i v e r 2 a
PoStnlna plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’ , celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži sev Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — TeL štev. 25-52.
97.
kos.
V LJUBLJANI dne 4. decembra 1940.
Letnik
XI.
684. Uredba o prometu s koruzo v letu 1940./41.
685. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet.
686. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na luksus.
VSEBINA:
687. Ocarinjanje umetne lesne volne (Zellvvoile) in izdelkov iz nje po izvoru iz Nemčije.
688. Navodila, kako se dobivajo odpremua dovolila za prevoz drv,
689. Obvezna prijava zaloge drv.
690. Razne objave iz »Službenih novin<.
Uredbe osrednje vlade.
684.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo in ministra za kmetijstvo tole
uredbo
o prometu s koruzo v letu 1940./41.*
Maksimalne ceno koruze, koruzne moke in koruznega
zdroba.
člen 1.
Koruza letine 1940. in prejšnjih let se ne sme ne prodajati ne kupovati po višjih cenah od cen, določenih Po predpisih te uredbe.
Za osnovno ceno služi cena za 100 kg zdrave, zreše-tane rumene koruze v zrnju z največ 14% vlage franko nakladalna postaja v proizvajalnem okolišu. Ta cena ne sme biti višja od 250 dinarjev. Cena za 100 kg zdrave, fcrešetane rumene koruze z 26 do 28% vlage ne sme biti višja od 200 dinarjev; za vsak odstotek vlage manj pa se maksimalna cena povečuje za nadaljnje 4 dinarje. Te cene veljajo za proizvajalce.
Za belo koruzo velja ista osnovna cena z doplačilom 5%, za činkvantin pa ista cena z doplačilom, 20%.
Na podstavi tel) cen določijo občna upravna oblastva druge stopnje po zaslišanju urada za kontrolo cen za svoje območje zunaj proizvajalnega okoliša maksimalne Paritetne cene za naravno sušeno in za umetno sušeno
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	novembra 1940., št. 275/XCVl/845.
koruzo. V paritetno ceno spadajo osnovna cena iz drugega odstavka ter prevozni stroški in upadek.
Minister za trgovino in industrijo določi sporazumno z ministrom za kmetijstvo oziroma ban banovine Hrvat-ske tiste sreze, ki spadajo v proiz\ajalni okoliš.
Osebe, ki se bavijo s prometom koruze na debelo, smejo priračunati gorenjim cenam dokazane prevozne stroške in dodatek iz naslova režijskih stroškov, upadka in svojega zaslužka skupaj največ 12 dinarjev za 100 kg.
Urad za kontrolo cen določi višino dodatka, ki ga smejo osebe, ki se bavijo s prodajo koruze na drobno neposredno potrošniku, pribiti k nabavni ceni iz naslova režijskih stroškov in zaslužka.
Maksimalne cene koruzne moke in koruznega zdroba na debelo in na drobno določijo za svoje območje po zaslišanju urada za kontrolo cen občna upravna oblastva druge stopnje oziroma uprava mesta Beograda.
Možnost prisilnega odkupa koruze in koruzne moke.
Člen 2.
Da se zagotovi prehrana prebivalstva in vojske, so lahko predmet prisilnega odkupa vsi presežki koruze in koruzne moke, navedeni v naslednjem odstavku.
Za presežke koruze in koruzne moke veljajo:
a) pri proizvajalcih, ki imajo zaloge od 100 do 500 mtc koruze v zrnju ali koruzne moke, polovica presežka čez njih hišne in gospodarske potrebe, pri proizvajalcih pa, ki imajo zaloge čez 500 mtc koruze v zrnju ali koruzne moke, dve tretjini presežka čez njih hišne in gospodarske potrebe;
b) pri vseh drugih imetnikih — fizičnih ali pravnih osebah, razen proizvajalcev — vse količine, ki presegajo njih hišno in gospodarsko potrebo.
Minister za trgovino in industrijo določi sporazumno z ministrom za kmetijstvo oziroma ban banovine Hrvat-ske po potrebi pri proizvajalcih kot presežke, ki morejo
M
biti predmet prisilnega odkupa, lahko tudi večje količine zalog nego so spredaj navedene.
Člen 3.
Prisilno odkupujejo koruzo in koruzno moko občna upravna oblastva prve stopnje na zahtevo in za račun Privilegirane izvozne družbe, v območju banovine Hrvatske pa na zahtevo in za račun Povlaščenega gospodarskega d. d. banovine Hrvatske. Ta oblastva odkupujejo prisilno v sodelovanju s Privilegirano izvozno družbo oziroma s Povlaščenim gospodarskim d. d. banovine Hrvatske v območju te banovine tudi na zahtevo in za račun apro-vizacijskih ustanov, katerim poverijo občna upravna oblastva druge stopnje preskrbo prebivalstva določenega okoliša.
Natančnejše določbe o prisilnem odkupu predpiše s pravilnikom minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za notranje posle in ministrom za kmetijstvo, v območju banovine Hrvatske pa ban te banovine. S tem pravilnikom se predpišejo lahko tudi obveznost prijave količine koruze in koruzne moke po njih imetnikih kakor tudi kazenske odredbe za kršitev njegovih predpisov.
Člen 4.
Koruza in koruzna moka se odkupujeta prisilno po maksimalnih cenah, določenih po členu 1. te uredbe.
Za količine koruze, odkupljene po členu 2. te uredbe od oseb, ki se bavijo s prometom ali s predelovanjem koruze, se priračunajo cenam, določenim po predpisih prvega do četrtega odstavka člena 1. te uredbe, dokazani prevozni stroški in dodatek iz naslova režijskih stroškov, upadka in zaslužka po šestem oziroma sedmem odstavku člena 1. te uredbe.
Odpremna dovolila.
Člen 5.
Radi enakomerne preskrbe posameznih krajev se uvajajo odpremna dovolila za prevoz koruze in koruzne moke iz proizvajalnega okoliša (člen 1., peti odstavek) v druge kraje. Brez teh dovolil ne smejo državne in javne železnice, paroplovne družbe in podjetja za prevažanje blaga koruze in koruzne moke ne odpremljati ne sprejemati v odpremo. Od tega se izvzemajo poštne pošiljke in pošiljke vojaških oblastev. Prav tako tudi ne morejo ostale osebe prevažati brez teh dovolil ne koruze ne koruzne moke v večjih količinah od 1000 kg, bodisi Za svoj ali za tuj račun.
Odpremna dovolila izdaja Privilegirana izvozna družba, v območju banovine Hrvatske pa Povlaščeno gospodarsko d. d. banovine Hrvatske.
Uporaba koruze v industrijske in obrtne namene.
Člen 6.
Za proizvodnjo špirita (alkohola) ali za kak drug industrijski ali obrtni namen, izvzemši proizvodnjo koruzne moke in koruznega zdroba, se ne sme uporabljati zdrava in za človeško ali živalsko hrano uporabna koruza brez odobritve ministra za kmetijstvo oziroma bana banovine Hrvatske za območje te banovine.
Natančnejše določbe o preskrbovanju industrijskih in obrtnih podjetij s kmetijskimi surovinami za predelavo predpiše s pravilnikom minister za trgovino in. industrijo sporazumno z ministrom za kmetijstvo in banom banovine Hrvatske.
Organi finančne kontrole morajo takoj pri vseh izdelovalcih špirita popisati zaloge koruze in dostaviti popise najkasneje v treh dneh Privilegirani izvozni družbi v Beogradu, v območju banovine Hrvatske pa Povlašče-nemu gospodarskemu d. d. banovine Hrvatske.
Sušenje in spravljanje koruze.
Člen 7.
Vsa javna in zasebna skladišča morajo dati proti običajni odškodnini Privilegirani izvozni družbi oziroma v območju banovine Hrvatske Povlaščenemu gospodarskemu d. d. banovine Hrvatske na razpolago svoje proste prostore za spravljanje koruze in koruzne moke po pogojih, ki jih predpiše s pravilnikom minister za trgovino in industrijo sporazumno z banom banovine Hrvatske. Drugače odloči občno upravno oblastvo prve stopnje na zahtevo omenjenih ustanov o prisilnem zakupu teh prostorov za njih račun in določi v tej odločbi višino zakupnine po krajevnih razmerah. Pritožba zoper tako odločbo ne zadrži njene izvršitve.
Člen 8.
Vsi imetniki oziroma zakupniki sušilnic za koruzo morajo dati proti običajni odškodnini Privilegirani izvozni družbi oziroma v območju banovine Hrvatske Povlaščenemu gospodarskemu d. d. banovine Hrvatske na razpolago svoje sušilnice in vse svoje naprave za sušenje koruze, kolikor jih sami ne izkoriščajo. Drugače odloči občno upravno oblastvo prve stopnje na zahtevo teh ustanov o prisilnem zakupu sušilnice za njih račun in določi v tej odločbi višino zakupnine po krajevnih razmerah. Pritožba zoper tako odločbo ne zadrži njene izvršitve.
Kazenske določbe. <■
Člen 9.
Trgovci, komisionarji in drugi posredniki, ki zahtevajo za koruzo, koruzno moko ali koruzni zdrob višjo ceno od maksimalnih cen, določenih po predpisih te uredbe, se kaznujejo z zaporom do šestih mesecev in denarno do 100.000 dinarjev.
Člen 10.
Kdor zoper člen 5, te uredbe odpremlja ali sprejema v odpremo koruzo ali koruzno moko iz proizvajalnega okoliša v ostale kraje države brez odpremnega dovolila, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev in denarno do 50.000 dinarjev.
Člen 11.
Kdor zoper člen G., prvi odstavek, te uredbe brez odobritve pristojnega oblastva uporablja zdravo iu za človeško ali živalsko hrano uporabno koruzo za proizvodnjo špirita ali v kak drug industrijski ali obrtni namen, izvzemši proizvodnjo koruzne moke in koruznega zdroba, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev in denarno do 100.000 dinarjev.
Enako se kaznuje tudi kdor zdravo in za Človeško ali živalsko hrano uporabno koruzo namenoma pokvari, da bi jo uporabil v industrijski ali obrtni namen.
Člen 12.
Za kazniva dejanja po členih 9. do 11. te uredbe so odgovorni tudi nameščenci fizičnih ali pravnih oseb in ustanov kakor tudi tiste osebe, katerim je pri pravnih osobah in ustanovah poverjeno vodstvo poslov.
Za denarno kazen je nerazdelno z obsojencem odgovoren tudi lastnik podjetja.
Clen 13.
Za postopek o kaznivih dejanjih po tej uredbi so pristojna redna sodišča, ki morajo najdalj v osmih dneh po prejeti prijavi izreči sodbo.
Glede oseb, ki odgovarjajo po predpisih te uredbe, se uporablja občni del kazenskega zakonika, izvzemši določbe o pogojni obsodbi.
Denarne kazni se stekajo na poseben račun pri Privilegirani izvozni družbi v pokritje stroškov za odkup koruze in koruzne moke, v območju banovine Hrvatske pa v korist posebnega računa z istim namenom pri Po-vlaščenem gospodarskem d. d. banovine Hrvatske.
Clen 14.
Občna upravna oblastva prve stopnje smejo poslati osebe, za katere spoznajo, da so se pregrešile zoper predpise člena 9. ali 11. te uredbe, na prisilno bivanje v drug kraj.
Ta oblastva spejo osebe, za katere spoznajo, da so se pregrešile zoper predpise člena 9. ali 11. te uredbe, in ki so že bile pravnomočno obsojene zaradi kaznivega dejanja iz uredbe z zakonsko močjo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ali uredbe o kontroli cen, navedenega v točkah 1. in 2. odst. 1. člena 1. uredbe o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo, ali dejanja iz člena 9. ali 11. te uredbe poslati poleg prisilnega bivanja tudi na prisilno delo.
