Naročnina
Dnevno Itdajn
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno vJugo-slavtll 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp, petlt-vrsta mali oglasi po I SO tn2D,več:|l oglasi nad 43 mm vlilno po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri veciem p naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rozeri pondelJKe in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitar]ev 1 ulici it. 6/III Rokopisi se ne vračalo. netranktrana pisma se ne sprelemalo * Uredništva telefon it. 20S0, apravnlštva št. 232S
Političen lisi sta slovenski naroči
Uprava le vKopltarlevl ul.it.6 Čekovni račun: Clublfana štev. 10.630 In J0.349 za tnserate, št.
Cnn; Clubllana štev. 10.650 In JO.3 Inseiate, Saralevošt.7563. Zagreb 39.011, Praga ln Duna/ 4/. 24.797
Razprava o vladni deklaraciji
Odlično stvaren nastop vseh govornikov - Tudi opozicija niti z besedo ne napada dr. Korošca
Ves parlament apiavdira dr. Hohnjecu - Joca Jovanovič obsoja KDK
r Belgrad, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Pred dnevnim redom današnje seje narodne skupščine je poslanec Milutinovič pouovno zahteval, da se poslancem KDK odvzamejo dnevnice, ker ne prihajajo na skupščinske seje. Radikal Pavlovič je zagovarjal svoj predlog o spremembi skupščinskega poslovnika ter zahteval za ta predlog nujnost. Predsednik dr. Korošec je izjavil, da nujnosti predloga no sprejema, za kar jc žel burno odobravanje opozicije. Radikalni poslanec Milašinovid je stavil nujni predlog glede zakona o razširitvi delokroga okrajnih sodišč. Demokrat Pecic zagovarja nujni predlog glede spremembe in
dopolnitve finančnega zakona, v kolikor so te spremembe potrebne in se tičejo prosvetnega ministrstva glede redukcije gimnazij. Mi smo o tem že poročali, da po tem predlogu ostanejo vse gimnazije neokrnjene. V imenu vlade je Grol izjavil, da sprejema nujnost, da pa se mora predlog v odboru prestilizirati, da ne bo v nasprotju s finančnim zakonom.
r Belgrad, 7. avgusta- (Tel. »Slov.«) Na današnji skupščinski seji se je pričela debata o deklaraciji. V glavnem je debata potekla mirno in precej stvarno. Veliko zanimanje je na današnji seji vzbudil
Govor slavnega govornika posl. dr. 3o$. Hohnieca
ki je izvajal:
Politika se opredeljuje kot umetnost, in sicer kot pospeševanje splošnega blagra z delom vodilnih oseb. Politika je torej praktična umetnost. Ona računa z dejstvi ter je v vseh ukrepih in podjetjih odvisna od dejstev. Ona izbira pravilna dejstva, s katerimi se nVore v danem momentu namen konkretne države najbolje realizirati. Kot praktična umetnost se politika v popularnem žargonu opredeljuje kot umetnost tega, kar je mogoče. Smisel za to, kar je možno, tvori jedro vsake politike. Iz tega sledi, da je možnost merilo in meja za delo strank, naj so te stranke v vladi ali v opoziciji. Doseči to, kar je možno, je cilj vlade in strank, na katere se vlada opira. Še bolj velja to za vlado, ki je izšla iz koalicije strank. Program take vlade je rezultat kompromisa med raznimi načeli in stremljenji. Delo take vlade je rezultanta raznih komponent. To, kar je mogoče, mora biti merilo, s katerim tudi opozicija meri svoje cilje in težnje. Manjšina ne more biti večina, ker je to po zakonih številk nemogoče. Manjšina nc sme terorizirati večine, ker je to po parlamentarnih principih nemogoče. Manjšina ne sme a tous prix ovirati in onemogočevati delo večine, ker s tem ruši parlamentarizem.
Ako se dandanašnji toliko govori in piše
o krizi parlamentarizma
nosijo pri tem velik del krivde tiste opozicio-nalne stranke, ki se nočejo zadovoljiti z usodo opozicije, ki nočejo potrpežljivo jesti trdega kruha opozicije, marveč hočejo z brezobzirno taktiko in terorističnimi sredstvi doseči to, kar je nemogoče. Ni mi treba posebej poudarjati, da je opozicija v našem parlamentu vodila tako politiko. Zato pa tudi sadovi te politike niso izostali. Nikdar se ne bi smelo pozabiti, da je že Aristotel definiral demokracijo kot vlado inteligence brez strasti. Politična borba se ne bi nikdar smela voditi na tak način, da se žali to, kar Francozi imenujejo respect humain. Doseči to, kar je mogoče, kar zahtevajo naše politične, socialne, kulturne in gospodarske potrebe, to je namen, izražen v sedanji deklaraciji, podani od predsednika vlade g. dr. Korošca.
Ka! hoče v?ada?
Vto svrho želi vlada, da parlament sprejme zakone, kateri so dobri, potrebni in koristni. Nekatere zakone je narodna skupščina medtem že sprejela, s čemer je pokazala dobro voljo in sposobnost za delo. Drugi zakoni bodo sledili. S simpatijami smo sprejeli napoved nove vlade, da ne bo dopustila, da bi zakon o izenačenju davkov v celi državi ostal samo na papirju, marveč da bo postal realnost ter stopil v veljavo in življenje. V to svrho želi vlada, da čimpreje izvrši vse priprave, ki so potrebne, da se uvede v življenje novi davčni zakon, ki pomenja za ves gospodarski svet znaten korak na boljše.
Ravno tako važna, kakor zakoni, jc
uprava
če ne še važnejša. Z imenom uprava se namreč zaznamuje vse delovanje države za izpolnitev njenih namenov. Predvsem je uprava izvrševanje zakonov. V nobeni državi ni zakono-dajstvo tako specializirano, da bi biio s pravnimi normami predpisano vse delovanje pravne države. Pomen državne uprave in njenih organov pa je še večji, če upravni zakoni niso do-
bri, so zastareli in nedostatni. V naši državi je desti takih upravnih zakonov, ki so ali zastareli ali ne odgovarjajo načelom in zahtevam demokracije. Kako dober bi moral biti državni aparat in kako dobra ostala državna uprava in organi sposobni po svojem strokovnem znanju in morali. Značaj mož, ki so postavljeni na čelo posameznih panog državne uprave, zlasti značaj g. predsednika nudi zadostno jamstvo. Mi želimo, da ministrski predsednik najde pri vseh političnih strankah in vsej javnosti, zlasti pri samih organih državne uprave razumevanje in podporo, da mere vlada izvršiti, kar napoveduje deklaracija, da bo v vso upravo uvedla duha vsestranske objektivnosti, poštenja in največje spešnosti.
V kolikor je odvisno cd vlade, sem prepričan, da se bo vselej in povsod in z vsemi sredstvi potrudila doseči, da bo državno uradni-štvo kvalificirano in pošteno, da bo v svojih dolžnostih postopalo po zakonu in zavrnilo vse druge ovire in da bo nasproti ljudstvu, kateremu mora po celi državi služiti, dobro ter vestno in postrežijivo. Državna uprava, ki se vodi na ta način, se ni izprevrgla v birokracijo, ki je v protislovju s poj' icm demokracije in ne spada v demokratično državo. Zato je potrebno, da se uprava čimbolj in čim več decentralizira. Na tem stališču stoji sedanja vlada. Zato izjavlja v svoji deklaraciji, da hoče izvesti čim širšo decentralizacijo. Ideja države zahteva de-koncentracijo upravne oblasti, da se more državna uprava postaviti v čim ožje vzajemne stike z življenjem ljudstva. Ideal demokracije je nadalje udeležba vseh krogov pri upravi javnih zadev. Izvršitev tega ideala je
najširša samouprava
Ta ideal v naši državi ni dosežen in kar je treba priznati, tudi v mnogih državah ne. Da demokracija še ni splošno ustvarila velikih in svobodnih samouprav, to je veliko razočaranje, ki so ga doživeli prijatelji demokracije po raznih državah. Radi tega ni ravno treba govorili o krizi demokracije, ker gre pravzaprav za pravilno organizacijo državne uprave, češkoslovaška je izvedla veliko preosnovo svoje upravne organizacije. V naši državi je samouprava zajamčena v ustavi in raznih zakonih. V kolikor te odločbe ne zadostujejo za etabliranje prave, resnične in široke samouprave, bi se morale izpopolniti. Kajti prava demokracija ne bi smela mirovati, dokler ni država tako urejena, da more ljudstvo reči: »L'etat c'estmoi!«
Kar se tiče
zunanfe politike
jo vladna deklaracija definira kot miroljubno in prijateljsko. To je stara linija naše zunanje politike. Češkoslovaški zunanji minister je v odboru za zunanje zadeve v češkoslovaškem parlamentu izjavil: »Mirna in miroljubna li-nija bolgrajsko vlado je pomirljiva za ves Balkan. Prepričan sem, da se bo belgrajska vlada tudi v bodoče držala te linije.« Da, to lepo in častno spričevalo Beneševo popolnoma odgovarja resnici in potrjuje deklaracijo sedanje vlade, ki svečano izpoveduje vero v mir in voljo, storiti vse, da se mir v Evropi ohrani. Conditio sine qua non je spoštovanje stanja, kakor je ustvarjeno z mirovnimi pogodbami. Temu cilju služi zveza z raznimi državami, posebno s tistimi male antante.
Glede male antante
je znani publicist dr. Italo Zingarelli v svoji knjigi »Der Grossbalkan« zapisal: »Mi trdimo, da je mala antanta umetna in nepotrebna stvar.« Pri Zingarelliju je želja mati misli. On želi, da bi bila mala antanta nepotrebna in umetna tvorba, zato tako sodi o njej. Mi trdimo, da je mala antanta ne samo v prid treh zvezanih držav, marveč celi Srednji Evropi in vsej Evropi, ker je velika moč jamstvo za ohranitev miru v tem delu Evrope. Naša država je pripravljena izpolnjevati obveznosti nasproti vsem. | Namen vlade, opredeljen v njeni deklaraciji, zasluži
zaupanje in sodelovanje parlamenta
Ni potrebno, da se vrata parlamentu zapirajo ter da se razpišejo nove volitve. Ni še poteklo leto, ko so se vršile volitve. One slabo vplivajo, če se prevelikokrat ponavljajo, na parlament. Profesor na vseučilišču v Parizu Barthelemy je izrekel sledečo sodbo: »Volitve so tiste, ki poslabšajo skupščino. One so razlog, da je skupščina nesposobna podvzeti tiste korake, ki so potrebni za rešitev države. Perspektiva zopetnih volitev je za parlament vzrok največje paralize.« Mi nočemo paralize parlamenta, mi hočemo zdrav in delaven parlament, ki si je svest svojih velikih nalog, ker je sposoben te naloge izvršiti. Zato vabim k sodelovanju v parlamentu vse stranke, tudi tiste, ki so trenutno izostale iz njega. Kličemo jih na sodelovanje v bratski slogi, dobro so zavedajoč velike resnice: Concordia parvae crescunt, difeordia maxime dilabuntur.
Izvajanja poslanca dr. Hohnjeca je vsa zbornica poslušala z največjim zanimanjem. Že med izvajanji je zbornica ponovno pritrjevala. Niti ena besedica protesta ali medklica ni padla v teku njegovega govora od strani opozicije. Zato je žel tem krepkejši aplavz, ko je končal svoj govor.
Za njim je govoril zemljoradnik
Joca Uovanovič
Njegov govor je bil v glavnem zelo miren. Vendar je njegova kritika mestoma prešla v
č Zagreb 7 avg (Tel. »Slov.«) Današnja »Narodna Politika« v zelo dokumentiranem uvodnem članku primerja osebnost dr. Korošca z osebnostjo Pribičeviča, in sicer posebno z ozirom na njune odnošaje nasproti Hrvatom. Potem ko najprej opisuje osebno kvaliteto obeh in sklicujoč se na nedavno prošlost, pravi da jc politika dr. Korošca bila vedno v prilog Hrvatom in da jo Pribičevič vedno vodil politiko, ki se ni strinjala z interesi Hrvatov. Od Pribičeviča so imeli Hrvati batine, zapore, vidovdansko ustavo, pavperizacijo hrvatskega naroda in obznano. List končuje: Pa dr. Korošec? Kdaj jc on s svojim postopanjem in vladanjem prinašal škodo Hrvatom? Ali ni bil on najboljši in najlojalnejši zaveznik Hrvatov v vseh dogodkih. Angleži, sicer najkonservativnejši in najbolj politični od vseh narodov, imajo pri vodstvu svojih ciljev parolo: Ljudje, lic paragrafi (Men not men-sures), i. j. glavna garancija za pravilnost politike je v ljudeh, ne pa v predpisih ali institucijah. Mi Hrvati, ki hočemo postati historičen narod, bi se morali učiti od Angležev, kako se ima voditi politika. V tem slučaju jc treba delati z razumom, nc srccni, pri izbiri med Korošcem in Pribičcvičcm jc naprej jasno, kdo bi bil naš zaveznik (dr. Korošec).
neobjektivnost in je bila zgrajena na napačnih premisah. Zanimivo je, da Joca Jovanovič v svojem govoru niti enkrat ni napadel g. dr. Korošca, predsednika vlade, osebno, marveč se je zadržal na kritiki dosedanjih režimov. Najpreje je govoril o zunanji politiki. Pravi, da na čelu zunanje politike še ni stal tak človek, kakor je Marinkovič. Vendar ves njegov talent in njegovo govorništvo niso bili zadostni, da bi bil v teku 16 mesecev njegovega upravljanja za zunanjo politiko zabeležil kak uspeh. Edini uspeh je pakt prijateljstva s Francijo. Glede nettunskih konvencij se Jovanovič čudi, da se postavljajo na dnevni red v sedanjem trenutku. Oue sicer vsebujejo samo nekatere tehnične odredbe, ki so lahko tudi koristne, vendar pa ni oportuno, da se sedaj postavljajo na dnevni red. Nato prehaja na kritiko dosedanjih režimov in pravi, da je 20. junij posledica teh režimov. Predvsem napada Vukičeviča. Končno se izjavlja za revizijo ustave in zelo ostro napada KDK, ki bi morala izvojovati svojo pot * pomočjo sporazuma. Sedanja njena pot jo usodna in lahko dovedo do težkih posicdic. Odločno jo proti temu, da se z nekaterih strani misli, da poskusi KDK gredo za tem, da bi se vojska uvedla v politiko. Vojska mora ostati neoma-deževana od politične dnevne borbe. Ona jo najboljše jamstvo za moč in obstoj naše države. Izjavlja se za nove volitve.
Ziuujim je govoril
v imenu 3M0
Husein Alič. Izvajal je, da so muslimanski poslanci vedno delovali na to, da se povsod in vedno zasigura enakost in ravnopravnost nasproti vsem in vsakemu. V natančni in hitri upravi vidimo jamstvo za napredek naše države. Posebno želimo, da se izgradijo samouprave. Dogodek 20. junija, ki je globoko zadel hrvatski narod in vzbudil ogorčenje celega naroda Srbov, Ilrvalov in Slovencev, obsoja. Celokupna javnost in narodna skupščina sta ostro obsodila ta težki zločin. Mi se tej obsodbi danes pridružujemo. Napeli bomo vse sile, da tu na pozorišču sporov združimo bratsko ljubezen, da bo narodna skupščina zopet edinstven izraz SHS, z zaupanjem, da bo v vseh delih našega naroda prevladoval zdrav razum. V tem cilju bomo nadaljevali delo. Vladi izreka zaupanje.
Nato je dobil besedo
Dr. Kraft
ki je imel enega od svojih srečnih dni. Svoj govor ni dokončal dopoldne in ga je nadaljeval popoldne. V njem je podal načelno stališče nemškega prebivalstva v naši državi o vseh problemih ter se spustil v globoke re-miniscence o preganjanju nemškega prebivalstva. Naša država preživlja usodepolne trenutke. Četudi ni naša naloga kot manjšine, da bi obravnavali državnopravne probleme, vendar čutimo vsi v usodnih dnevih skrb za srečno rešitev te težke krize. Nato prehaja na kritiko vladne deklaracije in pravi, da čeprav je vlada izjavila, da je vlada dela, reda in zakonitosti, kar je že stereotipno v zadnjih letih, vendar se nadeja, da bo sedanja vlada pogledala v oči osnovnemu zlu v naši državi. Revizija ustave se sama od sebe danes postavlja na dnevni red z ozirom na usodne dogodke. Kritizira, ker vladna deklaracija niti z eno besedico ne omenja njenega stališča nasproti manjšinskemu vprašanju, posebno radi tega, ker je manjšinsko vprašanje danes v mednarodni politiki v ospredju in zavzema eno najvažnejših mest v zunanji politiki vseh držav. Pri nas se zdi, kakor da bi ne bilo nobenega interesa in zanimanja za manjšine, dasiravno so manjšine lojalne. Izjavlja, da ni nemška manjšina v nobeni državi razen v Italiji, v tako težavnem položaju, kakor v Jugoslaviji. Nato govori o preganjanju Nemcev v Sloveniji. Pri tej priliki našteva vse, kar sa je zgodilo od zedinjenja pa do danes, predvsem stare grehe, ki so jih izvršili režimi, kjer so sedeli slovenski samostojni demokrati z dr. Zeriavom na čelu, s katerimi sedi sedaj dr. Kralt skupno v opoziciji. Njegova izvajanja o teh stvareh so bila neumestna in je tudi dr. Kraft sam uvidel, ko ie kmalu urenehal
z rekriminacijami. Končno jo govoril o preganjanju Nemcev v Vojvodini ter izjavil, da njegov klub ne more glasovati za vladno deklaracijo.
Nato sta govorila poslanca radikal Obra-dovič in socialist Petejan.
Razprava je trajala ves dan in pozno v no?,. Ves čas pa je bila na izredni višini. Vsi govorniki so pazili, da govore zgolj stvarno. Ta seja dela čast parlamentu.
Napooeduleio se nooe senzacije
č Zagreb, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Zagreb jc bil ponovno alarmiran po vesteh o novem atentatu. Nocoj je neki policijski agent, ki se je nahajal v družbi z nekaterimi Radičevimi pristaši, kateri stalno čuvajo Radičevo vilo, opazil sumljivo senco, ki se je plazila okoli Radičevega stanovanja. Straža je zaklicala: stoj, toda nihče se ni oglasil, na kar je straža streljala. Dotič-nik se je vrgel na tla in ko so streli ponehali, je naglo pobegnil in skočil čez 2 m visok zid. V istem času so opazili, kako je na drugi strani bežal še en človek. Policija je te ljudi zasledovala. Policija o stanju preiskave ne daje nobenih vesti, upanje pa je, da se bo moglo dognati, kdo so bili ti ljudje in kaj so nameravali. Listi KDK izražajo sumnjo, da gre ža atentat, katerega so pripravljali gotovi elementi iz Belgrada, ki so baje v zvezi z akcijo Ristoviča.
č Zagreb, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Današnja »Riječ« objavlja senzacijonalno vest, da se pripravlja neka nova afera, ki bo zasenčila vse zadnje dogodke v našem javnem življenju. »Riječ« bdi, da so neki faktorji hoteli izrabiti kaos, v katerem se nahajamo, in storiti nekaj dosedaj nečuvenega, da pa je bilo to v zadnjem trenutku preprečeno ter da so inicijatorji te akcije aretirani. Sedaj se vrši preiskava, katere rezultat bo senzacijonalen v pravem pomenu besede.
č Zagreb. 7. avg. (Tel. »Slov.«) Današnja »Riječ« ima še drugo senzacijo, namreč da se je nameravalo uvesti v Zagrebu namesto policijske orožniško oblast, kar je bil namen generala Tomiča, komandanta celokupnega orožništva. To se je hotelo storiti radi tega, ker so bili nekateri krogi v Belgradu nezado-
voljni z mlačnim postopanjem zagrebške po licije. Ta korak pa je preprečil i odločno intervencijo minister za notranje stvari dr. Korošec. Edina posledica te akcije je bila ta, da je šef zagrebške policije dr. Vragovič moral baje oditi na dopust. Tako trdi »Riječ«. Res je, da jc dr, Vragovič odšel na daljši dopust, toda do sedaj ni nikomur znano, da se je to zgodilo radi kakih posebnih razlogov, temveč se splošno smatra, da je odšel na dopust po lastni prošnji.
Zagreb, 7. 8. 1928. Šef zagrebške policije je odšel na bolezenski dopust. Nadomestoval ga bo začasno dr. Vladimir Vasiljevič. Politični krogi mislijo, da se dosedanji šef ne vrne več na svoje mesto.
Preiskava.
č Zagreb, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Danes se zagrebški listi v glavnem še bavijo z umorom Ristoviča. Listi prinašajo razne verzije o bivanju Ristoviča v Zagrebu. Tako trdi »Riječ«, da je pokojni Ristovič izjavil v neki družbi: »Prišel sem, da okrenem svojo politiko,« namreč, da je v Zagrebu hotel prodati »Jedinstvo« ali pa dobiti denar za izpremembo smeri svojega pisanja. Največje zanimanje je v Zagrebu za stanje preiskave proti ubijalcu. Policija zasleduje njegove sokrivce ter se trdi, da je bilo aretiranih 8 omladincev. Policijska preiskava je končana ter so bili aretiranci izročeni sodišču. Sodi se, da bodo vsi izpuščeni razen Šu-niča. Mnogo se tudi govori o stanju Štefana Radiča. Skrb je tem večja, ker se iz Radičeve okolice ne more nič izvedeti. Vse željno čaka na vesti zdravniškega konzilija.
Kritično sfanfe RadiCeoe bolezni
6 Zagreb, 7. avg. (Tel. >S!ov.<) Kar se tiče zdravja Štefana Radiča, se ni niti malo zboljšalo. Radiča je pregledal dunajski specijalist dr. Wenkbach. O tem pa se jav-nosti ne dajejo nobene vesti. Mnogo se komentira tudi prihod specijalnega zdravnika za srčne bolezni Romberga iz Munchena, ki je danes prišel v Zagreb, da se izvrši zdrav-
niški konzilij in da se končno ugotovi pravo stanje Radiča. O rezultatu konzilija je težko kaj doznati, vsekakor pa je splošno znana stvar, da je Radičevo stanje zelo kritično, tako da so mnogi zelo pesimističnega mnenja. Za javnost se obeta komunike, do te ure pa še ni bil izdan.
Sodba inozemstoa o naših dogodkih
v Dunaj, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Dunajski listi kažejo veliko zanimanje za dogodke v Jugoslaviji in posebno veliko pišejo o Radi-čevi bolezni. »Neue Freie Presse« obžaluje usodo voditelja Hrvatov, kateremu na višini njegovih uspehov grozi smrtna bolezen. List pravi, da je posebno pozdraviti, da je vodstvo HSS izrecno izdalo apel, v katerem svari pred nespametjo in hrupnimi manifestacijami.
v Dunaj, 7. avg. (Tel. »Slov.«) »Wiener Neueste Nachrichten«, organ velenemške ljudske stranke, zavzema svoje stališče glede dogodkov v Jugoslaviji. V svojem uvodniku najprej piše kritiko o umoru Ristoviča, potem pa pravi: Radič je edini človek, ki bi nazadnje mogel ustaviti divjo mržnjo Hrvatov proti Belgradu, pa leži na smrtni postelji. Vendar ni še izginilo zadnje upanje, še vedno je mogoče — ne upamo si reči: verjetno — da bo mlada jugoslovanska država premagala to jako strašno eksistenčno krizo, da bodo umori v Belgradu in Zagrebu in medsebojna jeza, katere posledica so ti umori, enkrat v zgodovini ostali samo kot žalostne epizode, ne pa kot mejni kamni. Nacijonalna združitev Jugoslovanov v eni državi se mora smatrati kot naravna in simpatična. Zato je tragika Jugoslavije, da je sedaj od znotraj bolj ogrožena kakor od zunaj. Ni tajiti, da so bile na obeh straneh napravljene velike napake. Še težja stvar bi bilo razcepljenje jugoslovanske države v dve med seboj tuji polovici, ker to se ne bi dalo več popraviti.
v Praga, 7. avg. (Tel. »Slov.«) »Venkov« piše o dogodkih v Jugoslaviji, da vplivajo tudi na Češkoslovaško kot članico male antante, ker taki odgodki za malo antanto ne morejo ostait brez posledice, in ker je Češkoslovaška z Jugoslavijo v največjih prijateljskih odno-šajih. List piše o velepomembnih mednarod-niii akcijah, ki se pripravljajo. Mala antanta bi bila zelo oslabljena, če vladajo v dveh njenih članicah notranje politične krize. Te ne bi prinesle koristi niti Jugoslaviji, niti Romuniji. »Narodni Listy« pišejo k umoru Ristoviča, da vsi prijatelji Jugoslavije želijo, da bi bil Ristovič res zadnja žrtev prenapete politične kampanje. Vsi, ki so v Jugoslaviji odgovorni za politiko, naj se iz tega naučijo, da bi ta pot, če se nadaljuje, vodila do ogrožanja vseh delov jugoslovanskega bratskega naroda in države.
v London, 7. avg. (Tel. »Slov.«) »Times« zahtevajo v uvodniku z ozirom na položaj v Jugoslaviji, da naj bi radi sprave obe stranki nrinesle žrtve. Belgrad mora biti velikodušen, dasi sedaj razburjenje v Zagrebu deluje proti temu. Ker Hrvati sami izjavljajo, da ne nameravajo ogrožati integritete države, je upanje, da bo v Jugoslaviji prišlo do ozdravljenja.
v Pariz, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Razvoj političnih dogodkov v Jugoslaviji se v Parizu opazuje z vedno večjo skrbjo. Zdi se, da se tam bojijo, da bo ratifikacija nettunskih konvencij, h kateri se pripravlja SHS parlament, konflikt poostrila in še povečala nasprotstva med Hrvati in Srbi. Pariški listi sestavljajo nekakšen obračun. Naglasa se, da se od 315 poslancev udeležuje dela v parlamentu 180 poslancev in da radi tega ratifikacija nettunskih pogodb ne bo imela potrebne avtoritete. Zato od pripravljenosti belgrajske vlade, ki jo kaže napram Italiji, skoro ni mogoče pričakovati resničnega ponehanja napetosti v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. »Echo de Pariš« pa izjavlja, da je tradicijonalno sovraštvo Hrvatov napram Italiji privedlo Hrvate do tega konflikta s Srbi, da pa bo to sovraštvo nekoč zopet postalo vez med prepi-rajočimi se brati in da naj bi v Belgradu poskušali, da se notranji mir zopet vzpostavi kot sklenjena fronta proti skupnemu zunanjemu sovražniku.
Sela ministrskega sveta
r Beglrad, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo. Predsednik dr. Korošec je na tej seji poročal o stanju v državi. Po vsej državi vlada popoln red in mir. Zdravje Stjepana Radiča je sicer težko, vendar ni kritično. Finančni minister Subotič je poročal o sestavi odbora za izdelavo pravilnika o katastru v Bosni. Sklenilo se je, da se o tem sporazume z vsemi zainteresiranimi strankami. Prosvetni minister je poročal, da so zakoni o srednjih in ljudskih šolah gotovi in da se lahko predlože skupščini. O tem se bo sklepalo jutri.
Pudfeve dnevnice
r Belgrad, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na popravek g. Puclja, v katerem izjavlja, da ni prejel dnevnic za avgust, nam sporoča belgraj-ski dopisnik, da so bile g. Puclju dnevnice za avgust izplačane že 31. julija, in sicer na izrecno pismeno prošnjo g. Ivana Puclja.
Drobne vesti Iz Be^rada
Kakor smo zvedeli, bo Nj. V. kralj v prihodnjih dneh odpotoval na Bled na edpečitek. Do takrat ostane v Belgradu I Predsednik vlade g. dr. Korošec je bil po-; poldne ob 5 od Nj. V. kralja sprejet v avdienco.
