List 35 ^ i m- w ^ # rri v » Tecaj * f p _ T - — ■ L ^ ospodarske, obrtniške in narodne Jzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 1. septembra 1875. > mm-m obseg Razpis natecaja kmetovalske solske stipendije. —Gospodarske skušnje. panj po Dzierzonovi osnovi. Plače ljudskih učiteljev na Francoskem, Gospodarske novice. v Sole na Ruskem. Novi Kranj Družba sv. Mo- hora. O slovenski politiki. komisar. (Dalje.) Naši dopisi. Pogled na bojišče v Ercegovini in Bosni. Novicar. Mnogovrstne novice. Policijski Gospodarske stvari. ker strežejo le po gosenicah , črvičih I Razpis natecaja ř za kmetovalske šolske stipendije. Od c. kr. ministerstva za poljedelstvo se bodo po-delile tri stipendije po 400 goldinarjev trem rednim po-alušalcem na kmetovaiskem odseku c. kr. više sole za poljedelstvo na Dunaji za čas, dokler trajajo nauki v ristnih živalic, marveč branijo, da vstanejo nYvrtib. nijo mra vel j, ker so prepričani, da tisto leto se ne bo noben mrčes (gosenica itd.) lotil tacega drevesa. Mantovanci vedó, da to je po vse kriva misel, da mravlje objedajo sadje in pokoncavajo drevesa. One so prav tem vražam nasproti velike dobrotnice vrtom , polju in gozdom, hrošeih, od katerih bu Z1V1JO , bubah, Učeni naravoslovci Ratze- rg Kolar, Mayr in drugi so to že davno doka- zali in kmetovalcem priporocali, naj ne preganjajo ko- tem odseku. Prosilci za te stipendije morajo priložiti svojim proš- Ees je, da mravljice rade imajo sadje, al one ne vzgriz- rjam spričevala zrelosti više gimnazije ali više realke, Lruško nejo nobenega celega sadja, ampak le tako jabelko t in ako so eventuelno druge dokaze svoje prizadevnosti, potem tudi spričevala svoje nepremožnosti in nravnosti, že poslušalci na c. kr. šolska ) se je sicer razpočilo. V • VISI šoli za poljedelstvo tudi ali mravlje, da vaše so ! itd., ki je že od tičev načeto bilo Zato > gospodarji, branite se jim nič žalega ne zgodi, kajti dobrotnice spričevala, katera so morebiti že ondi dobili. Te prošnje se morajo glasiti na c. kr. ministerstvo za poljedelstvo, pa izročiti se rektoratu c. k. više šole za poljedelstvo najpozneje do 15. septembra Tišti prosilci, ki vživajo že kako drugo štipen- Gospodarske novice. * 1875. dijo, Nova repa Na Francoskem po poročilu Oest. morajo to razločno povedati v svojih prošnjah. Od c. k. ministerstva za poljedelstvo. * Stenice Gopodarske skušnje. sovraznice krompirju. Oho! bode morebiti čudé zaklical marsikak gospodar, ko bode bral jako rodovitna. Landw. Ztg." pridelujejo sedaj repo (Rafanus acanthi-folius) iz Japonskega, katero zeló hvalijo, tako, da so nekateri opustili veliko žitne setve in se poprijeli pridelovanja te repe. Seje se lahko o sv. Jakobu in celó do vélikega Smarna, pa že o sv. Lukežu dozori. Jako okusna je ta repa in sladka, nekoliko rumenka-stega mesa, proti vratu pa bolj zelenkasta; vrh tega je ta napis še tega nam je treba! In vendar je tako. * „Oesterr. landw. Ztg." nam to potrjuje po gotovih skuš-fljah v Proskavi. Na neki njivi, ne daleč od gozda, za-pazil je K. Goldschmidt na zgornjih koncéh krompir- perje tacih jevih stebel vse polno majhnih rujavih lis Btebel se je vihati začelo in črno postajati; cela stébla so naposled zvenela. In od kodi to? Od poljskih fitenic (pentatoma baccanum L.), katerih se je vse polno našlo. ?.e> vjeli so mnogo stenic, jih stradati pustili en dan in Nova detelja. Gosp. Strekelj iz Komna piše v „Oest. Lw. Ztg." o neki novi plavi detelji, katera je večletna, pretrpí najhujšo sušo in je tudi rodovitna. Njeno plavo cvetje ima prijeten duh, ki marljive čebe- lice vabi in jim je dobra paša Naj poskusijo Kraški Prepričati se, ali je temu res tako ali že so jih potem na zdrav krompir djali. In kaj so zapazili? Malo minut potem, ko so na krompirjevcu bile, vrinile s svojim rivčekom v stébla. — Gosp. Goldschmidt želí, naj bi kmetovalci tudi v druzih krajih pa- zili na to novo nadlogo poljskih pridelkov. V 71/fA A Ai Aft A AA JIaa ^ A AA f%. h J AJ ^AÉ ^ A Mravlje — dobrotnice sadnih dreves. Pa bode ^>pet marsikak gospodar zaklical: „ta pa je že bôsa! ital." ^ y okolici Mantove na Laškem je celó nabada, da vsakemu sadnemu drevesu dadó celo kolo- go8podarji to deteljo , katero priporoča iz lastne prav ugodne skušnje domoljubni gosp. Strekelj. * n setvi lucerne (nemske detelje). Neki gospodar je nemško deteljo sejal na enem kosu njive, na kateri je 14 dni poprej posejal žito, na drugem kosu prav tište enako oodelane njive pa je posejal oves in lucerno ob enem dnevu. Na poslednjem kosu je sicer oves bolj reven, lucerna pa izvrstno obraščena, na prvém pa stojí oves prav lepo, lucerna pa je zeló revna. Na obeh njivah je bilo posejane lucerne 30 funtov, ovsa pa vagan (na oral). Kdor hoče imeti tedaj lepo lucerno, ) ne! pise profesor Sa voj a v „Boll. soc. entom. naj se po tej skušnji ravná. 288 Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. To je sicer res , da mora tudi tak čebelar sam uide, tratil roje delà 7 včasih pri ulnjaku paziti, da 7 mu kat eri s tem pazenjem še tretji del tistega časa roJ ne ne bo po* 7 kakor bi ga potratil, če bi vse svoje p^ (Dalje.) Večkrat se primeri, da so čebele pripravljene, zdaj pa nastopi slabo vreme menjake prostovoljno rojiti pustil; in zakaj? že za 7 vec roje nje dni za- daj a) Zato, ker bo vselej nekako po priliki vedel, ke* ima kak roj pričakovati, zakaj vsak plemenjak poredoma dežuje, tako da čebele rojiti ne morejo, ali se pa še celó na bližnjih gorah sneg pokaže. In kaj se zgodi? Ali za rojenje pripravljeni panjovi stare matice pokončajo , potem pa s pevkami rojijo, in tako so prvi roji zgubljeni, ali pa čebele matično zalego iz pa- kateremu je bil prvi roj vzet, ravno tako tudi narejen drujec, kateri še rojiti misli, začne kak dan prej peti, predno sam od sebe roj dá. vsak I Po- kuje b) Zato, ker ni treba čebeJarju, kateri le tacih • v nic rojev priča tako skrbno paziti, kakor pa oneniu še kake • v nic 7 če njev potrgaj o ,* in potem taki parije vi tednov pozneje rojijo, ali pa morebiti še celó jim. enkrat pravi čas preteče. Kdor pa nove Kranjske panjeve ima, in v pravém Času sam roje delati začne, temu se kaj tacega nikoli prigodilo ne bo. kateri vsim svojim plemenjakom prostovoljno rojiti pusti, Plemenjaki namreč, katerim so bili prvi roji vzeti, ravno tako tudi narejeni drujci, rojijo vsi z mladimi mati čami taka 7 roja Znano je, vikrat rojiti misli, nic da čebele več dni, predno panj pr- kaj na pašo leteti nočejo, ampak ne ni tedaj nobene posebne škode, če se tudi dva alega skupaj vse de ta, ker drug drugemu • V V nic z storita, in čebelar ju lahko razloči, Če se mu ljubi ju pa skupaj pusti, da ima namesti dveh bolj majhnih 7 leno po jeziku in sprednji končoici panja ravno je pasa tudi tako dobra; čakajo