PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina platana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. Št. 256 (5631)
TRST, torek 29. oktobra 1963
PO TREH DNEH ZELO ŽIVAHNE DISKUSIJE NA 33. KONGRESU PSI
Nenni: Manjšina ni mogla ovreči temeljne politike stranke
ki so jo potrdili tudi prejšnji kongresi
Danes se bo kongres zaključil z izglasovanjem zaključne resolucije in izvolitvijo novega centralnega komiteja - Najvažnejši posegi v diskusijo v nedeljo in ponedeljek : Lombardi, De Martino, Valori, Giolitti, Basso - Pozdrav M. Marinka v imenu SZDLJ
NENNI in DE MARTINO
RIM, 28. — Na včerajšnjem zasedanju kongresa PSI je vsekakor najvažnejši poseg v diskusijo Lombardija, ki ga desničarski tisk označuje kot «eksplozijo bombe». Glasilo «Unità» pa pripominja, da je Lombardi ločil svoje stališče od ?n»ga, ki ga zagovarja Nenni Jb avtonomistična večina stran-
Oglejmo si, v čem je novost, Ve že ne eksplozija, v tem kar Je dejal Lombardi.
V začetku svojega govora je Lombardi poudaril, da naloga kongresa ni v tem, da da svojo privolitev za sodelovanje socialistov v vladi, predvsem pa, “a je pogrešno meniti, da gre za sodelovanje socialistov v vladi, Katere program bi bil že določen v katerega bi socialisti privo-jdi. Ce bi šlo dejansko le za to, s tem le «napolnili praznino v vjadi», ne bi pa napolnili «praznine v oblasti»; «Stvarno se s kongresom šele začenja, ne pa zaključuje borba za vlado.»
Lombardi je nato poudaril, da 8e je v sedanjem zgodbvinskem Razdobju uveljavila ne le v italijanskem, ampak tudi v mednarod-bem delavskem gibanju dvojna Ugotovitev: avtonomna pot v so-cializem in «propad revolucionar-
zato je nujno, da se delavski razred vključi takoj v ta proces, da bi ga usmerili v svojo korist.
Lombardi je zavrnil obtožbe levice, ' da PSI sprejema zmerni atlantizem, njegovo ideologijo in «notranjo logiko zahodnega kapitalističnega sveta»; tudi večstranska jedrska oborožitev ni sprejemljiva za PSI, ki poudarja, da je treba pospeševati razorožitev, kajti sicer ni možna niti učinkovita pomoč ’ nerazvitim državam.
Kar zadeva tako imenovano «omejitev večine», to pomeni le: vlada in večina, ki jo sestavljajo štiri stranke levega centra. V polemiki z Nennijem je Lombardi zatrdil, da v sedanjem položaju ni nevarnosti za kaos ali fašizem, ampak za «nekaj* slabšega : nevarnost kapitalizma brez vsakršnega nasprotovanja». Spričo tega mora PSI izreči svoj «da» ali svoj «ne» in pri tem ohraniti svoje dostojanstvo in svoj prestiž v deželi. Zaradi tega je treba obnoviti stranko, odpraviti frakcije, da bi
VECCHIETTI in PERTINI
b®ga mita prevratne strategije razbitja države in zgraditve na “Jenih razvalinah socialistične 3ružbe». Iz tega izhaja zaključek, gre socialistična revolucija ob-®zno po poti reforme struktur. ;r°ti tej politiki je možna le dvoj-■ja kritika: s pozicij «primitivne-leninizma», in tista, ki prihaja ,d neke vrste «jokajočega in jakega populizma, ki ne upošteva 8pI,ememb v italijanski družbi».
. Tu^i levica PSI .ne zanika ve-Javnosti politike reform struktur, ^PPerstavlja pa ji daljno alternalo. namreč možnost, da «dozo-*J° novi pogoji za enotno borbo Pelavstva, pa tudi spričo razvoja sn°itr?i KPI». Pri tem gre za perspektivo, ki ne upošteva naslednjega temeljnega dejstva: V de-euh letih, zlasti pa v naslednjih Petih letih, se bo italijanska družba bistveno spremenila, kristalizirala na pozicijah neokapitalizma:
PSI postal sila, ki more biti v vladi ali v opoziciji «z enakim čutom odgovornosti».
Namestnik tajnika PSI De Martino se je zadržal na potrebi po organizacijski obnovi stranke, o čemer bodo razpravljali na bližnji konferenci; izrazil je zaupanje, da bo levica sprejela sklep večine in da bo pomagala večini pri «skupni borbi za dosego radikalnega političnega preobrata v življenju dežele». Glede sodelovanja PSI v novi vladi je De Martino poudaril; «V Italiji obstajajo realne možnosti, da se s PSI začne drugačni razvoj gospodarstva in drugih vprašanj» (kultura, šola, demokracija, odnosi med državo in državljani). «Ali naj zavrnemo z apriorističnim nezaupanjem stranke (vključivši socialistično stranko), ki bi se morale sporazumeti glede določenega programa, ali pa jih moramo preveriti
Ob navdušenem ploskanju dele-gatov je Nenni zaključil politično diskusijo in poudaril, da manjšina ni mogla ovreči temeljne . politike stranke, ki so jo potrdili tudi prejšnji kongresi, in da zato ni nobenega razloga, da bi jo spremenili. Tudi glede treh temeljnih zahtev manjšine (zunanja politika, vprašanje omejitve večine in gospodarska politika) Je Nenni dejal, da nima kaj pripomniti, ker so na tem kongresu dokumenti večine dali na ta vprašanja precizen odgovor.