Glede pošiljanja na prisilno bivanje in na prisilno delo veljajo v celoti predpisi uredbe o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo, kolikor niso spremenjeni s to uredbo.
Ostale določbe.
Clen 15.
V podjetjih, ki se ne ravnajo po predpisih te uredbe, sme minister za trgovino in industrijo, v območju banovine Hrvatske pa ban te banovine postaviti ob stroških podjetja svojega komisarja z nalogo, da skrbi za pravilno poslovanje podjetja. Naredbe, kj jih izda ta pri izvrševanju svoje naloge, so obvezne za imetnika podjetja kakor tudi za upravo in osebje podjetja.
Clen 16.
Minister za finance se pooblašča, da izda državno jamstvo do zneska 500,000.000 dinarjev za posojilo, s katerim si priskrbi Privilegirana izvozna družba potrebna sredstva za izvrševanje naloge, določene s to uredbo.
Prehodne določbe.
Člen 17.
Določba člena 5. te uredbe ne velja za tiste količine koruze ali koruzne moke, ki so bile oddane v odpremo do dne, ko dobi ta uredba obvezno moč, ali ki eo tega dne že bile v prevozu.
Končna določba.
Člen 18.
Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v 'Službenih novinab«.
V Beogradu dne 27. novembra 1940.; M. s. št. 1550.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. Vladko Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
685.
Na podstavi § 1. zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. julija 1930. in njegovih poznejših sprememb in dopolnitev je predpisal minister za finance sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo tole
uredbo*
s spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet št. 16.100/31 z dne 14. marca
1931.,	z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.**
Clen 1.
Peti odstavek pripombe pri tar. št. 277/409 se spreminja in se glasi:
»Izdelki in tkanine iz bombaža, volne in druge rastlinske tvarine, ki vsebujejo fiocco ali stanično volno (Zellwolle), plačujejo skupni davek v notranjem prometu po stopnji 8%, pri uvozu pa 10%, a tako, da se mora v notranjem premetu od skupnega davka, odpadajočega na dovršeno blago, odbiti na uporabljeno prejo dokazano plačani skupni davek. Na isti način plačujejo skupni davek tkanine in izdelki iz čistega fiocca ali čiste stanične volne.«
Člen 2.
V prip. pri tar. št. 327/459 se dodaje tale določba:
»Preje iz čistega fiocca ali čiste stanične volne kakor
tudi preja iz fiocca ali stanične volne, ki vsebujejo bombaž, volno ali drugo rastlinsko tvarino in ki služijo za industrijsko predelavo, plačujejo skupni davek v notranjem prometu po stopnji 4%, pri uvozu pa 5%, medtem ko plačujejo v vseh drugih primerih skupni davek v notranjem prometu po stopnji 8%, pri uvozu pa 10%.
Podjetja, ki so zavezana voditi knjige in evidence, predpisane v § 9. zakona o skupnem davku, pri uvozu in v domačem prometu, morajo dokazati s potrdilom pristojne zbornice, da nabavljajo blago za lastno predilnico ali pletilnico, tkalnico ali industrijsko predelavo preje v nit.
V predilnicah, ki izdelujejo iz surovega fiocca ali surove stanične volne tkanine, je davek na prejo, uporabljeno za tkanine, obsežen v skupnem davku na tkanine.
Kdor dovršuje z barvanjem prejo, nabavljeno od ko-ga drugega, radi nadaljnje prodaje ali osebne potrošnje, plačuje l%ni davčni ’ dodatek od vrednosti dovršenega blaga.
Odškodnina, prejeta za barvanje preje na račun potrošnika ali koga drugega (drugega podjetja), ki barvano blago sartič dalje prodaja ali ga osebno troši, je zavezana splošnemu davku na poslovni promet. •
Vse spredaj označeno blago iz fiocca ali stanične volne oziroma iz mešanice fiocca ali stanične volne z bombažem, volno ali drugo rastlinsko tvarino ni zavezano davku na luksus.«
Clen 3.
Sedanja pripomba k tar. št. 328/460 se spreminja in se glasi:
»Svilena vata, ki se dobiva v domačih tkalnicah od odpadkov surove svilene preje, je obsežena v skupnem davku pri ctšt. 326, 327 in 329.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. novembra 1940., št. 274/XCV/836.
** »Službeni list« št. 83/17 iz 1. 1940.
k
Velja pripomba k tar. It. 326/458.
Fiocco ali stanična volna, če ju uvažajo domače predilnice radi predelave, sta oproščena plačila skupnega davka, v ostalih primerih pa plačujeta skupni davek po stopnji 3‘5%.
Hidroskopska in antiseptična vata iz čistega fiocca ali čiste stanične volne oziroma iz mešanice fiocca ali stanične volne z bombažem plačuje skupni davek v notranjem prometu po stopnji 6'5°/o, pri uvozu pa 10°/o.
Vse spredaj označeno blago iz fiocca ali stanične volne oziroma iz mešanice fiocca ali stanične volne z bombažem, volno ali drugo rastlinsko tvarino ni zavezano davku na luksus.«
Člen 4.
Na koncu pripombe pri tar. št. 331/463 se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Tkanine in izdelki iz čistega fiocca ali čiste stanične volne plačujejo skupni davek po stopnjah iz petega odstavka pripombe pri tar. št. 277/409. To blago ne plačuje davka na luksus.«
Člen 5.
Na koncu pripombe pri tar. št 356/490 se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Blago iz te tarifne številke, izdelano iz čistega fiocca ali čiste stanične volne oziroma iz mešanice fiocca ali stanične volne z bombažem, volno ali drugo rastlinsko tvarino, plačuje pri uvozu skupni davek po stopnji 12'5 odstotka, ni pa zavezano davku na luksus.«
Člen 6.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«, uporablja se pa od 1. decembra 1940.
Za blago, ki je bilo na dan 1. decembra 1940. neocarinjeno pri carinarnicah, se uporabljajo od tega dne nove stopnje tarife skupnega davka.
Za vse nabave na račun države in samoupravnih teles, ki se izvrše po 30. novembru 1940. na podstavi pogodb, sklenjenih do tega dne, se pobira skupni davek po stopnjah dosedanje tarife.
V Beogradu dne 22. novembra 1940.; št. 74.705/111.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
-  ■»»
686.
Na podstavi člena 6. zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922. in njegovih poznejših sprememb in dopolnitev je predpisal minister za finance sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo tole
uredbo*
o spremembah iu dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na luksus 0. p. št. 64.914 z dno 14. avgusta 1932., z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.**
Člen 1.
Pri zap. št. 30 do vključno 44 in pri zap. št. 47 spiska luksuznih predmetov se postavlja oz. dodaje tale pripomba:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. novembra 1940., št. 274/XCV/838.
** »Službeni list« št. 54/11 iz 1. 1940.
»Blago, izdelano iz fiocca ali stanične volne oziroma iz mešanice fiocca ali stanične volne z bombažem, volno ali drugo rastlinsko tvarino, ne plačuje davka na luksus.«
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«, uporablja se pa od 1. decembra 1940. dalje.
Za blago, ki je bilo na dan 1. decembra 1940. neocarinjeno pri carinarnicah, se uporabljajo določbe te uredbe.
Za vse nabave na račun države in samoupravnih teles, ki se izvršijo po 30. novembru 1940. na podstavi do tega dne sklenjenih .pogodb, se pobira davek na luksus po dosedanjih določbah.
V Beogradu dne 22. novembra 1940.; št. 74.704/111.
Minister za finance dr. J. šutcj s. r.
—-
687.
Ocarinjanje
umetno lesno volne (Zelluolle) iu izdelkov iz nje po izvoru iz Nemčije.*
V izvrševanju zapisnika o sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in Nemško državo, podpisanega v Beogradu dne 23. novembra 1940. glede ocarinjanja umetne lesne volne (Zellwolle) in tekstilnih izdelkov, mešanih z umetno lesno volno (Zellwolle), in na podstavi Člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi takole
predpisujem:
Pri uvozu spodaj navedenega blaga po izvoru iz Nemčije je treba uporabljati naslednji carinski režim:
Na blago iz čiste umetne lesne volne (Zellwolle) se mora pobirati carina kakor na bombaževo blago iz pogodbenih držav s carinskim dodatkom 25°/o.
Na tkanine iz čiste umetne lesne volne (Zellwolle), ki so na 1 m! več ko 180 g težke, pa se pobira carina kakor na volnene tkanine iz pogodbenih držav s carinskim dodatkom 25%.
Prav tako se pobira na blago, izdelano z mešanjem umetne lesne volne (Zellwolle) z drugo predilno tvarino, carina po ustreznih tarifnih številkah in stopnjah, pod katere spada to blago po predilni tvarini, s carinskim dodatkom 25%.
Na tkanine, izdelane iz bombaža in umetne lesne volne (Zellwolle), ki so na 1 m8 več ko 180 g težke, se mora pobirati carina kakor na bombaževe tkanine iz pogodbenih držav s carinskim dodatkom 40%.
Pri prejah in tkaninah s primesjo umetne lesne volne (Zelhvolle) ne vpliva na carinjenje primes umetne lesne volne (Zellwolle) do 5%.
Določeni dodatki se morajo pobirati po vseh dodatkih za obdelavo.
Ta režim se mora uporabljati na tkanine iz umetne lesne volne (Zellvvolle) in na tkanine, izdelane iz pre-dilne tvarine s primesjo umetne lesne volne (Zellwolle), od 1. aprila 1941. dalje v mejah dogovorjenih kontingentov, za umetno lesno volno (Zellwolle), prejo iz čiste
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. novembra 1940., št. 277,
umetne lesne volne (Zellwolle) in na ostalo blago iz V. dela uvozne carinske tarife pa od 1. decembra 1940. dalje.
" V Beogradu dne 29. nov. 1940.; št. 38.607/IV-1940.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
688.
Navodila,
kako se dobivajo odpremna dovolila za prevoz drv.*
Z odločbo ministra za trgovino in industrijo II. št. 41-691 z dne 18. novembra 1940.** je bil postavljen prevoz drv v območju dravske, vrbaske, drinske, moravske in dunavske banovine pod kontrolo centrale za kurivo in je bilo določeno, da smejo v območju teh banovin od
1.	decembra t. 1. dalje državne in javne železnice, brodarske družbe in druga podjetja za prevažanje blaga sprejemati drva v odpremo samo, če imajo drva odprem-no dovolilo, ki ga izda centrala za kurivo.
V zvezi s tem priobčuje centrala za kurivo tole:
I.
Odpremna dovolila za prevoz drv, predpisana v točki 2. navedene odločbe ministra za trgovino in industrijo, izdaja centrala za kurivo, in to:
a) proizvajalcem in lesnim trgovcem preko prisilnih združb trgovcev v potrošniških krajih;
b) državnim in samoupravnim ustanovam in uradom, industrijskim podjetjem in zasebnim ustanovam neposredno.
Potemtakem morajo zahtevati proizvajalci in lesni trgovci njim potrebna odpremna dovolila pri prisilni združbi trgovcev na sedežu sreza, v katerega območju je razkladalna postaja, vsi drugi interesenti pa pri centrali za kurivo.