namreč se na to, kdaj bodo rojile, zato od doma iti nočejo posedajo, če- vedno tem rojičev enega samega močnega. času pa veliko zamudé, ker bi si lahko v dobri pasi v teh dnèli veliko medu nabrale. Ako pa panju kacih dobrih 14 dni popřej roj vzameš, kakor bi sam od sebe rojil, potem ti ne bodo čebele nikoli take lenobe pasle Vse bolj skrbno pa rojenja tisti čebelar paziti, kateri sam posebno, kedar mu zacnejo nekateri panj evi prvic, nekateri drugič in nekateri ne mara že mora ob rojev ne delà tretjič rojiti, ako se hoče škode obvarovati, zakaj če se mu na priliko 7 7 am- pak ti bodo vedno pridno nosile, in sicer še toliko bolj pridno, ker si bodo vse prizadjale, da bi škodo, katero si jim s tem naredil, ko si jim roj vzel, prej ko mogoče popravile. Večkrat čebele v velicih kupih na sprednjih končnicah sedé, čebelar poseda okrog ulnjaka, čaka in jih vendar le ni, s tem skupaj vsedeta, potem lahko en prvec in en drujec ali pa tretjič nastane boj, da je groza, in prav t uvuu vwy vy iuuí uM/wtw/uv m v j j j v/ j^í v/uw^ a ai k/ic«V se primeri, da čebelar, ako se mu dva ali trije roj i skup aj vs edej o ki pa nimajo vsi enakih matic 1UJI OU|J aj V OUUt-JU y JTV.1 pC4J illLUCiJV Y «I UUMil^lll JLXICIU^ temuč eni mlade, drugi stare, iz dveh ali treh tacih rojev v se enega dobrega skupaj spravil ne bo 7 ker se pri tacih nezgodah čebele in matice med sabo pokoljejo. Brez skrbi si tedaj upam trditi, da bo čebelar, ka V C íaka ocl dné do dné rojev 7 pa seoja druga pa delà in opravila zamuja Ali ni 7 tedaj potem desetkrát bolj pametno, da si sam roje naredi pa brez skrbi po svojih družili opravilih gré? Iz dozdaj rečenega je očitno, da novi Kranjski pa-njevi so posebno za take čebelar je prav pripravni, kateri bi radi kolikor toliko čebelarili, pa jim njihova druga opravila ne pripuščajo, da bi veliko časa pri ulnjaku potratili. Tacih čebelarjev je pa ravno največ. Taki so, po- teri si nove Kranjske panjeve napravi in sam roje delà, še komaj tretji del toliko časa pri ulnjaku potratil, ka-kor " pa oni, kateri se starih Kranjskih panjev drži in čebelam prostovoljno rojiti pusti. „Cas je pa denar", pravi Angleški pregovor (Dal. prih.) bolske stvari. 7 sploh vsi kmetje 7 stavimo travnike, v gozde itd. hoditi, rili ziti. kateri morajo na polje na Place ljudskih učiteljev na Francoskem. Državni zbor je določil plačo ljudskim učiteljem icii luuiaiu ijloi , xicn it i radi bi tudi malo čebela- tako-le : Učitelji so razdeljeni v 4 razrede s plaćo 7 pa nimajo časa pri ulnjaku sedeti in na roje pa- 1200 ; 1100 7 1000 in 900 frankov (1 frank veljá po nase Taki so večidel vsi rokodelci 7 postavimo 7 mi- li Č i t e I j ice se delijo v 3 razrede s zarji, tesarji, krojači, čevljarji itd., kateri morajo dosti-krat od doma iti, in si po druzih hišah in vaséh delà , kateri morajo večidel ravno 40 soldov) ; _ plačo 900, 800 in 700 frankov; — poduči te lj i do-bivajo po 800 in 650 frankov in podučiteljice 650 iskati. Taki so učitelji in 600 frankov. Iz tega je razvidno 7 da na tište ure v šoli presedeti, kedar čebele navadno rojijo Taki so tudi duhovni, kateri si posebno v samotnih krajih na deželi radi nekatere panjiče čebel za kratek Fran kakor coskem plače učiteljev ljudskih šol niso bolje, pri nas, in da učiteljice ne dobivajo z učitelji enake plače. To treba pomniti! cas redijo 7 pa se jim večkrat primeri, da so ravno ta- krat, kedar kacega roja pričakujejo, nanagloma Za ka-vse v kemu bolniku ali kam drugam poklicani itd. take čebelarje so novi Kranjski panj evi pripravni, kakor tem pa, ker prav rojev Sole na Ruskem. Aut nalašč, ker si sami tako lahko roje delajo. da sami roje delajo, grozno malo časa potratijo vsak čebelar, ko je enkrat že malo bolj vajen. lahko. Po knjigi prof. Celestina: „Russland seit der hebung der Leibeigenschaft" je bilo v vsi Rusiji leta 1850 samo 2642 ljudskih soi z 139.320 učenci- ào 7 leta 1870 so narastle na število 22.827 z 831.402 učen- kakor sem že zgoraj omenil, po kacih na dan naredi, če jih zjutraj in zvečer delà, kdor ima cema, koncem leta 1871 pa jih je bilo V se 2000 več. Rusiji se tedaj šteje na 100.000 duš 150 ucencev, v pa panjeve z romčeki tudi še več, ker mu ni treba vsaj je bilo se prvi roji j^w J^WUJV i u i. ViliV^UtVl y tuui v satov od stranic panja odrezovati. Tukaj bi mi utegnil kdo odgovoriti: vendar rečeno, da taki plemenjaki, katerim vzamejo, navadno čez kacih 17 dni potem še sami rojijo, ravno tako tudi včasih kaki bolj močan drujec, tedaj je treba tudi takemu čebelarju včasih pri ulnjaku na roje paziti, kateri sam roje delà. Gimnazije so v preteklem stoletá 1847 jih je bilo 76 z Avstriji pa 850. letji na Ruskem bile ^ jm uiw 20.373 učenci; do 1871. leta so se pomnožile na 140 z 42.790 učenci; — ženskih gimnazij je 162 s 23.40* učenkami. Vseučilišč je zdaj 8, namreč v Petro* gradu, Moskvi, Harkovu, Kazanju, Kijevu, Odesi, Var- savi in Dorpatu z 7251 slušatelji. ïl Slovstvene stvari le na škodo. Ta mož je Ijubil sebično, k za sebe; hotel je otroka okoli sebe itneii ajti skrbel je > ker se Družba sv. Mohora ricne po oklicu „Besednika" razpošiljatev svojih knjig. je težko ločil od njega; al otroka ni ljubil, ker ni gle- dal na njegovo korist. Da bi bil otroka resnično ljubil, on bi bil zatajil samega sebe, in odrekel se otroku, da e štela družba 449 dosmrtnih in 23.631 letnih Lani uuouillum( tum^ íedaj vkup 24.080 udov; letos pa je narastlo število bi se mu bilo bolje godilo. Naj Ti zdaj to priliko razložim. dosmr cnih udov na 467 in letnih na 25.869 tako > da Ta samoljubni oče je slovenski separatist, otrok vSeh udov je 25.339 t letos na novo. Družbeniki družnikov je toraj pristopilo tudi letos šestero knjigi vse knjige obsegajo 69 tiskanih pol, šest pol veČ kot lani. Knjige so pa te le: žlahta so slovanski „kaj meni mar za Hrvate, Srbe in druge Slovane? mi smo sami za-se, če pa je slovenska domovina, in bogata narodi. Slovenski separatist pravi : za 9 PÔ1 Molitvene bukve" brate in sestre bratovšine sv. Mohora. 26 pol. se nam tudi prav slabo godi, imamo vendar V ze nekaj terature Življenje in smrt Kristusova". Drugi del > 3) „Um ni kmetovalec", splošni poduk za naše fcrnetovalce. . B6UUW"U« \ ševno stradamo, nego da bi se odrekli L pič obsega: Grško in Makedonsko zgodovino do Rim- skemu (si0Venskemu) jeziku in literaturi; pol. Občna zgodovina u Drugi sno- , imamo Preširna in Koseskega, prevroče ljubimo svojo specifično narodnost, da bi jo popustili. Ako se združimo z jugoslovani, se bo naše narečje zgubilo, mi postanemo Hrvatje, a tega mi nočemo. Rajši du- ševno stradamo nego da se odrekli Ljubljani ? kranj- jjanov. ljudstvo Jedar" ,Setev in žetev", povest za prosto pol. 5) , Večernic XXXIII. zvezek. pôl. Ko- za leto 1876. 