Zbiranje podpisov proti dražbi oz. prodaji stavbe v Ulici Cologna 6 Začenja se obnova števerjanskega trga Si vV^i i-'----l Italijanski pisatelj Federico Moccia bi za kuliso nove zgodbe izbral tudi Trst / 12 Primorski Zvezda Margherita in tržaški liliputanci Marjan Kemperle Astrofizičarka Margherita Hack je - ob nobelovki Riti Levi Montalcini - najbolj znana in največja živeča italijanska znanstvenica. V utemeljitvi svojega predloga za podelitev priznanja zaslužne meščanke Trsta je svetnik Občanov Roberto Decarli naštel njene zasluge. Objavila je več kot 250 znanstvenih del v mednarodnih revijah in napisala na desetine univerzitetnih učbenikov in poljudnih knjig. Več kot trideset let je bila docentka astronomije na tržaški univerzi. Njene raziskave so ji odprle vrata vse-državne akademije Lincei in mednarodnih institucij Royal Astronomical Society, European Society of Physics, Institute for Advanced Study ter Mednarodne zveze astronomov. Bila je članica Evropske vesoljske agencije, sodelovala je z ameriško vesoljsko agencijo Nasa. Pod njenim vodstvom se je tržaški astronomski observatorij povzdignil na mednarodno raven. Ustanovila je revijo L'astronomia, vodila je revijo o astronomiji Le stelle. Leta 1980 je prejela nagrado akademije Lincei; leta 1987 nagrado Kulture predsedstva vlade; leta 1994 je bila dobitnica plakete Giuseppe Piazzi za znanstveno raziskovanje; leto kasneje so ji podelili mednarodno nagrado Cortina Ulisse za širjenje znanstvenih informacij. V zahvalo za njene prispevke v astronomiji je bil po njej poimenovan asteroid 8558 Hack. Vse te neizpodbitne znanstvene zasluge niso mogle prepričati občinskih svetnikov tržaške desnice, da bi podprli podelitev občinskega priznanja Margheriti Hack. Njen izvirni greh tiči v njenem političnem prepričanju. Ker je in ostaja le-vičarka, komunistka, ni vredna, da bi prejela priznanje zaslužne občanke, so ji dejansko očitali. Zanje je očitno pomembna le znanost z določenim, njim všečnim političnim predznakom ... Še dobro, da je župan Roberto Dipiazza na poziv vodje Demokratske stranke Fabia Omera osvojil Decarlijev predlog in tako rešil čast mestne skupščine. Dogodek v občinski dvorani je pokazal, v kako globoki intelektualni črni luknji se ta-čas nahaja tržaška desnica. Res velikanski paradoks bi bil, ko bi o najbolj žareči mestni zvezdi odločali pritlikavi liliputanci. dnevnik SREDA, 20. OKTOBRA 2010 št. 248 (19.955) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Alfanov ustavni zakon naj bi bil retroaktiven Znova polemike zaradi imunitete po meri premierja Finijevci podprli amandma - Demokratska stranka in Italija vrednot ogorčeni RUSIJA - Krvav dogodek v Groznem Varnostne sile pobile upornike, ki so napadli čečenski parlament MOSKVA, GROZNI - Štirje čečenski skrajneži so včeraj zgodaj zjutraj vdrli v čečenski parlament. Sprva je grozilo, da bodo zajeli talce, a so varnostne sile pravočasno posredovale in vse poslance prepeljale na varno. Kot je po- vedal čečenski predsednik Ramzan Ka-dirov, ki naj bi osebno vodil operacijo, so pripadniki varnostnih sil ubili vse napadalce. V napadu so umrli tudi trije policisti in civilist. Prav med napadom je bil na obisku v Čečeniji ruski notranji minister Rašid Nurgalijev, ki je operacijo varnostnih sil označil kot uspeh. Kljub temu pa napad dokazuje, da Če-čenija v nasprotju z zatrjevanjem ruskih oblasti ni še »normalizirana«. Na 13. strani RIM - Predsednik republike in predsednik vlade bosta uživala imuniteto pred sodnim pregonom tudi za kazniva dejanja, ki bi jih morebiti zagrešila pred nastopom svojega mandata. Tako predvideva popravek k osnutku ustavnega zakona o imuniteti najvišjih državnih predstavnikov, ki ga je včeraj odobrila senatna komisija za ustavna vprašanja s podporo predstavnikov vladne večine, vključno Finijevih privržencev. Demokratska stranka in Italija vrednot menita, da gre za sramoten sklep, ki je skregan z demokracijo, in finijevcem očitajo, da so se naposled uklonili Berlus-conijevemu izsiljevanju. Na 5. strani Začenjajo se Beneški kulturni dnevi Na 2. strani FJK se še otepa z gospodarsko krizo Na 4. strani Scala Santa: mesec dni po neurju še zapora Na 7. strani Omanova razstava v Peterlinovi dvorani Na 8. strani Oglasila so se Openska glasbena srečanja Na 9. strani Slovenski veterinarji s tretjino strank iz Italije Na 16. strani AVSTRIJA - Manjšinska zakonodaja V pripravi nov zakon o narodnih skupnostih CELOVEC - V okviru prvega Dne avstrijskih narodnih skupnosti v ponedeljek v avstrijskem parlamentu na Dunaju je državni sekretar Josef Ostermayer napovedal skorajšnjo rešitev odprtih vprašanj na področju zaščite manjšin (nov manjšinski zakon, dvojezične table). Predsednica parlamenta Barbara Prammer je po uspeli prireditvi izrazila upanje, naj bi sedaj dobremu začetku sledila dejanja, ministrica za šolstvo Claudia Schmied pa se je močno zavzela za okrepitev pouka materinščine na šolah. Ostermayer je poudaril, da je treba s pomočjo predstavnikov na- rodnih skupnosti prenoviti celotno avstrijsko manjšinsko pravo iz leta 1976. Zato so pri uradu zveznega kanclerja tudi ustanovili tri delovne skupine, ki bodo do konca tega leta pripravile predloge, do konca naslednjega leta pa naj bi parlament sprejel nov zakon o narodnih skupnostih v Avstriji. Tudi glede vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem je Ostermayer optimist in rešitev napoveduje najkasneje do leta 2012. Po njegovem mnenju v zvezi s tem vprašanjem še nikoli niso bili tako blizu rešitve. Na 3. strani Program vključuje: 2x ali 4x polpenzion, neomejen vstop v termalne bazene, 2x vstop v Savna vas s programom vrtinčenja zraka, cocktail dobrodošlice v hotelski kavarni, glasba za ples ob petkih in sobotah ter animacija po programu. Cena po osebi v dvoposteljni sobi: 2 noči VILE TERME ZREČE**** 100,00 € HOTEL DOBRAVA**** 130,00 € 4 noči 200,00 € 260,00 € *V terminu do 27.11.2010 biva 1 otrok do 12. let, v sobi z dvema odraslima, GRATIS. Info: TERM ZREČE, +386 1 232 15 34 (Simona), terme@unitur.eu, www.terme-zrece.si Aurora viaggi, Trst: 040.631.300, Adriatic.net, Trst: 040.637.025 2 Torek, 19. oktobra 2010 ALPE-JADRAN / ŠPETER - S sobotnim ogledom razvalin gradu Ahrensperg v Bijačah Začenja se nov ciklus Beneških kulturnih dni Prireja jih Inštitut za slovensko kulturo - Program je zasnoval Giorgio Banchig ŠPETER - V soboto se z obiskom razvalin gradu Ahrensperg v Bijačah (na posnetku) v spremstvu arheologa Massi-miliana Francescutta začenjajo Beneški kulturni dnevi, ki jih že tretjič prireja Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra. Zbirališče je ob 14.30 pred občinskim sedežem v Špetru, obisk gradu pa se bo pričel ob 15. uri. Letošnji sklop nosi tako kot lani naslov »Odkrivajmo našo zgodovino -scopriamo la nostra storia« in je torej prav tako posvečen zgodovini Beneške Slovenije, medtem ko je bila tema prvega niza jezik in identiteta. Program je zasnoval zgodovinar in glavni urednik štirinajstdnevnika Dom Giorgio Banchig. Prvo predavanje bo v četrtek, 28. oktobra, ko bo govor o rimskih cestah, ki so iz Ogleja vodile proti srednji Evropi. Med temi je ena pomembnejših vodila skozi Čedad in Nadiške doline proti Koroški. Predavala bosta Stefano Magnani z Univerze v Vidmu in Jana Horvat z Univerze v Ljubljani. Naslednji mesec so nato predvidena tri srečanja. 4. novembra bosta gosta FJK - Boj proti trgovini z mamili Val aretacij Zaključek triletne preiskave v zvezi z maroškim hašišem TRST - Karabinjerji so včeraj izvedli eno večjih bliskovitih akcij v Fur-laniji-Julijski krajini. V okviru preiskave o trgovini z maroškim hašišem, ki jo koordinira tržaško protimafijsko tožilstvo, so v FJK in drugih deželah severne Italije izdali petdeset pripornih nalogov in opravili več deset hišnih preiskav. Do aretacij je pod vodstvom videmskih kara-binjerjev baje prišlo v videmski, tržaški, goriški in pordenonski pokrajini, pa tudi v Trevisu, Benetkah, Milanu, Berga-mu, Brescii, Trentu, Bocnu, Turinu in Nuoru. V akcijo se je vključilo okrog štiristo karabinjerjev. Razpoložljive informacije so bile sinoči skope, saj uradnih sporočil iz vrst karabinjerjev še ni bilo. Kaže vsekakor, da se je preiskava začela že pred tremi leti, zadeva pa kriminalno organizacijo, ki je maroški hašiš preprodajala iz Španije v Italijo. Mamilo je potovalo v Lombardi-jo in severovzhodne italijanske dežele. Za zdaj ni znano, ali je v širšo mrežo, ki so jo onesposobili včeraj, vključena tudi skupina neapeljskih prekupčevalcev, ki so jih govoril o preseljevanju Gotov in Lango-bardov, Puntin pa o slovenskih toponimih v Furlaniji, ki pričajo o zgodovinski prisotnosti slovanskih ljudstev v teh krajih. 11. novembra bosta predavala zgo- dovinarja Fedja Klavora (o Napoleonovem pohodu iz Gorice preko Nadiških dolin, Kobarida in verjetno Štupce proti Koroški) in Paolo Foramotti (o meji med Kraljevino Italijo in Ilirskimi provincami v letih 1809-1814. Pokroviteljica srečanja je delegacija za severno Italijo organizacije Le Souvenir Napoléonien, katere član je tudi furlanski zgodovinar Foramotti. Glavna tema predavanj 25. novembra pa bo vprašanje meje med Italijo in Slovenijo v obdobju narodnoosvobodilnega boja in odporništva. O tem bosta spregovorila načelnik Upravne enote Tolmin Zdrav-ko Likar in Alberto Buvoli s Furlanskega inštituta osvobodilnega gibanja (Istituto friu-lano del movimento di liberazione). Beneški kulturni dnevi se bodo zaključili spomladi prihodnje leto s posvetom o Risorgimentu, pričakovanjih takratnih prebivalcev Furlanije in odnosu Cerkve do italijanskega preporoda. Sodelovali bodo slovenski in italijanski zgodovinarji. Vsa predavanja bodo v občinski dvorani v Špetru in se bodo začela ob 18.30. (NM) letos poleti aretirali v Trstu. Tudi v tistem primeru je mamilo prihajalo iz Maroka skozi Španijo na severovzhod Italije. V prvem delu preiskave, ki se je končala včeraj, so karabinjerji aretirali 80 razpečevalcev in zasegli sto kilogramov hašiša. Zatem so izsledili vodje organizacijo, in sicer pretežno maroške državljane. Pred dnevi je tržaški tožilec Giorgio Millillo predlagal sodniku 50 pripornih nalogov in jih tudi dobil. Osumljence so priprli včeraj, dolžijo jih sodelovanja v hudodelski združbi in trgovanja z mamili. SLOVENIJA - Varčevanje MZZ Za Franca Jurija nesprejemljivo neplačevanje članarine ZN, medtem ko za NATO problema ni LJUBLJANA - Poslanec stranke Zares Franco Juri je včeraj na zunanjega ministra Samuela Žbogarja naslovil pismo v zvezi z njegovo napovedjo, da Slovenija prihodnje leto ne bo mogla plačati članarine Združenim narodom. Juriju se zdi še posebej nesprejemljivo, da članarine ZN Slovenija ne bo plačala, medtem ko "brez problemov plačuje" članarino zvezi Nato. Juri je kot nekdanji veleposlanik in kot podpredsednik odbora DZ za zunanjo politiko izrazil razočaranje nad odločitvijo zunanjega ministrstva, da plača članarino zvezi Nato, "ki je očitno prioriteta slovenske diplomacije", ne pa članarine ZN, "ki bi morala biti prioriteta vseh diplomacij po svetu, ne samo slovenske". Neplačevanje ali odlog plačila članarine ZN je namreč po oceni Jurija še bolj nesprejemljivo ob dejstvu, da brez težav plačujemo članarino "vojaško-politični organizaciji, v imenu katere pošiljamo vojakinje in vo- Franco Juri jake Slovenske vojske v Afganistan, da se borijo za interese nekaterih posameznih držav, s čimer še dodatno obremenjujemo državni proračun". Žbogarju zato Juri predlaga, da naj članarino za Nato poravna obrambno ministrstvo, saj zunanje ministrstvo že plačuje visoko najemnino za veleposlaništvo pri Natu v Bruslju, ki znaša skoraj 52.000 evrov mesečno, in ni potrebe, da bi moralo plačevati še članarino "vojaškemu združenju ZDA". (STA) SLOVENIJA Od včeraj gorivo LJUBLJANA - Čeprav je vlada v ponedeljek znižala trošarine, so se cene motornega bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja opolnoči zvišale. Za liter neosvinčenega 95-ok-tanskega bencina je po novem treba odšteti 1,228 evra oz. 1,7 centa več kot prej, neosvinčeni 98-oktanski bencin pa se je podražil za 1,3 centa na 1,256 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je zvišala za pol centa na 1,180 evra za liter, kurilnega olja pa za 0,4 centa na 0,753 evra za liter. Vlada je v ponedeljek sprejela spremembe uredbe o določitvi zneska trošarine za ener-gente. S tem je dosegla, da je bilo zvišanje drobnoprodajnih cen za 50 odstotkov nižje, kot bi bilo, če trošarin ne bi znižala, so pojasnili v uradu vlade za informiranje. BREŽICE - Cariniki so drogo odkrili pri pregledu avtobusa Mlada Romunka s kovčkom marihuane namenjena na Sicilijo BREŽICE - Cariniki mobilne enote Carinskega urada Brežice so v petek pri pregledu avtobusa romunskega prevozniškega podjetja v kovčku 23-letne romunske državljanke našli prepovedano drogo konopljo. Drogo so zasegli policisti, ki so Romunki odvzeli prostost. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik celjskega okrožnega sodišča za mladenko odredil pripor. Do odkritja so cariniki prišli pri opravljanju poostrene kontrole avtobusov na avtocesti Ljubljana-Maribor. Omenjeni avtobus so pospremili na pregled na počivališče Lopata. Tam so najprej pregledali prevozne dokumente, potem pa še prtljago, so sporočili s Policijske uprave Celje. Carinik je v kovčku 23-letnice našel štiri podolgovate, približno 30 centimetrov dolge zavitke, oblepljene z rjavim lepilnim trakom in zavite v odejo. V enega od njih je zarezal in prikazali so se tesno stisnjeni zeleno-rjavi rastlinski delci. Preliminarni test je nakazal prisotnost prepovedane droge konoplje. Cariniki so Kovček z marihuano pregled prekinili ter obvestili policiste in kriminaliste Policijske uprave Celje, ki so prevzeli postopek. Romunski državljanki so policisti carinska uprava rs zaradi utemeljenega suma preprodaje prepovedane droge, ki jo je tihotapila na relaciji Romunija-Sicilija, odvzeli prostost, prepovedano drogo pa zasegli. (STA) CGIL nasprotuje sodelovanju FJK v Krškem VIDEM - Sindikalna zveza CGIL nasprotuje možnosti, da bi Furlanija-Ju-lijska krajina sodelovala pri morebitni gradnji drugega reaktorja v slovenski jedrski elektrarni Krško. To pravi sindikalist Giovanni Comparone, ki sicer govori o možnosti, da bi Dežela FJK iz svojega proračuna financirala drugi krški reaktor. Predsednik deželne vlade Renzo Tondo tega resnici na ljubo ni nikoli trdil, pač pa vseskozi podpira možnost, da bi v krško nuklearko investirala energetska družba Enel, katere večinski lastnik je italijanska država. Protikorupcijska komisija o domnevnih nepravilnostih v zvezi s Simono Dimic LJUBLJANA - Komisija za preprečevanje korupcije je na lastno pobudo in na podlagi podatkov, pridobljenih od oseb, ki ne želijo razkriti svoje identitete, začela več postopkov preučitve domnevnih nepravilnosti v povezavi z vodjo kabineta predsednika slovenske vlade Simono Dimic, so za STA potrdili na komisiji. Zaradi resnosti navedb bo komisija omenjene zadeve obravnavala prioritetno. Kot so pojasnili, pa v interesu uspešne izvedbe postopka oziroma nadzora ne morejo javno razkriti vsebine posamezne prijave oziroma postopkov v zvezi z njo. Na informacijo o začetku postopkov na protikorupcijski komisiji se je pisno odzvala tudi Dimičeva. Pojasnila je le, da se Komisija za preprečevanje korupcije nanjo ni obrnila, je pa sama "na razpolago za vsa pojasnila, če jih bodo potrebovali". V oddaji Pogledi Slovenije na TV Slovenija prejšnji četrtek je Simona Di-mic povedala, da ji je Nova Ljubljanska banka odobrila posojilo v vrednosti 350.000 evrov za obnovo družinske hiše v Murglah. Ker gradbišče ni bilo označeno, so se že pred časom v medijih pojavila vprašanja, zakaj je gradbeno podjetje, ki vodi obnovo, skrivnost. V ponedeljek pa je TV Slovenija poročala, da naj bi hišo Dimičeve obnavljali Vegradovi delavci z materialom, ki naj bi bil namenjen za gradnjo Celovških dvorov. Dimičeva je že večkrat zavrnila, da bi obnovo opravil Vegrad. Kot so v ponedeljek povedali v kabinetu predsednika vlade, je obnovo hiše opravilo manjše gradbeno podjetje, ki ne želi biti imenovano zaradi poslovnih interesov. Neimenovano podjetje je bilo izbrano na podlagi več prejetih ponudb, so poudarili. (STA) Na Hrvaškem prijeli sedem zdravnikov zaradi suma podkupovanja ZAGREB - Hrvaška policija je včeraj prijela sedem zdravnikov specialistov na območju Varaždina, Koprivnice in Bjelovarja zaradi suma, da so storili več kot sto kaznivih dejanj, vključno z nezakonitimi prekinitvami nosečnosti. Policija je še sporočila, da so za vsak nezakoniti ginekološki poseg prejeli med 140 in 300 evrov.Zdravniki so prekinjali normalne, a nezaželene nosečnosti, v uradnih dokumentih pa so navajali, da gre za domnevno patološke nosečnosti, navaja policija. Račune so pošiljali državnemu zavodu za javno zdravstvo in na ta način oškodovali državno ustanovo. Eden izmed prijetih zdravnikov je od nosečnic zahteval po 500 evrov zgolj za svojo navzočnost pri porodu, je še zapisala policija v današnjem sporočilu za javnost. Policija je ugotovila, da so peterica prijetih zdravnikov z območja Varaždina ter po eden z območja Koprivnice oziroma Bjelovarja storili skupaj 101 kaznivo dejanje zlorabe položaja in pooblastil, spodbujanja k izvajanju zlorabe položaja ter ponarejanju uradnih dokumentov in protipravne prekinitve nosečnosti zaradi osebne koristi. Zakon na Hrvaškem dovoljuje prekinitev nosečnosti. Ženske lahko zahtevajo splav v bolnišnicah brez posebnega razloga ali odobritve do desetega tedna nosečnosti, ginekologi pa se v skladu s svojim prepričanjem lahko odločajo, ali bodo izvajali splav. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 20. oktobra 2010 3 AVSTRIJA - Predstavnik vlade optimističen Nov zakon o narodnih skupnostih prihodnje leto, krajevni napisi 2012 Državni sekretar Ostermayer optimističen - Ministrica Claudia Schmied za krepitev materinščine na šolah gost KZ KMETIJSTVO - Obisk Minister Židan danes CELOVEC/LJUBLJANA - V okviru prvega »Dne avstrijskih narodnih skupnosti« v avstrijskem parlamentu na Dunaju je v ponedeljek državni sekretar Josef Oster-mayer napovedal skorajšnjo rešitev odprtih vprašanj na področju zaščite manjšin (nov manjšinski zakon, dvojezične table), predsednica parlamenta Barbara Prammer pa je po uspeli prireditvi izrazila upanje, naj bi sedaj dobremu začetku sledila dejanja. Ministrica za šolstvo Claudia Schmied pa se je močno zavzela za okrepitev pouka materinščine na šolah. Ostermayer je poudaril, da je treba prenoviti celotno avstrijsko manjšinsko pravo iz leta 1976, katero naj bi preuredili s pomočjo in sooblikovanjem zastopnikov narodnih skupnosti. Zato so pri uradu zveznega kanclerja tudi ustanovili tri delovne skupine, ki bodo do konca tega leta pripravile predloge, do konca naslednjega leta pa naj bi parlament sprejel nov zakon o narodnih skupnostih v Avstriji. Vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem pa bo rešeno najkasneje do leta 2012, saj glede tega vprašanja še nikoli nismo bili tako blizu rešitve, je zatrdil Ostermayer, ki je še napovedal, da bo že novembra letos nadaljeval pogovore in pogajanja o tablah. Na koncu na bi prišli do »dobre rešitve v ustavnem rangu«. Državni sekretar na uradu zveznega kanclerja je na srečanju v parlamentu pozval tudi k večjemu medsebojnemu sodelovanju narodnih skupnosti. »Sodelovanje med narodnimi skupnostmi bo treba krepiti in boljše izkoristit možnosti, ki jih nudi dvojezičnost,« je dobesedno dejal Ostermayer. Za pospeševanje učenja materinščine v avstrijskih šolah pa se je zavzela zvezna ministrica za šolstvo, umetnost in kulturo Claudia Schmied. Pri omizju na temo »Šola in izobrazba« je ministrica med drugim ugotovila, da se s krepitvijo materinščine otrokom pomaga krepiti samozavest in zaupanje vase, tako da se naposled tudi lažje naučijo jezika večinskega naroda. Ministrica je tudi ugotovila, da bo treba v bodoče izdelati koncepte za večjezičnost, tako za avtohtone narodne skupnosti kot tudi za nove sodržavljane. Nov zakon o narodnih skupinah v Avstriji naj bi zato vseboval tudi izboljšave na področju manjšinskega šolstva tako na Koroškem kot tudi na Gradiščanskem. Zavzela se je tudi za vidno dvo- in večjezičnost v narodnostno mešanih regijah - od krajevnih tabel preko medijev do javne rabe jezika. Na pričakovano reakcijo s Koroške pa je naletela kritika predsednika Centra avstrijskih narodnosti (CAN) Marjana Pip-pa, ki je na srečanju dejal, da je položaj Državni sekretar Ostermayer obljublja, da bo vprašanje dvojezičnih napisov rešeno do leta 2012 manjšin v Avstriji zelo kritičen in da bi morala avstrijska država tudi finančno bolj podpreti manjšine. Manjšinska politika je zgledna, je Pippu v tiskovni izjavi odgovoril predsednik koroških svobodnjakov Uwe Scheuch (FPK), ki je ugotovil, da dežela Koroška slovensko narodno skupnost podpira na raznolike načine. Ob tem je omenil področje šolstva, kot tudi medijske oskr- be. Pipp s svojimi izjavami zagotovo ni prispeval ničesar konstruktivnega, je še ugotovil Scheuch in dodal, da ljudje kot Pipp očitno nimajo interesa za mirno in uspešno sožitje obeh narodnih skupnosti. Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je v zvezi z rešitvijo vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel v pogovoru za slovenski radio v Celovcu menil, da se »ozračje sicer rahlja, konkretnih rezultatov pa še ni.« Državni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu Boris Jesih pa je v istem prispevku zatrdil, da Ljubljana opozarja Dunaj tudi na nezadovoljivo finančno podporo dejavnosti manjšine. Pri tem je opozoril, da Slovenija prispeva okoli 60 odstotkov materialnih sredstev za Slovence v Avstriji in da brez te pomoči nekatere ustanove koroških Slovencev sploh ne bi mogle delovati. Še posebej je Jesih izpostavil nerešeno vprašanje financiranja slovenske Glasbene šole na Koroškem in s tem v zvezi govoril o konkretnem primeru diskriminacije neke manjšinske ustanove s strani dežele Koroške. Pozitivno je Jesih izpostavil dejstvo, da so prepiri med političnimi organizacijami koroških Slovencev odstranjeni »z mize«. S tem so perspektive za pozitivne rezultate - tudi na področju avstrijskega financiranja dejavnosti narodne skupnosti -boljši, je še dodal državni sekretar v pogovoru za slovenski radio v Celovcu. Ivan Lukan TRST - Danes bo gost Kmečke zveze (KZ) slovenski minister za kmetijstvo Dejan Zidan, ki se bo srečal tudi z deželnim odbornikom Claudiom Violinom. Minister bo svoj obisk v FJK začel ob 10. uri v Kraški hiši v Repnu, kjer se bo srečal s predstavniki Generalnega Konzulata RS v Trstu, Kmečke zveze in SKGZ ter SSO. Sledil bo ogled živinorejskega obrata Lenarda Vi-dalija v Bazovici, ki se ukvarja z mlekarstvom in sirarstvom. Na vinogradniški kmetiji Stanka Radikona v Goriških Brdih na Oslavju bo nato kosilo in srečanje z odbornikom za kmetijstvo FJK Violinom. Obisk na kmetiji se bo zaključil z ogledom vinogradniške kleti. Minister Zidan bo svoj obisk v FJK zaključil popoldne v Benečiji, kjer si bo ogledal še sadjarski obrat Giuseppeja Specogne v Briš-čah, v občini Podbonesec PLISKOVICA - Ob trgatvi na latniku evropskega prijateljstva Protagonist rezijanska kultura Predstavili so se plesalci in godci iz Rezije ter rezijanski brusači, pripravili pa so tudi fotografsko razstavo o življenju v dolini pod Kaninom PLISKOVICA - Razvojno društvo Pliska iz Pliskovice pri Dutovljah je v soboto priredilo že 5. tradicionalno trgatev na latniku evropskega prijateljstva. Glavni protagonist letošnjega praznika pa je bila rezijanska kultura, saj so organizatorji letos nanj povabili plesalce in godce iz Rezije (člane Rezijanske folklorne skupine) ter rezijanske brusače, ki so udeležencem pokazali, kako so brusili v starih časih. V Mladinskem hotelu pa je bila na ogled fotografska razstava o življenju v dolini pod Kaninom, ki jo je uredilo Kulturno društvo Rozajanski dum. Avtor fotografij je Santino Amodeo. Na razpolago pa so bile tudi knjižice, ki jih vsako leto izdaja združenje Pro Loco, v katerih so predstavljeni glavni rezijanski prazniki in pobude. Kulturni program je sooblikoval še otroški pevski zbor iz Pliskovice, med praznikom pa so potekale tudi kuharske delavnice pod vodstvom Sandre Pelicon. (NM) Veliko pozornost so ob plesalcih vzbudili rezijanski brusači nm SLOVENIJA - Razmišljanje o slovenskem filmu Gorana Vojnovica Piran-Pirano ni odgovor na Srce v breznu Odlika filma, ki ga v teh dneh predvajajo v kinodvoranah v Sloveniji, je v tem, da nikakor ni politični film - Zgodba ne razvnema strasti Film Gorana Vojnovica Piran-Pirano, ki so ga premiersko predstavili na nedavnem festivalu slovenskega filma, je doživel zelo različne ocene, bolj negativne kot pozitivne. Tako imenovane strokovne kritike v glavnem niso ravno naklonjene, meni, ki nisem kritik, temveč zgolj gledalec, pa je bil film všeč. Režiser je pri nekaterih prizorih pretiraval (seks v sobi s klavirjem je npr. popolnoma odveč), zgodba pa je zanimiva in za slovenske razmere popolnoma nova. Vsekakor ne za nas, ki smo o »ezulskem vprašanju« že marsikaj brali, slišali in videli, da ne govorimo o političnih manipulacijah te tragedije. Odlika Vojnovicevega filma je v tem, da ni politični film in torej nima nič skupnega z italijanskim propa-gandističnim filmom o fojbah Cuore nel pozzo (Srce v breznu), ki ga je z jasnimi nameni in cilji dejansko »reži-ral« takratni minister Maurizio Ga-sparri. Piran-Pirano ne razvnema strasti in ne spodbuja čustvenih polemik. In ravno zaradi tega najbrž doslej ni bil deležen pozornosti s strani tržaških občil, ki so se nasprotno razpisala o kratkem filmu (diplomska naloga) Trst je naš. Normalna zgodba očitno ni zanimiva, kar znova dokazuje, da so tržaške razmere žal še vedno nenormalne. Kdove mogoče ni slučaj, da je Vojnovic v svoji zgodbi praktično preskočil Slovence, z izjemo mlade partizanke Anice (Nina Ivanišin). Antonio (Boris Cavazza in mladi Francesco Borchio) je Pirančan italijanskega rodu, ki zbeži v Trst, Veljko (Mustafa Nadarevic in mladi Moa-mer Kasumovic) pa Bosanec, ki ga vojna vihra pripelje v Istro. Njuna življenjska zgodba je zgodba dveh razseljenih duš, ki jih je bilo v Istri in tudi pri nas na tisoče. Milanu Rakovcu se zdi sporočilnost filma zelo plemenita, ker obsoja zločine brez opravičil ali pogojevanj. Z njimi naj se ukvarjajo zgodovinarji, medtem ko je to pri nas, čeprav na srečo manj kot nekoč, še vedno stvar politike in politikov. Rakovac, ki mu je bil Piran-Pirano zelo všeč, upa, da bo Vojnovicev roman Čefurji raus doživel tudi italijanski prevod. A upamo ne z naslovom Fora i S'ciavi, kot si nadeja istrski pisatelj, ki je nekaj drugega kot Čefurji raus, čeprav ima z žaljivko S'ciavi gotovo nekaj skupnega. Film (v vlogi fašistično nastroje-nega očeta italijanskega ezula nastopa Marko Sosič, ki se dobro odreže) sem si ogledal v dejansko prazni ljubljanski kinodvorani. Bilo je sredi tedna, v Ljubljani pa so ga prvič predvajali, sem se tolažil. Prazna dvorana ni ravno spodbudna stvar, film se mi vsekakor - kot rečeno - zdi vreden ogleda. »Gre za preprosto filmsko in človeško zgodbo, če sem lahko prek nje povedalše nekaj več, pa toliko bolje,« pravi Vojnovic. Sandor Tence 4 Torek, 19. oktobra 2010 GOSPODARSTVO ANALIZE - Konjunkturna raziskava fundacije Nord Est za tridentinsko-bocensko banko Severovzhod se prebuja, gospodarstvo FJK pa še spi Tridentinska-Južna Tirolska in Veneto v prvi polovici leta rasteta, FJK še v težavah TRST - V prvi polovici letošnjega leta je gospodarstvo severovzhodne Italije po podatkih sodeč zasukalo smer. Po krepkem padcu ob koncu leta 2008 in na začetku leta 2009 in po stagnaciji v drugem četrtletju 2009, se kazalniki postopoma popravljajo, čeprav je bolj kot o gospodarski rasti mogoče govoriti o postopnem in še negotovem vračanju na vrednosti iz obdobja pred krizo. V to ugotovitev bi lahko strnili rezultate raziskave, ki jo je za banko Banca di Trento e Bolzano izdelala fundacija Fondazione Nord Est. Raziskava je zajela statistični vzorec tisoč podjetnikov, ki so aktivni v deželah Veneto, Furlanija-Julijska krajina in Tri-dentinska-Južna Tirolska. Med tridentin-skimi podjetniki jih za letošnje drugo polletje pričakuje rast proizvodnje 31,4% (leto prej 27,5%), padec pa 26,3% (prej 27,2%). Še bolj optimistični so podjetniki v pokrajini Bocen, kjer jih rast proizvodnje napoveduje 36,8%, padec pa le 5,9%. Tudi Veneto kaže znake prebujanja, predvsem pri izvozu. Rast proizvodnje napoveduje 39% podjetnikov, rast prometa 37,2%, rast naročil pa 31,4%. Zaposlenost je stabilna za 64% vprašani, zmanjšala pa se je za 23,9% podjetnikov. Ostajajo pa težave na domačem trgu, saj se je prodaja zmanjšala za 34,3% podjetij, povečala pa za 27,3%. Izvoz se je povečal za 39,7% vprašanih, zmanjšal pa za 24,4%. Furlanija-Julijska krajina pa še vedno kaže nekatere težave in bolj počasno oživljanje gospodarstva. V rast proizvodnje verjame 27,3% vprašanih podjetnikov, medtem ko je povprečje Triveneta je 36,7%. Rast prometa napoveduje 27,2% podjetnikov (Triveneto 36%), rast naročil pa 25,1% (padec pričakuje 15,6% vprašanih). Zaposlenost je stabilna za za 61,6% vzorca, zmanjšala pa se je za 28,6% podjetnikov v FJK. Samo 63,9% ocenjuje raven likvidnosti zat zadovoljivo, nezadostna pa je za 31,6% vprašanih. 56,9% podjetnikov v FJK se pritožuje zaradi zamud pri plačilih. Za 42,6% podjetnikov se je prodaja na domačem trgu zmanjšala, za 23,7% pa povečala. Izvoz se je povečal za 41,3% podjetij v FJK, kar je 12,2% več kot v drugem polletju 2009. Za letošnje prvo polletje so podjetniki v FJK manj optimistični kot so povprečno na severovzhodu države, a se klima vseeno izboljšuje. 37,9% vzorca pričakuje rast proizvodnje, 24,5% pa padec; 35,4% verjame v rast prometa, 25,8% pa v zmanjšanje, pri čemer naj bi se prodaja na domačem trgu še manjšala, izvoz pa rasel. 