Zunanji minister odpotuje jutri v Zlalibo: radi nadaljnjega zdravljenja.
Zakon o dobrovoljcih jc bil danes z malimi stilističnimi spremembami v celoti sprejet.
Truplo pokojne žrtve Vladimirja Ristoviča ni danes prispelo v Belgrad, kakor je bilo določeno. Radi tega se je pogreb preložil na jutri.
Zopet govorice o Gasoarrilu '
e Rim, 7. avg. (Tel. »Slov.«) 15. avgusta odide državni tajnik Oasparri na enomesečen dopust v Useita. Fašistovski tisk odhod državnega tajnika spravlja v zvezo z novimi spremembami v Vatikanu, ki se naj izvršijo šele v jeseni. Dopustu bo sledil v jeseni končnovelja-ven odpust kardilana Gasparrija, ki je na drugi strani že ob drugih prilikah dal razumeti, da je njegova misija končana. Papež se ne mara definitivno odločiti, da ne bi javnost Gasparri-jevega odhoda napačno tolmačila, in sicer kot znak nove vatikanske politike. Ko bo nastal ugoden trenutek, se bo sv. Oče odločil. Za naslednike se imenujejo Sbarsetti, Ragonese, Ce-retti, Pacelli, Todeschini, nuncij v Madridu. — Prinašamo le kot kronisti. Op. ur.
Ali bodo rešili podmornico?
e Trst, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj okoli 9 dopoldne se jc v bližini Rovinja ob istrski obali potopila italijanska podmornica S 14. — Medtem, ko se je podmornica potapljala, da bi spustila torpedo proti ladji, je zadela ob vijak torpedovke »Malisori« in se naglo potopila. Reševanje je radi burje zelo težavno. S pomočjo hidroplanov, ki so prihiteli iz Pulja, se je kmalu posrečilo ugotoviti lego podmornice, ki leži okrog 40 metrov globoko s konico navzgor v kotu 70 stopinj, tako da se nahaja konica samo 20 metrov pod vodo. Pri reševanju sodelujejo vse druge vojne ladje, ki se nahajajo pri vajah. Potapljačem se je posrečilo doseči stik s podmornico. Po ceveh z druge podmornice ji dovajajo zrak. Upanje je, da se bo posrečilo podmornico dvigniti. Posadka šteje 32 mož. Med njimi je poveljnik podmorske flotilje, kapitan Wiel. Posadka je v stiku s svetom s pomočjo akustičnih aparatov.
Ko je tako vojno kot mornariško ministrstvo storilo vse in se je podmornik reševal neprestano, je izšla končno uradno potrjena vest, da se nahaja podmornik le še par metrov pod morsko1 gladino, ne da bi dajali utopljeni mornarji kake signale. Ves prizor reševanja bo tudi filman.
Krivi so seveda Slovenci...
e Postojna, 7. avg. (Tel. »Slov.«) V noči med nedeljo in pondeljkom je okoli treh zjutraj nastal v otroškem vrtcu društva »Italia redenta« v Štorjah pri Sežani ogenj, ki je v kratkem času uničil poslopje do tal. Ogenj je opazil poljski čuvaj. Začelo je biti plat zvona. Vsaka pomoč je bila zaman, ker je vlekel močan veter. Posrečilo se je le, da se ogenj ni razširil na bližnja poslopja. Dekle Frančiška Ček, ki je opazovala gasilce, je opečena na ramah, kamor ji je padel kos gorečega lesa. Škoda znaša 50.000 lir. Fašistov, ski listi v Trstu menijo, da so ogenj podtaknili slovenski delikventi, jugoslovanski emi-sarji ter pozivajo policijo na energične ukrepe proti njim.
Vilfanova intervencija.
ž Postojna, 7. avg. (Tel. Slov.) Iz Trsta poročajo, da je poslanec Vilfan interveniral na prefekturi radi aretiranih tržaških Slovencev v zvezi z zadnjim umorom v Škocijanu. Poslanec je dobil obvestilo, da je bilo več Slovencev aretiranih, ker so osumljeni, da so med škocjanskim procesom grozili pričam v slučaju, ako bi pričali proti obtožencem.
Katoliki v ČSR v Praga, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Poslanec Hlinka je izjavil na nekem govoru v Prerovu, da je za sodelovanje obeh katoliških strank na Češkoslovaškem, toda pod pogojem, da Češka in Moravska pripadeta češki, Slovaška pa slovaški ljudski stranki. Načrt fuzije ne bo lahko izvršiti, če bo Hlinka vztrajal pri svoji zahtevi.
Radi Malmgreena
v Reval, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Urednik nekega estonskega časopisa, ki je trdil, da so Malgreenovo truplo snedli Italijani in radi česar je italijansko poslaništvo protestiralo pri estonski vladi, je bil napaden od uradnika italijanskega poslaništva. Govori se, da bo Mussolini odpoklical tako poslanika kot uradnika.
Vse proti fašizmu
v Bruselj, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Današnji dan socialističnega kongresa je bil posvečen delavskim razmeram v Italiji in Rusiji. Italijanski socialist Turati je opisoval grozote delavcev v Italiji pod fašizmom in rotil vse delavce prostih držav, naj pomagajo v boju proti fašizmu. V istem smislu je govoril proti boljševizmu ruski socialist Dan.
Amerika odkiama Rusifo
v Newyork, 7. avg. (Tel. Slov) Državni departement je zelo v zadregah radi ruske želje udeležiti se podpisa Kellogovega pakta, posebno ker bi pri ceremonijah pri podpisu i po abecednem redu prišel na vrsto Kellog takoj po čičerinu. Državni departement še ni ; objavil svojega stališča, smatra pa se, da bo odklonil tudi vse predloge drugih v Washing-tonu akreditiranih poslancev, da bi bili pri-puščeni kot ori«in^lni signatarji na Kellogov pakt, da dobi s tem povod za odklonitev Rusije.
Francozi o dr. Korošcu
(Od našega stalnega dopisnika.)
Pariš — v avgustu.
L'Information« objavlja izpod peresa M. Jatjues Angela sledeči uvodni članek:
Slovenec v Belgradu. Politična kriza v Jugoslaviji, ki se je odprla z umorom Pavle Radiča, je za enkrat rešena. Razen Hrvatov so vse politične stranke čutile potrebo, da se zedinijo. Pod predsedstvom g. Korošca, predsednika slovenske ljudske ter s pomočjo obeh velikih pravoslavnih srbskih strank in stranke bosanskih mohainedancev, se je sestavila vlada, ki se sicer bistveno ne razlikuje od one, ki je demisijonirala, a se bo brez dvoma hotela polagoma še razširjati ter prevzeti v svojo sredo tudi Hrvate, osobito pa hrvatsko seljačko stranko.
Slovenec, neoporekljivi voditelj obmejne Slovenije, je prevzel mesto ministrskega predsednika. Duhovnik Korošec, bivši poslanec v dunajskem državnem zboru, sedanji poslanec v belgrajski skupščini in notranji minister v bivši Vukičevičevi vladi, je sedaj v Jugoslaviji edeu izmed velikih državnikov, ki najbolj čuti potrebo po edinosti, je za enkrat v kraljevini na najbolj izpostavljenem mestu, da more čutiti vse nevarnosti, ki ji pretijo, ter jih morebiti tudi odstraniti. Kadar se politični voditelj, kakor je g. Korošec, ki vidi onstran državnih mej pol milijona svojih domačinov razstresenih po Primorju in po dolinah okrog Trsta in Gorice pod italijansko oblastjo, odloči, da vzame vodstvo države v svoje roke z namenom, da ratificira nettunske pogodbe, potem brez dvoma pokaže Hrvatom, da notranji in zunanji mir zahtevata od domovine tudi žrtve, ki morebiti bolijo, pa so prišle v zgodovini še vedno na svoj račun.
Jugoslovanska kriza je zunanjega značaja. Srbi so od svoje strani pokazali, da hočejo živeti vmiru z Italijo. To so pokazali z isto jasnostjo, ki je še vedno karakterizirala njihovo politiko iu z isto lojalnostjo zaveznikov, ki jih je še vedno dičila. Nadalje Srbi, ki so zedinili dolino Morave ter zanesli zedinjenje dol do Vardarja, po svoji naravi raje zrejo proti jugu. Hrvati, ki so vzrasli v soseščini zapadne kulture, seveda bolj čutijo nevarnosti italijanske ekspanzije. Hrvati so bili najboljši zavezniki Italije Mazzinija, one Italije, ki je želela, da se Jugoslovani združijo in ki je prepustila Hrvatom in Srbom vzhodne bre gove od Adrije — mare nostruni. Problen obstoji danes v tem, da se ti sitni otroci pre pričajo, da Mussolinijeva Italija še ni in n< bo zanikala principe Mazzinija ali pa tradicij« Tommassea.	;r i' '4f1'"'
Kdo je v Jugoslaviji danes boljši reali žator te naloge kakor pa duhovnilrdr. Antoi Korošec! 20 dolgih let je že na braniku zi svoj narod. Nedavno še je znal ustaviti nem ški preplavljajoči val ter ohraniti neomade ževano kulturo svojega malega naroda navzlii stalnemu pritisku pangermanizma. Celo sto letje smo videli Nemce naskakovati to zemljo. Od zelenih z gozdovi poraščenih bregov Alp pa do osušenih dolin na Krasu in do belega, v solncu bleščečega obrežja, ki se zliva v divjih skokih v modro Adrijo, je divjal ta neusmiljeni boj germanizma proti slovenski deželi.
Povsod so dolgo stoletje zapirali slovenske šole, akoravno niso mogli zapreti slovenskih cerkva, ©d danes že oddaljenega dneva, ko je Charles Nodier moral po porazu Napo-loenovih armad zapreti svojo knjižnico v Ljubljani, pa do konca svetovne vojske, ko je krfski pakt za vedno združil Slovence, Hrvate in Srbe, so Nemci neprenehoma in neusmiljeno preganjali slovenski jezik, ta mali slovenski jezik, najmanjši med slovanskimi jeziki! In vendar se je ohranil med nemškim iu med italijanskim!
Slovenci, ki so katoliki, so sedaj podali svojo roko pravoslavnim Srbom in ne katoliškim Hrvatom. Na drugi strani pa so tudi mohamedanci pod vodstvom g. Spaha zvesti zavezniki Srbov. To pomeni, in mi to pod-črtavamo, da versko vprašanje nima na Balkanu več onega pomena, kot ga je imelo včasih. Avstrija je v interesu svoje politike podžigala ogenj verskega sovraštva, da najpre; razdruži in potem vlada. Danes je vprašanj« drugo. Danes gre za to, da se ohrani ta slo vanska država in ta skrb mora prevladati vs« druge. Hrvati se naj pritožujejo, naj protestirajo. G. Radič naj zahteva nove volitve. Naj smatra, da so davki previsoki in da je vo-livni zakon zastarel in da so volitve neiskrene. To vse lahko delajo, ali ni resnično, da hočejo državo razkosati. To sicer ni resnično, res je pa vendarle, da državi s tem ne koristijo.
Na braniku jugoslovanske zemlje v Alpah kakor v Belgradu bo duhovnik dr. Korošec ostal velika zgodovinska podoba državnika, ki dela za mir in ga deli.
■ ----------—
j Danes ob 4 zjutraj polotijo letalci male : antante na nameravani polet Praga—Krakov ; —Varšava—Jassy—Bukarešt—Belgrad — Zagreb—Bratislava—Praga.
Dunajska vremenska napoved: Severne
Alpe: Najprej večjidel jasno in hladno, potem zopet pooblačitev od zahoda '111 nekoliko višja temperatura.
Južne Alpe: Po večini jasno, višja temperatura.
Odlikovanje slovenskega naroda
Ce bi prišel v teh dneh v Slovenijo tujec, ki nekoliko pozna naše razmere, bi se bržkone eni stvari močno čudil: da niso Slovenci razobesili zastav v proslavo časa, ko je njih rojak dosegel največje dostojanstvo v političnem življenju, kakršnega ni dosegel pred njim še noben Slovenec. S tem ni odlikovan samo dr. Korošec, ampak odlikovanje velja vsemu narodu: slovenski poštenosti, zvestobi v delu, izobrazbi in — politični spcsobnosti našega naroda. Skozi stoletja smo bili tako rekoč izključeni od deleža na vladi, z eno samo izjemo (Winkler) nismo v Avstriji imeli niti slovenskega deželnega predsednika na Kranjskem — in po pičlih desetih letih samostojne države pozdravljajo Srbi dan, ko je na splošno radost zavzel Slovenec v državi prvo mesto za kraljem! Naš narod je s tem dnem tako rekoč prestal zrelostni izpit iz politike, in sicer baš radi tega, ker je politiko pojmoval vedno kot skrb za javni blagor. Ko smo dobili pred enajstimi leti Slovenci prvega svozega ministra — Zolgerja — brez por-tfelja, pač ni mogel nikdo pričakovati niti v najdrznejših sanjah, da bo čez dobro desetletje Slovenec ministrski predsednik in obenem notranji minister v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ni nam tudi treba prikrivati veselja, da So se v desetih letih skupnega življenja med Srbi in Hrvati tako močno razpršili predsodki proti katolicizmu, da nikogar ne moti več dejstvo, da je ministrski predsednik v versko mešani državi, kjer so katoliki v manjšini, — katoliški duhovnik. Jutrova karikatura očividno torej Korošcu ni dosti škodovala. Izmed vseh neštetih protestov, kar se jih je pojavilo proti nečuveni žalitvi dr. Korošca, pač nobeden ni tako sijajen kakor Koroščevo imenovanje za ministrskega predsednika. To je bil pa res primeren odgovor, izrečen z najvišjega mesta v državi!
Končno pa mora odlikovanje dr. Korošca veseliti slehernega, kdor veruje v zmago poštenja in sposobnosti v javnem življenju. Tudi nasprotnik je lahko opazil na dr. Korošcu tri lastnosti, ki ga posebno usposabljajo za vodilno mesto.
Predvsem je njegova nedostopnost za denar tako nesporna, da se menda doslej ni niti noben nasprotnik povzpel v obrekovanju tako daleč, da bi očital Korošcu tudi le najmanjšo hibo v tem oziru. Vreden tovariš je mnogih svojih stanovskih tovarišev na odličnih mestih, velikih po svoji nesebičnosti. Človek, ki ni navezan na denar, je prost silne ovire, ki bi ga sicer mogla spraviti pri delu za javni blagor na stranpota.
Drugič stoji Korošec velik med nami kot gentleman v političnem boju. Poslušajte ga na shodih, berite njegove spise: vedno je stvaren, vedno kavalirski, vedno ohrani svoje dostojanstvo in se ne poniža do psovanja in do ničesar, kar bi bilo nevredno moža. Kako se v tem oziru neprijetno ločijo ocl njega njegovi politični nasprotniki! Tudi — voditelji! Pravijo, da je mir zunanji izraz moči. Moči mora biti v Korošcu pač precej, če opazujemo, da na blatenje in smešenje v nasprotnem časopisju nikdar ne reagira. Morebiti tega niti — ne bere! Škoda se mu zdi dragocenega časa, da bi ga izgubljal s skrbmi radi napadov na svojo osebo. Kje bi sicer dobil potrebno zbranost za svoje neprestano študiranje politične vede v teoriji in v praksi, kje bi si vzel časa, da bi mogel kolikor toliko spremljati tudi sleherno naše pomembnejše kulturno prizadevanje! On ve tudi brez >Jutra«, kaj je in kaj ni!
In tretja lastnost, ki diči dr. Korošca, je pa njegova mirna, trdna vera v zmago pravice in resnice. Ta vera je bila temelj njegovemu pogumu med svetovno vojno v avstrijskem parlamentu, ta vera ga je vodila tudi ob mirnem in vztrajnem delu v dolgih letih trde opozicije v naši novi državi. In če danes tri-umfira ta vera v zmago pravice, zakaj bi tega ne bil iskreno vesel vsakdo, ki se zaveda, da mora brez te vere propasti vsaka poštenost v državnem in zasebnem življenju?!
Zato pa napolnjuje te dni globoka radost naša srca, najsi so tudi javne razmere v marsičem težavne: zavedamo se, da pomeni povišanje dr. Korošca za slovenski narod kapital, ki bo nosil sadove še poznim rodovom.
Spectator.
nje izvrši na delavnik in po več občinah, da ne bo treba tako daleč goniti živinel — Pripomnimo, da sc nc bo pozabilo: Ko so pred dnevi licencovali bike tu okoli, je g. živino-zdravnik iz Krškega delil premije. Vprašali smo ga, odkod in koliko ima denarja. Odgovora ni bilo in smo mislili, da je v veliki naklonjenosti on izprosil kje ta denar. Pozneje smo pa zvedeli, da je dal oblastni odbor v Ljubljani. Demokratom to seveda ni všeč. Ljudje ne smejo zvedeti onega, ki ima srce, skrb in denar za nje!! Čc tega ne bodo vedeli, bodo poveličevali demokrate in samostojneže E, pa so ljudje bolj brihtni kot to mislijo na-prednjakarji.
Kmetijski pouk za učitelje
Uvodni tečaj v delo na kmetsko-nadalje-valnih šolah mariborske oblasti je bil zaključen včeraj. Trajal je tri tedne in seje vršil na vinarski in sadjarsski šoli v Mariboru. Tečaja -bo je udeleževalo 31 gg. učiteljev iz najrazličnejših-krajev mariborske oblasti, med njimi poleg lepega števila mlajših tovarišev tudi mnogo starejših, izkušenih delavcev na gospo-darsko-prosvetnem polju. Skupno delo in življenje na tečaju je bilo živahno in prijetno; velika ljubezen do stvari je spojila gg. predavatelje in gg. udeležence v tesno delovno občestvo, ki ni pokazalo razumevanja za pravo slovensko kmetsko domačnost le pri resnem delu, ampak tudi pri poslovilnem »šentjan-ževcu« v poskuševalnici vinarske šole. Kdor hoče uspešno delovati med kmetskim ljudstvom in poučevati kmetsko mladino, mora razumeti kmetsko dušo ter se ji približati in pokazati ljubezen in spoštovanje do kmetske-ga življenja in dela. Zato je imel tečaj namen, da bi uvedel gg. udeležence v miselnost in življenje kmetskega človeka, v način občevanja s kmetskim ljudstvom in v delo na kmet-sko-nadaljevalnih šolah. Podati je skušal duševno strukturo nepokvarjenega slovenskega kmeta, izluščiti iz materielne kulturo kmetsko duševnosti in nuditi pregled sedanjega gospodarskega stanja našega kmeta obenem s sredstvi, kako dvigniti naše kmetijstvo..
Zato so predavanja in razgovori povdar-jala pomen nepokvarjenega kmetstva za zdravje organizma človeške družbe, poglobila se v bistvo kmetske duše, posebno še s primerjanjem duševnosti meščana in kmeta, in po-vdarjala pomen živega občestva v kmetski družini, med sosedi, v srenji. Temeljito živahna in praktična predavanja iz narodopisja
(posebej še o kmetski hiši in pohištvu); o narodnih nošah in narodni umetnosti itd. so od iz različnih vidikov odpirala poglede v dušo štajerskega kmeta. Vsi običaji, ki so življenja zmožni, se naj poživijo in ohranijo, vse razmetano in že pozabljeno narodopisno blago, iz katerega se zrcali duševno življenjo naših prednikov, pa se naj zbere in sistematično uredi v posebnem narodopisnem muzeju za mariborsko oblast.
Gg. profesorji, skupno z drugimi strokovnjaki mariborske vinarske šole so v okvirju učnega načrta za nadaljevalne šole podrobneje obdelali posamezna poglavja iz poljedelstva, živinoreje, mlekarstva, sadjarstva, čebelarstva, vinarstva, kletarstva, hmeljarstva, kmetijskega knjigovodstva in zadružništva, zdravstva, zakonodaje in živinozdravni-štva. Gg. udeleženci so dobili tudi vpogled v sedanjo organizacijo kmetijstva in v kmet. strokovno šolstvo. Ta tečaj, prvi poskus te vrste (strokovnih tečajev je bilo že več) v naši državi, je imel gotovo svoje nedostatke. Prepričani pa smo, da je položil temelj smo-treno izgrajenemu kmetsko - nadaljevalnemu šolstvu, ki ne bo nudilo kmetski mladini samo strokovne izobrazbe, ampak ji bo zbudilo hrepenenje in zanimanje za splošno izobrazbo ter ji v prvi vrsti vcepilo ljubezen do kmetske preprostosti, ljubezen do kmetskega dela in kmetske zemlje, ter dvignilo kmetsko zavest.
Oblastnemu odboru mariborske oblasti izrekamo javno zahvalo ne samo zato, da je omogočil ta tečaj, ampak tudi zato, da je menda prvi med oblastmi naše države, pravilno rešil važno vprašanje nadaljevalnega šolstva,
Krško polje
Zadnji »Domoljub« prinaša to-le: Že par let prirejajo radičevci svoje shode na Krškem polju združene s premovanjem živine in dirko. Na ta način edino morejo spraviti ljudi skupaj. Vselej se to vrši na nedeljo ali zapovedan praznik. Da je takrat stotine ljudi brez svete maše, to »pobožnim« radičevcem ni mar. — Letos zopet nameravajo nekaj takega in sicer na Velike maše dan, t. j. 15. avgusta. Prične se že ob 8 zjutraj in bo do noči, — če ne do jutra — trajal ta dirindaj. Dve okrožnici vabita na to prireditev: ena od srezkega poglavarja, druga od dirkalnega društva. — Mi smo pa le radovedni, kje bodo dobili denar za pre-movanje! Županstva niso tako nespametna, da bi dajala za samostojno-demokratske prireditve; občinske hranilnice nimajo več v rokah; g. Puceij in Kramar z Žerjavom niso ministri. Kaj pa oblastni odbor? Ne moremo si misliti, da bi šel le-ta na sladke vabe. Pra-movanje naj se izvrši, a ne na praznik ali nedeljo; a tudi naj ga izvrši, kdor da denar, da se ne bo sraka šopirila s pavovim perjem! — Tem vrstam dodajemo mi še to-le: V okrožnici, ki sta jo podpisala gg. Gliha in
Ambrož, povdarjajo, da je in mora biti vsa prireditev nestrankarska. Dobro! Pa ni, ker ne more biti! Če pogleda človek plakate, vidi takoj, da med tistimi, ki tvorijo upravo prireditve, ni niti enega našega človeka. Izmed samostojnežev in demokratov so pa sami izraziti »stebri«. — Drugo je pa vprašanje, kako naj bodo nestrankarske prireditve, na katerih nastopajo kot govorniki gg. a la Puceij, Prepeluh, dr. Žerjav itd. — Ali ni to žalostno, da hočejo zlorabljati naprednjaki nevednost priprostega ljudstva?! — In še nekaj: Prireditev je združena seveda s plesom. Gospodje, poglejte nekoliko po našem polju, poglejte v zadolžene kmečke domove, poglejte v revni koči lačne otroke in če imate le še trhico srca v prsih, vas bo sram, da vabite na ples. Ako pa menite, da vaše vabilo velja le za bogate meščane, zakaj potem to imenujete: Kmečki praznik?! — Pri n-.is nimamo takih ljudi j. ki bi meli letno 96.000 dinarjev penzijona. Slednjič pa šc to-le: Oblastni odbor bi podpiral nekaj napačnega, čc bi prav za ta dan dal denar za premovonje živine. Naj tega ne stori, pač pa naj premova-
Mariborski »Večernik« se nam res smili. Nima včasih kaj prinesti. Javnosti vendar ne more moriti s podrobnim ter izčrpnim poročilom o vsakem Pribičevičevem kihu. Pa se dolgočasno spravi nad osebe, ki se jih boji. In tako neroden je pri tem, da kar čutiš strah, ki ga imajo njegovi sotrudniki pred nekaterimi klerikalci v Mariboru. Kar zakriti ne more jeze, mržnje in onemoglosti; pri tem pa se izčrpavajo gospodje čisto po nepotrebnem v besnih osebnih napadih, ki so čisto gostilniške aorte, še zadnja branjevka bi znala to bolje in duhoviteje! Že zadnjič enkrat se je neznan pisec zaganjal v nekega klerikalnega »kričača« — puhlo besedičenje smo žalibog morali prečitati, da se prepričamo, s čim si drznete hraniti svoje čitalce. Kaj pa mislite ljudje božji! Klerikalec pa da bi kričal ali govoril! To je nezaslišano, nedopustno. To je dovoljeno samo jutrovskim trabantom! Saj se razumemo prav dobro! »Večernik« z 1. t. m pa prinaša zopet jeremijado. To pa je že stokanje. Na tega, malega pa na tega, »zlatega« je prav hud — kakor užaljen paglavec. Bili so v Mariboru takoj po prevratu res časi, ko so klerikalci res morali molčati. Pa sta prišla ta »mali« pa ta »zlati« in prekrižala osem liberalnim frakarjem in cilindrašem njihove račune prav temeljito. Saj izlive jeze zapuščeno-sti in užaljenosti dobro poznamo in razumemo. Klerikalci pa imajo končno vendar nekaj veljave, kaj? Ne itioremo pač pomagati, pa sprej-nite izraze našega toplega sočutja, če vas to boli in grize. Mi pa imamo tega »malega« in tega »zlatega« vsi prav radi, ker sta fejst fanta. Zato ne vemo, čemu vaša cenjena bojazen. Aha! Morda sta pa celo nevarna. Tako bo menda. Pa tega »malega« se bojite! Ali vas ni sram. Če bi bil velik, bi ne imeli pač ničesar pripomniti. Ja, mi smo korajžni, vas je jpa strah. Pa brez zamere!
Mestni svet bo razbil — Bahun seveda. Te grožnje se je znebil na zadnji seji občinskega sveta, razdražen, ker ni mogel nikogar prepričati o pravilnosti svojega mnenja in ker se je bavil z vsem prej nego s stvarmi, ki so bile na dnevnem redu. Seveda je žel za to svojo mogočno izjavo — krohot in bučen smeh pri večini. To ga je pa še bolj razdra-žilo — g. Bahuna namreč, tako da ga je moral g. župan pozvati k redu. Nikar sc toliko ne razburjajte, g. Bahun! Jeza škoduje, veste — mi vam pa ne želimo prav nič hudega in želimo, da bi še živeli dolgo vrsto let, ker niste prav nič nevarni.
Mariborčani pa so debelo pogledali, ko so čitali v časopisnih poročilih, da se je so-drug Petejan vendar prikazal v parlament. Ja, ko bi ne bilo teh ljubih dnevnic —- kaj? Samo kaj poreko mariborski socialisti k temu? Zadnjič so bili silno navdušeni, ko jim je sodrug Eržen svečano razglasil na nekem shodu, da sodrug Petejan ne pojde nazaj v to skupščino.
Ceflftka politika
»Nova doba« in zagrebški teater. Da niti slovenski pravoverni demokrati ne morejo odobravati nezakonske zveze, ki so jo napravili njihovi poslanci z vrtoglavo Radič-Pribi-čevičevo politiko, kaže članek, ki ga je prošlo sredo prinesla celjska »Nova doba« pod naslovom »Seja poslanskega kluba KDK v Zagrebu«, in kjer pravi med drugim: Poslanci KDK bodo gotovo to pozornost in to namife-stacijo (Opomba ured.: Mišljene so manifestacije v Zagrebu!) z navdušenjem in hvaležnostjo pozdravili, ne bodo pa mogli ali hoteli razumeti godbe, ki te manifestacije spremlja. Kajti kar piše o usodnih in zgodovinskih dnevih po časopisju doma in na tujem in kar se govori po ulicah, to vse sicer podčrtava veliko resnost političnega položaja — ostati pu bode moralo pri lepih pisanih in govorjenih besedah, dočim bode morala naša delcgacija ostati pri nadaljevanju Radičevega sporočila v Zagreb na dnn, ko se ie vršil pogr«b narodnih žrtev: beseda »nikdar« ne sme eksistirati v politiki... Zato pa mislimo, da sklepi današnje in prihodnjih klubskih sej KDK no bodo šli onim potem, ki ga želi zagrebška ulica... Kal« superlativi ne bi bili na mestu itd. — Priznamo, da je »Nova doba« enkrat gledala na položaj skozi trezna očala, čeprav iz strahu pred klerikalnim bičem. Upajmo, da se v naslednjih člankih ne bo dementirala.