13 pôl. ^vix. v yjj „ixy Družbini dohodki tega leta znašajo 29.029 gold. 84 kr. Stroški pa 28.960 gld. 86 kr. ; kaže se, da ostane gotovih 68 gold. 96 kr., katere se po sklepu družbinega odbora daruje za Jane-žicevo ustanovitev. Matici je letos prirastlo 321 gold. To modrovanje, ki svojo koreniko ima v srcu, samo na sebi nikakor ni zavrgljivo in je prav naravno po srčnih čutilih; vpraša se le: ali se dá tudi po pameti opravičiti? Vpraša se: ali smo Slovenci še sami za-se ko bi Bismarkova obale jadranskega morja politika „bis t zur Adria" začela na dosmrtnine in 27 kr. daril, tako da znaša sedaj 16.176 gold. podporo domaćega slovstva in v omiko se stezati, v stanu, obdržati se kot samostalen narodič, ali ne? Ali imamo dosti izvirne duševne moči v sebi . ustvariti si samostalno duševno slovenskega naroda razpisuje družba sv. Mohora za pri- Ali hodnje leto sledeča dařila: a) Sto in štirideset gold, za ) življenje, samostalno literaturo ali ne? dosti močni. ohraniti svojo politično samostalnost j štiri krajše izvirne povesti, vsaki po 35 gold. ) v obsegu smo sami (ako najprvo vzamemo, da smo v stanu, blizo pol tiskane pôle ) in Sto in štirideset gold, za ali ne? štiri podučne spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gold. > v obsegu pol tiskane pole. Posebno vstrezajo didaktiktične pesmice ; životopisné, potopisne, naravo-slovne itd. crtice in spisi nravno-šaljivega zapopadka. Rokopisi naj se pošljejo družbinemu tajniku vsaj do novembra 1875 brez podpisanega imena, katero naj tujimi so sed i priboriti si jo sami) Pretresovanje teh vprašanj je za vsacega slovenskega politika najveće važnosti. Do sedaj smo imeli vedno s svojimi sovražniki toliko opraviti, da nismo imeli časa na to misliti. Hrvatje in drugi Slovani se misliti na nas. Bo- îmajo sami še boriti, in ne utegnejo vsak za-se, vsak s » • svojimi se priloži v zapečatenem listu. Prisojena dařila se iz- plačajo na Vodnikov dan 2. februarija 1876. leta. rili smo se Slovani do sedaj mocmi. Najtežje stanje imamo mi Slovenci. Boriti se imamo z Nemcem in Lahom. Obema je lastna silna du- Poiftfčee stvari. sevna moč; mi pa smo revni na materijalnih blagrih in na literaturi. Nemške srednje šole med nami so so- vražne trdnjave, s katerimi se iztirava slovanski živelj iz v • 1 • zivelj naših krajev, in slovenski politiki. Prijateljsko pismo prijatelju. Ti ljubiš slovenski narod in domovino svojo tako čuda je, kako krepak je slovenski , da ga osemletne in dvanajstletne nemške šole iz src naše mladine popolnoma pregnati ne morejo. Nerusko časopisje je razširjeno po vsi Sloveniji in cbdeluje duhove v nemškem duhu. Nasproti mu stoji slovensko časopisje , ki se res hrabro brani, a ne smemo si krivati, da mu že živeža pri- naj intenzivno, da postajaš skoraj slovensk separatist Tvojemu vprašanju tedaj vstrežem in Ti pišem svoje so kakor pionirji in „vorposten" nemškega duha mnenje o slovenski politiki. primanjkuje, to je, izvirne slovenske duševne hrane. Nemški naseljenci med nami Vedi združeni z domaČimi odpadniki svoj posel smélo in pre da tudi jaz sem najprvo Slovenec in da Iju- drzno opravljajo. Dobra disciplina in eneržija se jim veči » cui j ua tuui jaa ocui juajpivu bim Slovenijo toliko bolj, v kolikor vidim. Al prav ta Ijubezeu do mile matere Slovenije nas mora siliti, da nismo separatisti. Kdor je separatist strahovati celo deželo, -iz ljubezni do naše domovine, on jo le slepo ljubi. Naj „vorposten" premagujejo, kaj nevarnosti jo ne more odrekati, in v srce boleti mora slovenskega narodnjaka, ako vidi, da peščica nemčurjev je v stanu, in misliti si mora ) ce nas ze Ti to bolj dokažem. Bil je člověk, ki je imel bogato žlahto, a on sam ševnega zaklada, a Ie malo jin je, &i bi znali tali zabil je ubog. Imel je otroka, ljubeznjivega in lepega, ki klad najti in vzdigniti. Vrhu tega je mnogo Slovencev fř O i n /M /MÍ M A. 1 -! U « I J « Z /Si /^a /V T> t f^r 1 ^ l ^ i i r« ^ w a n 4-n /\ -m wvt aia r\ t-r n vi /\ n 1 /\ tt a %r\ n r\ 1 M A î 1 ai» A Ail a^/ îr n i A«! A n a 1 A še le bo, kedar pride cela )) armada!" Med našim narodom je sicer še mnogo du- a on sam ševnega zaklada malo jih je, ki bi znali tak za- ga je strastno ljubil. Tudi njegovi žlahtnilii so otroka tako ljubili, in zato so mu rekli: im fiatu OU JULIU • jjClciJ uaui tx OVV/JV^CIf UVyV/ttttj J/i ^ Y vu OjJllt*V4 y uuiiivujvj v Ui j^/íouia fcf j v pri tebi revščino trpi, mi ga bomo z vsem potrebnim in zajemajo svojo duševno hrano iz nemških časnikov «M »V. ril« rMrk !* rt 1r mm rrn r»tT/\Irt C ( A tví 1 A inn »Viûrtf A /J n Vit n U A n t7 n ll r* VIOHA/i Am • n O S VíQ»iaH nam imenovane „slovenske inteligencije u ? kateri hočejo svojega dečka, preveč „gospode špilati", zaničujejo in prezira] o kmeta preskrbeli in imeli ga kakor za svojega svojega otroka preveč Ijubil, in ni ga dal od sebe je videl, da je otrok pri njem v najhujši moz je » V » J revšcini raj si živel. i namesto da bi občevali z narodom; naš narod najbolj zastopa le kmet, »kajti meščan • V in grajščak sta ali popol-Kdor si hoče ohraniti kakor da bi ga bil žlahtnikom přepustil. Otrok je hiraí in bolehal zavoljo pomanjkanja, in na zadnje umri. Pověj ali je ta člověk svojega otroka ljubil? če ga je, da ga ni ali Vsak pameten člověk poreče, je slepo ljubil, in da je ta ljubezen otroku bila noma tujca ali vsaj potujčena narodno mišljenje, treba, da obcuje z našim kmetom. Poznam nemškutarje, ki so sicer naši hudi nasprotniki kedar na pridejo volitve. z našim narodom toliko ob- 9 čuj ej 0 kater ? >> J W JL A v* VJ V/ ▼ vit l T V ^ ^ UVfiW* «V* V^V V * A » V v/ (V da njegovo mišljenje bolje poznajo, ko marsi- SIovenec"; to so tišti „Kranjci", ki sicer zmirom * z Nemci vlečejo, a domá vendar le kranjski govorijo, in po slovenski šegi živijo. Po pravici rečem je tak nemškutar ljubši, sicer politični nego y tišti „Slovenci", da ki mi so Slovenci, a v svojem mišljenji in druž-binskem življenji vsi ponemčeni, ki ošabno prezirajo ^ ^ 1 ^ U Xii C rvi n 1 a rt ry i Ai f m a vi a rv\ ri ly a m/v kmeta, občujejo le z „gospodo", in čitajo nemške ro- Na eklatanten izgled : mož mane ) in časnike, ali k večemu še „Slov. Narod". Notranjskem imamo tak veljá za slovenskega prvaka, pa ne zna slovenski niti govoriti niti pisati in v hiši njegovi vlada nemščina i____ _____xx' „ ----^—i u^ v,««, ker slovenščina ne spada pod „bon ton Kaj nam m aga tak „Slovenec", poče prav „surko" nosi, on vendar nič druzega ni, ko nemškutar v surki. Taki ljudje nemški živelj med slovensko družbo tihotapsko sirijo, in so bolj nevarni y ko očitni nasprotniki; kajti očitnih se moremo varovati, tihotapskih pa ne. največi nemško mišljenje, nemški nevarnosti, da postanejo taki nemškutarji v surki, so pa naši mladenci v šolah; kajti duh se jim vliva