22,9% podjetnikov v FJK predvideva tudi povečanje vlaganj, medtem ko jih večina, 30,7% napoveduje zmanjšanje naložb. ZAVAROVALNIŠTVO - Pooblaščeni upravitelj Giovanni Perissinotto Skupina Generali bo imela letos boljši poslovni obračun od lanskega MILAN - Za tržaški zavarovalni koncern Generali se bo letošnje poslovno leto končalo bolje od lanskega. Zagotovilo prihaja od pooblaščenega upravitelja družbe krilatega leva Giovannija Perissinotta ob robu posveta o zavarovalništvu, ki ga je organiziral gospodarski časnik Il Sole 24 Ore. »Da, rekel bi, da imamo dobre elemente, da tako mislimo,« je odgovoril na vprašanje o letošnjem poslovnem obračunu. Perissinottove besede so bile sicer previdne, saj je dodal, da je »prezgodaj« za natančnejše napovedi o zaključku bilance, čeprav je v isti sapi zagotovil, da »je najhuje za nami«. Pooblaščeni upravitelj je v pogovoru z novinarji tudi dejal, da zavarovalna skupina ni vpletena v katastrofo s strupenim blatom na Madžarskem, pač pa bodo na poslovanje krilatega leva vplivali »podnebni dogodki, ki so Giovanni Perissinotto arhiv imeli skoraj enkrat večjo težo kot v lanskem letu«. Perissinotto je govoril tudi o morebitni reorganizaciji upravljanja koncerna oziroma poslov in potrdil, da se o tem posvetujejo z neko veliko specializirano družbo. »Gre za dolgotrajno delo, zelo analitično, ki zahteva svoj čas in ki bo ponudila zanimive ugotovitve,« je dejal pooblaščeni upravitelj in dodal, da skupina Ge- Renato Pujatti novi predsednik družbe Finest PORDENON - Na včerajšnji skupščini družbe finančne Finest Spa, ki se ukvarja z razvojem gospodarskih dejavnosti in mednarodnega sodelovanj av severovzhodni Italiji, je bil za novega predsednika imenovan predstavnik Furlanije-Julijske krajine Renato Pujatti. Na skupščini v Pordenonu, kjer je sedež družbe, so delničarji odobrili poslovni obračun 2009-2010 in poleg Pujattija v novo vodstvo imenovali Ales-sandro Camposanpiero, ki zastopa Deželo Veneto in bo podpredsednica, Carla Spa-golla v zastopstvu Avtonomne pokrajine Trento, Enrica Cancila iz finančne družbe Simest ter člane enotne liste delničarjev Danila Slokarja, Tiberia Businara, Gio-vannija Di Mea, Renza Di Natalea, Enza Nicolija in Paola Urbanija. V Sloveniji avgusta 10,6-odstotna brezposelnost LJUBLJANA - Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je po podatkih državnega statističnega urada avgusta znašala 10,6 odstotka, kar je desetinko odstotne točke več kot julija. Brez dela je bilo 99.032 oseb oz. 12,4 odstotka več kot pred letom. Stopnja registrirane brezposelnosti se je avgusta zvišala, potem ko je tri mesece mirovala. Tokratni dvig je po ugotovitvah statistikov rezultat hkratnega zvišanja števila registriranih brezposelnih oseb za več kot 600 in znižanja zaposlenih oseb za skoraj 2400. Zvišalo pa se je število samozaposlenih oseb, predvsem samostojnih podjetnikov posameznikov (za približno 500). Avgusta je bilo registriranih 99.032 brezposelnih oseb, kar je 0,6 odstotka več kot julija in 12,4 odstotka več kot avgusta lani. Pri moških je bila stopnja registrirane brezposelnosti avgusta 9,8-odstotna, pri ženskah pa 11,6-odstotna. V Sloveniji je bilo avgusta 933.010 aktivnih prebivalcev, od tega jih je bilo delovno aktivnih 833.978, kar je 0,2 odstotka manj kot julija in 2,3 odstotka manj kot avgusta lani. SDGZ - V gostilni Veto na Opčinah v okviru letošnjih Okusov Krasa Domače dobrote so pospremili slovenska pesem in fotografije kraškega kamna in ljudi OPČINE - Vesele narodne pesmi cerkvenega moškega pevskega zbora Sv. Jerneja, ki ga vodi Mirko Fer-lan, so bile lep uvod v praznik Okusov Krasa pri Vetu na Opčinah. Domače občinstvo in prijatelji tudi od drugod so na vabilo gospodinj Nade Debenjak in hčerke Katje Fa-brizi napolnili glavno jedilnico. Po toplem pozdravu predsednika rajonskega sveta za Vzhodni Kras Marka Milko-viča je predstavnik SDGZ in Okusov Krasa Davorin De-vetak predstavil gosta večera, Janka Kovačiča iz krožka Fotovideo Trst 80 in Jadrana Čeha, predsednika krožka Žarek iz Sežane, ki skupaj razstavljata v openski gostilni. Dajana Čok je fotografa opisala kot dobra človeka in prijatelja, na katera lahko vedno računaš. Kovačič je član obeh društev in rad upodablja ljudi, portrete, v svoj objektiv je ujel »B'zovce« ob nedavnem jubileju krajevne goz-darsko-pašniške zadruge, saj je sam Bazovc. Čeh pa je prispeval posnetke kraške arhitekture, se pri tem namerno izognil »prtu'nom« in »kolu'nam« ter raje ovrednotil nepoznane kotičke in detajle kraške kamnite domačije. Sledila je prijetna pokušnja krompirjeve juhe s slanino in popečenimi kruhki ter pohane prate, nadevane z jurčki in sirom, z bližnje bazovske kmetije Lenarda Vidalija. Pokušnjo sta pospremili harmoniki Gigija Furlana in Ivana Gojče. Seveda ni manjkala poslastica, kuhani orehovi štruklji, sicer letošnji krožnik Okusov Krasa. Gospodinja Nada je priznala, da se je naučila kuhati štruklje prav Pred degustacijo Okusov Krasa so v gostilni pri Vetu odprli fotografski razstavi Janka Kovačiča in Jadrana Čeha kroma za Okuse Krasa, po nasvetu Vesne Guštin, torej po pravem repenskem izročilu ... Predsednik rajonskega sveta Milkovič je na večeru udeležence povabil na »fešto« Okusov Krasa in odprtje razstave GAS - KRAS slovenskega fotografa Deana Du- EVRO 1,3859 $ -0,30 nerali že zdaj zelo dobro posluje in da je dokazala svojo trdnost tudi v najtežjih trenutkih velike finančne in gospodarske krize. »Želimo torej izboljšati stvari, pri čemer že izhajamo iz izredno dobre in uspešne baze. V tem smislu bomo analizirali tudi primernost uvedbe italijanske enote koncerna in menedžerjev za posamezne države,« je še povedal Perissi-notto in dodal, da gre tudi to delo naprej na zelo analitičen način. Tudi tukaj bo treba veliko časa, zato je v tem trenutku prezgodaj govoriti o izidih, je še povedal pooblaščeni upravitelj krilatega leva, ki ga od letošnjega aprila za predsedniškim krmilom vodi Cesare Geronzi. Ravno on je že ob izvolitvi na skupščini delničarjev v Trstu napovedal novosti v upravljanju družbe in večjo pozornost za aktivnosti koncerna v Italiji, ki ostaja najpomembnejši trg za Generali. BIC - V okviru Friulie Inkubatorja prvič po 15 letih z dobičkom TRST - Prvo leto družbe BIC In-cubatori FVG Spa pod okriljem deželne finančne družbe Friulia se je 30. junija letos končalo s 16.235 evrov čistega dobička, kar je prvi dobiček po petnajstih letih. Inkubatorja za visoko tehnološka podjetja v Trstu in Spilim-bergu sta v zadnjem poslovnem letu gostila 48 podjetij, v katerih je zaposleno 380 ljudi. Podjetja, ki so se rodila v inkubatorjih in so zdaj samostojna, pa so ustvarila več kot dva tisoč delovnih mest. Oba inkubatorja sta ustvarila skoraj 745 tisoč evrov dohodka. BIC je tudi nosilec dveh pomembnih mednarodnih projektov, enega v okviru In-terreg IV Italija-Avstrija in drugega, ki se imenuje Proincor in pri katerem poleg drugih osmih partnerjev sodeluje tudi Tehnološki park Ljubljana. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. oktobra 2010 evro (povprečni tečaj) valute 19.10. 18.10. ameriški dolar 1,3859 1,3896 japonski jen 113,16 9 2089 113,00 9,2326 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 42,3575 61 6750 42,5650 621320 II lUlJjKa 1 ULilJa danska krona rvritancKi ti int 7,4575 0,87470 7,4564 0,87750 Ul 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 9,2871 8 1500 9,2230 8,0925 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,520 1,3359 24,536 1 3423 jVILoIjKI llallK estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 276,63 15,6466 274 18 1 1 lcl 1 c +0,56 -3,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 17,58 +3,41 ISlnABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 10,20 -1,07 KOMPAS MTS NIKA 7,65 -10,00 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 15,47 8,33 +5,96 -0,24 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 179,50 -0,62 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,54 -0,96 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 19. oktobra 2010 -0,11 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,136 88,48 15 89 -0,26 -0,47 -0,94 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,32 1 06 +1,53 +2 10 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,58 0,94 +0,77 -0,94 EDISON ENEL ENI 3,98 1615 -0,13 -0,92 FIAT FINMECCANICA 11,64 917 -0,68 +0 16 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,38 -0,39 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,60 1174 +0,77 -0 17 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,43 5,02 +0,69 -0 10 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,15 1 94 +0,42 +0,00 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,32 13 95 -1,71 -1,27 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,14 3,73 -2,08 +1,01 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,6 1 05 -1,50 +0,28 TENARIS TERNA 15,02 3,14 +0,40 +0,96 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,106 7,8 -0,66 -0,70 UNICREDIT 1,91 +2,97 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 79,60 $ +0,14 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. oktobra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 837,61 1.216,25 +0,01 +0,41 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.890,02 865,03 -0,74 +0,90 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.427,66 61090 -0,76 +041 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 248,99 1.478,45 -0,13 -0,20 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.106,75 +0,59 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.948,35 2.060,94 -1,75 -2,05 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.162,96 1.227,86 6.490,69 5.703,89 -1,84 +0,36 -0,40 -0,67 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.834,50 2.677,07 +0,19 -0,43 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.136,5 2.850,72 +0,26 +0,32 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.498,49 3.1881,27 23.763,73 3.001,85 19.923,13 -0,18 -0,71 +1,25 +1,57 -0,92 / ITALIJA Sreda, 20. oktobra 2010 5 IMUNITETA - V senatni komisiji je zadevni popravek podprl tudi Finijev privrženec Alfanov ustavni zakon naj bi veljal retroaktivno Demokratska stranka in Italija vrednot kritični do finijevcev - Bersani napoveduje barikade JAVNO MNENJE Berlusconi je vse manj priljubljen RIM - Premier Silvio Berlusconi je vse manj priljubljen, zaupanje ljudi pa izgublja tudi njegova stranka Ljudstvo svobode. To je glavna ugotovitev mesečne jav-nomnenjske raziskave, ki jo je za spletno izdajo dnevnika La Re-pubblica sredi oktobra izvedla agencija Ipr Marketing. Berlusconi zdaj uživa zaupanje le še 37 odstotkov ljudi. Pred mesecem dni mu je zaupalo 39 odstotkov anketirancev, januarja letos 45 odstotkov, sredi lanskega leta pa 53 odstotkov. Berlusconijevo vlado podpira le 30 odstotkov ljudi, a zanimivo je, da se stopnja zaupanja vanjo v zadnjem mesecu ni spremenila. Med člani vlade je še vedno najbolj priljubljen minister za delo Maurizio Sacconi (61 odstotkov), čeprav je v zadnjem mesecu nazadoval za tri točke. Na vrhu lestvice mu sledijo notranji minister Roberto Maroni (60), pravosodni minister Angelo Alfano (60) in gospodarski minister Giulio Tremonti (52). Najmanj priljubljeni pa so ministrica za turizem Michela Vittoria Bram-billa (25), minister za odnose s parlamentom Elio Vito (23), minister za splošne zadeve Raffaele Fitto (23) in novi minister za gospodarski razvoj Paolo Romani (20). Kolikšno pa je zaupanje ljudi v stranke? Največji negativni premik beleži Ljudstvo svobode, v katerega zdaj zaupa 29 odstotkov ljudi, 5 odstotkov manj kot pred mesecem dni. S tem se je okoristila Finijeva stranka Prihodnost in svoboda za Italijo, kateri sicer zaupa 22 odstotkov ljudi, 2 odstotka več kot septembra. Severna liga je ostala pri 33 odstotkih, sredinci UDC pa so nazadovali za 3 točke in so zdaj pri 30 odstotkih. Demokratska stranka uživa 27-odstotno zaupanje, za odstotek več kot pred mesecem dni, Italija vrednot pa prav tako 27-odstotno zaupanje, a je v zadnjem mesecu nazadovala za 2 točki. Angelino Alfano ansa RIM - Predsednik republike in predsednik vlade bosta uživala imuniteto pred sodnim pregonom tudi za kazniva dejanja, ki bi jih morebiti zagrešila pred nastopom svojega mandata. Tako predvideva popravek k osnutku ustavnega zakona o imuniteti najvišjih državnih predstavnikov, ki ga je včeraj odobrila senatna komisija za ustavna vprašanja. Popravek je podprlo 15 senatorjev Ljudstva svobode, Severne lige, Finijevega gibanja Prihodnost in svoboda za Italijo (FLI) in Lombardove-ga Gibanja za avtonomije (MPA), proti pa je bilo 7 predstavnikov opozicije. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je ogorčeno izjavil, da smo priča »sramotnemu « sklepu. »Kateri koli obtoženec tudi najhujših zločinov bi se na tak način lahko rešil pred roko pravice s tem, da bi zasedel najvišja mesta v državnem vrhu, kar je pravi absurd,« je dejal. »Proti temu bomo postavili barikade z vsemi močmi, kar jih premoremo,« je pristavil in obtožil Finijeve privržence, da so se z včerajšnjim glasovanjem izneverili obvezi, da bodo branili zakonitost. Še ostreje je finijevce napadel voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro, po katerem so si predstavniki FLI »sneli masko in pokazali svoj pravi obraz, ki ni veliko drugačen od obraza berlusconijev-cev«. Italija vrednot meni, da bo novi Al-fanov ustavni zakon, če bo res odobren, resnična »pravna pošast«, saj bo predsednikoma republike in vlade priznaval imuniteto ne le za kazniva dejanja, za-grešena pred nastopom mandata, ampak tudi za tista, ki ne bi imela nič skupnega z opravljanjem njihovih institucionalnih dolžnosti, kot določa pred tednom dni odobreni popravek. »Kaj takega ne predvideva nobena demokratična ustava na svetu,« je pribil Di Pietro. Prav včeraj se je Alfano srečal s Fi-nijem, da bi preveril možnost dogovora o širši pravosodni reformi, za katero se Berlusconi že dolgo ogreva. Fini je poudaril, da bi rad resnično dogovarjanje in da ne namerava podpisati »bianco menice«. A včerajšnje glasovanje njegovega privrženca v senatu kaže, da je že v marsičem popustil. RAI - Nova polemika, tokrat o novi oddaji Fabia Fazia S pogodbami zamujajo Nastopiti bi morali Benigni, Rossi in Albanese - Fazio in Saviano - Ne želi se, da bi širša javnost slišala za določene zgodbe RIM - Niz televizijskih oddaj Veni via con me, ki je bil napovedan za pozno jesen po tretji mreži Rai pod vodstvom Fabia Fazia s sodelovanjem pisatelja Roberta Saviana, bodo redno predvajali. Tako je včeraj zagotovila generalna direkcija družbe Rai. Do sporočila je prišlo, potem ko je včeraj izbruhnila polemika o zamujanju s podpisom pogodb z nekaterimi znanimi gosti oddaje, kot so režiser in igralec Roberto Benigni ter komika Paolo Rossi in Antonio Albanese, uradno zaradi preverjanja primernosti honorarjev, kar pa je za Fazia samo izgovor, saj po njegovem mnenju obstaja želja, da se o določenih temah, kot so odnosi med mafijo in politiko, popotresna obnova, vprašanje odpadkov, sistem blatenja nasprotnikov ipd., ne govori. Generalni direktor Rai Mauro Masi je včeraj zavrnil očitke, rekoč, da se opravlja le dolžnostna poglobitev v nekatere z ekonomskega vidika pomembne zahteve podpisnikov. Masijeve trditve pa je zavrnil Saviano, ki je ponovil Faziovo misel, kako mnogi nočejo, da bi širša javnost slišala za določene zgodbe. Dejal je tudi, da so vsi gostje pripravljeni nastopiti brezplačno, kar je poudaril tudi manager Roberta Benignija Lucio Presta (glede tega so pri generalni direkciji Rai izrazili zadovoljstvo). Iz levosredinske opozicije prihajajo hude kritike na račun Ma-sija, kateremu v Italiji vrednot očitajo cenzuro, ki bi si zaslužila oskar, medtem ko tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani odkrito govori o »primeru Rai«. Kritično je tudi združenje Farefuturo, kjer opozarjajo, da se »Berlusconijevi tolovaji« bojijo vsakega alternativnega glasu in se vedno bolj zapirajo v svoj miselni bunker. Fabio Fazio (levo) in Roberto Saviano ansa Sardinski pastirji ovac spet na bojni nogi CAGLIARI - Sardinski pastirji ovac so spet na bojni nogi, saj je kriza hudo ohromila njihov posel. Stopnjevanje enomesečne napetosti je včeraj preraslo v množični protest, ki je povsem preplavil ulice Cagliarija. »Pastirji, pastirji,« »Mleko po 1 evro, drugače ne molzemo več« so pred sedežem deželne uprave glasno skandira-li protestniki v modrih in rumenih majicah (barvah gibanja sardinskih pastirjev), stresali zvonce in od uprave zahtevali takojšnje, življenjske ukrepe. Ko so jajca in steklenice začela leteti v vhodna vrata sardinske-ga deželnega sveta, je nastopila policija in s solzilci napadla razjarjene pastirje, ki so se branili s kamenjem. Med pastirji je bilo nekaj ranjencev, šest pa jih je policija včeraj aretirala. Cotov priziv sprejet: prekinili so štetje glasovnic TURIN - Državni svet je sprejel priziv severnoligaškega predsednika dežele Piemont Roberta Cote in ustavil julijsko razsodbo deželnega upravnega sodišča iz Turina, ki je odredilo ponovno štetje glasovnic zadnjih, marčevskih deželnih upravnih volitev. Levosredinska predsedniška kandidatka Mercedes Bresso je namreč opozorila na nekaj nepravilnosti pri listah in posledično pri volitvah, ki naj bi Coti prinesle odločilnih 15 tisoč glasov. »Zmagali smo, takoj moram obvestiti Bossija,« je izjavil Cota, ki je pozdravil dokončno odločitev državnega sveta. Povsem različna je bila reakcija Bressove, ki je bila nad odločitvijo državnega sveta povsem zaprepadena. »Ne razumem, ali to pomeni, da sta bili razveljavljeni kandidatni listi Consumatori in Al centro con Scanderbech sprejeti,« se je spraševala Bressova, ki nestrpno čaka po-jasnitev motivacij državnega sveta. Splavila na postaji podzemne železnice in odvrgla zarodek MILAN - Smetar je včeraj zjutraj v košu pred glavno železniško postajo našel deset centimetrski zarodek. Ovit je bil v krvavo spodnjo majico in prekrit s časopisi. Nemudoma je obvestil službo 118 in ustavil policijsko patruljo, ki je takrat vozila mimo. Nekaj mimoidočih je agente opozorilo, da so malo po najdbi zarodka nedaleč opazili mlado dekle, ki se je slabo počutilo. Policisti so kaj kmalu zasledili mamo in ugotovili, da gre za mladoletno romunsko državljanko. Kaže, da je malo prej v stranišču podzemne železniške postaje naravno splavila in nekajtedenski zarodek odvrgla v smeti. Dekle so odvedli v bolnišnico Mangiagalli. NEAPELJ - Ljudje (in camorra) se upirajo odprtju novega odlagališča v Terzignu Ponovno spopadi zaradi težav z odpadki Za kvestorja je v teku prava gverila NEAPELJ - V spopadih med policijo in prebivalci Terzigna pri Neaplju, ki so v ponedeljek in včeraj poskušali tovornjakom preprečiti dostop do odlagališča odpadkov, so bili ranjeni najmanj trije policisti, pridržali pa so pet ljudi. Protestniki, ki nasprotujejo odlagališču, so opozarjali, da je smrad, ki se širi z njega, neznosen. Odločno so tudi proti načrtom oblasti, da bi v bližini postavili še eno odlagališče odpadkov. Protestniki so v okolici odlagališča postavili barikade, s katerimi so smetarskim tovornjakom skušali preprečiti dostop do odlagališča. Sledil je spopad, v katerem so policisti skušali prebiti barikade, protestniki pa so vanje metali kamenje in druge predmete. Ranjeni so bili najmanj trije policisti. Razmere so resne, saj je neapeljski kvestor Santi Giuffre dejal, da je v teku prava gverila. Neapeljska županja Rosa Russo Jervolino pa je opozorila, da se je na ulicah nabralo že 850 ton smeti. Predsednik deželne vlade Kampanije Stefano Caldoro je včeraj odredil, naj neapeljske odpadke sprejmejo na treh bližnjih odlagališčih, in sicer pri Avellinu, Caserti in Beneventu. Zaradi podobnih incidentov v preteklosti so se oblasti že septembra odločile, da bodo vozila za zbiranje odpadkov opremile z oboroženim spremstvom. V Neaplju z okolico so sicer vse od leta 1994 do lani zaradi smeti vladale izredne razmere. Krizi s smetmi naj bi botrovalo predvsem pomanjkanje sežigalnic in dejstvo, da to področje obvladuje camorra. Marca lani so v okolici Neaplja sicer odprli novo sežigalnico odpadkov. Z največjo krizo s smetmi se je Neapelj soočil leta 2008, ko so se v dvomilijonskem mestu smeti na ulicah kopičile več mesecev, nato pa so oblasti v posredovanje poslale vojsko. TARANTO - Umor Sarah Scazzi Sabrinina mati je najbrž vedela Sabrina Misseri ansa J i? TARANTO-Sabrina Misseri je v zaporu v Taran-tu, kamor so jo v petek zvečer privedli zaradi suma sodelovanja v umoru petnajstletne sestrične Sarah Scazzi, včeraj vztrajno kričala, da je nedolžna. Preiskovalci pa medtem sumijo, da je bila z umorom poleg strica Micheleja Misserija in sestrične seznanjena tudi teta pokojnice, Sabrinina mati Cosima Serrano. V ponedeljek so preiskovalci tri ure zasliševali gospo Cosimo, po poročanju vsedržavnih medijev pa naj bi bili tožilci vse bolj prepričani, da je ženska vedela, kaj sta mož in hči storila petnajstletni Sarah. Sumijo, da ju je z molkom hotela zaščititi. Cosima Serrano trenutno naj ne bi bila na spisku preiskovanih oseb. Medtem pa je mati pokojne Sare, Concetta, za televizijski dnevnik TG2 izjavila, da sorodnikov sploh ni imela na sumu. Ponovno medijsko vdiranje v zasebnost pa je takoj prekinila s pozivom, naj preiskovalci delajo v miru, »drugače bomo povzročili še večjo zmedo«. 6 Sreda, 20. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Podelitev zaslužnega meščanstva svetovno znani astrofizičarki Desni sredini ni bilo všeč priznanje Margheriti Hack A župan Dipiazza je osvojil resolucijo Decarlija, tako bo Hackova priznanje vendarle prejela Za podelitev priznanja zaslužne meščanke Trsta astrofizičarki Margheriti Hack imata največ zaslug občinski svetnik Občanov Roberto Decarli, ki je priznanje predlagal, in župan Roberto Dipiazza, ki ga je - na poziv vodje Demokratske stranke Fabia Omera - osvojil. Glavni in edini neslavni protagonisti razprave v občinskem svetu pa so bili svetniki tržaške desnice, ki jim priznanje svetovno znani znanstvenici ni šlo v račun izključno iz političnih razlogov. Začel je vodja Bandellijeve Unal-tra Trieste Bruno Sulli, ki je sicer priznal, da bi si Hackova kot znanstvenica zaslužila priznanje, a kaj »ko nadaljuje s politiko po televiziji« in »podžiga enega proti drugemu« in »se je udeležila manifestacije Versiliana dnevnika Il fat-to quotidiano, na kateri je govorila proti vladi.« Zaključek je bil predvidljiv: »Da znanstvenici, ne političarki«. Očitno ni pozorno prebral resolucije, saj je v njej govor izključno o dosežkih znanstvenice Margherite Hack ... Predsednik občinske komisije za institucionalne zadeve, svetnik Nacionalnega zavezništva Vincenzo Rescigno je priznal, da sodi Hackova med »najbolj briljantne italijanske ume«, takoj pa je dodal, da se ne more strinjati z njenimi stališči. »Večkrat je kandidirala, ko je bila izvoljena, pa je odstopila. Kandidirala je Zaslužna tržaška občanka Margherita Hack kroma izključno zato, da bi stranka prejela več glasov,« se je hudoval. »Tudi Berlusconi tako ravna: kandidira v vseh okrožjih, nato pa odstopi,« mu je zabrusil Omero, kar pa ni Resci-gna prepričalo, da bi spremenil svoje odklonilno stališe do priznanja tržaški astrofizičarki. Tudi drugi svetnik Un'altra Trieste Salvatore Porro je bil prisiljen priznati, da je Margherita Hack ponesla ime Trsta v svet, napovedal pa je nasprotni glas, ker je znanstvenica častna predsednica Združenja ateistov in racionalnih agnostikov, to je »združenja, ki je med njegovim obiskom v Londonu protestiralo proti papežu Benediktu XVI in cerkvi.« Poleg tega si to združenje prizadeva za odpoved krstu, njeni člani torej »prodajajo dušo hudiču,« kar je za Porra smrtni greh. Svetnik UDC Roberto Sasco in svetnik Dipiazzove liste Gianfranco Trebbi sta se sicer izrekla za podelitev priznanja Margheriti Hack, ocenila pa sta, da bi bilo »nerodno, ko bi se mestna skupščina ob glasovanju razbila in bi podelitev podprlo majhno število občinskih svetnikov.« Astrofizičarka svetovnega slovesa bi si kaj takega ne zaslužila, sta menila, in predlagala preložitev obravnave na poznejši datum, da bi medtem poiskali med svetniki čim širši konsenz. Vodja Demokratske stranke Fabio Omero je nakazal možno rešitev. Poudaril je, da je v resoluciji govor izključno o znanstvenih dosežkih Margheri-te Hack. Celo njena izvolitev v občinski svet je bila zamolčana, da ne bi politično pogojevali priznanje. A svetniki tržaške desnice kljub temu niso razumeli, da je priznanje namenjeno izključno znanstvenici. Njegov predlog za izhod iz pat pozicije je bil enostaven: pozval je prvega občana, župana Roberta Dipiazzo, naj resolucijo osvoji, tako bo priznanje podeljeno brez glasovanja v mestni skupščini. Dipiazza se je takoj odzval na poziv, osvojil Decarlijevo resolucijo in s tem rešil čast tržaškega občinskega sveta. Obenem pa je pozval svetnike, naj ob podelitvi priznanja počastijo dobitnico s svojo prisotnostjo v občinski dvorani. M.K. OBČINA TRST Desnica proti desnici V krajevnih upravah se navadno dogaja, da svetniki opozicije z vprašanji in interpelacijami »drezajo« v večino, z namenom, da bi jo postavili v škripce. Med zadnjo sejo tržaškega občinskega sveta se je zgodilo prav nasprotno: svetniki desnosredinske opozicije so zastavili celo vrsto vprašanji odbornikom desnosredinske občinske uprave in z njimi razgalili marsikatero njeno nedoslednost. Tako je Salvatore Porro (Unal-tra Trieste) vprašal, zakaj odborniki ne odgovarjajo na vprašanja, ki so bila zastavljena že pred dvema letoma. Predsednik skupščine Sergio Pacor (Republikanci) ga je dopolnil: na odgovor čaka kar 110 (sto deset!) vprašanj. Porro je napovedal poseg na sodišču, če bo to mogoče. Pristojni odbornikPaolo Rovis (Forza Italia) ga je prekinil: »Kaj pa če sodstvo ne bo odgovorilo?« In Porro: »Vi boste prvi prijavljeni!« Še dobro, da oba pripadata istemu desnosredinske-mu taboru ... Bruno Rossetti (nov Bandellije-vec) je vprašal Rovisa o bodočnosti zaposlenih zaprtega razstavišča, Andrea Della Valle (Nacionalno zavezništvo) odbornika Enrica Sbriglio (Finijeva skupina) o divjem parkiranju pri Sv. Soboti med nogometnimi tekmami Triestine. Vodja Nacionalnega zavezništva Antonio Lippolis odbornika Massima Greca (Forza Italia) o plakatu Trst je vaš in odbornico Marino Gruden Vlach (Forza Italia) o slovenski zastavici na spletni strani rajonskega sveta za Zahodni Kras. Res zanimivo zbadanje večine v občinskem svetu. Napoveduje skorajšnjo volilno kampanjo. Zaenkrat pod skupnim imenovalcem: vsi proti vsem. M.K. OBČINA TRST - Vprašanje vodje Nacionalnega zavezništva Lippolisa Trst je vaš, a ne za desnico Tudi slovenska zastavica na spletni strani Zahodnega Krasa jim ni po godu Slovensko zapisani Trst buri tržaške desničarske kroge. V obeh primerih. Bodisi v pregovorni obliki »Trst je naš«, bodisi v novi plakatni skovanki »Trst je vaš«. Ob ta »drugi« Trst se je med ponedeljkovo občinsko sejo obregnil vodja Ljudstva svobode-Nacionalnega zavezništva Antonio Lippolis v aktualnem vprašanju odborniku za kulturo Massimu Grecu. Opozoril je, da je v Ul. Fabio Severo opazil velikanski, »deset kvadratnih metrov obsežen plakat« z barvami italijanske zastave in napisom »Trst ja vas« (kot se je izrazil Lippo-lis). »Nisem ga razumel,« je priznal, in namignil, da »morda gre za provokacijo.« Omenil je avtorja (» ...tale Paolo Ferluga«) in naročnika (Skupino 78) ter odbornika vprašal, ali je to združenje prejelo od tržaške uprave prispevke za pripravo plakata takih »nadnaravnih obsežnosti« (v italijanskem izvirniku: » ...dimensioni sopranaturali«). Greco je sporočil, da je Skupina 78 prejela občinske prispevke za svoje kulturne dejavnosti, pojasnil pa je, da ni bil noben prispevek namenjen pripravi in namestitvi plakata z imenom »Trst je vas«. Odgovor je Lippolisa zadovoljil, v repliki pa je ponovil, da plakata ni razumel. »Saj to je vendar umetnina!« mu je plakatno zagonetko razrešil vodja Demokratske stranke Fabio Omero, medtem ko je njegov strankarski kolega Stefano Ukmar očital Lippolisu, da je nepoboljšljivi nezado-voljnež: »Če je Trst naš, ti ni prav, če je vaš, pa ti prav tako ni prav!« Lippolisu ni bila prav niti slovenska zastavica na spletni strani zahodnokraškega rajonskega sveta v občinskem spletnem omrežju. Odbornico za decentralizacijo Marino Gruden Vlach je vprašal, zakaj je na Jumbo plakat v Ul. Fabio Severo kroma spletni strani tržaške občine objavljena slovenska zastavica. Po njegovem mnenju kaže, da naj bi bil Zahodni Kras, prav zaradi zastavice, v Sloveniji. Vlachova je Lippolisa poučila, da je zastavica znak za povezavo za prevod v slovenščino. Zahodni Kras je vključen v dvojezično območje, zato tudi prevod. Zastavica je uporabljena zaradi »učinkovitosti pri komuniciranju«, ni je pa vključilo njeno od-borništvo, je pojasnila. Pojasnilo je pomirilo Lippolisa, ki pa je vseeno pripomnil, da »bi morali ob slovenski zastavici objaviti tudi italijansko.« Na spletni strani zahodnokraškega rajonskega sveta je (pod zastavico) preveden le en dokument Področne operativne enote št. 1. Kdo ve, kako bi bil zaskrbljen Lip-polis, ko bi bila prevedena vsa stran ... M.K. OBČINA TRST Odobrili peticijo o vodi Tržaški občinski svet je odobril ljudsko peticijo o »obrambi vode kot javne dobrine,« ki jo je predložila skupina tržaških privržencev Beppeja Grilla. Obenem je odobril tudi resolucijo proti »privatizaciji vode«, ki so jo predložili občinski svetniki Roberto Decarli (Občani), Iztok Furlanič (Stranke komunistične prenove) in Alfredo Racovelli (Zeleni) ter resolucijo vodje Ljudske stranke-Forza Italia Pie-ra Camberja in Roberta Sasca (UDC) o vključitvi v občinski statut odstavka o pravici do vodnih virov. Glasovanja, predvsem prvo in drugo, pa so imela globok politični pomen. Pri glasovanju peticije somišljenikov Beppeja Grilla je namreč levosredinska opozicija s pomočjo svetnikov Bandellijeve Unaltra Trieste preglasovala desnosredinsko večino in tako postavila Dipiazzovo upravo v manjšino. Resolucija je bila odobrena z glasovi Demokratske stranke, Stranke komunistične prenove, Zelenih, Rovi-sove liste in Un'altra Trieste (skupno 19 glasov) Dva svetnika (republikanec Sergio Pacor in predstavnik UDC Roberto Sas-co) sta se vzdržala, svetniki Ljudstva svobode-Forze Italia, Dipiazzove liste in Ljudstva svo-bode-Nacionalnega zavezništva pa so glasovali proti (skupno 14). Ljudsko peticijo tržaške skupine Beppeja Grilla je podpisalo 1.072 občanov. Njen namen je jasen: vključiti v občinski statut nov člen o univerzalni pravici do vode in proti privatizaciji vodnih virov. Peticijo je mestni skupščini predstavil njen prvi podpisnik Paolo Menis. Pristojni odbornik Paolo Rovis se je izrekel proti sprejemu peticije. Ko bi Dipiazzova uprava razpolagala s trdno večino, bi bila peticija zlahka zavrnjena. A ni bilo tako. Bandelli-jevci, ki se še vedno prištevajo k desnosredinski večini, so peticijo podprli, dva od svetnikov večine sta se vzdržala, tako je opozicija preglasovala večino. Podobno je bilo tudi z resolucijo Decarlija, Furlaniča in Racovellija. Odobritev Camber-jeve in Sascove resolucije je bila le obliž na dvojno rano, ki jo je opozicija zadala desnosredin-ski večini. Ta resolucija predvideva vključitev v občinski statut enega samega stavka o »pravici do vodnih virov in drugih naravnih za življenje neobhodno potrebnih virov.« Camber in Sasco sta hotela očitno »omiliti« domet peticije, a jima ni uspelo. Peticija izpostavlja tri točke: priznavanje človekove pravice do vode in do vodnih virov, javno lastnino vodnih virov ter javno upravljanje z vodnimi viri, to je brez gospodarskih koristi. Paolo Menis je po odobritvi peticije opozoril, da sprejem dokumenta ne pomeni avtomatične spremembe občinskega statuta. To bo moral storiti občinski svet, in sicer z dvotretjinsko večino ob prvem glasovanju ali pa z dvema zaporednima glasovanjema z absolutno večino v roku 30 dni po prvem glasovanju. M.K. / TRST Sreda, 20. oktobra 2010 7 KNULP - Poziv tržaški pokrajinski upravi Poklon Mirjam Koren Proti prodaji stavbe v Ul. Cologna na dražbi V nedeljo smo na pročelju stavbe v Ul. Cologna slovesno odkrili spominsko ploščo, ki opozarja na srhljive dogodke s konca druge svetovne vojne, danes pa se moramo resno soočiti z dejstvom, da bodo jutri na tržaški pokrajini odprli kuverte s ponudbami za prodajo te že zdavnaj zapuščene nepremičnine. Na potrebo po takojšnjem ukrepanju so včeraj v kavarni Knulp opozorili člani Odbora enakih in svobodnih državljanov, Antifašistične koordinacije in združenja Edinost. »Italijanska zakonodaja predvideva, da so stavbe v lasti dežele oz. javnih ustanov starejše od 50 let zaščitene,« je uvodoma dejal Samo Pahor in opozoril na netočnosti v izpolnjevanju formular-ja o stavbi v Ul. Cologna. Pod točko morfološki opis je pokrajinska uprava leta 2004 lažno zabeležila, da je bila stavba zgrajena na začetku osemdesetih let, pri točki o zgodovinskem opisu pa je ostalo polje prazno. Društvo Edinost je že takrat od spomeniškega varstva zahtevalo, naj stavbo vključi med zgodovinske spomenike, saj o dogajanju v njej obstajajo marsikatera pričevanja in dokumentacija. Sedanji pokrajinski svet je novembra lani sprejel sklep o seznamu stavb, ki naj bi jih odtujili, na katerem je tudi poslopje v Ul. Cologna. Društvo Edinost je upravo že veliko prej opozorilo, naj se stavbe ne proda, saj je zgodovinski pomnik, in pri tem opozorilo na potrebo po preverjanju podatkov o stavbi v formularju. »Leta 2007 smo svetnike opozorili, da Evropska komisija podpira z lastnim financiranjem pobude za aktivno politiko ohranjanja spomina v Evropi, pa še deželne svetnike in deželnega odbornika za kulturo smo pozvali in pisali predstavnikom SKGZ in SSO. Vendar nič.« Na koncu pa je Pahor dodal, da gre tu tudi za (ne)uvelja-vljanje 20. člena zaščitnega zakona, ki predvideva ohranjanje nepremičnin kot kulturno-zgodovinskih spomenikov. Prireditelji včerajšnjega srečanja so se lotili zbiranja podpisov. Zgodovinarka Claudia Cernigoi je opozorila, da so jih samo od ponedeljka zbrali že kakih 150, ki zahtevajo ukinitev jutrišnje dražbe in si torej prizadevajo za ohranjanje stavbe v trajni javni lasti, za njeno proglasitev za kulturno-zgodovinski spomenik in za ureditev muzeja v njej, ki bi pospešil poznavanje zgodovine vzhodne meje od leta 1918 dalje. Danes dopoldne bodo sezname podpisov oddali na Pokrajini, v upanju, da bo slednja prekinila »poseg brisanja zgodovinskega spomina.« (sas) Utrinek z včerajšnjega srečanja z novinarji v kavarni Knulp kroma Na deželnem sedežu RAI se bodo jutri ob 19. uri poslovili od Mirjam Koren, ki je do nedavnega vodila slovenske programe. Na žalni seji v avditoriju bodo o Mirjam spregovorili njeni kolegi in prijatelji. Trčenje pri univerzi Včeraj okrog 15. ure sta se na Ulici Valerio, blizu bencinskega servisa pri univerzi, zaletela avtomobil in motorno kolo. Na motorju sta sedeli dve osebi, zdravstveno osebje ju je odpeljalo v bolnišnico. Tržaška občinska policija se je ukvarjala tudi s prometom, ki se je zaradi nesreče precej zgostil. Iskali so jo od leta 2007 Obmejna policija je pri Fernetičih naletela na mlado žensko, ki je bila na seznamu iskanih oseb. 28-letna državljanka Romunije se je skupaj z rojakoma peljala iz Slovenije v Italijo v avtomobilu bmw 320 nemške registracije. Namenjeni so bili v Francijo. Žensko so leta 2007 v Firencah zaradi sodelovanja v tatvini dokončno obsodili na osem mesecev zaporne kazni. Dva meseca je bila v priporu, nekaj dni v hišnem priporu, nato je izginila v neznano. Prestati mora še šest mesecev kazni, zato so jo odvedli v koronejski zapor. SCALA SANTA - Natanko mesec dni po hudem neurju cesta še zaprta za promet Čez reber se še vedno ne da Del poškodovanega cestišča popravili, zaporo nazadnje premaknili k hišni številki 115 - Kocke so še pred nalivom »razmetavali« tovornjaki Včeraj je minilo mesec dni od hudega neurja, ki je povzročilo zemeljske usade, ruvalo drevesa in poškodovalo več ulic. Med temi je bila tudi slikovita reber, ki se iz Ro-jana dviga vse do openskega obeliska. Scale Sante se trideset dni po hudi uri še vedno ne da prevoziti, prometno zaporo so v ponedeljek premaknili nekaj sto metrov nižje. Promet je trenutno prekinjen približno na sredini strme rebri, po zadnjih napovedih pa naj bi se dela zaključila konec tega ali začetek prihodnjega tedna. V noči med 18. in 19. septembrom je voda dodobra zalila Trst, nekatere ulice pa pritiska niso zdržale. Tako je bilo tudi v Ro-janu in okolici. Deževnica, pomešana z vodo iz jaškov, je na Scali Santi dvignila granitne kocke in »razorala« reber, težave so se pojavile na najmanj treh koncih. Avtomobili so ostali v garažah, redno pešačenje po dolgi strmini navzgor pa za manj športne ni enostavno. Pod nadzorom Občine Trst so zgornji del rebri popravili, zapora je zdaj nižje, tik ob velikem gradbišču pri hišni številki 115 (na sliki Kroma). Delavci bodo na novo na- mestili kocke, s tem pa je delo na sosednjem zemljišču, kjer bo zraslo šest novih stanovanjskih hiš, upočasnjeno. Domačini, ki stanujejo višje od zapore, lahko zdaj vozijo do Opčin, iz Rojana pa ne. Domačinka je včeraj razlagala, da so pred leti med tlakovanjem namestili granitne kocke na suho podlago. Po drugi strani pa se drugi krajani pritožujejo, da so prvotno škodo še pred neurjem povzročili težki tovornjaki, ki so na omenjeno gradbišče dovažali beton. Na openskem uradu tržaške občinske policije, ki je med drugim pristojen tudi za Rojan, včeraj niso vedeli, kdaj se bodo dela zaključila. »Tam so problemi z dežjem pogosti, trajanje občinskih posegov pa je težko napovedati,« je povedala uslužbenka. Razložila je, da so se nekateri domačini pritoževali nad škodo, ki naj bi jo pred meseci povzročili tovornjaki, daleč večjo škodo pa gre gotovo pripisati dežju. Občinski tehniki so po pozivih domačinov vsekakor fotografirali reber. Ko se zgodi, da tovornjaki poškodujejo cesto, zahteva občinska uprava od gradbenega podjetja povračilo stroškov za popravila. (af) NABREŽINA - Načrt za preureditev vaškega »placa« Zdaj so na vrsti Nabrežinci Arhitekti bodo zbirali mnenja in priporočila v občinski knjižnici - V petek skupščina Slovenske skupnosti Arhitekti, ki so zadolženi za preureditveni načrt osrednjega nabrežinskega trga, bodo v prihodnjih dneh začeli z delom. Mnenja, predloge in priporočila Nabrežincev bodo zbirali v občinski knjižnici Nada Pertot. Urnike bo javila Občina, ki nam je poslala staro razglednico o Nabrežini. Nič skupnega s trgom, temveč le »občutek«, kakšna je bila nekoč podoba Nabrežine, ki je danes ni več. »Osrednji trg v Nabrežini, poimenovan po zavetniku sv. Roku, tako kot večji del starega vaškega jedra je že dolgo let popolnoma zapuščen, pa čeprav se periodično pojavljajo napovedi o njegovi obnovi oz. prekvalifikaciji,« meni devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti. Vaški trgi so bili nekdaj kraj srečevanja in vsestranske izmenjave ter povezovanja. Tak je bil tudi nabrežinski »plac« ki si ga je bil pred prvo svetovno vojno zamislil vrhunski arhitekt Max Fabiani. Od Fabianijevega trga je ostalo danes bolj malo, saj je se medtem spremenil v neurejeno parkirišče in avtobusno postajališče. Na trg gledajo tudi zapuščene podrtije, ki so bile nekoč srce vaškega življenja. Kaj pa o bodočnosti svojega trga menijo domačini, trgovci in vsi, ki jim ni vseeno, kakšen bo jutrišnji nabrežinski »plac«? To bo tema srečanja, ki ga v petek zvečer ob 19. uri v Grudnovi rojstni hiši v Nabrežini prireja SSk. Debatni večer, ki ga bodo uvedla izhodiščna razmišljanja nekaterih družbeno angažiranih domačinov, bo sklenil deželni svetnik Igor Gabrovec. Na večeru bo tekla beseda tudi o splošni razvojni viziji za celotno Nabrežino, saj se obnovitvena dela nikakor ne morejo omejiti na trg pred cerkvijo. BOLNIŠNICE Ženske na vodilnih mestih Preureditev glavne tržaške bolnišnice in bolnišnice na Ka-tinari bo odslej vodila 38-letna inženirka Elena Clio Pavan. Odgovorna je za upravljanje objektov tržaškega bolnišniško univerzitetnega podjetja. Pavanova je že sodelovala s prejšnjim odgovornim, inž. Pierfrancescom Martemuccijem. Sledila bo delom v glavni bolnišnici, kjer je trenutno eno večjih gradbišč v Trstu, skupaj s tehniki otroške bolnišnice Burlo Garofolo pa bo koordinirala postopke za preureditev katinarske bolnišnice. Generalni direktor bolnišniške-ga podjetja Francesco Cobello pa je na pomembna mesta imenoval še dve ženski. Kirurginja Lucia Pelusi je nova zdravniška direktorica tržaške in katinarske bolnišnice, Luciana Rozzini pa je direktorica računovodskega in premoženjskega urada. 8 Sreda, 20. oktobra 2010 TRST / DSI - Odprli razstavo koroškega umetnika Oman nagovarja posameznika, naj se poglobi v svoje bistvo Večer je uvedel 14. Koroške kulturne dneve na Primorskem - Predvajali tudi dokumentarni film Pepce Weiss Tanzenberg Umetnika odlikuje le to, kar je trajnega ustvaril, trdi Valentin Oman kroma V ponedeljek so se z odprtjem razstave Valentina Omana začeli 14. Koroški kulturni dnevi na Primorskem, ki jih že skoraj tri desetletja prirejajo Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Gre za pomembno izmenjavo, s katero se na Primorskem predstavlja koroška družbeno-kulturna dejavnost, na Koroškem pa s Primorskimi kulturnimi dnevi spoznavajo življenje slovenske narodne skupnosti v Italiji. Koroškega umetnika in grafika Valentina Omana, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti večera v Društvu slovenskih izobražencev, je v imenu Krščanske kulturne zveze predstavil njen dolgoletni predsednik Janko Zerzer. Odprtja se je udeležilo tudi veliko gostov s Koroške, za glasbeni okvir je poskrbel uveljavljeni koroški kitarist Janez Gregorič. Valentin Oman, rojen leta 1935 v Štebnu pri Beljaku, je obiskoval gimnazijo na Plešivcu, kjer mu je umetniški pedagog s humanistično izobrazbo vzbudil zanimanje za umetnost. Kljub temu, da je izhajal iz revne družine, se je odločil za poklic svobodnega umetnika. Na ŠOLSTVO - Na NSŠ Sv. Cirila in Metoda v okviru projekta Comenius Šport, ples in slikanje V delavnicah so poleg domačih sodelovali še učenci iz Romunije, Poljske, Litve in z Malte DOLINA - Trčenje na območju obrtne cone Berti Bruss po nesreči v katinarski bolnišnici V ponedeljek dopoldne se je v prometni nesreči na območju dolinske obrtne cone telesno poškodoval podjetnik in v tržaških krogih dobro znan jadralec Berti Bruss. Dopoldne se je z vespo vozil po obrtni coni, kjer je sedež njegovega gradbenega podjetja. Okrog 10.30 se je vanj zaletel avtomobil, ki je po razpoložljivih informacijah vespi izsilil prednost, Bruss pa je s poškodbami v prsnem košu obležal na tleh. Nesreči so baje prisostvovali očividci, rešilec pa je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. Žena Marina Čebulec je včeraj povedala, da je Bruss že od samega trčenja vseskozi pri zavesti, kar je seveda spodbudno. Na Katinari so ga v ponedeljek podnevi in čez noč zadržali na oddelku za reanimacijo. Zlomil naj bi si rebro in grodnico, hrbtenica pa ni poškodovana. Marina Čebulec je še povedala, da zdravniki pacienta strogo nadzorujejo, ker ima že nekaj časa težave s koagulacijo krvi. Včeraj dopoldne je bilo zdravstveno stanje stabilno in pacienta so premestili na oddelek za torakalno kirurgijo, kar je po soproginih besedah pozitivno. Berti Bruss, 51-letni podjetnik iz Barkovelj, je izkušen jadralec in odličen poznavalec Barcolane, znamenito tržaško regato med drugim redno komentira na krajevnih radijskih valovih. 18. septembra letos je na regati Trst-Rovinj-Trst sebe in ostale člane posadke rešil iz zagate po brodolomu z jadrnico Marinariello. Upati je, da bo tudi tokrat uspešno prebrodil težke ure. (af) Šport, ples in likovno ustvarjanje ter spoznavanje Krasa: v znamenju tega je včeraj minil predzadnji dan bivanja učencev ter učiteljev oz. spremljevalcev iz Romunije, Poljske, Litve in z Malte, ki so se od petka mudili pri vrstnikih Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana in s Katinare v okviru projekta mednarodne šolske izmenjave Comenius, ki nosi naslov Če hočeš videti lepoto sveta, moraš prej videti lepoto v sebi. Glavni cilj projekta, ki se je pričel lani, je povečanje kakovosti in evropske dimenzije komunikacije med učenci, ki obsega tudi več specifičnih ciljev, kot so npr. spodbujanje učenja angleščine in drugih tujih jeziko, sprememba javnega mnenja glede nekaterih družbenih problemov, razvijanje evropske oz. več-kulturne zavesti preko sodelovanja med učenci in učitelji, razvijanje samozavesti učencev, razumevanje in cenjenje različnih zornih kotov ter izmenjava izkušenj z otroki z različnih kulturnih in zemljepisnih območij Evrope idr. Tako gostje kot gostitelji so zadnje dni doživljali zelo intenzivno: po sobotnem sprejemu in nedeljskem izletu v Benetke so v ponedeljek na sve-toivanskem sedežu in katinarski podružnici potekale delavnice. Pri Sv. Ivanu je bila v ospredju glasba, medtem ko so tisti, ki so šli na Katinaro, spoznali ne samo tamkajšnje podružnice, ampak tudi Osnovno šolo Frana Mil-činskega, lonjerski vrtec in tamkajšnji športno-kulturni center, prehodili pa so tudi del Učne poti vasi Lonjer. Včeraj pa so na svetoivanskem sedežu kot že rečeno potekale športna, plesna in likovna delavnica: domači in gostujoči učenci so se pomešali v tri skupine, ki so se izmenično udeležile ene od delavnic. Tako so se v telovadnici predajali športnim užitkom, v veži pred telovadnico plesnim ritmom, v risalnici pa likovnemu ustvarjanju (na sliki KROMA), medtem ko je popoldanski program predvideval spoznavanje Krasa z obiskom Kraške hiše, delavnice kamnoseškega umetnika Pavla Hrova-tina, Repentabra in Briške jame. Danes bodo gostje iz Litve, Poljske, Romunije in z Malte odpotovali domov, učence in profesorje šole Sv. Cirila in Metoda pa čaka spomladi prihodnje leto dvojni obisk: v marcu je predviden obisk na Malti, v maju pa na Poljskem. Akademiji za uporabno umetnost je dobil štipendijo za izredno nadarjene študente, od vsega začetka pa ga je pri umetniškem delu zelo nagovarjala narava. Bolelo ga je, da narava umira zaradi človekovega uničevanja in je posredno v tem uvidel tudi umiranje človeštva. Omanovo raznoliko umetniško ustvarjanje nagovarja posameznika, naj se poglobi v svoje bistvo, je poudaril Zerzer. Kljub temu, da spreminja slog in tematiko, ohranja poanto brezizhodne človeške minljivosti in upoveduje bivanjsko zaskrbljenost nad barbarskim, krutim svetom. S svojim umetniškim izrazjem želi zdramiti človeka, preden tone v apokalipso, ki si jo sam pripravlja. Oman skuša tako z razstavo Ecce homo v Peterlinovi dvorani odgovoriti na temeljna bivanjska vprašanja, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Klanja pa se tudi umetnikom srednjeveških fresk in pravi, da začenja z delom tam, kjer so ti umetniki končali. Obiskovalci DSI so si ogledali tudi dokumentarni film režiserke Pepce Weiss Tanzenberg/Plešivec, Omanove freske iz let 1987/88. Umetnik si je namreč želel, da bi kdo posnel proces nastajanja fresk, ki jih je upodobil na stenah cerkve na Plešivcu. Tehnika je zelo zanimiva, saj umetnik upodobi človeški lik na več plasteh, na sliko napne gazo, ki jo odstrani šele tedaj, ko se popolnoma posuši. Tako dobimo dvojni učinek, saj ostane del slike na steni, odtis pa na gazi, katero pritrdi spet na zid. Ta postopek ponovi tudi do petnajstkrat, na tak način dobimo ranjene postave človeških generacij. Oman je bil v svoji uspešni in bogati karieri deležen številnih nagrad in laskavih priznanj, katerih se je iskreno veselil, a je mnenja, je še poudaril Zerzer, da nagrade nimajo posebnega pomena. Umetnika namreč odlikuje le to, kar je trajnega ustvaril. (met) Predstavitev Terpinove knjige Paler iz Brd Goriški podjetnik, kulturni in politični delavec Marjan Terpin je ob življenjskem jubileju zbral osebne in družinske spomine ter jih prepletel z družbenimi in političnimi dogodki našega časa. Nastala je tako knjiga Paler iz Brd - Iz življenja Terpinovih v Števerjanu. Knjigo je izdala Goriška Mohorjeva družba, prejšnji teden so jo predstavili v Gorici, danes pa jo bodo tudi v Trstu. O knjigi bo ob 18. uri govor v Tržaški knjigarni. V knjigarni Lovat danes Marina Ripa di Meana Eklektična in neustavljiva Marina Ripa di Meana bo v Trstu danes predstavila novo knjigo, ki jo je pravkar napisala z Gabriello Mecucci. Gre za biografijo Virginie Bourbon Del Monte Agnelli, hčerke italijanskega aristokrata in svobodomiselne Američanke. Nekonven-cionalna Virginia se je leta 1919 poročila z Edoardom Agnellijem, imela sta sedem otrok, med njimi Giannija in Su-sanno. V knjigarni Lovat (na Drevoredu XX. septembra 20) se bo z avtorico pogovarjal novinar Edoardo Pittalis. Knjiga Tomizzeve poti po Trstu Skupina 85 vabi jutri ob 18. uri v novinarski krožek (Korzo 13) na predstavitev knjige Tomizzeve poti po Trstu (Itinerari Tomizziani a Trieste) Stelle Rasman in Patrizie Vascotto. O knjigi - spremno besedo sta podpisala Elvio Guagnini in Miran Košuta, izdala pa jo je Skupina 85 - bosta spregovorili Marta Moretto in Fulvio Senardi. Vstop je prost. ■ V *l I v v* Tečaji arabščine Italijansko-arabsko združenje Addi-wan prireja brezplačne tečaje arabščine in spoznavanja arabske kulture. Prvo srečanje bo na sporedu že jutri v Ul. Sv. Frančiška 2 (2. nadstropje), na sedežu centra za prostovoljno delo. Več informacij je na voljo na tel.348/7736593 oz. 346/0871304. ŠOLSTVO - V ponedeljek na liceju Prešeren Razredni sveti: starši volili svoje predstavnike Na Liceju Franceta Prešerna so v ponedeljek pozno popoldne potekale volitve predstavnikov staršev v razredne svete (na sliki KROMA). Ob tej priložnosti so starši imeli tudi priložnost pogovora z razredniki, medtem ko je za starše prvošolcev potekalo tudi posebno srečanje. V tem tednu bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete potekale tudi na Tehničnem zavodu Žige Zoisa ter na Višješolskem izobra- ževalnem zavodu Jožefa Stefana, kjer bodo volitve združili tudi s koristnima predavanjema. Na zavodu Stefan bodo volitve že danes, stekle pa bodo potem ko bo ob 17. uri predavanje dr. Daniele Quarello na temo Pasti interneta: pedofilija in zasvojenost. Na zavodu Zois bodo predstavnike staršev volili v petek ob 17. uri. Po volitvah bo ob 18. uri dr. Bogdan Po-lajner predaval na temo Celostna vzgoja in škodljivi vzgojni slogi. / TRST Sreda, 20. oktobra 2010 9 OPENSKA GLASBENA SREČANJA - Začetek sezone Zapel je Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem Na Opčinah je zbor, ki ga vodi Ambrož Čopi, nastopil v bolj komornem sestavu Petje mladih glasov je odprlo v nedeljo v dvorani Prosvetnega doma koncertno sezono Openskih glasbenih srečanj. Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem je bil namreč prvi gost dolgoletne pobude SKD Tabor, ki jo programsko oblikuje umetniški vodja Luca Ferrini. Zbor deluje šesto leto pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem in njegova dejavnost je seveda vezana na potek akademskega leta, zato je koncert v tem obdobju predstavljal precej zahteven podvig, saj se stari in novi pevci komaj zbirajo za začetek rednih pevskih vaj. Petdesetčlanska zasedba V nedeljo se je začela letošnja sezona Openskih glasbenih srečanj kroma je tako nastopila v okrnjenem, komornem sestavu, kar je vplivalo na širino zvoka in intenzivnost izvajanja. Zborovodja Ambrož Čopi je v prvem delu izbral nabožne skladbe, ki niso glede zahtevnosti pretirano bremenile pevcev, hkrati pa so ponujale občinstvu zanimiv vpogled v manj raz- Pridruži se plesalcem društva Škamperle V društvu Škamperle na Stadionu 1. maj so že začeli z vadbo plesov. Če je kdo zamudil, naj ne skrbi, saj se skupinam lahko še vedno pridruži. Plesne delavnice potekajo ob ponedeljkih, in sicer od 14.30 do 16. ure, ko je na sporedu tečaj hip-hopa za srednje- in višješolsko mladino pod mentorstvom Jelke Bogatec, medtem ko so od 16.30 do 17.30 na vrsti osnovnošolci, ki jih Bogatčeva uvaja v plesne veščine, tako da bodo na šolskih oziroma društvenih prireditvah lahko nastopili s primernimi koreografijami. Ob 18. uri se »mladi po srcu« zberejo in s plesnim učiteljem pri plesni šoli Terp-sihora iz Nove Gorice Mitjo Bi- težnikom učijo latinsko-ameri-ških (salsa, merenge, ča-ča-ča, samba) in standardnih (valček, tango) plesov. Za dodatna pojasnila lahko zavrtite številko 349/7338101. širjeno, mednarodno zborovsko literaturo. Renesansa in sodobnost sta bili glavna pola sporeda in področje, na katerem so pevci lahko dokazali obvladanje stilnih osnov. Bogorodice Djevo Sergeja Rachmaninova je bila izvedena v svojem izvirnem kontekstu Vsenočnega bdenja op.37, nakar je občinstvo lahko odkrilo kulturno mešanico Tavernerjeve Song for Athene iz pravoslavne liturgije po Shakespearovem besedilu (skladba je bila izvedena tudi ob pogrebu welške princese Diane), Byrdov psalm, Marijin triptih z antičnimi prizvoki sodobnega skladatelja Kurta Bikkembergsa in še spevno Ave Mario Ambroža Čopija. Drugi del koncerta je predstavljal pokušnjo novega projekta zbora, to je koncertni program s priredbami istrskih pesmi. Koprski zbor je v bolj rsproščenem tonu prikazal del ljudske kulture večjezičnega primorskega prostora. Ob že klasičnem venčku Alda Kumarja Pesmi od ljubezni in kafeta je o ljubezni, tudi v pikrem tonu, pel čisto nov Čopijev cikel Tri hudomušne iz Istre. Bovški skladatelj in zborovodja je tudi docent kompozicije, ki je mladim pevcem zaupal izvedbo skladb učencev Mateje Petelin in Andreja Makora. Petelinina priredba pesmi Mamca pošljte me po vodo je pred leti prejela nagrado v kategoriji mladih skladateljev na natečaju ZSKD Ota, na katerem so prvo nagrado podelili Ma-korjevi Istrski reštici. Slednji je napisal tudi skladbo Le tre sorele, v kateri je priredba prepustila izvirni melodični liniji ljudske pesmi iz Strunjana prepoznavnost in glavno vlogo. Pesem je v nedeljo doživela krstno izvedbo ob prisotnosti mladega skladatelja. Prisrčnemu sprejemu občinstva so se pevci oddolžili še z dvema ameriškima skladbama, duhovno Still away in ponarodelim klasikom O Shenan-doah. Sezona Openskih glasbenih srečanj se bo nadaljevala do februarja z mesečnimi koncerti. 14. novembra bo nastopil slovenski trio Kotar-Mitev-Ferrini (klarinet-fagot-klavir) z izvirnim repertoarjem za to zasedbo, decembra bo igral kvartet saksofonov 4SAXESS s priredbami jazzovskih klasikov, novoletni, januarski koncert bo zaupan Mladinski Filharmoniji Nova z latinsko-ameriško »simfonično pustolovščino«, februarja pa bo na sporedu koncert jazzovskega kvarteta domačinke Andrejke Možina. (ROP) OKUSI KRASA »Miška« pri Savronu, morje pri Biti in Sardoču Ta teden nas čakajo še tri zanimivi večeri v znamenju kulinarike in umetnosti. Danes bo ob 18.30 kriška Bita v bivšem Ljudskem domu predstavila svoj »ribji jedilnik« v okviru Okusov Krasa, fotograf Luka Vuga pa svoje morske posnetke z naslovom Jadra. Pravšnja tema za nov lokal, ki ima sedež v stari ribiški vasici in ponuja ribje specialitete. Jutri pa bo ob isti uri umetniški večer pri Savronu v Devinščini. Gospodar Michele Labbate bo namreč gostil predstavnika goriškega fotokrožka Skupina 75 Marka Vo-griča, ki bo letos prvič razstavljal na Tržaškem. Naslov razstave res neobičajnih posnetkov »iz mišje perspektive«, ki jih je avtor posnel s posebnim, doma izdelanim fotoaparatom, je Miška po Krasu ... Po uspešnih razstavah na Oslavju, v Ronkah, Fiumicellu, Šmartnem in Celovcu bo tržaška etapa nedvomno obogatila Okuse Krasa. Avtorja, ki je eden izmed stebrov goriškega fotokrožka, sin pionirja etnografske fotografije in filma na Goriškem Zdenka Vogriča, bo predstavila Tatjana Rojc. Marko Vogrič ima za seboj že nekaj publikacij, na primer Mozaik s poezijami Klavdije Vončina, ki ga krasijo njegove fotografije ter več knjig o Goriški, za katere je prispeval fotografski material. Ugledne restavracije Savron pa ni potrebno posebej predstavljati: spet bodo v pokušnji cenjene specialite-te »tržaške srednjeevropske kuhinje«. V petek pa bo gostilna Sardoč v Prečniku pripravila poseben praznični večer v znamenju kraške kuhinje, umetnosti in petja. Miloš Zida-rič se po lanskem uspešnem poklo-nu Mitji Kosmini spet posveča morskim temam in bo v restavraciji predstavil fotografske utrinke Od Istre do Devina. Joži in Satko Sardoč - v spremstvu otrok in mame Silve -pa bosta poskrbela za letošnji jedilnik, v katerem bodo štruklji obdelani na različne načine, seveda pa ne bo primanjkovalo značilne divjačine in na voljo bodo tudi sladki štre-kljički ter dobrote proseške pekarne Starec. Gost večera bo moški pevski zbor Kraški dom iz Repna, ki ga vodi Vesna Guštin. Navdihovalka Okusov Krasa bo seveda predstavila Sar-dočev jedilnik in letošnjo prireditev, ki je posvečena prazničnim jedem. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN - Niz sobotnih delavnic Otroci vabljeni v glasbeno delavnico Muzike Glasbeno-ustvarjalne delavnice za otroke od 3. do 7. leta starosti - Vodita jih harfistka Erika Bersenda in glasbena pedagoginja Katerina Fiorentini Med pobude, ki jih ŠC Melanie Klein prireja v novi sezoni, spada tudi glasbena delavnica namenjena otrokom od 3. do 7. leta storosti. Zamisel o delavnici se je porodila med letošnjim poletnim centrom Pikapolonica, ko so v okviru glasbenega tedna mali udeleženci spoznavali in odkrivali raznolik svet glasbe. Glasbena delavnica se je začela prejšnjo soboto, niz pa se bo nadaljeval do januarja. Srečanja potekajo vsako soboto, od 17. do 18. ure, na razpolago pa je še nekaj prostih mest. Delavnico vodita harfistka Erika Bersenda in glasbena pedagoginja Katerina Fiorentini. Informacije nudijo na telefonski številki 328 4559414, ali na naslovu info@melanieklein.org. Cilj delavnice je na igriv način približati otroke glasbi. S pomočjo pravljic in zvokov namreč razvijajo čut za ritem in spoznavajo razne inštrumente, pesmice in plese. Glasba je sestavni del našega življenja: spremlja nas ob rojstvu, vpliva na naše počutje, s pomočjo glasbe se lažje učimo in premagujemo ovire, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. Namen dejavnosti je tudi spodbujanje ustvarjalnosti vsakega posameznika in razvijanje svoje- vrstnega glasbenega in ritmičnega izražanja, saj otroci pri tem razvijajo in likovno izražajo slušne zaznave, pojejo otroške pesmi, spoznavajo osnovne glasbene pojme, glasbila in njihove značilnosti ter odkrivajo osnove igranja na glasbila. Poleg tega preko glasbe spoznavajo tudi svoja čustva, kajti glasba vpliva tudi na šolanje čutov. Čuti in možgani ne le zaznavajo, ampak tudi oblikujejo: to, kar zaznavamo, je stvaritev našega duha. Vsak posameznik razpolaga s čisto osebno čutno resničnostjo. O tem, ali bo naš spoznavni svet diferenciran ali preprost, bogat ali reven, ne odločajo le talenti, temveč tudi vzgoja in šolanje. Šolati oko ali uho pomeni končno šolati duha. Slikar ali ljubitelj glasbe vidi oz. sliši več -ne zato, ker bi imel tako izostreno oko ali uho, temveč zato, ker se je naučil v največji meri izkoristiti svoje zmožnosti zaznavanja. Gre torej za ustvarjalni način dela, ki se bo izvajal kot proces, ki posamezniku omogoča vso svobodo izražanja. Otroci se bodo med delavnico sprostili, razvijali domišljijo in spoznavali, kako zvok vpliva na telo in um. S spontanim soustvarjanjem, ko vsak prisluhne drug drugemu, se bodo naučili tudi živeti v skupnosti in s pomočjo glasbe krepili strpnost ter sočutnost. 10 Sreda, 20. oktobra 2010 TRST / [TLID firtMiiti TFiiig FJHPLI tiiiitf „bH.rmijVk.i knmprHip« £0100011 E^undiLititie Lnfurmnrijtj ili iïïviï. k'iilurs^.il liiii.h In vplsov-anjc nl>oniinjjtv v fcluvjuin: SSG Iti.: 0039044342542 Rjc-j.pliina ItevJIki odprta vsak delavnik z urnikom 10.00-15.00 f 17.00-20.00 II«V* OŠMOVNI PROGRAM i(iri Ain SSü in d^a g^Mui 3 IZBIRNI SKLOPI: -lïrimiki rom.infskni Kjchid glasba -Drflmuki IjuÎWinivi/ UKmdwflFTKn&i jdvsi ■Dimniki raJmHjivi/ l.jhku. L-.l.i-t>ki POHITITE ÏH REZERVIRAJTE SVOJ SEDE2H Vpisovanje abonmajev do petka. 22. oktobra SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana Andrej Rozman Roza, Davor Božič pop-rock opera reiiser Matjaž Zupančič avtor glasbe Davor Boffl Petek, 22. oktobra 2010 ob 20.30 (red A, T, F) Sobota, 23. oktobra 2010 ob 20.30 (red B) Nedelja, 24. oktobra 2010 ob 15.00 (reda C, K) v veliki dvorani SSG Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi Abonmajska kampanja 2010-2011 Vpisovanje abonmajev pri blagajni SSG vsak delavnik 10.00 - 15.00 / 17.00 - 20.00 Tel +39 040 362 542 brezplačna številka 800214302 VKeraj RaA es Danes, SREDA, 20. oktobra 2010 IRENA Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 18.11 -Dolžina dneva 10.42 - Luna vzide ob 16.42 in zatone ob 4.48 Jutri, ČETRTEK, 21. oktobra 2010 URŠKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,1 stopinje C, zračni tlak 106 mb ustaljen, veter 42 km na uro vzhodnik, severo-vzhod-nik, burja, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 17,1 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 23. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccrdi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Cattivissimo me - 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quella sera dorata«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Cattivissimo me -3D«; 16.10, 18.05 »Cattivissimo me«; 16.30, 19.45, 22.00 »Adèle e l'enigma del faraone«; 16.05, 18.00, 20.00, 22.00 »Buried - Sepolto«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Step-Up 3D«; 19.55, 22.05 »Innocenti bugie«; 16.00, 21.30 »The town«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«; 18.30 »Inception«. FELLINI - 16.30 »La passione«; 18.15, 20.15, 22.15 »The town«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 19.15 »Una sconfinata giovinezza«; 18.00, 20.00, 22.00 »Lo zio Bonmee che si ri-corda le vite precedenti«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 20.45, 22.20 »Gorbaciof«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.30, 20.30 »Jaz, baraba - 3D«; 18.00, 20.40 »Jej, moli, ljubi«; 17.00, 19.00, 21.00 »Pi-ran/Pirano«. KOPER - PLANET TUŠ 19.00, 21.20 »Od-pleši svoje sanje - 3D«; 16.50, 19.10, 21.30 »Čarovnikov vajenec«; 15.30, 20.40 »Jej, moli, ljubi«; 18.20 »Scott Pilgrim proti vsem«; 15.00, 17.00 »Legenda svojega kraljestva - 3D«; 16.00, 18.10, 20.20 »Piran«; 15.40, 17.50, 20.00 »Jaz, baraba - sinhro«; 16.40, 18.50, 21.00 »Jaz, baraba - 3D sinhro«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Cattivissimo me«; 22.00 »Inception«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.10 »Step Up - 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'enigma del faraone«; Dvorana 4: 18.15 »Mangia prega ama«; 16.30, 20.30, 22.15 »Buried - Sepolto«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.30, 22.20 »Cat-tivissimo me - 3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.10 »Adèle e l'enigma del faraone«; Dvorana 4: 17.40, 19.50 »The town«; 22.10 »Innocenti bugie«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »Step up 3«. S Izleti zgornjih jezer. V petek vas pričakuje otok Krk, vodeni ogled mesta in ekskurzija na otok Kosjun. Po kosilu ogled tipične torklje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 0408990103 Laura oz. 040-8990108 Roberta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, oljkar oz. odjemalec. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČI-NAH organizira za člane Zadruge v soboto, 4. decembra, avtobusni izlet v Ljubljano z ogledom mesta v predboži-čnem času in kosilom na ljubljanskem gradu. Prijave sprejemamo v uradu Zadruge do 30. oktobra v jutranjih urah. Vabljeni! PO POTEH STRADIVARIJA - Violinski odsek Glasbene matice Trst organizira 3. novembra celodnevni izlet v Cremono. Učencem Glasbene matice nudi šola brezplačen ogled muzejev. Informacije v tajništvu šole na tel. št. 040-418605 vsak dan od 9. do 17. ure. PLANINSKA ODSEKA SK Devin in ŠZ Sloga, prirejata v nedeljo, 14. novembra, tradicionalno Martinovanje oz. avtobusni izlet v Gonjače (Goriška Brda). Program: odhod avtobusa iz Bazovice ob 10.00, ob 10.30 iz Nabrežinskega trga, vožnja do koče na Sabotinu, sprehod in ogled strelskih jarkov ter raznih rovov iz 1. svetovne vojne, sledi večerja (Gonjače). Vpis najkasneje do 12. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). ¿i Čestitke KRUT ob priliki 10. srečanja »Starosta Mali Princ« letos v Kopru, vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 24. oktobra, udeležijo celodnevnega dogajanja, ki vključuje proslavo v Marezigah, posvečeno prvemu uporu proti fašizmu, ogled skupinske razstave in popoldanski koncert. Za izlet je še nekaj prostih mest. Informacije in prijave v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SPDT prireja v nedeljo, 24. oktobra, avtobusni izlet na Matajur namenjen mladim družinam z otroki in ostalim planincem. Odhod s Trga Oberdan ob 8.00, s trga v Sesljanu ob 8.20. Družine z otroki naj pokličejo v večernih urah na 338-5953515 (Katja), ostali planinci pa na 040-220155 (Livio). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, prvi dan ogled spodnjih in drugi Šefa skrbi družinska doklada, drugače pa smo prav vsi srečni. Dobrodošel Gabriel Giuliani in Mitji čestitamo kolegi z optike in sanitarne Malalan in tudi Milko Za uspešno opravljeno diplomsko nalogo iz literature čestitajo Heleni Pertot sestri Katerina, Tamara in oče Aleksander V strogi tajnosti in daleč od paparazzov je včeraj zaključil študij slovenistike novinar Igor Gregori (Marta) Ob odliki in pohvali mu v strogi tajnosti čestitamo Barxovci metafizične transcendence Na tržaški pedagoški fakulteti je uspešno dokončala študij Martina Carboni Iskreno ji čestita SKD Krasno polje Gročana-Pesek-Draga Nabrežinski godbeniki se veselimo prihoda male KATERINE. Barbari in Ivanu čestitamo in voščimo še veliko srečnih družinskih trenutkov. Dobrodošla KATERINA! Veselimo se, da si prišla v našo družbo. Julija, Jakob, Rok, Jasna in Emil. Topla jesen je drevje pozlatila, ko se je mala KATERINA rodila. Zlatemu cekinčku želimo vso srečo v življenju, novopečeni mamici in očku pa iskreno čestitamo. Katrin, Barbara in Saško. Na svet sta privekala skoraj istočasno: Ivanova KATERINA in Petrov TILEN. Oba bosta lepa, sončna, krepka in prav gotovo odlična novinarja. Prva zvezdica bo razsvetljevala sve-toivanske kresove pod Razklanim hribom, druga pa temne noči pod Volni-kom. A obe bosta v veselje staršem, z njimi pa se radosti celotno uredništvo Radia Trst A. Draga TAMARA. Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in napočil je tudi dan, ko praznuješ svoj 40. rojstni dan. Naj se sreča k tebi poda, naj izpolni vse želje tvojega srca, naj v srcu prijateljstvo živi to iz srca želimo ti mi vsi. Tvoja Nikol in Grgurjeva klapa. Danes v Križu nona MAJDA okrogla leta slavi in vse najboljše ji želimo vsi. Da bi še naprej tako ljubka bila, nas vedno crtala in pestvala. Mattia, Gaia in Veronika. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO J. ŠTEFANA sporoča, da danes, 20. oktobra, ob 17. uri bo na sedežu zavoda (Vrdelska cesta 13/2) predavala staršem dr. D. Quarello na temo »Pasti interneta: pedofilija in zasvojenost«. Po predavanju bodo razredniki predstavili staršem stanje razreda in posredovali navodila ter gradivo za volitve za obnovo vseh razrednih svetov. Sledile bodo volitve. Računamo na polnoštevilno udeležbo. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo volitve staršev v razredne svete v petek, 22. oktobra, ob 17. uri. Ob 18.00 bo staršem predaval dr. Bogdan Polajner na temo »Celostna vzgoja in škodljivi vzgojni slogi«. Vabimo k polnoštevilni udeležbi. 