zublje tudi ukrotili. Lastnik je oŠk<^dovan za okoli 90Í) iLsočakov. Pri požaru pa je bil poškodovan tudi sosednji avtomol^il v\v passat, la.si D.CK, ki Ima ^kode vsaj Z4i 2(X) tisoč Sfl' Preiskovalci so ugotovili, dč SIT. Neznanca |xilleija Še išče. Le kam gre bela tehnika? ŠOŠ1AN.Í. 14. marca - V petek ponoči sia neznana storilca v zgtjd-njih jutranjih urah vlomila v sidadisčne prcwtore podjetja Vegrad ID DS. S seboj sta cidpeljala bt>gaî plen - predvsem izdelke bele tehnike in različne ga«;podinjske aparate v skupni vrednosti 633 tisoč SIT. Smučal bo Mozirje, \6. marca - V noči na nedeljo je neznanec s stopnišča stanovanjskega bloka na Praprolnikovi ulici v Mozirju odtujil dva piira tekmovalnih smuči znamke Fisher in Elan. R.Š. in Z.Š. sta s tatvino oškodovana za skupno 140 tisoč tolarjev. Bogat plen v gostišču VELENJE, lé.marai-Vnoči na nedeljo jc neznanec vlomil v gost išče Obirc v Crnovi. nepovabljeni nepridipravje s seboj odnesel odnesel okoli \IM) tisoč tolarjev gotovine, dva GSM aparata, nekaj cigaret, žveči U nih gumijev in koziircev. 16 SPORT IN REKREACIJA IM^fjlS 20. marca 2003 Derbi v Smartnem dobili Celjani Prvi Erin poraz v tej sezoni Dcrbi 21. knt^i v Sniii d Rc'rnjc prinesel (Nibvr no^oHK^t. <)l)ii tekmvcH sij Ala v l>4»j odprtii in napmlalnii. l>>iiuiCini M» prusi'iK'UU as^tt: j^Mm»* kim p«»kmnrûvm in ti nis^i mit^ii n/^ viti svoj« prepoznavne i^rc. S tesnim pKtkriv'arijcnt naspniiiiilui io si '/k v 4. minuli príí|>rrili prvi» priliko a ju Javomik /ainiidii iXKhyi» Bunca. Otxyi w^ igrali ixlprio. ilvi^ht^i so hili 7a\c o^lri UxU v nicjali nonnal-ncga, V IX minuti je .lavoniik do» bil Î^ogo 2(1 tiicUov od gosluji>Cih vrul.pixlal Arliia. kije takoj siiv-Ija!, uxia je zicitíia nîimv> levé vralnicc. V2?. minuli juli koi ?. Ocsnc sirani. Donia^íiiuj vraiatju Sragi je /ogii u^ta tncíl tllan» mi in Križnik jo jc z glavo poslal v mre A), Potem Ajdolkn j4)iloniaCi pi^piisli-li, Vtíiiko jffcŠili pri pvxJajaJv lôjc bf-)a nft njiin g»>>ioni, ki p»> hitrih na^n»iniJï napadih ogn^^žái cUv niaća vrata. V 30. minuli jc Kvas lepi^ pnxirl po Ocj»ni strani» p«xlal na-Aij na l^mcirov, Sedlar pa ji: zmoj-^Irskim iKlarteni povijal vojslvť> Ci;-IjajikW. Doma^i^i jo se n«lo le pobrali, clego$lje/rabili ArIiCa. asixlnik ni pokaral na belo toiko. Na'vpn^tno.^iomaéeg;! napa- dalca je nagradil z rumentni karlo-nom. (ioslujt>či tuígometaši so vse do konca uspešno zaustwljali napade naspn»tnika.kiseje Uiko mora! spri-jiizniti s prvim pi>razomv tej «zoni- Na lekmi. ki je resda jc bila borbena. ne pa ne^poftna, je sodnik po-ka/al kardesei rumenih kartonov, vsaj pi>lovieaje bila ncpoirebnih. V »dtiji lekmi druge tretjine bi> tekmovalca psihnitovnnj- nr/ji raii^ (ekniovaiijd. Ki>mÍAÍjd /» prvilpise pri iť^omvini zvezi p» je skliniLi. da IkmId brisali iridc Koni-iHna v ()ruj>i tivtjini prvcnst>n. Tako srje in Koper razSluv Aj-dovsiJini 7 neodlo^icnim izidom I : I. DravograjCani so v gosich premagali Ljubljano kar :1. nogometaši Rudarja pa so v Soboti doživeli že irelji zaporedni p^va/-Mura jih jc premagala z I : O, Zii-nimivo pa je bilo tudi v Smarinem ob Paki. kjer je v derbiju tegii krt> ga Era pred vei kot gledalci gosi lia CTSilCPublikunî. Kiir na nekaterih (ekmah m>v lem kiogu imeli pripombe na s<^jenjc. Tudi Rudaiji so prepričani, da jim je ptujski sodnik Kranje neupravičeno razveljavi! zadetek, s katerim bi moi'daiîsvv7Mi. je Ve-lenjOaiie pahnil še /a dve nicsU navzdol po lestvici. Ircnutno.sodcseii. le loOko pred Murix Vsekakor je pred njimi ki'Ccvii boj za iM>stanek v družbi najN)lj.