skozi osem ali celó skozi dvanajst let glavo in srcé. Ni zadosti, če tak mladeneč reče: „jaz v ostanem vendar narodnjak"; on ie sam sebe vara in sam sebi laže, ako se zoper navale tujega duha dobro ne oboroži. Učečim se mladenčem podajam sledeče zdra- vilo ali protistrup (gegengift), s katerim bodo germani- zatorni duh naših šol lahko premagali: naj kolikor mogoče občujejo s svojimi rojaki, posebno s kmeti naj se marljivo pečajo s slovensko literaturo gojijo slovensko petje, posebno narodne pesmi y iz nai ka- terih jim govori slovensko čutenje naravnost do srca; naj prebirajo tudi srbské narodne pesmi, katere tudi Slovenec brez velike težave razume. Kdor se teh pomočkov drži, temu sem porok pri- y da se ne bode izne- veril materi Sloveniji. Kdor se pa na lastno pomoč za- naša, tega zagotovljam, da bo postal čedalje bolj mlačen med nami, ki se Slovenec, kakoršnih je žalibog mnogo nobene narodne stvari niso hoteli vdeležiti, niti kaj slovenskega brati. Taki imajo potem vedno „zmernost" na jeziku, in vsacega poštenega in celega Slovenca imenujejo „fanatika", ker jim je na tihem nemškutarija po godu, le da si tega povedati ne upajo Dobro je, mi se in mi moramo celó iz nemške kulture zajemati, moramo od zapadnih Evropejcev učiti, oni so stařeji od priložnost, izobraziti nas, oni so imeli čas in strokah, rati, ako nočemo kot narod poginiti se v vseh pa surove duševne hrane ne smemo poži- Kakor bučela sok iz rož v svojem želodcu prekuha in iz njega sladki méd naredi, isto tako moramo mi duševno hrano tujih , jo kedar narodov v svojem duševnem želodcu prekuhati m tako prestrojiti, da je za Slovana prebavljiva, in smo jo tako prekuhali v sebi, potem še le podajajmo jo našemu narodu kot duševno hrano. Za to delo pa je treba krepkega, zdravega lodec slovenskega želodca; tak ze- ima pa le Slovenec prave korenine, v národovém mišljenji izgojen. Tuja melodija, naj je še tako lepa, Slovencu ne seže prav do srca; ravno tako tudi člověk v tujem duhu izgojen, ne more našemu narodu na srce govoriti, ga ne more blažiti. tišti y y To naj si zapomnili vsi hovniki, časnikarji kateri so poklicani za národové učenike: du- in učitelji. Zlasti naši časnikarji so preleni, da bi duševno hrano, kedar jim lastni vir usahne, zajemali iz naroda ali iz slovanskih listov; to jim je pretežavno, nemška duševna hrana jim je veliko bližja ker jo jim nemški časniki kar naravnost v usta mašijo Obzor" prinašata včasih iz- ín vendar „Primorac" in vrstne članke, ravno tako srbska in čeških listih nič ne „Zastava", da o ruskih rečem > ki so Slovencu teže umljivi. (Konec prihodnjič.) Pogled na bojisce v Ercegovini in Bosni. Oklic glavarjev Ercego vinskih ustajnikov se ki so ga razposlali kmalu po začetku ustaje, tako-le : „Kdor turške divjosti in krutosti do kristijar gleda! z lastnimi očmi, kdor ni videl z lastnimi * glas i >v ni ocrni muk in trpljenja krščanskega ljudstva v Turčiji, si g o površno ne more misliti, kaj je raja; to je nema stvař manj od živine, to je neka vrsta ljudi za veČno robstv rojenih, ki so na svet prišli s prokletstvom raje. To ljudstvo ni nič druzega, ko veja velike in mno- na bra gobrojne slovanské skup ^ujuç oiuvauotto orvupiuc, — al najnesrečnejsa i srbsko-bulgarska, ki usmiljenja vredno životari sramoto našega razsvitljenega stoletja, ko drug tovski narodi napredujejo in so deloma že dosegli jajno razvitje. Čuda strašna je osoda, ki ta del na- roda rbskega tako grozovito tare In tem huja je ta osoda, ako se pomisli, da celó po krvi in veri sorodni narodi se obračajo proč od zaklete raje, namesti da jej podali roko v pomoč in gim tujim narodom. Utegnilo bi se reči, da naših po pomoći niso čuli naši srecnej ešitev, ki jo podaj ajo dru vedó brig pritožeb, naših bratje. da klicev oni ne za reve y • vůli OIV/VUV.J01 ui c*lij , uct i/m yy v katerih poginjamo, in da se za to ne za nas. Al o tem se je že toliko govorilo, pisane so že de bele knjige o našem trpljenji in kri naša tekla cur- koma. Sama na-se navezana raja sklenila za svo- bodo svojo zastaviti zadnjega moža ali pa za-njo pasti do adnjega moža Tedaj priobčujemo mi podp sani glavarji borečega se naroda ta oklic pred vsem vsem svojim bratom po Turških deželah , ki enako nam zdihujejo v nepřenes ljivem robstvu pridružij načka". vstanejo in se s svojim orožjem nam Za y naj da dosežemo „što Bog dá i sreča ju sakega izmed nas nego dalje živeti tako zares bolje umreti y , kakor smo morali živeti dozdaj in Crnogoro prosimo nakloniti nam svojo pomoč. Kar storite za nas, to storite za-se in prihodnost svojo. Dalje prosimo druge Slovane, Sr bij vse in kjerkoli živé, naj nam pomagajo, da dosežemo to povsod y se kmalu bode mogl reci Turška y da aja b Sploh prosimo pomoci vsacega brez razločka vere in narodnosti, vsacega, ki je pravičen clovek, ki ceni svobodo brez in spoštuje pravico Nadjaje se, da prošnje naše ne bodo razlegal se peha in da nam bo od pravičnih, poštenih ljudi iz obširnega svetá došlo dovolj podpo y pomočí na Erceg krvavém boj 31. (19.) julij pričakujemo (i 1875 imenu glavnega odbora za osvobojenj raje Sofronij Spremo, igumen samostana Zavalskega, Diordij dulo vic iz Mostara, Vucko Vuketic, Dioko D Trebinjskega Zagorja, Mihalo Gut to vic iz Gruba čic iz Nevesinj , Muj okraj Brst Tripko iz Stolačkega Nadloge kristjanskih rodovin, ki bežijo iz Ercego-vine v Dalmacijo, so tolike, da so ganile srca blagih gospá v Dubrovniku (Ragusi), ki se zato obračajo do dobrotnic vseh jugoslavenskih deželá. Gorečo njih prošnjo izrazuje sledeči Ra z glas. Punt v sosednji Ercegovini je prisilil preveliko šte-vilo nesrecnikov, da si iščejo pribežališča pri nas. Onemogli starci yy slabe vucmu611 y žene, u0uu^ui vsaki dan bežé, da se umaknejo vojskinim strahostiffl nedolžni otroci na trôpe Véli ; strgani ; oslabljeni pohajkujejo po naših ulicah y oseci s pogledom ljudske ljubezni, bratovskeg usmi jjenj a j božjega milotrčja Njihovo žalostno bitj » • fij lim Mosk v Ameriki z 940.000, Petrograd z 637.563 s» se težje, kedar pride zimski cas, ker zoper zimske adloge ne brani nobena streha, ne zakriva nobena z 611.960 stanovaJci ; m * Asentirana dekleta n cuo]a> "T----. J™ , " —" —a uj^uvu iu pupova pnpomocjo je o tant jrosti in vesti ljudi, naj p os kušaj o vse mogoče storiti, pri rojstvu v krstne bukve zapisanih bilo za de klet ne krepi nobena jed Pustimo vladam Lipi v Temešvarski županiji v Banatu ima zdaj nek Rumunsk sodnik tožbo mo zato ker z njegovo in popovo pripomočj 5 fantov kako da bi stalno na bolje obrnili njihovo pr ih o d nj o Zgodilo se je pa tako-Ie: Stariši so želeli svoj * al mé žene. zložimo se, da priskočimo v pomoc voiaščin« onrnsťifi a fpm A* fín lih rlali \r osodo ibovi se, da priskočimo v pomoč voj danji žalosti. Naši glasovi ne bodo ostali za de klet jpeh d, au-1vujvtxu.w T Ujaicic, neveste, vsake hčeri. Ce nás tudi previdnost ampak djeknili bodo fante prostiti s tem, da so jib dali v krstne bukve vpisati. Ta goljufija je prišla zdaj na dan brez vsake l v • gtev, vendar nas je obilno nadarila s tem, da nam j po vsake matere, in 26 let stara in omožena dekleta ker so možk f ni namenila za to, da ravnamo z osodami ljud- in asentirana so bila za vojaški stan popolnoma sposobna spoznana dělila sladko opravilo, olajševati ljudska trpljenja iz golj ljubezni, usmiljenja in požrtvovanja i? € T i _____1 « 1 v\ ^ /J m f^m ru «^v ^ ^ ^ ta namen so mislile podp ) dolžne Nabavno beiilo. raz- lasiti se za predvodnice združbe, ki bi skrbela na vse kako da se vsaj nekoliko z bolj mOgOUe llrtV/lUC , VAM. WV, .