Jutri bodo delegati glasovali o zaključni resoluciji in izvolili novi centralni odbor stranke. Delegati iz Trsta in Vidma so predložili resolucijo, v kateri se zahteva čimprejš-nje uresničenje avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, kar je kongres soglasno odobril. D. H.
Izidi deželnih volitev v Dolini Aosta
AOSTA, 28. — Danes ob 14. url so se zaključile v deželi Doline Aosta volitve za izvolitev
z obvezo PSI?» Morebiten neuspeh te alternative bi pomenil povečanje vpliva sil, ki so zainteresirane na tem, da se ohranijo sedanji odnosi med delavskim raz. redom in veleburžoazijo. Proti-konjunkturalni ukrepi, ki jih predlaga gospodarska komisija PSI, ne pomenijo univerzalnega zdravila za sedanji gospodarski položaj, ampak premiso za radikalno reformo strukture.
Ko je potrdil že znano stališče PSI glede zunanje politike, je De Martino poudaril, da vprašanje tako imenovane «omejitve večine» pomeni le: obstoj večine štirih strank na temelju določenega programa. Zaradi tega se v dokumentu avtonomistične večine govori o izbiri in ne o «diskriminaciji».
Včeraj so pozdravili kongres:
Callagas v imenu angleških laburistov, Danari v imenu PSDI in Marinko v imenu jugoslovanske Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Na današnjem zasedanju kongresa so govorili med drugimi tudi Valori, Matteotti, Canciani, Vit-torelli, Giolitti, Marti in Corona.
Valori je najprej ugotovil, da sta govor Lombardija in poseg De Martina vnesla v diskusijo ne-katere nove elemente, ki omogočajo zbližan je med večino in manjšino, vendar ta novost še ne zadošča, da bi levica mogla soditi, da je stališče večine v zadostni meri jasno glede treh temeljnih vprašanj, glede katerih levica ne more sprejeti nobene nejasnosti, če se hoče doseči okrepitev enotnosti PSI, ki je nujna v tem večji meri tedaj, ko se je PSI odločil za tako važen korak.
Ta vprašanja so: 1. zunanja politika; 2. «omejitev večine» in 3. zagotovilo o najtesnejši povezanosti med ukrepi proti neugodni gospodarski 'konjunkturi in radi. kalno reformo struktur.
Matteotti je utemeljeval nujnost nadaljnjega koraka v razvoju politike levega centra in s tem programskega sporazuma med štirimi strankami za celotno zakonodajno dpbo. Canciani pa je po-udaril, da bi poraz politike levega centra pomenil poraz tudi za KD In s tem spremembo sedanjega vodstva K3D. da bi zaradi tega sicer ne zašli v fašizem in ne bi nastal kaos,, vendar pa bi italijanske demokratične institucije zašle v krizo in na obzorju italijanskega političnega življenja «bi se pojavila rešitev golistične-ga tipa». Marti je poudaril potrebo, da se nadaljujejo napori za uresničenje enotnega sindikalnega gibanja, toda sindikalna organizacija delavcev ne sme biti orodje katere koli politične stranke.
Giolitti pa se je zadržal pretežno na pojasnjevanju razlogov, ki so narekovali PSI, da zavzame svoje stališče tudi o sedanji krizi v gospodarski konjunkturi in nakaže sredstva in ukrepe, ki so potrebni, da se ta kriza premosti, in da bi mogli nato preiti k politiki reform gospodarskih in družbenih struktur. To je PSI dolžan storiti tudi zato, ker ne teži k nasilnemu razbitju sedanjega družbenega reda, ampak k njegovi spremembi od znotraj. Ovrgel je tezo levice, da se v gospodarskem dokumentu PSI ločijo u-krepi v zvezi z neugodno gospodarsko konjunkturo od potrebe po reformi struktur, in je poudaril, da ie najtesnejša povezanost med začasnimi ukrepi in reformami struktur v tem dokumentu zelo jasna.
Ob zaključku razprave je Mar-tini ugotovil, da je kongresna diskusija omogočila zbližanje pogle. dov, da obstaja možnost za enotno dejavnost PSI.
V imenu levice je spregovoril Basso, ki je poudaril, da levica o-staja pri svojem stališču, ki je v tem, da ne verjame v veljavnost politične linije večine, vendar pa je pripravljena sodelovati pri izvajanju politike, ki jo bo določil kongres, ker noče ostati na robu dejavnosti stranke.
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiniinimiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiuii
Peking: Rajši brez hlač toda hočemo atomsko bombo
Tako je izjavil kitajski zunanji minister
novega deželnega sveta. Dokončni neuradni izidi v vseh 74 občinah dežele so sledeči:
KPI 14.792, PLI 3073, Union Campagnard 2043, PSI 2895, U-nion Valdotaine 12.367, KD 22 tisoč 540, MSI 652, PSDI 1580, Union Democratique Valdotaine 690.
Na podlagi teh izidov bo 35 sedežev v deželnem svetu takole razdeljenih: KPI 9, PLI 2, Campagnard 1, PSI 2, Union Valdotaine 7, KD 13 in PSDI 1.
