Listek. Slovenski junak. Do leta 1806. so bili Habsburžani izvzemši le kratke dobe nemški kralji in kot taki nosili od papeža njim pridani naslov rimsko-nemSkega cesarja. Kronanje izvoljenega nemškega kralja se je vrsilo redno v Ahenu, od leta 1562. naprej pa v Frankobrodu ali Frankfurtu ob Majnu, imenitnem mestu na Pruskem. Bilo je leta 1562. Vladar avstrijskim deželam in nemški cesar je bil Ferdinand I. Cutil je že, da se mu bliža smrt, in zato dal svojega najstarejSega sina Maksa izvoliti naslednikom na nemškem prestolu ter v Frankobrodu kronati. Slavnost je bila minula in Maks se je vračal na Dunaj domov, vendar ne po najkrajšem potu, ampak črez Inomost, ker mu je bilo mar, da bi dežele, kojim naj kedaj vlada, vsaj kolikor toliko poznal, in — pa to je bila njegova tajnost — ker ga je vleklo v Inomost srce. Z Maksom, ki mu je tedaj bilo 35 let, je tudi potovala njegova žena Marija. To Vam je bil drugačen vlak, kakor jih imajo vladarji dandanes, kadar potujejo. Štel je 1500 voz, 3000 konj, in kdor ga je hotel mimo idočega videti od konca do kraja, je moral stati tri cele ure; kdo bi pa mogel opisati sijaj krasnih voz, konj in noš neštevilnega spremstva! Kajpada je moral Maks kraj sebe imeti tudi svojega ljubljenca, vrlega slovenskega plemiča Andreja barona Ravbarja. Čudno ime to, kaj ne? Sicer pa utegne biti znano iz tiste pesmi, ki pripoveduje, kako so pri Sisku Slovenci Turke naklestili. Toda svoie ime je ta rod zares dobil od ropanja. Imela je namreč slovenska koroSka rodovina od vladarja potrjeno pravico, da je smela med tem, ko se je na Gosposvetskem polji vršil oni starodavni običaj slovesnega ustanavljanja slovenskega kneza, ropati in požigati po svoji volji. Ta čudna pravica bi naj Ijudstvo opominjala kolik blagoslov je v deželi red, za kojega skrbi knez. Odsihmal so se udje tega rodu sploh imenovali Ravbarji, in preišnje njih ime se je pozabilo. Seveda v resnici Ravbarji niso požigali in ropali, ampak ljudem dali se odkupiti. To je vladar, ki jim je bil čudno pravico izročil, seveda naprej vedel; toda bilo mu je do tega, da izvenredno vrli in zaslužni rod na poseben način odliči. Rod Ravbarjev je, kakor je lahko misliti, sčasoma silno obogatel ter imel grajščine po vsej slovenski zemlji, tako na ,pr. na Kranjskem Kravjak in Krumperk, na Štajarskem Zbelovo; v Gradcu pa so Ravbarji imeli veliko palačo; ulica, v koji je stala, se še danes imenuie Ravbarjeva. Ali Ravbarjev rod ni bil le bogat na denarju, ampak tudi na krepostih in za- slugah za domovino in cesarja. Zaradi tega mu je leta 1516. bilo podeljeno baronstvo. Izmed vseh Ravbariev se pa posebno odlikuje naš Andrej. Bil je kaj moder ter radi tega od cesarja bil imenovan dvornim vojnim svetnikom; slovel je tudi kot pogumen junak, zraven pa bil blaga duša, ki se ie le pote- goval za blaginio drugih; veljal je v svoji dobi za prvaka med avstrijskim plemstvom. Večji del svojih let držali so ga na cesarskem dvoru. Za časa, ko se je vršil dogodek, ki ga mislimo pripovedovati, je bil Andrej Ravbar mož v najkrepkejši dobi, velik, krasne rasti in lepega, milega obraza. Marsikatero dekliško oko se je željno obračalo po niem, ki ni imel družice ob strani, spremljajoče ga na potu tega življenja. Črna obilna brada ie bila tako dolga, da je ni imel nikdo