^il). Kljub temu tako imenovane - reêeno po nogometmi -.sc^ terapije lokra! ne bo. zatrjuje direktor kluba Matjaž Bcjlic: "Ne glede na ležak razpi^ivd v pivih ireli spiwiliKlanskilî krogih snîo vvndar-le upali na kak5nuda-riti. da nam so lud I stotniki pristavili sv»:^ lonček k trenutnemu Rudar-jevenju položaju. Na lekmiprx>li Eri so nas |e sixlnik ocÍškoiÍiTvaiÍ za stilsko enajsmielrovko. paHi Mnri pa nam je neupravičeno razveljavil zadetek, Vcnto. da moramo pač dali zadetek več, čc želimo (k» točk, Up- am, da Ixxio zev sobtHo nasi ključni igralci imeli več sreče in txlK">čnt»sli pred tutsppMnimivrali. OmorebilnDi spremembah m trenerski kK>pi pa ne razmišljamo." Sobotn» tekma med Riid;iijem in Marilxmm) PL lx> oh IH. uri. ■ vos Vn>tni red 12ÍK kri»s); 1. Olimpija M). 2, Publikum 4í). 3. Koper 4. Maribor 31. 5. Era fi. Primorje 25,7. Dravograd 24.8. Ljubljana 22. (»orica 20. UK Rudar 19.1L Mura I«. Ruflar: Šribar. fbraiiimovič. Kum-bcrovič. Ribič. Je,^eničnik. (ix1 Mernik), Amel Mujakovič. Alem Mujakwič, 1 lojnik ((xl 56, .Smon). Spasojevič, Mujanovič, /»tger (ixl 63. SprečakiWič) Strelec; 1:0-Fridl (6'): Era Š.; Sragat, MiljaJO\'Íč, Pn;d-nik. Romih. Ristič. Bune (od 68. Robnik), Kovačić (otl58. Repovž), Al (babic, .lavomik (txl 64. Amaral). Smajlovič. Ariič Strelci: 1:2 • Smajlwie (.^fi'). 0:1 -Križnik(22').íl:2-Scilar(3íV) Blesteča zmaga Gorenja Veienjčani res niso bili Nemci Na;>lov /n pkih mctni ligi ni več nc pre majdane ga mi>sEva. i-aj sio rokomeiaii Gorenja v Rdeči dvorani v 15. prvenstvenem kn»^ll prviiui}>nH voyši iiasprodiik. ksir dvakr»! pa so si priijsrali scsl /adelkov prednosti {v 53. in 56, m i mili J. LjLil>ljanêaîii so bilipreil lemo veliki ťavonti. Vnjihiwih glavah je bila gotovo še velika zmaga v Nemčiji prslje4 :2. i/ključilevobiiji po 20, min.) Rcprezentační'» fornioje pcv kazal indi Branko Bedekovič, ki si bo^aiiago zapomnil ludi p»>tcm. ker je imel tega dne rojstni dan. Zasluzen jc bil Gorazd Škof z 1?. í>brímibamiígi*«lujk^i-Lapajne 10, P(xlpeč}iH, ki jemanj branil.4). sluzni fio bili vsi (iorenjevi igralci, ki so znova polrdiii.daso proti likim vedîïo nadvse motivirani. Poiekmi so zaplesali plesali objeti v kn^g v bližini swjih najbolj /veslih navijačev J^ale^kih gra5č;ikči fp a I ci žele I i i>l>računaiizgkxlaleiin posrediwa-ti ^o morali celo redarji in policisti "Jal^no nespi>rlno obnaîîanje g^wlu-jočih igralcev je vsekakor obsojanja vredno, ne glede na lo. kdo je dal piWkXj. Ivan V:gJo pravi, da Kxli"» uini-)cni. Moji igralci i<> resnično ixligra-li na nivoju, kot '}.c dolgo ne: p<->řrtvovalno, nadv.>»e molh^iratto, z veliko željo, I Ivala jim za iziedno prect5ck 4, Ste-fanič. Lainšček. Elektra boljša od Rogle Po prvem delu tretji z zma^o nad Kvedli že z IK : 2. vendar je nato Elektra pcv nekaj menjavah zaignilab^^lje in /«iosianek izničila. V nadaljevanju je bil boj izenačen, v/uključku pa so bili.