Primerjava z izidom prejšnjih deželnih volitev leta 1952 in z izidom letošnjih političnih volitev Je zelo težavna, ker so bile včerajšnje volitve na podlagi drugačnega volilnega sistema in drugačnih kandidatnih list. Toda na podlagi razdelitve sedežev v deželnem svetu je verjetno možna ponovna sestava deželne koalicijske vlade med KPI, PSI in Union Valdotaine, ki imajo od 35 deželnih poslancev 18, to je absolutno večinp.
Začetek razprave o sedemletnem gospodarskem načrtu SFRJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Na skupni seji odbora za družbeni načrt in finance zveznega izvršnega sveta in odbora za družbeni načrt gospodarskega sveta zvezne skupščine se je začela danes razprava o gospodarskem razvoju Jugoslavije v prihodnjih sedmih letih. Na seji je član zveznega izvršnega sveta in generalni ravnatelj zveznega zavoda za načrtovanje Nikola Minčev seznanil poslance z dosedanjim delom za izdelavo sedemletnega načrta gospodarskega razvoja. Zatem pa so poslanci dali več sugestij v zvezi z rešitvijo in obdelavo posameznih vprašanj.
Osnova vprašanja sedemletnega načrta je obdelava gospodarskega sistema, na katerem bo temeljila celotna razvojna politika v prihodnji dobi. Dosedanje analize so pokazale, da družbeni proizvod v prihodnjih letih lahko raste od 7,5 do 9 odstotkov letno v primerjavi s 5 odst. zadnjih dveh let. Pri tem bi bila industrija tudi v bodoče glavni nositelj gospodarskega razvoja. Drugi važen moment, ki ga bo treba upoštevati pri izdelavi načrta, je vedno večje vključevanje Jugoslavije v mednarodno delitev dela. Hkrati bo treba vedno bolj upoštevati razvoj tehnologije in tehnike ter znanstveno-raziskovalnega dela. U-deleženci diskusije so med drugim opozorili na potrebo skladnejšega razvoja prometa s proizvodnjo, hitrejšega razvoja industrije reprodukcijskega materiala, posebno industrije, ki predeluje kmetijske izdelke ter industrije, ki oskrbuje kmetijstvo.
B. B.
«Baas» hoče federacijo med Sirijo in Irakom
Na kongresu stranke so izdelali program o zunanji m notranji politiki - Začetek pogajanj za gospodarsko unijo med Sirijo In Irakom
DAMASK, 28. — Sirska stranka «Baas» je objavila izjavo, v kateri javlja, da je določila naslednji program:	1. Ustanovitev sirsko-
iraške federacije. 2. Sprejema se pridružitev Naserjevega režima in sodelovanje, toda ne sprejema se podreditev te stranke Naserjevemu režimu. 3. Socialistizacija arabskega sveta in borba proti buržoa-ziji in «zakupčevalskim kapitalistom». 4. Moralno in materialno podpiranje alžirske revolucije proti maroški reakciji. 5. Podpiranje jemenske revolucije. 6. Poveri naj se palestinskemu ljudstvu skrb, da ob pomoči drugih arabskih držav csvobodi palestinsko zemljo, ki jo je osvojil Izrael. 8. Vodi naj se politika nepovezovanja v bloke, ne da bi pri tem zanemarjali razvoj odnosov s socialističnim svetom.
Ta program so določili na kongresu stranke, ki je bil v preteklih dneh.
Ko razglaša sklep o ustanovitvi sirsko-iraške federacije, izjavlja stranka, da bo ta zveza odprta «drugim arabskim državam, še posebno ZAR, na podlagi enakopravnosti, demokracije in kolektivnega vodstva.
Stranka «Baas» je vladna stranka tako v Siriji kakor v Iraku.
Glede notranje politike določa program: 1. Priznavanje delavskemu razredu pravice do stavke. 2. Vojakom se priznava izvajanje po-
«llllllllllllllllllllllllllinilllItllllllllllllllll'lllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIflIllllllllllllllllllllllllllllllllllllMiiliiiililliiiliiiilliiiiiiiiHliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiilliiililiMllllillllllliimillllMIIIIIIIIIlllllItllllllllllllllllllllllllllllll
Danes se začne v Bamaku konferenca za ugladitev alžirsko■ maroškega spora
Ben Bela, Halle Selasi in kralj Hasan zaupajo v uspeh konference - Maroška vojska se je približala oazi Tinduf, kjer so bogati rudniki železa - Jazid obtožuje Maroko, da hoče povzročiti ameriški poseg v spor
MARAKEš, 28. — Maroški minister za informacije je izjavil, da predsednik Malija Modibo Kelta pripravlja dnevni red za jutrišnjo konferenco afriških voditeljev v Bamaku.
V Aliiru so javili, da bo BenBela odpotoval v Bamako jutri
'•«.««»,.« «g,«.., »..« rih se je odločil po daljšem času
LOMBARDI
skem času. Alžirski tisk prav-, da je za Hasana poraz, ker je sprejel odhod na konferenco v Maliju. Prva skupina maroških izvedencev je že prispeta v Bamako. Ben Belo bosta spremljala zunanji minister Butefli-ka in minister za javna dela Bumendžel.
Ben Bela je govoril nocoj po radiu. Izjavil je, da upa, da bo na konferenci v Bamaku dosežen mir. «Odhajamo zelo optimisti,» je dejal in pripomnil: «Maroški napad je okrepil našo narodno e-notnost, spor z našima bratoma Mohamedom El Hadžem in Ai-tom Ahmedom je bil rešen.»