takšne; segala mu je črez pas dol do tal, od tod nazaj zopet do pasa, kjer je bila zataknjena; navadno jo je imel spleteno. Bil pa je tudi izvenredne telesne moči; železno podkovo prelomiti bilo mu je igrača, prst debel železen drog je preklal na en mah, in nekoč je zanesel v pričo cesaria Maksa na rami svojega konja po stopnicah gor in zopet nazaj dol. Radi navedenih vrlin ga je pa tudi cesar silno rad imel in ni ga pustil od sebe. Maks Se ni bil nikoli v Inomostu, ali misli njegove so pogosto uhajale v to mesto. Živela in umrla je namreč tukaj ona, ki jo je bil v mladih letih ljubil s polnim žarom prve ljubezni. Kako je hrepenel po zakonski združitvi z najdražjim mu bitjem na tem svetu, ali strogi oče ni privolil. Dekle je moralo vzeti drugega in sicer grofa Campobassa. Čez 7 mesecev je mlada žena porodila zalo dekletce in zraven umrla. Maksu je bilo to znano, in zato se je bližal inomoškemu ozidju žalostno zatopljen v spomine nekdanjih dnij, ko je v očeh svoje lepe Helene gledal odprto nebo, dasi je odtistihmal že preteklo 17 let. Ni maral za prekrasno planinsko okolico, ne za udano mu spremstvo, ne za vesele obraze osrečenega, ob cesti stoiečega ljudstva; a hipoma se vzdrami, kajti dospel je njegov voz do mestnih vrat in se tukaj vstavil, kjer je cesarja čakal prvi pozdrav glavnega mesta tirolskega. Zbran je bil cvet meščanstva z občinskim zastopom na čelu, prišle so semkaj vse cehe z zastavami, veselo vihrajočimi v lahnem zraku, tudi ženstvo, žene in device, ni hotelo ostati doma ter se v najkrasnejših oblekah gnetlo k vozu, in zaoril je iz tisoč in tisoč grl ljubljenemu vladarju navdušeni tirolsko-zvesti pozdrav. Ko je krik polegel, pristopila je k odprtemu vozu s krasnim šopkom v roki, bela kot angelj, devica, da cesarju z zbranimi besedami izreče prvi poklon. Ali v tern hipu, ko se nežna ustca odpr6, in njen globoki, mili pogled zadene oko Maksovo, ta zdrhti, in nekako omamljenemu mu pogled obvisi na obrazu dekletovem. »Tebi je ime Helena!« vzklikne in dehtivo čaka odgovora. Dekle se malo prestraši, a vendar ponižno glavico nagne in tihim glasom reče: »Tako mi je ime.« Maksu bolestno ustnice zatripljejo, in vendar se zopet pogled njegov vidao radostno razlije po krasni, srečo očitujoči prikazni dekletovi, in utrnejo se mu besede: »Dovolj vem.« V tem hipu pridere splašen konj ter se zadrevi naravnoč proti Heleni; v tem trenutku pa stoji tudi pred njo orjaška postava Andreja Ravbarja, ki z mogočno roko konja ugrabi za uzdo ter ga pri priči ustavi, kakor da bi bila vanj treSčila strela. Helena se, strahu odrevenela in onemogla, nasloni na bližnjo ograjo, hoteč čakati, da se ji zopet moči povrneio. Cesar, to videč, ukaže ji dati konja, da ne zaostane. Zdaj pristopi Ravbar s svojim belcem na povodcu se pred devico prožno prikloni ter ji z mahljajem roke naznani, da ji ga ponuja. Kdor je ta prizor gledal, je moral opaziti, kako ga je zalila rudečica. Helena pogleda vrlega viteza, privoljno zakima, in Ravbar io lahno vzdigne na svojo žival. Cesar veli zopet pognati in vrsta se je pomikala naprej. Helena se je na belcu čvrsto držala, ali videlo se ji je, da za blesk in lesk ki se je širil okoli nie, ni pazna. V tistem hipcu, ko jo je neznani vitez s črno brado vzdignil na konja, je v njenem srčecu zadrhtelo, in ne bi