»Ein slonenischor Ministerpriisident.« Pod tem naslovom prinaša včerajšnja »Cillier Zeitusigi zanimiv uvodnik, v katerem poudarja velikanski uspeh slovenske politike, ko je mogel poslali šef vlade vodja najmanjšega jugoslovanskega narodnega debla. Meni, da bi i moralo slovensko ljudstvo biti na to dejstvo
brez ozira na stranke izredno ponosno, in da se na tihem in kljub vpitju samostojno-demo-kratskega tiska vendarle tudi nasprotniki veselijo dr. Koroščevega uspeha. O »Jutru« kon-statira: »Politika, ki jo ta list vodi, žal nikoli ni bila na višku. Tu ni najti niti sledu kake dalekovidnosti. Dela se vedno po neki povsem robati in enostavni formuli. Dokler je nasprotnik na krmilu, pa naj je še tako toleranten, ga obstreljuje z najuavadnejgim orožjem, namreč s psovanjem, pride pa lastna stranka do moči, je pravica to, da se moč izrablja brutalno.« O sposobnosti dr. Korošca piše objektivno in poveličujoče ter končava: »Zidovi hiše stojijo trdno, spor se suče le okoli notranje ureditve. Zakaj naj bi ne bil novi slovenski ministrski predsednik kot nevtralni posrednik tu najboljši stavbenik ali vsaj tako dober, kot vsak drugi, tega mu ne morejo niti njegovi najhujši politični nasprotniki, če so pošteni, odrekati.
Ali je vera v nevarnosti?
»Kmetski list pravi, da pišemo mi: da je vera v nevarnosti. Mi pa pravimo: Prjed našimi demokrati ni vera v nevarnosti še manj pred samostojne^. Drugačni kozli so se že zaganjali v Petrovo skalo kot so naši vodje liberalizma, pa je bilo zastonj. V nevarnosti pa je poštenje, v nevarnosti vernost posameznega človeka, če pade v roke svobodomiselnemu tisku. Med te škodljivce posameznikov štejemo ves proticerkveni tisk na Slovenskem. S svojim prostaškim pisanjem ubijate vsak čut za poštenje, s svojim obrekovanjem vsako spoštovanje do božjih zapovedi.
ln tam se nehava ludi vernost posameznika. Kdor blati duhovnike — in »Kmetski list« prav v zadnji štev. to v velikem dela
—	ta škoduje vernosti ljudstva. Kdor škofe kliče na odgovor v takem listu kot je »Kinet-r u list« in v takšnem tonu - ta Cerkve ne spoštuje. Svetopisemska beseda o takih je znana.
—	Vere same pa seveda taki možje ne bodo spravili s sveta.
Zgodovino bi radi goljufali
Neki dr. I. R. se trudi v potu obraza, da bi dokazal da je samostojna kmetijska stranka
—	za avtonomijo. Skrbno se pri tem ogiblje, da bi povedal kako so njegovi pristaši glasovali leta 1921. Ali mate ljudi res za tako bedaste, da so to pozabili? Pri tem pripoveduje, da bo SLS izgubila večino, ko pride do revizije ustave. Le zakaj niso ti »brihtni« samo-stojneži na lo mislili pred osmimi leti? Danes bi jih ti strašni »klerikalci« nič več ne skrbeli.	< *
Kako je Puceii lepo govoril
V vlaku Ljubljana—Laze.
»Kako je Puceij lepo govoril,v je dejala lepo črno oblečena gospa. »Kaj ne bo govoril, saj je že petdeset let star,« ji je dostavil njen sosed, tudi že pri petdesetih. »Pa bolj debel je, Kramer je pa suh, je nadaljevala gospa. »Ampak, če je vse to res,« je še nadaljevala, »da Korošec ščiti take propalice!« »Kaj ne bo res, saj drugače bi pa govoriti ne smel,« je pojasnil sosed, »in zraven so bili sodniki, juri-sti; vpričo njih je govoril.« »Vendar kaj takega,« je rekla ona. »Tako propalico ima v službi! In z dvanajstletno deklico. Pa poslanec mu je vse to povedal (če sem prav razumel dr. Kramer). Korošec je pa kar poslušal. Nobenega ogorčenja ni pokazal. Niti barve ni spremenil.« »Kaj? Kaj se je zgodilo?« se je zdramil v pogovor nekako tretji. »Kaj je storil Korošec?« »Ne, Bog varuj, ni Korošec storil, ampak v službi ima takega uradnika. Takega človeka.«
»Meni so solze stopile v oči, ko je Puceij to pravil, Korošec pa še barve ni spremenil, ko mu je poslanec vse razložil.« — »Odkod pa veste, da je Puceij po resnici predočil Korošca,« se je spet vmešal tretji potnik. »Po resnici — saj je vendar poslanec.« — »Ali poslanec nikdar ne laže?« — »Moj Bog, nikdar v življenju se še nisem zlagala, pa bo poslanec lagal?« »Tega tudi postava ne pusti,« je dodala. »Zakaj bi bil pa jaz kaznovan, ča bi čez koga lagal?« je pristavil njen sosed.
Šele navzoči so ju poučili, da je poslanec imun, da postava poslanca za njegovo govorjenje ne kaznuje. Poslanca morajo presoditi tisti ljudje, ki ga volijo, se je glasilo na obeh straneh po kupeju. — Oh, in jaz sem jokala na Pucljevem shodu,« je rekla; »in ta gospod,« pokazala je na soseda, »je še govoril na shodu, da bi bolj veljalo, kar sta rekla Puceij in Kramer. Komu naj še verjamem?« »Da, komu naj poleni človek še verjame?« je ponovil njen sosed.
Po eni strani smešna dogodim. Obenem tolažilna, ker razodeva še take otroško preproste ljudi, dasi po obleki soditi iz imovitih krogov. Obenem pa osvetljuje, kdo izpodko-pava ugled, auldoritcto družbe človeške in države. Kako strašna odgovornost si nalagajo na vrat taki politiki!
Izjava. Podpisani obsojam vse klevete »Jutra« na g. dr. Korošca, največjega moža naše domovine, in ogorčen izjavim, da izstopim iz SDS in se vrnem v tabor SLS. — ov, Marjeta na Dr. polju, 3. avgusta 1928. — Fr. G r c i f, posestnik, Sv. Marjeta na Dr. pol^u, p. Rače.
Rana na našem telesu
(Od našega stalnega poročevalca.) Pariz, dne 3. avgusta 1928.
V svojem zadnjem članku smo podali nekaj statističnih podatkov o slovenski emigraciji na Francoskem. Namen teh vrst je bil opozoriti našo domačo javnost na rano, na kateri boleha naš narod tudi sedaj po vojni m ua kateri je krvavel že pred 1914.
Mirovne pogodbe so nam Slovencem odtrgale znatne kose od našega narodnega telesa, predvojno izseljevanje, ki se je vršilo brez vsake kontrole, nam je pustilo izteči mnogo naše dragocene narodne krvi preko oceana Kot narod smo postali mali, slabi, zato moramo pa s tem večjo pažnjo zasledovati vprašanje povojnega izseljevanja, ki je zavzelo dimenzije, ki pretijo, da zopet izgubimo tisoče naših mladih sinov m hčera.
Ustanovil se je v ministrstvu socialne politike izseljeniški' oddelek, ustanovil sijajno organiziran Generalni izseljeniški komisan.it v Zagrebu, dvorili izseljeniški komisanati v Nemčiji, v Franciji, v Kanadi. Zedinjenih državah, Braziliji in Argentini. To je vse lepo in kaže, da je naši vladi mnogo na tem. da sledi izseljencem v tujino in jim tam stoji na strani z nasveti in po potrebi tudi z. denarno in kulturno pomočjo. Ti izseljeniški komisa-riati so storiti nebroj dobrega našim ljudem, ker naš človek je v tujini izgubljen ter se čuti takoj močnejšega, če vidi, da ima koga, na katerega se gahko obrne v svojem materinem jeziku.
Govori se celo, da bodo slovenske oblasti otvorile slovenski izseljeniški komisariat, ki naj bi imel nalogo, da zasleduje slovensko emigracijo, zbiral statistični material o naših ljudeh, ki si iščejo kruha no tujih tleh, dajal iniciative za socialno in kulturno odpomoč.
To je vse dobro, zelo dobro in v danih prilikah' potrebno, a po našem mnenju problem izseljevanja ne obstoja v leni, da hitimo za našimi ljudmi v tujino, da jih tam zasledujemo in jim tam pomagamo, ko so enkrat šli preko meje, ampak da jih držimo doma, ker naša domovina je dovolj obširna, da redi 13 milijonov našega sedanjega prebivalstva in da dela in kruha še sedmim milijonom Jugoslovanom. Naša izseljeniška politika mora stremeti za tem, da se emigracija fini bolj omeji.
Tam za jezerom ...
Stari trg, 6. avgusta.
Da se narod izseljuje iz velikih, gosto obljudenih držav, temu se ne čudimo; da do-tične države skušajo kanalizirati svoje izselje-ništvo v gotove kolonije, to je samo zdravo pojmovanje vrednosti bogastva, ki se imenuje človeška 'bitja. Velike države so v prešlem stoletju ustanovile svoje kolonije; na isti način si tudi še danes tiho in brez šuma ustvarjajo interesne sfere. Anglija dirigira svoje ljudi v svoje dominione, da tam zasedejo vplivnejša in vodilna mesta ter tako preko-oceanske dežele zvežejo še bolj trdno z ma-terno zemljo; Nemčija kolonizira Brazilijo m brez dvoma čaka trenutka, ko bo mogla proglasiti pokrajine države San Paolo za svojo interesno sfero; Italija naseljuje cele oblasti v Južni Franciji, v severni Afriki z namenom, da bo enkrat mogla proglasiti svojo posebno pravico do njihove zaščite.
Za naše razmere pa ni potrebno izseljevati ljudi, ker naša država absolutno ni prenaseljena, in ni nam treba iskati interesnih con po svetu okrog, ker smo premajhna država, da bi jih mogli ustvariti, še manj pa obdržati.
Pred vojno se je avstro ogrska vlada zanimala le mimogrede, kam gre naša slovenska kri, ker je bila vsaj v sedanjem stoletju že na tem zainteresirana, da napolni praznine z nemškimi kolonisti. V Slovenijo so silili po treh masivnih mostovih Nemci v zapuščene slovaške in hrvatske domove pa Madjari. Zato ni čuda, da Avstrija nikdar ni hotela priznati, da je problem emigracije nekaj drugega kakor pa samo vprašanje razširjanja nemškega vpliva po slovanskem ozemlju.
V naši državi je stvar popolnoma druga. Naša država je dosti obširna in na narodnih zakladih dosti bogata, da preživi lahko še najmanj sedem milijonov pridnih delavcev, seveda le pod pogojem, da pomaga dvigniti z rokami naših ljudi te naše narodne zaklade. Tako se bo s prinosom novega dela ustvarilo večje gospodarsko bogastvo, več kruha, več denarja za nadaljno izboljšavanje poljedelstva in industrije. Mesto da dovoljujemo našim ljudem, da se porazbežijo brez vsakega cilja po širokem svetu ter se rapidno zgubljajo kot narodnost, bi država morala najti sredstva, da jim nudi dela na polju in v industriji doma, ter da s preostankom prebivalstva v eni ali drugi pokrajini poseli one kraje, ki čakajo na pridne roke. Tako bodo polagoma vse naše oblasti vstopile kot produktivne enote v državno gospodarsko celoto. Vsak naš človek, ki gre preko meje, je za nas velikanska zguba, katere nobeno tuje posojilo ne more nadomestiti. Z njim mi lahkega in brezbrižnega srca oddajamo kapital, ki nas ne stane nič in ki bi nam prinesel velikanske obresti, ko bi ga znali naložiti v domačem gospodarstvu.
Izseljevanje je za nas Slovence naravnost 'katastrofalno. Poleg naših Primorcev, poleg naših Korošcev, nam je emigracija v desetih letih po vojski vzela okrog 40.000 duš, ki so se porazkropile po svetu in ki bodo tekom ene generacije zginile v tujem krvnem morju. Med vsemi pokrajinami in med vsemi plemeni mi Slovenci najbolj trpimo. Srbi in pa Hrvati, ki pošiljajo močne številke svojih ljudi v emigracijo, gredo v svet sami brez družine, medtem° ko se Slovenec seli z ženo in otroci. Prvi imajo še vezi, ki jih vežejo na dom. imajo še željo, da bi enkrat videli dom in svojce in domovino, drugi pa imajo samo lepo spomine, ki se v temi vsakdanjega boja za kruh in obstanek kmalu porazgubijo in
polagoma popolnoma izginejo. Prvi še pišejo domov, še dobivajo pošto od doma, za naše ljudi pa pisanje ni več potrebno.
Kako malo se naše oblasti zavedajo tega za nas tako poraznega izseljevanja, sledi iz tega, da so bili tekom prošlega leta izstavljeni potni listi starčkom nad 60 let, in gluhonemim.
Naši kmetski sinovi zapuščajo domove ter hitijo za mavrico, katero jim slika njihova domišljija ali kako napol izmišljeno pismo kakšnega prijatelja v tujini, ki piše le o svobodi in o svobodnem uživanju, katerega domovina in naš resni delavni slovenski značaj doma ne pripuščajo. Bosanski seljaki, hrvatski kmetje iz Like, Bunjevci, prodajajo celo svoje domove, podirajo za seboj vse mostove ter gredo v prekooceanske kraje podirat kanadske pragozdove ali pa kopat od solnca prekuhano zemljo Brazilije. Potem ni povrat-ka. Slovenski fant. ki je zapustil svojo kmetijo ter se podal v tuje rudokope, se sramuje priti domov ter se poleg tega še boji težjega in pa neprijetnejšega dela na domači grudi. Slovenska deklica, ki je enkrat okusila »prijetnosti;. rudarske žene, tudi ne mara več nazaj na polje. Naši hrvatski kmetje pa nimajo več srca, da bi se vrnili domov, ko so prodali vse in nimajo več kam iti.
Kar se pa tiče Francije, ni pretirano, če rečemo, da po preteku ene generacije ne bo več sledu o naših Slovencih v Franciji. Kam naj gredo s svojimi družinami? Domov? Dokler bo le oče še mogel v jamo, se to ne bo zgodilo. Njihovi otroci že govore francosko, že si iščejo ponižne službice kot natakarji in natakarice, kot hišne in sobarice po gostilnah in hotelih. Včasih se že sramujejo priznavati, da poleg francoščine govorijo še slovenski. Njihova imena dobivajo francosko obliko: iz Hribovškov nastajajo Ribousec-i, iz Bajcev Baje (izg. Bože), iz Klakovčarjev Claquocerre itd. Kaj naj delajo? Domovino rabijo le še za izstavljanje potnih listov in za ženilninske papirje, dokler jih tudi te nadloge in teh stroškov ne bo rešila naturalizacija, katero francoska vlada deli vedno bolj in bolj lahko.
Zamudili smo že deset dolgih in za nas tako zgubepolnih let. 40.000 ljudi! In mi šmo šli preko njega, mi smo z lahkim srcem dajali potne liste, pritiskali nanje vizume ter gledali, kako se je ta procesija nezadovoljne-žev pomikala preko naše meje, da se nikdar več ne v^ne nazaj!
Zdaj pa pomislimo, kaj bi še bilo, če bi amerikanska ali kanadska meja bile svobodne, če bi ne bilo treba vpoštevati kvoruma ali če bi ne bilo treba preko kanadskih zdravniških komisij. Ali če bi Francija zopet odprla na široko svoje meje, kar se bo brez dvoma zgodilo, kakor hitro bo minula gospodarska kriza, ki mori njeno premogovno industrijo. Mesto 40.000 bi jih izgubili sto in stopetdeset in sicer najboljših, najmlajših.
Ako se hočemo poprijeti rešilnega dela, potem se mora v vladi ustanoviti izseljeniško podtajništvo s širokimi pooblastili, ki bo imelo pravico, da zelo omeji ali da v gotovih slučajih in za gotove slučaje onemogoči izseljevanje. Brez njegovega dovoljenja se bi ne smel izdati potni list nobenemu državljanu, ki ne dokaže, da mora poklicno v tujino. Italijanska vlada je to dosegla in bo imela svoje velike koristi od discipline, katero je uvedla v izseljeniško politiko. — V parlamentu pa bi se morala izvoliti poleg drugih stalnih parlamentarnih komisij tudi ena izseljeniška komisija, ki bi imela za nalogo, da študira vprašanja notranje kolonizacije, instruira še razna pristojna ministrstva o potrebah notranje kolonizacije ter izdela zakonske predloge za domače zaposlenje, za poljedelske kredite itd. Predvsem pa je treba državi dobre gospodarske in socialne politike, da se ljudem ne bo treba izseljevati! Zaenkrat je pa treba administrativnim potoni odhod naše krvi v tujino zajezevati. Tudi naša prosvetna društva imajo v tem oziru velikansko dolžnost iu odgovornost: Branite naše ljudi pred boleznijo tujine!
Saj ga poznate, Cerkniško jezero! In tisto vas prav doli na koncu, ob robu jezera, ki je kakor pripeta čepela ob robu gozda pod ljubkim gričem, vsa nežna in skromna, vase zaverovana in v svoje domove, s slamo krite. Te vasice, ki ji je bilo ime Gorenje jezero, skoro ni več. Le kup razvalin še priča o njej. Sredi nedeljskega popoldneva, ko je vas pokojno počivala od tedenskega dela; ko so domačini deloma spali, deloma bili na obiskih pri svojih sorodnikih po okoliških vaseh ali pa so se sprehajali po polju in strahoma opazovali, kako ginejo pridelki vsled suše .. . Ko se je tam pod vasjo v suhi jezerski strugi pasla goveja živina, in je tedaj vas kakor izumrla čakala * večera prihodnjega delavnega dne, tedaj se jc znenada nekaj pokadilo sicdi vasi, takoj nato pa jc švignil iz kopice .sena rdeč jezik .. .
Gori, gori!
In že je plamen objel prvo hišo, skedenj, poln sena, pod, nabasan s pravkar poželo pšenico. Veter je potegnil čez vas in v psr minutah je gorelo preko 35 objektov.
Grozen, žalosten pogled! Razumljiva panika, razburjenje. Vse križem letajo domači okoli hiš, okoli hlevov, okoli kašč, okoii svinjakov, da rešijo vsaj nekaj. Pa ni mogoče. Ogenj sega vsepovsod, plameni ližejo zidovje, vrata, okna. Celo gnojni kupi ob hlevih so zgoreli popolnoma in ni sledu po njih.
Vpitje, klicanje na pomoč, jokanje uiater in otrok, vse se meša v en sam obupen krik. Krčevito se stiskajo ustna krepkih, zanosnih očancev, ki še niso točili solz do sedaj... proseče se dvigajo k nebu, k Vsemogočnemu roke, skrčene in sklenjene v molitev.
Vsaka pomoč, tudi vsaka omejitev požara je popolnoma izključena. Kajti veter jc silen, cele šope gorečih plasti dviga v zrak in jih nosi tja dalje čez grič. Vode pa nikjer v vasi... Le skozi osušeno Cerkniško jezero se vije struga in odtod črpajo požrtvalm Gasilci skozi tri brizgalne vodo, ki jo v curkih spuščajo v plamena. Toda, kaj zaleže ta voda, ko je vse suho, izsušeno, ko bi tlelo in gorelo že od same suše in solca in vročine. In ko ni mogoče pomagati in gasiti povsod hkra4i, po načrtu, sistematično. S škafi zajemajo gnojnico iz mlak in jo mečejo v og-?nj, toda zdi se, kakor bi le še prilivali in podžigali ...
Iz vseh sosednih vasi so pritekli domačinom na pomoč, velika je požrtvovalnost vseh, posebno gasilcev. Pomagajo tudi organi finančne kontrole, ki jih je polno po tistih obmejnih vaseh.
Kakor po čudežu je ostala poleg nekaterih hiš tudi cerkvica pod klancem in šola had vasjo, ki je bila prav letos nova in niti še kelavdirana ni. V cerkvico se je zgnetlo nekaj družin, pod korom in med klopmi in pred samim oltarjem so razpoloženi strgani, napol ožgani koci... In še nekaj ostale obleke in drugih drobnarij, kakor škafov, loncev, vreč, verig itd. je prislonjeno ob zid, po tleh pa leže in vse solzne vzdihujejo in jokajo uboge mamice in njih otročički, ki so v <eku ene ure ostali brez vsega, brez vsega .. . Vmes pa hodi njih dobri pastir, g. župnik Hafner i* Starega trga, tolaži uboga, pogovarja tih, obljublja jim pomoč, — in oni vsi hvaležni /rejo vanj, z upajočimi očmi ga spremljajo, ko te poslavlja ... In mu verjamejo, da bo vse .storil, kar bo mogel, zakaj prvi je bil. ki je skrbel in uredil tako, da so dobili voz kruha v ponedeljek zjutraj in potem opoldne drugih živil, da so si mogli skuhati kosilo.
Pa tam zgoraj v šoli. Ista slika. Samo i da je še več družin v njej. In da jim kruha in jih ureja Šepčeva mama,, ki je bila že prej kakor teta in dobrota za vso vas, pi je zdaj za časa nesreče prav takisto in še bolj. Pa čeprav je tudi nji pogorel dom prav do tal in je šla vsa zaloga, ki se je v trgovini na-
hajala, v isto žrelo ognjenih zubljev. Prav čudil sem se, ko sem gledal to ženo, krepko in močno, kako se je vrtela okoli ognjišča in kuhala domala za vso vas, in ji je kar sijala dobrota. Zgled usmiljene Samaritanke, ki pozablja svojo nesrečo, da h pomore svojim ubogim sosedom!
Solnce tone za Javornik. . z zadnjimi žarki še poljublja to nesrečno zemljo, ki jo je zadela taka katastrofa, pi>tem pa pogo-rišče vtone v mrak in le tu in tam se še kje kadi iz kupov sena, ki niso še popolnoma dogoreli.
Ko se poslavljamo od žalostnih obraz- v teh ljudi, ki so čez noč postali siromaki brez vsega, še zvemo, da je prav to vas že pred 60 leti pogorela popolnoma do tal. In še in-krat je obiskala slična nesreča le dobre ljudi, 1. 1917. namreč, ko je tudi pogorelo pol vasi.
Težko, težko se bodo ljudje opomogli. Sami, brez pomoči vseh, cele dežele in vsega naroda sploh ne.	P. St.
Praznik kočevskih nar. noš
12. avgusta 1928.
Pišejo nam: Kočevski jezikovni otok s svojimi 20.000 prebivalci je zaradi svojih velikanskih gozdov in mirnih, samotnih dolin najbolj prikladen. da izpričuje resnico Stielerjevih verzov: Naj svet se še tako izpreminja, neumorno dviga v stremlenju; Gorjanec m zeleni gorski svet, ohranjena sta večnemu življenju.
Staro dejstvo je, da narava v veliki meri vpliva na človeško življenje in hotenje. Dolineo je drugačen kakor gorjanec, kmet drugačen kakor meščan. To je tudi povsem razumljivo: človek je bitje, ki ga nezavestno vzgaja njegova bližnja oko-lica. Širna ravan s svojo lahko dostopnostjo, mesto s svojo mnogoličnostjo življenja vplivata v svojih mejah vse drugače na žitje kakor pa samotna gorska dolina ali pa vetrovne planine. Življenje v dolinah in tihih soteskah je resno in molčeče. Ta resnost in molčečnost pa očituje povsem osebni značaj, ki ga lahko opazujemo v ljudskem značaju Kočevca. Neumorno življenje sedanjega časa, ki ne prizanaša niti najoddaljenejšim krajem, ki odstranja marsikatero dobro in z neizprosno potrebnostjo preobrazuje ljudi in njihovo delo, se vendar še nekoliko zaustavi pred samotnimi naselbinami. Tam zadaj »v zaledju«, v smolnato de-htečem visokem gozdu, v mirnih dolinah, kjer skoro še ne zaznavajo zmagoslavnega pohoda tehnike, tam življenje še ni silen tok, ki brezobzirno trga vse s seboj, tam je še vse sanjavo in umirjeno kakor čisti gorski potok, ki živahno, med resnim smrečju ubira svojo pot v dolino. Tu so že »pobožne bajte«, oddaljene na milje od vsakojake ve-likomestne civilizacije, tu še zvene glasovi in pesmi, ki jih zunaj ob tračnicah velikanskega prometa že davno ni več slišati.
Tujski promet uam je otvoril tudi kočevsko deželo in njene divne krasote. Vendar pa so še samotna pola in kotički, ki jih tudi avtomobil n« more doseči in jih le tupatam poleti obiščejo osamljeni gorski popotniki, da kot edini prinašajo . pozdrave s sveta, ki je z vsem svojim nemirom in resnostjo daleč za temi gorskimi kotlinami. Vsekakor pa je za spoštovanje starih, častitljivih običajev najbolj prikladna samota in nedotaknjenost, in to najdemo vprav v kočevskih dolinah. Je to glavna poteza bitnosti tega prebivalstva, ki bi ga bilo s pridevniki, kakor: dobrodušen, pošten, vztrajen najprimerneje označiti. Kočevec se trdno drži svojih starih šeg in običajev iz davnih časov, ki so se pod varstvom samote ohranili v skoro še izvirni obliki, čestokrat spojeni s cerkvenimi prazniki. Danes še zelo razširjeni običaj je takozvano streljane z možnarji na večer pred božičnimi prazniki. za Silvester in na večer prod praznikom sv. Treh kraljev, star običaj, s katerim naj bi se odvračalo zle sile. Kmalu po Božiču hodijo >zvezdnl pevci«, oblečeni za tri modrijane iz jutrove dežele, od hiše do hiše in prepevajo pobožne pesmi.
Na pobudo s strani gospoda akademičnega slikarja profesorja Vavpotiča in s sodelovanjem gospodov ravnateljev Dularja in Piutarja kakor tudi nekaj kočevskih gospodov in dam, se je v mestu Kočevju sestavil odbor, ki bo po trudapolnem pripravljalnem delu priredil dne 12. avgusta 1928 v Kočevju praznik narodnih noš. Po pozdravu došlib zunanjih gostov bo sprevod z godbo na čelu v mesto do gostilne »Harde«, nato bo zajutrkovalni koncert. Ob %'2 popoldne skupen odhod z godbo na veselični prostor. Izvajali se bodo 4 prizori iz kočevskega ljudskega življenja, nadalje bodo proste zabave, ples, šaljiva pošta itd. Pele se bodo tudi pesmi v kočevskem narečju; šege v prejnicali, fantovski večer itd. Vsa prireditev se posname za film. V primeru slabega vremena se bo vršil praznik narodnih noš osem dni'kesneje z istim sporedom. Nudi so nam torej svojevrstna ljudska slav-nost, na katero s tem opozarjamo širšo javnost.
Po Južni Srbiji
(Dalje.)
V Štip.