^tî^ianj-skiko^arkatjiboljzhrani in st^ iz/reč ixlnesli dve točki S Jem sii $c Rogli ixldoliřiií zii piua/v S»>^ianju. Elektra je l;iko v scunem vrhu slo venske košarke, višje k<^t kdaj koli doslej-1. Al^ascbo^daj ra/dcli-la na dva dela - pivih pet ekip (icv rej tudi Elektra) se bo skupaj slovenskimi predstavniki ligeCux^dye-ar Uitionom Ohmpijo. Krko in Pivovarno La^kop»>meriîo v ligi za prvaka. Vsi tloscdanji rc/ultali se biv dobrisaii. odigrala «bo ligii podvn-krožnem sistemu-vsak z vsakim doma in vgosleh, Brez premora sc sedaj pivenstvo nailaljiije, V .sobiv to gostujejo ko.šurkarji Eleklre v Ljubljani pri Slovanu. "NajboprilKxInost naslednjih let lepša, kol je bila preteklost injce-diinjost!"je zaključil svojo knjigo Mojih našili 50 let košarke v Šoštanju lani preminuli Matja? Natek. O uspehu, ki ga jc letos dosegla Clek-ira, si vctictno ni upal niti sanjali, bi ga pa bil i1a v Birmiii^slminu ki»nč.ina vclilui iitk'iski predstava, kije prínťslH ohiln ra/burljivili <Ívncga prvenslva sredi pc^letja v Parizu goUwo toliko bolje pripravljena in zdrava, da bti to mes I o izboljšala, DP v krosu V lotniinu je bito državno prvenstvo v krosu za pioniijein pionirke ter rnladinke in mladince. V konkurenci pionirk jc K^a Ru^tjansc inlen/.ivnopripravljanaívetovnoprvenRtvcwknwu. kiboko-nee mescca v LuzanivSvici. Prt članicali je bila Slavica Po/cnič ksto. Anja Rak pa osma- ■ VP Namizni tenis Zmaga in remi Ob koneu redneg» dela pnensiva v I. dhuvnl namiznoieniski lici ^o Israki velenjskega Vi-^rada osvojili tri točke. V predzadrucm kn)gu so na domaćem igrišču premagali ljubljanskoOlimpijos6ril. v zadi\Jcnipaso na ){ostovai^u na Gorenj&kem igrali zekiptHzKn/,5 : S. Na tekmi proti Olimpiji so Jure Slatinîek. Damijan Vixlu5ek in Nenad Bojan ÍČ dosegli vsak po dve zmagi in v slabi uri nctleljck pa je Jurv SlalinŠck z rcprezentaneo Sk'jvenije pskem prvenstvu v namiznem tenisu v itahjan.^kem Courmaveiju. ' ■ DK Spodrsljaj Šoštanja Za uvod le točka Stekel jo tudi drugi del prvenstva v trebili noj>i>metnili ligah. Si>s(ai\jcani sov uvo 14, krogu: I. Pohorje 29, 2. Bistrica 29,.^, Šost.inj 4. Paloma 5,1 lajdina h, fi. Šmatje 23 itd. ZOK Kajuh Šoštanj Do konca še ena tekma Igralke .kostanja sov preteklih dveh sobotah iKligraledve tekjnl.V go« Meh v Pueoneili. so izgubile z i\ : 3. S tent porazom »u izgubile ptnnemlv ne tri (očke in s tem tudi m(»žnost razigravai\ia za 2. DOL. Nato so gostile i^p^alke Prebolda. Šostanjčanke so pokazale dobro igro in brez težav osvojile vse tri nize, in zmagale s 3.0. i\)jiitri^njem bixlo paiste» zadnjo sobtHo vien^ mesceu pa bodnpan Štefan Sziihi>je p<5vedal ravno toliko, kol je biki prav. Najperspektivnejša: Sabina Halihnič V minulem solskcm letu je na državnem llnalu v krosu, bilo jell. Sabina Haíitovió maja v Šmartnem pri Litiji, premagala vseh 116 fiaiaiistk s področntii tekniiwanj v krosu in iw^'jila naçlw drzÁivne pivakiiije za deklice, Sabina je cgcmna špi-^rtnica.N^rtK« na in VAÎrî:ljiva. /a Mo KDK. ki jo obiskuje, tekmuje v skoraj vseli spt'>rtnih panogah-Trenira mkoiiici v rokometnem klubu Vegrad. kjer je v^'voji generaciji stureji^ih deklic (blečnajbi^lj^i igralka in strelka ekipe. Píwedala jc.dasta njena največji VA>niiei mkomctasiea Timja CXJer in atletinja .1olani]i preprič[iiv»> najbt>lj>i. Poleg tega w v konkuivn-ei 6y ekip poMali absolutni prvak Slovenskega planinskega t^ricnu-cijskega tekmovanja 2002, Darko Menih Če so v t>rientacgi re^ tako g (je pixîfcsor špiní-ne v/goje sspccializiwijnvixlbojki. danes ravnatelj Kajuhove Sole) je svoje znanje usmci^al vvzgojo mladih Športnikov- »Njegova« Sola je pi> njegovi/iislugi