V prošnji je treba natančno navesti:
1. količino v kilogramih (en prostorni meter trdih drv je treba vzeti po 555 kg, mehkih pa po 400 kg);
2. vrsto in razred drv;
3. ime in priimek predajnika pošiljke;
4. nakladalno postajo (pri blagu, ki ne gre po železnici ali z ladjo, nakladalni kraj);
5. naslovljenca pošiljke;
6. namembno postajo (pri blagu, ki ne gre po železnici ali z ladjo, namembni kraj);
7. s kakšnim sredstvom naj se drva prepeljejo (po železnici, z vlačilcem, ladjo, tovornim avtom itd.) in nosilnost tega prevoznega sredstva;
8. ali je količina, za katero se zahteva odpremno dovolilo, sklenjena že fiksno.
II.
Centrala za kurivo izdaje odpremna dovolila predvsem za količine, za katere so sklepi sklenjeni že fiksno, nadalje pa za količine, ki jih centrala sama dodeli.
Odpremna dovolila se izdajajo v mejah določenih mesečnih kvot za posamezna mesta in za sreze v pasivnem
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
97.	novembra 1940., št. 274/XCV/814,
** »Službeni list« št. 659/95 iz 1. 1940.
območju, določenih po potrebah vsakega posameznega sreza ali mesta do konca aprila 1941. -
Prisilne združbe trgovcev morajo, ko zahtevajo pri centrali za kurivo odpremna dovolila, upoštevati, da ne prekorači skupna količina, za katero se zahtevajo odpremna dovolila, mesečne kvote tega mesta ati sreza, kakor tudi da so udeležene pri dobavah posamezne tvrdke sorazmerno s poslovno zmogljivostjo v prejšnjih časih.
Prav tako smejo industrijska podjetja in zasebne ustanove zahtevati odpremna dovolila za količine, ki ustrezajo njihovi mesečni potrebi.
III.
Vsak tovor drv mora imeti odpremno dovolilo centrale za kurivo.
Za prevoz po železnici se izdajajo odpremna dovolila za količine po 15 ton, za prevoz z ladjo in drugimi prevoznimi sredstvi pa za količine, ki ustrezajo nosilnosti prevoznega sredstva.
Stroški se pobirajo s povzetjem, pribivši poštnino.
Odpremna dovolila se morajo dostavljati strankam priporočeno, na zahtevo pa nujno-priporočeno.
IV.
Odpremna dovolila, ki jih izda centrala za kurivo, veljajo 30 dni od dne izdaje.
Če se zaradi ovir prometne ali druge narave prevoz drv ne more opraviti v določenem roku, mora podaljšati centrala za kurivo veljavnost dovolila brzojavno za nadaljnjih 30 dni.
Pri pošiljkah, ld gredo po železnici ali z ladjo, se mora dostaviti brzojavka o podaljšavi veljavnosti odprem-nega dovolila neposredno načelniku nakladalne postaje, pri pošiljkah, ki gredo z drugimi prevoznimi sredstvi pa predajniku pošiljke.
Brzojavka o podaljšavi veljavnosti odpremnega dovolila se mora spojiti z odpremnim dovolilom.
V.
Drva iz območja banovine Hrvatske dobavlja na ostalo državno ozemlje centrala za kurivo.
Za take dobave izdaja odpremna dovolila Središnjica za ogrijev samo na zahtevo centrale za kurivo.
Zato morajo interesenti v območju banovine Hrvatske, ki bi radi odpremili drva z ozemlja te banovine, zahtevati odpremna dovolila pri centrali za kurivo v Beogradu, in sicer proizvajalci in trgovci preko prisilne združbe trgovcev na sedežu sreza, na katerega ozemlju je razkladalna postaja, vsi drugi pa neposredno.
Za dobavo drv z ozemlja banovine Hrvatske je treba nakazati centrali za kurivo posebej vnaprej 2°/ono provizijo od maksimirane cene drv franko vagon-vlačilec nakladalna postaja. Provizija se nakazuje na čekovni račun centrale za kurivo pri Poštni hranilnici št. 56-137.
Iz pisarne centrale za kurivo v Beogradu.
689.
Obvezna prijava zaloge drv.*
Kakor je bilo že priobčeno, so občna upravna obla-stva prve stopnje v drinski, vrbaski, moravski, dravski in dunavski banovini na zahtevo centrale za kurivo na podstavi čl. 3., odst. 1., uredbe o centrali za kurivo odre-
* »Službene novinp kraljevine Jugoslavije« z dne
29.	novembra 1940., št. 276.
dila osebam, ki imajo več ko 50 prostornih metrov drv, da najdalj do 25. novembra 1940. prijavijo svoje zaloge centrali za kurivo.
Obveznost, prijaviti zaloge, velja za naslednje vrste drv, za: 1. bukova; 2. gabrova; 3. cerova; 4. jesenova;
5.	hrastova; 6. brestova; 7. mešana in ostala trda drva od listovcev in lesnik; 8. vrbova; 9. topolova; 10. jelševa;
11.	mešana mehka od listovcev; 12. bukove ne vezane odpadke; 13. mešane trde ne vezane odpadke.
Prijava je obvezna ne glede na kraj. kjer so zaloge, torej tudi za zaloge, ki so še v gozdu.
Osebe, ki imajo več ko 50 prostorninskih metrov drv, se vnovič opozarjajo, da morajo do določenega roka vsekakor prijaviti svoje zaloge drv centrali za kurivo s priporočenim pismom. Prijave se preskusijo po policijskih in gozdarskih oblastvih in se morajo zaloge, ki se ne prijavijo, zapleniti v korist centrale za kurivo, torej odvzeti brez kakršne koli odškodnine lastniku.
Iz pisarne centrale za kurivo; št. 767.
— • » —
690.
Razne objave iz »Službenih novin".
Številka 191 z dne 21. avgusta 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. julija 1940. je bil postavljen po službeni potrebi Fatur Ludvik, višji kontrolor VI. položajne skupine gradbenega oddelka železniškega ravnateljstva v Sarajevu, za višjega kontrolorja iste položajne skupine gradbenega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. julija 1940. je bil postavljen po službeni potrebi dr. GrampovčanJanko, poverjenik VI. položajne skupine oddelka generalnega ravnateljstva državnih železnic za kontrolo dohodkov s sedežem v Subotici, za poverjenika iste položajne skupine prometnega komercialnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. julija 1940. sta bila upokojena pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani Lukačič Avguštin, inšpektor V. položajne skupino in Vidovič Ivan, višji kontrolor ,VI. položajne skupino s 1. periodnim poviškom.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dije 4. avgusta
1940., št 15.759, je bil p os t a vi j e n za računskega inšpektorja VI. položajne skupine pri gozdnem ravnateljstvu v Ljubljani Lavrenčič Julij, računski inšpektor iste položajne skupine na razpoloženju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. avgusta
1940., št. 15.7G0, so bili postavljeni: pri gozdnem ravnateljstvu v Ljubljani: ing. Cerjak Dominik, višji svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje na razpoloženju, za višjega svetnika iste položajne skupine in stopnje; ing. Munih Franjo, svetnik VT. položajne skupine na razpoloženju, za gozdarskega svetnika iste položajne skupine; ing. Juvanlvan, svetuik VI. položajne skupine na razpoloženju, za rudarskega svetnika iste položajne skupine; Marčič Edvard, tehnični višji manipulant Vil. položajne skupine z 2. periodnim poviškom na razpoloženju, za tehničnega višjega manipulanta iste položajno skupine in periodnega poviška; pri gozdni
upravi v Boh. Bistrici Hanzlovski Anton, pod-gozdar I. razreda VII. položajne skupine z 2. periodnim poviškom na razpoloženju, za podgozdarja istega razreda, položajne skupine in periodnega poviška.
Številka 192 z dne 22. avgusta 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. julija 1940. so bile postavljene pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani za šolske referente
V.	položajne skupine Pahor Marija, Pajtler Pavla in Ambrožič Ivanka, šolski referenti VI. položajne skupine istega oddelka.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. julija 1940., 0. št. 8768, je bil postavljen za asistenta VII. položajne skupine v državnem zdravilišču v Topol-ščici dr. Legiša Viktor, sekundarni zdravnik VIII. položajne skupine istega zdravilišča.
Številka 193 z dne 23. avgusta 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. julija 1940., št. 63.895, je bil postavljen za sodnika kasacijskega sodišča II. položajne skupine 2. stopnje pri vrhovnem sodišču v Ljubljani dr. Mastnak L a vosi a v, podpredsednik apelacijskega sodišča III. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. julija 1940., št. 64-653/40, sta bila postavljena za sodnika kasacijskega sodišča II. položajne skupine 2. stopnje pri vrhovnem sodišču v Ljubljani dr. Kranjc Milko in d r. V i č a r Leopold, sodnika apelacijskega sodišča
III.	položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. julija 1940. so napredovali v VI. položajno skupino učiteljice) VII. položajne skupine ljudskih šol: Beloglav e c Maks v Sv. Vidu, okraj ptujski; B o v h a 01 g a v Podčetrtku; Kamenšek Valerija v Mariboru; Lorber Ljudmila v Mariboru; Malešič P a v 1 a v Mekinjah; Perenič Ana v Zalogu; Peterlin Marija v Stranjah; Pirnat Josip v Št. Jerneju, okraj krški; Pohar Sonja v Šmarju pri Jelšah; Prešeren Vida v Sv. Lenartu nad Laškim; Sedej Antonija na Brdu; Ta v žel j Josip v Ljubljani; Tratnik Jožev Gornjem gradu; Hasenbichl Štefanija v Stranicah; Šepec Karel pri Sv. ' o-vrencu na Dravskem polju; Šuligoj Avgust v Trbovljah.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 8. avgusta
1940., št. 72.401, so bili postavljeni za sodniške pripravnike za VIII. položajno skupino: pri okrožnem sodišču v Ljubljani: dr. Skaberne Bronislav, sodniški pripravnik brez pravice do prejemkov pri istem sodišču; pri okrožnem sodišču v Mariboru: Kmet Boris, sodniški pripravnik brez pravice do prejemkov pri okrajnem sodišču v Kranju; pri okrožnem sodišču v Murski Soboti: Lah Zdenko, sodniški pripravnik brez pravice do prejemkov pri okrožnem sodišču v Celju.
Številka 191 z dne 24. avgusta 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. avgusta
1940., št. 65.761, je napredoval pri sreskem načelstvu v Gornjem gradu Bergant Josip, veterinarski pristav VIII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom, za veterinarskega višjega pristava VII. položajne skupine.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 10. avgusta
1940., št. 73.080, so bili postavljeni za pristave 'MII. položajno skupine: pri okrajnem sodišču v Škofji Loki: Kovač Ciril, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljani; pri okrajnem sodišču v Cerknici; Vidic Josip, sodniški pripravnik okrožnega sodišča
v Mariboru; pri okrajnem sodišču v Tržiču: J e r i c i j o Henrik, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v No-.vem mestu.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 15. junija
1940., št. 53.968, je bil postavljen Kotnik Jaroslav za uradniškega pripravnika škofijskega ordinariata v Mariboru.