Štip bo ostal dolgo slaboznan v iugoslo-, vanski zgodovini. Tu so izvršili 29.. junija 1913 Bolgari »kriminalno brezumje«, kot se je izrazil sam Gcšov, da so namreč napadli ob Bregalnici Srbe in tako začeli drugo balkansko vojno. Bolgarom prijazni zgodovinarji jih izgovarjajo, da je bil to le nepreračunan incident, zagovarjajo jih, da bi Bolgare itak napadli novi zavezniki Srbi in Grki, toda žalostno dejstvo ostane, da je iz tega spopada nastala strašno krvava bitka, druga balkanska vojna z vsemi težkimi posledicami in zlasti z divjim sovraštvom med dvema sosednjima narodoma. Če hodiš po Macedoniji občutiš nehote, da to sovraštvo še obstoji in tli včasih bolj, včasih manj zavestno, toda tli in grozi, da spet kdaj Izbruhne v krvoprelitje. Koliko modrosti bo Ireba na obeh straneh, da se to premosti in kako malo se je tozadevno doslej storilo!
Ni me torej toliko interesiral Štip sam kot njegova zgodovina, da sem tja poromal. Vlekla pa me je tudi radovednost, kakšno je tolikokrat imenovano Ovčje polje, preko katerega vozi železnica iz Velesa v Štip in ob katerega vzhodnem robu teče Bregalnica
V Velesil sem se ustavil le, kolikor je bilo treba čakati na vlak. Pogled na mesto
je lep, ker leži v bregu na obeh straneh Vardarja. Na postaji sem poskusil s »kapanco«, najboljšo domačo jedjo v teh krajih, pa ni šlo. Kislo mleko, jajca, meso, same dobre stvari, ko bi bile vsaka zase. Na to mešanico pa se je treba že precej privaditi, da gre gladko. V splošnem sem po Južni Srbiji s hrano shajal, le da ne bi bilo toliko paprike, čebulje in česna. Macedonija bi brez teb treh dobrot menda ne živela en dan. Neka Macedonka mi je rekla nagajivo, ko smo gledali rdeče kupe paprike: To je naše meso. Pravega mesa razen jagnjetine tudi res veliko ne poznajo. Dobi se le v boljših restavracijah, pa še tam navadno slabejše kot pri nas, ker je pač tudi živina slabejša. Jagnjetine naletiš povsod dovolj, pa tudi ta dostikrat ni pečena za naš okus. Povsod pa sem dobil dober kruh. Kruh večinoma peko samo peki in siier v delavnici ob cesti, da vsakdo lahko skoro v peč gleda. Le na kmetih peko kruh doma, pa tudi tam postavijo peč zunaj na dvorišču, ne v hiši. —
Iz Velesa se začne železnica takoj dvigati na Ovčje polje in vozi potem do Štipa čez to planoto. Celo uro vozi vlak. pa komaj opaziš kako drevo. Vasi so silno redke in tudi ljudi na noliu malo vidiš. Ko sem se v ozil čez Ovčje polje, so zadnji spravljali žito s polja. Zemlja je bila že precej rjava. Nastopala je poletna vročina, ko Ovčje polje včasih po tri mesece ne vidi dežja. Reka Aznink je bila že čisto suha. Par luž se je še videlo. Človek se čudi.
da sploh vzdrže sicer redki prebivalci ob takem pomanjkanju vode, drevja in grmovja.
Ni čuda, da so propadli na Ovčjem polju slovenski naseljenci. Kaj pomaga, če je tudi zemlja rodovitna, ko pa niso navajeni na to podnebje in nasprotno vajeni sveže planinske vode, vajeni naših gozdov in travnikov. Propadle so tudi večje naselbine kot Nova Brdaj-nica, kjer so imeli doseljeni Vojvodinci vso državno pomoč. Vsaka selitev na Ovčje polje je za naše ljudi problematična, dokler ne bo dovolj vodnjakov, zlasti, če tudi sicer niso z vsem zadostno oskrbljeni.
Prav v vitstih dneh so nabirali prebivalci afijon. Mak raste v teh krajih v ogromni množini. Njiva za njivo se vrsti, polna makovih glavic. Pomladi, ko to cvete, mora biti prekrasen pogled. Afijon nabirajo tako: Zvečer narežejo makovo glavico s posebnim nožem. Ponoči izteče pri tej zarezi iz glavice sok, ki se strdi okrog zareze kot smola z drevesa. Zjutraj pridejo in spet s posebnim nožičem ta afijon postržejo. Tako pridobljeni afijon ima do 12 odstotkov opija in se splošno dobro proda. Če je leto ugodno, se pridela na en dulum (1600 kvadr. metrov) 4 oke (oka je 1280 gr.). Oka je bila tiste dni okrog >80 banki« t. j. 800 dinarjev. Upali pa so, da se cena še znatno dvigne. Judje v Štipu so hitro kupovali od kmetov nabrani afijon in ga spravljali za čas ugodnejših cen. V dneh, ko obirajo mak, se boje prebivalci razumljivo vsakega dežja. Če bi prišel v noči, *ko so glavice
/ /
aj/e novega
koledar.
Sreda, 8. avgusta: Ciriak, Miro. — Lunina sprememba: Zadnji krajec ob 18.24. (Po Herschiu se napoveduje spremenljivo vreme.)
ZGODOVINSKI DNEVI.
8. avgusta: 1555. je avstrijski cesar Ferdinand II. uvedel samonemški sodni jezik — 1916 so Italijani vdrli v Gorico in jo zasedli.
_ 1884 je na Tirolskem utonil dr, Karel
Tyrš, buditelj češkega sokolstva. — 1879 je požar uničil v Sarajevu 1500 hiš. — 1904 je umrl slikar zgodovinskih slik O. Brause-wetter.
* * *
Oblastna pomoč pogorelcem. Oblastni odbor je votiral kot prvo pomoč pogorelcem v Gornjem Ježem pri Cerknici znesek 30.000 Din, ki ga je včeraj osebno izročil predsednik oblastnega odbora dr. Marko Natlačen županu starotrške občine g. Keržiču.
*	Tridesetletnico mašništva in 22 letnico župnikovanja pri Novi Štifti je obhajal dne 4. avgusta č. g. duhovni svetnik Gothard F e r -m e. Pri tej priliki mu je občinski odbor kot večletnemu članu poklonil krasno diplomo častnega občana s primernim nagovorom g. župana. Pevski zbor mu je zapel par lepih pesmi in Jožefa Tesovnik mu je poklonila šopek. V imenu kmečke hranilnice in posojilnice v Gornjem gradu, katere ustanovitelj je bil, ga je pozdravil Albert Savinšek. V imenu tretjega reda pa Franca Šinkovec. Gospod jubilant je poudarjal, da ne išče posvetne časti, ampak le dušni in telesni blagor župlja-nov. Želimo g. dušnemu svetniku, da deluje med nami še dolgo let!
*	Promocija. Promovirala je na graski univerzi gdčna Frida Znidaršič, rodom novomeščanka, za doktorja vsega zdravilstva.
*	Prostovoljno gasilno društvo na Rakeku prosi, naj ugotovimo, da je ob priliki požara v Gornjem Jezeru prihitelo na pomoč tudi gasilno društvo z Rakeka z brizgalno in 14 gasilci ter se udeležilo skupno z ostalimi društvi gašenja in reševalnih del. Dasi je bilo rake-ško moštvo cel popoldan zaposleno pri črpanju vode iz vaškega vodnjaka in snaženju istega, je takoj po prejemu brzojavke odhitelo na pomoč in je navzlic slabi cesti v 50 minutah dospelo na mesto požara.
•k Posotniki jesenskega velesejma »Ljubljana v' jGSenk od 1. do 10. septembra imajo, če so v posesti samske legitimacije za 30 Din, pravico do polovične voznine v obe smeri. Pri odhodu dajo na domači postaji žigosati legitimacijo in kupijo celo vozno karto. S to se potem brezplačno vozijo nazaj. Zato se karte ne sme oddati vratarjem na ljubljanskem kolodvoru. Ob vhodih na velesejem se vsakemu potrdi, da je v resnici obiskal prireditev. Železniški popust je dovolila posetnikom ljubljanskega velesejma tudi Avstrija in češkoslovaška republika, odkjer bo mnogo odziva, saj bo velesejmu priključena jubilejna Kmetijska razstava, že sama po sebi pravi kmetijski velesejem. Ce v vašem krogu legitimacij ne bi bilo dobiti, jih zahtevajte naravnost od urada velesejma v Ljubljani.
■k Društvo katehetov lavantinske škofije priredi v torek 28. avgusta v Celju, v Slom-
izjava!
Podpisana izjavljam, da sem po krivičnem obdolžila gospodično Malči Bezjak na podlagi napačnih informacij nečastnega dejanja, kar iskreno obžalujem, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju, dne 4. avgusta 1928.
Paula Zor.
narezane, dež, je delo in trud zgubljen. Kljub veliki vročini si zato žele takrat samo solnca in solnca.
Vožnja čez Ovčje polje je dolgočasna, le eno vzbuja pozornost: orožniške straže. Nisem jih štel, a vtis imam, da nas je stražil orožnik na vsakih sto metrov. Ko sem izstopil v Štipu, je bila tudi prva stvar, da sem moral oddati potni list. Dobil sem ga kesneje pri srezkem poglavarju. V ostrem tonu so g. poglavar vpraševali, kaj iščem v Štipu in zlasti zakaj imam vizum za Grčijo. No, zadeva se je srečno rešila in moj vizum za Grčijo ni imel hujših posledic.
Na postaji me Je počakal moj sošolec in skrbel zame ves čas bivanja v Štipu. Ker leži postaja precej zunaj mesta, sva se peljala z avtomobilom čez Bregalnico v Štip. Čudil sem se, da je Bregalnica tako majhna, pa je zatrjeval moj spremljevalec, da bo v štirinajstih dneh sploh čisto izginila. Pritok Bregalnice Otinja je res že čisto usahnil. V njegovi strugi so naslednji dan, ko je bil ravno pazarni dan, imeli razstavljeno svojo robo posebno lončarji. Kjer sicer dere precej globoka Otinja, prodajajo poleti lončene vrče za vodo. V takih posodah ostane voda še najdalj časa pitna. Vrči so čisto taki, kot smo jih vajeni s slik v zgodbah nove zaveze na ženitninj v Kani Galilejski. —>
škovem domu zavoda čč. šolskih sester, zborovanje s sledečim sporedom: Ob 8 sv. maša; od pol 9 do 11: 1. Referata: a) dr. Jos. Demšar: Nova aola in kateliet; b) Ivan Bogovič: Katehetskl kongres v Monakovem. 2. Občni zbor lav. katehelskega društva. 3. Slučajnosti. K udeležbi se vabijo gg. katehetje in drugi duhovniki lavantinske in ljubljanske škofije.
k Na II. katehetski kongres v Monakovem je došlo črez 500 vnanjih zastopnikov. Otvoritev v veliki dvorani univerze je bila silno slovesna. Predsednik je pozdravil tudi udeležence (10) iz Jugoslavije. K prvi glavni skupščini je prišel kardinal dr. M. F a y !.-h a b e r , ki je imel v cerkvi pri svečani otvoritveni službi božji sijajen govor. Med odličnimi gosti je nagovoril zborovalce zastopnik drž. ministra za pouk in bogočastje, dalje namestnik mestnega župana i. dr.
* Glavna skupščina UJU v Mariboru. Kakor se da sklepati po dospelih prijavah, bo prisostvovalo Glavni skupščini okrog 2000 učiteljev iz vseh delov naše države. Zlasti je mnogo prijav iz Srbije, Vojvodine in Hrvatske, pa tudi Bosna in Dalmacija sta že prijavili lepo število delegatov. Glavna skupščina bo v dneh 11.—13. avgusta. Poleg običajnih letnih poročil glavnih funkcionarjev so na dnevnem redu tudi Pravila in referati o mladinski literaturi, samoizobrazbi, berlinskem kongresu osn. šole in rokotvornem pouku. — 14. avgust pa je določen za izlete in že sedaj se je prijavilo mnogo delegatov, zlasti iz Srbije in Vojvodine, da žele občudovati divno Slovenijo. Večina delegatov bo prišla v Maribor 11. avgusta z dopoldanskimi in večernimi vlaki.
k Za definitivno ureditev naše telefonske službe. Vprašanje ureditve telefonskega prometa vnaši državi in s tem v zvezi nabava medkrajevnih telefonskih kablov in telefonskih central se nahaja pred definitivno rešitvijo. Da bi se to vprašanje čim pravilneje rešilo, se obrača gospod minister pošte in telegrafa dr. Kajundžič na zbornice za trgovino, obrt in industrijo in na vse časopise, da izvolijo poslati svoje predstavnike k generalnemu ravnatelju ministrstva pošte in telegrafa t!o konca tega tedna, kjer bodo lahko pregledali ves elaborat v tej zadevi in prejeli vsa potrebna pojasnila. Gospod minister dr. Kajundžič želi namreč, da sliši, preden bo predložil to zadevo definitivno v rešitev ministrskemu svetu, eventualno kritiko zainteresiranih krogov naše javnosti.
* Viničarski red v »Naših goricah«. Te dni izide 8. številka »Naših goric« za avgust in bo prinesla avtentično besedilo uredbe o viničarskem redu, kakor ga je mariborska oblastna skupščina sklenila dne 20. julija. Ker se za veleaktualno vprašanje viničarskega reda zanimajo vsi naši vinogradniki in vsi vi-ničarji, osobito v mariborski oblasti, priporočamo in pričakujemo, da si to uredbo preskrbe vsi interesenti s takojšnjim pristopom v Vinarskemu društvu v Mariboru, katerega glasilo so »Naše gorice«; kajti posamezne številke tega mesečnika se ne razpošiljajo, marveč le celi letnik — letošnji stane 30 Din, lanski samo 20 Din —, položnice pa se dobe po pošti brezplačno pri upravništvu »Naših goric« v Mariboru, vinarska šola. — A. Zmavc.
k Kriza v učiteljskem naraščaju. Prejeli smo: Na osnovi člena 347. fin. zak. za leto 1928.-29. je za to proračunsko leto ustavljeno sprejemanje novih civilnih državnih uradnikov. Radi tega tudi ni v proračunu ministrstva prosvete za to leto nobenega kredita za nove postavitve in posledica je, da ostanejo ne — le oni učitelji, ki so doslužili kadrski rok ter bili nekateri izmed njih že prej stalno nameščeni v državni službi (teh je okrog 30 v Sloveniji), ampak tudi vsi absolventi učiteljišč, okrog 200 v Sloveniji, brez službe, navzlic temu, da je samo v mariborski oblasti še blizu 100 nezasedenih mest in da bo treba na mnogih šolah vsled obilnega vpisa v prvi razred otvoriti nove vzporednice. Ker leže zaradi gori citiranih določb vse prošnje novincev še nerešene pri oblastnih prosvetnih oddelkih, bo v septembru silno pomanjkanje učiteljstva, izprašani absolventi učiteljišč obeh spolov in dosluženci kadrskega roka bodo pa brez službe in kruha. Zato je nujna potreoa, da se čl. 347. fin. zakona za leto 1928.-29. s posebnim sklepom skupščine takoj izpremeni, da citirana določba o ustavitvi sprejemanja novih državnih uradnikov ne bo veljala vsaj za učitelje osnovnih šol v Sloveniji, ker je nujna potreba, da se jih vsaj okrog 120 nastavi. Prosvetnima oddelkoma je nujno potrebno pridobiti kredit za nove nastavitve tako onih učileljev, ki so doslužili kadrski rok, kakor tudi novincev. Odločilni faktorji naj zadevo resno upoštevajo in takoj rešijo, da ne bo v septembru in oktobru polno razredov brez učiteljev.
-k Avtopodjetniki se opozarjajo na dražbo za oddajo prevoza pošte na progi Kočevje -Brod na Kupi, ki se bo vršila 17. avgusta ob 11 dopoldne pri županstvu občine Kočevje. Pogoji so na vpogled pri občinah in poštah ob poštni progi in v poštnem odseku poštnega ravnateljstva v Ljubljani.
:k Zdravnica dr. med. Eleonoro Jenko-Grojerjeva ne ordinira do 24. avgusta.
"k Javna kopališča in Okrožni urad ta ravarovanje delavcev. Uprave mest in trgov ter tudi večjih industrijskih krajev posvečajo javnemu zdravstvu vedno skrbnejšo pažnjo. V okviru tega udejstvovanja polagajo posebno pažnjo na graditev ali preureditev javnih kopališč. Pri izvajanju teh akcij se občinske uprave obračajo na Okrožni urad s prošnjo za sodelovanje v obliki večje ali manjše denarne podpore. Čeprav urad ceni važnost telesne snage in higijenc kot učinkovito preventivno sredstvo, vendar pa urad pri takih akcijah ne more sodelovati, predvsem za to ne, ker nima finančnih sredstev, dalje, ker je v prvi vrsti dolžan skrbeti za kurativne zdravstvene naprave, kakor so fizikalna zdravilišča in podobno. V kolikor pa bi uradu sredstva dopuščala, da se more udejstvovati tudi na polju preventivnega zavarovanja, pa mora tako delo osredotočiti predvsem in postopkoma le na večja delavska središča, kakor so Maribor, Celje, Kranj itd.
k Javen škandaL Umevno je, da se Vaš dopisnik v številki z dne 3. avgusta zgraža, kako se more pustiti pohabljenega človeka raztrganega in razgaljenega v prahu in blatu na cesti... in kake pojme bodo imeli o Jugoslaviji tujci, ki prihajajo na Gorenjsko. Dobro je, da ste načeli to vprašanje, saj nas je še mnogo, ki bi radi pomagali revežem. Toda, in zdaj ta veliki »toda«, so li vsi ti »reveži«, ki se valjaj« v prahu na cesti, tudi res reveži? To Bi morala v prvi vrsti konštalirati občina in glavarstvo: ako so res reveži, naj jih pošljejo v kako hiralnico, ali vsaj naj jim da glavarstvo formalno potrdilo, da so ubogi, da bodo dobrotniki znali, komu dajejo miloščino. Z »reveži« imam namreč jaz prav čudne skušnje, posebno z onimi, ki se valjajo po cestah, ki vodijo na kako božjo pot. Ob cesti na Brezje so kar nastavljeni, in kažejo gole noge s hudimi ranami, ki bi morale ob cestnem prahu biti že kedaj inficirane, ko bi bile — pristne! Ako so razgaljeni udje res tako bolni, kakor jih ti »reveži« kažejo, mora brezpogojno nastopiti sanitetna oblast, ker je res neprimerno, da se take reči javno kažejo ko gre toliko otrok na Brezje; ako pa rane niso pristne (in želim v interesu revežev, da bi ne bile nikoli resnične), potem pa ne spada tak človek v senco obcestnih dreves, temveč v senco občinskega zapora. — Gorenjski romar.
k Razglas o sprejemu Rojenic v kmetijsko-jrospodinjsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. S t. oktobrom 1928 se otvori sedemindvajseti tečaj gospdinjske šole, ki bo trajal
11	mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki jo vodstvom čč. gg. sester iz reda »v. Fran-čišks Zavod je v posebnem ]>oslopju poleg Mari-janišča na Poljanah v Ljubljani. Pouk zavzema poleg verouka, vzgojeslovje, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umetl vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo,
; vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za brano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din, za pouk pa 100 Din. Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10 do
12	žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 ser-vijete "in jedilni pribor (žlica, vilice, nož). Če ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. znati Čitati, pisati in računati (zadnje šolsko izpričevalo); 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravuale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 1. septembra 1928 Kmetijski družbi za Slovenijo t Ljubljani. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin. — Kmetijska družba za Slovenijo.
k Potrdilo ra znižano vožnjo — tako sporoča železniška uprava — iz kopališč ali zdravilišč morajo vračujoči se gostje sami dati oskrbeti z žigom občine, oziroma kopališke ali zdraviliške uprave, kjer so se kot letoviščarji ali bolniki mudili. Železniške postaje odslej takih potrdil ne bodo več izpolnjevale. Ako bi se domačin (stalen prebivalec) dotičnega kraja ob Jadranski obali, oz. kopališča- ali zdravilišča skušal okoristiti takega potrdila, bi se zoper njega j>ostopalo po kazenskem zakonu. Oblika dotičnega potrdila je sledeča: Potrdilo o bivanju: Gosp.....kateri(a) je dne ...
došel iz (železu, postaja) ____ s ... (rodbinskimi
člani) je bival(a) z navedenimi osebami ---- dni
v ... 19 .. v ... Žig in podpis .. . občinskega urada ali zdraviliške, ozir. kopališke uprave. — Potrdilo o bivanju na drugih krajih naj se napiše na hrbet tega potrdila — To potrdilo velja na po-zavratku kot legitimacija za vožnjo za pol vozne cene za čas od 1. junija do 30. septembra, a za četrt cene za čas cd 1. oktobra do 31. maja po odredbah § 11. železniške tarife, del II. za prevoz potnikov prtljage in ekspresne robe. Žig odhodne primorske kopališke postaje pri povratku agencije za izdajanje voznih kart. Iz Generalne Direkcije Državnih Železnic v Belgrndu 27. maja 192R. g., G. D. Dr. 35.319-28.
it Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani se 8. avgusta preseli iz dosedanjih prostorov v Janez Trdinovi ulici 8 v lastno hišo v Praža-kovi ulici 11.	7292
k Pozor pred nesolidnimi agr-nti. Izvedeli smo, da posečajo župnišča v lavanlinski škofiji nekateri agenti, ki so v par slučajih pokazali, da se njihova nesoiidnosl že približuje goljufiji. Zato opozarjamo vse gg. župnike, naj bodo pri eventuelnih nabavah in naročilih zelo previdni.
Prcobilica dela
provzroči pogosto glavobol. Odstranite ga z znanimi
Aspirin
tabletami
Tudi zobobolu, irganju v ušesih, influenci, revmaiizmu, r.evralgijah in vročini uteše Aspirin-tablete zanesljivo bolečine.
Zahtevajte vedno originalni omot „«oyet" z modro-bclo-rudečo varstveno znamko.
k Opozorilo strankam, katere nameravajo iti k dr. Zeilersu v Gollspoch na Zgornjem Avstrijskem, naznanjamo, da je to podjetje zaprto od 15. do 30. avgusta.
k Nemški finančniki so zanimajo za Dalmacijo. Neka ve'j a skupina nemških »".nanč-nikov se zanima za zdravstvene in klimatične razmere na 5 i h otokov v zvezi z naglim razvojem turizma v Dalmaciji. Zastopnik te skupine bo te dni obiskal Dalmacijo, v prvi vrsti pa Split in otok Brač, zlasti Sutivan in Supe-tar, ki sta v neposredni bližini Splita.
k Smrtna nesreča osijoškega velepodjet-nika. V Osijeku se je v nedeljo na tragičen način ponesrečil tamkajšnji odlični meščan, 70 letni veleposestnik Vaso Muačevič. Starček se je solnčil v dravskem kopališču na stopnicah, ki vodijo v vodo. Zadela ga je kap in starček je padel v Dravo. Takoj so skočili za njim nekateri kopalci, vendar pa niso mogli več najti Muačeviča. Trupla dosedaj še niso našli. V vsem Osijeku je vzbudila vest o smrtni nesreči Muačeviča, ki je bil eden najbolj znanih in najodličnejših osebnosti v Osijeku, splošno sočutje.
k Narednik ubil kapetana. Sličen dogodek, kot se je pred meseci pripetil v Ljubljani, se je izvršil v ponedeljek v Belgradu. Opoldne je prišel v vojaško pisarno narednik Živko Belanovič in izročil kapetanu Milanu Dodiču kuverto s pismom. V trenutku, ko je Dodič čital pismo, je narednik ustrelil v kapetana tri strele. Kapetan je takoj padel mrtev na tla. Narednik Belanovič je pobegnil iz sobe, za njim pa je stekel narednik Stefano-vič. Belanovič se je ukrenil in s strelom težko ranil Stef&noviea. Zatem je odšel v svojo sobo, kjer se je z nekoliko streli usmrtil. Točen vzrok groznemu dejanju Belanoviča ni znan. Pred nekaj dnevi je bil Belanovič klican k raportu na povelje kajietana Dodiča in kaznovan na 15 dni zapora. Mnenja so, da se je Belanovič najbrž ;-ato nad Dodičem maščeval.
k Velik gezdni požar v Bosni. V gozdu Suhidol, v neposredni bližini gozdnega kompleksa Bcbešiča pri Travniku v Bosni, je v nedeljo dopoldne nastal požar, ki je takoj zavzel ogromen obseg. Ljudstvo iz vse okolice j© bilo alarmirano in je prihitelo k gašenju, vendar pa se ni posrečilo požar lokalizirati. Iz Travnika je bilo poklicano večje število vojaštva k gašenju. Gozd še gori. — V Tiholjskem gozdu pri Foči se je pojavil požar v skladišču družbe Vardar. Zgorelo je okoli 1400 kub. metrov lesa v vrednosti r.ad 100.000 Din. Požar so udušili po velikem naporu delavci in kmetje. Ni še znano, kako je požar nastal, mislijo pa, da ga je zanetila proč vržena tleča cigareta.
k Zaradi merjasca ubil soseda. V vasi Markuševcih v Sremu je prišlo do krvavega spopada med svinjskim pastirjem Pavlom Gli-vičem in lovskim paznikom Nikolo Skrbičem. Oba sta pasla na isti njivi svinje in sta imela vsak svojega merjasca, ki sta se med seboj borila in je bil Glivičev merjasec premagan. Zaradi tega je Glivič zagrozil, da bo Skrbiče-vega merjasca zaklal. To pa se mu ni posrečilo in je Skrbičev merjasec pobegnil. Tako je Glivič sklenil, dn bo ubil Skrbiča samega in je za to vzel kuhinjski nož. Skrbiča je srečal v ponedeljek na isti njivi in sta se tam sprla. Tekom prepira je Glivič svojega nasprotnika zabodel v srce. Ubijalca so aretirali.
k Roparski napad sredi ceste v Zagrebu. V Zagrebu, na križišču Vočarske in Bijeničke ceste se je izvršil v ponedeljek ob 9 zvečer roparski napacl. Ob tem času je šel domov ne-lavec Pavel Pendjak, stanujoč na Mirogoju v gostilni »Rdeči nos«. Na križišču sta ga U3in-vjla dva neznana mladeniča, ki sta ga napadla z nožem v roki in mu zaklicala: »JUenar sem — ali pa te zakoljeva!« Pendjak »e jtina je najprej uprl, nakar ga je eden udaril s pestjo v prsa, drugi pa mu je preiskal žepe in odvzel 480 Din. Ko sta ga oropala, sta pobegnila. Pendjak je nato odšel na policijo in prijavil ta slučaj. Po njegovem opisu je bil eden cd napadalcev star 25 let, črnih las in oči ter j oblečen v črno obleko, drugi pa je bil star ; kakih 18 let, majhen, črnih las in oblečen v i modno sukno in v črne obrabljene hlače. Policija roparja zasleduje.
* Žensko truplo na železniški pMi<». V ponedeljek zjutraj so našli na železniški progi med postajama Koprivnica in D en je na Hrvatskem truplo mlade ženske, katero identife-to še niso ugotovili. Truplo je ležalo na he-
buhu in je bilo brez glave. Oblasti so uvedle preiskavo. Ni še znano, ali gre za zločin, za samoumor ali za nesrečo.
•k Pretep v Veliki Loki. Prejeli smo: V torkovi štev. »Slovenca« je ined dnevnimi novicami bila ludi notica o pretepu fantov na Veliki Loki. Da so se se tepli, je res. Pretirana pa je trditev, da jih žandarji niso mogli ukrotiti in da so vojake poklicali.