«V. nesrečni stan teh žalostnili begunjcev Vsaka kakoršna koli pripomoč v denarji, ki se ali zročí le na enkrat, ali pa daje na obroke, dokler re-vežem ne bo dopuščeno vrniti se k svojim domačim i • ✓ v ognjiscem pokrijejo, sititi 9 vsaka kakoršna koli obleka, da se ž nj vsaka kakoršna koli jed ? ki jih more na- ? vsako kakoršno koli pohištvo ali posoda ; ki vse mogla bode služiti materam h otročičev ? vse přejeto od podpisanih z enako hvaležnostj ter hitro in skrbno razdelj > > Privoljenje dotičnih oblasti druzega ne bo moglo igrali dolgo igri prepr sodníjskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovec. IV. Policijski komisar. (Dalje.) Tu nama sin, ves skesan, še enkrat pové, kako sa in da vj-tv ju- tujcu/, XVI jc Jtiuci zuatc? j^i.otcmu , urno verižico in je bil sploh lepo oblečen ki je imel zlate prstane gledal ; v SO da bili zlata pri se pa za-nj ni nihče dosti menil, kajt vsi av^cdui. ou KSiXX VOl, da jež ZiOiUCOXJl. v , jvci u.jl u^èiuts ul ne bil dobil vstopnice in brez te ne mogel priti v igralno y ker drugac bi storiti, kakor to, da potrdi podvzetj svoj > katero bo melo plačilo v zadovoljnosti svoje duševnosti, v hvaležni tistih, ki bodo prejemali dobrodelstva ; v blagoslovu sobo Ko povedal ; kdo da je 9 bil vsak preveč prestrašen, nekateri so celó iz sobe smuknili, ker vsak tistega Boga, ki poglavitno podlog Je glasil ljubezen do bližnjega za je v^X, VI«, UCUČti , XYtti Zlasti on (sin) je bil ves prepl vedel da denar kar kršćanske vere. Dubrovniku 20. avgusta 1875 ga je na mizi, je zg ubij en se je godilo Se in komaj vedel, kaj ko je komisar, zapisa vši nekatera Ana Banac Joza pl. Giulli, Fila Fab rović Bersa, Toda Boškovic, Dragojla Ana grofica Pucic (omožena) ft Gjgorgjića, Mila Grkavac, Dragojla Kaznačić, baronica Lichtenberg Matilda Saraka. Ora Sarić y ) imena, hotel iti z denarjem, mu je v obraz pogledal Kakošen je bil ta obraz ?" praša moj prijatelj in skuša popisati tuj Ivanka ^il li meni podoben? Križa Serragli, Luca Zore „Nikakor," odgovori sin kolikor mu je v spominu ostal i Maogovrstne novice, v 99 Kako govoril?" prašam jaz Nemški. Zavijal pa je bolj po prusko, kolikor se spommjam Meni u šine misel v * Nova silno važna šino, Kl JO je lZliatítU JtJZUll j:. marnu liggCl; U» ^^«luu je UHU v u.c*xjaaxv; , u« £v»wxx ouuxvy j^x U.OXVVJ bode elektromagnetizem nadomestoval vodni sopar, narečje in tudi to, kar je vedel sin povedati o njegovi znajdba se obeta svetu z ma- katere0 ki jo je iznašel jezuit P. Martin Egger da tišti clovek, zarad telegramu je bilo povdarj v • • i«. i 2 >. Kaj ko bi bil ta goljuf je nam došel telegram da govori široko prusko zdaj goni vozove po železnicah, parobrode itd. Ta mož je duhtal to reč skozi 15 let, in izduhtal jo je tako dobro, da Dunajska akademija za znanosti in umetnosti vnanjosti ) se Je delnikove osebe jemalo s telegrafičnim popisom hudo jc veliko vrednost te znajdbe s tem pripoznala, «« j« —> »«^j«* , — — iznajdeniku znamenito podporo za to dala, da popolnoma clovek v drušino in si prilastil denar. Naša naloga bo, da Je ,,yi ste bili strašno osleparjeni, prijatelj"', rečem slednjič, „kajti gotovo je, da se je splazil predrzen more dovršiti svoj elektrometer, ki se bo poslal v iskati ga in če ga zasačimo in ima denar prihodnjo razstavo v Filadelfijo. Ako se posreči gosp. nazaj dobili." Egger-ju, prav praktično osnovati to se 9 ga boste mašino v kateri bosta piav uidtvtiuuu uouuvau lvj luaoiuu , v »mvi i w u-. - elektrika in pa magnetizem svojo neiz- stavi oče naglo. „Jaz dam 1000 gold, tistemu, kdor ga zasači" 9 pri merno moč razvijala, ne bode treba ne drv, ne pre- „Dobro", odgovori komisar, „to bo naše ljudi spod moga, ne vode, iz katerih se zdaj delà par (sopar). Go- bujalo. Kar se tiče mene in mojega prijatelja preiskal spod Egger je Tirolec, OC UJiaU 1X1U/J ICU Oiai J j V/VA wv^inivw J KSKS t ^V^ í^/x^^i leta 1852 jezuit, od leta 1866 duhoven, ter je zdaj pro- najini moči, da ga zasačiva." V se mlad mož (43 let star) od nega sodnika, bova že brez tega storila vse 9 kar je v fe8or matematike in fizike na privatni gimnaziji v Ma-riascheinu na Ceskem. * Najveća mesta na svetu so London s mili- joni in 800.000 dušami, Sučan v Kini z 2 milijonoma Po teh besedah greva. Moj prijatelj se podá urno v svojo pisarnico, skliče svoje ljudi, jim razloži vsa reč in tudi omeni 1000 gold., katere je trgovec obljubil tistemu, ki hudodelnika zasači, ter jih razpošlje na vse ariz z 2% tan J\J\J UUačtLLU, U U U a U V IViUJl Zí a LUXUJUXJUIXXCH, woi/uujuj uuuuuuiiuiVM uvi j.i milijon in 851.792, v Kini Peking čez strani; ravno tako žandarje po okolici. Han-čan^fu, Sang- napoti po mestu ogledovat in opazovat Tudi sam se milijona, Can-čan-fu, Singnan-fu in Canton povsod po 1 milijon Po vsem tem je prišla ta reč v področje kazenske meni, ker mi je bila duš; Novi-Jork v severni Ameriki z 942.292, Dunaj sodnije in predsednik jo je izročil z 902.000, B ero lin z 830.000, Hongkong v Kini kolikor toliko že znana. Jaz sem se je hitro m z vsa 21 800.000, Kalkuta v Indiji z 1 milijonom, Filadel- marljivostjo poprijel in izpraševal vse one, ki so bili o 92 tišti večer nazoči, a nobeden mi ni vedel nič novega Noiomesto 24. avg. (Zahvala in prošnja.) povedati. Skrivni policijski agenti, ki so^ imeli nalogo kajšnje podporno društvo za uboge dijake vrlo dob * —-- J*' 1 1 so přispěli še sledeči p^j novejsem času tu ro opazovati vse tujce in popraševati po vsih gostilnicah napreduje. in prenočiščah tujcev, tudi niso nič zvedeli, kar bi bilo neski: od gosp. Adolfa Fichtenau-a, grajščaka, držav^ pomagalo nam na sled, jo wuu ^viv v v, vta< um uui^uu pi»mu vrtsuiiosii u\j guiu., uu g. itjuuura tujec ni prenočil v nobenem znanih prenočiščev in da hof-a, grajščinskega oskrbnika v Krupi 10 gold. toliko je bilo gotovo, da oni dolžno pismo vrednosti 50 gold. od Teodora Kirch. razen tistega čuvaja, ki je pri vratih igralne sobe na . , iq 0c Gosp. V. Pfeifer Bohutjinskega iz