■ številka 195 z dne 26. avgusta 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. julija 1940. so bili premeščeni na prošnjo: Pečar Emilija, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Makolah, na ljudsko šolo v Pišecah; Pečnik Angela, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Lendavi, na ljudsko šolo v Sv. Pavlu pti Preboldu; Žagar Elza, učiteljica VI. položajne skupine ljudske šole v Bočni, na ljudsko šolo v Novi cerkvi; Lunaček Franc, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Mirni, na ljudsko šolo v Adlešičih; Bučar Vinko, učitelj VI. položajne skupine ljudske šole v Adlešičih, na ljudsko šolo v Dragatušu; Vrhovec Olga, učiteljica VIL položajne skupine ljudske šole v Prevaljah, na ljudsko šolo v Radmirju; Jerel e’Zofija, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Goricah, okraj kamniški, na ljudsko šolo v Šmartnem v istem okraju; L a h a j n 'e r Julija, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Stari cerkvi, na ljudsko šolo v Leskovcu pri Krškem; Šetina Marija, učiteljica VI. položajne skupine ljudske šole v Šmartnem ob Paki, na ljudsko šolo v Jareuini; Szabo Ana, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Srednji Bistrici, okraj lendavski, na ljudsko šolo v Bakovcih; Pip Rudolf, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Zabnici, na ljudsko šolo v Trebnjem; Er ker Milan, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Petišovcih, na ljudsko šolo v Selu, okraj ptujski; Leštan Avgust, učitelj VI. položajne skupine ljudske šole v Koštelu, na ljudsko šolo v Pamečah; Pečnik Drago, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Lendavi, na ljudsko šolo v Grižah.
številka 196 z dne 27. avgusta 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. avgusta
1940., št. 75.140, je bil odlikovan na predlog ministra za pravosodje z redom Sv. Save III. stopnje Janša Josip, sodnik apelacijskega sodišča III. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. avgusta
1940., št. 75.121, je bil upokojen na prošnjo Janša Josip, sodnik apelacijskega sodišča III. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. julija 1940. so napredovale v VII. položajno skupino naslednje otroške vrtnarice VIII. položajne skupine z
2.	oziroma 1. periodnim poviškom na ljudskih šolah: Mori Ljudmila v Mariboru; Peklar Alojzija v Mariboru; Rutar Terezija v Ljubljani; Markič Marija v Mariboru, Gorišek Franja v Tržiču; Ž o r m a n Marija v Toplicah, okraj litijski; K o n e č -i« i li Zofija v Guštanju; Batič Marija v Mariboru; H e r g o t Valerija v Mežici; z istim ukazom so napredovali v VII. položajno skupino učitelji(ce) VIII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudskih šol v: Sv. Martinu, okraj Maribor-levi breg: špendl Jadviga; Teznem: Lipovšek Karolina; Rajhenburgu: Šušteršič Frančiška; Studencih pri Mariboru: S k i 1 a n Josip; Trzinu: Štrukelj Zofija; Podzemlju: Žlebnik J o s i p i n a ; Gornjih Pirničah: Gaspari Štefanija; Dornavi: .V. i s e 1 a k M a r i j a j
Zagorju ob Savi: BahčičNada;Na Uncu: Bezeljak Marija; Cankovi: Vogler Mihaela; Boštanju: Šifrar Marija; Savi: Grčman Vekoslava; Devici Mariji v Brezju: Šaur Lea; Sp. Sv. Kungoti: Regoršek Avrelija; Cezanjevcih:	Golobič
Marta; Breznici: Primožič Vera; Rajhenburgu: Zupančič Frančiška; Fokoveih: Hari Deneš; Sv. Barbari, okraj ptujski: RajnerMarija; Mavčičah: Gruden Marija; Gorjah: Ščurek Angela; Dornavi: Zupančič Dragotin; Mali Nedelji: Prelog Avgust; Selih pri Šumberku: Ozimek Avrelija; Sv. Martinu, okraj Maribor-desni breg: Šebart Katarina.
Številka 197 z dne 29. avgusta 1940.
Z odločbo ministra za promet z dne 18. julija 1940. so bili premeščeni: a) po službeni potrebi: Lončarič Jožef, strojevodja VIII. položajne skupine strojne postaje Pragersko, v kurilnico Maribor; Suša Anton, strojevodja VIII. položajne skupine strojne postaje Pragersko, v kurilnico Maribor; Rus Ivan, strojevodja VIII. položajne skupine kurilnične izpostave Velenje, v kurilnico Maribor; Veretik Ignacij, nadzornik brzojava VIII. položajne skupine signalne delavnice Ljubljana, v Zidani most; Lenassi Benjamin, nadzornik brzojava VIII. položajne skupine Zidani most, v delavnico signalov v Ljubljani; S a j b i c Viljem, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zidani most, v postajo Trbovlje; Orsič Jovan, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Dravograd-Meža, v postajo Pragersko; Paulin Emerik, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Pragersko, v postajo Dravograd-Meža; P e r d i j a-Mu š i n Jura j, pomožni prometnik X. pol. skupine postaje Poljčane, v postajo Brezovica; Sil jan Josip, pomožni prometnik X. položajne skupine za šefa postaje Breg; Rabič Jožef, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Blanca, v postajo Savski Marof; Kraševec Stanislav, pomožni blagajnik voznih listkov in prtljage X. položajne skupine postaje Trbovlje, v postajo Jesenice; Dolenc Boris, uradniški pripravnik postaje Laze, v postajo Kranj; ing. Medved Jurij, uradniški pripravnik sekcije za vzdrževanje proge Maribor-Studenci, v 4. sekcijo za vzdrževanje proge Maribor; Ulaga Ciril, uradniški pripravnik postaje Trbovlje, v postajo Sevnica; Penko Ivan, uradniški pripravnik postaje Sevnica, v postajo Zidani most; Turk Leopold, uradniški pripravnik postaje Št. Vid-Viž-marje, v postajo Poljčane; Cibukčič Sakib, uradniški pripravnik postaje Dravograd-Meža, v postajo Laze; Lešnik Viktor, uradniški pripravnik postaje Dobova, v postajo Breg; Ogrič Mirko, uradniški pripravnik postaje Sava, v postajo Dobova; b) na prošnjo: Jenko Ivan, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Trbovlje, v postajo Kotoriba; Bo lot ni-kov Boris, administrativni uradnik VIII. položajno skupine postaje Jesenice, v postajo Litija; Kocjan F rane, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Kotoriba, v postajo Zidani most; Leskovar Franc, uradniški pripravnik postaje Ljubljana, v postajo Maribor; Alič Alojzij, uradniški pripravnik kurilnične izpostave Jesenice, v kurilnico Ljubljana; Dobravec Ernest, uradniški pripravnik kurilnične izpostave Jesenice, v kurilnico Ljubljana; Kren Ivan, uradniški pripravnik kurilnične izpostave Jesenice v kurilnico Ljubljana; Toni Frančišek, uradniški pripravnik kurilnične izpostave Murska Sobota, v kurilnico Ljubljana.
Številka 198 z dne 30. avgusta 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. avgusta
1940., I. št. 29.720, je napredoval za profesorja VII. položajne skupine na državni trgovinski akademiji v Mariboru Degen Friderik, profesor VIII. položajne skupine iste akademije.
Številka 199 z dne 31. avgusta 1940.
' Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. julija
1940., III. št. 2116, so bili postavljeni po službeni potrebi: za policijskega komisarja VI. položajne skupine uprave policije v Ljubljani Wohinc Milan, policijski komisar iste položajne skupine policijskega komisariata na Jesenicah; za policijskega komisarja VI. položajne skupine policijskega komisariata mi Jesenicah K a n i e Vladimir, policijski komisar iste položajne skupine uprave policije v Ljubljani; za policijskega komisarja VII. položajne skupine uprave policije v Ljubljani Hartman Franc, policijski komisar iste položajne skupine komisariata Železniške in obmejne policije v Mariboru.
številka 200 z dne 2. septembra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. avgusta 1940. sta bila premeščena po službeni potrebi Oven Marija, učiteljica VI. položajne skupine III. mešane meščanske šole v Ljubljani, na meščansko šolo v Gornji Radgoni in Luzner Gustav, učitelj VIL položajne skupine meščanske šole v Novem mestu, na meščansko šolo v Senovem.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. avgusta 1940. šobili premeščeni na prošnjo: Pogačnik Vida, učiteljica VI. položajne skupine meščanske šole v Kranju, na II. dekliško meščansko šolo v Ljubljani; Som er Franc, učitelj VI. položajne skupine IL deške meščanske šole v Mariboru, na III. mešano meščansko šolo v Ljubljani; Štravs Marija, učiteljica IV. položajne skupine 2. stopnje II. dekliške meščanske šole v Mariboru, na III. mešano meščansko šolo v Ljubljani; Zahrl Marija, učiteljica V. položajne skupine II. dekliške meščanske šole v Mariboru, na meščansko šolo v Ljutomeru; Djurkin Marija, učiteljica VII. položajne skupine meščanske šole v Slov. Bistrici, na meščansko šolo v Škofji Loki; Grobelšek Karel, učitelj
VII.	položajne skupine meščanske šole v Trbovljah, na meščansko šolo v Brežicah; G r'i m Gabrijela, učiteljica VII. položajne skupine meščanske šole v Tržiču, na meščansko šolo v Št. Vidu nad Ljubljano; Novak Dora, učiteljica meščanske šole VIL položajne skupine v Št. Vidu nad Ljubljano, na meščansko šolo v Ribnici; Jamšek Svojmir, učitelj VI. položajne skupine dekliške meščanske šole v Celju, na deško meščansko šolo istotam; Strmšek Vekosla*v, učitelj V. položajne skupine meščanske šole v Št. Lenartu, na I. deško meščansko šolo v Mariboru; Leben Rozina, učiteljica VI. položajne skupine ljudske šole v Slov. Bistrici, v službi na meščanski šoli istotam, na ljudsko šolo v Mariboru z dodelitvijo II. dekliški meščanski šoli istotam.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 22. avgusta
1940., št. 76.574, je bil postavljen na prošnjo za kanclista X. položajne skupine okrajnega sodišča v Vel. Laščah Hudoklin Franc, zvaničnik II. položajne skupine istega sodišča.
Številka 201 z dne 3. septembra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. avgusta
1940., št. 34.151, je bil odlikovan na predlog ministra za gradbe z redom Sv. Save I. stopnje dr. Toma« Žič Jožef, knezoškof mariborski.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. julija
1940., št. 29.927, so bili odlikovani na predlog ministra za gradbe: z redom Jugoslovanske krone II. stopnje arh. Plečnik Jože, univerzitetni profesor v Ljubljani; z redom Sv. Save III. stopnje Dermastija Karel, profesor trgovske šole v Ljubljani, ing. Lenarčič Milan, industrialec na Vrhniki in Janežič Rudolf, stolni kanonik v Mariboru; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Jenko Avgust, posestnik v Ljubljani, dr. Aleksič Jakob, profesor* bogoslovja v Mariboru, in Hrastelj Franc, ravna* telj Cirilove tiskarne v Mariboru; z redom Sv. Save IV. stopnje Sušnik Stanko, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani in Vider Josip, upravitelj ljudske šole v Ljubljani; z redom Sv. Save V. stopnje Mencinger Janez, Rozman Jakob in Cezaf Martin, posestniki iz Boh. Srednje vasi.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. julija
1940., III. št. 21.077, so bili postavljeni: za sreskega podnačelnika V. položajne skupine sreza kamniškega Brandstiitter Jakob, sreski podnačelnik VI. položajne skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika
VI.	položajne skupine sreza kranjskega Loj k Leon, sreski podnačelnik VII. položajne skupine istega sreza; za pomožnega sekretarja VI. položajne skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, Čeplak Vekoslav, pomožni sekretar VII. položajne skupine iste banske uprave; za pomožnega sekretarja VII. položajne skupine kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani Ropič Edvard, pisar
VIII.	položajne skupine iste banske uprave.
Številka 202 z dne 4. septembra 1910.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. julija
1940., Ad. št. 3910, so bili imenovani za člane-stro-kovnjake kartelnega sodišča: Mohorič Ivan, generalni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani; Avsenek Ivan, industrialec v Ljubljani in Uratnik Filip, bivši tajnik Delavske zbornice v LjubljanL
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. avgusta 1940. sta bila postavljena po službeni potrebi: Budihna Lovrenc, kontrolor VII. položajne skupine postaje Maribor, za kontrolorja iste položajne skupine prometnega oddelka generalnega ravnateljstva drž. železnic; Šijanec Anton, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Jesenice, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Maribor.