•k Velika tatvina v orientekspresu. Trgovcu Jeanu Zaboryu iz Pariza je bilo v Sisku skozi odprto okno spalnega vagona ukradena vsa njegova prtljaga, kovček z obleko in perilom, zlata ura, posejana z dija-manti in 6000 francoskih frankov. Zabory ima 36.000 francoskih frankov škode (80.000 dinarjev).
Pripravljajte si sami svojo sodo VOdO z
angl. SPARKLET steklenico £fubljana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
O Otrokom, ki pridejo iz Nemčije bo
'danes zjutraj maševal na Brezjah prevzvišeni gospod knezoškof. Otroci se pripeljejo v Ljubljano z rednim gorenjskim vlakom ob pol 12. Ponovno vabimo sorodnike in znance, kateri jih pričakujejo, da naj pridejo ob tej uri na glavni kolodvor v Ljubljani. Ako pa jim to ni mogoče, pa naj jih čakajo vsaj pri izstopni postaji. Iz Ljubljane gredo v Maribor ob 12.15, na Dolenjsko ob 13.18, proti Kamniku pa ob '14.08.
O Poročil se je g. Gabrijel V a 1 a n d , strojnik Jugoslovanske tiskarne, z gdč. Drago Ro p i č.
G Z razglasnc deske. Na razglasni denki sta objavljena dva razglasa mestnega magistrata, ki se oba nanašata na sklep občinskega sveta z dne 10. julija 1928, da najame mestna občina 10 milijonosko posojilo za izvršitev raznih tlakovanih in kanalizacijskih del in poldrugmilijonsko posojilo za regulacijo Gradaščice in napravo raznih brvi in novih mostov. Proti obema sklepoma je dopustna pritožba na finančno ministrstvo 14 dni po razglasu. — Razpisana je sodna dražba hiše in dvorišča na Večni poti št. 1. Cenilna vrednost znaša 273.120 Din. Dražba se vrši dne 20. septembra ob 10 na sodišču št. 15. — Davčni urad razpisuje dražbo nekega pohištva. Podrobnosti so objavljene na deski.
© Umrli so v Ljubljani v času od 1. do 7. t. m.: Mihael Knaflič, štabni živinozdravnik v pokoju, 70 let, Kersnikova ulica 7; Julij Košar, kleparski mojster, 58 let, Hrenova ulica 7; Rozalija Križman, krojaška vajenka, 17 let, Švabičeva ulica 1; Ana Schulz, soproga muzealnega asistenta v pokoju, 68 let, Medvedova ulica 28; Marija Moder, hiralka, 67 let, Vidovdanska 9; Ana Jenko, hči zidarskega pomočnika, 8 let, Smlednik 20 — Zavod za zaščito dece; France Lampič, lesni trgovec, 35 let, Stranska vas 29 — Leonišče. V bolnici so v istem času umrli: Jože Okorn, posestnik, 63 let, Polica 6; Katarina Gnus, hči posestnika, 13 let, Prevelj 20; Venceslav Travin, akademik, 40 let, Stari trg 13; Marija Marušič, dninarjeva hči, 2 leti, Canje 3 — Blanca; Dušana Likar, hči nadučitelja, 8_let, Rakovnik pri Medvodah; Valentin Škof, krojaški pomočnik, 49 let, Mestni trg 12; Jernej Dolšček, vpokojeni rudar, 51 let, Loke 39; Alojzija Štritof, hči postrežnice, 10 messcev, Udmat 98; Janez Jarc, delavec, 71 let, Fe-netišče 15; Ana Jenko, hči zidarskega pomočnika, 8 dni, Smlednik 40; Vera Stopač, hči delavca, 5 mesecev, milarna v Šiški; Fr. Drobne, delavec, 30 let, Ledina 32; Ivan Zlo-zel, delavec, 21 let, Št. Lambert 586.
© Svojega rojaka je ogoljuial. Pred dnevi je prišel v Ljubljano Bosanec Camil Djihve-rovič. Obiskal je svojega rojaka, delavca Ahmeda Djogiča, na neki ljubljanski stavbi. Djogič je nepismen in je prosil svojega rojaka, naj pošlje zanj po pošti njegovi ženi v Bosno 350 Din. Djahmerovič je res šel na pošto, oddal pa je le 250 Din, 100 Din pa si je pridržal. Djogič je pokazal recepis polirju, ki mu ga je prečital, in mu povedal, da je ogoljufan za 100 Din. Sleparskega Djahme-roviča so aretirali. Izgovarja pa se, da ni po-neveril denarja, temveč da ga je ogoljufala _ poštarica, kar mu seveda nihče ne verjame.
© Genijalna sleparska dvojica že v rokah policije. V nedeljo smo poročali o neki Elzi B., ki je izvršila več sleparij po deželi in v Ljubljani in so jo na krajih videli v družbi ljubljanskega igralca Pepeta. Še isti večer, to je v nedeljo zvečer, pa so Elzo aretirali v Simon Gregorčičevi ulici, kjer se je mudila pri neki družini. Na policiji so ji seveda našteli ves dolg register njenih grehov in jo pridržali v zaporu. Njen tovariš Pepe se je prišel na policijo prijavit sam in je izpovedal, da za sleparije svoje tovarišice ni vedel. Policija bo preiskala, koliko je resnice na njegovi izpovedi. Še včeraj je prišla na ljubljansko policijo ovadba zoper Elzo, ker :c v Bohinjski Ristrici osleparila neko starej-So žensko za 400 Din, pod pretvezo, da mora plačati večjo carino, da pa ji je zmanjkalo denarja. Elzi pred sodniki ne bo ravno preveč lahko pri srcu.
O Tatvine. Iz gostilne Fatur na Večni poti je neznan tat odpeljal trgovskemu potniku Jakobu Seliškarju osem mesecev starega in 2000 Din vrednega psa podganarja Murčka. Za izsleditev psa je obljubljena nagrada 100 Din. — Mesarski pomočnik Pavel Balič ie v petek ponoči zaspal pod kozolcem na Vodovodni cesti. Ta čas mu je neznan zlikovec odnesel plašč in klobuk, skupaj vredna 500 Din. — Iz hiše št. 85 na Poljanski cesti je nekdo ukradel šest metrov dolgo verigo, vredno 300 Din, last Josipa Bergmana. -- V mesarsko stojnico Martina Rozmana je bilo ponoči vlomljeno. Vlomilci so odnesli 4 kg slanine in 2 kg suhega mesa v vrednosti 200 Din. — Neznan žepni tat je v soboto dopoldne izmaknil nat rgu kmetici Frančiški Te-glove iz Iške loke denarnico z vsebino 320 Din. — Delavcu Juliju Leskovarju je bila na novi stavbi na Poljanski cesti izmaknjena denarnica z vsebino 220 Din.
Postajališče Jevnica otvorieno
Prva avgustova nedelja, lepa in solnčna, kakor je bila. je izvabila mnogo Ljubljančanov ven na deželo. Na vse strani so se razkropili, v hladne in tople vode, v planine, ter še na mnogoštevilne veselice, ki so jih vsepovsod po okolici »dobri ljudje« priredili. Med drugimi prireditvami so v ob-savski dolini otvarjali i novo postajališče Jevnico.
Gostov je bilo pri otvoritvi zelo veliko. Ni vsak dan prilika, voziti se za polovično ceno in to celo v I. in II. razredu, ko plačaš samo III., kakor je navadno ob prilikah takih otvoritev in je ludi
^/In, UiIa ''T nlrt^MI r b ^ 11 » t- o \ • o i a nrinrai/ila nrirrv nn.
zdaj bilo- Železniška uprava je pripravila prvo polovico nedeljskega popoldanskega vlaka za izletnike. Sami »pullmani«, okrašeni z venci in zastavicami. Takisto je bila okrašena tudi lokomotiva. In ob 2.15 je lokomotiva št. 323.019 potegnila otvoritveni vlak iz Ljubljane proti Zasavju. Ob vseh postajah so vstopali vedno novi, številni potniki, ki so se namenili v Jevnico na otvoritev.
Ko je vlak zavozil v okusno z zelenjem in mlaji okrašeno postajo, ter na njej prvič obstal, je ob sviranju viške godbe in vzklikanjem pričaku-jočih domačinov vsa ta številna množica izstopila in napolnila obširni peron. Nato je številne goste najprej pozdravil predsednik pripravljalnega odbora za gradbo postaje g. Godec. Imenoma je pozdravil zlasti velikega župana ljubljanske oblasti, g. dr- Vodopivca, ki se je prijazno odzval vabilu in se otvoritve osebno udeležil, dalje g. okrajnega glavarja Podboja iz Litije ter zastopnika žel. direkcije, g. načelnika Jelašiča. Za predsednikom Godcem je stopil na govorniški oder načelnik Jelašič, ki je proglasil postajo za otvorjeuo in izročeno prometu ter pozval navzoče, da ta slovesni trenutek počaste s tem, da vzkliknejo Nj. V. kralju Aleksandru trikratni »živijo«! kar navzoči tudi navdušeno store. Postajo je nato blagoslovil g. župnik Doli-nar iz Kresnic. Govoril je še domačin Jemec, ki je orisal zlasti zgodovinski pomen in gospodarsko pridobitev, ki z novo postajo v ta, doslej tako rekoč od sveta odrezani kraj, prihaja. Zahvali uje se vsem, ki so vsak po svoje pripomogli, da je zdaj ta postaia končno otvorjena.
Po tej oficielni otvoritvi se je na bližnji livadi v senci mogočnih bukev vršila še veselica, na kateri je igral poleg godbe tudi tainburaški zbor »Sava« iz Laz. Z večernim vlakom se je večina udeležencev vrnila proti Ljubljani.
Maribor
n Nekaj zanimivih podatkov o delavskih hišicah. Vsaka hišica tehta 80.000 kg; pri hišicah tipa A je bilo treba za zgradnjo 13.000 opek, pri hišicah tipa B pa 12.000 opek. Hišice so tako zidane, da'zahtevajo skoraj pohištvo v posebnem slogu in posebnega tipa. Kar se tiče kleti gotovo ne bo mogoče spravljati vanjo »kolosalnih« sodov, kar je tudi čisto pravilno; v globino gre namreč klet do 1.90 m. Sicer je za udobnost kolonistov, ki se bodo vselili dne 1. novembra, kar najbolj poskrbljeno. Na razpolago bo lep vrtiček. Na sred n. vseh 75 vrtičkov se bodo stekale ceste, ki vodijo skozi kolonijo, v lepo igrišče, ki ga bo obdajalo 32 kostanjev. Pa tudi plin, električna razsvetljava, vodovod itd. Nekatere podjetne glavice so pogrurUa s tudi to-le misel: da bi nikakor ne bilo napačno, ako bi se inštaliral tudi radio, ki bi v dolgih zimskih večerih nadomeščal kolonistom razne zabave v mestnih zabaviščih in ponočnih shajališčih.
n Mestna delavska zavarova.nica. Po dolo« bi paragrafa 7 zakona o zavarovanju delavcev je ustanovitev mestne delavske zavarovalnice možna n dopustna. Ker se v L ubijam že dela na tem, R? je te zadeva sprožila tudi na zadnji seji mariborskega občinskega sveta in sicer v okvirju poročila za II. odsek. Upati je, da bo čimpreje prišlo do ustanovitve mestne delavske zavarovalnice; omenjeno misel pa moramo kar najtopleje pozdraviti.
□ 28. Zlet mariborskega orlovskega okrožja v Hočuh. Mariborsko orlovsko okrožje je imelo dne 5. avgusta celodnevno prireditev v Hočah pri Mariboru. Predpoldne se je vršila slovesna služba božja s pridigo, ki jo je imel g. dekan Sagaj. Nato se je vršila skušnja za popoldanski telovadni nastop. Na sporedu so bile proste vaje članov in čla-I nic, orodna telovadba in pa nekatere lahkoatletič-1 ne vaje (skok v višino). Prireditve, ki se jc pri-i čela ob pol 16. uri, so se med drugim udeležili ! veliki žuj>an dr. Fr. Schaubach, mariborski župan dr. Alojzj Juvan in mestni fizik dr. Alfonz Wank-miiller. Udeležba na prireditvi je bila prav lepa. Prav veliko udeležencev je bilo iz Maribora in pa iz Slovenske Bistrice. Vsi so pa z velikim zanimanjem spremljali izvajanje posameznih točk telovad-nega sporeda. Na sporedu je bil tudi slavnostni govor oblastnega poslanca lirastelja, ki je v živahnem tonu prikazal velike naloge orlovstva.
□	Doma. Včeraj ob 22 so prispeli v Maribor dečki, ki so letovali mesec dni v Kaštel-Lukšiču pri Splitu. Kako so dečki zadovoljni in kako se jim je
I dobro godilo je že poročal g. prof. Fink pred ne-I davnim v našem listu. Včeraj pa so se vrnili do-\ mov zdravi, veseli, zagoreli in korajžni. Na kolodvoru so pričakovali svoje sinčke skrbni starši in ' še drugi Mariborčani. Svidenje je bilo prav pri-j srčno in ganljivo.
□	Razstava mladinske literature ob priliki le-! tošnje glavne skupščine vsega učiteljstva naše dr-I žave v dneh 11. do 13. avgusta v Mariboru bo zelo i zanimiva. Zbirko mladinskih knjig so poslala že i vsa večja založništva iz Belgrada, Sarajeva, Za-; greba in Ljubljane. Knjige bodo izložene jx>d naslovom: »Kaj čita jugoslovanska mladina«. Vse, ki
! se zanimajo za mladinsko literaturo, opozarjamo 1 že sedaj na to prvo razstavo mladinske knjige pri nas. Zaolžništva, ki bi tudi rada razstavila mladinsko knjigo, prosimo, da pošljejo tozadevna izdanja na naslov Učiteljskega društva v Mariboru. Ko- , roščeva ul. 5-II.
□	Opozorilo trgovcem in obrtnikom. Tukajšnji policijski komisarijat je že svoj čas izdal vsem obrtnikom in trgovcem, ki imajo svoje obratne in prodajne lokale v pritličju, poseben nalog v tem zmislu, da morajo prilepiti na vrata poseben listek z naslovom gosjx>darjevim oziroma z naslovom tiste osebe, ki so ji poverjeni ključi lokalov. To zahtevajo varnostni oziri pred raznimi nesrečami, ki se lahko pripetijo (ogenj, lahko poči vodovodna cev itd), ker se sicer mora v teh slučajih udreti v lokal; pri tem pa trpi škodo lastnik trgovine ali obrata. V zadnjem času pa je policijski komisarijat opazil, da mnogoštevilni interesenti te odredbe ne izvajajo dasi gre pri tem za njihovo lastno korist. Vzrok temu so mnogoštevilne spremembe jnosesti, preselitve itd- Vendar pa policijski komisarijat opozarja vse |)rizadetc trgovce in obrtnike, ki nimajo omenjenega naslova prilepljenega na vratih lokala, da to nemudoma store.
□	Rekord. Tekom nedelje je tukajšnja rešilna j>ostaja intervenirala v 14 slučajih, kar gotovo predstavlja rekord in kar dokazuje, da je še eden rešilni avto nuino potreben. Upajmo, da se bo znana carinska zadeva glede novega rešilnega avta čimnreje rešila v ugodnem smislu.
□	Novo olepševalno društvo se je ustanovilo preteklo nedeljo v Studencih pri Mariboru. Ustanovni občni zbor se je vršil ob veliki udeležbi v prostorih r. Senice. Novoustanovljenemu olepševalnemu društvu se bo nudila lepa prilika, da izvaja svoj prepotrebni program v tem delavskem kraju, ki je bil doslej v tem oziru gotovo zanemarjen.
□	Hvala bogu — dež. Suša je že crozila, da bo vse uničila. Posebno so tožili vrtnarji v Koroškem in Meljskem predmestju, ki so morali na vso moč zalivati zelenjavo, da je ni uničila strahotna suša. V nedeljo okoli 10. ure je Mariborčane, ki so prišli z vlakom nazaj v Maribor — bili so na izletih, prireditvah itd. — pozdravil prvi dežek. Okoli polnoči pa je prihrula nad Maribor nevihta ob treskanju. bliskanju in grmenju; v trenutku je nn stala pojiolna tema po vseh mariborskih zabaviščih, ker se je tok prekinil. Dež je lil preko cele noči kakor iz škafa in kakor izgleda, se bo topot držal delj časa. Suša .ie namreč bila priitsnila s tako silo, da so mnogi Mariborčani že morali no vodo v — Dravo.
O Zblaznela je nenadoma 47 letna posestnica Terezija W., stanujoča v Studencih, Kralja Petra cesta 54. Revico so prepeljali v bolnico.
□	Delo dobijo pri tukajšnji Borzi dela: 3 mizarji, 4 pomožni delavci, 10 hlapcev, 12 viničarjev, 2 gozdna delavca, 1 klepar, 1 kamnosek, 4 sodarji, 2 kolarja, 4 tesarji, 1 mesar, 1 čevljar, 1 pekovski pomočnik, 1 šoter, 1 hišni sluga, 2 elektromonter-ja, več vajenceo (kolarske, mesarske, soboslikar-ske, tapetniške in sodarske obrti), 3 služkinje, 6 kuharic, 1 hotelska kuharica, 2 šivilji (vajenki), 8 šivilj, 1 frizerka, 1 prodajalka s kavcijo.
□	Kar iz zasede ga je napadel. Ko se je vračal predvčerajšnjem zvečer domov 19 letni tkalec Josip Gradišnik, ki stanuje v Novi vasi, ga je na Betnavski cesti kar na lepem, nepričakovano ter iz zasede napadel neznanec ter ga z nekim topim oredjem tresnil po glavi, nato pa jo urno odjadral proti Jezdarski ulici. Napadencu je nudil prvo pomoč rešilni oddelek; napadalčeva identiteta se ni mogla ugotoviti. Bržkone je osebno maščevanje.
□	Policijska kronika beleži pet aretacij. Aretirane so bile Ana H., Marija M., Roza J-, Ivana G. in Marija R. — vse radi vlačugarstva in prostitucije. Prijavljenih je bilo več slučajev in sicer radi telesne poškodbe 1, ogrožanja telesne varnosti 1, nedostojnega vedenja 1, cestno policijskega reda 1, goljufije 1, autopredpisov 3 in izgube 2.
□	Skrivnostna uta. Noč ima svojo moč — dobro! Ljudje so pa vrh tega včasih malo šaljivi in navzlic vsem predsodkom gredo ponoči lepo ven v zlato naravo, da vživajo njeno lepoto. Ni treba posebej naglasiti, da takole mimogrede marsikaj opazijo. Ponočni šetalci pripovedujejo že nekaj dni sem, da se v obližju Betnavske ceste nahaja na nekem travniku skrivnostna uta, ki v ponočnih uricah kar oživi. Glede dogodkov v notranjosti utice se med kolonisti veliko šepeče in vlnda v tem oziru še nejasnost. Popolna iasnost pa je že glede nekaterih ponočnih romarjev k tej utici, ki ležijo v njeni bližini, oborženi dodobra z buteljkami. Izkazalo se ie, da gre za delavce, ki so zaposleni pri gradnji delavske kolonije in ki prebijejo noč na omenjenem travniku ter v bližini tajinstvene ute, ne da bi šli lepo domov spat. Vedeli smo že marsikaj glede vsega tega in policija se je tudi že lotila zadeve z vso'potrebno natančnostjo. Upamo, da bodo mero-dajni činitelii kmalu napravili tukaj red, da ne bo omenjena uta prebivalcem Betnavske in sosednjih ulic v opravičeno zgledovanje.
□	Aretirani so bili: Alojzija C. radi neplačanega napitka, Franc B. in Alojzij K. radi pretepa, Ivana M. radi nespodobnega vedenja. Alojzij H. radi razgrajanja, Marija K. in Ana P. radi vla-cusarstva. Marija D. radi zlobne poškodbe tuje lastnine in Arif I. radi prodaje sladoleda.
število, kaže dovolj jasno prvotno besedilo izjave, ki so jo podpisali starši. V tej izjavi namreč ne zahtevajo le nemške šole, temveč se izjavljajo tudi za nemško narodnost. Kasneje so tozadevni pasus izpustili, ker so menda Nemci sami spoznali ne-vzdržnost take izjave.
0 Polovična vožnja za hmeljske obiravce. Gotovi elementi se poslužujejo dejstva, da letos za hmeljske obiravce še ni dovoljeina znižana vožnja, in agitirajo proti SLS, češ da se njeni poslanci ne brigajo za tako važno zadevo. V vseh časopisih je stalo, kdaj se je sestavljal pravilnik za vozne ugodnosti. Ali je Hmeljarsko društvo takrat kaj ukrenilo, da bi se za obiravce a priori določila znižana vožnja? Kolikor vemo mi, ni društvo takrat storilo ničesar. Najmanj, kar bi bila njegova naloga, bi bilo, da na to pereče vprašanje opozori naše poslance. "Storjeni so vsi potrebni koraki, da bodo letos obiravci deležni vozne ugodnosti. Vedeti pa je terba, da na tem Hmeljarsko društvene bo imelo absolutno nobene zasluge.
0 Tri tatvine. Ni še dolgo tega, ko je bila aretirana Marija K., ker je kradla poljske pridelke. Prošlo soboto pa so jo že zopet zasačili, ko je z njive posestnika Krušiča na Lavi kradla v družbi nekega moškega kumarce, fižol, solato in krompir in povzročila okoli 150 dinarjev škode. Poleg kazni čaka Micko tudi izgon iz celjskega policijskega okoliša, ker je le preveč razvajena tatica. — Albina Plevnik na Glavnem trgu je hotela scvreti pišče za kosilo. Zaklano in očiščeno pišče je spravila v klet, odkoder ji je pa »neznanokam« izginilo. — Pred dnevi se je Ana B. kopala v tukajšnjem ženskem kopališču. Kako je mogla biti tako nerodna, da je pustila svojo ročno torbico na stopnjicah kopališča, menda sama ne bi znala povedati. Ko je torbico zopet pobrala, ni več bilo v njej bankovca za 100 avstrijskih šilingov ter 15 dinarjev našega denarja, doeim so drugi predmeti v torbici ostali nedotaknjeni.
0 Vzorna stanovalca. Pri gostilničarju Re-beršaku v Klavni ulici sta stanovala krojaški mojster Josip Klun in krojaški pomočnik Jernej Lupej. Na stanarini in hrani sta se temeljito zadolžila, Kiun za 7900 dinarjev, Lupej pa za 1300 dinarjev. Cas je že bil, da bi dolgove enkrat poravnala. Mesto tega sta v noči od 1. ua 2. avgust povezala svoje culice in jo popihala.

muhe
AiR«ON
zoponcem
imv.:
»ER0XOp
j^Jopont«"®
iM
nafhoSIši munoSovec na svetu
Cena 1 dinar
Celje
0 Za Orlovski dan v Pctrovžah, ki se vrši dne 15. avgusta, se vršijo velike predpriprave. Dočim je bila dne 15. julija Dobiršavas priča ogromne aktivnosti slovenskega ljudstva v boju zoper nemoralo in blatenje slovenstva, bo 15. avgusta priča mogočnega mladostnega stremljenja po simoizpopolnitvi in čim vestnejši pripravi krščanske mladine za naloge in življenje.
0 Prihod westflaskih otrok. Z vlakom, ki dospe danes ob pol 3. uri popoldne v Celje, dospejo tudi oni otroci naših -vvestfalskih rojakov, ki izstopijo v Celju. Družine, ki so se zavezale te otroke sprejeti, se naprošajo, da prevzamejo otroke na kolodvoru.
0 Za nemško šolo? Že pred tedni smo za-\7.eli odločno stališče proti akciji, ki so jo pričeli celjski Nemci in nemškutarji za ustanovitev nemške osnovne šole odn. za otvoritev popolnoma nemških vzporednic. Kljub takratnemu našemu opozorilu so Nemci nadaljevali z zbiranjem podpisov za nemško šolo in slednjič predložili potoni svo-joga nemškega gospodarskega društva oblasti tudi tozadevno zahtevo. Ker je na podlagi njihove vloge celjsko okrajno glavarstvo povabilo vse, ki so s svojim podpisom zahtevali nemško šolo, v svoje urade, da ugotovi narodnost staršev in se je pri tej priliki izkazalo, da ogromna večina podpisnikov ni le slovenske narodnosti, temveč da ogromna večina tudi ne zahteva nemške šole, temveč samo prilike, da se njihovi otroci priuče tudi nemškega jezika, je zadnja »Cillier Zeitung« napisala celi dolg uvodnik, v katerem skuša postopanje okrajnega glavarstva prikazati kot nezakonito. Razumemo to vpitje. Le vsled modrega postopanja okrajnega glavarstva je bilo mogoče ugotoviti, da so se Nemci hoteli poslužiti slovenskih ljudi, da bi na zunaj dokumentirali nemštvo Celja in okolice. Nuj raje >Cilliercn< pove, s kakimi sredstvi so njeni ljudje zbirali podpise, zbirali celo od takih, ki niti saini pisati ne znajo. Ali smatra našo prosvetno upravo resnično za tako naivno, da bo mirno pripustila, da bo par celjskih Nemcev vsled svoje gospodarske moči smelo vzgajati narodne odpadnike? Da gre celjskim Nemcem le za to, da umetno zvišajo napram javnosti svoje odmirajoče
Dopisi
Jesenice
Mesto v zapor čez meio. I. Gorjanc, stanujoč na Javorniku št. 93 in Marija Pivk, tov. delavka, stanujoča istotam. doma v Poljanski dolini, bi imela iti včeraj v dveletni zapor radi veriženja. eMsto v zapor sta jo pa v noči od četrtka na petek popihala čez mejo.
Nagla smrt je doletela v nedeljo M. Novak, ženo zidarskega mojstra. Ob pol je bila še na dvorišču, ob petih so jo pa našli mrtvo.
Trbovlje
Pomanjkanje prostorov za potnike na kolodvoru. Vsled stalno naraščujočega prometa se je dotok potnikov zelo dvignil. Pri tem pa se je izkazalo, da je čakalnica III. razreda premajhna, dočim je čakalnica I in II. razreda za širšo publiko zaprta. Vsled tega so potniki .primorani uživati vse dobrote poletne vročine, dežja, zime in drugih elementarnih neprilik na prostem Naj bi se napravil pokrit peron!
Otroci iz Vcstlalskcga se pripeljejo v Trbovlje v sredo, dne 8. t. m., popoldne ob pol 2. uri. Tisti sorodniki in drugi, ki prevzamejo otroke, naj pridejo ob tem času na kolodvor. Obenem se vabi tudi ostalo občinstvo k sprejemu.
Višnja gora
Proslava 450 letnice obstoja mesta Višnje gore se je zelo lepo izvršila. Ob pol 9. uri je bil sprejem gostov na kolodvoru, nato obhod po mestu, ob pol 10. uri pa sv. maša v mestni cerkvi. Po sv. maši je oblastni poslanpc gosp. Erjavec predaval o zgodovini mesta Višnje gore. Po slavnostnem predavanju je društvena godba zaigrala narodno himno, katero je ljudstvo odkrito poslušalo. Pri vseh vlakih je društvena godba z gasilci sprejela došle goste. Ob 1. uri se je pričela veselica na starem gradu pod košatim drevjem. Po dohodu vseh gostov je načelnik g. Omahen pozdravil vse došle goste, jiojasnil pomen slavnosti, ter jim želel najboljšo zabavo. Gasilno društvo, ki je to slavnost priredilo z velikim trudom nekaterih članov, posebno g. načelnika, bo imelo precej dohodka, da si bo odpomoglo iz dolga, ki ga ima še na pred kratkim časom nabavljeni motorni brizgalni. Vsi goslje so bili najbolje postrežem in zelo dobre volje. Vsak je imel tudi priliko piti iz prave starinske polževe lupine, kar drugekrati ni bilo še nikdar na razpolago. Razkazovale so se tudi razne druge starine, kakor zastava iz turških časov, katere en del je odtrgal sovražnik, pri napadu na višnjegorski grad, potem palica, ki so jo imeli svoječasni rihterji, ko so sodili ter ob razglasu sodbe obsojenca po glavi udarili. V 260 letih je bilo v Višnji gori 17 na smrt obsojenih. Višnja gora ima zelo lep velik arhiv, ki ga bi bilo vredno obelodaniti. Višnje-gorci pravijo, da bodo stolp, ki so ga na starem gradu napravili, še obdržali, kjer je 7. njega zelo lep razgled po celi Kranjski. To bo nekaj kot nalašč za Ljubljančane. Ob nedeljah se bodo dubilfi na stolpu tudi okrepčila. Gasilno društvo je založilo tudi v broširani knjižici zgodovino višnje-gorskega mesta, ki se prodaja tudi po knjigarnah X Ljubljani.
Prva pomoč pogorelcem v Gornjem Uezeru
Včeraj popoldne so ogledali pogorišče na Zgornjem Jezeru gg. oblastni preds. dr. Natlačen, veliki župan dr. Vodopivec, okrajni glavar iz Logatca ter poslanec Oblak. Komisija si je natančno ogledala kraj nesreče in dala inici-jativo za podporno akcijo. Sestavi lse bo pomožni odbor, obstoječ iz župnika Jerneja Hafnerja, župana Ludvika Kržiča, obč. odb. Šepca in Ivana Avseca. Oblastni predsednik je ob tej priliki dal za odbor 30.000, veliki župan pa 12.000 Din. Pohvalo zasluži g. župan Kržič za svojo požrtvovalnost, prav posebno pa g. župnik Hafner, ki je gmotno obilno podprl prebivalstvo G. posalnec Oblak je dal na razpolago stroje za cementno opeko. Ljudstvo je s polnim zaupanjem sprejelo komisijo in se delno pomirilo Oblastni odbor bo na lice mesta poslal stavbnega inženerja; upati je, da bo prebivalstvo že letos za silo pod streho. Princip podpore bodo gmotna sredstva.
1U.MMII IIIHII.....Illl......
Borovnica
Zvelikim zanimanjem pričakujejo borovniški občani srede, dne 15. avgusta, ko se bo vršil tu »Orlovski dan«, l<i ga priredi -/ orlovsko okrožje kot delno okrožno pnred.tcv Obenem obhaja borovniški odsek 20-letnico_ obstoja. Spored: Ob pol 9. uri sprejem na »Krizpot- -sprevod po vasi. - Ob pol 10 sv. maša v farm cerkvi. - Popoldne ob pol 4. uri javna telovadb, na »Oglu«. Igra godba kat. prosv. društva iz Dol. Logatca. Polovična vožnja na progi Ljub jana-Ra-l ek jo dovoljena. Bratske odseke opozarjamo, da se točno drže navodil v že poslanih okrozn cah, zlasti Glede petja pri sv. maši. - Kosilo Din 10, 5 Želimo m upamo, da bo ta dan utrdil orlovsko zavest starih članov in članic in užgal novega navdušenja, pri mladih pa odločen sklep, da se pridružijo lep i in potrebni mladinski organizaciji. -Ostale občane brez razlike pa premo blagohotnega sodelovanja in razumevanja. - Bog zivu
Kočevje
a usoda je hotela, da so morali hiteti bližnjemu na pomoč.
* ♦ *
Slivnica pri Mariboru. Kako predrzno se ve- , dejo agitatorji Jutra , nam pove sledeči slučaj. V petek t. j. 3. avgusta je došel v neko gostilno pri nas mlad človek, ki je vprašal po gospodarju; v gostilniški sobi jo bila gdč. hčerka, ki mu je povedala, da ima oče opravek na dvorišču. Nato vpraša agent: Ali imate »Jutro«? Gdč. mu odvrne: Ne, imamo samo »Slovenca«. Agent na to: No, potem je lo klerikalna gostilna! V šele na-daljnem govoru pove, da je zastopnik tvrdke E. Jeras in drug iz Ljubljane in odda tozadevne reklamne lističe gospodični. Radovedni smo, ali je v interesu same tvrdke E. Jeras in drug v Ljubljani, da ima agente, ki agitirajo za »Jutro«!
Dravograd. Radi premestitve okrajne uprave finančne kontrole iz Dravograda v Marenberg, je prestavljen istotam tudi okrajni upravnik g. komisar Janko Torkar. Organi finančne kontrole iz Dravograda so mu dne 3. t. m. priredili poslovilni večer, na katerem je tamburaško društvo finančne kontrole Dravograd, igralo več narodnih komadov v slovo vrlemu uradniku, ki je bil radi svoje iskrenosti in dobrosrčnosti obče priljubljen pri svojih podrejenih kakor tudi pri drugih. Želimo mu na novem službenem mestu vse najboljše.
V alta vas. Naš kraj trpi še vedno strašno sušo, dasi je že skoraj povsod blagodejen dež namočil suho zemljo in osvežil velo rastlinstvo. Gospodinje tožijo, da nimajo skoro kaj kuhati. Krompir je kot oreh debel, fižola sploh ni, druge zelenjave tudi ne. Pretečeno nedeljo smo napravili prošnjo procesijo za dež v Do!. Stražo k znani romarski cerkvi. Nazaj grede je srečal moža, ki je križ nosil, nek mladi posestnik iz Toplic in mu rekel: »Vi, mož, za koliko prodala meni tistega hudiča (križ)?« Ni čuda, da nas potem Bog kaznuje! Zvečer se je skoraj povsod okoli in okoli namočilo, dočim še je pri nas le prah zmočil. Ljudje bi radi orali in ajdo sejali, a ne morejo. Kateri so jo vsejali kljub suši, pa kaliti ne more. Vsled velike vročine se ljudje pridno kopljejo v Krki, ki je izredno gorka. Nesreč — hvala Bogu ni. Pred 14 dnevi je sicer izginil pod vodo nek fant iz Drsanjih sel, a so ga potegnili še pravočasno ven in mu rešili življenje. — Žejo pa si gase ljudje 7, mrzlo studenčnico in po gostilnah z vinom — še preveč, kajti v nedeljo 29. 7. ponoči je po preobili pijači 7,adal mutasti Š. iz HruSevca posestniku Al. Jakše i7, Jurke vasi z nožem več ran. Na obeh rokah mu je prerezal žile, da so ga morali takoj peljati v Kandijo v bolnico. Posebna sreča je, da ni izkrvavel. Konec komedije bo na sodniji.
eventuelne neprilike oproste. Prav iskreno se zahvaljujemo avstrijskemu konzulatu v Ljubljani, ki nam je brez večjih neprilik takoj dal dovoljenje, da poromamo na Koroško. Tudi se zahvalimo prebivalcem Koroške za gostoljuben sprejem- Enaka zahvala naj velja Direkciji državnih železnic v Ljubljani, ki nam je tako gladko dovolila posebni vlak in nam bila tudi sicer naklonjena. Slednjič se zahvaljujemo cenjenima uredništvoma »Slovenca« in »Domoljuba«, ki sta nam blagovolila objavljati vsa obvestila o romanju. — Za pripravlj. odbor: Lovro Planina, predsednik, Jesenovec Franc, podpredsednik.
Delegat Državne komisije za akademske zadeve ruskih akademikov se v svojem, kakor tudi v imenu Zveze ruskih akademikov zahvaljuje vsem, ki so pokojnika kand. ing. V. Travina spremili na njegovi zadnji poti, posebno pa g. proti Jankoviču, rodbini dr. M. Pira, profesorjem univerze itd.. — Univ. prof. ing. T. Grudinski. _
Petek, 10. avgusta.
Ha&io
Četrtek, 9. avgusta. Zagreb: 21.35 Iz Komične opere (kvartet Si-dak). — Brcslau: 21.10 Koncert: Uvertura k -Bi-stien in Bastlenne« (Mozart); Sanje (Wagner).
—	Praga: 20.10 Koncert. — Stuttgart: 20.25 »Pesek v oči«, v 2 dej. — Bern: 20.80 Operetni večer: 22 Bernski orkester. — Kntoviee: 20.15 Prenos koncerta iz Varšave. 22.30 Plesna glasba. — Frnn-furt: 20.25 »tber die Kraft■:-, 1. del. (RjSrnstjerno Bjornson). — Rim: 21 Opereta v treh dejanjih. — Laiigonberg: 20.15 Lahka glasba. Do 24 plesna glasba. — Daventry: 20.30 Koncert vojaške godbe.
—	nunaj: 20.15 Dunajski solisti. 21. Koncert dunajskega orkestra. — Milan: 21 Prenos opere La rentola: (Rossini). -- Budapest: 22 Plesna glasba
Zagreli: 20.35 Večer solistov; 22. Ciganska godba. — Brcslau: 20.30 Der arme Heiurich«, nemška jiripovedka (Hauptmann) — Praga: 21. Prenos koncerta iz brnske razstave. — Stuttgart: 20 Filhnrmoničui koncert. 21 Koncert delavsko-pevskoga društvu »Freuudschutt . -- Bern: 20.30 Bernski orkester. Katowice: 20.15 Simfonični orkester iz Varšave. Fraukfurt: 20.15 Koncert. — Rim: 21 Vokalni in instrumentalni koncert. — Langenberg: 20.10 Zabavni večer, prenos koncerta. — Davenfrjr: 22.15 Plesna glasba. — Duuuj: 20.05 »Im vveiflen RoBi komedija v treh dejanjih, nato plesni koncert. — Milan: 20.50 Simfonični koncert; Beethoven: Fidelio, uvertura; \Vag-nr>r: Tannliauser, overtura. — Budapest: 20 Koncert ogrskega opernega orkestra.
Sobota, 11 avgusta.
Zagreb: 20.35 Poletni večer (kvartet Sidak).
—	Brcslau: 20.30 Pre os državne opere iz Berlina. 22.80 Plesna glasba. — 1'raga: 19.20 Koncert Myjava-Kapell. 21.10 Prenos koncerta iz razstave.
—	Stuttgart: 20.30 Prenos koncerta iz Berlina. — Bern: 20.30 Bernski orkester. Katowico: 20.15 Prenos koncerta iz Varšave. 22.30 Plesna glasba.
—	Frankfurt: 20 Predavanja: Potresi in njihovi vzroki. — 20.30 Prenos iz berlinske opere, nato plesna glasba. — Rim: 21 »Bajazzo: v dveh dej. (Leoncavallo). — 1 atv: nbcrg: 20.30 Prenos iz berlinske opere 21.80 Orkestralni koncert. — Davontry: 28.45 Lahka glasba. - 22.20 Plesna glasba. — Dunaj: 29.45 •.••Suši«, opereta v 8 dej.; nato plesni koncert. — Milan: 2(1.50 Koncert. — Budapest: 17.45 Koncert. — 19.45 ?Die Jungge-sellen , komedija v 3 dej. '(Sardou), nato ciganska glasba.
Sport
Požar v Stari cerkvi. V noči od sobote na nedeljo malo po eni uri ponoči je »bruhnil v Stari cerkvi požar v gospodarskem poslopju gosp Pet sche j eZ gorel je hlev s prašiči in skedenj s strott Ker je stala tik poleg shramba nekega tr-oovm z gorljivimi snovmi, je bila glavna naloga Štev da so rešili to shrambo, Požarjema-homa urebudil celo mesto. Gasilci so bili takoj na mestu Orožniki so aretirali človeka, ki ga sumijo da je zanetil požar iz maščevanja, sumijo^ na J vpg( „ ukinjenju gimnazije je taka! zbudila dokaj razburjenja, ki se je, ko je b Ia vest od merodajnih krogov zanikana, spremen io v veliko ogorčenje proti »Jutrovemu« pisarjenju >jX« priporočimo, da naj še naprej prinaša takevest? ke r si bo na ta način »pridobilo« silno vehko novUi naročnikov v Kočevju. Gotovo!
'3 * Brežice ob Savi
Nove navade. V letošnji vročini je Sava in Krka vedno polna kopalcev. Ker je iz Zagreba preko Samobora v Brežice organmran prome z kvtobusi, prihajajo radi kopanja v Krki tudi Hrva^ sk irostie: Kljub temu, da se večina kopalcev do-stoj noobnaš a, pa moramo le "grajati in odločno zavračati posameznike in parčke ki nezemrano v
sami kopalni boleki hodijo po državni cesti m po-So v gostilni Mali Grič. Prosimo g. okr. gla-3 v Krškem, da temu napravi konec. Naj se prepove gostilničarju dajati kopalcem v saniifc ko-palrdh oblekah okrepčila, in takoj bodo oblečen.
Vrih%eVj£n°v samostanu. Od Sv. Trojice v Slov goricah je sem prestavljen kot spovednik in pridigar bivši tamošnji gvardijan p Diomzij Dusej. V Brežice prestavljena p. Pacilpik Cernchz m p. dr. Stanislav Marija Aljančič sta nazaj Postavljena na dosedanja mesta. Ker razpolaga trenutno samostan samo s tremi patri, ne more vsem željam sosednih župnij glede pomoči v polni men ustreči.
Ormož
Smrt dobre matere. Sv. Miklavž pri Ormožu le tmel v ponedeljek, dne 6. t. m., pogreb, ki je privabil iz bližnje in daljne okolice veliko mno-^ ljudi. Pokopali so ta dan vredno krščansko mater Terezijo Rizman, ki je v najlepši dobi ziv-Cja podlegla zelo hudi bolezni. Umrla mati je daleč naokrog uživala veliko spoštovanje.
Nagrada. Na konjski razstavi v Ormožu je dobil g Jakob Ozmec, cerkveni ključar in podžupan občine Brebrovnik za lepega konja 400 Din nagrade. Imenovani je radi lepe konjske m goveje živine sploh dobro znan in m razstave na kateri ne bi dobil kakega odlikovanja ali kake
Vsai dinar
za Slovensko Stražo
nagrade.
Konjice
Pred orlovskim dnem. Naš trg je oživel. Pripravlja se namreč na nedeljo, 12, t. m., ko bo roreiel čete mladih Orlov in Orlic. Ta dan se namreč vrši velik orlovski dan za Konjiško orlovsko okrožje. Ena najv^animivejših točk bo brez dvoma skupno petje vsega članstva v okrožju, ko bo med sv. mašo prepevalo kakor iz enega grla: Zgrinjajo se vrste naše... Prijatelji, pridite!
Zunanjost trga. Trgovec g. Petek je dal podreti svojo, pred kratkim kupljeno hišo, na mestu nie bo sezidal novo. S to stavbo bo pogled na celo fronto trga zelo veliko pridobil, kajti prejšnja podrtija in pa, kakor je bilo že enkrat omenjeno davkarija in sodnija, sta zelo kvarili ličnost trga. Mnenja smo, da če so vsi privatniki lahko toliko utrpeli ji prepleskanje svojih hiš, bi se tudi za sodnijo dobil denar.
Slovenska Krajina
Velika starost. Dne 4. avgusta so položili k večnemu počitku na pokopališču v Soboti 80 let starega Gregor Štefana. Pokojnik je bil dolga leta kočijaž in sicer je vozil iz Murske Sobote v Monošter. Poznal ga je vsak starejši človek v Slovenski krajini. Posebno Je bil dobro znan med Inteligenco. To je pričal tudi njegov veličasten pogreb. Bil je zvest pristaš SLS.
Požar. Dne 5. avgusta popoldne je udarila strela v jesen na vrtu posesh.ika Kosa v Tropov-cih pri Tišini. Takoj so je vnelo žito v bližnjem Kmalu po vnetju se ie uiti dež in dimn se sploh več" ni videlo." Ko se je vnovič pokazal dim, so hiteli gasilci z brizgalnicnmi od vseli strani P žar so omejili, škoda je velika. Zgorel je ves lrtc "nji pridelek — okrog 10 ton žita. Gasilci v Soboti so imeli istočasno svojo letno veselico.
Naše difaštvo
Kamniško dijaško počitniško društvo »Bistrica« proslavi U. in 12. avgusta petnajstletnico svojega obstoja. Spored: V soboto U. t. m. ob 3 dijaško zborovanje v Grobljah. Ob 8 zvečer v Društvenem domu v Domžalah komerz, kjer govori dr. Rožič Val. in igra domžalska godba.- V nedeljo 12. t. m. ob 9 sv. maša. Ob 4 popoldan predstava Calderonovcga »Stanovitnega kraljeviča«. Tovariši, tudi vaša udeležba mora proslavi dati lepši uspeh, zato pridite vsi in pripeljite s seboj vse znane vam katoliške diiake, bodisi organizirane, bodisi neorganizirane- Katoliška dijaška društva naj pošljejo čim več zastopnikov. Prenočišča brezplačna. Hrana skupna proti minimanli odškodnini (10 Din). Radi lažje ureditve glede hrane in prenočišč naj se vsakdo prijavi na naslov: K. Stražar, stud. phil., Domžale. Z Bogom za narod! — Gg katoliške starešine, ]X)3ebno one iz kamniškega okraja, prosimo, da se v čim večjem številu udeleže proslave 15 letnice kamniškega dijaškega društva »Bistrica«.
Cerkveni vestnih
Za izobražene bodo duhovne vaje v Domu duh. vaj od 11. do 15. avgusta, za duhovnike pa od 20 do 24. avgusta. Začetek zvečer prvega zgo-rej imenovanih dni. Priglasi na naslov: Vodstvo 5Doma duhovnih vaj«, Ljubljana, Znnjskega cesta štev. 9.
PevsTka sz-ve&a
Vsem pevskim okrožjem sporočamo, da se j koncert, ki bi se imel vršiti dne 8 sept. preloži na 28. okt. t. 1. Tudi pevska razstava bo otvorjena v dneh 27., 28. in 29. okt. Ponovno prosimo vse pevske zbore, naj nam po možnosti pošljejo slike zborov, programe, plakate in drug tozadevni razstavni materijal. Natančneje in podrobni program sporočimo v okrožnici.
-Prireditve in društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din.
Gasilci! V nedeljo 12. avgusta pokrajinski zlet JGZ ua Vrhniko. Na svidenje!______
Izpred sodišča
§ 104.
Jože S. je pripeljal oni dan v Ljubljano na trg razno blago za prodajo. V nadi, da bo napravil dobro kupčijo, se je kar .vnaprej napil po obcestnih krčmah, mimo katerih jo vozil v ranem jutru. Vino in utrujenost sta storila svoje, stražnik pred Figovcem pa spet svoje, ko je speč&ga Jožeta z vozom in konji vred ustavil: »Oho gospod, vstati bo treba! Kako se pa pišete?« Jože si je najprej pomencal zaspane oči, potem je pa poškilil z enim očesom in glasno dognal, »da se s takim smrkovcem že ne gre...«, ter svrkml nato po konjih, da bi stražniku ušel. Stražnik je seveda stekel za njim, toda Jože se je kar upiral iti ž njim na stražnico, pri tem pa rabil ponovno žaljive izraze. Tako je bil storjen pregrešek S 104. in še prestopek § 93., ki govori o telesni varnosti. .Jože je za vse dobil 14 dni zapora.___
Olimpijsko oismo
Amsterdam, 4. avg. 1928.
Moderni peteroboj bo kmalu končan. Imenuje se .■moderni radi tega, ker Grki v svojem »pen-tathlou-u« niso po7.nali streljanja in sabljanja. Poleg imenovanih dveh panog obsega moderni peteroboj še plavanje, tek preko naravnih zaprek in jahanje.
Streljajo s pištolo. V razdalji 25 m odda vsakdo štiri krat po 5 strelov..
Sabljati mora vsak tekmovalec z vsemi nasprotniki.
Tek se vrši na progi 4000 m. To je tek preko travnikov in njiv in jarkov. Angleži ga imenujejo »croSs-country«.
Plavanje na 300 m se vrši v prostem stilu.
Peta točka je jahanje na 5000 m preko ovir.
Ker obsega moderni peteroboj predvsem panoge, ki jih goji vojaštvo (streljanje, jahanje, sabljanje), je razumljivo, da je med tekmovalci velika večina častnikov. Njih različne uniforme dajo tekmecu posebno jiestro sliko.
Prvič se je vršil peteroboj na olimpijadi v Stockholmu 1. 1912. Takrat in še na obeli poznejših olimpijadah so zmagali Švedi.
Kaže, da bo letos izid malo drugačen. Dosedanji izid je: 1. Szelestowski (Poljska), 2. Lam-peta (Finski), 3. Lindmann (Švedska), 4. in 5. mesto imata dva Nizozemca.
V deseteroboju je bila proglašena danes sledeča razvrstitev (100 m. skok v daljavo, suvanje krogle, skok v viš., 400 m): 1. Jansson (Šved) 4178.85; Jarvinen (Finec) 4156.03 ; 3. Stewart (U. S. A.) 4127.69; 4. Yrjola (Finec) 4103.80 ; 5. Doherty (U. S. A.) 3875.57 ; 6. Wessely (Avstrija)
3800.45.	.
Popoldne so se vršili predteki na 4X100. V finale pridejo: Canada, Anglija, Francija, Nemčija, Amerika in Švica.	«
Dame so tudi tekle nn 4X100 m. Kanstdčan-ke so dosegle svetovni rekord v času 49.4. V finale pridejo še: Nizozemska, Francija, Amerika, Nemčija, Italija.	. , ,
Sijajno zmago so dosegli danes Finci v teku čez ovire na 3000 m. Ob prav hladnem in deževnem vremenu je Stnrtalo 9 tekmovalcev, med njimi štirje Finci. Nurmija smo imeli zopet priliko občudovati. Že peti dan teče na dolge proge: najprej je zmagal na 10.000 m, nato je tekel v predteku na 5C00 m, nasledni dfJi v predteku na 3000 preko ovir, nato je dosegel drugo mesto v finale na 5000 m in danes zopet drugo mesto v finale na 3000 preko ovir. Prvi je Lankola v 9.21.8 min., drugi Nurmi, tretji Anderson. Vsi trije so Finci. Tudi Ritola je tekel, toda sredi teka je odnehal. Prvič se jo zgodilo, da so se dvignile tri enake zastave- tri bele z modrim križem. Gledavci so sprejeli zmago z navdušenjem in vsakemu se jo rodiia simpatija do malega Finskega naroda, ki je rodil nepremagljive tekače. Tako so si priborili Finci kar štiri prve zmage: na 1500, na 3000, 5000 iu 10.000 m.	u-
Amsterdam, 5. avg. 1928.
Zahvale
Krekovo orlovsko okrožje se zahvaljuje romarjem h Gospe Sveti, da so mu izkazali naklonjenost v tako obilnem števiiu. Upamo, ua so z romanjem vsi zadovoljni. Škojfeločani se priporočamo tudi za nadalje, da se odzovete še prihodnje leto, če vas zojiet povabimo na kako romanje. — Obenem prosimo vse udeelžeuce romanja, da nam
Peteroboj je prinesel sledeče rezultate: 1 Thofeld (Šved); 2. Lindman (Šved); 3. Kahl (Ne
meC)Tudi desete-roboj je končan. Pred dnevi sem poročal, da bosta najhujša nasprotnika Jarvinen in Yrjola. In res: Yrjola je prvi z 80o3.290 točkami in je vkljub slabemu vremenu postavil nov svetovni rekord. Drugi je Jarvinen, 7931.oOO točk. Tako so dosegli Finci zopet prvo in drugo zmago. 3. Dohertv (Amerika) 7706.650; 4. Stewart (Amerika) 7624.135 ; 5. Churchill (Amerika) /417.115, 6. Jansson (Šved) 7286.285 ; 7. Wessely (Avstrija); 8. Undersson (Švedska) 7109.635; 9. Lindbtad
(Švedska) 7071.425.	.
Damska štafeta (4X100) je prinesla zn.ago Katiadčankam v času 48.4 eek. Amerika ima drugo in Nemčija tretje mesto.
K startu moških v štafeti na 4X100 so bili pripuščeni: Kanada, Anglija, Nemčija, Francija, Amerika in Švica. Najboljši tekači sveta so bili na mestu. Vsi so tekli z nepopisno brzino. Lam-mers, Corts in Huben bi prinesli Evropi zmago, toda Kftrnig, kot četrti v nemški reprezentanci je skrajno slabo izmenjal in zmagala je Amerika v
41	sek. Nemci so na drugem, Angleži na tretjem
mestu.	. ., ,	_ .
V štafeti 4X100 m je izid sledeči: I. Amerika 3.14.2; II. Nemčija; III. Kanada.
Med tem se je že podaln jata 60 mož na
42	km dolgo pot. Najprej so tekli okrog arene. Množica, ki ie napolnila danes stadionske tribune jih je navdušeno pozdravljala. Med tekači sem
i opazil tudi moža z jugoslov. šajkačo. To je g. D. ' Štefanovi«. Bog mu daj sreče!
Med maratonskim tekom se je vršil skok v višino (dame). Uglajene tehnike še ni bilo videti, vendar je svetovni rekord rnatno zvišan. I. ie Ka-nadčanka gdč. Catherwood 1.59 m: II. Nizozemka gdč. Gisolf 1.56; III. Amerikanka gdč. Wilev l.RG.
Fanfaro na stolpu je bila znamenje, da so tekači blizu. Nestrpno pričakovanje je vladalo, ko
so se odprla maratonska vrata. Prvi priteče črne E1 Ouafi (Francija); II. Plaza (Chile); III. Mart-telin (Finska); IV. Yiimada (Japonska); V. Ray (Amerika). — Zmagovalec E1 Ouafi je pretekel 42 km v 2 urah, 32 min. in 57 sek. Tudi naš Stc-fanovič je dospel na cilj. Ne morem še poročati, katero mesto je dosegel, vendar ni med zadnjimi. Na cilju je bil dokaj svež. Tako so se končale lah-koatletske olimpijske tekme.
Podroben tabelaričen pregled olimpijskih tekem pa priobčimo jutri.	D- U.
Službeno is LNP. Redna seja poslovnega odbora se vrši v tekočem tednu namesto v sredo izjemoma v četrtek 9. t. m. ob 20.30 v kavarni »Evropa«. — Tajnik I.
Ccrknica : SK Slivnica : SK Javornik komb-(Rakek) 1 :0 (0 :0). Zelo šibka igra domačih ki so z dosli muke premagali Javornik, ki je nastopil le z 8 možmi, med temi 4 rezervami, katere so se pa dobro obnesle in predstavile popolnoma ravno-pravnega protivnika. Odločilni gol rezultira iz čistega ofssklea.
Državno prvenstvo v nogometu.
Gradjanski SK (Zagreb) prvak Jugoslavije : a 1927-28.
V	zaključnem kolu je t,j v Zagrebu zmagal Gradjanski nad HAŠKom s 4:3 ter si osvojil s tem letošnje državno prvenstvo. V Splitu je istočasno zmagal Hajduk, dosedanji prvak, nad Belgr. SKoin z visokim rezultatom 7:0, ki pa je posledica tega, da BSK ni postavil popolnega I. moštva, temveč slabo kombinirano moštvo.
Zmaga Gradjanskega ni bila bogzna kako efektna. Njegov nasprotnik HAŠK je igral slabo, včasih se je imelo utis, da gre Gradjanskemu namenoma na roko, da inu eventuelno ne pokvari šans za prvenstvo.
Juniorskc tekme za pokal SK Ilirije.
V	Ljubljani in Maribora jo nastopilo v soboto in nedeljo dvanajst juniorskih nogometnih moštev v 1. kolo tekem za prehodili pokal, ki jih vsako leto — letos četrto leto — razpiše SK Ilirija. Do sedaj samo na ljubljanske klube omejeno tekmovanje se je letos raztegnilo na Maribor, ki je postavil v boj štiri klube.