Fužin gold. od straži stal, in kateri se je spominjal, da mu je neznan državni poslanec, je napravil na Krškem na korist dru člověk lepo oblečen vstopnico pokazal, predno je vstopil, štva nabiro, katera je donesla 36 gold.; darovali > se ne vé nihče spominjati, da bi bil videl člověka ki bi bil popisanemu podoben. (Dal. prih.) i > J. Lenk 10 gold., M. Hočevar 10 gold., so Koceli gid. ) V. Pfeifer 10 gld. in J. Knavs dr. KÍ gld. Tukaj napravljeno kegljanje na dobitke je přineslo dru. Nasi dopisi. štvu 63 gld. 80 kr. Gosp. Pavliček, stotnik pri Gorici 29. avg skem batalijonu, je pri tej priliki dobíjeni dobitek lov« v Nemci imajo v politiki vsako isti namen daroval, gospá_Brunerjeva pa je kegljiš£e t. darovalcem izreka leto svojo „sauere gurkenzeit", mi v Gorici imamo te dni dobo vsake baže šolskih „Jahresber ich to v". brezplačno prepustila. — Tem društveno vodstvo najtoplejšo zahvalo s prošnjo, da bia- Tukajšnji časniki, italijanski in slovenski, prinašajo govolijo tudi dalje še podpirati društvo. Sploh naj krajših in daljših sestavkov o „Jahresbericht-ih". verfasser-ji letošnjih „Jahresberichtov" Vsi vsi dobrotniki in prijatelji šolske mladine pristopili temu so dobili vsak zavodu in podpírali ga po zmožnosti. Ob enem vabi svojo zaušnico. Najbolj nas je osupnila voditeljica ,,c. k. vodstvo stariše oziroma varuhe ubogih in marljivih nemške dekliške šole". Imeli smo jo za dobro, učencev, zlasti onih, kateri hočejo v gimnazijo vstopiti da se zaupno obrnejo do društva, katero je zdaj v stanu izobraženo učiteljico in znabiti, da v nekem zmislu tudi 3e> tudi ali žalibog ona svojo > da kakor vsak člověk „schwache Stunde", trenutek, ko je spocela nesrečno misel imela je podpirati učence s šolskimi knjigami in plačevati za-nje in sicer prav tisti vpisnino, Šolnino, kakor tudi hrano. Častiti gosp. du- ICI , pisati - ,,Udili.- vt^cj^ii £>i\jotj\j} c*j wiw^u ruuju i iUUI JJ_i piše o svoji nemški učencem svojih župnij z dobrimi sveti pomagati in jih Jah- ) resbericht". S tem, kar in kakor šoli in pa o tem, kako potrebna da je taka šola v hovniki na deželi pa se prosijo, naj blagovolijo pridnim Gorici, obsodila je sama sebe enkrat za vselej je z enim vdarcem svojo — slavo. V logicnem stiČnem in meritôrnem oziru je ) podrla stili- obiskovanju Novomeške gimnazije spodbujati. Vipavske doline 30. avg. e — Imel bi sicer mar- Novicam" poroČati o šolskih zadevah, oni sestavek ogromna bla- maža. Oho, gospodična Reinisch si tacuisses t si kaj intrige pleto, protesti kujejo itd. matije kako se j kdo ki take ho- miluje, more na veliki zvon obešati kar uia^ai vuu, j-tcjxuia^u, - 01 lauuiooca . « . . --«"'j^ A^ "J I I U J , iuui u uc* » vimi tu y \Jix uuwomu ^ Učenk je hodilo v to državno dekliško šolo 68; imela bi bolje bilo, zimski burji izročiti, da jih nese na Grin- je ■ hi mm m^M ? ■ letos 3 razrede. V ;,Heimatkunde"-i so se učile nase tovec! Samo edino to rečem : sebičnost in strast ste Goriške 8—91etne deklice najprej: ,,die alten Deut- dandanes človeštva največi nadlogi. Naj se tedaj obr- nem od teh nezgod in raji povem bralcem ,,Novic" kaj schen, Herman der Cherusker.. .." „Gorz, Istrien , Eisenerz, , sicei\ pa tudi : Wiliczka !" Se moram druzega. Z le tin o dosihmal nismo posebno zadovoljni. kaj omeniti o letniku više realke. Ta kaže spre- Naši krušni pridelki so sicer tudi v najboljši letini dej nekrolog" rajncemu direktorju Ferd. Gatti-ju maj hni > ker dolina naša nima tal. da bi y mogli veliko sept 1874), potem: „Berechnung der Brigg'schen pridelati, al krompirja, ki smo ga dozdaj spravili, nam und Neper'schen Logarithmen und der Erklárung der je gnjilina vec od polovice vzela; grozdje pa vendar še Proportionaltafelehen"; spisal (slovenski) prof. Ce- obilno bendimo obeta, kakoršne že leta in leta ne ako bular. Vseh učiteljev skup r CUOiVl J piUl« U » WO" ILf H i / UCUU1LUU UUV/ ti*, l\u li vi OL1 v 1 L> U. ILI iUia 11 Kj , CK t\ direktorjem) je štela nas Bog za naprej toče obvaruje; le sèm ter tjè se je realka 16, učencev 260; Slovencev 50, Italijanov 170 grozdna bolezen vrinila. Prihodnji mesec se že zdaj 1 uaiaci u^^uu^ v ćj\j\j ^ kjixj v uuut V y xtau|ciuu v jl i \j y ^ i. v^^uumi u^iv^jvui » nunc*« x i luv/uuji ajli^otu oo «jv u Nemcev 140. Maturitetno preskušnjo je izmeď 7 dijakov veselimo lepe slovesnosti; 50 let je preteklo, kar de sam dobro opravil. (Na gimnaziji jih je padlo med lajo naš visokospoštovani in na vsako stran mnogoza 16 šest.) t. m. z mašo in sè šolsko slavnostjo — s telovadskimi dovem. To je redka clogodba, in ce tudi se preblagi Mestne ljudske šole so se koncale 25. zasluženi gospod dekán Grabrijan v nogradu Gospo- izkazovanji, petjem in z razdelitvijo daril. Deželni svojemu narodu v veselih in britkih časih r zmirom Goriško-Isterski zavod za gluhoneme bode imel nepremakljivo zvesti gospod brani j a v n o in slo vesno Danes so prevzv. nad- obhajati spomin njen, ne damo mu mirú, da se ž njim očitno veselimo 601etnice duhovnega njegovega pastir-stva. Mili Bog naj mu poděli Metuzalemovo starost! preskušnjo 1. septembra t. škof 5 mladih duhOvnov posvetili za mašnike. petek se odpeljejo naš knez v Ljubljano konse kraciji ondašnjega novega škofa Gefolge", kakor neumne časnikarske kavke kvasijo. am- pa ne ,,mit grossem Ljubljane. nedeljo bode v stolni cerkvi pak samo sè svojim tajnikom. slovesno posvečevanje našega novega knezoškofa gosp T JL-1» V 4A t W KJ * J \JT y U JL.X X WAV ▼ VU 4L4 VU T WVV T J Q ^ JLJI V/ ^ V ^ W 4.4 V « V/ ^J grozdjem gré dr. Po gač ar ja. Nadknezoškof Goriški gosp dr. Goll- zmirom slabše; veliko ga je bolnega in tudi zdravi majer bodo, kakor se sliši, vpričo treh druzih škofov grozd i se suse in vene. smo d e žj a imeli Najhujšo vročino tega leta (Celovškega, Lavantinskega in Tržaškega) opravljali predpretekli teden, potem je bila prišla ploha konsekracijo, kateri v pričo bode poleg Ljubljanske du- z burjo y zdaj pa spet vročina raste. Krom pir hovščine veliko število dekánov in druzih duhovnov y po nekaterih krajih vkljub suhemu vremenu gnjije druzih pa ne. Prva turšica pa je sploh krasna, kvantin in ajda sta v nevarnosti, če ne bo dežja. ; po v • cin- Ce- pridejo iz vseh krajev Kranjskega, udeležit se svečanosti, po kateri naša dežela v preteku 412 let (pr- vega škofa Sig. Lamberga — je dobila Ljubljana Špelj je strašno veliko, b reske v tudi, pa gredo iz 1463. leta) dobi svojega 26. škofa. Prečastiti sedanji dežele spi î fig ? kar ie prav Nesreča pri nas nikoli ne knezoškof so rojeni leta 1811. v Březnici na Gorenskem Kronbergu vsled okolici smo že spet imeli dvoje ubojev: v in za duhovna bili posvećeni leta 1834. Težko breme; tepežnje med fanti, v Podgori pa vsled kakoršno morebiti vseh prejšnjih 400 let ne, je izroceno ^uouuoujo