Z odločbo ministra za promet z dne 10. avgusta 1940. je bil upokojen iz območja železniškega ravnateljstva v Ljubljani Jager Anton, strojevodja Vlil. položajne skupine s 3. periodnim poviškom.
Številka 203 z dne 5. septembra 1910.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 17. avgusta 1940. je bil p o s t a v 1 j e n d r. Ambrožič Franc, duhovnik iz Ljubljane, za profesorja-veroučitelja V. položajne skupine na II. državni realni gimnaziji v LjubljanL
.-sr
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; nlen predstnvnik In urednik: Pnhar Rnbert v Ljubljani. Tiska lo zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik; Uturar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVLNE
Priloga k 97. kosu XI. letnika z line 4. decembra 1940.
Razglasi osrednje vlade
Tečaji za mesec december 1940.
Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 29. novembra 1940., št. 70.040/VIII:
Od 1. do 31. decembra 1940. veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto:
1 na|K>lponcior ....
1 zlata turška lira . .
1 angleški funt . . .
1 ameriški dolar . . .
1 kanadski dolar . . .
1 nemška marka . . .
1 helga..................
1 pengii.................
1 brazilski milreie . . .
1 egiptovski funt . . .
1 palestinski funt ...
1 urugvaiski pezos . .
1 argentinski pezos . .
1 čilski pezos ....
1 turška papirnata lira .
100 francoskih frankov .
100 švicarskih frankov .
100 italijanskih lir . . .
100 nizozemskih goldinarjev 100 bolgarskih levov . .
100 romunskih lejev . •
100 danskih kron	.	.	.
100 švedskih kron	.	.	•
100 norveških kron . . •
100 pezet ......
100 drahem ......
1(M) čeških kron	.	.	,	•
100 slovaških kron	.	.	.
100 finskih mark ....
100 iranskih (perz.) rialov
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«), uporabljati pa se morajo v nastopnih primerih:
1. ko se sprejemajo kovano zlato, na-poleondori in zlate turške lire pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov;
2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila;
3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje in polrošnje po proračunu ta leto 1940./41. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in
4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%ne in 8%ne Blaire & Comp. in 7%ne Državne hipotekarne banke, emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje.
(»Sl. nov.« z dne 30. XI. 1940., št. 277.)
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	št. 33.682/12.	3418
Objava.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razglaša v smislu § 68. zakona o izkoriščanju vodnih sil, da je Codelliju Antonu, veleposestniku iz Ljubljane-.Most, s pravnomočno odločbo II. št. 29.467/7 od 20. septembra 1940. podelila dovoljenje za izkoriščanje vodne sile potoka Sapota z zgradnjo vodne naprave na parceli št. 1573/1 k. o. Sv. Križ-Svibno v kraju Jagnjenca.
Izraba vodne sile, ki bo služila za pogon žage, bo znašala pri 9mesečni vodi bruto 23 6 k. s. in neto 18'6 k. s. Kralj, banska uprava dravske banovine.
Ljubljana dne 21. novembra 1940.
II.	št. 33.724/1.	3420-3-1
Razglas.
Tvrdka I. Češenj, elektrarna v Brodu pri Tacnu, je zaprosila za podelitev vo-dopravnega dovoljenja za preureditev (razširitev) svoje obstoječe vodne naprave — hidroeentrale v Brodu pri Tacnu, ki je bila do sedaj koncesionirana za izrabo vodne količine 2 X 12 m"/sek in 3'40 m padca, t. j. za bruto jakost 1088. KS.
Preureditev (razširitev) bo obstajala v tem:
1. da se izrabi sedaj pri hidrocentrali razpoložljivi padec, ki se je zaradi naravne poglobitve savske struge povečal od prvotnih 3'40 m na 4'42 m;
2. da se postavita dve novi turbini, ki bosta pri padcu 475 m in vodni količini vsaka po 21 m"/sek izkoriščali bruto jakost 1330 KS (skupno 2660 KS).
Bruto jakost povečane naprave bo znašala pri devetmesečni vodi 56 m*/sek in padcu 4‘42 m (obstoječi turbini) oziroma 475 m (novi turbini) skupno E bruto = 3484 KS, neto jakost pa E neto = 2856 KS, od katerih bo odpadlo na obstoječi turbini 676 KS, na novi turbini pa 2180 KS.
Radi večje izrabljene vodne količine bo potrebna razširitev vtočne naprave in dovodnega kanala.
Zvišanje zgornje vodne gladine ni nameravano.
Za iztok izpod turbin sta v načrtu dve alternativi:
I. s posebnim kanalom, ki se bo iztekal ca 90 m pod banovinskim cestnim mostom v Tacnu;
II. v že sedaj obstoječi odtok nad mostom izpod starih dveh turbin, tako da bi se kanal poglobil do potrebne globine; v tem primeru bi se zavarovali obrežje in podporniki mostu.
Na to odreja kraljevska banska uprava na osnovi § 17., odst. 2. a, zakona o izkoriščanju vodnih sil v smislu odredb
§§ 9., 11., 12., 37. in 38. istega zakona in zakona o razlastitvah z dne 18. februarja 1872., avstr. drž. zak. št. 30, krajevni ogled in razpravo na mestu samem za petek dne 20. decembra 1940. in po potrebi še naslednje dni s sestankom komisije pri hidrocentrali v Brodu pri Tacnu o poli devetih dopoldne.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Ljubljani — tehnični razdelek, Vrazov trg in pri upravnem oddelku kraljevske banske uprave, Bleiweisova cesta 10/11 do vključno 18. decembra 1940. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 29. novembra 1940.
*
K V. št. 315/30—1940.	3434-3—1
Razglas
o III. pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo krovskih del pri gradnji poslopja drž. tekstilne šole v Kranju.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje po odredbi g. bana od 12. novembra 1940.,
V.	No. 315/25 in na podstavi čl. 86. do
98.	zakona o drž. računovodstvu z dne
6.	marca 1910. ter njegovih sprememb oz. dopolnitev za prevzem in izvršitev krovskih del
III.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. decembra 1940. ob 11. uri
dopoldne v prostorih št. 33 tehničnega oddelka kralj. ban. uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka, ul. 8, oz. je dobiti vse ponudbene pripomočke ravno tam proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod proračuna in ne na lastne prepise ponudene enotne ceno s številkami in z besedami za posamezne^ postavke in vse seštevke za vse delo.
Zapečatene ponudbe, opremljene z drž. kolkom po t. p. 25. t. z. in banov, kolkom v višini 50% po t. p. 25. t. z. in vsaka priloga z drž. kolkom za din 4 — in banov, kolkom za din 2’—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem krovskih del pri gradnji poslopja drž. tekstilne šole v Kranju od ponuunika N. N.« neposredno predsed* niku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došta ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi P°R°.ii znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno ali nepopolno sestavljene ali opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upošte* vale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da se v celoti strinia t vsemi splošnimi iu tehničnimi pogoji ter
dia	360-
t*	39830
M	214' —
t*	55’—
n	54'—
h	17‘32
h	7-13
t*	8-65
w	2-90
a*	213-
n	212*—
♦a	1850
«•	1260
v	1-26
J*	34 —
H	116* —
*	1276*—
11	228*80
*	2365-—
t*	46-—
W	28-50
t*	860 35
M	1310-
»	1012-50
n	510-—
t*	42--
M	160-50
1»	150—
f»	no—
It	100—
mora položiti kavcijo, katera znaša 10% od ponudbene vsote, zaokrožene navzgor na tisočake.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva c. 13, v vrednostnih papirjih oz. garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86 zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in doli:, vet. Kavcijo je tudi mogoče položili pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sine ponudnik udeleževati javnih licitacij, in ne čez tri mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega od pristojne oblasti overjeno pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
,V Ljubljani dne 29. novembra 1940.
*
K V. No. 79/268-1940.	3435 3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijo .Mure v obmejni progi med km 98'290 do 112100
drugo javno pismeno ponudb, licitacijo v skrajšanem roku 10 dni
na dan 19. decembra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 banske palače, dvorišče levo, Bleiweisova cesta 10 v Ljubljani.
Pojasnila se dobivajo med uradnimi urami ravno tam in pri murski ter. tehn. sekciji v Gor. RadgouL * Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 487.601 05 (štiri sto sedem in osemdeset tisoč šest sto eden dinar 05/ioo). Kavcijo din 49.000'— oziroma din 98.000 za tuje državljane je položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi Ljubljana-mesto. Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti licitacijski komisiji dokumente za pripust k licitaciji in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče tromesečje, odobrenje ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti ter potrdilo občeupravue oblasti o izvajanju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-naht in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 30. novembra 1940.
H*
k V. No. 2995/10.	3436 3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznega vodovodnega materiala za I. etapo gradnje vodovoda za Mokronog in'okolico
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. decembra 1940. ob 11. uri dop. v palači kr. banske uprave Bleivveisova cesta 10, soba št. 17. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 641.945'—. Kavcijo din 65.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do
II. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust- k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davka za tekoče tromesečje, odobrenje ministrstva za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravnega oblastva o izvajanju obrti. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 2. decembra 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
III R 1314/40-7.	3429
Sklep.
Okrožno kot konkurzuo sodišče v Ljubljani je zavrnilo predlog upnika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, da naj se o imovini Dorčeca Ivana, brivskega mojstra v Ljubljani, Dalmatinova ul. 13, uvede konkurz.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 2. novembra 1940.
*
III R 1589/40-4.	3430
Sklep.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Ljubljani je zavrnilo predlog upnika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, da naj se o imovini Glača Ivana, čevljarskega mojstra v Ljubljani, Gosposka ul. 4, uvede konkurz.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 2. novembra 1940.
Po 152/40-2.	3427
Oklic.
Tožeča stranka Car Nikola, trgovec v Zagrebu, Radišina ul. 1, zastopan po odvetniku Pretnarju Slavku, odv. v Metliki, je vložila zoper toženo stranko Dragelja Gabra, posestnika iz Brezovice št. 32, p. Suhor, radi 47.000 din (ugotovitvena tožba) tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 15. januarja 1941. ob 8. uri pred tein sodiščem v izbi št. 58, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja dr. Vašič Ivan, odvetnik v Novem mestu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče t Novem mestu, odd. II.,
dne 28. novembra 1940.
«|»
I R 434/40-1.	3423
Oklic.
Predlagajoča stranka: Kociper Štefan, Kociper Marija roj. Kavaš, pos. v Odrancih št. 11, Antolin Terezija, pos. v Odrancih št. 108, Zver Marija, pos. v Odrancih št. 116, Nedelko Roza, pos. v Odrancih št. 265, Zver Franc, pos. v Odrancih št. 253, zastopani po dr. Janku Pikušu, odvetniku v Dolnji Lendavi.
Nasprotna stranka: Smolko Marija, pos. v Odrancih št. 82, zastopana po skrbniku na čin Belcu Alojzu, pos. v Rakičanu.
Predlog radi razdružitve skupnosti pri vi. št. 485,510,186,867,1108 k. o.Odranci.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 19. decembra 1940. ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 20. Ker bivališče nasprotne stranke ni znano, se postavlja Belec Alojz, pos. v Rakičanu, za skrbnika na čin, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče r Dolnji Lendavi, odd. I.«
dne 16. novembra 1940.
P 794/40.	3417.
Oklic.