Nocoj je govoril po radiu tudi maroški kralj Hasan. Tudi on je izrazil upanje, da bodo razgovori v Bamaku pripeljali do pozitivnih rezultatov, «ker si v teh o-koliščinah prevzemamo zgodovinske obveznosti, ki obvezujejo prihodnost sedanjih generacij». Kralj Hasan je poudaril, da morajo biti narodi arabskega Magreba e-notni, naj bodo sporna vprašanja še tako resna. Poudaril je, da je odločen doseči rešitev spora z AL žirom, «ker je ta zavzel zaskrbljujoč obseg».
Iz Rabata poročajo, da je maroška vlada odredila, naj se zaprejo kulturni centri ZAR v Rabatu in Fezu in tudi egiptovska šola v Rabatu. Maroška vlada ni dala glede tega ukrepa nobenega pojasnila.
Clan političnega urada FLN v Alžiru Mohamed Kider je na tiskovni konferenci izjavil, da se zavzema za miroljubno rešitev spora z Marokom in je pri tem podprl stališče Ben Bele. Podprl je tudi idejo za sestanek narodnoosvobodilne fronte, ki naj ga skliče politični urad. Kider je dalje izjavil, da se v Alžiru «gospodarski položaj slabša», in da je
TOKIO, 28. — V nedavnem intervjuju nekaterim japonskim časnikarjem je kitajski zunanji minister Cen Ji, ki je tudi podpredsednik KP Kitajske, izjavil, da je posest jedrskega orožja potrebna za obrambo položaja velike sile. Zaradi tega Kitajska, ki noče o-stati na ravni sile druge ali tretje stopnje, bo v nekaj letih začela atomske poskuse.
«Ni moč točno reči, kdaj bo Kitajska imela tako orožje,» je dodal in pripomnil: «Obširno izdelovanje atomskega orožja bo zahtevalo še nekaj časa, toda nadaljevali bomo naše poskuse brez prestanka več let.» Kritiziral je moskovsko pogodbo o prekinitvi jedrskih poskusov in jo označil za «politično zaroto» ZDA, Veli-ke Britanije in Sovjetske zveze, da nadvladajo svet. Izjavil je dalje, da je sovjetsko-kitajski spor v različnem tolmačenju marksi-zma-leninizma. Pripomnil je: «Kitajska pravilno ocenjuje vrednost KP SZ, sovjetsko ljudstvo in sovjetsko vojsko, toda absolutno ne misli popustiti revizionizmu Hru-•ščova.»
Omenil je tudi, da je Hruščov nekoč rekel, da atomsko orožje mnogo stane, in če bi Kitajska izbrala to pot, bi se zgodilo, da ne bi imela denarja za izdelovanje hlač, «Toda Kitajska, je dejal Cen Ji, bo izdelovala najmodernejše orožje, tudi če bi se morala odreči hlačam.»
Kar se tiče notranjega gospodarskega položaja, preživlja sedaj fazo preurejanja, ki je potrebna zafadi naravnih nesreč, zaradi u-mika sovjetskih tehnikov in zaradi gospodarske blokade proti Kitajski, ki so jo uvedle ZDA. Tretji petletni načrt bodo torej revidirali še za eno leto na podlagi kitajskega materiala in kitajske tehnike. Na prihodnjem zasedanju ljudskega kongresa bodo govorili o gospodarskih vprašanjih in med drugim o gospodarskem programu.
Nato je Cen Ji nhpovedal bližnjo objavo petega članka kot odgovor na odprto pismo KP SZ. Zaključil je takole: «Predvidevati moramo prihodnost za stotine let, drugače ne bi mogli nikoli razglašati, da bo socializem nadomestil kapitalizem.»
za izjavo o položaju v državi.
V	Kairu so politični krogi mnenja, da je sestane« v Bamaku sprejemljivejša oblika za Maroko. Maroška vlada je odklonila sestanek šestih oziroma osmih a-friških voditeljev, ker ni želela na sestanek z državami, ki pove. čini podpirajo Alžirijo kot žrtev napada. Maroko hoče tudi pridobiti na času, da bi eventualno dosegel vojaško prednost, preden bi se lotil pogajanj in sprejel prekinitev ognja.
Kairski tisk zelo ostro kritizira maroško politiko, ker je Maroso najprej odklonil neposredne razgovore z Alžirijo, potem pa posredovanje Arabske lige in končno tudi širši arabsko-afriški sestanek. Delegacija Arabske lige je v nedeljo odpotovala iz Maroka v Kairo.	,	.
Etiopski cesar Halle Belasi, ki je prispel v soboto iz Alžirije v Pariz, je imel danes daljši razgovor z generalom de Gaullom.
Senegalski zunanji minister,' ki se je davi razgovarjal s Selasi-jem, je izjavil, da mu je etiopski cesar potrdil, da se bodo štirje državni poglavarji sestali jutri v Bamaku. Izrazil je upanje, da bo konferenci sledila ustavitev ognja na alžirsko-maroški meji v pričakovanju celotne rešitve spora. Senegalski minister je izjavil, da bo organizacija afriške enotnosti e-ventualno imenovala začasno komisijo, ki naj prouči alžirsko-maroški spor in naj pripravi konkretne predloge za njegovo dokončno rešitev.
Etiopski cesar se je sinoči ločeno razgovarjal z alžirskim in z maroškim poslanikom v Parizu, danes pa s tunizijskim poslanikom. Popoldne je etiopski cesar odpotoval z letalom v Nico, od koder je nadaljeval pot v Bamako. Pred odhodom je izjavil; «Zaupanje imam v uspeh razgovorov v Bamaku. Naš najnujnejši smoter je, ustaviti prelivanje krvi».
Spopadi na meji so se premaknili nekaj sto kilometrov proti Zahodu na bogato rudniško področje Tinduf. Na področju Beide in Tindžuba so boji skoraj prenehali. Maroško uradno sporočilo javlja, da so se maroške čete približale za 12 kilometrov oazi Tinduf, ki jo Marcio zahteva zase. Tu je eno najbolj bogatih ležišč železa na svetu, in sicer v kraju Gara-Gebilet (gora železa). Kakor sporočajo tuje agencije, so čete Mavretanije (ki jo hoče Maroko tudi priključiti) in španske zahod; ne Afrike v pripravljenosti. Ti dve ozemlji sta oddaljeni 48 kilometrov od Tindufa, kjer je tudi francosko letalsko oporišče in alžirska posadka. Maroški minister za informacije pa je izjavil, da ne nameravajo zasesti Tirdufa s silo, ter da bo Maroko dobil ta kraj «s pogajanji in ne z orožjem».
V	New Yorku je alžirski predstavnik Mohamde Jazid izjavil na tiskovni konferenci, da hoče Maroko ustvariti pogoje za intervencijo ZDA v alžirsko-maroškem sporu. V zvezi z govoricami, da so v Alžirijo poslali sovjetsko o-rožje na kubanskih trgovskih ladjah, je Jazid izjavil, da Alžirija kot suverena država ima pravico svobodno kupovati orožje za svojo vojsko, da pa ni zahtevala novih vojaških dobav med sedanjim spo-rom z Marokom.
Nocoj so v Alžiru podpisali sporazum o tehničnem in gospodarskem sodelovanju s Kitajsko. Sporazum sledi dovolitvi kitajskega kredita 25 milijard starih francoskih frankov Alžiriji.
Jutri bo prispel v Alžir sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev, ki bo zaključil pogajanja, ki jih je začela sovjetska trgovinska delegacija, ter bo podpisal dosežene sporazume.
Kongres sindikatov SZ
MOSKVA, 28. — Ob navzočnosti Hruščova in drugih sovjetskih voditeljev se je davi začel v Kremlju tranajsti kongres sovjetskih sindikatov. Navzočih je 6.000 delegatov, ki predstavljajo 68 milijonov članov sovjetskih sindikalnih organizacij. Navzoči so tudi številni tuji dele-gati in opazovalci sindikalnih organizacij iz sto držav.
Predsednik sindikatov Viktor Gri-šin je v svojem govoru izjavil, da bi kitajski predlog, naj bi sklicali afriško-azijsko sindikalno konferenco, bil upoštevanja vreden, samo če bi težil po okrepitvi enotnosti afri-ško-azijskih sindikatov in delavskega razreda vseh celin. «Ne moremo pa podpreti sklicanja take konference, Je dodal Grišin, če se sklicuje na podlagi narodnih razlik brez udeležbe predstavnikov sindikatov drugih celin, brez sovjetskih sindikatov, brez Svetovne sindikalne zveze. Taka konferenca bi škodovala mednarodnemu sindikalnemu gibanju, interesom delavcev in samim sindikatom afriško-azijskih držav.
Zatem je Grišim kritiziral voditelje ameriških sindikatov AFL-CIO, ki «so se popolnoma oddaljili od poziciji delavskega razreda in se postavili na stran najbolj aktivnih sil imperializma».
Grišin je v svojem govoru na-
vek k borbi sovjetskega ljudstva za mednarodni mir. 2. Razvijati na razrednih načelih sodelovanje z drugimi sindikalnimi federacijami, odpraviti razprtije in okrepiti enotnost akcije sindikatov vsega sveta. 3. Izboljšati sodelovanje z delavci kapitalističnih držav in z delavci socialističnih držav. 4. Dajati bratsko pomoč narodom Azije, Afrike in Latinske Amerike v njihovi borbi za likvidacijo vseh oblik imperialističnega zatiranja.
Kongres je pozdravi! tudi glavni tajnik Svetovne sindikalne zveze, ki je poudarjal potrebo enotnosti sindikalne akcije proti kapitalističnim monopolom.
Tito se vrača v domovino
NEW YORK, 28. — Predsednik SFRJ maršal Tito se s svojimi sodelavci vrača na ladji «Rotterdam» v domovino. Največji del dnevnega časa uporabi za razgovore s svojimi sodelavci in za branje poročil. Maršal Tito se posebno zanima za razvoj položaja v alžir sko-rn aro škem sporu. Sinoči je poveljnik ladje priredil Titu na čast cocktail, katerega so se udeležili poleg članov spremstva tudi ugledne osebnosti in potniki na ladji.
litičnih pravic in odobrava se ideja doktrinskega izobraževanja vojske. 3. Šolstvo mora postati obvezno, razvija naj se visokošolska izobrazba, socialne služnosti naj se raztegnejo na podeželska področja, ter poskrbi naj se brezpla^ na zdravniška nega. 4. Kar se tičp organizacije stranke, je treba o-hraniti načelo kolektivnega vodstva. 5. Delavskemu razredu naj se poveri demokratično vodstvo nad produktivnimi sredstvi.