ii icvuivci j eni ^guoj^uvacuij u v o i il u*.., je hlapca nenevarno zadel, pa se je padši tako kultur- nesrečne poskušnje z revolverjem (gospodarjev sin K., sedanji čas vladikom cerkvenim, odkar siloviti „ svetu naskokuje avtonomijo katoliške dijak vdaril in prestrašil, da je precej potem umri). kampf cerkve in je škofom treba pogumno in odločno bre& po vsem 293 ti nj na levo in desno , niti gori niti doli, braniti sve- prava. Zato se obraća blagi i-'nje njene ter nasproti današnjemu liberalizmu, cemur 'edro je brezverstvo, med blagonosnim načelom Izveli- gospod, ki se iskreno pri- cemur zadeva za ustanovitev tega, naši deželi jako potrebnega zavoda, da dobrotnikov in dobrotnic dežeie naše z vljudno éarj jevim : „mir vam bodi se tudi čestokrat spominjati prošnjo, naj jej ne odtegoejo svoje pomoči; še posebno da sem mir prinesel? Jaz pa pa pozivlja častito duhovščino in župane po naši deželi besed njegovih.: rece«3, n e y mislite ampak meč. In v to imé Bog poživi 3 vitlega našega novega knezoškofa! (F Sneperski gozdarski soli) je bila 28. u. m. jjonecletna^ preskušnja. Od deželnega odbora naprošeni g0Sp. M. Svajgar, župan v Starem trgu in bivši pred- trgU gt# 237. Je bil v imenu deželnega Rojnik podružnice kmetijske odbora pričujoč pri tej preskušnji, ki jo je po dokon- čanem beze n, nabiri doneskov, kateri bodo lahko najpotrebniše bo-lehne siromake v to napravo priporočali in spravljali. (.Monstranco), krasno v gotičnem stilu izdelano, smo videli pri gosp. K. Bitencu, pasarji na glavnem Delo je izpeljano z vso natančnostjo in skrbnostjo in daje gotovo čast mojstru. Naročena je o letu dělalo ucencev Gar i b o 1 d i , Ko 1- _■■i H^HHBHMH piesko, Seringer in Zajec. Iz gozd orej e je izpraševal iz varstva in Novak, Malenšek, Pfefferer, bila monštranca za neko cerkev na Koroškem bo gotičnemu altarju lepo podala. y kjer se 20sp. pí. O bereigner, vodja šolski B * 1 » 1 v * i delile: v Cirk (Cesarske premije za konje) se bodo ta mesec za ? vpotrebovanja gozdov učitelj gosp B o v č e k ) iz lovstva, pismenih vaj in risanja učitelj gosp. Santa, ]zi kemije, fizike, geometrije, botanike, rudninstva, Planinski 3. dan septembra, okraj Kočevski in Crnome! polit v okraj Postojoski in za politični E i b v • Zl valstva in racunstva pa učitelj gosp Franjo deloma pa tudi prav dobro. ; epic. Qdgovarjali so po porocilu gosp. namestnika deželnega odbora učenci iz navedenih predmetov deloma dobro S tem šolskim letom neha specialna gozdaraka šola, ako sl. ministerstvo kmetijstva deželi dovoli toliko denarne podpore, da se mora ustanoviti niža kmetijska šola na Dolenskem , v kateri se ima učiti tudi gozdoreja z doticnimi nauki. v Mokronog septembra, za v okraj Ljublj dan septembra Krški in Novomeški y dan za polit okraj Ljub ljanski, Litijski, Kamniški in mestno občino Ljubljansko ptembra ? v Bohiniski Bist okraj Radoliški 11. septembra ta okraj 13., in v Kranj 7 za v Rad za politicn za ravno polit okraj Kranjski 14. septembra. Povsod se delitev začue ob devetih do pold Več o tem zvedó konjerejci pri županih in Po tem kar * » „Slov. Gosp.", more Kranjska a vesela biti, do dobi vrlega narodnjaka gosp. pise gimnazij Karola Glaserja za profesorja. podružmcah družbe kmetijske (.Pobirki iz časnikov.) Kdor hoče vedeti kosno nemščino nemčurski „k. k. Bezirksschulinspektori ka- c strasansko hitrico) je tišcal c. kr. deželni pise, bacherice" kedar ga luna trka 7 naj i oere v 194. listu „Lai- potopis „Am Wôrther-See" vom Joh. Sima; predsednik vitez Widmann na odstavo gosp. Jožefa stavimo, kar kdo hoče, da tudi njemu, kakor pleno ti-Lesjaka, fajmoštra Sodraškega, ki je bil zarad raz- tulo „k. k. Bezirkschulinspektor" v oni fantaziji piše, žaljenja Nj. Veličanstva in podhujskovanja v neki pri- „das Kropfiein am Halse hiipft auf und nieder wie ein digi od Novomeške sodnije obsojen na 3 mesece ječe, Venetianisches Paprikanuderl." Bogme! da še žurnalist so pa je presvitlega cesarja prosil pomiloščenja, katero mu blagi vladar res tudi 12. dne u. m. dodelili, sod-nijsko kazen 3 mesecevječe premeoivši v 8dnevni zapor in odpustivši mu vse postavne kazenske nasledke , po Arko ga mora zavidati za taki izvrstni stil! katerih bi bil fajmošter zgubil tudi faro. Al pl. F ladu cg, takrat še okrajni glavar Kočevski, zdaj Ljubljanski, je fajmoštra 2 dni popřed brez ozira na to, da iz Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Delegaciji se skličete, kakor se za gotovo pripoveduje, sredi meseca septemb na Dunaj Ob 1Í4 D U Cl & J â lil DC jJl lOlťi lCOltU V J VJ V Cfc J 1J CM Ua«/J V^. X\l * vu * — » — • - - — — ------------- --------------- '7--------J ^ deželnega predsednika vit. Wi dm an na odstavil službe, Avstrijo in Ogersko; vse predloge se bodo poslancem ni še prišla rešitev cesarjeva na ukaz c. k. ravnavale se bodo navadne denarne zadeve, ki se tičejo vzel mu cerkvene zapisnike , in vstavil dohodke dni pozneje, to y izročile v nemškem in magjarskem jeziku 16. dne u. m. pa je vrh tega vitez Widmann, po znani njegovi „energiji" začasnemu škofo-vemu namestniku gosp. Županu naložil še 100 gold. fovanj Prag Pismo, ki so ga presvitli Cesar o 251etnici ško poslal kardinalu knezu Schwarzeberg v 15 t. m vemu namesrniKU gosp. županu naiozu se guiu. j^uo t. o u kazni zato, ker, držeč se cerkvenih pravil, se je bránil 251etno zvesto in vestno delovanj s posebne toplo besedo pripoznava nadškofa pred sklepom Njegovega Veličanstva odstaviti fajmoštra Lesjaka. Ker je vsem svetu znano, kako večkrat v To pismo Veličanstvo je one „ustavoverce" y ki vedó JueBja&a. r^er je vsem sveiu znano, kuku veu&rat v »^uv, ^ uradnijah viših in nižih cesarskih gosposk važni akti državop da kardinal Schwarzenberg stojí pogumno v vrsti da „N. W navedeni hitrici, s katero je Tagblatt" v tem^cesar je vem pismu priznava moraličn opozicije, tako hudo zabolelo dolgo čakajo rešitve, se je postopal c. kr. deželni predsednik proti duhovnu , bolj čuditi, ker ni mogel vedeti, kaj bodo presvitli cesar tem kopravnost opozicij z vladno stranko Cesko Kakor se sliši 7 bodo skleniti blagovolili o prošnji zatoženca. Zdaj je vitez ce v na mesto tistih, ki so že izvolj Wid mann videi, da proti fajmoštru Lesjaku .Ie 77 seiner Liebe Muhe umsonst" bila. in da je dobii dober „merkV*, teli v zbor stopiti med in 12 litve poslan bili, pa niso ho oktobrom: v vsem skupaj otupiti, juj^va ili t * «vuji 28 staročeskih in pa 3 mladočeskih sedežev aaj cesarski služabniki vselej čakajo sklepov presvitle v zboru praznih. Zato hočejo, kakor smo zadnjikrat ^fOtlO I A winv\î li m ln rl Annliî T?c< o lr A no^ûlin ohnrla (No Hilzerj ), katere dobi St Pe Politiki" omenili, mladočehi vsako nedelj P° » napraviti po • • deželi zato, da bi shode od češki volil take terska cerkev, so se v torek iz Wiener Neustadt od kodar železnici pripeljali na kolodvor v Ljublj Se v četrtek prepeljejo na svoje mesto, da jih krstij po poslan bo 7 ki jih volj stopiti v državni bor Pa jim zopet podletelo, kajti narod ne zaupa nič široko in blago stolni dekan gosp Zup — v „Slovencu" poroča gosp. Karol Heidrich, — » j- —~— ----- .