Tožeča stranka Debeljak Franc, posestnik, Kokrica 41, je vložila proti toženi stranki ležeči zapuščini Nabernik Marije, Kerna Sebastjana, Kerna Aleša, Rodeta Janeza in Rodeta Franca, vsem iz Kokrice ozir. proti neznanim dedičem in pravnim naslednikom, radi priznanja lastnine s prip. k opr. št. P 794/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 31. decembra 1940. ob 9. uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 6.
Ker predstavniki toženih strank niso znani, se jim postavlja predsednik občine Predoslje za skrbnika, ki jih bo zastopal na njihovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopijo sami ali ne imenujejo pooblaščencev.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. II., dne 29. novembra 1940,
I 632/40-11.	3428
Dražbeni oklic.
Dne 3. januarja 1941. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (hiša, gospodarsko poslopje in zemljiška parcela) zemljiška knjiga k. o. Drenovec Vi vi. št. 118, Va vi. št. 338, ‘/a vi. št. 339.
Cenilna vrednost: din 98.887*—.
Vrednost pritekline: din 5.990*—, ki pa je že upoštevana v gor. cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 65.984*—.
Varščina: din 9.898*70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah
dne 25. novembra 1940.
*
1 623/40-12.	3401
Dražbeni oklic.
Dne 7. j a n u a r j a 1941. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 40. prvo nadstropje, dražba nepremičnin po posameznih parcelah zemljiška knjiga Cerovec vi. št. 542, 751, 699, 1788 ih zemljiška knjiga Zajčji vrh vi. št. 716 in 785.
Cenilna vrednost: din 73.964*40.
Najmanjši ponudek: din 49.310*50.
Varščina: din 7.396*50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbp, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa sp, opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 25. novembra 1940.
I 1772/40.
*
3439
Dražbeni oklic.
Dne 8. januarja 1941. ob devet i k bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin vi. št. 412 k. o. Zlatoličje.
Cenilna vrednost: din 10.625*50.
Najmanjši ponudek: din 7.084'—.
Varščina: din 1.063'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom draž.be, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega BodišČa.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 30. novembra 1940.
I 185/39-33.
Dne 7. januarja 1941. ob osmih sobi št. 2 dražba nastopnih nepremičnin:
3391
Dražbeni oklic.
dopoldne bo pri tem sodišču v
24
25
26
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
Skup.	Označba	nepremičnine
VIož. št. 102 k. o. Borovnica:
1 p. št. 3248/6-gozd Vinji vrh „ 3249/11-gozd Vinji vrh „ 3024/12-gozd Vinji vrh . . ,
„ 3245/9-gozd Preska ....
„ 3245/14-gozd Preska „ 3245/1-gozd Preska „ 3245/2-gozd Preska . . .
„ 1978/1-gozd Črni vrh . .
„	2191-gozd Na	oglu	.	.	.
„	2201-gozd Na	oglu	.	.	.
„ 26-njiva Plat zg. ....
,, 43-v rt ........
„	54-travnik in	Vrt*.	*.	.	.
„	152/2-travnik	Sušči	.	.	.
„ 549/1-pašnik Pod mostom „ 730-travnik Jame . . .
„ 737-travnik pri Loški žagi „ 856-travnik Dobje . . .
„ 1694-travnik Pod Durškom „ 194-njiva Spod. Plat . .
,, 325-njiva Za britofom . .
„ 461/1-njiva s travn. Pri skladišču „ 1637-njiva Pri polj. m.
., 1639-njiva Pri polj. m..........
83-hiša št. 40 z gosp. poslopjem ,. 106-gospodarsko poslopje . .
,. 107-gospodarsko poslopje . .
., 357-hiša.........................
„ 358-hiša na Vogalu................
Cenilna
vrednost
Varščina
9
10
11
12
13
14
15
16
19
20 21 22
št.
VIož. št. 261 k. o. Borovnica
3024/17-gozd
3248/1-gozd Vinji vrh . . 1996-gozd Črni vrh . . . 2760/9-gozd Kunji vrh 2760/8-gozd Kunji vrh . . 2760/3-gozd Kunji vrh . . 2762/4-gozd Kunji vrh . . 3473-gozd Dolge njive . . 3488-gozd Dolge njive . . 2195-gozd Na Oglu . . . 1719-pašnik »Log« . . .
163-travnik solast. z vlož. štev
164-travnik 186 te občine 671-travnik Pri cegovnci
679-travnik Pri cegovnci , . .
680-travnik Pri cegovnci
681-travnik Pri cegovnci ,
682-travnik Pri cegovnci . 682/2-travnik Pri cegovnci 724/2-travnik Pod Moretom 955-fravnik Na blatih . . . . 1484-travnik pri Ribčcm bajerju 1503-travnik z njivo pri Ribč. baj
57-niiva Plat
58-njiva Plat  .................
575-njiva Jeruhi................
578-niiva Jeruhi
582-niiva Jeruhi................
2207/1-njiva Na Oglu . . , 1676-njiva Pod Durškom . . 2207/2-vrt pri Kovačnici . . 76-kovačnica ......
363-stavb. p. 2 hiši in njiva 380-hiša in šuDa................
din	din
48.519*-	4.851'-
45.144*—	4.514'40
181.703*—	18.170'30
34.502*—	3.450'20
2.298*—	229'80
6.589'—	658‘90
6.115'—	611*50
17.031 —	1.703*10
227'—	22*70
120'-	12*—
551'—	55'i0
9.044'—	904'40
23.522'—	2.352'20
6.063'-	606'30
4.072'—	407'20
7.568*—	756'80
6.636'-	663'60
10.509'—	1.050*90
23.000'—	2.300'—
3.000'-	300'—
5.000'—	500'-
330'—	33*—
12.000'—	1.200'—
52.646*—	a.264'60
24.415'-	2.441'50
25.214"—	2.251'40
21.729'—	2.172'90
	1.277*10
92.732'—	9.273'20
80.026'—	8.002‘00
	388'40
97'—	9*70
1.387*—	138'70
16.218*-	1.621'80
31.053'—	3.105'80
16.760*-	1.676'—
16 868*—	1,6K6'80
30.673'—	3.067'30
25.493'—	2.549'30
42.021'—	4.202'10
22.065'—	2.203*50
25.390'-	2.539 —
14.765'-	1.476*50
5.370'—	537'—
5.334*—	533*40
356'—	35 60
8.000'—	800*—
24 624'—	2.462*40
23.000'—	2.300'-
Najmanjši
ponudek
din
32.346*-
30.096'-
121.135*32
23.001*32
1.532'—
4.392'66
4.076'66
11.354*—
151'32
80'—
367*32
6.029*32
15.681*32
4.042*—
2.714*66
5.045'32
4.424*—
7.006’-
15.333*32
2.000'—
3.333'32
220'—
8.000'—
35.097'32 16.276"66
16.809-32
14.486*—
8.514*—
61.821*32
53.350'66
2.589'32
64'66
924*66
10.812’—
20.705'32 11.173*32 11.2-'5*32 20.448*66 16.995'32
28.014'—
14.710'—
9.843'32 3.580*— 3.556*— 237'32 5.333'32 16 416'— 15.333'32
din
Skup.	Označba	nepremičnine
Mož. št. 102 in 261 k. o. Borovnica
50	p. št. 2761/15-gozd Kunji vrh (vi. št. 102)
„ „ 2761/16-gozd Kunji vrh (vi. št. 261)
51	„	„	2750/26-gozd
„ „ 1750/28-gozd Rezerve (vi. št. 102)
„	„	2750/29-gozd
„	„	2750/25-gozd
„	„	2750/27-gozd Rezerve	(vi.	št.	261)
52	„	3456-gozd Dol. njive	(vi.	št.	102)
„	„	3454-gozd Dol. njive
„	„	3455-gozd Dol. njive	(vi.	št.	261) 158.982’— 15.
. 53	„	„	16«J-travnik Predarci	(vi.	št.	102)
„	„	159-travnik Predarci
„	„	161-travnik Predarci	(vi.	št.	261)
„	„	162-travnik Predarci
5J	„	„	624-njiva Ograda	(vi.	št.	102)
„ „ 626-travnik Ograda (vi. št. 261)
Mož. št. 888 k. o. Borovnica
55	p. št.	664/3-travnik . .	.	. c	.	. .
Mož. št. 889 k. o. Borovnica
56	p. št. 667/2-travnik
Cenilna „	Najmanjši
vrednost Varščina p^^ek
din
din
27.995'— 2.799'50 18.663’32
11.313’— 1.131’30	7.542	-
12.246’-
!’20 105.988’—
1.224’60	8.164’—
18.000’— 1.800’- 12.000’
1.350’—	135’-
900’
1.575’—	157’50	1.050’—
Končno se stavi na dražbo celotno zavezančevo posestvo ter znaša:
a) cenilna vrednost din 1,307.900 —,
b) varščina din 130.790’—,
c) najmanjši ponudek din 871.933'32.
Priteklin ni.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 9. novembra 1940.
1350/40-10.	3109
Dražbeni oklic.
Dne 8. januarja 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Tinsko A vi. št. 103 in 287.
Cenilna vrednost: din 77.548*50.
Vrednost priteklin: din 10.785'—.
Najmanjši ponudek: din 51.699'—.
Varščina: din 7.755'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 15. oktobra 1940.
-j-
1392/40-9.	3333
Dražbeni oklic.
Dne 8 januarja 1941. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Magdalena vi. št. 212.
Cenilna vrednost: din 2.692’—.
Najmanjši ponudek: din 1.795'—,
Varščina: din 270’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 13. novembra 1940.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se le nastopna firma:
1530.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. septembra 1940.
Besedilo: Autoprometna družba z o. z.
Obratni predmet: Izvrševanje prevoza potnikov z osebnimi in tovornimi avtomobili, katere si družba v to svrho nabavi in sicer na progah, za katere ji podeli banska uprava koncesije, nadalje izvrševanje prevoza potnikov tudi po naročilu in po voznem redu, ki ga odobri banska uprava ter prevoza tovornega blaga po naročilu in z odobrenjem banske uprave ter izvrševanje vseh ostalih z glavnimi deli združenih stranskih poslov.
.Višina osnovne glavnice: din 200.000.
Vplačila na osnovno glavnico: dinarjev 200.000’—.
Od tega je plačano din 131.875'48 v gotovini, ostanek din 68.124’52 pa so družbeniki kot bivši člani zadruge na svojih opravilnih deležih pri zadrugi po bilančni vrednosti donesli v družbo.
Poslovodje: ing. Knez Tomo, industri-jec v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1 in Verovšek Jurij, veletrgovec v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 2.
Prokurist: Verovšek Milan, uradnik Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani.
Za zastopstvo upravičeni: vsak poslovodja ali prokurist samostojno.
Podpis firme: Družbena firma se podpisuje tako, da pristavi svojeročno svoj tvrdkin podpis pod besedilom firme, ki je lahko tiskano, s štampiljko odtisnjeno ali pisano od kogar koli, en poslovodja ali pa postavljeni prokurist, prokurist seveda s pristavkom, ki označuje pro-kuro.
V to družbo je bila preosnovana v smislu § 118/2 zakona o gosp. zadrugah z dne 11. septembra 1937. zadruga »Autoprometna zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z.«.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. septembra 1940.
Fi 70/40 - Rg C V 296/1.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1531.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 19. novembra 1940. Besedilo: Celjska posojilnica d. d. Celje.
Zaradi smrti se izbriše član upravnega sveta dr. Sernec Gvidon in vpiše se novoizvoljeni član upravnega sveta Sernec Janko, predsednik okrož. sod. v pok. v Mariboru (Vilharjeva ul. št. 6). Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 19. novembra 1940.