bilo mu treba hoditi kraj nje, njegova podoba bi ii itak stala pred dušo. Na cilju se vrsta razide, Ravbar sprejme zopet svoiega belca, ulovi iz očesa Heleninega Se en pogled, in izginila mu je, da je ni več videl. Zato pa je tem dehtiveiše v svojem srcu hranil njen zadnji pogled. Cesar je v Inomostu ostal nekoliko tednov, in veselice in slavnosti so se vrstile druga za drugo. Na zadnji večer pred odhodom pa \e povabil inomoško gospodo k sebi, da bi \i s sijajno zabavo dal znak hvaležnosti. Tudi Helena je bila prisotna. Za bogato obloženo mizo ji je bilo odločeno mesto med svojim očetom in španskim plemičem imenom Don Carlos de Castilia y Zuniga, ki se ji ie dobrikal in potegoval za njeno roko. Očetu je bila ta ponudba zelo po volji, kajti Spanski plemič je bil imenitnega rodu, silno bogat in med vitezi dalefi na okrog slul kot najmočaejSi; sam je pravil, da mu v vsej Evropi nikdo ni kos. Ravbarjeve in Helenine oči so se iskale in končno našle, ali govoriti njima ni bilo mogoče. Ko se je po končani gostiji vse jelo pripravljati na ples, pristopi Ravbar h grolu Campobassu ter prosi, da bi se smel s Heleno zavrteti. Oče dovoli. Ravbar stopi pred Heleno, pa jo neopazovano odvede v stransko sobo, kjer sta bila sama. Tukaj ji odkrije svojo ljubezen ter jo snubi. Helena mu odgovori, da tudi njej srce zanj gori, toda da je treba za zakon vsekako očetove privolitve. V tem hipu stopi v sobo Don Carlos. Ko zasluti, kaj se godi, plane razkačen na Ravbarja, ter ga hoče ozmerjati. A slovenski junak odklanja vsako razpravljanje na tem mestu in pozove Španca na dvoboj. Medtem pa se je cesarju zazdelo, da se v stranski sobi godi nekaj nenavadnega. Pride torej gledat in ko pravo izv6, odloči prepir sam rekoč: «Cegava bo Helena, odločita vidva, ki se za njo potegujeta, sama, in sicer v dvoboju, ki se ima vrSiti jutri dopoludne javno, toda ne v krvavem, ampak skušala bodeta drug drugega spraviti v vrečo, in kateri zmaga ter svojega nasprotnika ujetega položi Heleni pelja kot ženo domov.» kogar bo zmaga. Drugi dan je ob jedenajstih dopoludne okoli arene za dvornim vrtom, kjer je danes pred noge, ta si jo Cesar je dobro vedel, vojaško vežbališCe, bilo zbranega občinstva, da se je vse trlo. Prišla sta tudi cesar in cesarica, in tudi Helena, kateri je glasno utripalo srce, stala je v cesarjevi bližini. Njej ni bilo znano, da je lepi Ravbar, ki je zanj trepetala, tako silno močan. Cesar da znamenje, nasprotnika nastopita in čudni dvoboj se začne. Naskočita se, primeta drug drugega, vzdigata in vijeta se, da so kosti pokale. Španec je bil zares raočan. Ali ko že na obeh straneh jamejo peSati moči, se zbere Ravbar, zatelebi nasprotnika na tla, onemoglemu hitro potegne vrečo črez glavo, ga v veselem kriku gledajočega občinstva ponese do Helene ter ji ga zmagonosno lepo položi pred noge. Helena se srečepolnega srca oklene roke dragega Andreja, in čez teden in dan ju pelje pot v frančiskansko eerkev, kjer ju je gvardijan v pričo cesarja, ki je ponosno stareSinil, poročil. Oholega Španca Dona Carlosa de Castilia y Zuniga pa od onega trenutka v Inomostu ni bilo več videti. Smešničar. Dve nemSkutarci sta bili v mestnem gledaliSču. Ko vidita, kako so na odru uraorili igralea, reče prva drugi: »Pobegnive, drugače naju pozneje pokličejo za pričo!«