—- žalibog meseca oktobra zapusti našo domovino, ker stopi na korist Ercegovinskim ubežnikom, češ, da tu v samostan zunaj naše dežele, da doteka hisi za hiralce ne gre za milodarno djanje, ampak za politično-narodne fcûurom več milodarne podpore, da pa vendar bode še namene, ki se ne morejo trpeti. Tak ukaz je přišel od mnogo novcev treba, predno se dovrši dobrodelna na- Dunajskega ministerstva. ki ustnim mladim, ampak se stanovitno drži svojih sku šenih starih voditeljev. ; |j I i Pragi je policija prepovedala vrtno veselico 294 V Pragi se je ustanovila družba pod naslovom rali z orožjem posredovati in to v prid Turškim kri^i •„kristijanske akademije", kateri predsednik je bivši mi- janom. Med tem, ko se bo vse to motalo ? bo nister J i r e č e k. Hrvaško. Iz Zagreba. trajal in se širil, zadusila ga Turčija sama ne bo 11**1 # I 9 1 v +V + uPor dalje sej; interpelacij čulo se je že mnogo. Dr. Makanec Zbor je imel dosihmal ga dozdaj ni, ko je bil še manj > en Zanimivo je pri tem pisanje Ruskih listov, ki kaž je zahteval 100.000 gold, podpore za siromaške Ercego- nedozorele pojme o vsej ustaji. „Ruski mir vinske ubežnike. Ban Mažuranic je odgovoril, da se to poleta e ne more zahtevati od dežele, ki sama ni bagata, in da vino. W W VA v* v jy VJ4J4 W V ▼ J VAU VMI J i« 1X1 A L JJ U I žira proti Avstriji, ćeš, ďa hoće vzeti Bosno in Ere i je dolžnost ministerstva vnanjih zadev, OBiugu «a. uc- „uiuvauuuj, ki 2 gunce, kakor tudi za to, da se na bojišče pošlje zdrav- treba prenaredeb skrbeti za be- Slovanom ego tem članku se nahaja sledeči čudni stavek ki živé na Balkanskem polotoku nikov. Konečno je svaril ban, naj poslanci z neprilič- k/%* j^ft vum ou&u , negO ic pictv uiaiu o a jlu uoi nih velika, povsod se nabirajo darila a se popolnoma loci ti se od Avstrije in le cesarja Avstrij- skega imeti za kralja Ogerskega. ^ ^ nm velika, povsod se nabirajo darila za-njc, oc uuij pa Nemčija. — Tudi nemški minister vojaštva za- za njih sirote in one reveže, ki so na Avstrijska tla hteva več denarja za vojne potrebščine. Po takem zma- pribežali. Na Francoskem in Laškem se nabira javno NavduŠenost za boreče se brate je pri vseh Slov boir govita Pru si ja še zmirom ni zadostno oborožena > Av- strija pa naj zakaj ? tako hočejo liberalci in že vedó, najprvi 500 na Angleškem je prvi minister Lord Russel sam darovaî stroške za vojaštvo zniža, Sicer pa so Nemci ) St » fr. Presse" ima telegram f da škof maj ki so unidan odkrili spominek Hermana Keruskega, ta novica ni podařil strašansko junaštvo razodevali v govorih, pesmah in ikj pornikom 30.000 gold., vendar potri Kranjska deželna vlada popivanji Iz TurŠkega bojiš Ča. ustaji je zadnje dni srečnike edina, ki ne pusti nabirati milih darov za ne- iz različnih krajev toliko novic in telegramov težko razločiti, kaj je resničnega, kaj ne. Po da y vsem je gotovo, da upor v Ercegovini zeló napreduje. Je Pa Tre- Kako se Turška krdela bojujejo, o tem tu novici. u. m. sledeči dve Pražka „Politik" ima iz Beligrada od 28. dne k telegram : „ Turki so vceraj kal Srbe in troke, ki so bili pri služb i v binje se še ni podalo, marveč — če se sme najnovejšim samostanu v Buhovniku. Kar je moglo bežati telegramom po vladnih listih verjeti — je ona turška nilo je čez mejo a četa ^c**», ki je pri Kleku stopila na o^v, ťu0m uviu^tn«, ranjenim usiajniKom giave ouseKan ter jin potem sreo 1000 mož pa v Trebinje. (?) Al na drugih krajih so ustaj- mesta na trgu na drogové nateknili. Pa s takimi div suho, prišla do Mostara ranjenim ustajnikom In s Trebinj se poroca ; da pobeg XI VU1UJ OU J^UI VJ\jCX J UOI 80 O' odsekali ter jih potem sredi niki povsod potolkli Turke in vzeli celo vrsto manjših trdnjav. Severo-zapadna stran Bos nije je tudi vsa na jaki drži „N. Fr. Pressa" in ki si BOgah, »o«o. ^«u upi «jw » w « uiiiaiw jist". — nasprotno ravnaju pa usiajniKi z v praske, veče in manjše, so vsak dan, vspeh je različen, Turki prav človeško; jemljó jim leorožje, druzeg vsak dan se upor kje drugje vname. Krvave činski list' adnj Ljubljanski „Tagblatt čas po pravici pridobil priimek „tur-Nasprotno ravnajo pa ustajniki z vjetimi nič. vendar tudi tù Turki ne morejo potlačiti ustaje Iz Zagreba se poroča, da je tudi v Albaniji vnel se Začasn Iz Dubrovnika imajo nekateri listi sledeči telegram d upor ter da je odšlo tje močno turško krdelo. Srbska in Crnagora niste še stopili v boj y prostovoljcev je niki velika navdušenost obilo. ? d orožj sestavlj Med staj 9 střeliva in tudi živeža iz obeh dežel mnogo med uporniki. Srbskega kneza je menda strah pred Rusijo, o kateri poroča nek Fran- cosk list, da mu je nekako zažugala; vendar bi^ ta novica po vsem, kar se godi, utegnila bosa biti. V Crnigori 14. zapisnik doneskov za dr. Costov spominek 9 za katerega je daroval pa se delajo neprenehoma priprave za boj, ljudstvo se gospod France Goršič dá komaj komaj držati, da ne plane nad Turčina.-- ; orgljar v Ljubljani gold. Bolj važno od dogodeb na bojišči je to 9 kar se plete zunaj bojišča. Evropske vojne moči so jele res po svojih poslancih posredovati med Turki in ustajniki, al vsak člověk že naprej vé, da se ti ne bodo spustili v noben pogovor, V se dolgo da bi bile obravnave končane manj pa mirovali z orožjem tako 5 fl. 31. — turšice 3 fl. Žitna cena v Ljubljani 28, avgusta 1875. Vagán v novem denarji : pšenice domaěe 5 fl, 10 banaiba sorsice 4 fl. 10. rži 3 fl. 10. ker s tem ječmena 2 fl. 70. prosa 2 fl. 40. ajde 2 fl. 60. ovsa 2 fl* Turki časa dobili se bolj razprostreti in več vojakov in voj nega orodja na bojišče spraviti. Ustajniki od evrop- 10. Krompir 1 fl. 60. ske diplomacije ničesar ne rosili niso. Pomoči se nadjajo pričakujejo, je tudi ničesar od Crnegore in Sr- Kursi na Dunaji 27. avgusta. ije, zato so imeli tudi glavarji, na katerih čelu je tast kneza Črnogorskega, Vukotić 9 shod 9 pri katerem so 6°/o metaliki 69 fl. 90 kr. Narodno posojilo 73 fl. kr. Ažijo srebra 102 fl. Napoleondori 8 fl. 93 kr. kr. se dogovorili za nadvodjo ustajnikov zbrati kneza Ni- ki ta. Največ je sedaj ležeče na tem ; kaj bo rekla Loterijne srećke: Srbska skupščina, ki se je že sešla, a brž po prvi seji zborovanja za nekoliko časa prenehala. Ce se odloči za v Trstu v Lineu 28. avg. 1875: 88. 11. 57. 65 50. 72. 24. 46. 51. potem gotovo, da boste Rusija in Avstrija mo- Prihodnje sreČkanje v Trstu 11. septembra. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljublj