Predstavljamo vam KRAJEVNA SKUPNOST UUBUANA - ŠENTVID Osnovna celica Spada med eno večjih osnovnih celic (kra-jevnih skupnosti) v naši občini. Zavzema 5,5 km2 in ima, po podatkih iz leta 1981, 1776 gospodinjstev s 5556 prebivalci. Kmetijskih površin ima bolj malo, kar pomeni, da osnov-ni pogoj za razvoj kmetijstva ni in tudi ne more biti izpolnjen. Cisto drugačna slika je na področju industrije in obrtne dejavno-sti. Industrija je dokaj močno razvita (okrog 1900 zaposlenih), še bolj pa obrtna dejav-nost, saj je kar okrog 60 obrtnih delavnic. Lansko leto se je v obeh osnovnih šolah šo-lalo nad 1000 učencev, gimnazijo je obisko-valo nad 700 dijakov (sedaj je to šola za u-smerjeno izobraževanje — smer elektroteh-nika — elektronika), vzgojno varstveni za-vod pa je imel v svojem okrilju približno 500 otrok. Oblikovane imajo tudi vse samo-upravne organe, komisije, delegacije in druž-benopolitične organizacije ter društva v o-kviru osnovne celice." To so bolj ali manj statistični podatki, ki nam o problemih, funkcioniranju in življenj-sketn utripu krajevne skupnosti ne povedo kaj dosti. O vsem tem sva se pogovarjala s tovarišem Valentinom Dežmanom, predsed-nikom krajevne skupnosti. Začela sva razgo-vor o poteh, ki ne peljejo vedno enako dob-ro v obe smeri — delegatskih poteh. Portret osnovne celice Kako so urejene in kako delujejo dele-gatske poti v vaši KS? — Uspelo nam je izoblikovati vse dele-gacije — od temeljne pa do delegacij v SIS. Letos smo uvedli novo obliko dela. Po no-vem imamo deset delegacij, tako da vsaka pokriva svoje področje, pri tem pa sodelu-jejo tudi komisije, ki se ukvarjajo z istovrst-no problematiko (prej sta bili dve in dve združeni, vendar rezultati niso bili dobri). Kakšne rezultate bo prinesla nova oblika dela, bo pokazal čas. Kako pogosto se delegacije sestajajo? — Temeljna delegacija se sestaja enkrat mesečno, ostale pa pred zasedanji skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. In kakšna je udeležba? — Ni ravno najboljša. V temeljni dele-gaciji navadno nad 80 %, v ostalih pa malo nad 60 %. To je nekje razumljivo — ljudje so zaposleni. Med manjkajočimi je mnogo takih, ki se pravočasno opravičijo. Kakšna je aktivnost delegatov? — V temeljni delegaciji so se delegati resno lotili dela. Seznanjeni so z vsebino de-legatskega gradiva — vsaj s tistim delom, ki neposredno zadeva našo krajevno skupnost. Tudi povratne informacije navadno po-sredujejo, dasi malo pozno — šele na nasled-nji seji. Kako je urejeno glede delegatskega gra-diva? Ga dobijo pravočasno vsi delegati? — Vsak delegat temeljne delegacije dobi gradivo. Ostale delegacije (razen stanovanj-ske) dobijo le 1—2 izvoda. Tako ni čudno, da pride do težav. Delegat pride (če sploh pri-de) na sejo delegacije in sploh ne ve, kaj se bo obravnavalo. Marsikaj je bilo že povedanega o jcziku in obsežnosti delegatskega gradiva. So bese-de že obrodile sadove? — Obsežnost se je malo zmanjšala, še vedno pa so gradiva pisana v nerazumljivem jeziku. Bolje bi bilo, če bi dobivali le bi-stvene stvari in seveda pisane v razumljivem jeziku, Tako si na nek način pomagamo z izobra-ževalnimi seminarji, ki jih organiziramo za delegate. Kako rešujete socialne probleme? — V okviru socialne kamisije deluje pa-tronažna služba, ki rešuje socialne probleme. Za svoje člane tudi zelo dobro skrbijo ZZB, društvo upokojencev in Rdeči križ. Ljudje, ki so priklenjeni na svoj dom, so srečni, ko spoznajo, da niso pozabljeni, da niso prepu-ščeni samemu sebi. Da smo naredili na tem področju vse, pa si ne upam trditi. •Kakšno je število nezaposlenih v krajev-ni skupnosti? — Podatkov o tem nimamo — tudi iskali jih nismo, dasi bi bilo, priznam, to potrebno. To bo naša naloga za v bodoče. V naši KS imamo veliko močnih delovnih organizacij. Fond za štipendije je poln, vendar prošenj ni — morda zaradi cenzusa. Tako bi se mar-sikateremu nezaposlenemu delavcu dalo po-magati. Marsikje