0 Prireditve TRŽAŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi na predstavitev knjige »Marjan Terpin Paler iz Brd« danes, 20. oktobra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni v Trstu. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL vabi na gledališko predstavo »Monolog za dva« v soboto, 23. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Igrata Aljoša Saksida in Fabrizio Polojaz. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na 7. revijo zborov openske deka-nije v soboto, 23. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Trojice na Katinari in na 11. revijo zborov devinske deka-nije v nedeljo, 24. oktobra, ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Mavhi-njah. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124 vabi v nedeljo, 24. oktobra, ob 18. uri na ogled enodejanke »Nič ni tako, kot zgleda«. Tekst in režija Tatjana Malalan, igrata članici dramske skupine Tabor-Op-čine Tatjana Malalan in Irene Pahor. SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca vabi v nedeljo, 24. oktobra, ob 17.30 v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljun-cu na osrednjo proslavo ob 110-letnici ustanovitve društva. Spored: MePZ Slovenec - Slavec, govor in pozdravi, MePZ Tabor iz Savinjske doline, otroška in odrasla dramska skupina SKD Slovenec z lepljenko »Skrinja spominov«. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na likovno razstavo Luciana Plehana En plain air, ki bo odprta do 3. novembra. Urnik: vsak dan 10.00-12.00 in 17.00-19.00, ob sobotah 10.00-12.00. sni računalnik za bolno punčko staro 11 let. Tel. 040-229335. PISARNIŠKE RABLJENE STOLICE s ko lesi prodajamo po zelo ugodni ceni. Tel. št. 040-7786380. PO UGODNI CENI PRODAM 4 zimske gu me 185/60 R14. Klicati v večernih urah na tel št. 040-412916. PODARIM lepo sivo mucko, tel. št.: 3381492876. PRODAJAM Fiat 500, letnik 73, včlanjen v klub 500 - Trst, tel. št.: 334-5770580. PRODAJAM krompir za rejo prašičev ter repo po zelo ugodni ceni; tel. 3202161383. PRODAM Ficus Benjamin, višina 240, širina 138 in dve veliki vazi aloe arbores-cens. Cena po dogovoru. Tel. št. 040226212. PRODAM otroško diatonično harmoniko, uglašena C - F - B. Tel. št.: 328-1271086. PRODAM trisedežni usnjeni divan, svetle barve, moderen in istočasno klasičen, še v garanciji. Zaželjena je resnost. Tel. št.: 347-2754912 (ob uri obedov). PRODAM vrstno hišo v Nabrežini, 110 kv.m., 3 nadstropja, 2 sobi, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, klet, shramba, garaža in vrt 300 kv.m. Tel. št.: 3497636352. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040231592. PRODAM diatonično harmoniko znamke kapš, glas CFB, v odličnem stanju. Tel. 340-8407043 v večernih urah. PRODAM opel frontera, 2000 cc, 4x4, letnik 1998, modre metalizirane barve, bencin, hard top, full optional, nove gume, v zelo dobrem stanju, ugodna cena. Tel. 333-1218106. PRODAM peč znamke piazzetta. Telefonirati po 17. uri na tel. št. 333-2870593. SIMPATIČNO SIVO MUCKO podarimo ljubitelju živali. Tel. št.: 040-213701. UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri učenju matematike in fizike dijakom višjih in srednjih šol. Tel. št.: 393-5030720 (po 19. uri). Ei Turistične kmetije PAELLA Z REZERVACIJO-GLAS-BA V ŽIVO sobota, 23/10/2010 Bita-Ljudski dom, Križ Info: 040-2209058, 348-9234060 Id Osmice DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Lepo vabljeni! OSMICA je odprta pri Davidu v Samatorci št. 5. Tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Škerk, Praprot 20. Tel. št.: 040-200156. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V RICMANJIH sta Dario in Jelka odprla osmico. Toplo vabljeni! Loterija 19. oktobra 2010 Bari 76 61 25 22 46 Cagliari 52 26 57 53 89 Firence 60 15 39 38 73 Genova 8 2 87 37 58 Milan 51 10 64 76 8 Neapelj 74 79 12 88 2 Palermo 14 1 51 21 73 Rim 62 38 70 23 71 Turin 66 38 5 64 59 Benetke 19 32 74 34 16 Nazionale 80 70 33 61 66 S Mali oglasi Super Enalotto St. 125 BUČE primerne za njoke, kruh, ipd. prodam. Tel. 0481-78125. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in v negi starejših ljudi išče delo od 14. ure dalje, lahko tudi kakšno noč, z lastnim vozilom. Tel. 335-6445419. IŠČEM knjigo za nižjo srednjo šolo, avtor Ipavec Soltar, Naravoslovje 6 za 6. razred devetletke. Tel. št.: 040-212385 (v večernih urah). KUPIM JADRANSKE KOLEDARJE - letniki 1947, 48, 49, 50, 52, 54, 63, 66, 81 in 85 (tudi posamezne). Tel. št. 040-396013. NA STENI v bližini Jezera smo v nedeljo, 10. oktobra, našli dva ključa. Tel. št.: 3333248011. NUJNO IŠČEM večjo pasjo uto v dobrem stanju. Telefonirati na št. 338-1477061. NUJNO POTREBUJEMO rabljen preno- 31 49 54 57 80 88 jolly 22 Nagradni sklad 6.868.733,86 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 168.900.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 21 dobitnikov s 5 točkami 49.062,39 € 2.683 dobitnikov s 4 točkami 384,01 € 102.100 dobitnikov s 3 točkami 20,18 € Superstar 25 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnikov s 5 točkami -- € 16 dobitnikov s 4 točkami 38.401,00 € 542 dobitnikov s 3 točkami 2.018,00 € 8.272 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 58.618 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 140.424 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Gostilna SA R1M M - Prečnik tel. 040200871 - www.sardoc.eu Petek, 22. oktobra, ob 20.00 Skupaj s Krožkom Fotovideo Trst 80 Vas vabi na Jedilniki in info: www.triesteturismo.net Vabljeni vsi ljubitelji Okusov Krasa in domačega petja I Rezervacije večera po telefonu Zaprto ob ponedeljkih in torkih 13 Obvestila TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden poteka po naslednjem urniku: ponedeljek in sreda 18.00-19.30; torek in četrtek 9.00-10.30 in 10.30-12.00; sreda 9.00-10.30. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Dodatne informacije na tel. št. 040573141 od 8. do 16. ure. KRD DOM BRIŠČIKI prireja danes, 20. oktobra, ob 18. uri v društvenih prostorih predavanje dr. Line Lo Faro - strokovnjak za bioenergetsko prehrano po tradicionalni kitajski medicini »Pravilna prehrana danes za dobro počutje jutri«. Vstop prost. Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA in združenje tUSER sporočata, da bo začetek tečajev slovenščine in angleščine na šoli Gregorčič v Dolini danes, 20. oktobra, ob 18. uri angleščina za začetnike, ob 19.30 pa angleščina za nadaljevalce. (Info: 040-8329231). OBČINA ZGONIK obvešča, da bosta zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja matični in anagrafski urad zaprta danes, 20., v ponedeljek, 25. in v sredo, 27.oktobra. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga Ltl-bero tzzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: danes, 20. in v sredo, 27. oktobra: »Jesenske barve«, »Z lista na list«; 22. in 29. oktobra: »Kostanjeve skulpture«, »Halinove pravljice«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SRENJA BOLJUNEC vabi svoje člane na dvodnevni tečaj za sečnjo, ki se bo odvijal v Boljuncu v sredo in četrtek, 17. in 18. novembra. Vpisovanje in vse podrobnejše informacije na sedežu srenje vsak torek od 9. do 12. ure, tel. št. 040-8325175, pri članih odbora ali po elektronski pošti na naslov: srenja.boljunec.boljunz.co-mune@gmail.com do 20. oktobra. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo urad demografskih služb (anagrafski -matični in volilni urad) zaprt v sledečih dneh: danes, 20., ponedeljek, 25. in sreda, 27. oktobra, zaradi izpopolnjevalne-ga tečaja uslužbencev. VZPI - SEKCIJA DEVIN NABREŽINA Skd Igo Gruden in JUS Nabrežina vabijo na proslavo ob 40-letnici postavitve spomenika padlim v NOB, ki bo v Nabreži-ni v nedeljo, 24. oktobra, ob 15.30. Govor: Marta Ivašič - članica pokrajinskega odbora VZPI; Nastop TPPZ P. Toma-žič in Godbenega društva Nabrežina. V KD Igo Gruden v Nabrežini bo danes, 20. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave Boj proti nacifašizmu in 40-letnica postavitve spomenika padlim v občini Devin -Nabrežina z Ivanom Vogričem in MePZ Igo Gruden. Urnik razstave: do srede, 27. oktobra, od 17. do 19. ure. AŠD MLADINA sporoča, da se začetni in nadaljevalni smučarski tečaji na plastični stezi v Nabrežini začnejo v četrtek, 21. oktobra, ob 16.30. Za prijave in vse potrebne informacije tel. št. 338-6376575. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 21. oktobra, na svojem sedežu (Prosek 159). KRUT obvešča, da v petek, 22. oktobra, od 15.00 do 16.30 steče tečaj psihomotori-ke. Informacije in vpisovanje v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE POZOR! V soboto, 23. oktobra odhod avtobusa točno ob 8. uri izpred gledališča F. Prešeren v Boljuncu; ob 8.20 postanek na mejnem prehodu Fernetiči za sovrstnike iz krških vasi. Program: Cerkniško jezero, obilna malica, muzej, vožnja z lojtrnikom, grad Snežnik, družabnost. Priporočamo točnost! AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje slovenščine (stopnji B1 in B2), hrvaščine (stopnji 1 in 2), photoshop, priprava web strani, network fundamentáis, oljkarstvo. Za informacije: tel. 040-566360, ts@adformandum.eu, www.adformandum.eu. DRUŠTVO UPORABNIKOV LINUXA LUGTrieste prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 v soboto, 23. oktobra, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo na temo odprtega programja in operativnega sistema Linux. Info na: http://trieste.li-nux.it. Vabljeni! KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 23. oktobra, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v soboto, 23. oktobra, na Pohod Zoro Starec po barkovljanskih klancih. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Start izpred društva ob 15. uri, hoje bo približno tri ure. Pohod se bo končal v društvu ob pašta-šuti. Informacije na tel. št.: 040-415797 ali 040-411635. SKD VIGRED vabi v soboto, 23. oktobra, na delavnico »Spoznajmo rastline, ki nas obkrožajo in se naučimo jih uporabljati v naši kuhinji«. Obvezna je predhodna prijava na e-pošto tajnistvo@skdvi-gred.org ali tel. 380-3584580. SKUPINA PROSTOVOLJCEV Devin-Na-brežina-Križ prireja v sodelovanju z ustanovo Cuore amico iz Milj v soboto, 23. oktobra, v dvorani SKD Gruden v Nabrežini od 8. do 12. ure Dan srca. Rezervacije na tel. 040-299616 med 16. in 18. uro. Pokrovitelj pobude Občina Devin-Nabrežina. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 23. oktobra, za koncert v Gradcu v Avstriji, predviden odhod avtobusa ob 5. uri iz Padrič. V nedeljo, 24. oktobra, bo nastop ob 15.30 na proslavi v Nabrežini. KRUT obvešča člane, da bo ob ponedeljkih potekala individualna refleksno-conska masaža stopal. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KRUT, ob priliki 10. srečanja »Starosta mali princ«, letos v Kopru, vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 24. oktobra, udeležijo celodnevnega dogajanja, ki vključuje proslavo v Marezigah, ogled skupinske razstave in popoldanski koncert. Info in prijave v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KŠD ROJANSKI KRPAN sporoča, da bo 10. Rojan day v nedeljo, 24. oktobra. Pohod se prične pred svetoivansko cerkvijo ob 10.30. Vrtna veselica pri gospe Aniti (Ulica Olmi 23) od 13. ure. Poskrbeli bomo za paštašuto in glasbo. MISIJONSKA NEDELJA V BAZOVICI bo letos obeležena na poseben način. Že med mašo v nedeljo, 24. oktobra, bosta pela dva pevska zbora: domači mešani zbor Lipa pod vodstvom Tamare Ražem in gostujoči moški zbor Polšnik iz istoimenskega kraja ob Litiji (SLO). Po maši bodo moški imeli še samostojen koncert v bazovski cerkvi. Začetek maše ob 10.30. Vsi ljubitelji lepega petja lepo vabljeni! SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da je v zgoniški telovadnici vsak petek od 20. do 21. ure osnovni tečaj samoobrambe. Informacije: 347-4033343. SKD LIPA iz Bazovice organizira v nedeljo, 24. oktobra jesenski pohod v okolico Bazovice. Zbirališče pri Kalu ob 13.45, pohod vodi Paolo Sossi. Vabljeni. SKD TABOR - V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v nedeljo, 24. oktobra: Jesenski dan s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu; ob 18. uri gostovanje dramske skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu s komedijo v treh dejanjih »Krojač za Dame« - Georges Feydeau. Prevedel Tone Smolej, režiser Sergej Verč, jezikovna obdelava ter pomočnica režiserja Minu Kjuder. TRST O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 30. oktobra, ob 16.00 obisk vinske kleti v Praprotu. Samo člane O.N.A.V. vpisujemo do 25. oktobra, od 26. oktobra dalje tudi nečlane in prijatelje. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINA ZGONIK obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu v ponedeljek, 25. oktobra, zaprta. SKD TABOR, OPČINE - PROSVETNI DOM od 25. oktobra med 15. in 17. uro se bomo vsak ponedeljek zbirale ženske krožka Ob pletenju še kaj... Pridružite se nam! SKD PRIMOREC vabi na volilni občni zbor v sredo, 27. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudski dom v Trebče. SKD VESNA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 28. oktobra, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 20.00, drugo ob 20.15. Vabljeni! JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH -ŠC Melanie Klein prireja brezplačna srečanja za otroke od 5. do 8. leta. Pravljičarka Martina Šolc bo otrokom podala pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, sodelavke ŠC Melanie Klein pa bodo po pravljici poskrbele za jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo potekala v soboto, 30. oktobra, ter 13. in 27. novembra, od 15.00 do 16.30 v društvenih prostorih, v Ul. Cicerone 8. www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org, tel. 328-4559414. 30-LETNIKI se bomo 6. novembra zbrali in ob 20.30 v gostilni praznovali. Do 31. oktobra se odloči in na te številke prisotnost sporoči: Klara (339-5901531), Silvia (3331314065), Sara (340-5937718) in Marko (339-8243934). GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE vabi k vpisu v godbeniško šolo, kjer lahko izbirate med pihali, trobili in tolkali. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 347-3712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. HALLOWEEN PARTY - PLES V MASKAH za otroke, ki obiskujejo peti letnik osnovne šole in srednješolce bo v nedeljo, 31. oktobra, od 19. do 23. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Z najnovejšimi hiti bo prisotne zabaval DJ. Večer prireja SKD Primorec. OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE TRST ima po novem vaje ob torkih ob 16.15 v Večnamenski dvorani Dijaškega doma v Trstu. Informacije na licu mesta ali v tajništvu šole (tel. 040418605) vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih ob 18. ali 19. uri, ob petkih pa ob 19.15. Nadaljuje se vpisovanje za vadbo, ki bo pričela v novembru in sicer ob ponedeljkih od 10. do 11. ure. Tel.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih redno vrši vsak torek in petek, od 9. do 10. ure. Zaradi velikega povpraševanja bomo dodali še dva termina in sicer ob ponedeljkih in sredah, z istim urnikom, od 9. do 10. ure. Vljudno vabimo vse telovadke, da se telefonsko čimprej javijo, od 12. do 14. ure na št. 040-228016 ali 333-3616411 (Sonja), da skupino razdelimo. Hvala za razumevanje in vabljene. SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Nabrežina Postaja. Zbiranje opreme 3. in 4. novembra od 10.30 do 19.00, sejem pa bo odprt od sobote, 6. do nedelje, 14. novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA zbira gradivo za izdajo nove številke občinskega glasila. Prispevke lahko oddate v občinskem tajništvu do 5. novembra. V pisni obliki ali po elektronski pošti na naslov: segreteria@com-monru-pino.regione.fvg.it. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici - Slovenske ljudske pravljice, pripoveduje Alenka Hrovatin. Spored: sreda, 10. novembra, ob 17.00: Bela kačica s kronico; sreda, 1. decembra, ob 17.00 praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina -Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 347-5292058. DELAVNICI ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnice za starše v torek, 16. novembra, (Družina z adolescenti) na sedežu sklada, Proseška ul. 131, Opčine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile psihologinje dr. tntonella Celea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen. Informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040-212289 ali na star-si@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: v slovenščini in v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. JUS NABREŽINA vabi člane, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje. Odpade v primeru slabega vremena. Zbirališče »Za Vodico«. Vsakdo naj s seboj prinese tudi potrebno orodje. Prispevki V spomin na prijatelja Dragota Oto daruje Vojko Kocijančič z družino 50,00 evrov za tŠD Breg. V spomin na dragega Robija Ferfoglio darujeta Paolo in Dorina 100,00 evrov za cerkvene pevke iz Štivana ter 200,00 evrov za SŠKD TIMtVt Medjavas Šti-van.V spomin na Robija Ferfoglio darujeta Ondina in Vergil Ferfoglia 50,00 evrov za SŠKD TIMtVt Medjavas Šti-van.V spomin na dragega Robija Fer-foglio daruje Zdravko Terčon z družino 50,00 evrov za SŠKD TIMtVt Medjavas Štivan.Namesto cvetja na grob dragega Robija Ferfoglie daruje Sonia Tomasella z družino 50,00 evrov za SŠKD TIMtVt Medjavas Štivan.V spomin na dragega Robija Ferfoglio darujeta Bruna in Franco Spanghero z družino 50,00 evrov za SŠKD TIMtVt Medjavas Štivan. V spomin na drago mamo Štefanijo Što-ka daruje hči Nadja 200,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na prerani grob Draga Ote darujeta Claudio in Sonja 25,00 evrov za ŠD Breg. Ob odkritju spominske plošče v Ul. Co-logna darujeta Elena Legiša (Praprot) 10,00 evrov in Jože Marušič (Slivno) 10,00 evrov za pokrajinski tNPI - VZPI. V spomin na Paola Hmeljaka darujeta Elena in Tamara z družino 50,00 evrov za ŠD Sokol. V spomin na Pavla Hmeljaka in ob 10. obletnici smrti moža in očeta Franca Grudna darujejo žena tnica, Peter, Barbara in Metka 100,00 evrov za nabre-žinsko cerkev. V spomin na Dragico Rauber darujejo Lidia, Neva in Giuliano 50,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Stefanio Štoka vd. Štoka daruje Luciano Štoka 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob smrti Mirjam Koren, vsestranske kulturne delavke, se je s hvaležnostjo spominja in svojcem izreka iskreno sožalje Slovenska kulturno-gospodarska zveza Draga Mirjam, s hvaležnostjo bomo ohranile tvoje plemenito in iskreno prijateljstvo Martina, Nives in Tamara Demokratska stranka se pridružuje žalovanju ob prerani smrti Mirjam Koren, tankočutne kulturne ustvarjalke, in izreka prizadetim svojcem občuteno sožalje. Dragi Meri in vsem njenim ter bratu Mariotu izražamo občuteno so-žalje ob izgubi DRAGOTA Ramiro, Dragica, Ana in Erik Sreda, 20. oktobra 2010 Zapustila nas je Mirjam Koren vd. Babic Žalostno vest sporočajo mama Ivanka, sestri Silvana in Marta, nečaki Agnese, Laura, Jacopo in Samuel z ostalimi sorodniki Od nje se bomo poslovili v Trstu v petek, 22. oktobra, od 8.30 do 9.15 v ulici Costalunga, sledil bo pogrebni obred v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici ob 10.30. Namesto cvetja darujte za združenje C.V.C.S. in/ali za organizacijo Medici Senza Frontiere. Trst, 20. oktobra 2010 Klanjamo se spominu dragocene sodelavke, kolegice in prijateljice dr. Mirjam Koren in izražamo mami, sestrama in ostalim sorodnikom iskreno sožalje. Ravnatelj Roberto Collini in vsi uslužbenci Deželnega sedeža RAI za FJK Draga Mirjam, v vseh nas, zdajšnjih in nekdanjih kolegih, živi spomin Nate, na Tvojo neizmerno voljo do življenja. Sama ne bi želela, da obmolknemo. Želela bi, da vedno, neutrudno verjamemo v boljši Jutri in si zanj prizadevamo. Hvala Ti za vse. Aleksi, Alenka, Alessia, Aleš, Anastazija, Boris, Deva, Elena L., Elena L., Ines, Ivo, Jan, Janez, Katerina, Katja, Loredana, Luana, Mairim, Marija, Marko, Martina C., Martina R., Nataša, Pavel, Peter, Suzi, Tamara, Tatjana, Vida in Živa Ado, Aleksij, Andro, Danilo, Desanka, Dorica, Igor, Ivana P., Ivana S., Janko B., Janko S., Jožko, Lida, Livio, Marij, Marjuča Č., Marjuča O., Miranda, Nadja K., Nadja R., Nataša, Neva, Pavle, Rosana in Sergej Ciao Mirjam, kolegi italijanskega programskega oddelka ti želijo srečno pot. Ostala nam boš v lepem spominu. Žalovanju se pridružujejo vsi pri Radijskem odru Ob izgubi drage Mirjam izrekata svojo žalost Nataša in Ace Ob izgubi bivše sodelavke Mirjam Koren izrekamo družini iskreno sožalje. SLORI Slovenski raziskovalni inštitut Draga Mirjam, za vso pomoč in sodelovanje, za vse nasvete in kritične misli, hvala ti. Kinoatelje Draga Mirjam, vedno te bomo hranili v lepem spominu. Vsi v Slovenskem stalnem gledališču 12 Sreda, 20. oktobra 2010 KULTURA / INTERVJU - Italijanski pisatelj Federico Moccia se je mudil na Barcolani Bo Trst lahko kulisa nove zgodbe? Zakaj ne! »Slediti moramo svojim sanjam«, je glavno sporočilo zgodb - Rad bi, da bi romane prevedli tudi v slovenščino Med gosti Barcolane je bil letos tudi pisatelj Federico Moccia. Rimljan je zaslovel s prvim romanom »Tre metri sopra il cie-lo« (Tri metre nad nebom), ki ga sprva založbe niso hotele objaviti, zato ga je izdal sam pri majhni založbi. Kljub nizki nakladi je postal roman zelo priljubljen, predvsem pri mladih. Ker je roman pošel, so ga študentje razmnoževali kar v kopirnicah Šele leta 2004je ponatis izdala založba Feltrinelli. Po velikem uspehu prvenca je pisatelj izdal še osem romanov, tačas pa piše devetega. Barcolano je Moccia spoznal preko medijev, Trst pa ga je očaral že prej, ko se je mudil na predstavitvi prvega romana. V mesto se je zato vrnil še večkrat, letos pa je z Mitjo Kosmino na slovenski jadrnici Maxi Jena že drugič odjadral Barcolano. »Jadranje me je namreč od vedno privlačilo. Morje vselej navdihuje, je brezmejno in sproš-čujoče. Ponuja ti enkratne občutke. Je kot nepopisan list,« pravi. Barcolana je predvsem praznik jadranja, na katerem se zbira skoraj dva-tisoč jadrnic, čisto vsaka pa ima svojo zgodbo. Bi lahko jadralci postali protagonisti vaše nove zgodbe? Zakaj ne?! Tačas sicer dokončujem drug roman, vendar bom o jadralnju rad pisal kdaj drugič. Nekoč sem prebral knjigo Moitessiera »La Longue Route« (v italijanščini La lunga rotta), kjer avtor opisuje samotno plovbo okoli sveta, pred pristaniščem pa se odloči, da bo še dlje jadral ... Odnos z morjem je v knjigi enkratno opisan. Kdo ve, ali se bo meni porodila podobna zgodba ... Boste morda izbrali za kuliso naše mesto, Trst? Prav gotovo, saj je mesto z mnogimi, še ne poznanimi, a izredno zanimivimi kotički vredno opisati. Ljubezen je glavni motiv vaših romanov. Čemu taka izbira? Všeč mi je, da je ljubezen prevladujoč pojem v življenju slehernika. Stremim k svetu, ki bi bil poln ljubezni. Vsakodnevno spremljamo namreč medije, ki širijo samo dramatične novice, nikoli pa ne prikazujejo lepih in srečnih odtenkov življenja. Ker sem pri izbiri motiva svojih romanov svoboden, pišem o ljubezni, najlepšem čustvu. Ljubezen, ki jo opisujem, pa je raznolika: pišem o ljubezni do staršev, otrok, prijateljev. V ospredju torej niso samo zaljubljenci. Opažate, da je v današnjem svetu manj ljubezni? Seveda. Opažam, da malokdo opisuje ljubezen. Sem pa optimist, saj vem, da je veliko dobrih ljudi. Ali je ljubezen, ki jo opisujete v romanu, drugačna od tiste, ki ste jo doživljali pred dvajsetimi leti? Ne. Ljubezen se ne spreminja; ljubezen spremlja čisto vse generacije. Sicer pa ne vem, ali sploh vemo, kaj je ljubezen. Vsak občuti ljubezen po svoje. Tudi če napišemo stotine strani, bo morda nekdo to čustvo občutil čisto po svoje. Rad pa razmišljam, da je ljubezen enkratna, univerzalna, neponovljiva, hkrati tudi svojevrstna. Katero pa je sporočilo vaših zgodb? Da moramo slediti svojim sanjam. V knjigah »Amore 14« in pa »Scusa ma ti vo-glio sposare« poudarjam tudi odnos do življenja. Od kod črpate gradivo za vaše zgodbe? Pisatelj je namreč tisti, ki posluša z očmi in ušesi. Opisujem skratka to, kar nas obdaja, od oblačil do govora. Vse nato strnem na bel papir tako, da bo vzbujalo v bralcu radovednost, zabavo, pa tudi prijetne občutke. Alexa in Niki ste ponovno vključili v zadnji roman »Scusa ma ti voglio spo-sare«. Ali se bodo vrnili tudi protagonisti prvih dveh knjig: Step, Babi in Gin? To bi me veselilo, vendar je zgodba zapletena. Nekateri bralci želijo, da bi se nadaljevala ljubezeneska zgodba med Babi in Stepom, drugi pa navijajo za Stepa in Gin. Dobiti moram rešitev, ki bo razveselila vse bralce. Po prvi knjigi je vsaka zgodba tudi doživela premiero na filmskem platnu. Ko pišete zgodbo, že razmišljate tudi o filmski postavitvi? Ne, saj te realnost omejuje, bel list pa je brezmejen. Vse kar napišeš, lahko postane realnost, v filmu pa z igralcem ne moreš uresničiti vsega. Prvi roman »Tre metri sopra il cie-lo« ste prvič izdali že leta 1992, druga zgodba pa je izšla šele po štirinajstih letih. Zakaj? Leta 1992 nihče ni hotel izdati romana, ki pa je naposled postal velika uspešnica. Zdaj ga berejo v Španiji, Franciji, Nemčiji, celo v Rusiji, na Japonskem in v Braziliji. Prav zato mlade vedno prepričujem, da je treba svojim sanjam trmasto slediti ... Boste prevedli knjige tudi v slovenščino? Ne vem, ali se je to že zgodilo. Ni se. Se bom pozanimal. Vsekakor pa bi mi bilo zelo všeč, da bi tudi Slovenci lahko brali moje romane. Ali ste vedeli, da imamo v Trstu tudi dvojnik mostu »Milvio,« kjer v Rimu zaljubljenci obešajo ključavnice kot simbol večne ljubezni? Ne, me pa zelo veseli. Kaže, da je v Trstu tudi veliko zaljubljencev. Veronika Sossa Italijanski pisatelj Federico Moccia je bil letos član posadke Maxi Jene, ki je na Barcolani osvojila drugo mesto kroma VIDEM - Prenovljena muzejska zbirka v palači Giacomelli Furlanski etnografski muzej V petek ponovno odpira vrata stalna razstava, ki ponuja vpogled v furlansko preteklost Starodobna kolesa, s katerimi so se Furlani že v preteklosti radi premikali. A tudi nahrbtne košare, s katerimi so predvsem v hribovitih območjih prevažali seno, drač-je in še marsikaj. V videmski palači Giacomelli (Ulica Grazzano 1) bo v petek ponovno odprl vrata furlanski etnografski muzej, ki so ga odprli leta 2008. Stalno muzejsko zbirko so obogatili s številnimi eksponati, ki obiskovalce prepeljejo v pretekle čase. Muzej so podnaslovili »nov muzej ljudske umetnosti in tradicij«, saj nadgrajuje etnografsko muzejsko stvarnost, ki jo je Gaetano Perusini začel urejati že sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja. V muzejskih sobah so na ogled predvsem predmeti, spremljajo pa jih tudi številne fotografije, zapisi in razlage, ki obiskovalcem predstavljajo različne plati furlanske tradicije. Posebna pozornost je posvečena tudi emigraciji, ki je kot znano zaznamovala življenje v Furlaniji in bližnjih dolinah. LJUBLJANA Umrl je slikar Marijan Tršar V 88. letu starosti je v ponedeljek v ljubljanskem kliničnem centru umrl akademski slikar Marijan Tršar. Več let je bil profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, se je ob likovnem ustvarjanju posvečal tudi likovni teoriji, kritiki in literaturi. Tršar, rojen v Dolenjskih Toplicah, je najprej vpisal študij umetnostne zgodovine, nato pa prestopil na Akademijo za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani, kjer je leta 1951 diplomiral pri profesorju Gojmirju A. Kosu in zatem končal še grafično spe-cialko pri Božidarju Jakcu. Leta 1979 je postal redni profesor na ALU, istega leta je na beograjski univerzi končal magisterij iz umetnostne zgodovine. Kot član prve modernistične Skupine 53 je leta 1953 razstavljal v Moderni galeriji v Ljubljani, potem še v Beogradu in Zagrebu. Sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah in bienalih doma in na tujem ter imel več kot 50 samostojnih razstav. Kot umetnostni zgodovinar in teoretik pa je objavljal v revijah Sodobnost, Sinteza, Dialogi, za radio in televizijo pa je pripravljal problemske scenarije s področja likovne umetnosti. Sprva se je posvečal predvsem grafiki, nato oljni tehniki in akvarelu. V slikarstvu in grafiki se je iz začetnega realizma, preko ekspresivnejših, analitično-kubističnih smeri povzpel do osebno oblikovnih rešitev in se po zgledih italijanske ter francoske moderne približal abstrakciji, ki ji je našel današnjo avtorsko razpoznavno poetiko. V šestdesetih letih se je začel ukvarjati z likovno teorijo, kritiko in literaturo. Napisal je več knjig: potopisov, zgodb za otroke, likovnih razmišljanj, esejev, črtic in pesniško zbirko. Napisal je tudi več monografij slovenskih slikarjev in kiparjev. Je avtor prve monografske študije o slikarstvu Jožeta Tisnikarja (1972) in knjige Vasilij Kan-dinski - slikar in teoretik: Rojstvo abstraktne umetnosti (1997). Za svoje delo je Tršar prejel številne nagrade, med njimi leta 1993 Jakopičevo nagrado, leta 1996 pa častni znak svobode RS. Tršarjeva smrt je odjeknila tudi med Slovenci v Italiji, zlasti na Goriškem, saj so z razstavo njegovih likovnih del pred slabim mesecem začeli novo sezono Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Septembrskega odprtja se umetnik ni udeležil ravno zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja. STALNO GLEDALIŠČE FJK - Včeraj predstavitev Prihaja val sodobnega plesa Od petka do nedelje bo na vrsti argentinski tango, tokrat s Tanghero, v torek in sredo pa Martha Graham Dance Company Po musicalu ples: v Stalnem gledališču FJK so še posebej ponosni na nov niz, ki se začenja ta teden in ki je prvenstveno namenjen sodobnemu plesu. O »novi kakovostni ponudbi« je na včerajšnji novinarski konferenci z zanosom govoril direktor Antonio Calenda, ki je pred njenim začetkom, ko so morali ostali novinarji čakati, da so televizijski kolegi pointervjuvali direktorico slovitega ansambla Martha Graham Dance Company, novinarjem »potožil«, češ da dela to, česar drugi ne znajo ali ne morejo. Predvsem to, da zna pridobiti sredstva, kajti v Trst oz. v FJK priteka vse manj denarja za kulturo, na krajevni ravni pa je tudi sušno. Sicer pa bi morala za plesno-baletne predstave skrbeti druga hiša, beri opera Verdi. Na vprašanje, ali se bo v bodoče, ko naj bi on prevzel še vodstvo operne hiše, kaj spremenilo, je nonšalantno skomignil z rameni, »kaže, da me ne marajo« ... Torej zaenkrat Calenda ostaja »samo« v Rossettiju, ki rad prevzema breme gosti-telja-organizatorja kakovostnih uprizoritev s področja musicala in plesa. Prav na račun tovrstnih predstav si je Stalno gledališče FJK za- gotovilo veliko novih gledalcev, tudi iz sosednjih krajev, kar nedvomno blagodejno vpliva na finance teatra. Začetek sklopa mu-sicalov pravzaprav ni bil najbolj kakovosten, saj lepljenka Musical Rocks - The best of Broadway's Rock Musicals z mladimi inter-preti z Dunaja (tam so jih pravzaprav zbrali v skupino) v marsičem ni prepričala (izvajalci glasovno, avtorji pa z vidika koreografij in kostumov), čeprav je navdušila tržaško občinstvo. Nedvomno bo na kvalitetnejši ravni začetek (oz. sezona v celoti) plesnega abonmaja, ki ga bodo v petek (s ponovitvama v soboto in nedeljo) ognjevito odplesali interpreti Tanghere, ljubezenske zgodbe iz Buenos Airesa. Vendar pa je bila osrednja gostja včerajšnje novinarske konference umetniški vodja slovite ameriške skupine, ki jo je ustanovila plesalka in koreografinja Martha Graham. Janet Eilber je še plesala z njo, od leta 2005 pa vodi ansambel. Podrobneje je predstavila plesni večer, ki ga bo skupina v Trstu dvakrat odplesala, in sicer v torek, 26. in v sredo, 27. oktobra. Na njem pa bodo mladi plesalci razkrili, kako doživljajo »nauke« Marthe Graham. (bip) Skupina bo predstavila »predelane« koreografije Marthe Graham / SVET Sreda, 20. oktobra 2010 13 RUSIJA - Skrajneži zasedli čečenski parlament in zajeli talce Varnostne sile v Čečeniji ubile vse napadalce in rešile poslance V napadu umrli tudi trije policisti in civilist - Do napada je prišlo ob obisku ruskega notranjega ministra MOSKVA/GROZNI - Čečenske varnostne sile so po zadnjih podatkih ubile vse štiri skrajneže, ki so včeraj zgodaj zjutraj vdrli v poslopje parlamenta v Groznem in skušali zajeti talce. Navedbe o preostalih žrtvah napada se zaenkrat razlikujejo, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pa naj bi bili ubiti še trije policisti in civilist. Vsi poslanci so medtem na varnem. Kot poroča AFP, je skupina štirih skrajnežev zgodaj zjutraj vdrla v poslopje parlamenta v čečenski prestolnici Grozni. Sprva je grozilo, da bo prišlo do zajetja talcev, a so varnostne sile pravočasno posredovale in vse poslance prepeljale na varno. Kot je povedal čečenski predsednik Ramzan Kadirov, ki naj bi osebno vodil operacijo, so pripadniki varnostnih sil v vsega 20 minutah ubili vse napadalce, poslance in uslužbence parlamenta pa prepeljali na varno. Po nekaterih drugih informacijah naj bi se sicer dva napadalca razstrelila sama in ju niso ustrelili policisti. Kot še piše AFP, so predsednika parlamenta Dukuvaha Abdurahmanova iz poslopja parlamenta evakuirali z oklepnim vozilom in v napadu ni bil ranjen. Navedbe o tem, koliko ljudi je bilo ubitih in ranjenih, se zaenkrat še razlikujejo in se gibljejo med tri in šest. Po poročanju AFP naj bi bili poleg napadalcev ubiti še trije policisti in en civilni uslužbenec parlamenta, ruska tiskovna agencija Itar-Tass pa poroča, da so bili ubiti štirje policisti, medtem ko med žrtvami naj ne bi bilo nobenega civilista. Prav v času napada je bil na obisku v Čečeniji ruski notranji minister Rašid Nurgalijev, ki je operacijo varnostnih sil označil kot uspeh. "Čečensko notranje ministrstvo je delovalo profesionalno in kompetentno. To pomeni, da je bila operacija izvršena uspešno," je dejal po poročanju AFP. Z dogajanjem naj bi Kadirov po telefonu že seznanil tudi ruskega premiera Vladimirja Putina, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot še dodaja, posebne enote policije sedaj preiskujejo poslopje parlamenta in iščejo morebitne mine, ki so jih morda podtaknili napadalci. Ameriška tiskovna agencija AP medtem navaja nekatere podrobnosti napada. Kot piše, je eden od napadalcev najprej pred vhodom v parlament razstrelil bombo, ki je ubila njega in ranila več ljudi. Najmanj dva druga napadalca naj bi medtem stekla v poslopje parlamenta, vzklikala 'Alahu Akbar" (Alah je velik) in streljala. Na prizorišče naj bi se napadalci pripeljali z avtomobilom. Po poročanju AP naj bi skrajneži vdrli tudi v poslopje čečenskega ministrstva za kmetijstvo, a se je kasneje izkazalo, da je to ministrstvo v isti zgradbi kot parlament in da je v bistvu šlo za en sam napad. Kremelj se proti separatističnim upornikom na severu Kavkaza bori že vse od razpada Sovjetske zveze. V Čečeniji sta v 90. letih 20. stoletja potekali dve vojni, nakar je Kremelj leta 2000 v Groznem nastavil sebi lojalno vlado. Od takrat se je velik del islamskih upornikov preselil v sosednji ruski republiki Dagestan in Inguše-tija, število terorističnih napadov v Groznem pa je v minulih letih občutno upadlo. Lani je Rusija uradno zaključila desetletje trajajočo protiteroristično operacijo v Čečeniji, kar pa je bilo po mnenju mnogih preuranjeno. Avgusta je bilo sicer v streljanju v rojstni vasi Kadirova ubitih 19 ljudi, med njimi pet civilistov. Leta 2004 so čečenski uporniki na šoli v Beslanu v Severni Ose-tiji zajeli talce, pri čemer je bilo ubitih kar 330 ljudi, še spominja AFP. (STA) Čečenski varnostniki iščejo napadalce v poslopju čečenskega parlamenta ansa FRANCIJA - V središču protesta pokojninska reforma Protestni val se širi, tudi z izgredi Sarkozy spet napovedal trdo roko PARIZ - Francijo je včeraj znova zajel val protestov in stavk proti načrtovani pokojninski reformi, ki naj bi jo francoski parlament sprejel v naslednjih dneh. Na ulice se je zgrnilo na desetti-soče ljudi, prišlo je tudi do nasilja. Odpovedani so bili številni leti, pred črpalkami so se vile dolge kolone, moten je še vedno tudi železniški promet. V Franciji je bil zaradi stavke železničarjev, zaposlenih v rafinerijah in voznikov tovornjakov v večjem delu države ohromljen zlasti železniški in letalski promet. Zaradi motene oskrbe z gorivom so morali odpovedati na stotine letov, vozila je le polovica vlakov, pred bencinskimi črpalkami pa so nastajale dolge kolone. Vozniki tovornjakov so svoje nezadovoljstvo izrazili tako, da so na avtocestah vozili "po polžje". Po podatkih sindikata CGT je proti sporni pokojninski reformi, ki naj bi jo v četrtek potrdil še zgornji dom parlamenta senat, demonstriralo 3,5 milijona ljudi. Po podatkih vlade, ki se pre- Nicolas Sarkozy ansa cej razlikujejo od podatkov sindikata, naj bi se demonstracij udeležilo pol milijona ljudi. Številne proteste so ponekod spremljali nasilni izgredi. Iz mesta Le Mans so poročali o požigu srednje šole, ki je zagorela po demonstracijah študentov v mestu. V bližini srednje šole v kraju Nanterre blizu Pariza pa je prišlo do novih izgredov med protestniki in policijo. Protestniki so tudi zažgali nekaj vozil. Po podatkih francoskega notranjega ministrstva so po številnih protestih, ki so se ponekod sprevrgli v nasilne izgrede, od ponedeljka aretirali 290 ljudi. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je v odzivu na proteste proti pokojninski reformi napovedal, da bo zatrl protestnike, ki napadajo policijo. Obregnil se je tudi na blokado naftnih rafinerij in dejal, da pomanjkanje naftnih derivatov "ne more obstajati v demokraciji, kjer si ljudje želijo delati". Ponovil je, da je njegova dolžnost, da uveljavi pokojninsko reformo, stavkam po vsej državi in nasilnim protestom navkljub. Tiskovni predstavnik francoskih socialistov Benoit Harmon pa je dejal, da so protestne akcije "preizkus moči". Francoski sindikati želijo z načrtovanimi protesti doseči, da bi se francoska vlada odpovedala pokojninski reformi. Pokojninska reforma predvideva zvišanje upokojitvene dobe s 60 na 62 let do leta 2018. Potrdil jo je že spodnji dom parlamenta, narodna skupščina. Zgornji dom, senat, pa naj bi o reformi glasoval v četrtek. (STA) Sodelovanje med Rusijo in Evropo DEAUVILLE - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy so se v ponedeljek zvečer sestali na večerji v francoskem Deauvilleu, kjer so govorili o problemih svetovne politike. Pogovore so nadaljevali včeraj dopoldne, po napovedih pa naj bi vrh prinesel okrepljeno sodelovanje med Rusijo in Evropo. Za to si prizadeva zlasti ruski predsednik Medvedjev. Tako Sarkozy kot Merklova pa sta ob prihodu v znano letoviško mesto ob normandijski obali napovedala pripravljenost za vzpostavitev "partnerstva" med Moskvo in nekdanjimi nasprotniki iz obdobja hladne vojne. "Namen srečanja je okrepiti temelje našega zaupanja v dobre odnose z Rusijo," je po dolgem dvostranskem pogovoru s francoskim predsednikom dejala Merklova. "Če bomo okrepili medsebojno zaupanje, bomo našli tudi način za vodenje skupne strategije glede na grožnje," je še dodala nemška kanc-lerka. Sarkozy pa je dejal, da oba z Merklovo menita, da je "hladna vojna končana, da je konec Var-savskega sporazuma, da je Sovjetska zveza preteklost in da so Rusi naši prijatelji". Politična kriza v Belgiji se vse bolj poglablja BRUSELJ - V Belgiji je v ponedeljek ponovno propadel poskus oblikovanja vlade. Vodja nacionalistične flamske stranke N-VA Bart de Wever je namreč sporočil, da mu vlade ni uspelo oblikovati, zato sedaj ponovno v ospredje stopa belgijski kralj Albert II. Ta je včeraj že opravil vrsto srečanj s ključnimi političnimi osebnostmi, med katerimi so bili voditelji vseh politični strank v državi. Po juniju je to že petič, je belgijski kralj v središču prizadevanj za oblikovanje belgijske vlade. De Wever je v ponedeljek sporočil, da ni uspel doseči kompromisa s francosko govorečimi strankami. "Fabula acta est" (Igra je končana), je v latinščini dejal De Wever. To naj bi bile tudi zadnje besede rimskega cesarja Avgusta. V Belgiji po junijskih volitvah že pet mesecev poskušajo oblikovati vlado. (STA) EVROPSKA UNIJA - Pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya in belgijskega predsedstva Finančni ministri dosegli pomembna dogovora o javnofinančni disciplini in o hedge skladih LUXEMBOURG - Finančni ministri Evropske unije so na zasedanjih v ponedeljek in včeraj v Luksemburgu sprejeli dva pomembna dogovora: o strožjih pravilih za zagotavljanje javnofinančne discipline in konkurenčnosti ter o strožji ureditvi hedge skladov. Oboje sodi v sklop zaostrovanja nadzora nad finančnimi trgi s ciljem preprečitve novih kriz. Dogovor o krepitvi javnofinančne discipline in konkurenčnosti v EU je v ponedeljek dosegla delovna skupina za izboljšanje gospodarskega upravljanja pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya. Na podlagi tega političnega dogovora bo oblikovano poročilo skupine, ki naj bi ga 28. in 29. oktobra potrdil Evropski svet. Dogovor po navedbah virov pri EU prinaša pomembno dodano vrednost v primerjavi s sedanjim sistemom. Dogovor predvideva tudi vzpostavitev kriznega mehanizma za reševanje težav v območju evra, ki bi lahko zahteval spremembe Lizbonske pogodbe. Včeraj pa so finančni ministri po 18 mesecih pogajanj dosegli dogovor o novi ureditvi hedge skladov, ki naj bi preprečila tveganja za finančno stabilnost. Glavno odprto vprašanje je bila uvedba potnih listov za sklade iz tretjih držav, ki v skladu z dogovorom ne bo avtomatska. Dogovor o ureditvi hedge skladov in drugih investicijskih skladov je ovirala Francija, ki je vztrajala pri tem, naj se potni listi za upravljanje skladov iz tretjih držav ne začnejo izdajati takoj ob uveljavitvi novih pravil. Na drugi strani je bila Velika Britanija, ki se je zaradi svojega londonskega Cityja, največjega evropskega finančnega središča, kjer je doma tudi največ hedge skladov, zavzemala za bolj liberalno rešitev. Veleposlanik Slovenije pri EU Rado Genorio, ki je sodeloval v razpravi, je poudaril, da je Evropa s tem dogovorom "stopila korak naprej", saj predlog direktive brani tako potrošnika kot interese investitorjev, poleg tega pa izpostavlja pomen vzajemnosti. "Na koncu smo zaploskali belgijskemu predsedstvu, ker je opravilo ogromno dela, da je prišlo do kompromisnega predloga," je v izjavi za STA še povedal veleposlanik Genorio. K preboju oziroma k zadostni politični volji za kompromis je po mnenju Ge-noria prispevalo tudi dejstvo, da se bliža vrh skupine G20. Ta skupina se je junija v To-rontu zavezala k sprejetju teh pravil, tako da EU na naslednji vrh G20, ki bo novembra v Seulu, ni želela brez dogovora. V povezavi z dogovorom o potnem listu so slovenski eksperti pojasnili, da bodo imele države članice najprej dve leti časa za prenos direktive, nato pa bo dve leti deloval samo evropski potni list, torej potni list za upravljalce skladov v EU. Nato bo evropska agencija za nadzor nad trgom vrednostnih papirjev pripravila poročilo o delovanju evropskega potnega lista in ocenila, ali ga je smiselno in primerno razširiti tudi na tretje države. Če bo njeno mnenje pozitivno, bo Evropska komisija sprejela delegirani akt za uvedbo potnega lista, razen če bo proti kvalificirana večina držav članic in večina evropskih poslancev. Pričakuje se, da bo lah- ko potni list na podlagi delegiranega akta uveljavljen nekje v letu 2015. Finančni ministri so sicer včeraj razpravljali o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja. Razprava se bo nadaljevala novembra s ciljem sprejetja dogovora. Gre za predlog direktive o izmenjavi informacij o vseh vrstah davkov, razen davka na dodano vrednost in trošarin, ki so iz direktive izvzeti. Novi dogovor je zelo pomemben, saj je vse preveč utaj davkov, poleg tega je bila sedanja direktiva sprejeta že davnega leta 1977, je pojasnil Genorio. Glavni problem pri iskanju dogovora o tem predlogu je v tem, da se tiste države, ki imajo na voljo več takšnih podatkov, bojijo, da bodo dajale precej več, kot bodo v izmenjavi dobile od drugih. Finančni ministri so sicer včeraj tudi odobrili začasne spremembe zakonodaje o davku na dodano vrednost v Nemčiji, Italiji, Avstriji in Veliki Britaniji. Odobrene izjeme so na zahtevo Francije zožene in veljajo za mobilnike in elektronska vezja do konca leta 2013. Prav tako na zahtevo Fran- cije je bil sprejet dogovor, da "načeloma" naj ne bi bilo podaljšanja teh ukrepov. O evropskem davku za finančne institucije pa včeraj v nasprotju s pričakovanji ni bilo razprave, temveč so ministri le posredovali poročilo Evropske komisije v obravnavo voditeljem EU na srečanju 28. in 29. oktobra. Evropska komisija je minuli teden na svetovni ravni podprla usklajeno uvedbo davka na finančne transakcije, s katerim bi obdavčili vsako transakcijo glede na njeno vrednost. Na evropski ravni pa se je zavzela za uvedbo davka na finančne dejavnosti, s katerim bi obdavčili dobičke in prejemke družb v finančnem sektorju. Ministri so sicer včeraj še potrdili oceno Evropske komisije o izvajanju ukrepov za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja Litve in Romunije. Poleg tega so pripravili predlog skupne izjave EU za ministrsko srečanje G20 v mestu Gyeongju v Južni Koreji. EU se je znotraj G20 zavezala k doseganju močnejše, bolj trajnostne in uravnotežene globalne rasti. Petra Miklavc (STA) 1 4 Sreda, 20. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu ŠTEVERJAN - Začenja se obnova območja pred cerkvijo Na osrednjem vaškem Dela naj bi trajala osem mesecev - Do sredine novembra ne bo sprememb v prometni ureditvi Zdaj gre zares. Danes se bodo v Števerjanu začela dela za obnovo Trga Svobode in območja okrog števerjan-skega županstva, v katera bo občina vložila okrog 700.000 evrov. Od časa, ko je dežela Furlanija-Julijska krajina dodelila briški občini denar za projekt, s katerim je uprava želela dati osrednjima prizoriščema vaškega dogajanja večjo dostojanstvenost in udobnejšo podobo, je minilo že nekaj let, danes pa bo občina uradno izročila dela gradbenemu podjetju Falcomer iz kraja San Dona di Piave, ki je zmagalo javno dražbo. Delavci, ki so v prejšnjih dneh že začeli s pripravami gradbenega materiala, naj bi že danes odprli gradbišče, dela pa bodo zaključena v približno osmih mesecih. Večji del naložbe bo občina porabila za obnovo trga pred cerkvijo sv. Florijana in Marije pomočnice, kjer se bodo tudi začela dela. Županja Franka Padovan in arhitekt Marcello Fis-celli, ki sledi postopku, sta povedala, da gradbišče v začetni fazi ne bo zahtevalo sprememb prometne ureditve. »To smo zahtevali, da bi lahko mirno izpeljali slovesnosti ob prvem novembru ter zahvalni nedelji,« je podčrtala Pa-dovanova, Fiscelli pa je pojasnil: »Delavci bodo najprej obnavljali predel za spomenikom in razgledno točko, sredi novembra pa bodo začeli obnavljati trg, kar bo verjetno zahtevalo tudi nekaj sprememb prometne ureditve.« Trg Svobode bodo pretlakovali s ploščicami iz peščenjaka. Uredili bodo tudi razgledno točko, s katere bodo obiskovalci lahko občudovali Gorico in Novo Gorico. Struktura bo prekrita s ploščicami iz peščenjaka in iz nabrežinskega kamna. Načrt predvideva izgradnjo širših pločnikov pred cerkvijo, župniščem in spomenikom padlim. Pločnike bodo pretlakovali z belim nabrežinskim kamnom. Posajene bodo nove lipe, nekatera druga drevesa, ki ovirajo razgled, pa bodo odstranjena. Lažjega »lepotnega posega« bo deležen spomenik, v bližino katerega bodo namestili klopi in koše za odpadke. Spremembe prometne ureditve z malim krožiščem, ki je bilo predvideno v preliminarnem načrtu, ne bo. Hitrost vožnje bo omejena na 30 kilometrov na uro, prehodi za pešce pa bodo označeni s kockami iz marmorja iz Carrare. V načrt, v okviru katerega bodo poskrbeli tudi za odstranitev arhitektonskih pregrad, je studio Artes vključil še obnovo javne razsvetljave. Z novimi ploščicami bodo pret- lakovali območje občinskega poslopja, cesto pa bodo na novo asfaltirali. V bližini županstva bodo uredili pločnike, obnovili razsvetljavo in preuredili parkirne prostore, ki jih bo skupno osemnajst. Občinsko stavbo bodo preple-skali, nadomestili bodo žlebove in obnovili zunanje stopnišče. (Ale) Gradbeni material čaka na začetek del GORICA - Biološka oporoka Spodbujajo imenovanje podpornega upravitelja Občani bodo pri goriških notarjih plačali dogovorjeno vsoto 50 evrov V pričakovanju na zakon o biološki oporoki je imenovanje »podpornega upravitelja« najzanesljivejša pot, da pride do upoštevanja volje posameznika v primeru, da bi zaradi bolezni ali drugih težav ne bil več sposoben odločati. Zato sta goriška pokrajina in goriški notarski svet včeraj podpisala sporazum, ki bo spodbujal občane k izkoriščanju tega pravnega instrumenta, določenega v 408. členu italijanskega civilnega zakonika. Sporazum sta včeraj podpisala predsednik pokrajine Enrico Gherghet-ta in predsednica notarskega sveta Maria Francesca Arcidiacono. Na podlagi sporazuma bodo občani za imenovanje »podpornega upravitelja« pri goriških notarjih plačali dogovorjeno vsoto 50 evrov, pokrajina pa bo preko svoje spletne strani promovirala to možnost. S projektom, povezanim z biološko oporoko, to je uradnim zapisom, v katerem polnoletna zdrava oseba določi, kako naj zdravniki z njo ravnajo v primeru ter- Enrico Gherghetta bumbaca minalne bolezni in ko ne bi bila več sposobna odločati ali komunicirati, se pokrajinska advokatura ukvarja že dve leti. Odvetniki so najboljšo pot za izpolnitev volje posameznika našli v uvedbi »podpornega upravitelja«, ki naj bi bil nekakšen garant. Izkazalo se je namreč, da register papirnatih bioloških oporok ali imenovanje preprostega zaupnika pogosto nista dovolj. Pokrajina se je nazadnje odločila tudi za organizacijo tečaja o biološki oporoki, ki bo 27. oktobra v dvorani pokrajinskega sveta. (Ale) bumbaca GORICA - SAP Policisti ostali brez bencina Sindikat policije SAP ponovno opozarja na hude težave, s katerimi se goriška kvestura spopada zaradi krčenja sredstev policiji s strani italijanske vlade. »Goriška kvestura je že porabila denar iz sklada, ki je namenjen nakupu goriva, kar pomeni, da ne bo več mogoče uporabljati notranje črpalke. Blokirana je bila tudi uporaba kartice "fuel card', ki je omogočala točenje goriva na navadnih črpalkah,« pravijo pokrajinski predstavniki sindikata in nadaljujejo: »Porabljen je bil tudi ves denar, ki je bil namenjen popravilom policijskih vozil. Približno polovico 20.000 evrov, ki so bili na razpolago, so vložili v popravila avtobusov za prevažanje priseljencev centra CIE v Gradišču.« Sindikat omenja tudi pomanjkanje denarja za misije, preiskave izven pokrajine in izpopolnjevanje, zato vabi »politiko«, naj prilagodi finančna sredstva realnim potrebam policije. PODGORA S sanacijo plazu je treba pohiteti S sanacijo plazov na Kalvari-ji je treba pohiteti. Tako je še enkrat poudaril predsednik rajonskega sveta za Podgoro Walter Bandelj, ki si je včeraj s predstavnikoma goriške gozdne straže Massimom Mor-secchijem in Luigiem Barbano ogledal plazova nad Ulico San Giu-sto na pobočju Kalvarije. Manjše plazišče so evidentirali že pred časom, po močnih nalivih, do katerih je prišlo decembra lani in konec septembra letos pa se je položaj vidno poslabšal. »En plaz je na levem, drugi pa na desnem bregu potoka Štoperca,« je povedal Bandelj. Območje plazu je precej obsežno, velike težave pa nam ob vsakem deževju povzroča deževnica, saj odteka proti dolini in pri tem naplavlja zemljo na cesto in trg pred cerkvijo. »V primerjavi s tem, kar so predstavniki gozdne straže videli pred dvema mesecema, se je stanje zelo poslabšalo. Menim, da je treba s sanacijo pohiteti. Dežela je sicer za leto 2012 predvidela prispevek v višini 90.000 evrov za sanacijo plazu ob potoku Štoperca, dve leti pa je veliko,« je ocenil predsednik rajonskega sveta za Podgoro, ki si bo jutri popoldne ogledal plazova tudi s funkcionarji dežele Furlanije-Julijske krajine. »Gozdna straža bo pred tehničnim omizjem, ki bo predvidoma potekalo prihodnji teden, izvedla tudi meritve plazov. Pomembno je, da imamo na voljo čim več podatkov,« je podčrtal Bandelj. Omizje, na katerem se bodo o vprašanju plazenja zemlje na Kalvariji pogovarjali predstavniki vseh pristojnih ustanov, bo potekalo 26. oz. 27. oktobra. (Ale) GORICA-RIM - EZTS Politična podpora in formalne pripombe Ettore Romoli bumbaca Ustanavljanje Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) v goriškem čezmejnem prostoru uživa politično podporo rimske vlade, kjer izrekajo goriškim upravam priznanje in pohvalo za pionirsko potezo. Kljub temu imajo tehnične službe raznih italijanskih ministrstev vrsto formalnih pripomb, zaradi katerih EZTS še ni dobil zelene luči Rima. »Prepričan sem, da bomo primerno odgovorili na vse pripombe, ki so izključno formalne narave in zadevajo formulacijo akta o ustanovitvi EZTS-ja,« je včeraj povedal župan Ettore Romo-li, potem ko je bil dopoldne z odbornikom Guidom Germanom Pettarinom na nekajurnem »zaslišanju« na sedežu predsedstva vlade v Rimu. Goriška upravitelja sta se tam sestala z enajstimi funkcionarji ministrstev za finance, za zunanje zadeve, za gospodarski razvoj in za okolje, pa še s predstavniki predsedstva vlade. »S pogovori sem zmerno zadovoljen,« je potrdil Romoli. Pri županu je bilo zaznati tudi zmeren optimizem glede tega, da bo zaplet rešen v sprejemljivem času, zato da ne bo potrebno vračati se v mestne svete Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe za glasovanje o spremenjenem aktu. »Nekatere pripombe ministrskih funkcionarjev smo pojasnili na licu mesta, v prihodnjih dneh pa bomo pripravili in poslali v Rim dodatno dokumentacijo, ki jo bo medministrska komisija preučila,« je še povedal Romoli in namignil, da je rimsko dlakocepstvo povezano tudi z okoliščino, da gre za prvi primer EZTS-ja v Italiji, po katerem se bodo drugi zgledovali, zato pa mora biti akt po zakonsko formalni plati brezhiben. »Danes ne moremo še vedeti, če bo potrebno vrniti se v mestne svete. Srčno upam, da nam tega ne bo treba, predvsem zato ne, ker so naši slovenski sosedje že izpeljali ves postopek in dobili zeleno luč slovenske vlade,« je zaključil goriški župan. (ide) OSLAVJE - V ponedeljek zvečer Gorel rezervoar Požar na zasebnem, za gasilce težko dostopnem zemljišču V ponedeljek zvečer je gorelo na Oslavju, kar je med domačini, ki so ogenj opazili, povzročilo precejšnje razburjenje. Požar pa je bil trd oreh tudi za goriške gasilce, saj je gorelo na zasebnem zemljišču, ki ni bilo lahko dostopno njihovim vozilom. Nazadnje se je izkazalo, da je bilo več preplaha kot škode. Nihče ni bil namreč poškodovan, tudi poslopij ni bilo v bližini, povsem uničen pa je plinski rezervoar oslavske domačije. Na goriško poveljstvo gasilcev so klic na pomoč prejeli v ponedeljek okrog 22. ure. Ker so ljudje povedali, da močno gori, so se na Oslavje odpravili z več gasilskimi cisternami, tuljenje siren med hišami pa je pri krajanih povzročilo dodaten preplah. Požar je nastal na plinskem rezervoarju na zasebnem zemljišču, ki je bilo za gasilce težko dosegljivo; še ugotavljajo, kaj je zanetilo ogenj. K sreči v bližini ni bilo ne hiš ne ljudi, zato nihče ni bil resnično ogrožen. Poseg gasilcev pa je preprečil, da bi se ogenj razpasel in zajel širše območje, kar bi seveda imelo hujše posledice. GORICA Podturn, po Ulici Lunga odslej samo v eno smer Z včerajšnjim dnem je Ulica Lunga v Podturnu enosmerna. Vožnja je dovoljena s Trga Sv. Roka pred tamkajšnjo cerkvijo v smeri ulic Scuola Agraria in Blaserna. Novo prometno ureditev so uvedli včeraj dopoldne. Občinska uprava je tako ugodila zahtevi rajonskega sveta Podturn-Sv. Ana, ki jo je na občino naslovil novembra lani. Občinski uradi so dali zeleno luč, saj je enosmerno ulico predvidel že ažurirani plan preureditve urbanega prometa v Gorici, ki ga je občinski svet odobril julija 2004. Ukrep je posledica okoliščine, da je ulica ozka in da je dvosmerna vožnja nevarna zaradi hiš vzdolž ceste. Po novem je hitrost omejena na 30 km/h, predvidena pa je ureditev kolesarske steze po levem robu ceste. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 20. oktobra 2010 1 7 GORICA - Policija aretirala tihotapca Čez mejo s tovorom ukrajinskih cigaret 44-letnik iz Ukrajine je v mercedesu skrival 5.000 zavojčkov Zaseženi cigaretni zavojčki v prtljažniku (levo) in pod sedeži avtomobila (spodaj) S cigaretnimi zavojčki je napolnil ves razpoložljiv prostor v avtomobilu, skril jih je celo v sedeže, ob prečkanju državne meje in vstopu v Italijo pa so mu načrte prekrižali policisti, tako da se mu tihotapstvo ni obneslo. Na goriški kvesturi so včeraj sporočili, da je osebje prometne policije v minulih dneh aretiralo 44-letnega ukrajinskega državljana, ki je skušal z osebnim avtomobilom pritihotapiti v Italijo velik tovor cigaretnih zavojčkov. V avtomobil znamke Mercedes je skril kar 5.000 zavojčkov cigaret, ki so bile izdelane v Ukrajini, po naključju pa je padel v past policistov. 44-letnega moškega je patrulja obmejne policije iz Gorice zalotila med rednimi kontrolami, ki jih izvaja v bližini državne meje. Pri nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu v Štan-drežu so policisti ustavili Mercedes z ukrajinsko registrsko tablico, ki je pravkar pripeljal iz Slovenije v Italijo. Med pregledom osebnih in avtomobilskih dokumentov so opazili, da je bil voznik živčen, zaradi česar so posumili, da nima ravno čiste vesti. Sklenili so, da opravijo podroben pregled vozila, kar je moškega, ki je potoval sam, še dodatno vznemirilo. Kmalu so policisti odkrili, da je Ukrajinec v avtomobilu skrival in prevažal kar 5.000 zavojčkov cigaret - skupno preko 100 kilogramov tobaka -, ki si jih je priskrbel v bivši sovjetski republiki. Večji del zavojčkov je skril v prtljažnik, stlačil pa jih je tudi pod zadnje sedeže avtomobila. Policisti so zasegli avtomobil in ves tovor cigaret, moškega pa so aretirali zaradi tihotapljenja. 44-letnika so odpeljali v goriški zapor v Ulici Barzellini, kjer čaka na odločitev sodnika za predhodne preiskave. (Ale) GORICA - Marjan Sosol o oživljanju mesta »Tri brezplačna parkirišča in pobratenje obeh Goric« »Neodtujljiva predpostavka za to, da Gorica znova pridobi vlogo in zgodovinsko poslanstvo v smislu trgovskega, turističnega in kulturnega središča celotnega posoškega območja, je izgradnja treh povsem brezplačnih parkirišč. Na ta način bi priklicali kupce in obiskovalce, ki bi se dalj časa ustavili v mestu.« S temi besedami vstopa v javno debato o oživljanju mestnega središča Marjan Sosol, rajonski svetnik v Pevmi in predstavnik Levice in svobode. »Sredstva - tako Sosol -, ki so bila vložena v preureditev mestnega središča - Gosposke ulice, Travnika, Raštela, Nunske ulice, Mazzinijeve ulice, Gari-baldijeve ulice ter Starega in Novega Trga, - morajo samoumevno poživiti prav na tistem območju že obstoječe trgovine. Zaradi tega menimo, da je potrebno finančna sredstva, ki so ostala v prejšnjih obračunih, usmeriti še največ v izvajanje navedenih struktur. V mislih imamo podvojitev parkirišča Valentina Staniča med Ascolijevo in Brassovo ulico, kar v podrobnosti pomeni nadgraditi sedanjo površino še z eno cementno ploščo, premakniti sedanjo črpalko za pogonsko gorivo iz Crispijeve ulice na rob mesta in preoblikovati površino v parkirišče, ki naj služi nastalemu otoku za pešce, takoj se odpovedati projektu Europan, ki predvideva gradnjo urbanega trgovskega središča z ustreznim ogromnim podzemnim parkiriščem,« pojasnjuje Sosol in dodaja: »Zaradi tega predlagamo gradnjo velikega površinskega parkirišča, podobnega tistim, kii jih imajo trgovska središča. Trgovsko središče med Boccacciejavo in Mamelijevo ulico se napoveduje kot čarobna zamisel, a je po našem mnenju zelo težko izvedljiva, saj ni primerna in je v protislo- Marjan Sosol bumbaca vna z naložbami, ki so bile opravljene za obnovo zgodovinskega središča. Sprašujemo se, zakaj ni bila dovolj privlačna gradnja podzemnega parkirišča na Bat-tistijevem trgu. Kako to, da bi isti ali drugi zasebni investitorji ocenili donosnost naložbe le 300 metrov bolj daleč? Zamislimo si na primer, da da bo plan sprejet. Koliko časa bi trajala gradnja - tri, štiri leta ali več? Koliko bi uresničevanje načrta stalo - kakih deset milijonov evrov? Preko katerih mehanizmov bi zasebni investitor prejel povračilo finančnih sredstev? Opisani plan kaže na tveganje, ki ga ne smemo podcenjevati. Tiste maloštevilne trgovine, ki s težavami še vztrajajo na pred kratkim obnovljenim mestnim območjem, bi se verjetno preselile v nastalo središče, kar bi povzročilo popolno izpraznitev sedaj nastajajočega otoka za pešce. Sicer pa posredujemo še kakšen nasvet z ustrezno obrazložitvijo. Zakaj ne bi ukinili plačevanja parkirišč na Battistijevem trgu glede na to, da niso izkoriščena prav zaradi nevšečne parkirnine? Zakaj ne spodbuditi dogovora z zasebnimi institucionalnimi dejavnostmi, ki bi predvideval, da se uslužbenci poslužujejo parkirišč na plačilo, kakršno je na primer tisto, ki so ga odprli pred kratkim v Morellijevi ulici, nato pa še tisto ob nad- škofiji, ki ga pravkar dokončujejo. Na ta način bi sprostili sinje označena parkirna mesta, ki služijo sedaj za kratke postanke (uradi, lekarne itd.). Priprava in izvedba zgoraj navedenega predloga bi bili gotovo privlačni ne le za sedanje podjetnike v mestu, temveč tudi za obsežne trgovinske verige, ki so porazdeljene v sodobnih trgovskih središčih in bi bile bolj razpoložljive za naložbe v sedanje že zastarele prodajalne. Vsekakor pa vztrajamo pri nekdanjem predlogu v prid parkirišča pri Rdeči hiši na Kugyjevem trgu, ki naj se opremi s postajo za izposojo koles. Pomembno povečanje trgovskih, turistično kulturnih in gostinskih dejavnosti bi imelo za posledico oprijemljiv prispevek za občinsko blagajno, ki bi izviral iz dodatnega davka na dohodek, hkrati pa bi nastala vrsta priložnosti za zaposlovanje.« »Še kratka omemba o premikanju po mestu. Nakazani manever bi gotovo tudi razbremenil že kaotičen mestni promet, ki izvira prvenstveno iz krčevitega iskanja parkirnega prostora prav pred trgovino ali pod stanovanjem in iz odlašanja uveljavitve PUT, ki že šest let leži v kakšnem predalu. Vabimo vse občinske svetnike, politične večine in tudi manjšine, da oblikujejo sklep občinskega sveta, ki naj usmerja izvajanje zgoraj naštetih predlogov. V ta namen naj se oprejo na ustrezno komisijo občinskega sveta,« zaključuje Marjan Sosol, ki podpira predlog o pobratenju med mestoma Gorica in Nova Gorica ter računa na to, da se bo v to smer premaknil občinski svetnik Franco Hassek, ki mu je goriški župan zaupal skrb za pobratenja. Hassek je že javno nakazal možnost pobratenja Goric. Sosol obenem podpira tudi zamisel o gradnji tramvaja med mestoma. GORICA - Zahteva Demokratske stranke Denar za vzpenjačo naj gre za obnovo grajskega naselja Denar iz sklada za tisočletnico Gorice je treba uporabiti za obnovo goriškega gradu in grajskega naselja, ne pa za vzpe-njačo. Tako trdijo goriški predstavniki Demokratske stranke (DS), ki pozvajo občinsko upravo, naj zamrzne postopek za izgradnjo mehanske povezave med Travnikom in grajskim naseljem. »Projektu nasprotujemo iz dveh razlogov. Prvi je dejstvo, da goriški župan ne ve, kot je sam priznal, koliko bo stalo vzdrževanje in upravljanje vzpenjače, kar je nedopustno. Drugi razlog pa je, da se nam zdi popolnoma nesmiselno, da gradimo vzpenja-čo, ki ne pelje nikamor. Grad je namreč v zelo slabem stanju,« je povedal goriški občinski tajnik DS Giuseppe Cingolani in poudaril, da bi se z odpovedjo vzpenjači goriška občina sploh ne odpovedala tudi preostalemu denarju, ki ga je dobila s strani dežele FJK za obnovo Travnika in predora Bombi. Istega mnenja so tudi predstavniki Foruma za Gorico, ki bodo zbirali podpise za referendum proti dvigalu na grad; pobude DS ni podprla, ker meni, da referendum ne more imeti praktičnega učinka, saj se bo- do gradbena dela začela pred ljudskim posvetovanjem. »Šele v trenutku, ko bomo imeli dostojen grad, ki bo resnično atraktiven za turiste, bomo lahko razmišljali o tem, kako bi olajšali dostop do grajskega naselja. Nujno je, da pride do ponovnega odprtja lokala Ba-stione Fiorito, ki je prekrit z grmovjem in travo, ponovno pa je treba tudi oživiti grajski šotor in restavracijo Lanterna d'Oro,« pravi Cingolani in opozarja na razpadanje rekonstrukcij starega orožja, slabo razsvetljavo v notranjih prostorih gradu in porazen videz Trga Seghizzi, za katerega pa je občina že pripravila in odobrila obnovitveni načrt. Denar bi bilo treba vložiti v obnovo nekaterih poslopij v grajskem naselju, na primer za hišo Rassauer, poskrbeti pa je treba tudi za očiščenje grajskih zidov, ki so zaraščeni z mahom, travo in grmovjem. Resnici na ljubo se je občina teh del že lotila, saj je obnovila vzhodno obzidje v bližini kraljevega bastiona, 290.000 evrov pa je vložila v drugi sklop del; ko bodo le-ta končana bodo ponovno odprli pešpot ob obzidju, ki je trenutno iz varnostnih razlogov zaprta. (Ale) 16 Sreda, 20. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Kakovostne storitve, razlike v ceni pa vse manjše Konkurenca veterinarjev, kar tretjina strank iz Italije »Pokazali so čudovit odnos do pacienta, pa naj gre za živali ali človeka NOVA GORICA Novi župan v novembru Treba bo počakati na konstitutivno sejo Lokalne volitve v Sloveniji so namenjene izvolitvi novih županov, članov občinskih oz. mestnih svetov ter članom v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Novogoriška mestna občina bo županjo ali župana tudi tokrat dobila po drugem krogu volitev, ki bo v nedeljo. Novoizvoljeni župan ali županja prevzame funkcijo na konstitutivni seji, ki bo 11. novembra. »Konstitutivna seja mestnega sveta je vsebinsko in pravno pomembna seja. Do tistega dneva ima "stari" župan in mestni svet polna pooblastila, lahko tudi skličejo izredno sejo, če je treba. Na konstitutivni seji pa se potrdi mandat novim svetnikom, nato se sprejme ugotovitveni sklep o izvolitvi župana in od tistega trenutka nastopijo novi svetniki in nov župan,« pojasnjuje načelnik občinskega oddelka za splošne zadeve, Franko Kacafura. Na umestitveni seji se imenuje tudi občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Mestni svet je najvišji organ odločanja v občini, za njim je župan, sledi nadzorni odbor. Novogoriški mestni svet šteje 32 svetnikov, število svetnikov, ki jih ima posamezna stranka ali lista, določa volilni rezultat. V novem mandatu bo imela najmočnejša stranka v občini, SD 7 svetniških mest, SDS 5, Lista Roberta Goloba 4, LDS 3, Lista Gregorja Veličkova, DeSUS in Lista Trnovsko-Banjške planote vsaka po dva, in Lista za kakovost bivanja, ZZP, SNS, NSi, Zares, Lista za razvoj podeželja in Lista obrti in podjetništva po enega svetnika. Funkcija svetnika ni združljiva s funkcijo župana ali člana nadzornega odbora in z delom v občinski upravi. Svetnik, ki je imenovan za podžupana, pa istočasno opravlja funkcijo svetnika in podžupana. Predsednika in člane nadzornega odbora, skupaj jih je 5, imenuje mestni svet. Podžupane občine imenuje le župan, in to po svoji presoji, mestni svet jih ne imenuje in tudi ne potrjuje. Lahko jih imenuje že prvega dne novega mandata ali pa kadarkoli kasneje. Podžupan je lahko samo nekdo izmed 32 mestnih svetnikov, ne glede na njihovo mesto na listah. Župan se tudi odloči o številu podžupanov, lahko ne izbere nobenega ali pa največ tri. Podžupani lahko izhajajo iz vrst občinske koalicije, lahko pa tudi iz opozicije. Takšen primer je bil v iztekajočem se mandatu: iz vrst opozicije je bil za podžupana imenovan LDS-ov svetnik Matej Arčon, medtem ko sta podžupanja Darinka Kozinc (SD) in Vojko Fon (SDS) pri-ipadala občinski koaliciji. Novoizvoljeni župan se bo odločal, ali bo svojo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno. Aktualni župan Mirko Brulc se je pred dvema letoma, potem ko je bil izvoljen za člana slovenskega parlamenta, odločil za slednjo možnost. Tudi podžupani imajo možnost, da v soglasju z županom funkcijo opravljajo poklicno, vendar mora to potrditi mestni svet. Arčon in Kozinče-va sta tako to funkcijo opravljala poklicno, Fon pa nepoklicno, saj je zaposlen v šem-petrski Iskri Avtoelektriki. Mestni svet ima štiri odbore - za gospodarstvo, okolje in prostor, kulturo, šolstvo in šport in socialno varstvo ter zdravstvo -ter šest komisij: komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, statutarno - pravno komisijo, komisijo za mednarodne odnose, komisijo za peticije in enake možnosti, komisijo za poimenovanje ulic, naselij in javnih institucij, komisijo za nagrade, priznanja in odlikovanja. Statut novogoriške mestne občine določa, da odbori in komisije štejejo pet ali sedem članov, ki so vanje imenovani tako, da so svetniki svetniške večine in svetniške manjšine zastopani skladno z doseženim volilnim rezultatom. Mestni svet lahko s sklepom sicer ustanovi tudi druga delovna telesa, takšen primer v sedanjem mandatu je bila komisija za mestnega sveta za pogajanja z družbo SGP. (km) Zadnja tri leta, odkar na mejnih prehodih med Slovenijo in Italijo ni več stalnega nadzora, se je povišalo število italijanskih državljanov, predvsem Goričanov, ki v sosednjo Novo Gorico prihajajo po nakupih ali pa tam koristijo razne storitve. Konkurenca je zdrava, potrošniki pa zadovoljni, saj imajo večjo možnost izbire, ostanejo pa tam, kjer za ugodno ceno dobijo kakovostno storitev. Novogoriško ponudbo so odkrili tudi ljubitelji živali z italijanske strani meje. Dobro četrtino pasjih strank iz Gorice beležijo v pasjem hotelu Kekec, kjer pravijo, da lastnike psov z druge strani meje najbolj prepriča njihova kakovostna ponudba in pa nekoliko nižja cena kot je v Gorici. Podobno je z veterinarskimi uslugami. V Novi Gorici delujeta dve veterinarski ambulanti, podatke o obisku iz Italije smo uspeli pridobiti v Veterini Gorica, ki ima sedež v Kromberku, zraven novogoriške enote Nacionalnega veterinarskega inštituta. V Veterini Gorica beležijo približno tretjino strank iz sosednje države. Kot pojasnjuje Marko Lozej, eden od veterinarjev, stranke iz širše goriške pokrajine cenijo predvsem 24-urno dežurstvo, česar v Gorici ni, ter urnik, ki se na delovne dneve začne ob 7. konča pa ob 19. uri, ob sobotah pa so odprti do 12. ure. »Strankam nudimo tudi široko ponudbo storitev na enem mestu,« dodaja Lozej, ki obiska iz Italije ne pripisuje padcu meje, saj so ga imeli že prej, bolj gre za to, da se o njihovi ponudbi širi glas, ki privablja nove stranke, pojasnjuje. Tudi gospa iz Gorice, ki nam je zaupala svojo izkušnjo z Veterino Gorica, je zadovoljna z njihovimi storitvami, čeprav je njena zgodba žalostna. »Ko sem doma opazila, da moj trinajstletni Runo ni tak kot ponavadi, sem ga odpeljala k veterinarju v Gorici, kjer sva bila stalni stranki, odkar sem kužka dobila,« pripoveduje sogovornica. Goriškemu veterinarju je povedala, da s kuž-kovimi nogami nekaj ni v redu in da se je precej razširil v predelu trebuščka. Veterinar psa ni niti dobro pogledal, niti pretipal. Dejal je le, da ima pes revmo ter da se širi zato, ker ga lastnica preveč hrani. Psu je predpisal tablete, ki bi pomagale pri revmi, in naročil, naj dobiva manjše obroke. »Za desetminutno obravnavo sem plačala 68 evrov,« pove gospa. Ker pa je bilo v naslednjih dneh s psom Kromberška veterinarska ambulanta vse slabše, se je na priporočilo sorodnice z njim odpravila v ambulanto Veterine Gorica v Kromberku. Veterinarka, ki ju je sprejela, je kužka pretipala, nato pa se odločila še za ultrazvočno preiskavo. Ta je pokazala raka na jetrih, ki pa se je tudi že razširil. »Prijazna veterinarka mi je svetovala, da bi bilo najbolje, če se od Runa poslovim, saj bi sicer preveč trpel,« nadaljuje gospa, ki se je tistega dne znašla pred dejstvom, da mora odločiti o tem, ali da uspavati svojega dolgoletnega štirinožnega prijatelja. »Starejšemu človeku, ki živi sam s psom, je takšno odločitev še posebej težko sprejeti,« opisuje sogovornica, ki se s hvaležnostjo spominja prijaznega odnosa veterinarke: odpeljala jo je v drugo sobo, kjer ji je dala približno foto n.n. pol ure časa za premislek. Ko sta se nato obe strinjali, da je psičku najbolje skrajšati trpljenje, so gospe pustili še dovolj časa, da se je od njega poslovila. »Pokazali so krasen odnos do pacienta, pa naj gre za žival ali človeka,« zaključuje sogovornica. Ob vsem skupaj gre izpostaviti še to, da je bil račun za pregled, ultrazvočni posnetek in evtanazijo celo za evro cenejši kot pri goriškem veterinarju, ki si je za površno oceno psa, kot pravi lastnica, vzel slabih deset minut. Nižje cene veterinarskih storitev v Novi Gorici so eden od vzrokov, da se vse več ljudi onkraj meje odloča zanje, pred leti so bile tudi za polovico ugodnejše, vendar so razlike v zadnjem času vse manjše, smo še izvedeli v omenjeni ambulanti. (km) Nove priložnosti za delo Goriški občinski odbor je s sklepom namenil 791.000 evrov štirinajstim projektom za začasno zaposlitev oseb v okviru socialno koristnih del, civilne službe in voucherjev. Projekti zadevajo različna področja, od čiščenja odpadkov (42.572 evrov) in vzdrževanja zelenih površin (85.144) do urejanja arhiva matičnega urada (48.230 evrov) in nadzora v galeriji Dora Bassi (21.280 evrov). 752.000 evrov bo prispevala dežela FJK, preostali denar pa bo vložila občina iz lastne blagajne. 80-letni kolesar v bolnišnici Včeraj dopoldne je na pokrajinski cesti Tržič-Gradež prišlo do nesreče, v kateri je bil ranjen 80-letni kolesar. Gradežana Giovannija De Grassija so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico na Katinaro, njegovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče. 80-letnik je okrog 11.30 kolesaril v smeri proti Gradežu, v isti smeri je peljal tudi kamion. Šofer je nameraval zaviti desno, 80-letnik pa tega ni opazil in je trčil v kolesom trčil v kamion. Moški je padel na asfalt in si poškodoval nogo, k sreči pa ga kamion ni povozil. Dinamiko nesreče preučujejo karabinjerji. CGIL s pravicami na trgu Danes bo na Trgu Republike v Tržiču potekala pobuda sindikata CGIL »Diritti in piazza« (Pravice na trgu), ki je posvečena osveščanju občanov. Danes dopoldne bodo nudili informativni material o varnosti na delu. Tečaj arabščine v Raštelu Na sedežu združenja Nuovo lavoro se je začel tečaj arabskega jezika. 50-urni tečaj, ki je namenjen vsem, ki se želijo iz delovnih ali drugih razlogov približati arabskemu jeziku in kulturi, vodi gospa Hanane. Dodatne informacije nudijo na sedežu združenja med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. m iv| i v , «i v* v Goriški pečat Simčiču Goriški župan ettore Romoli bo danes ob 12.30 na goriškem županstvu izročil mestni pečat Igorju Simčiču, lastniku jadrnice Esimit Europa 2, ki je osvojila prvo mesto na tržaški Barcolani. Predstavitev Longove knjige Danes ob 17.30 bodo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici predstavili knjigo »Squil-li di fanfara lontana« avtorja Giuseppeja O. Longa. NOVA GORICA - Volilna kampanja Zares podpira Arčona, Kozinčeva pri zamejcih Pred nedeljskim drugim krogom volitev se vrstijo ugibanja o podpori županskima kandidatoma Darinki Kozinc (SD) in Mateju Arčonu (LDS) preostalih strank in list v mestnem svetu. Potem ko je prejšnji teden podporo LDS-ovemu kandidatu Arčonu javno izrekla Lista Gregorja Veličkova, ki bo v novem mandatu imela dve svetniški mesti znotraj mestnega sveta, je včeraj v javnost pri-curljala novica, da naj bi Arčona podprl tudi občinski odbor stranke Zares, ki bo v mestnem svetu imel en sedež; županski kandidat stranke Zares, Črtomir Špa-capan, je v prvem krogu pristal na tretjem mestu. Javno bodo odločitev o podpori sicer predstavili na današnji novinarski konferenci, le uro pred tem, ko bo novinarsko konferenco o podpori sklical tudi mestni odbor SDS, ki ima v mestnem svetu zagotovljenih pet mest. Županska kandidatka SD Darinka Kozinc je že minuli teden povedala, da se je o podpori svoji kandidaturi pripravljena pogovarjati z vsemi. V ponedeljek se je kot napovedano prišla predstavit v Gorico, a je njen protikandidat še isti dan odpovedal udeležbo, zato javnega soočanja v organizaciji krožka Anton Gregorčič in Skupine mladih Prihodnost v mali dvorani centra Lojze Bratuž nazadnje ni bilo. Pogovor s Kozinčevo, ki je po materini strani po rodu s Peči v sovodenjski občini, sta vodili Erika Jazbar in Ivana Paljk. (km) GORISKA BRDA Poškodoval tri avte in srednjeveški stolp V včerajšnjih dopoldanskih urah se je v Šmartnem v Goriških Brdih pripetila nekoliko nenavadna prometna nesreča, v kateri se je telesno poškodoval 78-letni voznik osebnega avtomobila. Moški je vozil iz smeri Dobrovega proti naselju Šmartno, kjer je na trgu zavijal levo proti odcepu za Imenje. Pri zavijanju levo ni obvladoval svojega vozila in je trčil v parkirani osebni avtomobil, katerega je pri trčenju odbilo v drug parkiran osebni avtomobil. Po trčenju je zapeljal vzvratno in z vožnjo nadaljeval v smeri srednjeveške trdnjave, kjer je ponovno trčil v parkiran osebni avtomobil, nato pa še v stolp srednjeveške trdnjave, pri čemer se je njegovo vozilo prevrnilo na streho. V včerajšnji prometni nesreči je voznik utrpel lažje poškodbe, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v šempetrsko bolnišnico. Novogoriški policisti bodo zoper moškega podali ob-dolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče v Novi Gorici. (km) GABRJE - Moška zbora na Sardiniji Prikazali bodo posnetke s turneje Skale in Jezera Iz Moresa je prispela žalostna vest, da je umrl goriški rojak Dušan Simčič Gabrsko društvo Skala pripravlja družabni večer za ogled posnetkov z enotedenske turneje moških pevskih zborov Skala iz Gabrij in Jezero iz Doberdoba po Sardiniji maja letos. Tam sta se zbora poklonila spominu umrlih in padlih Primorcev med drugo svetovno vojno. V glavnem je šlo za pripadnike posebnih bataljonov, v katere so kot cenena delovna sila bili vključeni vojaki slovenske in hrvaške narodnosti z ozemlja takratne Italije. Veliko jih je umrlo od izčrpanosti in bolezni, za mnoge pa so bili usodni tudi napadi zavezniškega letalstva. Pevska zbora sta imela tudi tri celovečerne koncerte ter navezala in utrdila stike s tamkajšnjimi kulturnimi krogi. Obiskali so tudi kraj Mores pri Sassari-ju, kjer je svoj novi dom našel goriški rojak in nekdanji vojak, Dušan Simčič; rojen je bil v Pevmi leta 1920, na Sardiniji pa se je oženil in bil v 60. letih minulega stoletja dva mandata župan Moresa. Ravno včeraj pa nas je dosegla žalostna vest, da je Sim-čič umrl v 90. letu starosti; ob koncu tedna mu bomo posvetili spominski zapis. Med obiskom omenjenih zborov na Sardiniji so nastale številne fotografije, nastal pa je tudi dolg filmski zapis, ki ga je posnel predsednik društva Skala, Edi Sambo. Primerno skrajšanega in opremljenega z glasbo ga bodo predvajali v petek, 22. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva Skala v Gabrjah. V programu je tudi kratek nastop združenih zborov Skala in Jezero pod vodstvom Zulejke Devetak. JUTRI PRI ŠTANDREZU Zaradi gradbišča nove spremembe v prometu Iz družbe Autovie Venete sporočajo, da bodo zaradi gradbišča na hitri cesti Vileš-Gorica uvedli spremembe v prometu pri štandreškem krožišču. Po navajanju družbe bodo jutri, 21. oktobra, med 9. in 17.uro preusmerjali vozila, ki se bodo pripeljala iz smeri državne meje in se bodo napotila proti Vilešu. Po prečkanju meje bodo vozila speljali na krožišče, od koder se bodo nato lahko vrnila na hitro cesto in po njej nadaljevala pot. Gradbena dela bodo namreč zasedala območje podvozov. Ravno tako jutri, vendar med 20. uro in polnočjo, bodo preusmerjali vozila, ki se bodo pripeljala iz Gorice v smeri Vi-leša. Ne bodo smela na hitro cesto, a bodo morala ubrati deželno cesto št. 117. Za promet bo namreč zaprt odsek hitre ceste med štan-dreškim krožiščem in privozom pri Fari v smeri Vileša. Ob slabem vremenu del ne bodo izvajali in bo veljala običajna prometna ureditev. Vse spremembe v prometu bodo vsekakor primerno označene. GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 20. oktobra 2010 1 7 / KULTURNI DOM Sta bila Hendry in Bevk prijatelja? V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo jutri, 21. oktobra, z začetkom ob 18. uri predstavitev knjige Osapski navihanec avtorja Jamesa F. Hendryja; prirejajo jo v okviru tradicionalnih srečanj z avtorji ter obeleževanja 120-letnice rojstva in 40-letnice smrti pisatelja Franceta Bevka. Knjigo bo predstavil Rajko Slokar, novogoriški pedagog, pisatelj, prevajalec in publicist. Pri predstavitvi bosta sodelovala Vlado Klem-še iz SPDG-ja in direktor založbe Educa Štefan Krapše; vstop bo prost. »Škotski avtor James Findlay Hendry je neznan v slovenskem literarnem svetu. Čeprav je zbirka novel posvečena Francetu Bevku, so bralcu o avtorju na voljo v slovenščini le štiri časopisne zabeleženke. Prvi daljši pregled avtorjevega dela je izšel v goriški Soči 14. avgusta 1948, dva meseca po tem, ko je J.F. Hendry ponovno obiskal sorodnike svoje prve in pokojne soproge Teodore Ušaj. Iz raziskovalnega vidika se mi zdi obetavno, da smo doslej v vseh javno dostopnih Bevkovih zapuščinah našli omembo Hendryje-vega imena le v pismu Geme Hafner Francetu Bevku z dne 23. marca 1948. Čeprav je J.F. Hendry večkrat omenjal prijateljska čustva do Bevka, tudi v njegovi korespondenci, hranjeni v glasgowski univerzitetni knjižnici, ni ne duha ne sluha o Bevku. A prav pismo Hafnerjeve utrjuje prepričanje, da bo čas odstrl še marsikaj zanimivega v razmerjih med književnikoma,« pravi Slokar. GORICA - Danes knjižna predstavitev Sezono mediateke začenjajo z vojno Kot so napovedali ob junijskem odprtju pokrajinske mediateke Ugo Ca-siraghi, to ne bo samo čitalnica ali kraj izposoje knjig in avdiovizualnega gradiva, temveč prizorišče dogodkov in delavnica novega znanja o filmu in mul-timedialnosti. V mediateki v Hiši filma na Travniku bo danes ob 15. uri prvi dogodek, in sicer predstavitev knjige »Guerra« avtorja Roberta Nepotija. Ob njem bo na predstavitvi sodeloval urednik knjižne zbirke Gabriele Lucci; pogovor z gostoma bo vodil Roy Me-narini, docent zgodovine filma in filmske kritike na goriškem Damsu. Knjiga »Guerra« (Vojna) je izšla v zbirki Dizionario del cinema (Filmski slovar) pri založbi Electa. Posvečena je vojnim filmom, ki so obravnavani kot filmske mojstrovine. Naj omenimo filme Apocalypse Now, Tanka rdeča črta ali Reševanje vojaka Ryana, med reži- serji tega žanra pa izstopajo Stanley Kubrick, Clint Eastwood, Steven Spielberg in Brian De Palma. Vojna je seveda prisotna tudi v italijanski filmski produkciji zlasti po zaslugi režiserjev Maria Monicellija, Francesca Rosija in Roberta Rossellinija, ki so z izjemno ostrino upodobili položaj človeka. V knjigi »Guerra« je avtor zbral najboljše filme vojnega žanra, jih razvrstil po temah in značilnostih ter pisano besedo bogato ilustriral s podobami. Roberto Nepoti je filmski kritik pri dnevniku La Repubblica in docent na Tržaški univerzi. Poleg tega je avtor monografij o Jacquesu Tatiju, Alainu Robbe-Grilletu, Marcelu Carneju, Bria-nu De Palmi in Dariu Foju. Raziskoval je tudi hollywoodsko produkcijo in ji leta 1978 posvetil knjigo. Leta 2004je izšla njegova knjiga »L'illusione filmica. Manuale di filmologia«. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 7. novembra ob 17. uri »Bejži zlodej, baba gre!«, nastopajo Kraški Komedijanti; 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti -Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 048120678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 23. oktobra, ob 20.30 »Anfi-trion« v izvedbi gledališke skupine Otroteatro iz Madrida in »Fais du the«, nastopa Cirkus Mlejn iz Prage; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 048130212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI poteka abonmajska kampanja za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V KINODVORANI V ŠEMPETRU PRI GORICI bo v soboto, 23. oktobra, ob 20. uri gledališka predstava Daria Foja »Še tat ne more pošteno krasti«; nastopa KUD Igralska skupina Drežnica. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU poteka abonmajska kampani-ja za novo gledališko sezono; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU je v teku abonmajska kampanija za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 20. oktobra, ob 20.45 »Le concert des nations«, Jordi Savall; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo 21., 22., 23. in 29. oktobra ob 20. uri gledališka predstava »Obisk stare gospe« Friedricha D rrenmatta; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE IZ GORICE, Slovenska prosve-ta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na ogled mladinske gledališke predstave »Koroško kolo«, ki bo v soboto, 23. oktobra, ob 10. uri v avditoriju Slovenskega višješolskega središča v Gorici, Ulica Puccini. Nastopa skupina Sa-njelovci PD Danica iz Št. Primoža. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice, Slovenska pro-sveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s PD Štandrež v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na ogled gledališke predstave »Policija«, ki bo v soboto, 23. oktobra, ob 20.30 v župnijski dvorani v Štandrežu. Nastopa KPD Planina - Sele. ma Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.10 »Cattivissimo me«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Ben-venuti al sud«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 »Una sconfi-nata giovinezza«; 21.30 »La pecora ne-ra«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 - 20.30 - 22.20 »Cattivissimo me«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Adele e l'enigma del faraone«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 »The Town«; 22.10 »Innocenti bugie«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Step up 3« (digital 3D). 4 Koncerti V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenske prosvete iz Trsta in Krščanske kulturne zveze iz Celovca v sodelovanju s Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem Srečanje glasbenih šol v četrtek, 21. oktobra, ob 17. uri. V GORIŠKI STOLNICI bo za koncertno sezono KC Lojze Bratuž in ZCPZ 2010-11 v petek, 22. oktobra, ob 20.30 koncert Vokalne Akademije Ljubljana; vstop prost. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 22. oktobra, ob 20.45 koncert romunske filharmonije Jora iz Bacaua; informacije in rezervacije po lipizer@lipizer.it in www.li-pizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« v soboto, 23. oktobra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianista in skladatelja Alessia De Fran-zonija; vstop prost. M Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spilimbergo in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 3804203829). KD DANICA organizira Pohod 7 vrhov-skih čudes v nedeljo, 24. oktobra. Zbirališče za vpise bo v KŠC Danica na Vrhu od 8. do 9. ure. Pohod je planinskega značaja, proga je dolga 12 km, hodilo se bo približno 4 ure. Za vse bo na koncu poskrbljeno dobro kosilo. DRUŽBA ROGOS prireja vodene na-ravoslovno-zgodovinske izlete na goriškem Krasu, ki bodo trajali eno uro in pol se bodo zaključili s prigrizkom, ki ga bodo ponudile različne kmetije ali kleti: v nedeljo, 24. oktobra, zbirališče ob 10. uri v naselju Boneti, sledila bo krožna pot skozi Novo Vas in Opatje Selo v spremstvu vodiča; z osebnimi avtomobili se bodo udeleženci peljali do sprejemnega centra Gradina v Doberdobu, kjer bo vodeni ogled rezervata, ob zaključku bo prigrizek ob vinu iz kleti Castelvecc-hio; informacije in rezervacije po tel. 0481-784111, 333-4056800 in inforo-gos@gmail.com. □ Obvestila OK VAL obvešča, da potekata v telovadnici v Štandrežu vsak torek in petek med 16. uro in 18.30 otroška telovadba in miniodbojka; informacije in vpisovanje med treningi ali v večernih urah po tel. 393-2350925 (Sandro), 345-9527263 (Jurij), 3284133974 (Tjaša). OK VAL sporoča, da so se v telovadnici v Doberdobu začeli treningi minivol-leya, treningi odbojke under 12 dečki in deklice in otroška telovadba za predšolske otroke; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). PLESNA ŠOLA LUNA LUNCA v organizaciji AŠZ Dom in Dijaškega doma Simon Gregorčič prireja plesne tečaje (jazz, jazz balet, pop, hip-hop in osnove break dance) za otroke, mlade in odrasle v Kulturnem domu v Gorici; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). AŠZ TECNICHE ARTI ORIENTALI (TAO) organizira tečaje Tai chi chuan z učiteljem Mariom Antoldijem v telovadnici osnovne šole Pecorini v Ul. Matteotti 2 v Stražcah vsak ponedeljek med 18.30 in 20.uro; informacije po tel. 328-8043529. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju s KRUT-om vabi člane in prijatelje, da se udeležijo v nedeljo, 24. oktobra, celodnevnega srečanja Starosta mali princ, ki bo letos v Kopru. Program vključuje sprejem v Kopru, proslavo v Marezigah, ogled razstave in pevski koncert ob 17. uri. Odhod udeležencev izleta bo ob 7.15 iz Štandreža pred cerkvijo. Prijave sprejemata Marija Č. (tel. 0481-390697) in Rozina F. (tel. 347-1042156). DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec, motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheerleading« in »pom-pon« ples; informacije po tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica organizira vsako sredo ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici vadbo telesne vzgoje namenjeno svojim članom; informacije po tel. 3387995474 (Aldo Bauzon). OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ organizira glasbeno srečanje za otroke od 4. leta starosti vsako sredo od 17. do 18. ure v kulturnem domu A. Budal v Štan-drežu; informacije po tel. 328-0309219 (Tanja). OK VAL sporoča, da se danes, 20. oktobra, ob 20. uri začne v telovadnici v Doberdobu tečaj telovadbe za odrasle, ki ga bo vodila Dorella Cingerli; informacije po tel. 0481-21058. KD OTON ŽUPANČIČ IN DRUŠTVO SARASVATI prirejata predstavitveni večer »Balkansko kolo« v petek, 22. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. V poskočnih balkanskih ritmih bodo odkrivali bogato kulturo srbskega kola. Izobraževalna srečanja so namenjena vsem mladim po srcu; informacije po tel. 333-8139217 (Sara Hoban) vsak dan od 15. do 19. ure. DRUŽABNOST OB KOSTANJU v organizaciji SPDG bo v nedeljo, 24. oktobra, na Štekarjevi domačiji na Vale-rišču v Števerjanu od 12. ure do mraka. V okviru prireditve bosta tudi pohod in vožnja z gorskimi kolesi. Zbirališče udeležencev pohoda in vožnje (za katero je obvezna čelada) bo ob 9.45 pri športni hali v Podgori, start ob 10. uri. Organizatorji opozarjajo, da povratni prevoz od Štekarjeve domačije v Podgoro ni organiziran. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na tradicionalni Partizanski pik-nik v soboto, 30. oktobra, ob 16. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Poskrbljeno bo tudi za glasbo in ples; vpisovanje do nedelje, 24. oktobra, po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) ali 0481-78192 (Jožko Vižintin). SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. oktobra, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 ob drugem sklicanju v Sedejevem domu. NA MOCVERJU V ŠTEVERJANU bo v soboto, 30. oktobra, ob 15. uri odkritje obeležja briškim ženam. ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev ob prazniku 1. novembra potekalo ob 10.30 pred števerjanskim spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah. DRUŠTVO TRŽIČ prireja telovadbo za dobro počutje od 3. novembra dalje ob 18. uri v telovadnici Duca dAosta v Tržiču; informacije po tel.0481-474191. ZDRUŽENJE LA SALUTE prireja tečaj prve pomoči v dvorani Faidutti Zadružne banke v Ul. Visini 2 v Ločniku. Prva od desetih lekcij bo začela 3. novembra; informacije in vpisovanje od ponedeljka do petka po tel. 0481391700 ali na sedežu združenja v Ul. Bersaglieri 5 v Ločniki med 15.30 in 17.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Gonjačah (pri spomeniku); vpisovanje po tel. 0481-390697 (Marija Č.) ali 347-1042156 (Rozina F.). 15 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) se bosta v četrtek, 21. oktobra, ob 10. uri univerzitetna profesorja Luca Taddio in Salvatore Lavecchia pogovarjala o Platonu in o eseju Lavecchie »Oltre l Uno ed i Molti. Bene ed Essere nel-la filosofia di Platone«. V KNJIŽNICI V RONKAH prirejajo srečanja s pravljicami v italijanščini in slovenščini za otroke med 3. in 7. letom starosti: danes, 20. oktobra, ob 16.30 »Zgodbe o fižolih«; v četrtek, 21. oktobra, ob 16.30 »Storie di gno-mi e fate«; v sredo, 27. oktobra, ob 16.30 »Zgodbe o kraljevih sinovih«; v četrtek, 28. oktobra, ob 16.30 »Storie di cani e gatti«; informacije po tel. 0481-477205. KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 21. oktobra, v dvorani APT goriške železniške postaje bo Pino Roveredo predstavil svojo knjigo »La melodia del cor-vo«; predstavila ga bo Renata Kodilja. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita v petek, 22. oktobra, ob 20. uri v novi avditorij v Ronkah (poleg vile Vicentini Miniussi) na predstavitev knjig »Beneška Slovenija in njeni Čedermaci« in »Primorske pesmi rodoljubja«. Prisotna bo avtorica Mira Cencič. KD SABOTIN iz Štmavra prireja na društvenem sedežu v Štmavru v petek, 22. oktobra, ob 20.30 nastop MPZ Štmaver, odprtje razstave Marka Vo-griča »Solkansko polje«, ki bo na ogled tudi v soboto, 23., in v nedeljo, 24. oktobra, ter nastop MePZ Pod-gora. V Nedeljo, 24. oktobra, bo »Jesenski pohod na Sabotin« z zbirališčem ob 8.30 na mostu Sabotinske ceste in s startom ob 9. uri; ob 10.30 bo maša v cerkvi Sv. Valentina in ob 12.30 družabnost s kosilom in kostanjem na sedežu društva. Ob slabem vremenu bo maša ob 11. v cerkvi v Štmavru, nato družabnost po programu. PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH - ŠC Melanie Klein v sodelovanju z Odborom staršev Gorica in Mladinskim domom prireja brezplačna srečanja za otroke od 5. do 8. leta. Pravljičarka Martina Šolc bo otrokom pripovedovala pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, sodelavke ŠC Melanie Klein pa bodo po pravljici poskrbele za jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo potekala v soboto, 30. oktobra, ter 13. novembra od 9.45 do 11.45 v prostorih Mladinskega doma v ul. Don Bosco 60; informacije in prijave na solcmarti-na@gmail.com in po tel. 334-1243766. 0 Mali oglasi MOTOR HONDA HORNET 600 plave barve, letnik 2003, mnogo opreme, vse v odličnem stanju, prodam za 2.300 evrov; tel. 329-7265005. PEČ NA DRVA nordica, mod. svezia, 9 kw, malo rabljeno, prodam; tel. 3287771669. PRESTIŽNO VILO v kraju San Giovanni al Natisone, 420 kv. m, park 11.000 kv. m, s štirimi garažami, primerno za vse dejavnosti, prodam; tel. 3201614713. Hi Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprto; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU PRI CIRILI smo odprti v petek, soboto in nedeljo; tel. 048178268. Pogrebi DANES V GORICI: 8.30, Emilio Epicu-ri iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče; 10.30, Alma Del Zotto vd. Brumatti iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 10.00, Otello Brumat (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. 18 Sreda, 20. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - V tretjem krogu lige prvakov Milan brez moči v Madridu Neroden spodrsljaj Rome Mourinhov Real je bil boljši - Romina obramba kot švicarski sir - Častni gol Birse MADRID/RIM - Obe moštvi z Apeninskega polotoka sta v tretjem krogu lige prvakov ostali praznih rok. Allegrijev Milan je moral priznati premoč Mourin-hovega Reala, ki je zmagal s klasičnim 2:0. Končni izid bi lahko bil višji, saj je kraljevo moštvo iz španske prestolnice zapravilo še vsaj tri stoodstotne priložnosti. »Blancosi« so proti vratom Amelie (krstni nastop v ligi prvakov in med boljšimi na igrišču) streljali kar 22-krat (7-krat v okvir). Milan pa je le devetkrat skušal presenetiti Casillasa, ki je le enkrat resno posegel. Cristiano Ronaldo je bil za Milanovo obrambno vrsto nerešljiva uganka. Pri Milanu sta tokrat slabo igrala Brazilca Pato in Ronaldinho, ki ju je trener Allegri v drugem polčasu zamenjal. Kljub porazu ostaja Milan na drugem mestu, čeprav ga je dohitel Ajax, ki je premagal Auxerre. Za francosko ekipo je častni gol zabil nogometaš iz Šempetra pri Novi Gorici Valter Birsa (s prostega strela). Precej bolj zaskrbljujoč je Romin poraz. Ranierijevo moštvo je na domačem Olimpicu klonilo proti švicarskemu Baslu. Totti in soigralci so igrali slabo. Usodne so bile nerodne napake v obrambi, ki je bila sinoči podobna švicarskemu siru. Gostje so povedli, Borriello pa je izenačil po lepi podaji Tottija. Pred odmorom je Basel znova povedel in piko na i postavil v sodnikovem dodatku. Nocoj Inter-Tottenham Inter bo nocoj v Milanu (20.45 po Rai2) gostil angleški Tottenham, ki ima kot črn-modri štiri točke v skupini A. Trener Benitez bo znova imel na razpolago Pan-deva, Motto in Cambiassa. Veselje nogometašev Reala po drugem golu, ki ga je z odločilno pomočjo Bonere dosegel Ozil ansa Real Madrid - Milan 0:2 (0:2) STRELCA: C. Ronaldo v 13. in Ozil v 14. min. REAL MADRID (4-2-3-1): Casillas, Arbeloa, pepe, Ricardo Carvalho, Marcelo, Xabi Alonso, Khedira, C. Ronaldo, Ozil (Diarra), Di Maria, Higuain (Granero). Trener: Mourinho. MILAN (4-3-1-2): Amelia, Zambrotta, Nesta, Bonera, Antonini, Gattuso (Boateng), Pirlo, Seedorf, Ronaldinho (Robinho), Pato (Inzaghi), Ibrahimovic. Trener: Allegri. Roma - Basel 1:3 (1:2) STRELCI: Frei v 12., Borriello v 21., Inkoom v 44. in Cabral v 92. min. ROMA (4-4-2): Lobont, Cassetti, Mexes, Burdisso, Riise (Castellini), Taddei, Brighi, Pizarro, Perrotta (Baptista), Borriello, Totti. Trener: Ranieri. BASEL (4-4-1-1): Costanzo, Inkoom, Abraham, Ferati, Safari, Shaqiri, Huggel, Yapi Yapo, Stocker (Chipperfield), Frei (Cabral), Streller (Almerares). Trener: Fink. Skupina E IZIDA 3. KROGA Roma - Basel 1:3, Bayern M. - Cluj 3:2 Bayern München 3 3 0 0 7:3 9 Basel 3 1 0 2 5:5 3 Cluj 3 1 0 2 5:6 3 Roma 3 1 0 2 3:6 3 PRIHODNJI KROG (3.11.): Basel - Roma, Cluj - Bayern Skupina F IZIDA 3. KROGA Spartak - Chelsea 0:2, Marseille - Žilina 1:0 Chelsea 3 3 0 0 6:1 9 Spartak Moskva 3 2 0 1 4:2 6 Marseille Žilina 3 1 0 2 1:3 3 3 0 0 3 1:8 0 PRIHODNJI KROG (3.11.): Chelsea - Spartak, Žilina - Marseille Skupina G IZIDA 3. KROGA Ajax - Auxerre 2:1, Real Madrid - Milan 2:0 Real Madrid 3 3 0 0 5:0 9 Milan 3 1 1 1 3:3 4 Ajax 3 1 1 1 3:4 4 Auxerre 3 0 0 3 1:5 0 PRIHODNJI KROG (3.11.): Auxerre - Ajax, Milan - Real Madrid Skupina H IZIDA 3. KROGA Braga - Partizan 2:0, Arsenal - Sahtjor 5:1 Arsenal 3 3 0 0 14:2 9 Sahtjor Donjeck 3 2 0 1 5:5 6 Braga Partizan 3 1 0 2 2:9 3 3 0 0 3 1:6 0 PRIHODNJI KROG (3.11.): Partizan - Braga, Šahtjor - Arsenal NOGOMET Cagliariju globa v višini 25.000 evrov MILANO - Italijansko nogometno moštvo Cagliari je prejelo kazen v višini 25.000 evrov zaradi rasističnega navijaškega izpada na tekmi proti Interju (0:1), ko je bil tarča žaljivk temnopolti napadalec milanskega moštva Samuel Eto'o. Sodnik je nedeljsko tekmo zaradi načrtnega zmerjanja izvrstnega kamerunskega reprezentan-ta prekinil za tri minute. BERTONCELJ V FINALU -Telovadec Sašo Bertoncelj je v včerajšnjih kvalifikacijah gimnastičnega SP v Rotterdamu na konju z ročaji naredil lepo vajo in je z oceno 15,4 točke na četrtem mestu in se tako prvič v karieri prebil v finale SP. Že pred njim je nastopil Mitja Petkovšek, a se mu na bradlji za finale ni izšlo. ODBOJKA - Znana je sestava skupin svetovne lige 2011. Moška italijanska odbojkarska reprezentanca bo igrala v skupini D s Kubo, Francijo in Južno Korejo. Ostale skupine: A: Brazilija, Poljska, ZDA in Portoriko; B: Rusija, Bolgarija, Nemčija in Japonska; C: Srbija, Argentina, Finska in Egipt. Prva srečanja bodo konec maja. MERRITTA NE BO - Ameriški atlet LaShawn Merritt, ki se je znašel na seznamu dopinških kršiteljev zaradi kršitve protidopinških pravil, na poletnih olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 ne bo branil olimpijskega naslova v teku na 400 metrov. ZMAGA SNAIDERU - Državna košarkarska sodniška komisija je zavrnila pritožbo Sigme Barcellone in torej podelila zmago videmskemu Snaideru z 0:20. Barcellona in Sandie-ro sta se pomerila v prvenstvu Lega-dur že 3. oktobra: zmagala je Barcelona s 83:67, vendar je sodnik razveljavil rezultat in dodelil zmago Vidmu, ker je Barcellona napačno registrirala pomožnega trenerja na zapisnik. KOŠARKA - Začetek evrolige Union Olimpija meri visoko Po zapletih registrirali vse igralce - Danes v Stožicah proti Efes Pilsnu LJUBLJANA - Z otvoritveno tekmo med Olympia-cosom in Real Madridom se je v ponedeljek začela nova sezone košarkarske evrolige. Zmaga je pripadla grškim košarkarjem, ki so premagali Špance z 82:99. V vrstah grškega moštva se je izkazal tudi nekdanji slovenski kapetan slovenske reprezentance Rašo Nesterovic, ki je za zmago v 17. minutah pod obročema prispeval 11 točk in sedem skokov. Preostala srečanja bodo na sporedu danes in jutri. Slovenijo bo tudi letos zastopala Uniona Olimpija, poleg nje pa bo v najelitnejšem klubskem tekmovanju igralo še devet slovenskih košarkarjev. Košarkarji Uniona Olimpije bodo pričakali Efes Pilsen danes ob 20.30 v Stožicah v polni sestavi. Sašo Ož-bolt in Vlado Ilievski sta se s klubom sporazumela o odlogu plačila, v ponedeljek zvečer pa je Mednarodna košarkarska zveza ustavila vse postopke proti ljubljanskemu evroligašu in mu omogočila registracijo šestih tujcev, ki so v Ljubljani že nekaj tednov. To so: Sasu Salin, Kevinn Pinkney, Kenny Gregory, Giorgi Šermadin, Marque Perry in Zoran Vrkic. Vsi bodo torej lahko nastopili proti turškemu moštvu, ki združuje štiri turške reprezentance in tudi slovenskega reprezentanta Boštjana Nachbarja. Trener Jure Zdovc pravi, da je cilj uvrstitev med šestnajst najboljših ekip, kar Unionu Olimpiji ni uspelo zadnjih šest sezon. Poleg omenjenega Nesterovica in Nachbarja bodo v evroligi igrali še Gašper Vidmar in Emir Preldžic (oba Fe-nerbahče), Matjaž Smodiš (CSKA Moskva), Mirza Begic (Žalgiris), Jaka Lakovič in Erazem Lorbek (Barcelona) in Jaka Klobučar (Partizan). Ena od najmočnejših predtekmovalnih skupin je prav skupina D, v kateri poleg Uniona Olimpije nastopajo še Efes Pilsen, CSKA Moskva, Panathinaikos, Valencia in Armani Jeans Milano. Virtus iz Rima bo igral v skupini B z Olympiacosom in Real Madrdom, Montepaschi Sirena pa v skupini C z Barcelono , Fenerbahčejem in Cibono. V evroligi, ki je letos poleti za 15 milijonov evrov dobila novo uradno ime, Turkish Airlines Euroleague Basketball, sodeluje 24 moštev iz 18 držav, košarkarske tekme pa vsak teden preko televizijskih ekranov spremlja več kot 200 milijonov gledalcev po vsem svetu. Skupina A: Caja Laboral, Maccabi, Partizan, Prokom, Žalgiris in Kimki; skupina B: Olympiacos, Real Madrid, Unicaja, Virtus Rim, Brose Baskets in Spirou Basket; skupina C: Barcelona, Montepaschi Siena, Lietuvos Ritas, Fe-nerbahče, Cibona in Cholet Basket. TEKMOVALNI SISTEM: 24 moštev je razdeljenih v štiri skupine. Do 19. januarja 2011 se bodo merile za eno od prvih štirih mest, ki vodijo v Top 16. Pretekli dosežki se bodo nato črtali, tako da se bo 16 ekip v štiričlanskih skupinah znova udarilo za vstop v četrtfinale. Tu se igra na tri zmage, zmagovalci teh dvobojev pa se bodo uvrstili na zaključni turnir, ki bo maja prihodnje leto v Barceloni. ODBOJKA - Nova okrpitev Pri ACH Volleyu tudi srbski reprezentant Vlado Petkovic BLED - Slovenski odbojkarski prvaki ACH Vol-leya z Bleda so okrepili svoje vrste z odličnim podajalcem Vladom Petkovicem, članom srbske reprezentance in nosilcem bronaste kolajne z ravnokar končanega svetovnega prvenstva v Italiji. »Z njegovim prihodom smo zapolnili morebitne pomanjkljivosti v ekipi. Glede na potencial tega igralca, s katerim smo tudi v lanski sezoni že sklenili pogodbo, smo dobili tisto dodano vrednost, ki je nujna za doseganje zastavljenih ciljev v evropski ligi prvakov,« je prihod Petkovica komentiral predsednik upravnega odbora ACH Volley Rasto Oderlap. Srbski reprezentant je že lani sklenil pogodbo z blejskim klubom, naposled pa je razveljavil dogovor, ker je dobil izredno dobre pogoje za delo v Aziji. Lani je pri Bledu igral njegov brat Veljko Petko- KOLESARSTVO - Predstavitev Tour de France Tudi na Alp d'Huez in do 2.645 m visoko PARIZ - Prihodnji Tour de France bo pisan na kožo hribolascem. Tako je na včerajšnji predstavitvi v Parizu pojasnil direktor Tura Christian Prudhommev. 98. izvedba bo v znamenju stoletnice prvih etap v Alpah. Kolesarki tritedenski maraton se bo začel 2. julija 2011 v Passage du Goisu, dirka pa se bo končala 24. julija na Elizejskih poljanah v Parizu. Ena izmed gorskih etap ima cilj na silovitem Alp d'Huezu (1.860 m), karavana pa se bo popeljala tudi čez prelaz Col du Galibier (2.645 m). Kolesarji bodo skupno morali premagati 3470 kilometrov: 10 bo ravninskih etap, 3 mešane, 6 gorskih in 2 kronometra (posamični in ekipni). Francoska pentlja se po več letih ponovno vrača v Italijo: 17. etapa, 20. julija, bo v Pinerolu, od koder se bo karavana odpeljala do Col du Galibeira preko Col Agnel (23,7 km 6,6%) in Col d'Izoard (14,7 km 7,1%). Nad tourom pa visi temni oblak do-pinškega škandala. Aktualni zmagovalec Španec Alberto Contador, ki je na touru doslej že trikrat slavil, čaka na razsodbo Mednarodne kolesarske zveze (UCI) v zvezi z obtožbami, da si je pri letošnji zmagi pomagal na nedovoljen način. V primeru, da bo UCI izrekla najstrožjo kazen, Contador ne bo smel braniti naslova na prihodnjem touru, vlogo glavnega favorita pa bo tako prevzel njegov prvi izzivalec Luksemburžan Andy Schleck. Direktor toura se na predstavitvi ni mogel izogniti neprijetnim vprašanjem o največji nevarnosti, ki preti temu športu - dopingu, ter primeru Contador: »Sum še ne pomeni krivde. Upamo, da mu ne bo treba predolgo čakati na razsodbo.« \ 'C .. www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali spremljate nogometno ekipo Palermo z večjim zanimanjem, odkar uspešno igrata slovenska igralca Ba- v• • v • t1 * v» /n cinovic in Ilicic? O Da O Da, celo navijam zanje O Ne O Ne, navijam za drugo ekipo q Ne, ne ocenjujem ekip po narodni sestavi O Nogomet me ne zanima / ŠPORT Nedelja, 17. oktobra 2010 19 ROLKANJE - Pred zadnjo preizkušnjo italijanskega pokala Na stopničkah deset tekmovalcev Mladine, trije na prvem mestu Rolkarska sezona se bliža h koncu. Pred vrati je še zadnja preizkušnja za italijanski pokal v Parmi, kjer bodo nagradili tudi najboljše v vseh kategorijah. Po 15 tekmah je skupna razvrstitev po kategorijah skorajda že dokončna, zato tekma v Parmi ne bo vplivala na končne uvrstitve. Rolkar-ji kriške Mladine so dosegli kopico dobrih rezultatov: na najvišjo stopničko bodo stopili trije tekmovalci, in sicer pri deklicah Jasna Vitez, pri veteranih over 60 Enzo Cossaro, pri damah over 50 pa Patrizia Turchet. Zaradi visoke prednosti, ki so si jo vsi trije nabrali že na prejšnjih preizkušnjah, jih nihče ne more prehiteti. Naj omenimo, da je Jasna Vitez osvojila prvo mesto med leto starejšimi tekmovalkami: v kategoriji deklic je med sezono nastopilo 11 tekmovalk z vsaj dvema nastopoma. V Parmo bodo poleg zmagovalcev odpotovali tudi ostali rolkarji Mladine, ki pred zadnjo tekmo italijanskega pokala zasedajo drugo ali tretje mesto v skupni razvrstitvi. To so: Petra Prašenj - 3. med najmlajšimi, Dana Tenze - 3. med začetnicami, Ja- Jasna Vitez kroma na Prašelj - 2. med deklicami, Luka Ghira - 3. med dečki, Nicola Iona - 3. med mladinci, Mateja Bogatec - 2. med članicami in Chiara Di Lenardo - 3. med over 40. Na društveni lestvici pa zaseda Mladina pred zadnjo preizkušnjo 4. mesto. Prejšnji konec tedna so rolkarji Mladine nastopili na predzadnji preizkušnji v Tristinu pri Vicenzi, kjer so prav tako zbirali točke za končno razvrstitev. Tekmovali so v reber: najmlajši so prevozili kilometer, mladinci in člani pa 10 km v reber. Kljub neugodnim vremenskim razmeram -dež, mraz in spolzko cestišče - je tekma stekla brez zastojev. Na gostova- nje je odpotovalo kar 20 tekmovalcev kriškega društva, ki so odlično prispevali k visoki uvrstitvi društva na društveni lestvici. Mladina je namreč med 18 klubi zasedla zelo visoko tretje mesto. Prvo mesto sta dosegli najmlajša in najstarejša tekmovalka: Sara Tenze je bila najhitrejša v kategoriji »prvi koraki«, Patrizia Turchet pa prva v kategoriji over 50 (tekmovala je sicer sama). Na stopničke je stopilo še devet tekmovalcev. Omeniti velja tretje mesto Nicole Iona med mladinci, ki je bila absolutno 13., Niki Hrovatin, sicer izrazit sprinter, je bil četrti in absolutno 17. Izidi: najmlajši: 2. Jan Godnič, 3. Tarek Nelson, 4. Nik Košuta; najmlajše: 3. Petra Prašelj, 4. Tayrin Tence; začeniki: 5. Nicola Collasuono; začetnice: 3. Dana Tenze, 4. Maja Chenda; dečki: 4. Luka Ghira, 6. Federico Fer-luga; deklice: 2. Jasna Vitez, 3. Jana Prašelj; mladinci: 3. Nicola Iona, Niki Hrovatin; over 40 M: 7. Leonardo Mecchia, over 40 Ž: 3. Chiara Di Le-nardo; over 50 Ž: 1. Patrizia Turchet; over 60 M: 3. Enzo Cossato, 10. Boris Bogatec. Over 50: 1. Patrizia Turchet. NOGOMET - Promocijska liga Pri kriški Vesni so izbrali novega trenerja Kriška Vesna ima novega trenerja. Novico Nikčeviča, ki je odstopil po sobotnem porazu v Žavljah, je zamenjal 44-letni Andrea Massai (letnik 1966), ki je ekipo kriškega društva vodil že v sezoni 2003-04. Pred tem je pri Vesni tudi igral. »Odločitev je padla na sinočnji (ponedeljkovi op. ur.) seji. Massai pa je uradno sprejel novo vlogo danes (včeraj) zjutraj,« nas je obvestil Vesnin predsednik Robert Vidoni. »Massai je bil po Nikčevičem odstopu naša prva izbira. Zelo me veseli, da je Andrea sprejel vlogo trenerja. Massai zelo dobro pozna vse igralce in je primeren za delo z mladimi,« je še dodal Vidoni. Andrea Massai je v lanski sezoni z naraščajniki videmskega Donatella osvojil deželno prvenstvo. Pred tem je tržaški trener vodil naraščaj-nike San Luigija ter članski ekipi Pri-morja in San Pier Isonza. »Zelo rad se vračam v Križ. Veseli me delo z mladimi, čeprav je včasih težavno. Zame bo to nov izziv. Vesnino ponudbo sem sprejel brez večjih pomislekov. Večino igralcev poznam zelo dobro. Ali potrebujemo A. Massai (arhivski posnetek) kroma kako okrepitev? Po pravici povedano je kaka okrepitev dobrodošla, saj so pri tako mladi ekipi nekateri izkušeni igralci velik plus. Slednji pomagajo tudi mlajšim, da se lažje vključijo v članska moštva,« je dejal Massai, ki je sinoči že vodil prvi trening. Vesna bo v nedeljo v Križu gostila zadnjeuvrščeni Villesse. Massai ve, da pride tokrat v poštev le zmaga. (jng) LOKOSTRELSTVO - V telovadnici na Opčinah Kakovostna peta trofeja bazovske Zarje KOŠARKA - Državno prvenstvo U19 Brez težav Jadranovci so premagali miljsko ekipo - Glavni akterji so bili tisti, ki redno trenirajo Ivan Bernetič (prvi z desne) je bil s Stefanom Floridanom najboljši strelec srečanja: dosegel je 18 točk kroma NOGOMET - Šesta sezona v prvenstvu ljubiteljev Vztrajni Sovodenjci Novo igrišče, nov trener in širši izbor igralcev - Za začetek neodločen izid in poraz i** "j jmd Lokostrelci bazovske Zarje (na sliki mlajši s trenerjem Morenom Granzottom) so v nedeljo v telovadnici Poli-sportive Opicina na Opčinah organizirali 5. trofejo Zarje v dvoranskem lokostrelstvu, na kateri je tekmovalo 110 lo-kostrelcev iz Italije in Slovenije. »Turnir je bil tokrat res kakovosten, saj so nastopili tudi izkušeni lokostrelci. Pri članih je prvo mesto osvojil Slavko Turšič, lokostrelec iz Koroške, ki je zbral kar 588 točk. Slovenski lokostrelec nastopa tudi v evropskem pokalu in je dosegel že nekaj pomembnih rezultatov tudi na mednarodni ravni. Zadovoljen pa sem tudi z našimi nastopi. Lokostrelci Zarje so dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Odličen rezultat je tokrat zabeležila Sara Detela, ki je s 542 točkami popravila tudi osebni rekord,« je ocenil trener Zarje in odgovoren za nedeljsko tekmovanje na Opčinah Moreno Granzotto. Lokostrelci so tokrat merili v tarče oddaljene 18 metrov. »Letošnja je že peta trofeja v dvoranskem lokostrelstvu, ki jo organiziramo člani Zarje. Organizacija tovrstnega tekmovanja zahteva precej truda. Vsekakor je tudi tokrat vse šlo po načrtih in na koncu so bili vsi zadovoljni,« je dejal Granzotto in dodal: »Zdaj se je začela sezona v dvoranah. Mi še naprej treniramo v športnem centru Zarje v Bazovici in imamo kar nekaj novincev. Tako je na primer v nedeljo prvič na uradni tekmi nastopila mlada Karen Hervat. Srčno upam, da bomo še naprej delali tako dobro in da se nam bo pridružil še kdo.« Lokostrelci Zarje bodo v nedeljo nastopili na deželni tekmi v Maniagu. Novembra bodo v glavnem trenirali in se pripravili na decembrske nastope. I® »Pred božično-novoletnim počitkom nas čakajo trije nastopi,« je zaključil Granzotto, ki bo v Maniagu zaradi poškodbe rame tekmoval šele po poldrugem letu. (jng) Ekipa Ljubitelji Sovodnje že šesto sezono zapored nastopa v ljubiteljskem prvenstvu A2 (skupina B), ki je pod okriljem deželne nogometne zveze. V primerjavi z lansko sezono je letos kar nekaj sprememb. Sovodenjci bodo igrali na novem travnatem igrišču, poleg tega pa imajo tudi novega trenerja. Moštvo vodi mladi trener Daniele Mauri, ki je nekaj sezon pomagal tudi trenerjem sovodenjske članske ekipe. Sovodenjskim ljubiteljem so se obenem pridružili še nekateri domači igralci, tako da je v širšem izboru ekipe preko 30 registriranih nogometašev. Prvenstvo bo tudi letos zahtevno in dolgo, saj je v skupini 14 ekip, od Podbones-ca v Beneški Sloveniji do Trsta. Prvenstvo se je začelo pred dvema tednoma in Sovodenjci so doslej zbrali eno točko (v go-steh v Červinjanu). Enkrat pa so izgubili proti ekipi iz Gradeža. Sovodenjsko ekipo v glavnem sestavljajo slovensko govoreči igralci. »V soboto so v začetni postavi začeli izključno slovenski igralci, kar je v zamejstvu že skoraj izjema,« je dejal duša ekipe ljubiteljev Igor Cescutti. LJUBITELJI SOVODNJE 2010-11: Stefano Altinier, Simon Assi, Ivan Batistič, Marco Benci, Matteo Caudek, Valentino Černic, Igor Cescutti, Kristjan Cotič, Davorin Devetak, Demetrij Devetak, Marko Fajt, Mauro Ferfoglia, Aleš Ferfolja, Erik Fi-gelj, Peter Figelj, Denis Galliussi, Bogdan Grilj, Mauro Gulin, Boris Jelen, Mitja Kor-sič, Adam Pahor, Ivan Pahor, Marco Peteani, Vasja Peteani, Gabriele Piccini, Alberto Rig-hi, Luca Sartori, Fabio Todon, Robert Tomšič, Damjan Tomšič, Ladi Tomšič, Michele Visintin. Trener: Daniele Mauri. Jadran ZKB - Venezia Giulia Muggia 78:64 (19:12, 34:28, 56:44) JADRAN: Bernetič 18, Floridan 18, Ban 15, Dellisanti 10, Škerl 8, Batich 5, Sacher 4, Daneu, Kraus, Longo, Mosca-ti, Zaccaria. Trener: Walter Vatovec. Tri točke, Škerl 2, Ban, Batich in Dellisanti po 1. PON: Škerl v 38. minuti. Jadranovi mladinci so brez večjih naprezanj odgnali slabšega nasprotnika iz Milj. Čim so gostitelji pritisnili na plin, so povedli za več kot deset točk, ob vsakem padcu zbranosti pa so se trdoživi gostje približali. Trener Vatovec ni bil najbolj zadovoljen s prikazano igro, saj se znajo njegovi fantje predstaviti v bistveno boljši luči, kar so v prejšnjih krogih tudi večkrat dokazali. Spet so bili akterji vsekakor pomembnega uspeha starejši posamezniki, ki se jim pozna, da redno trenirajo. Ostali izidi 6. kroga: Corno - Pal-lacanestro Trieste 65:70, Snaidero - Ro-rai Grande 93:55, Falconstar - Corde-nons 97:74. Vrstni red: Pallacanestro Trieste 10, Sistema in Snaidero 8, Jadran ZKB, Fal-constar in Corno 6, Cordenons in Vene-zia Giulia 2, Rorai Grande 0. Prihodnji krog: Rorai Grande - Jadran ZKB (torek, 26. oktobra ob 19.30). BREŽANI IN SOKOLOVEC - Trije Brežani, Norbedo, Zobec in Giacomini ter košarkar Sokola Ušaj so bili izbrani za trening deželne selekcije za letnike 1997, ki bo danes v Latisani. 20 Sreda, 20. oktobra 2010 MNENJA, RUBRIKE O NAŠEM TRENUTKU Od politike afer do konkretnega dela Ace Mermolja Politika afer in škandalov je postala del naše politike: v Italiji, v Evropi, v Sloveniji in včasih v sami majhni slovenski manjšini. Osebni škandali brišejo velike probleme, ki so za vladarje najhujše zlo. Za tokratni razmislek mi je dal »navdih« članek v Primorskem dnevniku z dne 13. oktobra. Bila je to kronika ponedeljkovega večera v DSI, ki je bil namenjen romanu Miha Brejca »Igralec ragbija«. Tudi tu gre za afero. Miha Brejc je politik, ki deluje v Janševi SDS. V letih 1990/1993, torej takoj po osamosvojitvi Slovenje, je vodil Varnostno informativno službo. Brejčev roman je po žanru kriminalka (nisem je bral), njene osnove pa naj bi bile vsaj delno resnične. Na predavanju v DSI je Brejc izpostavil tezo, da je pred razpadom Jugoslavije »stara garda«, to so bivši komunistični voditelji, udbovci in rdeči direktorji, iz Slovenje odnesli v tujino ogromne vsote denarja in dele državnega premoženja. Stara garda in njeni nasledniki naj bi še danes vplivali na slovensko politiko s prisvojenim kapitalom. Po Brejčevih trditvah, naj bi se veliko denarja pretakalo tudi skozi tržaško TKB in Kmečko banko v Gorici. Koliko je vsega tega denarja, ni znano. Sugestivna pa je Brejčeva teza o propadu TKB. Propad naj bi zadovoljil tako Italijo kot »staro gardo«, saj je onemogočil vpogled v prejšnje posle in denarne pretoke. Brejčeve trditve bi rad komentiral. O tem, da je bila pod komunizmom v Sloveniji in Jugoslaviji korupcija, je znano. Celo nekdanji voditelji so opozarjali na endemično korupcijo. Verjetno je, da se je v prehodnih časih kdo »reševal«. V to lahko verjamem, manj pa v neko »staro gardo«, ki naj bi imela jasne načrte, cilje in strategije, kaj in kako s skritimi sredstvi usmerjati osamosvojeno slovensko državo in politiko. Krivično bi bilo tudi zamolčati, da je bil del »stare garde« pomemben za slovensko osamosvojitev in za to, da se / je po vojni država pričela razvijati. Sam v tolikšen napredek nisem verjel. Stari grehi vsekakor ne morejo biti opravičilo za poznejše afere, malver-zacije in prisvajanja. Ko berem o škandalih v zvezi z orožjem, s certifikati in delnicami, o tajkunskih prevzemih, o sumljivih obogatitvah itd. opažam v člankih obraze mlajših ljudi. Med njimi vidim tudi »osamosvojitelje« in ne le sinove bivših komunistov. Skratka, Slovenija ne bo rešila svojih sedanjih težav, če bodo politiki za vse slabo obtoževali »staro gardo«, udbo in bivše komuniste. Proti krizi so potrebne ideje, proti malverzaciji zakoni in kontrole. Eno so namreč mnenja, drugo romani, tretje preverjeni fakti. Če namreč informirani ljudje, kot je gotovo Brejc, vedo za kazniva dejanja, bi morali s tožbo na sodišča. To bi moral biti prostor za obravnavo malverzacij. Ko razpravljamo o manjšini, TKB in o sami SKGZ, je prav tako potreben izhod iz črno-belih predstav. SKGZ je ob ustanovitvi poudarila skrb za gospodarstvo. V svoji knjigi »Razlogi za vztrajanje« Boris Race stalno ponavlja pomen, ki ga ima gospodarstvo za manjšino. Glede tega omenja celo spore z italijanskimi strankami in s samo KPI. SKGZ je organizirala dovolj široko gospodarstvo, kar je zmogla ob odločilnem sodelovanju Jugoslavije. Ob težavah in napakah je to gospodarstvo koristilo številnim Slovencem v Italiji, ki so našli delo v slovenskih podjetjih. Izobrazili so se tudi gospodarski kadri, ki so še danes uspešni. S sesutjem Jugoslavije in z osamosvojitvijo Slovenije se je ta »gospodarska« zgodba zaključila. Propadel je nek sistem skupaj s financami in bančništvom. To skupnosti ni koristilo ne glede na »barve« ljudi. Novemu vodstvu SKGZ, ki je prevzelo organizacijo v dramatičnih okoliščinah, so se razkrile mnoge težave in tudi zelene klice. Pokazale so se ruševine, a tudi to, da je večina ljudi, vodilnih in ne, delala pošteno, čeprav so jih tepli zgodo- vinski dogodki in čas. To se je dokazalo tudi na sodiščih. Prenovljena SKGZ je preprečila možno privatizacijo preostalega premoženja. Skupinica mlajših podjetnikov je v Gorici s prodajo Kmečke banke ustvarila novo družbo, to je KB 1909, ki je pričela zelo dobro poslovati in danes presega manjšinske okvire. Sreča je bila, da so Peric in nekateri drugi »ujeli« nov čas in pričeli gospodariti z novimi merili. V SKGZ so našli politično podporo. Pri tem ne mislim le na ožje vodstvo, ampak na lepo število ljudi, ki danes zaupajo družbi, kupujejo njene delnice in obveznice. Pozitivni prispevek so dali tudi nekateri ljudje »stare garde«. Prozornost KB ustreza najstrožjim kriterijem, njen prispevek manjšini, delu in kulturi ni zanemarljiv. Manj uspešna ostaja nepremičninska zgodba. SKGZ je »podedovala« vrsto nepremičnin. Večji del le teh je bil in ostaja namenjen javni uporabi (organizacijam, društvom in ustanovam). Nekatere stavbe so stare, »tržni« objekti niso dovolj za uspešno vzdrževanje celote. Potrebno je prestrukturiranje »kamnitega« premoženja, kar ponovno zahteva strokovnost in pozitiven pristop večjega števila ljudi »na terenu«. Uspešnost na nepremičninskem in drugih področjih pa je danes odločilna. Pomembno je govoriti in pisati o uspelih zgodbah in iskati rešitve za manj uspele. Dobro koriščenje premoženja pomeni, da ne bo vedno potrebno hoditi do dežurnih politikov z beraško stegnjeno roko. Skrivnost danes ni v skritem, ampak je v tem, kako množiti uspešne zgodbe. To velja za SKGZ in za vse slovenske ljudi, ki se ukvarjajo z gospodarskimi in finančnimi dejavnostmi, a tudi s kulturnimi in športnimi. Pri uspešnosti ne bo pomagalo pavšalno sklicevanje na neko »grdo« preteklost. Bistvene so ideje, cilji in strategije in to mimo znamenite slovenske zavisti in splošne zaljubljenosti v skurne zgodbe. LJUBLJANA - Moderna galerija Odprli razstavo fotografij Mance Juvan o Afganistanu V Moderni galeriji v Ljubljani so včeraj odprli razstavo fotografij Mance Juvan z naslovom Afganistan: Neobičajna življenja. Razstavljene fotografije (na posnetku ena od njih) so nastale med letoma 2003 in 2009. Z njimi je želela sestaviti kompleksnejšo sliko Afganistana, ki bi povedala več kot novice iz te arabske države. Juvanova se je v Afganistan odpravila, da bi se na lastne oči prepričala o tamkajšnjih razmerah. Spraševala se je, če mednarodna skupnost res v državo prinaša demokracijo in prenovo. Zgodbe malih ljudi so jo vedno znova pretresle, zato se je v arabsko državo večkrat vrnila. Fotografije iz Afganistana ne bodo na ogled le na razstavi, pač pa so vključene tudi v fotomonografijo, ki je izšla pri založbi Sanje. Knjiga je opremljena s citati iz pogovorov z Afganistanci, običajnimi ljudmi. Ti za tamkajšnjo oblast niso zanimivi, so anonimni, prav zato jim je želela dati svoj glas, je pojasnila Juvanova, ki jo skrbi, da se razmere po devetih letih - od septembra 2001 - za običajne ljudi niso dosti spremenile. Še vedno jih namreč pesti veliko pomanjkanje, nimajo postavljene osnovne infrastrukture, ni možnosti izobraževanja, našteva. Na razstavi so na ogled zgodbe o življenju običajnih Afganistancev, ki si, kot piše v knjigi, "zaslužijo, da so povedane in videne, zato da nas spomnijo na resnične podobe vojne in revščine ter na življenje, ki je daleč proč od običajnega in vsakdanjega". Poleg knjige, ki jo bodo predstavili v Moderni galeriji danes, v galeriji pripravljajo tudi okroglo mizo z naslovom Afganistanu, ki bo v torek, 26. oktobra. Na njej bodo sodelovali predstavnik afganistanskega ministrstva za obnovo in razvoj podeželja Ghulam Rasoul Wahid, mednarodni svetovalec za razvoj podeželja, oblikovanje strategij, politik in programov Karim Merchant, Aleš Verdir z ministrstva za zunanje zadeve, predstavnik civilno-vojaške misije v Afganistanu Darko Šemrov, Iztok Hočevar iz Mednarodnega sklada za razminiranje ter Juvanova. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat-Petrovčič. Manca Juvan se je rodila leta 1981 v Trbovljah. Od leta 2000, ko je končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, dela kot svobodna fotografinja. V okviru natečaja Foto leta je več let zapored prejela nagrado za najboljšo fotoreportažo. Svoje fotografije in zgodbe z vsega sveta objavlja v slovenskih in tujih časopisih. (STA) pisma uredništvu »Blazno resno« Blazno resno, o čem pa? »Osupla in presenečena«, kajpak, sem prebrala kar tri uradna in nenavadno odsekana pisma v odgovor na čisto osebno pismo kolegice Elene Cerkvenič. Kdo bi si mislil, da bodo besede šolnika tako upoštevane! Ko pa se to tako zelo redko dogaja! Draga Elena, don't worry, si pač postala lahka tarča. Včasih sem tudi sama dežura-la in dijake spremljala na jutranje predstave, čeprav se mi jutranje ure ne zdijo pravi čas za gledališko doživetje (saj to niso otroške matineje). Kaj se vam ne zdi čudno, da mlado publiko še po trinajstem, štirinajstem letu za roko vodimo med učnimi urami v gledališče? Kaj ni čas, da najdejo sami pot v teater? Saj so to morda prve priložnosti, ko kam sam odideš in najdeš svoj prostor (približno takrat največkrat začneš tudi s prijatelji zahajati v kino). V šoli bi priporočali obiskovanje predstav, gledališki abonma. Spominjam se besed naših profesorjev na nižji sredni šoli pri Sv. Jakobu, tega je, joj!, že dobrih štirideset let (...eh, zato se me že loteva obujanje spominov), pa se nam je takrat fino zdelo, da nas imajo za skoraj odrasle. Pa saj smo z njimi brali Homerja, v katerem je bilo tudi marsikaj, ... V šoli pa, na primer, nekaterih tudi priznanih filmov ne bi predvajala med poukom, če si isti film dijaki sami ogledajo, je to drugačna izkušnja. Ker pa vodimo dijake na mnoge pobude, je seveda prav, da dobi- jo tudi gledališke predstave svoj prostor v šolski jutranji »vzgojno-izobraževalni ponudbi«, kot se temu žal reče. Odnosi med učitelji, gleda-liščniki, tudi novinarji, pa še denimo literati, so zanimivi. Od časa do časa skoči iskra, tudi javno, sicer pa se mi dozdeva, da se pogosto ne cenimo kaj dosti (v zamejstvu, ha?). Razprave okrog seksa (v gledališču) pa so, po mojem in kot se pogosto dogaja, le priložnost, da se lotimo stvari, ne da bi pogledali v bistvo vprašanja, torej tu gledališča in šole. Osebno mislim, da ni gledališke predstave, ki bi bila za najstnike vprašljiva. Kaj ni dovolj, da je predstava lepa? Vprašljivo pa morda je, če zraven sedi profesor, ki mora morda premagovati tudi kakšne svoje zadrege, ko sedi sredi najstnikov. A poučujem starejše dijake, zato razumem zaskrbljenost drugih učiteljev, ko s svojimi učenci gredo na predstavo, pa se večkrat od njih pričakuje tudi, da dijake na predstavo pripravijo in jo še potem obravnavajo. »Bog živi kritiko!«, pa nista Levstik in Voltaire nič ločila med konstruktivno, dobronamerno, ... dajmo, no! Marta Ivašič DRUŽBA - Civilna iniciativa Iz-hod pri predsedniku DZ Gantarju Peticija proti prisilnemu zapiranju v razne ustanove Civilna iniciativa Iz-hod je predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju včeraj predala več kot 1000 podpisov podpore peticiji proti prisilnem zapiranju ljudi v socialno-varstvene zavode, psihiatrične bolnišnice in zapore. V iniciativi želijo podpreti procese deinstitucionali-zacije in bolj humane oblike dela v slovenskih ustanovah. Po besedah ene izmed članic iniciative Monike Bohinec je Gantar na sestanku, zaprtem za medije, dejal, da so mu stvari znane in da se s pobudami ter zahtevami iniciative strinja. "Če so parlamentu stvari znane, je kritično, da se nadaljujejo," pravi Bohinčeva. V Sloveniji je po besedah člana iniciative in profesorja na ljubljanski fakulteti za socialno delo Vita Flaker-ja letno prisilno zaprtih v različne totalne institucije 20.000 ljudi, od tega formalno manj kot četrtina. "Dejstvo je, da tudi ostali, ki sicer formalno niso prisilno zaprti, pri tem nimajo kakšne izbire," je dejal ob včerajšnjem shodu pred parlamentom. Kot primere neformalnih prisilnih bivanj v totalnih ustanovah je navedel starostnike, ki so prisiljeni oditi v domove za ostarele. Ti pomoči, da bi ostali doma, namreč nimajo. V primerih, ko gre formalno za prostovoljne odhode v ustanovo, je v ozadju pra- viloma materialna ali čustvena prisila, saj si ne želijo bivati v takih ustanovah, je dejal Flaker. Rešitev za problem je po njegovih besedah veliko. Skupna točka vsem pa je, da ljudje, ki jih sicer zapirajo v ustanove, z različnimi podporami družbe živijo čim bolj normalno življenj in da imajo čim manj omejitev. Če pa jih je zaradi njihove varnosti treba omejiti, pa je to treba narediti v čim večjem dogovoru z njimi, pravi Flaker. Primerov držav dobrih praks na tem področju je po Flakerjevih besedah čedalje več. Zgodovinsko gledano so najbolj uspeli procesi dein-stitucionalizacij potekali v Italiji, Skandinaviji, deloma tudi v Angliji; Slovenija pa za njimi precej zaostaja, pravi. Kritika iniciative leti tudi na prisilno zdravljenje ljudi, ki so prisilno zaprti v institucije. Institucije po besedah Flakerja prejudicirajo večjo porabo zdravil, hkrati pa ustvarjajo pogoje, v katerih se ljudje vedejo še bolj impulzivno. Pri tem profesor na fakulteti za socialno delo pojasnjuje, da so duševni bolniki v povprečju toliko nevarni kot ostali ljudje. "To, da ljudje niso 'pri sebi', ne sme biti razlog za to, da jih zapiramo," poudarja. Pri duševnih bolnikih, ki pa so nevarni - odstotek teh je po njegovih besedah zelo majhen - so možni različni ukrepi, s katerimi se nevarnost odpravi, je dejal. (STA) /— GLEDALIŠČE LJUBLJANA - Med 10. in 21. novembrom LIFFe: festival z ustaljenimi sekcijami in nekaterimi novostmi Letošnji 21. ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFFe z zvestim in tudi vedno novim občinstvom bo med 10. in 21. novembrom ponudil ustaljene programske sekcije, katerim se pridružuje Kino-integral, rezerviran za kratke eksperimentalne filme. Med novostmi je programski direktor festivala Simon Popek omenil še novo prizorišče - Kino Šiška.Prizorišče Kino Šiška bo letos poskušal zapolniti vrzel, ki se je pojavila z zaprtjem nekaterih mestnih kinodvoran. Popek je na včerajšnji novinarski konferenci obljubil, da užitek ob gledanju filmov tam ne bo nič manjši, saj bodo v dvorano namestili enako kakovosten projektor kot na drugih festivalskih prizoriščih - v Linhartovi in Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, Kinodvoru, Kinoklu-bu Vič in Slovenski kinoteki. Za nagrado vodomec v sekciji Perspektive se bo letos potegovalo deset filmov, med njimi tudi domači režiser Vlado Škafar s filmom Oča. To je, tako Popek, razveseljiv podatek, saj mlajši slovenski filmski ustvarjalci pre-redko dobijo priložnost za snemanje in posledično za predstavitev v Perspektivah. V tej sekciji bodo na ogled nekateri filmi, ki so že prepričali strokovno občinstvo drugod po svetu: francoski film Ljubimca na begu (Au voleur) Sarah Leonor v Locarnu, mehiški Na morje! (Almar), ki ga podpisuje Pedro Gonzalez-Rubio, v Rotterda-mu in ameriški film Na sledi očetu (Winter's Bone) Debre Granik, ki je prejel veliko nagrado žirije na festivalu Sundance. Največ zanimanja med občinstvom vedno znova pritegne sekcija Predpremiere. Letos so se vanjo uvrstili filmi, kot so Ču do vi to (Biutiful) mehiškega režiserja Alejandra Gonta-leza Inarrituja, koprodukcijski Lurd (Lurdes) Jessice Hausner, tajski film in zadnji dobitnik zlate palme v Canne-su Stric Boonmee se spominja (Loong Boonmee raleuk chat), z zlatim beneškim levom nagrajeni film Tam nekje (Somewhere) Sofie Coppola in stalnica ljubljanskega filmskega festivala, Britanec Mike Leigh s filmom Še eno leto (Another Year). Tu so še znane sekcije Kralji in kraljice, Panorama svetovnega filma, Ekstravaganca in Kinobalon, a filmov je po Popkovi napovedi preveč, da bi vse naštevali. Kot vsako leto so podrobnejše predstavitve dostopne na spletni strani festivala, v programski knjižici in obsežnem katalogu. Popek je zato omenil le še, da bo sekcija Posvečeno tokrat v znamenju filmov filipinskega režiserja Brillanta Mendoze, ki bo tudi gost festivala, in palestinskemu režiserju Elii Suleima-nu, ki v svojih filmih pogosto temati-zira odnos med Palestinci in Izraelci. Sekcija Retrospektiva s tokratnim naslovom Simfonije velemesta bo ponudila filme, ki v ospredje postavijo mesta, v Fokusu bodo avtorji »berlin- ske šole«, ki so se konec 90. let odvrnili od holivudizacije nemškega filma. Poleg dvojnega sklopa kratkih filmov je letos na festivalu prvič našel prostor tudi program sodobnih kratkih eksperimentalnih filmov, Kino-integral, ki po Popkovi presoji vsekakor ima svoje občinstvo. Spremljevalni program festivala bo obsegal dvodnevno kritiško konferenco, strokovno občinstvo se bo posvetilo tudi temi Art kinematografija v Sloveniji, v organizaciji slovenskega Media deska pa bo potekalo mednarodno srečanje, ki naj bi vzpodbudilo navezovanje stikov med bankami in investitorji ter predstavniki filmske industrije. V sklopu filmskega festivala se obetata tudi dve razstavi: Zarota molka bo posvečena prepletu filmske in fotografske ustvarjalnosti. Razstava UFA plakat bo obarvana bolj nostalgično in bo obudila čas na sloviti berlinski filmski studio, v katerem so med letoma 1918 in 1943 nastajali filmi Metropolis, Zadnji mož, Faust in druge svetovne klasike. Proračun festivala je 325.000 evrov, organizatorji pričakujejo, da bodo prodali 45.000 vstopnic, ki bi pokrile znesek 175.000 evrov, svoje bodo primaknili tudi sponzorji in evropski program Media. Občinstvo pa se lahko začne na LIFFe že pripravljati. Vstopnice v predpro-daji so na voljo. (STA) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče Fjk Il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali V četrtek, 28. oktobra, ob 20.30 / »Fenomeni«. Nastopa: Maurizio Crozza. V petek, 29. oktobra, ob 20.30 / »Mi scappa da ridere«. Režija: Gianpiero So-lari, Koreografije: Bill Goodson. Nastopa. Michelle Hunziker. / Ponovitve: v soboto, 30. ob 20.30 in v nedeljo, 31. oktobra, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 20. oktobra, ob 21.00 / Achille Campanile: »L'inventore del cavallo«. Režija: Luciano Pasini, pomoč režeserja Antonio Calenda. Nastopajo: Adriano Braidotti, Jacopo Venturiero, Giuditta Pasquinelli, Ilaria Zanetti, skupaj z gojenci od "Laboratiorio Teatro ragazzi dello Stabile regionale". / Ponovitve: v četrtek, 21., ob 17.00 in ob 21.00, v petek, 22. oktobra, ob 21.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 20. oktobra, ob 20.30 / Enrico Luttman: »Fuori i secondi« Režija: Francesco Macedonio. Nastopajo: Maurizio Zacchigna, Gian Maria Martini, Ariella Reggio in stalna gledališka skupina "La Contrada'. / Ponovitve: do sobote, 23. ob 20.30 ter v nedeljo, 24. oktobra, ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 24. oktobra, ob 18.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz gabrovice pri Komnu. ŠTANDREŽ Župnijska dvorana Anton Gregorčič V soboto, 23. oktobra, ob 20.30 / Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice - Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, v sodelovanju s PD Štandrež, v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, vabijo na ogled gledališke predstave »Policija«. Nastopa KPD Planina - Sele. _SLOVENIJA_ ŠEMPETER Kinodvorana V soboto, 23. oktobra, ob 20.00 / Dario Fo:»Še tat ne more pošteno krasti«. Nastopa KUD Igralska skupina Drežnica. DESKLE V soboto, 23. otobra, ob 20.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kju-der. Režiser Sergej, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Veliki oder Danes, 20. oktobra, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. MGL Veliki oder V torek, 26. oktobra, ob 16.00 in ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitve: v sredo, 27. oktobra, ob 19.30. Danes, 20. oktobra, ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. Danes, 20. oktobra, ob 15.30 ob 19.30 / David Gieseman: »Golobi«. Ponovitve: v četrtek, 21.,v petek, 22., v ponedeljek, 25. in v četrtek, 28. oktobra, ob 19.30. V soboto, 23. oktobra, ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. Mala scena V ponedeljek, 25. oktobra, ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V sredo, 27. oktobra, ob 20.00 / Maja Plevic: »Pomarančna koža«. V četrtek, 28. oktobra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali V petek, 22. oktobra, ob 20.30 / Ples. »Tanguera - A love story from Buenos Aires«. / Ponovitve: v soboto, 23. ob 20.30 in v nedeljo, 24. oktobra, ob 16.00. Gledališče Verdi V petek, 22. oktobra, ob 20.30 / Kon- cert. Dirigent: Giacomo Sagripanti. Solista: Michail Lifits - klavir in Manuela Kriscak - sopran. Pogram: Chopin in Poulenc. / Ponovitve: v soboto, 23. oktobra, ob 18.00. V nedeljo, 24. oktobra, ob 17.00 / »Marinella«. Glasba: G. Sinico. Dirigent: Se-verino Zannerini. Nastopa orkester in zbor "Opera Giocosa" Furlanije-Julijske Krajine. Konzervatorij Tartini. V ponedeljek, 25. oktobra, ob 20.30 / Nastopa Keith Tippett - klavir. Za več informacij: www.controtempo.org. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 20. oktobra, ob 20.45 / »Le Concert des Nations«. Dirigent in viola - Jordi Savall. Nastopajo: Enrico Onofri - prva violina; Mauro Lopes -druga violina; Lorenzo Colitto, Alba Roca in Olivia Centurioni - violini; Marco Ceccato in Antoine Ladrette -violončeli; Xavier Puertas - kontrabas; Pierre Hantaï - klavičembalo; Rolf Li-slevand - kitara in tjorba ter Marc Clos - bobni. KRMIN ■ JAZZ&WINE OF PEACE Občinsko gledališče Jutri, 21. oktobra, ob 21.00 / Nastopa skupina »Oregon« (ZDA): Ralph Tow-ner - kitare, klavir in klaviature; Paul McCandless - oboe, angleški rog, sax sopran, bas klarinet in flavta; Glenn Moore - bas in Mark Walker - bobni in tolkala. V petek, 22. oktobra, ob 18.30 / Piero Bittolo Bon: »Jump the shark«. Nastopajo: Piero Bittolo Bon - alt sax, alt klarinet in flavta; Pasquale Mirra - vibra-fon; Domenico Caliri - električna in akustična kitara; Danilo Gallo - bas kitara in Federico Scettri - bobni. / ob 21.30 Aldo Romano »Flower Power« Trio. Nastopajo: Aldo Romano - bobni; Rosario Bonaccorso - bas in Baptiste Trotignon - piano. V soboto, 23. oktobra, ob 21.30 / John Scofield Trio (ZDA). Nastopajo: John Scofield - kitara; Steve Swallow - bas in Bill Stewart - bobni. V nedeljo, 24. oktobra, ob 18.30 / Nastopa Massimo Dona' Quartet (Italija): Massimo Dona' - trobenta; Michele Pol-ga - tenor sax; Bebo Boldan - klaviature in bas ter Davide Ragazzoni - bobni. / ob 21.30 / McCoy Tyner Quartet (ZDA): McCoy Tyner - klavir; Gary Bartz - alt in sopran saxofon; Gerald Cannon - bas kitara in Eric Kamau Gra-vatt - bobni. Cerkev naselja Sv. Ivana V petek, 22. oktobra, ob 11.00 / Nastopa bolgarski duo Martin Lubenov -harmonika in Vladimir Karparov - tenor in soprano saxofon. GORICA Stolnica V petek, 22. oktobra, ob 20.30 / za koncertno sezono KC Lojze Bratuž in ZCPZ 2010-11 v petek, 22. oktobra, ob 20.30 koncert Vokalne Akademije Ljubljana; vstop prost. Deželni avditorij (Ul. Roma) V petek, 22. oktobra, ob 20.45 / koncert romunske filharmonije Jora iz Ba-caua; informacije in rezervacije po li-pizer@lipizer.it in www.lipizer.it. _SLOVENIJA_ DOBROVO ■ JAZZ&WINE OF PEACE Medana 20 V nedeljo, 24. oktobra, ob 11.00 / Bon-tas - Weinberger Quartet (Romunija-Avstrija). Nastopajo: Billy Bontas -bobni; Primus Sitter - kitara; Christian Wendt - akustični in električni bas; Manfred Paul Weinberger - trobenta. NOVA GORICA Solkan (Mostovna) Danes, 20. oktobra, ob 21.30 / v sklopu drugega ciklusa dogodkov Elektronske generacije, ki ga prireja oddelek filozofske fakultete - Dams Musica - Univerze v Vidmu, koncert klasične elektronske glasbe. Nastopili bodo Marjan Šijanec, Lorenzo Pagliei in Bruno Zamborlin, Nicola Buso, Simone Peraz, Andrea »Zorro« Zorat, Fabrizio Fiore ter DJja Dahlia Borsc-he in Marcus Weiser, ki prihajata iz eksperimentalne elektronske scene v Berlinu; vstop prost. V soboto, 23. oktobra, ob 21.30 / koncert Kenny Knots in Riddim Tuffa Sound. Kulturni dom (Bevkov trg 4) ■ JAZZ&WINE OF PEACE V soboto, 23. oktobra, ob 11.00 / Nastopajo: Dennis González & Joâo Paulo (ZDA-Portugalska) in Joachim PRI REDITVE Kühn-Majid Bekkas-Ramon Lopez (Nemčija-Maroko-Španija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Porečanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Predsednik petrolej«. Razstava bo na ogled do 30. oktobra, po urniku knjižnice. Muzej Istrske, dalmatinske in reške kulture (ul. Torino 8): do 31. oktobra je na ogled razstava: »Modiano. Arte e impresa. Dalla fotografija alla cartoli-na, dal bozzettto al manifesto«. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.30 ter ob nedeljah, od 10.00 do 13.00. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in pe- tek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): ob stoletnici smrti Carla Michelstaedter-ja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. Roman Bar (na začetku ulice Roma): razstavlja slikar iz Šempetra pri Gorici Ivan Rob. Kulturni dom (ul. I. Brass 20): do 23. oktobra, je na ogled likovna razstava laboratorija Unitre iz Gorice z naslovom »Spoznavajmo naš teritorij: skozi umetnost, književnost, glasbo in zgodovino dežele Furlanije Julijske Krajine«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. VIDEM Palača Dežele (Dvorana Pasolini): do 31. oktobra bo na ogled fotografska razstava: »50 anni delle Freccie Tricolori«, organizirano od Posebne Družbe Vile Manin, v sodelovanju z Graphstudio Spa ter deželne uprave. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Marka Modica, z naslovom: »Krasmosis«. / Je na ogled slikarska regijska razstava JSKD z naslovom: »Portreti«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Stolp na vratih: razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Sreda, 2G. oktobra 2G1G NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Galeriji Tir Kulturnega Centra Mo-stovna v Solkanu: bo v četrtek 21. oktobra, ob 20. uri odprtje razstava Nine Brulc »Beštijarium«. Avtorico bo predstavila kustosinja galerije Katarina Bre-šan; na ogled bo do 6. novembra. Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej: na ogled stalni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. 22 Sreda, 20. oktobra 2010 POTOPIS Bojan Brezigar od carjev do Putina V knjigarni Ermitaža sem kupil knjigo ruskih pravljic. Izbral sem italijanski prevod, pa mi je žal. Pravljice so lepe, ilustracije tudi, prevod pa je slab, tako da ob njem ne uživaš. Saj ni, da bi bral pravljice; ampak v Iranu sem pred časom kupil perzijske pravljice prevedene v angleščino, lep, tekoč jezik; prevajal jih je nekdo, ki se ne spozna samo na jezik, ampak se spozna tudi na pravljice in na otroke. Vsaj rad jih ima in ve, kaj potrebujejo. Ta prevajalec ali prevajalka v italijanščino pa se je pravljic lotil natanko tako, kot bi šlo za suhoparno zgodovinsko besedilo, za prevajanje člankov iz tujega tiska za potrebe prašne birokracije ali za obrazce za izdajo vizumov. Skratka, brez duše. In tako se bralec seznani z vsebino, vendar od branja ne odnese veliko; še zlasti ne odnese tistega, kar pravljica daje odraslemu človeku: duha prostora in časa, v katera je postavljena. Zakaj pišem o pravljicah, bo kdo vprašal. Seveda upravičeno, in bom na to vprašanje tudi odgovoril. Najprej pa moram dokončati opis dveh ogledov, ki pri tujih obiskovalcih vselej naredita velik vtis. Petrov dvorec in Carsko selo (v času Sovjetske zveze so kraj preimenovali v Puškin in danes se uporabljata obe imeni) sta cesarski rezidenci, nekoč na podeželju, danes pa dejansko v predmestju Peterburga. Petrov dvorec nosi ime po ustanovitelju, carju Petru Velikemu, Carsko selo pa je dala zgraditi Katerina II., nemška princesa, ki se je priženila na ruski dvor in nekaj mesecev po razglasitvi njenega moža za carja ovdovela ter nato vladala tri desetletja. O njej vedo zgodovinarji povedati veliko; pravijo ji Katerina Velika, vendar je zgodovina to veličino dokaj izpilila. Živela je razkošno življenje, imela vrsto ljubimcev (z njimi je imela pet nezakonskih otrok), katerim je podarila veliko bogastvo, kljub vojaškim zmagam je ob smrti pustila rusko vojsko v razsulu, zelo veliko pa je naredila za kulturo in umetnost; to ji vsi priznavajo. Petrovega dvorca ni ljubila, menda tudi zaradi ljubezenskih razočaranj, ki jih je tam doživela. Tako se je odločila za novo rezidenco, Carsko selo, kjer je sredi velikanskega parka zgradila razkošno palačo. Slog je povsod enak; tako kot Er-mitaž tudi tukaj prevladuje barok in barve so običajne tri: svetlomodra, bela in zlata. V zelenem okolju parka je pogled na palačo enkraten, pa čeprav je bil obnovljen samo del stavbe; dela potekajo počasi, tu je bilo veliko porušenega: najprej Stalinova Sovjetska zvezam, nato Hitlerjevi Nemci, nato pa zopet povojna sovjetska leta, preden so se začela obnovitvena dela; tu je treba Sovjetski zvezi priznati, da je začela z obnovo veliko pred razpadom in da so turisti prihajali sem že v času komunističnega režima. Vendar je za popolno obnovitev potrebno veliko denarja in veliko časa; tega ne moreš delati z buldožerji, ampak samo z majhnimi čopiči. Če zunanjost, vsaj tisti del, kjer je vhod za obiskovalce, marsikoga razočara, češ, tega še niso obnovili, se notranjost blešči v vsem bogastvu, v zlatu, keramiki, jantarju, dragih kamnih, dragocenem žametu, ogledalih, lestencih. Velika dvorana, v kateri je stal prestol, človeka prevzame: skoraj 850 kvadratnih metrov površine obdane z ogledali in pozlačenimi štukaturami, kjer se vse blešči in lesketa, in lahko si samo predstavljaš slavnostne plese, dragoceno oblečene dame in njihove spremljevalce, častnike ruske vojske, plemiče, umetnike, skratka bogataše. In ko si to predstavljaš, si ne moreš kaj, da ne bi pomislil na revščino, ki je vladala v državi, na dejstvo, da so ljudje dejansko živeli v suženjstvu, da v tistem sistemu ni bilo nič, kar bi kakorkoli spominjalo na odprtost do ljudstva, na demokracijo. Če pomislimo, da so bili Angleži takrat že siti svojega parlamentarnega sistema, da so se Američani osvobodili izpod angleške nadvlade in da so se Francozi pripravljali na revolucijo (Katerina Velika je umrla 6 novembra 1796, slabe 4 mesece po napadu na Bastiljo v Parizu) in če zraven še dodamo, da so takrat ljudje že potovali in prenašali novice iz kraja v kraj, nam bo jasno, da tako stanje ni moglo trajati. Trajalo je še dobro stoletje, vendar ne Katerina in niti njeni nasledniki (z izjemo Aleksandra II., ki je odpravil tlako) niso razumeli potreb ljudi in niso uvideli sprememb, do katerih je prihajalo v Evropi. Utapljali so se v zlatu in bogastvu in si domišljali, da bodo vselej gospodovali v svetu. Korenine oktobrske revolucije torej segajo daleč v zgodovino in izbruhnila je iz potrebe, iz bede, v kateri je živelo ljudstvo in iz nesposobnosti vladarjev, da bi stopili v korak s časom. Če je Carsko selo izzivalno razkazovanje razkošja, pa je Petrov dvorec mojstrovina lepote in dobrega okusa. Palača sama, ki jo je dal zgraditi Peter Veliki in je torej iz začetkov 18. stoletja, se sicer bistveno ne razlikuje od Kate-rinine palače v Carskem selu; lahko bi rekli, da je nekoliko resnobnejša in manj kičasta. Je pa zato park, ki jo obdaja, enkratna mojstrovina. Gre za ogromno površino, kjer se drevoredi prepletajo s cvetličnimi vrtovi, fontanami in ribniki, marmor z bronom in zlatom, pa seveda dolga pot od glavnega vhoda v ce- Zlata dvorana v Cerskojem selu. Zgoraj vodometi pred Petrovim dvorcem sarsko palačo do obale, kjer je majhno pristanišče. Car je sem priplul z ladjo in se nato podal do palače mimo stotin vodometov, ki krasijo ta park, vse do velikega slapa s številnimi vodometi, ki odsevajo sončne žarke in se lesketajo, kot da bi bili iz pravega kristala; vse obdano s pozlačenimi kipi in oblogami iz marmorja, zaradi česar je Petrov dvorec, poletna carska palača, eden najbolj znanih spomenikov na svetu. Tu pride do izraza ruska kreativnost; Peter naj bi si palačo in park zamislil sam in svoje misli predal v obdelavo arhitektom, kiparjem in slikarjem, ki jih je pripeljal od vsepovsod: Nemci, Francozi in Italijani so prispevali k uresničitvi Petrove ideje. V razliko od drugih palač sovjetska oblast Petrovega dvorca ni namenjala drugim dejavnostim; takoj po prevzemu oblasti ga je spremenila v muzej. Pač pa so ga izmaličili Nemci med obleganjem Leningrada v drugi svetovni vojni, ko so v dvorcu imeli med drugim tudi konjušnico. Vendar se je obnova začela takoj po koncu vojne in že leta 1946 so se iz prvih vodometov dvignili curki vode. Med vojno pa so glavnino umetnin spravili na varno daleč v Sibirijo. Peter je veliko potoval. Obiskal je tudi Dunaj in Pariz. Videl je Schönbrunn in Versailles in pravijo, da je tam dobil navdih za gradnjo Petrovega dvorca. Bo že držalo, vendar je tu potrebna tudi ocena, ki seveda ni samo arhitektonska, ampak zadeva vse, kar je - tu in tam -na ogled, Schönbrunn je veličastna poletna rezidenca, ki kaže na mogočnost av-stroogrskega cesarja. Versailles je čudovita poletna rezidenca, ki kaže na veličino, francosko »grandeur«. Petrov dvorec je lepši, razkošnejši, vendar ne daje vtisa mogočnosti in veličine. Bolj spominja na pravljico, tisto s srečnim koncem, kjer kraljevič in kraljična živita skupaj do konca svojih dni. Vendar življenje ni pravljica. Še zlasti pa, življenje ne jamči srečnega konca. In tudi tukaj ga ni bilo. Ruska zgodovina ni zgodovina srečnih koncev, ne za vladarje in niti za ljudi. Če dobro pomislimo, je bilo vedno tako in tako je še danes. Na eni strani je vodilni razred, pa naj bodo to carji in plemiči, komunistični voditelji ali sedanja politična in gospodarska oblast. Na drugi strani je ljudstvo: nekoč so bili to tlačani, potem so bili kmetje in delavci, danes je večina ruskega prebivalstva. Pravijo, da je v Rusiji nekaj milijonov bogatašev. To pomeni, da je 150 milijonov revežev. Sicer se računi ne izidejo. In tako ostanejo edine pravljice s srečnim koncem tiste, ki jih kupiš v knjigarni, pa čeprav so slabo prevedene. Konec / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. oktobra 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Clic & Kat - Vedno v formi 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Talent: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 23.55 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Glasb. odd.: Top of the pops 2010 7.00 Risanke 8.00 Variete: L'albero azzurro 9.45 Aktualno: Metronapoli 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 23.20 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 1.40 Talent show: Extra Factor 20.45 Nogometna tekma: Inter - Tottenham, Liga prvakov, grupa A 22.45 Šprt. odd.: 90° minuto Champions 23.45 Nan.: Squadra speciale Lipsia 0.30 Variete: Rai 150 anni ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 16.00 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.10 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Variete: Parla con me Rete 4 Nan.: Piu forte ragazzi Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 6 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Il Tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Il bisbetico domato (kom., It., '80, i. A. Celentano, O. Muti) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Black book (dram., Belg./Niz.V.B./Nem., '06, i. C. van Houten, T. Hoffman) 12.00 12.55 13.50 15.10 16.15 16.30 17.05 18.55 19.35 20.30 21.10 21.50 0.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.05 Film: Tigerland (dram., ZDA, '00, r. J. Schumacher, i. C. Farrell, M. Davis, C. Collins) Canale S 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 16.55 18.05 18.50 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Resničnostni show: Grande fratello Nad.: CentoVetrine Resničnostnio show: Uomini e donne Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 1.30 Variete: Striscia la notizia Nan.: Le due facce dell'amore (It., '10) Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) V Italia 1 6.05 Nan.: La Tata 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang Theory 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Variete: Le Iene Show 0.00 Variete: Zelig off 7.35 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Mukko Pallino 9.00 Aktualno: A casa del musicista 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.20 Talk show: Incontri al caffe De La Versiliana 11.35 Cavallo... che passione 12.00 Šport: Super Sea 12.50 Variete: Incontri ravvicinati 13.05 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 14.05 Aktualno: ...Attualita 14.35 Aktualno: Videomotori 16.00 Aktualno: Hard Trek 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: La provincia ti informa 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 22.35 Rotocalco ADNKronos 23.40 Dnevnik Montecitorio 23.45 Film: Che fai, rubi? (akc., '66, r. W. Allen) La 7 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.25 12.30 13.55 15.55 18.00 19.00 21.10 0.10 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 3.30 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Hardcastle & McCormick Aktualno: Life Film: Banditi a Milano (krim., It., '67, r. C. Lizzani, i. G.M. Volonté, D. Backy) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nogometna tekma: Genoa - Gros- seto, Tim Cup Nan.: The District Aktualno: Exit - Uscita di sicurez- za (v. I. DAmico) Variete: Victor Victoria Jr Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Poučna odd.: Obisk v akvariju 10.15 Ris. nan.: Pika Nogavička (pon.) 10.40 Zlatko Zakladko (pon.) 11.00 Izob. dok. nan.: Slovenski vodni krog (pon.) 11.25 Dok. odd.: Kosovni odvoz (pon.) 12.00 Dok: Delavski razred (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Tednik (pon.) 14.20 Sledi - oddaja Tv Koper (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanke: Maks in Rubi; Milan na podstrešju; Medvedek 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 0.30 Turbulenca 18.25 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.05 Film: Laurel Canyon 21.45 Žrebanje lota 22.05 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški Infokanal 10.30 Nad.: Strasti, 8. del 11.00 Spet doma (pon.) 12.35 Hri-bar (pon.) 13.30 Knjiga mene briga (pon.) 13.50 Glasbeni večer (pon.) 15.50 Babilon.si (pon.) 16.05 Mostovi - Hidak (pon.) 16.35 Črno beli časi 17.00 Rotterdam: SP v gimnastiki, (ž) ekipno, prenos 19.00 O živalih in ljudeh - oddaja Tv Maribor (pon.) 19.20 Rad igram nogomet (pon.) 20.00 Dobrodelni koncert: Slovenska filharmonija Tv priredba predstave Sng Drama Ljubljana: Ajshil - Oresteja (pon.) Slovenska jazz scena (pon.) ^ Tele 4 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Zgodovina ZDA - dok. oddaja 15.30 Nautilus 16.00 Biker explorer 16.30 Zaigramo si Tv - glasbena oddaja 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.25 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Lokalne volitve 2010 - Izola 20.15 Kino premiere 20.30 Istra skozi čas - dok. oddaja 21.00 Folkest 2010 - glasb. oddaja 22.25 Solarolo festival 2010 22.35 Artevisione - Magazin Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 12.05 Vedeževanje 18.00 Festival pomlad pesmi, 2. del 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Priložnosti in izzivi življenja na dvojezičnem območju - Državljanski forum v Kopru 23.30 Videostrani Koper 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, pravljica, koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Psihološka obzorja - sodeluje dr. Martina Flego; 8.40 Music box; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Veso Pirnat Brolski; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorništvo skozi stoletja (prip. Igor An-tič); 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 14.00 Soočenje kandidatov za župana občine Kobarid; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Večerni pogovor; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Gospodarstvo; 11.45-12.15, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classica-mente alternato; 23.00 Uomini e dei; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Vio-linček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska na- poved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 17.00 Miss Evro Kviz; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 20. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA 1010 SLIKA ^ 1020 MOSKVA 1020 A O KIJEV 5/7 1010 O GRADEC 5/9 JtMj TOLMEČ O 1/7 TRBIŽ O 0/6 O 1/6 KRANJSKA G. A3 VIDEM O 6/16 O PORDENON 7/15 ČEDAD O ""¿i CELOVEC O 4/9 tržič em¿> 6/8 _ O KRANJ o 5/7 S. GRADEC CELJE 5/9 O MARIBOR o 5/8 M. SOBOTA O 5/9 PTUJ O o , LJUBLJANA GORICA C 0 N. GORICA . 7/9 N. MESTO 6/8 GORICA O /V POSTOJNA o ty0 4/8 " KOČEVJE ZAGREB 6/10 O 9/16 6/13 .. REKA 10/15 OPATIJA PAZIN O iN NAPOVED ZA DANES 1 Zjutraj bo v hribovitih krajih oblačno s padavinami, nad okoli 1200 m bo snežilo. Drugod bo spremenljivo oblačno. Tekom dopoldneva se bo oblačnost gostila tudi po nižinah in ob morju, začele se bodo pojavljati zmerne padavine. Možne bodo tudi posamezne nevihte. Popoldne se bo iz Karnije hitro jasnilo, ob morju bo zapihala okrepljena burja. Dopoldne bodo padavine od severa zajele vso Slovenijo, popoldne pa hitro ponehale in od severozahoda se bo jasnilo. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 800 in 1000 m. Na Primorskem bo prehodno spet zapihala zmerna burja.Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 7, na Goriškem in ob morju okoli 9, v alpskih dolinah okoli 0, ,najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem do 14 stopinj C. LIZBONA O 13/20 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O - 13/22 JIK v B^Si • v fl Hladna fronta arktičnega izvora bo prešla našo deželo danes dopoldne. Jutri bodo za fronto dotekali mrzli in suhi severozahodni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 18.11 - Dolžina dneva 10.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.42 in zatone ob 4.48 A Nad severno in srednjo Evropo je ciklonsko območje z vremensko fronto, ki bo čez dan prešla naše kraje. Za njo bo v višinah k nam od severozahoda pritekal hladnejši in postopno bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste. Proti večeru bo splošna obremenitev oslabela, nekateri bolezenski znaki pa bodo še okrepljeni. PLIMOVANJE Danes: ob 3.32 najnižje -39 cm, ob 9.48 najvišje 51 cm, ob 16.12 najnižje -46 cm, ob 22.11 najvišje 32 cm. Jutri: ob 3.35 najnižje -36 cm, ob 10.05 najvišje 52 cm, ob 16.35 najnižje -50 cm, ob 22.39 najvišje 31 cm. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 17 stopinj C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............6 2000 m...........-3 1000 m............ 5 2500 m...........-6 1500 m............0 2864 m...........-8 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER MARIBOR O-1/10 PTUJ O M. SOBOTA O 0/10 Po vsej deželi bo jasno vreme z zelo dobro vidljivostjo. Ponoči bodo temperature sorazmerno nizke. Zjutraj bodo ponekod možni občasni sunki vetra severne smeri. V visokogorju bodo za ta letni čas temperature kar nizke. ZAGREB 2/11 O (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo večinoma jasno. Zjutraj bo ponekod slana, po nekaterih nižinah pa megla. V petek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zapihal bo jugozahodnik. Jutro bo mrzlo, ponekod bo slana. PREVOZI - Pod Rokavskim prelivom Prvi nemški vlak skozi predor iz Francije v Veliko Britanijo PRAVLJICE - J.K. Rowling prevzela nagrado Mati Harryja Potterja obožuje Andersena Vlak Deutsche Bahn na londonski postaji St. Pancras ansa ODENSE - V danskem mestu Odense, kjer se je rodil slavni pravljičar Hans Christian Andersen, je uspešna in vplivna britanska pisateljica J.K. Rowling na priložnostni slovesnosti včeraj prevzela novo književno nagrado, ki nosi Ander-senovo ime. Nagrado spremlja znesek v višini 67.000 evrov. Rowlingova je ob prevzemu nagrade izpovedala svojo ljubezen do pravljičarja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na slovesnosti v Andersenovem rojstnem mestu je 45-letna pisateljica dejala, da je pravljičar bralcem podaril večne like, kot so Grdi raček, Mala morska deklica in Sneguljčica. Rowlingova likov iz svojih knjig o Potterju s temi pravljičnimi osebami ne more primerjati: "Vendar sem jih imela tako zelo rada, da je bila zame boleča izguba, ko sem jih po 17. letu zapustila," je povedala nagrajenka. J.K. Rowling ansa Nanovo ustanovljeno nagrado "Hans Christian Andersen" so Row-lingovi prisodili že lani, včeraj pa so ji jo še izročili. Še eno Andersenovo nagrado podeljujejo od leta 1956 in velja za najpomembnejše priznanje za otroško literaturo na svetu. (STA) BERLIN - Prvi hitri vlak nemških železnic Deutsche Bahn (DB) je v noči med ponedeljkom in torkom premagal razdaljo med Francijo in Veliko Britanijo skozi predor pod Rokavskim prelivom, je včeraj povedal predstavnik DB. Vlak, ki je bil po zgodovinskem potovanju včeraj v Londonu, so tudi predstavili javnosti. Vlak je v predor poskusno zapeljal že v sredo, vendar brez potnikov. Desetminut-ne poskusne vožnje so se udeležili le vozniki ter osebje Deutsche Bahn in upravitelja predora Eurotunnel, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za prvi vlak družbe DB, ki je mejo med Veliko Britanijo in Francijo prečkal v predoru pod Rokavskim prelivom. Do sedaj so na tej progi vozili le vlaki francosko-britan-sko-belgijske družbe Eurostar, ki pa se konkurence seveda ne veseli, dodaja AFP. Pravila Evropske unije so omogočila, da svoj vlak na tej progi uvede tudi DB, ki sicer že načrtuje železniški promet za olimpijske igre v Londonu leta 2012, do konca leta 2013 pa namerava uvesti redne železniške povezave med Nemčijo in Veliko Britanijo. (STA) ARMENIJA Dolga je 5,7 kilometra • I I • v vt v • Domnevno najdaljša zicmca na svetu bo peljala do samostana Tatev EREVAN - V Armeniji so odprli domnevno najdaljšo žičnico na svetu. S 5,7 kilometra dolgo žičnico želi Armenija predvsem privabiti več turistov, se pa namerava z njo tudi vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov in v njej s prvega mesta izriniti doslej najdaljšo žičnico na svetu, 4,5 kilometra dolgo vzpenjačo v ameriški zvezni državi Nova Mehika. Na prvo vožnjo z dolgo žičnico sta se popeljala armenski predsednik Serž Sarkisjan in poglavar armenske cerkve Karekin II., poročajo armenski mediji, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa. Žičnica z gondolami obiskovalce v 11 minutah prek slikovite soteske Vorotan pripelje do samostana Tatev. Ta samostan iz 9. stoletja, ki je ena največjih armenskih turističnih zanimivosti in kandidat za uvrstitev na seznam Unescove svetovne dediščine, bodo lahko poslej turisti obiskovali skozi vse leto. Žičnica je stala okoli 32 milijonov evrov, več kot polovico sredstev zanjo pa je priskrbel v Armeniji rojeni ruski poslovnež Ruben Vardanjan. (STA) Žičnico nameravajo vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov ansa