Stranka «Baas» je dalje sklenila, da bo poskrbela za revolucionarno rešitev zemljiške lastnine z ustanovitvijo kolektivnih kmetijskih podjetij. Končno je kongres začiv tal linijo, ki riaj napravi konec razsipanju denarnih izdatkov in ki naj uvede varčevanje v vladnem aparatu in naloži davke premožnim slojem.
Kakor so javili, je bil Michel Aflak ponovno izvoljen za glavnega tajnika stranke.
Dalje so javili, da bo 1. novembra odšla v Bagdad važna sirska delegacija, da se pogaja o gospodarski uniji med Sirijo in Irakom. Vodil jo bo minister za načrtovanje.
Nobene spremembe pri volitvah v Švici
BERN, 28. — Dosedanji rezultati o sobotnih in včerajšnjih volitvah v Švici kažejo znatno stabilnost volivcev.
Se neuradni rezultati so nasled-rji: socialdemokrati 53 sedežev (2 več), radikalci 51 (nespremenjeno), krščansko-socialni konservativci 48 (1 več), stranka kmetov, obrtnikov in burzoažije 22 (1 manj), neodvisni 10 (nespremenjeno), liberalci 6 (1 več), demokrati 4 (nespremenjeno), stranka dela 4 (1 več), evangelijska stranka 2 (n* spremenjeno).
Jakov Blaževic obišče Alžirijo
BEOGRAD, 28. — Na vabilo vlade in družbeno političnih organizacij Alžirije bo jutri odpotovala v Alžir jugoslovanska delegacija pod vodstvom člana zveznega izvršnega vedel naslednje glavne naloge so-1 sveta Jakova Blaževlča, ki se bo vjetskih sindikatov na mednarod- udeležila proslave 1. novembra, nem področju: 1. Povečati prispe-1dneva vstaje ljudstva Alžirije. imiiitiiiiiiitiiiiiiitmitiiiiiiiitfiiiimiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMtiiiiiiiimiiiiiiiiiumiiiiiiiitiitiii
Dahomejska vojska prevzela vso oblast
Narodna skupščina razpuščena, ustava ukinjena ■ Demonstracije v prestolnici
COTONOU, 28. — Načelnik glav. nega štaba oboroženih sil v Da-homeju polkovnik Soglo je prevzel oblast «zaradi resnosti položaja». To je sporočil sam Soglo, ko je govoril večji množici v Dre-stolnici. Zatem je Soglo sporočil, da je bila začasna vlada, ki jo je bil sestavil predsednik republike Hubert Maga skupno z drugima dvema osebnostima, razpuščena. Prav tako je bila razpuščena narodna skupščina. Ustava iz leta 1960 je bila ukinjena in bo v najkrajšem času revidirana. To je polkovnik Soglo sporočil po sestanku s predstavniki sindikatov in začasne vlade. Polkovnik Soglo je opozoril prebivalstvo, naj bo disciplinirano in mirilo ter naj se jutri vrne na delo.
Davi je Soglo prebral po radiu izjavo predsednika Mage in drugih dveh osebnosti, ki so včeraj sestavili začasno vlado. Izjava pravi: «Predsednik Maga ostane predsednik republike in državni poglavar ter jamči ustavno zakonitost, ki zagotavlja kontinuiteto države, in mi se svobodno slovesno obvezujemo pred narodom, da bomo v oeželo znova prinesli politični in socialni mir».
Podpisniki se zalem slovesno ob-
Odv. Clemente (KD) zopet neapeljski župan
NEAPELJ, 28. — Danes Je občinski svet ponovno izvolil za neapeljskega župana demokristjana odv. Clementeja, v občinski odbor pa 12 demokristjanov in dva socialdemokrata ; tudi štirje namestniki odbornikov so demokristjani. Glasovanja so se vzdržali svetovalci PSI, PDIUM, MSI in PLI. 2upan odv. Clemente je izjavil* da bo glavna naloga nove občinske uprave izdelava programa za dela, ki jih bodo opravili za 100 milijard lir na podlagi posebnega zakona. Uprava bo program v kratkem predložila občinskemu svetu v razpravo in o-dobritev.
vezujejo, da bodo spoštovali demokratična načela pri svojih diskusijah m odločitvah.
Takoj zatem so vsi trije člani začasne vlade pozvali prebivalstvo, naj bo mirno in poudarili, da je njih glavni smoter enotnost dežele, za kar je potrebno premagati vsa nesoglasja.
Davi Je revolucionarni odbor, ki se je ustanovil v prestolnici, objavil sporočilo, v katerem pravi, da splošna stavka, ki jo Je razglasila splošna zveza delavcev v Dahome-ju, ne bo preklicana, dokler ne bo Hubert Maga odstopil. Pozivu na stavko se je odzvalo na tisoče delavcev, ki niso davi šli na delo ter so demonstrirali pred predsedniško palačo, ki so jo stražili vojaki. Demonstranti so tudi danes nosili palmove vejice, da s tem poudarijo svojo miroljubnost. Sindikati so zahtevali tudi razpustitev narodne skupščine. Kakor že omenjeno, je polkovnik Soglo zvečer javil, da je prevzel vso oblast in da je bila skupščina razpuščena.
Po zadnjih poročilih je zgubilo življenje šest ljudi, ko so skupine privržencev predsednika republike napadli množico demonstrantov, in’ je policija streljala.
Po treh dneh diskusije, ki je bila zelo živahna zlasti včeraj in predvčerajšnjim, se bo danes v Rimu zaključil 35. kongres Italijanske socialistične stranke z izglasovanjem resolucije, ki jo bodo predložili delegati večinske avtonomistične struje, In glede katere se je vodstvo te struje včeraj sporazumelo. Vsi delegati - avtonomisti pa jo bodo na posebnem sestanku danes dopoldne, pred popoldanskim nadaljevanjem kongresa. obravnavali in sprejeli njeno besedilo. Ce ne bo posebnih presenečenj, bo resolucija popoldne Izglasovana z večino avtonomističnih glasov. Nato bo kongres izvolil še nov centralni komite. Vse kaže, da je tridnevna diskusija v precejšnji meri razčistila tudi tista tri vprašanja, o katerih se je največ razpravljalo: 1. zunanja politika, 2. omejitev večine in 3. gospodarstvo.
Od dogodkov po svetu pa bo brez dvoma danes najvažnejši sestanek štirih poglavarjev dršav Alžirije, Maroka, Etiopije in Malija v Bamaku, da bi se sporazumeli, kako naj Maroko in Alžirija na miren način rešita svoj obmejni spor in preprečita nadaljnje prelivanje krvi. Z meje med obema državama namreč nenehno prihajajo poročila o nadaljevanju bojev. Včeraj so maroške čete odbile alžirske za 30 kilometrov, nato pa so se spopadi premaknili nekaj sto kilometrov proti zahodu, na bogato rudniško področje Tinduf, ker zahteva Maroka tamkajšnjo oazo zase, zato ker je prav v tej oazi eno najbolj bogatih ležišč železa na svetu. Značilno je pri tem, da je maroški minister za informacije izjavil, da Tindufa ne nameravajo zasesti s silo, ker da ga bo Maroko dobil s pogajanji. Ben Bela pa je včeraj po francoski televiziji izjavil, da želi Alžirija ohraniti dobre odnose s Francijo, hkrati pa odpraviti vse negativne strani sodelovanja z njo na podlagi evianskih sporažumov.
V republiki Dahomej je načelnik glavnega štaba oboroženih sil odstavil vlado in razpustil parlament in ukinil ustavo.
po zamenjavi K BONNV
Ista politika druge metode?
Kancler Adenauer se je konec koncev brez trenja umaknil s krmila zahodnoneroške politike. Tako, kot je bilo določeno pred dvema letoma sredi kritičnih naporov, da bi sestavili vlado demokristjanov in liberalcev, ko je bil tudi sam tarča, potem ko je na volitvah izgubil absolutno večino. Njegov neprostovoljni odhod je posledica kompromisi in sporazuma, doseženega med obema koalicijskima udeležencema, v u-panju, da bo sprememba na vrhu vlade za enega izmed udeležencev — ustavila zmanjševanje de-mokristjanskega vpliva, za drugega udeleženca pa upravičila pričakovanja o liberalnejši politiki Bonna.
«Adenauerjevo obdobje» se je tako končalo kot edini izhod, ki so ga vladajoče družbene sile našle, da bi ohranile njegove glavni «pridobitve», da bi preprečile nadaljnje širjenje krize v evropski politiki združevanja, zmanjšale nasprotja do Washingtona in s tem spet ohranile možnost, da bi sklicujoč se ne gospodarsko in vojaško moč Zvezne republike — dosegle «enakopravnost pri oblikovanju politične in vojaške strategije Zahoda». Adenauer je tudi kot kancler preživel svoje «obdobje».
Adenauer je — kljub vsem svojim «zgodovinskim zaslugam», da je rešil perspektive družbenih sil, ki so s kapitulacijo in propadom nacizma ostale brez svoje politične osnove, postal nepotreben. Ne samo tem silam, marveč tudi svoji stranki .državi, svojim glavnim zaveznikom. «Duha Campa Davida» (sestanek Eisenhower— Hruščev) so tudi v sami Zvezni republiki razumeli kot prvo očitno znamenje njegove nesposobnosti. Moskovski nesporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov, ki sta ga podpisali tako Zahodna Nemčija kot tudi Nemška demokratična republika, je bilo končno znamenje tega.
Stari kancler je odšel, potem ko je s svoje strani storil vse, da bi odhod vnovič odložil. Ko ni bilo drugega izhoda, se je celo odrekel svojemu dolgoletnemu ministru za zunanje zadeve von Brentanu. pozneje pa tudi o-brambnemu ministru Straussu, da bi razbremenil svoj« ladjo nepotrebnega bremena, ki ga je oviralo pri manevriranju v zahodnih vodah, med Londonom, Washingturtom in Parizom.
V notranji politiki 3o se začeli v zadnjem obdobju Adenauerje-vega vladanja vrstiti škandali in afere, ki so drug za drugim odkrivali občutljive točke režima. Nacistična ideologa germanizacije slovanskega vzhoda Oberlaen-derja so morali po dolgem upiranju odpustiti, ker je ugotovitev o njegovi odgovornosti za nacistične zločine v drugi svetovni vojni preveč vznemirila javnost, predvsem mednarodno. «Afera Spiegel» je odkrila vso samovoljo do izvenparlamentarne opozicije in mimogrede razgalila pravzaprav bistvo spora z Združenimi državami Amerike zaradi nestrpnega poseganja Bonna po atomskem orožju. Onemogočanje liberalnih publicistov, zapiranje ust tako imenovanim «levim intelektualcem», nadzorovanje nezaželenih književnikov, novinarjev in tudi parlamentarcev (sedanja «telefonska afera») ni prenehala. Državni sekretar v predsedstvu vlade Globke, čigar udeležba pri oblikovanju in «pojasnevanju»
protižidovske zakonodaje za časa Tretjega Bajha», je leta in leta obremenjevala politični kredit vlade, je vendarle ostal na svojem mestu do konca.