prihaja do konfliktnih situacij med generacijami. Torej, kako sodelujete z mladino in ona z vami? — Po televizijski oddaji (pred mladinskim kongresom), v kateri je bila predstavljena šentviška mladinska organizacija, smo imeli z njimi dva ostra razgovora. V svojih izjavah, resnici na ljubo, niso bili najbolj pošteni, zato je bilo nujno, da smo se o vsem pogo-vorili. Mladi lahko prostore KS izkoriščajo brez najemnine, povrniti morajo le stroške elektrike in kurjave. Izjema so seveda pri-reditve, za katere se pobira vstopnina. Jasno je, da pri tem zahtevamo določeno najemni-no. Letni stroški za Dom svobode znašajo 60 starih milijonov, povrnejo pa se največ v višini 20 starih milijonov. Glede na to, da je ta dvorana zelo lepa in ravno prav velika, takih prostorov pa v Ljubljani ni veliko, je idealna za organizira-nje koncertov in ostalih kulturnih prireditev. Tovrstna dejavnost bi lahko predstavljala reden vir dohodkov?! — Dom Svobode do sedaj ni bil urejen. Sele v zadnjem času je resnično usposob-Ijen za kakršnokoli vrsto dejavnosti. Tako smo v fazi obnavljanja kulturno-prosvetne-ga društva Sentvid, ki je pred leti zelo dob-ro delovalo (dekliški in moški pevski zbor, harmonikarski orkester ...). Kulturna dejav-nost v Domu Svobode bo sigurno spet zaži-vela. Pred nedavnim so mladinci organizirali koncert skupine Pankrti. Organizacija je bi-la perfektna. Sedaj^' ko je novo vodstvo mla-dinske organizacije, ko so vanjo vključeni mladi ljudje, ki so zagnani, ki si želijo dela-ti, se vse stvari obračajo na bolje. Mladi imajo tudi že pripravljen program dela. Mi-slim, da se bomo dobro razumeli. Komunalnih problemov tudi najbrž ni ma-lo? — Naša KS ima nekoliko specifično lego. Na eni strani je presekana z železniško prd-go in na drugi strani s Celovško cesto, oziro-ma z novo Prušnikovo. Zato ni nič čudnega, da nekatera področja sploh niso urejena, npr. Nove in Stare Poljane. Tudi zazidalni načrt še ni narejen. Obstajajo določene objektivne ovire, ki to onemogočajo. Nekaj več kot 8 km imamo še neasfaltiranih cest. Veliko pro-blemov smo rešili s samoupravnim sporazu-mom. Probleme imamo s cestami, ki niso le stvar KS, ampak so pomembne tudi na ni-voju občine. Vedno naletimo na gluha ušesa. In še en problem imamo — glede oskrbe. Tr-govinski prostori so zelo majhni, krajanov je vedno več, preskrbovalna mreža pa se za-radi prostorske stiske ne more razširiti. Odnose z versko skupnostjo imate ureje-ne? — V okviru koordinacijskega odbora za odnose z versko skupnostjo se tudi v tej smeri stvari premikajo. Imeli smo obojestran-sko koristne pogovore s predstavniki verske skupnosti, v pripravi pa je že tudi širši raz-govor o odnosih in sodelovanju. KRAJEVNI PRAZNIK Za svoj praznični dan so si Šentvidčani izbrali 15. oktober, dan, ko je bila v Sent-vidu ustanovljena prva partijska celica. Po-svečen je tudi spominu na narodnega heroja Alojza Kebeta, katerega življenje in delo je bilo močno povezano s KS. Letos so se na krajevni praznik še posebno pripravili, saj je minilo ravno 40 let, fcar je Alojz Kebe pa-del za domovino. Trajal je praktično cel te-den. V tem tednu so se odvijala športna tek-movanja, med njimi tudi tradicionalni tur-nir v balinanju za upokojence, lutkovna predstava, v šolah so posvetili krajevnemu prazniku 1 šolsko uro, vse strukture KS pa so sodelovale tudi na slavnostni povorki sko-zi KS. Na osrednji proslavi, ki je bila v Do-mu Svobode, so podelili priznanja najaktiv-nejšim krajanom ter društvom in priznanja ter značke civilne zaščite tistim, ki so se na tem področju najbolje izkazali. Na osrednji proslavi so bili med drugimi prisotni tudi: Mira Svetinova, Andrej Marinc, Anka Tominšek, Jože Steh ter delegaciji iz pobratenih krajevnih skupnosti Turnič-Reka in Dramlje-Sentjur pri Celju. Pozdravnemu govoru, slavnostnemu go-voru in podelitvi priznanj je sledil kulturni program in na koncu še tovariško srečanje.