Rg B II 25/34.
Sedež: glavnega zavoda: Celje,
podružnice: Murska Sobot?
Dan vpisa: 28. novembra 1940.
Besedilo firme: Mohorjeva tiskarna in knjigarna, družba z o. z., podružnica v Murski Soboti.
Predmet in namen družbmega podjetja je: izdajati, to je zalagati, razmnoževati, razpečevati knjige in raznovrstne duševne proizvode, zlasti one proizvode družbenikov samih, ki se bavijo s perečimi dnevnimi vprašanji, nadalje prodajati devocionalije, molitvenike, razglednice, slike, muzikalije, papir, pisarniške in šolske potrebščine na drobno in debelo, nadalje izvrševanje knjigo-tržne ter grafiško-artistiško, tiskarske, litografske in knjigoveške obrti.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas in temelji na družbeni pogodbi z dne 2. marca 1933.
Visokost osnovne glavnice: din 200.000.
Na to vplačani zneski v gotovini: dinarjev 200.000'—.
Poslovodje: 1. dr. Kotnik Franc, rav-
natelj v Celju, Prešernova ulica 17,
2.	Cestnik Anton, profesor v pok., Celje, Vodnikova ulica 2, 3. Finžgar Franc, mestni župnik v Ljubljani.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta po dva in dva izmed poslovodij, in sicer na ta način, da pristavita pod tiskanim, pisanim ali s štampiljko odtisnjenim besedilom tvrdke svojeročno svoja podpisa. Okrožno kot trg. sodišče v Mur. Soboti dne 28. novembra 1940.
Rg C I 9/2.
1538.	*
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 28. novembra 1940.
Besedilo: »Jugcsvila«, tvornica svilene robe, družba z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji poslovodja Lobl-
I.aric Vilko.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 28. novembra 1940.
Rg C II 91/20.
*
1534.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 28. novembra 1940.
Besedilo: Paul Pirich.
Prokura se je podelila Pirichu Ervinu, zasebnemu uradniku v Ptuju, ki bo tvrdko podpisoval na ta način, da bo pod pisanim, tiskanim ali odtisnjenim tvrdkinim besedilom pristavil svoj lastnoročni podpis s pristavkom >p. p.«.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 28. novembra 1940.
Rg A I 7/12.
1535.	*
Sedež: Ruše.
Dan vpisa: 28. novembra 1940.
Besedilo: Ruška tekstilna industrija F. Vlach, Ruše.
Prokura se je podelila Stodulka Otonu, uradniku v Rušah, ki podpisuje za firmo samostojno tako. da pod pisano, tiskano ali s štampiljko natisnjeno besedilo tvrdke pristavlja svoj podpis z dostavkom sppa«.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 28. novembra 1940.
Rg A III 248/7
Vpisi v zadružni register.
1536. Vpisala se ie nastopna zadruga:
Sedež podružnice: Celje.
Dan vpisa: 8. oktobra 1940.
Besedilo firme: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, registrovara zadruga z omejeno zavezo, podr. Celje.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, predvsem pokrivati tiskovne potrebščine svojih zadružnikov in z izvrševanjem tiskarskega obrta pospeševati pridobitek svojih zadružnikov.
Ta namen dosega s tem, da izvršuje proti plačilu vsa tiskarska dela.
Zadružna pogodba (pravila) z dne 9. maja 1906., spremenjena na obrnem zboru dne 2. XII. 1928., dne 28. V. 1933. in 6. VI. 1936.
Opravilni delež znaša din 250‘— in se mora plačati takoj pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in še z njegovim enkratnim zneskom.
, Oznanila se izvršujejo z nabitjem v zadružni pisarni.
Načelstvo sestoji iz o zadružnikov, člani načelstva so:
Predsednik: Michler Ivan, šol. upravitelj v Ljubljani-Vič.
Namestnik: Grum Rado, šol. nadzornik v p. v Ljubljani.
Upravni svetnik: Likar Jela, učiteljica v Dev. Mar. v Polju,
Nepokoj Josip, šol. upravitelj v Moravčah,
Štraus Karel, šol. upravitelj v Logatcu.
Pravico zastopati zadrugo ima predsednik.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje upravni svet zadruge tako, da se podpišeta predsednik in še en upravni svetnik pod zadružno tvrdko.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 8. oktobra 1940.
Zadr. IV 153/4.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1537.
Sedež: Kamnik.
Dan vpisa: 4. novembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Kamniku, zadruga z neomejenim jamstvom.
Vpiše se k sopodpisovanju pooblaščeni uradnik zadruge Abramič Josip. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. novembra 1940.
Zadr. III 127/74.
1538.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. novembra 1940.
Besedilo: Jugoslovenska vzajemna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 28. avgusta 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Jugoslovenska vzajemna zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 3 do 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato bo:
sprejemala od vsakogar hranilne vloge na obrestovanje,
pridobivala ?i denarna sredst^ s svojim zadružnim kreditom,
dajala kredite in posojila svojim zadružnikom, gojila smisel za sledenje, kar je vzgojnega in narodno-gospodarskega pomena in to s svojim oddelkom male štednje, za stavbne kredite, za stavbne vloge in za splošne štednje v določen namen. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 50 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega razglašati tudi v uradnem listu.
Izbrišejo se člani načelstva: dr. Čampa Alojzij, Gajšek Karol, Holobas Stojan in Vajda Marijan, vpišeta pa se člana upravnega odbora: Mr. ph. Kuralt Franc, lekarnar,
Urba3 Slavko, trgovec in posestnik, oba iz Ljubljane.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 16. novembra 1940.
Zadr. IV 79/4.
Sedež: Loče pri Poljčanah.
Dan vpisa: 5. novembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica r Ločah pri Poljčaifah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Izbriše se izstopivši član upravnega odbora Ojsteršek Anton.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 5. novembra 1940.
Zadr. V 382/56 *
1540.
Sedež: Moravče.
Dan vpisa: 11. novembra 1940. Besedilo: Vodovodna zadruga z omejenim jamstvom v Moravčah.
Izbriše se član upravnega odbora Na-pokoj Josip, vpiše pa se član upravnega odbora Peterc Mihael, zidar in posestnik v Moravčah.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. novembra 1940.
Zadr. I 158/3.
*
1541.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 14. novembra 1940. Besedilo: Tiskarna sv. Družine v Murski Soboti, zadruga z omejenim jamstvom.
^ Izbrišejo se člani upravneva odbora: Koienko Ivan. Kolenko Štefan, Cigan Jožef in Kocet Ivan, vpišejo pa se na novo izvoljeni člani upravnega odbora:
1. Varga Štefan, župnik pri Sv. Heleni,
2. Bejek Janko, župnik pri Sv. Sebastijanu,
3. Holzedl Anton, kaplan v Dol. Lendavi,
4. Horvat Jožef, cestni nadzornik v Murski Soboti.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti
dne 14. novembra 1940. ■
Zadr. II 9/19.
1542.
Sedež: Olševek.
Dan vpisa: 11. novembra 1940
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga e omejenim jamstvom v Olševku.
Izbriše se član upravnega odbora Logar, Janez, vpiše pa se član upravnega odbora Sajovic Mihael, posestnik v Olševku 17.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. novembra 1940 Zadr. II 36/13.
*
1543.
Sedež: Orehova vas.
Dan vpisa: 31. oktobra 1940.
Besedilo: Zadružna mlekarna v Orehovi vasi, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Na skupščini dne 15. septembra 1940. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Spremenjeno besedilo: Mlekarska zadruga Z omejenim jamstvom v Orehovi Vasi.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko oziroma mlečne izdelke;
3. nabavlja po potpebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila.
Zadruga si nabavi in vzdržuje v dosego tega namena potrebne stavbe, Stroje in druge potrebščine.
Zadruga je bila ustanovljena za nedoločen čas.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji' poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani, po potrebi pa še pri farni cerkvi v Slivnici.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta svojeročno po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega uadomešča-ti tudi en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbriše se član načelstva: Gorenjak Mihael, vpišeta se pa na novo izvoljena člana upravnega odbora:
Šobernik Anton, posestnik v Hotinji vasi 3i in
Lešnik Avgust, posestnik v Orehovi vasi št. 11.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31. oktobra 1940.
Zadr II 68/22 - Zadr II 67'22.
1544.	*
Sedež: Rajhonburg.
Dan vpisa: 8. oktobra 1940.
Besedilo: Posojilnica v Rajhenburgu, zadruga z neomejenim jamstvom.
1.	Na občnem zboru z dne 22. Vlil. 1940. so bila sprejeta nova pravila, ki
so prilagodena določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Posojilnica v Rajhenburgu, zadruga z neomejenim jamstvom.
3. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato: 1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun; 2. pridobiva nadaljnja ! potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita; 3. daje svojim zadružnikom kredite; 4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodar-1 skih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša 5 din in se plača pri vstopu v zadrugo.
6. Jamstvo je neomejeno.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz treh zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako l^to izstopi tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga- objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici.
\ abila za skupščino se objavljajo poleg tega na krajevno običajni način in z javnim oglasom.
9. Izbrišeta se izstopivša člana upravnega odbora Vutkovič Mihael, Pavlovič Ivan.
Vpiše se novoizvoljeni član upravnega odbora Scbvveiger Alojz, posestnik v Rajhenburgu št. 47 .
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 8. oktobra 1940.
Zadr. VI 54/53.
*
1545.
Sedež: Slivnica pri Mariboru.
Dan vpisa: 21. novembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica Slivnica pri Mariboru, registrirana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dno 28 julija 1940. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Spremenjeno besedilo: Hranilnica in posojilnica v Slivnici pri Mariboru, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen. zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim pri-skrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja za druga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnia potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna denarna sredstva za kme-
tijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5.	posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša OoO din in se vplača ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči za obveznosti zadruge neomejeno in nerazdelno.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu 'Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov tako, da izstopita po prvem in drugem no-slovnem letu po dva odbornika, po tretjem pa preostali trije odborniki.
Zadrugo zastopa unravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno naoisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta svojeročno po dva člana upravnega odbora. od katerih sme enega nadomeščati tudi en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbriše se dosedanji član načelstva Mihalič Josip.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 21. novembra 1940.
Zadr. I 126/42. - Zadr. II 70'42.
*
1546.
Sedež: Slovenska Bistrica.
Dan vpisa: 15. novembra 1940.
Besedilo; Vzajemno in posojilno društvo v Slovenski Bistrici, registrova-na zadruga z omejeno zavezo.
Na skupščini dne 22. septembra in
3.	novembra 1940. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937.
Spremenjeno besedilo: Vzajemno in posojilno društvo, zadruga z omejenim jamstvom v Slovenski Bistrici.
Predmet poslovanja: Namen zadruge je, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato: a) sprejema in obrestuje hranilne vloge, b) si pridobiva nadaljnja potrebna sredstva z zadružnim kreditom, c) daje svojim članom posojila.
Zadruga jo bila ustanovljena na nedoločen čas.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim desetkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje razglase na deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščino pa tudi v časopisu, ki ga odred' upravni odbor.
Upravni odbor sestoji iz 4 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov in sicer tako, da izstopi po prvem in drugem poslovnem letu po en odbornik, po tretjem pa preostala dva odbornika.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar v to pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali *
pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta svojeročno po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Vpišeta se nanovo izvoljena člana upravnega odbora:
Kodolič Viktor, posestnik v Črešnjevcu in
Vindiš Ivan, posestnik v Leskovcu.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 14. novembra 1940.