pjisialasimK)] ixi-hi>jkc tiiko v Šaleški dolini kot iirse. Vdr/iivni ligi je bil trener ekip v .sedeči txlbojki. /ekipo iiivalklovje osvojil več naskwov jugoslovanskih pr%'akov.znjimtje sosvclil množici mladih (bil je pt^bvidnik in ustanovitelj Acnskcga odbojkar.skcga kluba Kajuh Mtanj) in invalidom. Ziičel pa je kol ailei. V skoku v viSino. v tehniki Škaijiec. je bil otl-ličcn že v osnovni 5oli, na gimnaziji pa je mimop'cde preskt>čil 175 cm. Vabili stí gíiv atletske kn">ge. h Kla-divarju- Celje pa mu jc bilo daleč. Rajejev 'lojx^.siei ignil ixllx^ko. sel sem. ko vidim učence, ko stopajo po .športnih }X)teh in presenečen, daje bilo raojesc končala. Se ziidnji so imeli svoje prvenstvo mlajši dečki (rojeni 1991 in miajši) in mlajie deklice (rt)jene iyy3 in mlajše) več kol plavalcev in plavalk iz iy sUn'enskih klubov se je konec preteklega ledna v Celju zi^ralo na dvodnevnem posamtčnetn in ekipnem prvenstvu. Med njimi je nastopilo l.S velenjskili plavalcev; ki mv-tič in Jan Verdnik. MelovenNki košarkarski ligi v.sezoni 21K12,'2(K)-^ je po nîlajcna ekipa pt>dvfKjslvi>m trcîïer-ja Miloša Sagadina začxla v seslavi: Sa>o 'lajnik (kapetan). Denis Divjak.. l^eljko Kovačevič, Franc Ru-prclit. Mitja CîorSek. Salih Nuhano-vič, Marjan Vitkivič. Ntk Ivanovič. Datjan Pa\'ić B(.'>jan K^wač, Dagmar DraÁ^vič. Aleksandar Delanovič. Miljan Čustič. Damir Latovič. Povczovalecna prireditvi R^ni Re-har je kapelana Eleklrc Saša Jajnika vpraSigja|eem R^v kom Sadcrjcm MxleKwal v sedmih turnirjih v tKlbojki na mivki v Skv vcniji. Igcf sta osvetila naslov drevnih člankih prvakov v odbojki na mivki v ^czx^ni 2(1(I2, V ^2 lekniah sia morala le enkrat pri/nali premoč v finalu pa^ti Češki dvojici, ki je na olimpijskih igrah osvi'jila L), mesto, Nasiopala sla tudi na turnirju evr«ipske serije v /agrebu in se kili prva SUwenca prebila preko kvalifikacij. Na koncu sta zasedla cxl- lično 13. mesto. Lanskoleine uspehe sta kronala z znugo na medna-TiHlnem supermasli .•rtumiiju.kije potekalo v Ljubljani. David Sevčnikarje uuli aktivni igralec članske ekipe OK SoStanj -Topolšiea in ima status kategoriziranega športnika dr/jvnega rii/reda. David Sevčnikar Najprej se jc sp<*glcdiwal z nogomet i>m, polem pa. kot je rekel, «-presedlal-' na odbojko k Darku Menihu. Danes iini ni žal. ■ Miiena KrstiČ - PianinCy Fotografije: Stane Vovk Ekipa Pianinskega društva Šoštanj MM Ě Košarkarski klub Eieidra Športna zveza povezuje 17 klubov in druitev Kot jc na svečanosti v kulturnem domu povedal predsednik UO ŠZ Šc^lanj Drago SkontSek, jc bila ta ustanovljena leta 19^6. Ustanovnih članovjebilo6, danes jih jc v zvozi 17. Zveza povcTuje blizu 1..5ÍX) posameznikov, Iportnikov in športnih dclaveov- Na območju občine deluje 82 različnih društev» od tega kar 38.5psla delali njegovi zvest i prijateljici. harmoniki Majda in Ibmbolina. Vstop prosti POTEPUH GIBANJE PREBIVALSTVA ■mu—g' ineiti»siiiç SO^niS zraka mali OGLASI PODARIM ânOilNlK mi 365. KOPALNIŠKO BANJO PODARIM Telefon 5870-016. ZARADI SEUTVE POOARIM skromnejšim dru^nam već oblaC^. obutve in pohištva Telefon S9M 344, KUPIM KARTO ZA PREMOG kupim. Telefon 5869-838, po 16, uri KUPIM ÛSE8NI AVTO GOIR serija 3, dis^,6SM 041/942.759, KUPIM MANJŠE NOVEJŠE V021I0 S kikno do 1.300.000,00 SIT GSM 041/432-353. ODDAM UGODNO OODAM poštovní prostor 100m2,vStaremVelenju GSM 041/608-313. RAZNO PRODAM BALE.Tef. 03/5635-564. ŠTIRI LETNE GUME NĐkien,185x 65 X14, nove, prevoženiii 500 km, prodam po ugodni cent. GSM 041/518-907 EN08RAZDNI PlUG BATUJE pro-ciam Tefefon 5871-559 ULCŽAN KONJSKI DNO J z dostave prodam. 