Ljubljanski klubi so igrali v soboto in nedeljo na igrašču SK Ilirije. Rezultati se glase: Mladika : Svoboda 4 :1, Slavija : Savica d : 0; Reka : Jadran 3 :1, Ilirija : Mars 5 : 0.
Vsem onim klubom je bila lastna absolutna disciplina iu skrajna požrtvovalnost. V načinu igro ter v tehničnem in taktičnem znanju je med njimi seveda dosti razlike. Mladika in Svoboda, dva enaka nasprotnika sta igrala v zložnem tempu. Mladika se je prva vigrala in pokazala v splošnem bolj smiselno igro, tako da je zmaga zasluženo pripadla njej. Na rezultat je odločilno vplivalo, da je postavila Svoboda premajhnega vratarja, ki je bil brez moči proti dvema visokima žogama. — Slavija je igrala v hitrem tempu in z največjim ela-noin. Zmagala je sigurno kot kaže to že rezultat 5:0. — Savica ob vsej svoji požrtvovalnosti ni mogla uspeti proti temu hitremu in energičnemu nasprotniku. — Reka je potrebovala več kol polovico igre, da je spravila v svoj forvvard smotreno skupno igro. Jadranovci, ki so pokazali v prvem polčasu izredno nagel start, so ji sproti razbili vsako urejeno kombinacijo in dosegli celo tudi vodeči gol. Zadnjih deset minut so podlegli tempu ter morali kloniti pred boljšim nasprotnikom z 1:3. — Ilirija je bila proti Marsu domala vso igro v popolni premoči. Mars se je žilavo in uspešno branil,.pred gol Ilirije pa je prodrl le redkokdaj in še lo, no da bi ga resno ogrozil. Kljub tej premoči telesno slabotni napad Ilirije ni mogel prav preko krepkih in ostrih Marsovih branilcev. Kombinacijska igra Ilirije je bila dobra in v odprtem polju, pred golom ni bilo odločne jioteze na gol in skrčenega strela ob pravem času.
V naslednje ljubljansko kolo, ki se bo odigralo prihodnjo soboto in nedeljo, pridejo zmagovalci v teh štirih tekmah: Mladika, Slavija, Reka in Ilirija; premagana štiri moštva izpadejo iz nadaljnjega tekmovanja.
S ČOLNI V BELGRAD.
V nedeljo dopoldne so se odpravili trije mladi, pogumni mariborski športniki: Vezjak (SK Maribor), Ledvinka (SD Rapid) in Petrovič (SK Maribor) s čolni p Dravi. Cilj njihove poti ie Belgrad. Ledvinka ima Klepper, dočim imata ostala lesene čolne, ki jih je izdelal g. Pasecki. O. Pasecki je izdela! dva poizkusna čolna, ki nai prebijeta svoj krst na tei težki progi. Pred približno teden dni'so odpluli s čolni po isti poti trne mladi Mariborčani, absolventi učiteljišča, Mlakar, Slekovic in Kralj. Ta trojica se je že javila iz Belgrada, kamor je dospela srečno, brez nezgod

li1'iuSJtlt£i•^itf&iiCv..

Zcissov planetarij za Chicago, ki so zanj napravili načrt arhitekti Schmidt, Garden in Erikson. Planetarij, ki bo nazorno prenočeval vsa gibanja nebesnih teles, zgrade na enem izmed otokov na Michiganskera jezeru.
Mete
✓/ // ii
ve/d iivuoDieip vrveme^s
Ali ostane Amerika »suha«?
Prihodnje predsedniške volitve v Združenih državah se bodo vršile v znamenju pro-hibicije: zanjo ali proti njej. Vendar je pa položaj izredno zapleten, kajti tako republikanska kakor demokratična stranka sta na svojih kongresih sprejeli v svoj volivni program čisto jasne in odločne sklepe za prohibicijo. Tostvarni sklep republikanske stranke slove: »Ameriško ljudstvo je na način, ki ga predpisuje zakon, dodalo ustavi Združenih držav 18. amandement. Republikanska stranka se obvezuje in obvezuje svoje volivce, da se ta ustavna določba varuje in strogo izvaja.«
Izjava demokratske stranke ni nič manj jasna: »Govoreč v imenu narodne demokracije, obvezuje zbor demokratično stranko in njene volivce, da v poštenem prizadevanju izvršujejo 18. amendement, prav tako kakor vse ostale zakone in določbe federalne ustave, ki se nanj nanašajo.«
Iz tega je razvidno, da zastopata obe stranki nasproti prohibiciji popoluoma enako stališče ter bi torej v tem pogledu med njima ne moglo biti boja. Toda stranki sta eno, njuna načelnika pa drugo. In tu gredo pota narazen. O tem poroča Stephane Lauzanne v pariškem »Matinu«:
»Herbert Hoover, načelnik republikanske armade, je v vprašanju »suše« popolnoma edin s svojo armado. Bil je ves čas prepričan prohibicionist. Še meseca septembra 1925, o priliki prve konference glede dolgov v Wa-shingtonu, mi je izjavil: »Današnje prospeva-nje Združenih držav pripisujem prohibiciji. Vse je odvisno od produkcije, a človek ki ne pije, proizvaja več nego človek, ki pije. Odkar ne more več piti, proizvaja ameriški delavec več nego preje. Statistika mojega urada je točna in nevarljiva. Ta statistika kaže, da
Ramon P. Ncgri, mehikanski poslanik v Berlinu, kandidat za predsedniško mesto mehiške republike. Novoizvoljeni predsednik Obregon je bil umorjen, dosedanji predsednik Calles najodločneje odklanja nadaljno izvolitev, a 1. decembra t. 1. poteče sedanja predsedniška doba. Zato je pričakovati, da se nove predsedniške volitve v kratkem razpišejo.
načelnik demokratične armade. Zanj znameniti 18. amendement ni drugega, nego zakon hinavščine, laži in korupcije. Ta zakon je atentat na osebno svobodo, zavajalec k goljufiji, povzročevalec, socialnih neredov, podpihova-lec za kupovanje in prodajanje vesti. Kot zasebnik in kot javen uradnik sovraži la zakon.
Ko je demokratična stranka dne 29. junija t. 1. imenovala Smitha za svojega kandidata na predsedniško mesto, je Smith podal naslednjo izjavo: »Če hoče ljudstvo, da mu služim kot predsednik Združenih držav, da
spoštovanje zakona in odpraviti sedanje sra-motnosti.«
S to svojo izjavo se je postavil Alfred Smith v nasprotje ne samo s suhaškimi puritanci, marveč tudi z najzvestejšimi in najzanesljivejšimi elementi svoje lastne armade. Kajti južne države: Karolina, Virginija, Ge-orgija in Texas so glavni stebri demokratične stranke, obenem so pa tu tudi najbolj goreči pristaši prohibicije. V teh državah so izvajali prohibicijo, še predno je bila vpisana v ustavo in smatrajo vzdržnost v pijači kot prvo čednost.
Vendar je pa moč moža, ki pove, kar misli in ki hoče, kar pove, danes v Ameriki tako velika, da se mu klanja tudi »suha« Amerika, čeprav je vzbudil ves njen srd. In dne 7. novembru bo med glasovi za Alfreda Smitha koma manjkal kak demokratični glas.«
Železniška nesreča na Long Islandu.
Električni vlak, ki je prihajal iz Newyorka, je zavozil na premakljivi most v Jnmaica Bay, še predno je bil most popolnoma sklenjen. Vlak je padel v vodo. Smrtnih žrtev na srečo ni bilo, pac
pa 9 težko ranjenih, 250 pa lahko.
je začela narodna produkcija rasti s tistim dnem, ko so stopili v veljavo zakoni o prepovedi alkoholnih pijač.« Par tednov kasneje je izjavil Hoover: »Če se postavim na stališče produkcije in narodnega blagostanja, potem ne more biti dvoma, da je prohibicija svojo pravdo dobila.« — Meseca februarja letos pa je pisal Hoover senatorju Borahu: »Nikakor nisem za odpravo 18. amendementa, marveč nasprotno za učinkovito, krepko, iskreno izvrševanje zakona. Kdorkoli bo izvoljen za predsednika, bo imel sveto dolžnost, da nadaljuje pot, za katero smo se zavzeli. Naša dežela se je lotila velikega gospodarskega in socialnega poizkusa, ki ima plemenit namen in je dosegel znatne uspehe. Ta pot se mora nadaljevati do konca.«
Čisto nasprotno stališče pa zavzema Alfred Smith, guverner države New York,
varujem in branim zakone in ustavo, bom držai svojo besedo do skrajne meje svojih moči, brez pridržka in brez umikanja. Vendar pa sem trdno prepričan, da je treba temeljnih izprememb v odredbah glede narodne prohibicije. Vem bolje nego kdorkoli drug, da more te izpremembe izvršiti le ljudstvo po svojih zakonodajalcih, ki jim poveri to nalogo; toda ravno tako sem pa prepričan, da je dolžnost načelnika, ki ga izvoli ljudstvo, da opozori na pot, ki bi utegnila dovesti do docela nemogočega položaja. Če hočemo biti odkritosrčni nasproti samim sebi, moramo priznati, da prevladuje po vseh deželah korupcija javnih funkcionarjev, goljufija in nezakonitost. Ne da bi se hoteli povrniti h krčmam, ki morajo ostati mrtva ustanova, moremo uporabljajoč enostavno demokratična načela self go-vernementa, zagotoviti resnično zmernost,
1'lavališče ua Stadionu v Amsterdamu, kjer se bodo vršile olimpijske > mokrem tekme.
Proces velike kneginje vzbuja veliko zanimanje ne samo na Finskem, marveč tudi v Kopenhagenu, kjer živi carica vdova Marija Feodorovna. Stvar ima v rokah finsko sodišče v Nykirki na vzhodnem Finskem, kjer leže posestva. Po dorpatskem miru iz 1. 1920. pripadajo finski državi vse bivše ruske državne nepremičnine na finskem ozemlju brez vsake odškodnine. Zato je izid sedanje pravde velike kneginje Ksenije odvisen od tega, ako sc ii nosreči dokazati, da so bile nave-
Bismark o Viljemu II.
V kratkem izidejo v Nemčiji Bismarckove »Misli in spomini« v prvotni obliki, ki jo je bil Bismarck pred objavo zelo omilil. Eno izmed črtanih mest, ki se nanaša na Viljema II., slove:
»Lahkota, s katero vsakega izkušenega služabnika, tudi če je dolgo občeval z njim kot s prijateljem, kakor n. pr. grofa Waldersee-ja, vrže čez krov, ni taka, da bi mogla ojačiti osebno vdanost... Sedanji Cesar je nasproti najvda-nejšim in najsposobnejšim svojim služabnikom hladen do dna srca in vedno pripravljen, da jih brez odpovednega roka postavi pred vrata. S tem je iz medsebojnih odnošajev izključeno vsako čustvo in gre le še za osebne želje, ki jih more okreten stremuh s svojo uljudno spretnostjo doseči. Obžalovati je le dejstvo, da pri takih dvornih stremljenjih dosegajo uspehe ljudje, katerih edina zasluga je nesramno prilizovanje, ki ga mečejo v obraz svojemu gospodu ... Cesar rad spletkari z drugim razredom svojih služabnikov proti prvemu razredu.«
Dr. h. c. Wiihclm Koch,
bivši nemški državni minister, ki je bil te dni izvoljen za predsednika Mednarodne delovne zveze protestantskih delavskih organizacij. Izšel je iz delavskih vrst. Izvrševal je mnogo let mizarski poklic in deloval pri protestantskih delavskih organizacijah. V državni zbor je prišel leta 1919 na nemško - nacionalnem programu. V Marxovi vladi je bil železniški minister.
dene nepremičnine v okraju Nykirka resnično osebna last carja Aleksandra.
Finski poslanik v Kodanju, prof. Setala, je podal v procesu naslednjo izjavo: Če bo velika kneginja dokazala, da je njen oče, car Aleksander, ona posestva kupil iz lastnih sredstev, potem bo finska država pač dolžna, da carjevim dedičem prizna primerno odškodnino. Posestva sama s sanatorijem Halila vred pa ostanejo v vsakem slučaju last finske države; kajti v wiborškem okrožju ne more noben inozemec posedovati nepremičnin. Na lepem Nardskem rtiču so imele sploh mnoge petrograjske družine svoje vile in gradove, ki so jih po dorpatskem miru mogle ohraniti le na ta način, da so sprejele finsko državljanstvo. Ruski carji pa so imeli na Finskem sploh : le malo zasebnih posestev. Kot »finski veliki 1 knezi« so imeli sicer lovske dvorce in večje vile v krajih, kjer so se vršili vojaški manevri, toda vse te zgradbe so bile finska državna last. Tako je bilo tudi z velikoknežjo palačo
Finec Ritola,
ki je v teku na oOOO m zmagal svojega slovitega i rojaka Nurmija; pretokol ga je za 5 m.
Carjeva hči toži finsko državo
Velika kneginja Ksenija, hči carja Aleksandra III., toži v svojem imenu in v imenu svoje matere, carice vdove Marije Feodorov-ne in svoje sestre, velike kneginje Olge, finsko državo, da jim vrne posestva, ki so bila osebna last carja Aleksandra III. Tožiteljica se sklicuje na to, da je bil ta posestva, med katera spada t/^i znani sanatorij Halila, kupil car Aleksander za nekaj stotisoč rubljev. Kupčijo je izvršil carjev zasebni prvi kancler pl. Rennenkampf. Kupna pogodba je nosila datum »St. Petersburg, 2. jan. 1892«.
Ua. naillke-Batscliauer iu gdč. Dollinger i olimpijskem teku na 800 m. Zmagala je ga. ltadtke v olimpijskem rekordnem času 2:22,4 min. To je bila prva nemška zmaga v Amsterdamu.
v Helsingforsu, kjer prebiva sedaj vsakokratni finski predsednik. Pravda velike kneginje Ksenije bo sprožila veliko zapletenih vprašanj. — Tako prof. Setala. — Veliko kneginjo zastopa v procesu ugledni finski odvetnik Broofelt.
iufoa
tnsvee
Michal Bobrzynski in niegova zgodovina Poljske
V teh dneh stopi v svoje 80. leto prof. dr. Miohat Bobrzyriski (izg. Bobžinjski), eden izmed najboljših poljskih zgodovinarjev. Po dovršenih gimnazijskih in vseučiliščnih študijah v svojem rodnem mestu Krakovu se je habilitiral na krakovski univerzi za docenta poljske pravne zgodovine. Poljska pravna zgodovina je zelo tesno zvezana s kulturno, gospodarsko in politično zgodovino poljskega naroda. Zato ni čudno, če je s polja poljske pravne zgodovine prešel k celotni zgodovini poljskega naroda. Napisal je celo vrsto razprav in večjih del, ki se tikajo pravne zgodovine in notranjepolitičnega razvoja poljskega naroda. Sodelovat je pri izdaji praVnozgodoVinskih virov. Najvažnejše njegovo delo pa je njegov Pregled poljske zgodovine.
Bobrzyriski je hotel podati najširšim krogom priročno knjigo poljske zgodovine, ki ne bi samo suhoparno naštevala zgodovinskih dogodkov in jih skušala okrasiti. Očrtati je hotel ideje, temena in pogoje, političnega in gospodarskega razvoja, ki naj bi objasnili vzjoke rasti in napredovanja ter propadanja poljskega naroda in poljske države. Skušal je pokazati, kako so pretekli in scdobni dogodki vplivali na velike osebnosti, ki so dajali razvoju in življenju poljskega naroda smer v svoji sedanjosti in bodočnosti. Tak njegov Pregled poljske zgodovine je izšel 1. 1870. in je bil že v nekaj mesecih popolno razprodan, tako, da je že 1. 1880. izšla druga izdaja.
Ta knjiga je razburkala vso poljsko javnost. Zakaj Bobrzyiiski je bil prvi poljski zgodovinar, ki si je upal reči golo resnico in mirno pokazati na to, kar je dobrega pa tudi slabega v zgodovini in značaju poljskega naroda. Bobrzynski je prvi odkril gnojne rane na telesu poljskega naroda, ki jih ne obveže neočiščenih z obkladki molka ali opravičila, ampak si jih najprej s trezno znanstveno kritiko ogleda in jim išče vzrokov. Ve, da to boli, a prepričali je tudi, da drugače ni mogoče najti pravega uspešnega zdravila. Bobrzyri-ski je prišel do zaključka: »Ne meje in sosedi, temveč naš notranji nered je kriv, da smo izgubili politično samostojnost!« Glavna misel, ki se kakor rdeča nit vleče skozi celo njegovo delo, je ta, da je poljski narod sam zakrivil izgubo svoje samostojnosti in da je sam odgovoren tudi za vse svoje pregreške in da torej mora tudi sam v sebi iskali rešitev.
Kakor razdraženi sršeni so na surov način napadli prof. Bobrzyiiskega vsi poljski časniki brez izjeme. Pridružila sta se jim tudi znamenita poljska zgodovinarja prof. Szujski in prof. Smolka, ki sta bila mnenja, da narod ne sme spoznati svoje preteklosti v vsej nagoti, ker sicer izgubi samo-zaupanje in spoštovanje do samega sebe. Tem ugodnejše pa je sprejel njegovo zgodovino zunanji svet. Odlični ruski zgodovinar prof. K. Kar-jejev jo je ugodno oce<nil in jo po tretji izdaji sam prevel in izdal leta 1888. v ruščini. V češčino jo j^ fffovel iri ji napisal dodatek o dogodkih najnovejše poljske zgodovine vseuč. prof. dr. Bidlo leta 1894-.
Od tretje izdaje Zgodovine Bobrzynskega je preteklo že več ko 40 let. Bobrzyriski, ki je' bil leta 1885. izvoljen za državnega poslanca v dunajski parlament in za deželnega poslanca krakovskega okraja v gališki deželni zbor ter je leta 1890. postal podpredsednik gališkega deželnega šolskega sveta, se je medtem tik pred svetovno vojno" umaknil s politične pozornice. Njegova načela so začela zmagovati v poljskem zgodo-pisju. Bobrzynski si je nabral političnih skušenj in imel priložnost s lastnimi očmi opazovati ogromne zgodovinske dogodke najnovejše dobe. Zato je na splošno željo izdal za svojo osemdesetletnico v četrti izdaji svojo zgodovino Poljske in sicer pod naslovom »Dzieje Polski y zarysie« (Pregled zgodovine Poljske) I—II, Gebethner i Wolf, \Var-szavva-Krakow (brez letnice) str. 206 + 332. Dočim je v prvih treh izdajali končal z dogodki leta 1795., sega njegova Zgodovina v tej izdaji do leta 1921. Nalogo poljskega naroda v sedanjosti in bližji bodočnosti vidi v ustvaritvi močnih državnih in družabnih temeljev, da bi se mogla Poljska
srečno rešiti nevarnosti, ki ji preti od Nemčije in Sovjetske države. Priznava velike sposobnosti, ki jih je pokazal poljski narod za svetovne vojne in zlasti po njej, ko je brez krvi in brez cgroženja javnega miru prevzel vlado, organiziral vojsko in finance. Zdi se pa mu, da so vodilni poljski krogi že ob sprejetju ustave leta 1921. padli v grehe stare Poljske in da je sedanji poljski sejni (parlament) samo nova izdaja sejma iz leta 1791.
Slovenci se resno trudijo za gospodarsko in kulturno zbližanje Slovanov in za njihovo cerkveno zedinjenje. Vedo, da je ena izmed največjih ovir pri delu ravno miselnost in pojmovanje zgodovine kakor so jo širili nasprotniki Bobrzyriskega, njegova dela pa velik korak k slovanski vzajemnosti. Zato slovenski narod kliče Bobrzyriskemu ob njegovem vstopu v 80. leto in ob IV. izdaji njegove epohalne Zgodovine: Na mnoga ja ljelat
Akademski misijonski tečaj
(od 23. julija do 27. julija)
se je vršil tiho in mirno ot> našem lepem Bohinjskem jezeru, pod vodstvom g. univ. profesorja dr. E h r 1 i c h a. Zbrali smo se ne samo Slovenci, ampak tudi Hrvati so prihiteli, da prisostvujejo in pomagajo rešiti misijonskega problema. Bilo je vseh skupaj 35. Odprli so se nam jasni pogledi na ta veliki problem, ki je bil mnogim dosedaj precej neznan in nedočulen.
Prepričali smo se tudi, da so poklicani, da se zanimajo za to misijonsko vprašanje, ne le duhovniki, ampak tudi katoliška laična inteligenca.
Vsi referati so bili dobro in izčrpno podani. Referirali niso samo Slovenci, ampak tudi Hrvati. Tako smo si izvolili formelno (Slovenci in Hr-lich, Vital Vodušek, Tone Krošl, od Hrvr'ov pa P. T. Markovič, g. dr. Gahsni, g. Dr?" ">vič. — Debata je bila zelo obširna in je prinesla marsikatere zanimive in plodne rezultate in resolucije. Tako smo si izvalili formelno (Slovenci in Hrvatje) odbor 5 članov, ki bo skrbel za propagando misijonske, ideje, skušal pridobivati ljudi in delavcev in pa tudi pripravil nadaljnje akademske misijonske tečaje. Predlog je bil, da se naj vrši kongres prihodnje lfeto v Bosni, ki je z etnološkega stališča zelo zanimiva. Sklenili smo tudi, da skušamo na naših univerzah osnovati misijonske krožke kakor ga imamo v Ljubljani.
Iz Bohinja smo šli skupno na Sv. Višarjc počastit Mater božjo, pokroviteljico misijonskega dela.	D. L.
Knjige in revije
»čas«, 1927/28, XXII. letnik, zvezek 6, ima sledečo vsebino: I. Razprave: 0 cerkveni avktori-teti. Dopolnila in ponazorila. (Dr. Aleš Ušeničnik.) Delavski pokret in kršč. reforma drulbe. (Dr. A. Go-sar.) — II. Pregledi: Socialne misli. (Dr. A. Ušeničnik.) Iz moderne filozofije. (Dr. A. Ušeničnik.) — III. Slovstvo: Brecelj, Čuda in lajne življenja. (A. Piskernik.) — IV. iz revij.
Jugoslavie v letnim slunci je naslov potnim vtisom iz Jugoslavije, ki jih je napisal A. C. Nor, mlad romancijer, in izdala zalozba Aventinum v Pragi 1928.
»Boj in zmaga«. Pravljica. Spisal Gustav Strniša, ilustriral Justin- Kot II. zvezek nove serije knjižnice »Svete vojske« je izšla knjižica s sledečo vsebino: V vasi 2eja primanjkuje vode. Mladi junak To-mažek najde po dolgih naporih v gorah vir, ki ga straži zmaj in ne dopusti, da bi vaščani napeljati vodo v dolino. Končno se Tomažku posreči ubiti zmaja in rešiti zakleto kraljičino v gori ter vaščanom preskrbeti zdravo vodo mesto pogubnega žganja. Pravljica je zelo napeta in se bo mladini priljubila. Knjižica je bogato ilustrirana tako, da se čudimo, kako jo more nuditi založba za nizko ceno Din 5. Dajte ljubko knjižico mladini v roke: hvaležna Vam bo za ta dar.
Bernarda Shawa »Kapitalizem in socializem, kažipot za inteligentno žensko«, izide v kratkem v nemškem prevodu pri Fischerju v Berlinu- Delo je zelo duhovito, kakor se razume pri Shawu — jako dobro je pogodil boljševizem — vsemu pa ni mogoče pritegniti, zlasti ne s krščanskega stališča.
tivnega signiranja hmelja. Ukrepi v tem oziru so nujni, ker bliža se obiranje hmelja in treba bi bilo, da se da našemu hmelju čimprej možnost, da se uveljavi na trgu, kakor to zasluži vsled svoje kakovosti.
Uvoz ogrskega sadla v Avstriji
Ogrska vlada podpira izvoz sadja, da bi povzdignila sadjerejo na Ogrskem, ki je preživljala vsled nizkih cen veliko krizo. Cela država je razdeljena na 54 produkcijskih okrajev, kjer se prideluje standardizirano blago. Za sadje veljajo znižani železniški tarifi; za transport so vpeljani posebni vagoni s hladilnimi napravami. Ogrska vlada ima v več mestih inozemstva Iržne opazovalce, da jo informirajo o položaju. Vsi ti ukrepi so hili povod, da je uvoz sadja v Avstrijo in Nemčijo zelo naraste). Avstrijski sadjerejci že čutijo neprijetne posledice ogrskega uvoza. Dunajski trg je z ogrskim blagom kar poplavljen. V vseh vrstah sadja, razen pri hruškah in jabolkih, prevladuje uvoz. Ker tudi Jugoslavija uvaža večje množine sadja v Avstrijo, sadje iz Spodnje štajerske gre po večini tja, je gotovo, da si bodo naši izvozniki vsled hude konkurence morali za svoj prostor na trgu boriti. Ta boj bi bil pa mogoč le z istimi sredstvi, kot jih uporabila jo konkurenti. Izboljšanje kvalitete standardiziranega blaga bo edino sredstvo za ohranitev in pridobitev kupcev. Brez tega ni računati z uspehi na tr"u, čeprav smo v zadnji trgovinski pogodbi z Avstrijo dobili nekaj ugodnosti, ki se tičeio uvozil sadja v Avstrijo.
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 31. julija 1928 (vse v milj. din.rv oklepajih razlika napram izkazu z dne,22. julija 1928). — Aktiva: kov. podlaga 357.3 (+ 4.1), posojila 1594 8 (+ 18.4), saldo razn. račun 373.2 (— 17.5); pasiva: bankovci v obtoku 5312.5 (+ 152.7), drž. terjatve 239.4 (— 147.7), razne obveznosti 678.2 (+ 48.5).
* * *
Živinska i-r^a jj, lesa. Nemški znanstvenik Bergins je isnr.JcI proceduro, po kateri bi se kemičnim potom pridobival sladkor iz lesa. V Ženevi je že ustanovljena tovarna, ki naj bi se pečala s tem načinom pridobivanja sladkorja. Ta sladkor ni uporaben za človeško prehrano, pač pa ga bi bilo mogoče uporabiti za krmo Sivine. Les bi se dal do 70 odstotkov izrabiti za sladkor, kakor so pokazali poskusi. Za države, ki morajo močna krmila uvažati iz prekomorskih krajev, bi bilo velikega pomena, če bi mogle iz domačih lesnih zakladov pro-ducirati krmo. Bodočnost pa bo seveda šele pokazala, če se bo proizvajanje sladkorja za krmo živine izplačalo.
»Trgovinski liste v Zagrebu se bo preselil v Belgrad. Tam bo začel izhajati s 1. septembrom pod imenom »Tribuna .
Kisova kislina. Tovarne kisove kisline so zvišale ceno isti za 9 Din, tako da je cena sedaj 37 Din za kg (prej 28 Din).
Horsa
Dne 7. avgusta 1928.
DENAR.
Devizni promet je bil danes precej slab. Največ prometa je bilo v devizah Berlin, Curih in Praga. Za London, Newyork in Trst je bilo privatno blago na razpolago, ostale devize je pa dala Narodna banka. Dunaj, London, Praga in Trst zaznamujejo mal dvig proti včerajšnjemu tečaju. Newyork je za malo popustil.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
7. avgusta 1928.
povpraš. pon.
srednji
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Budimpešta
Curih
Dunaj
London
Newyork
Pariz
Praga
Trst
2282.75 1356.-
1094.10 801.62 276.02 56.825
168.30 296.55
2288.75 1359,-791.79 992.44 1097.10 804.62 276>2 56.02 222.60 169.10 298.55
2285.75 1357.50
1095.60 803.12 ^76.42 56.92f
168.70
297.55
sr.6.VllI.