Zadr II 47/43 — Zadr II 69/43.
*
1547.
Sedež: Slov. Konjice.
Dan vpisa. 8. oktobra 1940.
Besedilo: Hranilno in posojilno društvo v Slov. Konjicah, zadruga z neomejenim jamstvom.
1. Na občnem zboru 15. septembra 1940. so bila sprejeta nova pravila, ki so prilagodena določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Hranilno in posojilno društvo v Slov. Konjicah, zadruga z neomej. jamstvom.
3. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, zboljševati pridobitne zmožnosti in gospodarstvo svojih zadružnikov. V dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle: 1. sprejema in obrestuje vloge članov in nečlanov na hranilne knjižice in na tekoči račun, 2. daje svojim zadružnikom posojila in kredite, 3. uporablja lastne kredite v po-vzdigo obratnih sredstev, 4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema njihove proizvode v komisijsko prodajo, 5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen
čas.	..
5. Poslovni delež znaša 10 din in se plača pri vstopu v zadrugo.
6. Jamstvo je neomejeno.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz osmili zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora rir-ma zadruge se podpisuje tako,^ da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti Upravni odbor.	,
8. Zadruga objavlja svoje priobcitve na razglasni deski v svoji poslovalnici.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 8. oktobra 1940.
Zadr. VI 50/58.
*
1548.
Sedež: Sv. Peter na Medvedovem selu.
Dan vpisa: 1. oktobra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Petru na Medvedovem selu, zadruga z neomejenim jamstvom.
1.	Na občnem zboru z dne 25. avgusta 1940. so bila sprejeta nova pravila, ki SO prilagodena doiočbam zakona o go-
spodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Petru na Medvedovem selu, zadruga z neomejenim jamstvom.
3. Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle: 1. daje svojim zadružnikom posojila; 2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3.	si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva v izposojili; 4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo; 5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša o din in se plača pri vstopu v zadrugo ali pa v obrokih, najkasneje v enem letu.
6. Jamstvo je neomejeno.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz petih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako. da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
9. Izbriše se izstopivši član upravnega odbora Pučnik Anton, vpiše pa se novoizvoljeni član upravnega odbora Corič Janez, posestnik v Ilajnskem št. 16. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 1. oktobra 1940.
Zadr. II 48/34.
1549.	*
Sedež: Sv. Vid na Planini.
Dan vpisa: 4. novembra 1940.
Besedilo: Posojilnica Sv. Vid na Planini. zadruga z neomejenim jamstvom.
Izbriše se izstopivši član upravnega odbora Špan Josip.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 4. novembra -1940.
Zadr. V 340/63
*
1550.
Sedež: št. Jurij pri Grosupljem.
Dan vpisa: 11. novembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v št. Juriju pri Grosupljem, zadruga z neomejenim jamstvom.
Izbriše se zbog smrti član upravnega odbora Perme Josip, vpiše pa se član
upravnega odbora Perme Jože, posestnik v Ponovi vasi št. 27.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani* odd. III., dne 9. novembra 1940,
Zadr. IV 54/32,
*
1551.
Sedež: Šmartno ob Paki.
Dan vpisa: 22. oktobra 1940. Besedilo:	Zadružna elektrarna v
Šmartnem ob Paki, zadruga z omejenim jamstvom.
Izbriše se izstopivši član upravnega odbora Miklavc Ivan.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L* dne 22 ^tobra 1940,
Zadr. V 376/27
Izbrisali sta se nastopni zadrugi:
1552.
Sedež: Poznikovo.
Dan izbrisa: 13. novembra 1940.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga Ul Poznikovem r. z. z o. z.
Ker sploh ni nikdar poslovala. -	■
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu,' odd. II.,	«/
dne 13. novembra 1940,
Zadr. III 270/3.
*
1553.
Sedež: Šalka vas.
Dan izbrisa: 4. novembra 1940.
Besedilo: Zadruga za elektrifikacija Šalke vasi r. z. z o. z.
Ker ui dejansko nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu., odd. II., dne 4. novenfbra 1940.
Zadr. III 134/5.
Razglasi raznih uradov in oblastev
3445
Razpis
mesta zdravnika za splošno prakso v pogodbenem svojstvu.
Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso za zdravniški okoliš Trbovlje, s sedežem v Trbovljah ob pogojih kolektivne pogodbe in s honorarjem din 2.400'— na leto, po zadnjem povprečnem številu članstva v navedenem zdravniškem okolišu.
Prosilec mora izpolnjevati sledeče pogoje:
1. da je državljan kraljevine Jugoslavije in zna popolnoma službeni jezik (potrdilo o državljanstvu); -
2. da ima diplomo doktorja vsega zdravilstva in pravico za izvrševanje zdravniške prakse v kraljevini Jugoslaviji (diploma ali prepis diplome in potrdilo zdravniške zbornice o pravici zdravniške prakse);
3. da ima telesno, umsko in moralno sposobnost za zdravniško službo pri so-^
cialnem zavarovanja (potrdilo zdravnika splošne prakse in zdravnika-specia-lista za tuberkulozo, kakor tudi potrdilo upravnega oblaštva);
4. da je zadostil vojaški obveznosti {potrdilo vojaškega oblastva);
5. da ni star nad 50 lot (za zdravnika-pripravnika: da ni star nad 35 let — rojstni list);
6. da ni pod skrbstvom ali stečajem, da ni v preiskavi za zločin ali prestopek iz koristoljubja ter ni obsojen za določen čas na izgubo službe oziroma političnih pravic (potrdilo sodišča in državnega tožilstva);
7. da ni z odločbo disciplinskega sodišča obsojen na izgubo službe pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda za socialno zavarovanje ali državne ali druge javne službe ali na izgubo pokojnine, oziroma, da jim služba pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ni prenehala zaradi zlorabe poslovne ali prometne tajnosti ali tajnosti bolnikov ali zaradi neizpolnjevanja predpisov o opravljanju uradove zdravniške službe (izjava prosilca);
8. da ima najmanj 2 leti bolnične prakse v svojstvu uradnika ali volonterja oz. 3 leta zdravniške prakse, predvsem ginekološke (za zdravnika-priprav7-nika, da ima najmanj 1 leto bolnične prakse — potrdilo zdravniške -zbornice).
Svojeročno pisanim prošnjam je priložiti poleg zgoraj omenjenih dokumentov še naslednje:
1. poročni list in potrdilo o rojstvu otrok;
2. potrdilo pristojne zdravniške zbornice o stalnih honorarnih zdravniških službah z označbo delovnega časa in višine honorarja. V kolikor te službe ne soglašajo s predpisi pravilnika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev o izvrševanju zdravniške honorarne službe in o združitvi honorarjev za zdravnike Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov, mora prosilec podati izjavo, kateri službi se bo odrekel v primeru izbire;
3. v kolikor je v javni službi, dovoljenje nadrejenega oblastva, da sme sprejeti službo pri Blagajni.
Zdravnik bo ordiniral v svoji ordinaciji.
Tekst kolektivne pogodbe in pravilnika o izvrševanju zdravniške honorarne službe in o združitvi honorarja je prosilcem na vpogled v uradnih prostorih Blagajne, Tyrševa c. 5/1.
Prošnje morajo prosilci oddati Bolniški blagajni TBPL) v Ljubljani najkasneje do vštetega 24. decembra 1940. do
12.	ure.
Zakasnele ali nezadostno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva
v Ljubljani dne 3. decembra 1940.
Broj 66.830-1940.	3416
Oglas licitacije.
a) za dobavu 300 željeznih bolesnič-kih kreveta;
b) za gradi, strunu, inlet, perje, gu-njeve i platno za 300 kreveta;
c) za jedači pribor, porculansko po-sudje, boce i čaše za 300 osoba.
U svrhu uredjenja novogradjenog sanatorija Kneza Pavla u Knez selu kraj Niša, Moravska banovina, održati če Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu u svojim uredskim prostorija-ma u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3, III prve javne pismene ofertalne licitacije za potrebu gore pod a), b) i c) navede-nu i to:
ad a) za dobavu 300 komada željeznih bolničkih kreveta na dan 28. decembra 1940 u 10 sati;
ad b) za dobavu potrebnog za 300 kreveta gradla za madrace, konjske strune za madrace, inleta za jastuke, perja za jastučnice, gunjeva i platna na dan 20. decembra 1940 u 10 sati;
ad c) za dobavu jedačeg pribora za 300 osoba, porculanskog posudja, boca i čaša na dan 30. decembra 1940 u 10 sati.
Propisno taksirane ponude sa takse-nim markama banovine Hrvatske valja predati ili poštom dostaviti Središnjem uredu za osiguranje radnika najdalje do gore označenog roka (soba br. 305).
Kauciju u iznosu od 10% za domače, a 20% za strane ponudjače od vrijedno-sti ponuda valja položiti ili poštom poslati blagajni Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba 420) najdalje do 9 sati na dan odnosne odredjene licitacije.
»Opče uslove licitacije« kao i >Popis potrebe« sa detaljnim opisom i ozna-čenjem mogu interesenti dobiti u eko-nomskom odsjeku Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba 409) za vrije-me uredovnih sati od 9—13 besplatno.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu
27. novembra 1940.
Razne objave
3438
Objava.
Ministrstvo za kmetijstvo je z odločbo z dne 30. maja 1940., št. 145/V, spremenilo svojo odločbo z dne 24. oktobra
1935.,	št. 21625/V, v toliko, da se Kmečki hranilnici in posojilnici r. z. z n. z. v Slov. Konjicah dovoljuje, da od 1. junija 1940. dalje zniža obrestno mero za stare vloge in za tekoče račune od 2l/2°/o na 2 °/o.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Slov. Konjicah
dne 28. novembra 1940.
3431
Objava.
Izgubil sem izpričevalo l.a razreda
II.	drž. deške meščanske šole v Mariboru 1. 1939./40. in ga proglašam za neveljavno.	,
Horvat Rudol! s. r.
❖
3444
Objava.
Izgubil sem izpričevalo o mali maturi na Državni deški meščanski šoli v Mariboru, glaseče se na ime Janiš Adolf, rojen v Gortini pri Muti. Proglašam ga za neveljavno.
Janiš Adolf s. r.
*
3433
Objava.
Izgubila sem železniško legitimacijo, glasečo se na ime Karba Marjetka, hčerka vodje zemljiške knjige v Ormožu. Proglašam jo za neveljavno.
Karba Marjetka s. r., Ormož 25.
^	3419
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 79.769) in jo proglašam za neveljavno.
Kočar Andrej s. r.,
Stražišče 13 pri Kranju.
*
3437
Objava.
Izgubil sem izpričevalo III. razreda drž. osnovne šole v Pragerskem; učno izpričevalo delavnice drž. železnic v Mariboru; vojničko uverenje, izdano od vojnega okruga v Mariboru, vse na ime: Rajtmajer Albert iz Starega trga, obč. Črešnjevec, srez Maribor. Proglašam jih za neveljavne.
Rajtmajer Albert s. r.
*	3432
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel (evid. štev. tablice 148247) in hkrati tudi orožni list št. 6008/1, ki se je glasij na posest in nošenje enega samokresa. Obe listini sta bili izdani od sreskega načelstva Murska Sobota in ju proglašam za neveljavni.
Skrilec Bela s. r., Brezovci 63, občina Puconci.
*
3043 2-2
Objava.
Razveljavljam ukradeno bencinsko karto potniškega avtomobila št. 4011» evid. št. 2-749, izdano na moje ime.
Oreški Josip, Maribor, Gosposka ul. 10.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalapa Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mibalek v Ljubljani.