6SM 041/344-B83. DOMAĆE RDEĆE VINO prodam. Telefon 5883-594. DOMAČE HALOŠKOBEIO vino prodam. Teleion 03/5862-523. PRODAM KUHINJO, 1,3 m. primerno 2i garsonjero (elel^rlini štedlinlK napa, pomivalno korito in elementi). GSM 041/842-224 ŠTIRI BALE SILAŽNE krme prodam. Teiefon 588-1837. ELEKTRIČNE ORGLE TIGER, starejše in el^n^no kosi^Ko prodam. Cena 20000 SIT Info: 041/976-414. VRTNO FR£Z0 7 KS prodam. Telefon 589-3680. SADIKE VRTNIC IN CIPRES za živo mejo prodam. Telefon 587-0600. Dolir^ek. ULEŽAN HLEVSKI GNOJ prodam. GSM 031/200-393. KULTIVÁTOR Z JEŽI, §inne 125 cm, zatral^oi; prodam Telefon 586-6396. NEPREMIČNINE KUPIM GARSONJERO, prodam pa n^o in osebni avlo Renault Espoce. GSM 031/327-076. POČELO. ZAZlOUlVC, 3 i?n rzven \^1enja, lepa tofôcija, asfaltian dostop, dovolj zasebnosti, primerna tudi zd obrtnike, prodam. OSf^ 0W12-364. NA OBMOČJU VELENJA ali Poizefe kupim manjše starKvanje, najraie enoinpol- aii dvosobno, do največ 11 MIO/SIT Gotovina takoj. Telefon 03/5866-286. HIŠICO NA KUNTE-KINTE zelo ugodno prodam za 1,4 MIO/SIT Telefon 580-1103. VELEKJE-OKOLICA. vikend in gradbeno parcelo, delno zazMljivo. ugodno prodam. GSM 041/299-919. V ŠALEŠKI ALI SAVINJSKI OOLINI (akoj kupim manjSo parcelo, kjer je možno zgraditi mar^šo hiSo ali bivalni vikend. Gotovina tako}! GSM 04CV348-975. yELENJE-LIPJE,veô}0 gradbeno sarceto ob cesb, iepa lega. prodam. aSM 041/447-766. PRODAM ALI ODDAM v i^jem vf-:podu Vladu Bizjaku, za opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega mo?a. očeta in dedka FRANCA POLOVŠAKA iz Skontega pri Šosianju S. H. 1945' 10.3,2003 .sc iskreno zalivaljujcmo vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadiiji poti Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, piijaieljem-sosedom in znancem za darovane vence, cvetje, sveCe in svcle maše. Hvala gospodu Piriovi^ku. dr. med. zdravstveneniu osebju Bolnišnice TopolŠica in Splašne bolnišnice Slovenj Gradec, ki so mu v ziidnjih djieh lajšali bolečine. Hvala cerkvenim pevcem župnije Šoštanj. Enaka zahvala velja gospodu dekanu Pribožiču in sobratoni duhovnikom za pogrebni obred in lepe besede slovesa. /mUiJdčí vsi njegovi ZAHVALA Po hudi bolezni uasje v 84, letu življenja zítpuslila naša draga mama. stara mama in prabai>ica ANAKAVCNIK roj. Uofilšek 2.7.1919-9.3.2003 Zcidj nt^ trpiš več, ztiaj pt)čiv<\š. Xtíni ni^ vůč 7è ne boli, A svet je mr/.eî, opustošfisi, lyikor Vf več imxi nami ni. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, p rij aie Ije m in znancem, ki ste namv teb ležkih trenutkih pomagali, nam izrazJli sožalja.ji darovali cveije in sveče, kakor ludi vsem, kiste jo v velikem številu pt)sprťmili na njeni zadnji poii. Zahvaljujemo se tudi gaspodu Urbaricu, dr, med., zdravstvenemu osebju Bolnišnice 'IbpoiŠica. gospodu dekanu PribožiCu za opravljen cerkveni obred, gospodu Kompanu za poslovilne besede in praporščakoma. Vsem še enkrai Iskrena hvala. V\'i njeni ZAHVALA 'liho se je poslovil MARUANCANKAR 2H.9, /944 • n. 3.2003 Iskreno se zalivaljujcmo vsem sorodnikom, pi ijaleljem, sosedom in znancem od blizu in daleč, ki sie nam v Času njegove bolezni in zadnjega slovesa stali ob sirani. Hvala kolektivu OŠ Mihe Pintaija Toleda, Ženskeuiu pevskemu zboru DU Velenje, DU Velenje, delavcem Gorenja - Vzdi-ževanje. delavcem Piemogovnika Velenje, osebju Bolnišnice Topo Lšica. gospe Špil a lov i, tir. med., palronažni sestri Slavici. govorniku gc«podu Marku Jevšniku za tople besede slovesa, komunalni službi za organizacijo pogreba in gospodu duhovniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Ženo Olga 1er sinova Damijan in Blaí Regionalna varna hléa Celje »Tu sem spoznala, da fe življenje vredno živeti!« Iiiieiiovab jo Ihiiii ^ospa Ivica. sodcc ^.ťnskii v najboljših iHih. kije tih prihodu v re^^ionalno vamo hišo v Celju vpii/nnlii. kjknje bhko življe-njť tmli le|M) in &čila po 17Ictih psihičnega in fi/ičnega nasilja človeka, ki jc ljubila in sc 7. njim zaradi icga tudi poroCila. »Kar kmalu jc pokazal svoj pravi obraz. Dil jc med drupm bo-lesino ljubosumen. Nimi puslií, da bi se pogovarjala s sosedo. Pobral mi jevcsdeniîr.o vsem je odloCal sam. ludi o meni in mojem življenju. Ko sem sc }x?ljaia z avtomobilom v slui^bo. mi jc meril kilometre. Ni paslil, da bi sc ukvarjala / otrokoma. Bre/ v/roka sc je /našal nad mano, kadar sc mu jc zalioielo. Zaprlo «cm sc va.$ç, s svojo bolccino in ranjenim srcem sem ostala sama. Kajli, proll meni s(a sc zarotila tudi oba oiroka, siara 15 in 16 lel. Vse» kar jima je kupil, jc bilo njegtwo.Prav zaradi njiju pa sem vx.irajala v /akonu loliko Casa. Upala in upala sc^m. prepričevala samo .sçIk, saj ho nekoč bolje, se irudlla in sc prila-i^ajala na vsakem koraku. Brez uspeha. Pascglasemžc po alkoholu, da bi lahko vsiij mak) pozabila gorje. KonCno sem /brala pogum in naredila korak, ki bi ga davno morala. Od.^la sem. pusiila oiroka, ki sla me Svetovalni telefoni: C0lie-4926357 Velenje-8976690 Slovenj Gradec - 02 8829435 SOSleiefon: 080 1155 zmerjala lako kol mož in ire-mi vrečkami v rokah poirkala na vraiaviirnc hi,0 odstotkov poi^ii pK^moC na policiji, preostalih 50 odstotkov pa poklice svetovalni telefon. »Kadar nas o dogodk'u olwc-siijo sveiovalko cenira za socialno delo ali pcilicija. v vsake primeru želinit.'i govoriti s samo žensko. Kovpogtworu ugotovimo, da Kn nima druge možjiosti kol umik i2 okolja, sc dogovorimo z^stóianek na javni lokaciji, kjer jo seznanimo s ptigoji bivanja v viimi hisi. V veČini primerov pridejo na ta sestanek že s kovčki, torej odliK-ene za varno hiáo.« Na vpraSanje, ali ženska lakral, koje doma najhuje, ne more takoj v varno hiš(\ jc KvC policijo. Na ta naCin se lahko umaknejo čez noč, zjutraj pa se v rei>cvanje težave vključimo mi.» Suzl Kva^ meni, da bodo spremembe zakona glede nasilja v družini prečoj pripomore k vcCji zavarovanosti žrtve. Koso spremljali primere v Avstriji in Nemčiji, kjer poznajo lako imenovani rdcCi karton. Imajo z njim dobre izkušnje. »Pri nas neka le rc sprc-mcmlKŽe veljajo, /akonjc dober, ampak Ic. Cc sc bodo sprc-meml>e dosledno izvajale. Predvsem jc njegova prcdnosi la, da lahko policija takoj ukrepa in odpelje nasilneža ter ga zadrži, mislim, najdlje 10 dni. V leni Času lahkoženskavmirii ra/mLsli,kaj in kako naprej.« V vami hlil lahko Uvl nalvoć eno loto C as bivanja v varni hiSije omejen na najveC eno leto. Dt>slcj so ženske v njej bivale najdlje 7 mesecev. V tem času si običajno urcdijovsc vzvezissianovanjem ali jim celo občina pomaga pridobiti socialno stanovanje. Tiste, ki niso zaposlene, najdejo običajno službo. Nekaj iidstol-kov pa je tudi lakih, ki sc po do-loCenem Času vrnejo k partnerju. Divalnl pogoji so jasni; nc sprejemajo odvisnih od alkohola in drog. Prepovedano je nasilje nad otroki in J rugi mi sostanovalkami varne hiše. Seveda pa ne sme izdali njene lokacije, o Čemer mora pt^dpisati izjavo. V varni hi.^i ima vsaka ženska svojo sobo, skupni pa ro dnevni príxsiori. kuhinja in sanitarije. ('t)avnino denar za izvajanje prc^grama varne hiSe prispeva ministrstvo za delo, dom in družino, ki zagotavlja plaCc zaposlenim in delno materialne stroSke. Drugi velik financer je Mestna i'»bCina ( cljc. Poleg denarja za programe daje brezplačno v najem tudi objekt. Pomagajo pa jim še nekateri dona-torji, podjetja, organizacije, ki nudijo pomoCv denarju ali materialu in seveda obCinc v regi-ji.Trenultio Dru!>tvo regionalne varne hiše Celje z obema enotama (Velenje in Slovenj (ira-dcc) financira 23 obCin, med njimi ni velenjske. »»Tako grdo kot v Veienju M do nao nI io nihče obnaial!« «/cnoU) v Mestni občini Velenje imamo velike leŽave. >^upan nas ne posluha, se ne odziva na na^' pn^njc- /.ato resno razjni^ljn-mo. da hi bkacijo prcířclili drugam. mestni občini pa zaračunali bivanje žensk iz lega t>kolja v drugi cnoli. Bivalni p^Jgoji v c^bjektu so namreč Električna napeljava jc slaba, žcaskc in otroci bi bili cck> zimo na hladnem, če ne bi kupili cicktriCnih riHÍiati>rjc in ogrevali prost<'>rov. Lions klub Velenje nam jesicer kupil lOOiJlitrov kurilnega olja, vendar je pcC pokvarjen«. Okna so dotrajana, piha na vseh koncih in krajih. Te zadeve smo hoteli urediti, vendar smo izvedeli, da je tibCîna za (Obnovo objekta namenila 4 milijone In & lem naj bi bila zadeva rešena A. temu sc zdaleč ni tako. Da neko okolje dobi varno hiŠ(i, mora zagfitovjti objekt. Ko ima tega. mu je treba dati vscblnix Denar torej rabimo za program.Ra/iKarana sem. Tako grdo kot v Velenju se do nas ni se nihče obnaAal.« io voć takih prirodi» tov kot Jo Boloro Zato pa ,so Su?i Kvas in njene s^>delavke iers<>ilelavci toliko bolj veseli pobude Kulturnega centra Ivana Napoinika Velenje -organi-zaiofja dobnulclne prireditve Bi>-lero.'ràscje namreč odločil, ^la bo izkupiček od letošnje namenil za potrebe varne hiSe.^Ogromno nam pomeni taka ptHnoč. Mnoge ženske, ki pridejo v varno hišo, pridejo brez visega. Da lahko preživijo, jim damo nekaj denarja, nakupimo nekatere stvari za-njn in za oln^ke. Vsak tolar pride prav, .saj, kot sem že omenila, zanje pripravimo kakšno svetovanje ali jim ponudimo strokovno [k^-moč, izobraževanje,« je « dejala Suzi Kvas, predsednica Društva regionalne vame hiše Celje. ■ tp V vama hišo v Ctíju lahko sprejmejo 6 do 8 žensk in 10 otrok» v enoti v Mestni občini Velenje 4 do S žensk in S otrok, toliko prostora Ima tudi enota Slovenj Gradec. Po mnenju Sud Kvas sostem polre-be na območiu celjske, éâleSke In koroške regije dokaj dobro pold-te. Hiše $0 vsa la leta praktICno polne. Lani je v celjski vami hiš) Wvâlo 25 žensk In 36 otrok, pov-prečna doba bivania )e bíía 2,5 meseca; v vel^jskl enoti je od lanskega marca, ko so jo odprli do konca leta 2002 bivalo 19 žensk In 12 otrok povprečna doba bivanja [e blia 2 meseca; v slovuje-graški enoti pa je od apnla do kon* ca decembra 2002 bivalo 6 žen* sk In 7 otrok Velik uspeh učenčev podružnične šole KDK iz Topoišice zlato priznanje za turistično vabilo v Topolšico '!\]r»stićnu /veza .Slovenije že vrsto lel prireja lekniovanje, ki se imenuje ibri/mu ikv histna glava. N» letošnjem m ucenci iretjili in četrtih razredov podružnične osnovne šole Karla Destovnika Kajiiha iz. 1opvedala mentorica .skupine, uCileljlca Jana KoviO. Jana KoviC jc tokrat že dcsciič prevzela mentorstvo in pripmvc na tckm(wanjc. kar pomeni, da so na tej Soli izdelali zc deseto nalogo. »Zdelo se mi jc, díí mora bili pouk liolj pc.ster, drugaCcn, d? morajo otroci spo/.navali tudi druge kraje In ljudi, sc sn.x*cvati med seboj ins tem primerjati sviv jc znanje in sposol>nosti. Zalo sem sc že pred leti odloČila za sodelovanje v tem prcv jeklu,« na{7i jc mcntcirica povedala uvodo ma. Potem pa nam jc razločila, kako so se na tekmovanje pripravljali tokrat. »Vsako leto je ra^pii^ana icma, letos »Bili urno in ostali veliki ljudje«. Dodali smo j5e podnaslov »Mi smo nji hov .sponi in«. Najprej nismo vedeli, kako naj sc teme lotimo, odločili smo se za anketo med učenci. Tako smo prišli do Siirih Imen pomembnih moz i/ zgodtivinc naših krajev, ki so se nam zdela zanimiva. Prvi je Karel Deslovnik*Ka-juh. Po njem sc imenuje na.^a Sola in l>ral-naznaCka. Drugi je Ivan Nap^itnik. saj na^ Solavjiako leto prireja Napoinikovo kiparsko kolonijo, izbrali smo 5c .losipa Voi^nja-ka, pisatelja, zdravnika in politika ter njegovega brata Mihaela Voínjaka, ki je bil inJ^enlr, urednik in začetnik posojilni.^tva mbranilnl^tva vSIcweniji.« Potem sose kv lili dela, v katerem so učenci naravnost uživali. Njihova naloga je bila. da poiščejo način, kako privabiti turiste v Topolíico prav zaradi tega, da bi spoznali le ljudi- Določili so pol. zanimive ttičkc na njej, gostišča, v katerih se lahko spočljcjo in vrsto hrane, ki bi jo lahko jedli. Oh tem so izdelali tudi nov turističen spo m inče k in razglednico, kije hkrati turlslični vodnik. Za vse to po porabili veliko Časa, saj so začeli že septembra. Projekt }e namreč .^stavljen iz treh delov. Najprej so morali Izdelati raziskovalno nalogo, i^entorlca Jana Kovfc biia ponosna na svoje otroke. M so pripravili odilčno odrsko predstavi» tev in izdelali dobro raz-Iskovaino nalogo. potem pripraviti še odrsko predstavitev icr razstavo. Pwcdalije treba, daje .«ikupini pri pripravi na tekmovanje pomagalo veliko ljudi; ob podpori ravnatelja Sola naj omenimo Še Muzej K.C IN, TIC Vťicnjc, ki jc pomagal izdelali turistične ritf:glcdnicc-vodnike ... Na regijskem tekmovanju na Vranskem seje leto.«; predstavilo 11 (îsntw-nih Sol iz regije. Tekmovanje sc celo imenuje »velenjsko regijsko tekmovanje«, ker je včasih sodelovalo več Sol iz področja nase bivše velike občine. ^al pa scî lelos iz vse ŠalcSkc doline sodelovali Ic Sc učenci lopolSkc Sole. Sirokov-nažlrijajimje dodclllazlato priznanje» saj so presegli magično Število 216 u^k. Poleg njih so naj vi Sjc priznanje dascgli Sc učenci Sol i7 Šempetra In Vranskega. In kaj jim priznanje pomeni ? Veliko. Sedaj bodo projekt predstavili v Termah TopolSica in na matični Soli KDK v SoStanju. ki Ictcw praznuje KHMctnico delovanja. Odrsko predstavitev bodo predstavili Še 9. maja. ko bodo v'lbpoli»ici praznovali krajevni praznik. ■ Bojana Spegei Takole so se sodelujoči postavili pred objektiv na Vranskem. KULTURNI CEisTTER IVAN NAPOTNIK VELENJE deù:// Icfišo/fo DOH nfmfffB'TQflBfc?'! w.oo