1357-50
1095.60 803.— 276.40 56.93 222.57 168.66 297.50
gospodarstvo
Direktni davki in doklade v maiu
Dohodki iz direktnih davkov in doklad so znašali v mesecu maju v milj. Din (v oklepajih so številke za 1927): 146.6 (123.6), kar je za 7.2 več nego je predvideval proračun. Na posamezne vrste davkov odpade: 62.5 na direktni davek in doklade, 28.7 na izredne 500 % in 30 % doklade, 11.5 na invalidski davek, 5 3 na zbornične doklade, 17.0 na davek na poslovni promet, 11.5 na davek iz drž. služb, razmerja, 9.6 na davek iz priv. in samoupravnih služb odnosov. — V obeh prvih mesecih tekočega proračunskega leta so znašali vsi dohodki direktnih davkov in doklad 246.0 (206.2) napram 278.9 po proračunu. Primanjkljaj znaša 32.9, lansko leto je znašal v istem času 78.1. — Davek na poslovni promet je znašal v maju 17.0 proti 18.3 v proračunu. — V vseh petih mesecih letos so znašali dohodki iz teh davkov 563.5 (526.0) proti proračunski vsoti od 705.4 (746.4), primanjkljaj je bil 141.9 (220.4). Skoro v vseh postavknh se kaže izboljšanje proti preteklemu letu. Tudi razlike med proračunskimi vsotami in taktičnimi dohodki so letos manjše, kar kaže, da je proračun letos reelnejše sestavljen nego je bil lansko leto.
Letina v ljubljanski oblasti
Letina zgodnjih sadežev razen ovsa je bila v splošnem dobra: povprečni pridelek pšenice na ha znaša 10 siotov na ha, in je nekoliko večji kakor lanski. Pridelek rži znaša v ljubljan. oblasti na ha 10 in pol met. stota. Letina ovsa pa je bila manj zadovoljiva in znaša pridelek na ha 8 stotov napram 10 !ani.
Kar se tiče detelje in sena in ofave r ozirom na to, da so zadnje košnje radi suše odrekle, glede količine precej slabši kakor lani, (jato pa bo kvaliteta boljša. Tudi bo letos slame več kakor lani.
Krompir, koruza, fižol, proso, zelje, pesa in korenje kažejo radi dolgotrajne suše v splošnem slabo.
Zagreb. Berlin 1356—1359. Curih 1094.10 do 1097.10, Dunnj 801.62—804.02, London 276.02 do 276.82, Ne\vyork 56.825—56.025, Praga 168.30 do 109.10, Italija 296.55—298.55.
Belgrad. — Berlin 1336—1359, Budimpešta 990.94 — 993.94, Curih 1094.10 — 1007.10, Dunaj 801.(52—804.62, London 276-02—276.12, Newyork 56.82—57.02, Pariz 221.60-223.60, Praga 168.90 do 169.10, Trst 296.50—298.50.
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.85, London 25.22, Newyork 519.50, Pariz 20.31, Praga 15.40, Italija 27.18.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.45375, Kodanj 189.20, London 34.41, Milan 37.(KS, Ne\vyork 708.80. Parip {57.71, Varšava 79.48. Valute: dolarji 706.55, lira 37.35, češkoslovaška krona 21.—.
Praga. Devize: Lira 176.5, Belgrad 59.30. Pariz 132, London 163.875, Ne\vyork 38.745.
Dinar: Ne\vyork 175.75, Berlin 7.36, London 276.30.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana, vojna odškodnina 380 den., Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kreditni zavod 170—175, Vevče 105 den., Ruše 265-285, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Belgrad. vojna odškodnina 417.50—419, avg. 4i21, sept. 423—424, dec. 438—440, 7 odst. invest. posojilo 86.50—87, agrari 53.50—55.50.
Dunaj. Podon.-savska-tadran. 82.50, Živno 113.65, Hipo 7.15, Alpine 43.65, Greinitz 3.20, Ley-kam 9.40, Trbovlje 57.30, Ruše 32.59, Mundus 174.
BLAGO.
Ljubljana. Les: jelšovi neobrobljeni plohi od 2 m naprej, 40—80 mm monte fko vag. meja 1 vag. po 650; bukova drva, fko vag. meja 1 vag. po 21; letve in remeljni, smreka-jelka, 20X70 mm 38X38 mm, fko vag. meja, 1 vag. po 530. Zaključek 3 vagoni. Tendenca nespremenjena.
Dež pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš. novn 79—80 kg, 1%, 290—295, pšenica za avgust 297.50 —300, za september 300—302 50. moka stara 0 g bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 520—525, moka nova 455—465, koruza 350—352.50, oves, nov, za avgust 205—270. Zaključek 1 vag. moke. Tendenca nespremenjena.
Otvoritev gostilne I
da
Edino takojšen obilen dež bi tem kulturam tam, kjer ni zemlja presuha in preplitka več ali manj koristil, da bi se dobil saj deloma zadovoljiv pridelek. Ravno-tako bi obilna moča koristila travnikom, deteljiščem in pašnikom.
V zadnjem času je padlo ponekod nekaj dežja, ki je zlasti na Gorenjskem, v kamniškem, litijskem in laškem okraju precej zalegel, radi tega bodo ta-mošnji pozni pridelki, med njimi tudi ajda, primeroma precej dobri.
Trajna in huda suša je ovirala tudi oranje za strniščne nasade.
Vinogradi stoje kljub temu, da so spomladi mnogo trpeli od mraza, razmeroma dobro do prav dobro, seveda samo v krajih, kjer niso bili prizadeti po toči.
Paša za živino je slaba in morajo kmetovalci živino krmiti v hlevih. V nekaterih krajih Dolenjske primanjkuje vode za ljudi in živino in bi bila jx>-trebna energična akcija
Zahteva po signiran!u hmelja
Na anketah in konferencah, ki so se vršile letos z namenom organizacije hmeljske trgovine ter signiranja, se niso mogli interesenti zediniti.
Opustila se je misel na obvezno signiranje hmelja, sprejet pa je bil zakjluček, da se s fakultativnim signiranjem nadaljuje po starem zakonu-
Po avstrijskem zakonu iz 1. 1907 se sme signi-rati kot Južnoštajerski savinjski hmelj, le hmelj iz sodnih okrajev Celje, Vransko in Gornji grad- Za hmelj iz okrajev Marenberk, Slovenjgradec, Velenje. Šoštanj, Ptuj Maribor, Konjice, Laško in Brežice pa ni nobenih določb v tem oziru. Zato se hmelj te provenijence sploh ne more do danes signirati.
Ker pa nekateri tuji uvozniki hmelja zahtevajo signirano blago, nastanejo pri nakupu hmelja iz navedenih okrajev velike neprilike za naše prodajalce, ki so drugim okrajem v tem oziru zapostavljeni in se ne morejo posluževati ugodnosti signiranja.
Prizadeti krogi zahtevajo vsled tega, da se tudi izvetisavinjskemu liiuelju prizna pravica do fakulta-
Cenj, občinstvu najvljudneje naznanjava sva otvorila z današnjim dnem
gostilno v Linhartovi ulici 4, ob Dunajski cesti
kjer nama bo mogoče cenjenim gostom vsak čas postreči 7. gorkimi in mrzlimi jedili in pijačami,
Točila sc bodo najboljša Štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, vsak dan sveže pivo v sodčkih ter raznovrstne žgane pijače in likerji.
Za obilen obisk se najvljudneje priporočava
Tinca in Vinko Pajk.
Eazpis
Občinski urad v Rušah razpisuje za
razna popravila pri občinski tibož-ni hiši javno ofertno licitacijo
Pismene oferte je vložiti do 15. avgusta 1928 do 9. ure dopoldne v občinski pisarni v Rušah, kjer sc tudi dobivajo potrebni podatki, pojasnila in ofertnl pripomočki.
Občinski urad si pridržuje pravico, da eno ali drugo nameravanih del ne izvrši, ako bi stroški presegali v to svrho v proračunu predvideni znesek. Občinski urad Ruše, 6. avgusta 1928.
Župan: Mirko Gorišek s. r.
Dunaiski velesejm
(VVienermesse)
2. do 8. september 1928 (v rotundi do 9. sept.)
Posebne prireditve:
Tehnične novosti in iznajdbe. — Mednarodna pristanii-ka razstava. — Reklamna razstava. - Dunajski modni salon za kožuhovino. — Razstava živil in naslad. — Vzorčna razstava poljedelstva ln gozdaratva.
Prvi avstrijski živinski sejem
(4. do 6. septembra 1928.)
Razstava plemenske iivlne. — Rczstava klavne itvine. Razstava konj.
Br« vizuma!
S sejemsko izks.n^o in potnim listom prosi prehod čet avstrijsko mejo. 5g,rs,'i prehodni vizum sc dobi proti pred-
loiitv, -' krnskih izkaznic na meji. Znatno znižane voznine na vseh jugosl., nvstr. in ogrskih železnicah, n« Donavi, Jadranskem morju in zračnih progah.
Pojasnila vseh vrst kakor tudi s«|emske izkaznice
(po 40 Din) se dobe pri
W!Eft!ER MESSE A.G., WIEN VII.,
kakor tudi — dokler lra|« lipski itienski sejem — pri in-iormacljtki pisarni v Laipziju. Ostarr. Messhaut in vseh časlnih zastopništvih:
v Ljubljani: Avstrijski koaiulll, TnrjsSk! trg 4!e*. 4 Zveza h tujski promet za Slovenijo,
Alekaandrova cesta itev. 8 Josip Zidar, Dunajska cesta Stev. 31
WECK
Tridesetletna izkušnja dokazuje, da so čaše in aparati znamke za vkuhavanje najzanesljivejši iu radi tega najcenejši.
.Tovarniška II/ F C K « Pri zaloga	tvrdki
„FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg IO/1. Celje: Josip jagodic. — Maribor: Kari Lotz.
Maline
kupuje
LOVRO SEBENIK
Ljubljana, Knezova ulica, Spodnja Šiška
Povito nizke cene! Izbira Mlikalir^
Šivalni stroji od Din 1400"— naprej. Otroški vozički od Din 240 — naprej. Motorji prav poceni
Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaja na obroke - Ceniki franko. „TRiBUMA", F. B. L. Karlovska cesta Številka 4.
LJubljana,
PLANINA PRI RAKEKU
Okrožni zdravnik
dr. Stanko Perpar
od 10. avg. do 20. avg. ne ordinira
Odvetnik
Dr. Stanislav Žitko
je otvoril odvetniško pisarno v LJUBLJANI in jo ie pridruži! pisarni odvetnika
Dr. Marka Natlačena
na Miklošičevi cesti štev. 8
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši I Najmanj zne*«k10Din.Peisto)bma za šifro 2Dm V>ako<jla> znesek5Din.0qlasi nad 9vrstic seračunajo vis/e.Zao^lase treba plačati pri naroč.lu.Na pijmenavpra^iaodaovariamo >troqo litovskega in reklamnega značaja v*aka vrstica 20m. Ie.ee jepriložena znamka. Cek.racun l|ubl|ana10.3Webt.Z?-28.
8&E3HH
10	E	^■KmEISe	BI
Dober delavec
išče službe na žagi, kjer bi se izučil žaganja, star 28 let, vajen vsakovrstnega dela na žagi. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Delavec«.
Mizar
oženjen, želi mesto hišnika, kjer bi bil tudi po mogočnosti zaposlen kot mizar. Eventuelno gre tudi za vratarja v kako tovarno. — Cenj. ponudbe pod »Trezen, zanesljiv 35«, poštno ležeče, Celje.
Izprašan strojnik
[n opekarski mojster, iz-učen strojni ključavničar in železostrugar, ki je bil zaposlen v večjih parnih podjetjih in gradbenih obratih, zmožen vseh popravil in obnov v stroko spadajočih del, kakor tudi voditi večjo popravljalno delavnico, želi spremeniti sedanje službeno mesto. Na razpolago dobra dolgoletna izpričevala. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Strojnik in opekarski mojster« 7286.
Ilužftadobe
Gojdarja
z državno skušnjo sprejmem na veleposestvu. -Istotam se sprejme strojnik, vešč vseh del na parni žagi in 2 partiji oglarjev. Naslov v upravi pod št. 7244.
2 pletilji
dobro izurjeni v vseh delih. se sprejmeta takoj. Selo 41, pošta Moste pri Ljubljani.
Knjigovodja
zmožen vseh pisarniških del ter slov. in nemškega jezika, se sprejme v tovarni v bližini Ljubljane. Pismene ponudbe z navedbo zahtev pod šifro »Stalna služba« na upravo »Slovenca«.
Vajenca
za pekovsko obrt, iščem. Pekarna L o p a n , Celje.
POTNIKA
sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani za Ljubljano iu okolico. — Ponudbe na upravo lista pod
»Trgovina« S*. 7205
20.000 kg sena
zdravega proti gotovini kupim. Takojšnje ponudbe pod »Gotovina« štev. 7252 na upravo Slovenca.
Maline
kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica.
Jabolka
vseh vrst samo vagonsko količino kupuje za inozemsko tvrdko: Ponudbe na poštni predal 1, Maribor.
Kupim
stojalo za šunko in stekleni nastavek za delika-teso pod naslovom: »Dobro ohranjen« na upravo »Slovenca« pod št. 7259.
Cev!
ca. 500 metrov, 1", za zračni pritisk ali vodovod, se ugodno proda. Naslov v upravi lista pod št. 7165.
Prodamo:
4 štedilnike, 6 peči, 10 vrat, 6 oken, 1 kopalno banjo in peč, 1 plinski štedilnik, 1 ograjo za balkon. — Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5,
Moško kolo
dobro ohranjeno, poceni prodam. J. Kosmač. Tacen 75 pod Šmarno goro.
Stanovanja
Sobo
s posebnim vhodom oddam. Sv, Petra c. 44-1.
Še nekaj sob
po 10 Din za posteljo, ima na razpolago za mesec avgust Prometni odsek mesta Škoije Loke. Celodnevna hrana od 20 do 25 Din.
Stanovanje išče
miren zakonski par brez otrok, obstoječe iz 1—2 sobi, kuhinje ter ostalih pritiklin v centrumu mesta, po možnosti v bližini Jugoslovanske tiskarne. Pcnudbe na upravo lista pod šifro »Mirna stranka« štev. 7271.
Kolcselj
lahki, dvosedežni, pol-krit in dobro ohranjen (Steyerwagerl) se kupi. Cenj. ponudbe na rudnik Trbov. premog, družbe v Laškem.
Prodamo
Žaga - samica
vodno kolo, ter vse malenkosti, ki spadajo k njej, naprodaj. Poizve se Ljubljana, Stari trg 32 ali Študa pri Domžalah 24.
Lončeno peč
železno, 2 štedilnika, novo peč za kopalnico, več starih oken in vrat v dobrem stanju, proda F. Sla-mič, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.
Prazno 3obo
s posebnim vhodom takoj oddam. Novi Vodmat 62.
Lokal
v Sp. Šiški na glavni naj-prometnejši cesti, pripraven za različne prodajalne ali obrti, se odda takoj v najem. Poizve se: Celovška c. 50 v pisarni »Moslavina«.
Mlatilnice
slamoreznice, čistilniki za žito, kotli za žganjekuho in krmo vedno najceneje pri Fr. Stupici, Ljubljana, Gosposvetska 1.
Trgovski lokal
na Valvazorjevem trgu oddam. Ponudbe na upr. lista pod »Valvazor trg«.
Dijakinjo
sprejme bivša učiteljica v vso oskrbo. Naslov pove uprava lista pod št, 7282.
Uisoho tehnika in ftolonial. šola
Početek 15. oktobra In-ženjerski oddelki 2 in 3 leta, mehanika, elektrotehnika, kemija, industrija, avtomobilizem, trgovina, kolonije. - Istotako tudi pripraven enolet. oddelek Ugodna in cena oskrba. Programi na zahtevo. 5! A Quai d'Amsr-coeur. Liege (Belgija).
Trboveljski
cement, traverze, strešna lepenka, okovje za stavbe in pohištvo, cevi, pumpe, kopalne banje, kloseti vedno najceneje pri Fr. Stupici, Ljubljana, Gosposvetska 1.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Jetika
se ozdravi, — zdravniški zavod dr. Pečnik-a, — v velikih gozdih! — na gori!, pošta Rog. Slatina.
Stanovanje
štirih sob, enega kabineta, kopalnice in vseh pritiklin v sredini mesta, sc takoj odda. Ugodno tudi za urad. Naslov v upravi lista pod štev. 7278.
Vnajem
Trgovski lokal
velik, za mešano trgovino na najlepšem kraju, se takoj odda v najem v Krškem s stanovanjem dveh seb, kuhinje in vsemi pri-tiklinami. Poizve se pri lastnici; Marija Zesser v Krškem.
Bančni uradnik
želi vstopiti v podjetje s sodelovanjem (50.C0d D). Ponudbe na upr,av<j *pod »Soudeležba« štev. '7200.

Marko Kemeny restavrater in mesar Gizela Kemeny, roj. Rosenberger
poročena M. Sobota v avgustu 1928

Vijcline
kitare, citre. strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte se!
V Mariboru
je najugodnejši nakup galanterije - drobnarije -parfumerije - papirja -pletenin - čevljarskih potrebščin - motvoza . vr-varskih in pletarskih izdelkov • na debelo in na dobro - pri DRAGO ROSINA, Vetrinjska ulica št. 26
POZOR p. n. graditelji novih vil in hiš!
Kdor hoče imeti lep in solidno izdelan štedilnik, naj ga naroči pri domači tvrdki Franc Kosmač, Jc-ranova ulica 5, Ljubljana. Sploino ključavničarstvo.
Delo solidno!
Cene konkurenčne!
France Izgoršek Irma Izgoršek roj. Razboršek poročena Šmartno pri Litiji, 6. VIII. 1928
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Opozarjamo na ,Mali oglasnih'
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
Ljubljanski oblastni odbor.
Štev. 16.081.	V Ljubljani,' dne 4. avgusta 1928.
Razglas
Kašo.
ješprenj, ajdovo moko
vodno uvelo oddaja nndehe veletrgovino
VOLK. LJUBLJANA
Reajlevo cesto Stev. ti.
bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
v Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom.
o I. pismeni ofertalni licitaciji za Izvršitev adaptacijskih del za Kranjsko hranilnico v Lfubllani.
Ljubljanski oblastni odbor razpisuje na podlagi člena 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev prvo pismeno
ofertaino licitacifo
za izvršitev zgoraj navedenih adaptacijskih del.
Licitacija se bo vršila dne
13. avgusta 1928 ob 11 doooldne
v prostorih gradbenega oddelka oblastnega odbora v Ljubljani, Gosposka ulica 15, I. nadstropje. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti vplačilu nabavnih stroškov.
Ponudene cene je svoječasno vpisati v uradni formular proračunskega popisa. Ponudbe je kolkovati s kolkom za 100 Din (priloge s kolkom za 5 Din). Ponudbe morajo ponudniki ali njih pooblaščenci izročili na dan licitacije v zapečatenem zavitku z označbo: »Ponudba za prevzem adaptacijskih del za Kranjsko hranilnico v Ljubljani, ponudnik N. N.«, in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10 in 11 dopoldne.
Vsak ponudnik mora položiti kavcijo v znesku 10% ponudene vsote.
Kavcija se mora položiti pri oblastni blagajni v Ljubljani, Knafljeva ulica 9, najkasneje na dan licitacije do 10 dopoldne, in sicer bodisi v gotovini, državnih vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu ct. '88. zakona o državnem računovodstvu ter registriranih v sfaislU čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B« »Pogodbe in nabave«.
Potrdilo o vloženi kavciji, o plačanih davkih za tekoče tro-mesečje, ter spričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del kakor tudi potrdilo gradbenega ministrstva, da se ponudnik sme udeleževati javnih licitacij predloži vsak ponudnik, obenem s ponudbo, predsedniku licitacijske komisije; pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega tudi pooblastilo, da smejo zastopati tvrdko pri licitaciji.
Oblastni odbor si izrecno pridržuje pravico oddati delo ne oziraje se na višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
Ljubljanski oblastni odbor.
Predsednik oblastnega odbora: Dr. Marko Natlačen, 1. r.
Henrik Sienkiewicz:
67
Na poliu slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
»Vsa širna Poljska praznuje velik praznik a neznana roka že piše na zid: Mane... Tekel... F are s!« Sedaj se razliva vino, kmalu se bo razlivala kri in solze. Ne vidim tega samo jaz, ne napovedujem tega samo jaz, a kaj pomaga slepcu svečo pred oči postaviti ali gluhemu pesmi peti...«
Nastopil je molk. Bratje so neprenehoma pogledovali zdaj drug drugega, zdaj pana Serafina. Bili so v vedno večji zadregi in slednjič je zašepetal Luka:
»Vrag naj me vzame, če kaj razumem.«
»Mene tudi.«
»Mene tudi...«
»No, zaradi tega, da smo se parkrat napili.. X
»Tiho bodi, ne govori mi o tem ...«
»Pojdimo domov .. .<
»Pojdimo.«
»Klanjam se, gospodi« je rekel Marko, stopil naprej in se sklonil h kolenom pana Serafina.
»Kam pa?«
»V Lesničuvko. Bog nas pač ne zapusti...«
»Saj vas tudi jaz ne mislim zapustiti,« je odgovoril pan Šerafin. »Samo srce mi je bilo polno bridkosti, pa sem ji moral dati duška. Le pojdite gori, gospodje, v sobe, počivat. Vam že pozneje povem, kaj da sem sklenil.«
Uro pozneje je velel napreči konje in se je odpeljal h gospodu župniku Vojnovskemu.
Tudi duhovnik je bil zelo ogorčen, ko je zvedel o junaštvih Bukojemskih, tupatam se pa vendar ni mogel zdržati smeha. Saj je tudi on dolga lota služil pri vojakih, ni bil še pozabil na to in se je zdaj spomnil različnih doživljajev, ki iih ie imrl sam ali pa njegovi tovariši. Sicer pa bratom nikakor ni mogel odpustiti, da so zapili konje.
>Vojaki ga sicer večkrat polomijo,« je dejal, »a
to je vendar prehudo. Kdor zapravi kon ja, se izneveri vojaškemu stanu. Bukojemskim povem, da bi me veselilo, če bi jim maršalovo sodišče vratove zavilo. Tak vzgled bi že vplival na razgrajače, o tem ni dvoma. A odkrito vam povem, gospod, da bi mi jih bilo žal, ker so vsi štirje fantje od fare. Ze od nekdaj se spoznam na te stvari in vam lahko vnaprej povem, koliko je kdo vreden. Kar se Bukojemskih tiče — onim ne-vernikom, s katerimi se spoprimejo pri napadu v boju, bo pač trda predla. Kaj pa mislite početi ž njimi, gospod?«
»Na cedilu jih seveda ne mislim pustiti, zdi se mi pa, da se jim drugič utegne isto. zgoditi, če bi jih same poslal na pot...«
»Res je!« je pritrdil župnik.
»Zato mi je prišlo na misel, da bi šel sam ž njimi in jih izročil naravnost ritmojstru. Ko bodo pri polku in v strogih rokah, si ne bodo več mogli dovoliti kaj sličnega.«
»Res je! To vam je imenitna misel. Spremite jih torej, gospod, v Krakov, kajti tam se bo zbirala vojska. Ha! Morebiti bi tudi jaz lahko potoval z vami. Na ta način bi lahko obiskala najina fanta in imela tudi kratkoeasnejšo pot nazaj.«
Tem besedam se je pan Ciprianovič pasmelinil in rekel:
»Nazaj boste morali pač sami, prečastiti.?
»Zakaj pa?«
»Zato, ker pojdom tudi jaz k vojakom...
»Ali je mogoče, da tudi vi vstopite k vojakom?« je začudeno vprašal župnik Vojnovski.
Da, pa tudi ne. Vse kaj drugega je namreč vpisati se v stalno vojsko in za vedno stati tam. Jaz pa se nameravam udeležiti samo te vojne. Res sem že star, a že večkrat so se še starejši od mene uvrstili mod borce, če jih je poklicala Gradivova trobenta.* Poslal sem sicer sina-edinca, a za domovino r.i nobena žrtev prevelika! Tako so mislili tudi moj oče in zato jim je naklonila domovina, naša mati, naj-
* Grady\v (Gradivus) je bil poljki Mars, bog vojne.
višje odlikovanje, ki ga je sploh mogla podeliti. Za njo dam tudi jaz zandji belič in magari že zadnjo kapljo krvi! In čeprav bi moral umreti — le pomislite, prečastiti, kje drugod naj si poiščem lepše smrti in večje sreče? Enkrat mora pač vsakdo umreti in ali ni bolje umreti na polju slave, poleg sina, kakor v postelji? sablje ali krogle kakor od bolezni? in vrh vsega še v boju za vero in domovino in zoper ne-vernike...«
Pan Ciprianovič je bil po teh lastnih besedah, tako ganjen, da je dvignil roke in pričel ponavljati: »Da bi Bog le dal tako, da bi le dal!« Župnik Vojnovski pa ga je objel, ga pritisnil na prsa in dejal:
»Da bi Bog tudi dal naši Republiki čim več takih ljudi kakor ste vi, gospod. Ni jih dosti, ki so toliko vredni, vrednejšega pa menda sploh nobenega ni. Gotovo se šlahčiču bolj spodobi umreti na vojni kakor v postelji. Prej so tudi vsi tako mislili, zdaj pa imamo že slabše čase. Sa j sta domovina in vera en sam velik oltar, človek pa je zrnce mire, ki mu je namenjeno, da pogori r.a čast temu oltarju... Vojna pa vam ne bo nov posel — kaj ne?«
Pan Serafin se je potrkal po prsih: Saj imam tukaj dokaj brazgotin od sabelj in strelov iz nekdanjih let.«
»Tudi jaz bi rajši pohitel k polku, kakor tukaj poslušal, kaj so babnice nagrešile! Koliko jih ie, ki pirpovedujejo same neumnosti, kakor da so prišle v spovednico bolhe stresat. Kar kmet zagreši, je vsaj vredno spovedovanja ... in kaj šele vojak! že potem, ko sem oblekel ta-le talar, sem bil kaplan pri iiuzar-skem polku pana Modliševskega ... Prav rad se spominjam onih časov... Med eno in drugo spovedjo takrat, če jc nanesla prilika pograbil puško in odnesel tudi kako brazgotino ... Ha! Mnogo kuratov bodo zdaj potrebovali. Prav rad bi odrinil še jaz, a župnija je velika, dela je vse polno, kaplan pa je malce neroden. Najbolj pa mi je na poti neki star strel. Že dolgo, dolgo je temu, kar sem ga dobil, pa mi še danes ne pusti več kakor eno uro ostati na konju.«
IHSIIIS 111=111=
: a > r !
p I S
< ft t* f®	3 p	P" C N.	3• a s	>
	co K	pr		?5 5S
to		? 01		t—
			s	N
E"	5'	cr ii» 'a •		-JZ
		7? U	X	O
1	i		o	>
to -.1	o N	■o o <	1 n 2	cr
N < n N	d* ro	rrt fO	H m sr (t TO K	B o N<
sr	S'	tO		D
		O	a.	«T
	1	5'	a	o
•S n			S	e_»
JO	ce	<	ST	C
C	s n	N	F	JQ o IJi
e	t zr	S	S	o
o	—,	—	c	u
	D	S'	B"	tfj 7?
*	a		<3	(t
s		1	S	pr
S	e	b<		C3
	e		tO	ja'
E	cr	t* < ft	w 5'	i; a s
	c	S		n>
P	v v	3T	1	
	o	X	tO	r-
<t				c'
e	N.	!KI	N	er
<u Z. — a
n
'S o V
asa.
v?
F-9
2*. >
£3
A tE <
l s g
=111=111 =111=111
Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani! Karel Ceč.
Izdaiateli: di. ft. Kolovec.
Urednik: Franc Terseglavi