Toda od Adenauerja so se vendarle poslovili kot od «velikega moža». Na številnih poslovilnih slovesnostih so poudarjali vse, tisto, kar mu je bilo mogoče — s stališča njegove lastne politike — priznati za uslugo». Hvalilil so ga kot daljnovidnega odločnega politika, ki je «del Nemčije» «popeljal v družino zahodnega sveta», «končal stoletno sovraštvo s Francijo», «zgradil važne temelje evropskega združevanja». Demonstrativno so poudarjali, da je «ustvaril sodobno oboroženo silo» in vsekakor s svojo politiko «obvaroval državo pred komunizmom».
Da je njegovo «obdobje» pomenilo reševanje in konserviranje najbolj reakcionarnih sil v nemški družbi, da je njegova politika živela od napetosti in hladne vojne, to do kraja spodbujala in se upirala vsakemu zboljšanju napetih odnosov med Vzhodom in Zahodom, da je trpela, gojila in celo spodbujala revan-šistične tendence tudi pri «poglavitnem vprašanju narodne politike — vnovični združitvi», storila vse da bi preprečila kakršnokoli zbliževanje — vsega tega sploh niso omenili. Nobenega izmed največjih dolgov vsake nemške politike — pomiritve z vzhodnoevropskimi narodi, vsaj 18 let po nacističnem pohodu za iztrebitev — sploh niso omenili, ge več, Adenauerjeve zadnje poslovilne govore, očitke Zahodu zaradi «popuščanja», napadi na Sovjetsko zvezo in to, da je vso odgovornost za razdelitev Nemčije in napetost na svetu zvalil na Vzhod, so omenjali blagohotno, s spoštovanjem in brez pripomb kot njegovo «politično oporoko».
Takšno dediščino je vsaj pre-vzel Ludwig Erhard. «Liberalec med krščanskimi demokrati» in «ekonomist med politiki» je vendarle za stranko prišel kot najboljša rešitev — ne samo kot «volilna lokomotiva», marveč tudi kot pameten soudeleženec pri pogovorih t zahddhiihi "zaveinilci. Fo togem in nepopustyiyem «zadnjem Mohikancu hladne vojne» naj bi Erhord prevzel isto politiko, ki naj bi jo izvajal z drugimi metodami, da bi bolj prožno in ob večjem upoštevanju sprememb na svetu predstavljal zmogljivosti in koristi, v katerih imenu govori vlada.
V deklaraciji o politiki svoje vlade je Erhard irecno sprejel Adenauerjevo politično dediščino, napovedal pa je «nov slog» in prožnejše, liberalnejše metode. «V svetu, ki se giblje, ne smemo ostati okoreli, toda naša naloga je, da uresničujemo smotre naše politike in pri tem ostanemo trdni». Te besede iz deklaracije novega kanclerja so jedro njegovih političnih načrtov in metod. V tem smislu je dejstvo, da je podprl sedanje napore za zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom in izrazil pripravljenost, da «v mejah možnosti» vsaj v gospodarskem in kulturnem pogledu zboljša odnose z vzhodnoevropskimi državami, sicer novi poudarek v uradni z.ahodnonemški deklaraciji, vendar pa samo poskus, da se nadoknadi zaostajanje za smerjo, ki si čedalje bolj pridobiva domovinsko pravico tudi na Zahodu.
jlllll
Japonska policija je aretirala tri moške, ki so hoteli ugrabiti hčer cesarja Hirohita. Izdal jih je «sodelavec», ki se je skesal. Ugrabitelji so nameravali za princeso zahtevati 50 milijonov jenov (okrog 87 milijonov lir). — Na sliki je princesa Suga s svojim možem v nekem lokalu v Parizu
ALJ BO KAJ USPEHA?
Začeli so iskati nacistični zaklad
V .7	' • j* • v' ■ u . \ r * . ** ■ &
v jezeru Tòplitz
BAD AUSSEE (Avstrija), 28. — Skupine potapljačev so pričele preiskovati jezero Tòplitz v Avstriji, v katerem so baje velike količine zlata in važnih dokumentov. Te zaklade so nacisti, kot se trdi, vrgli v jezero v zadnjem času druge svetovne vojne. Operacijo Je pripravilo avstrijsko notranje ministrstvo, ki je sprejelo ostre ukrepe, da ne bi prišlo do kakega vmešavanja. Področje jezera je izolirano in zastraženo.
Prebivalce nekaterih hiš na obrežju Jezera so začasno preselili drugam. Ce bodo res kaj našli, bodo vsako stvar sproti na kamionu in s stražo odpeljali v varne blagajne na Dunaju.
Turistične izmenjave med Italijo in ČSSR
DUNAJ, 28. — Turistični odsek pri CGIL je sklenil s počitniško ustanovo češkoslovaške sindikalne zveze sporazum za pospeševanje turističnih izmenjav med obema državama. Že to zimo
bodo številne skupine italijanskih delavcev odšle v češkoslovaške turistične centre, meatem ko bodo skupine češkoslovaških delavcev obiskale Benetke, Milan, Firence, Rim in druga mesta Italije. Podpisniki sporazuma so izjavili, da bodo z vsemi sredstvi pospeševali te turistične izmenjave.
Srce iz plastike
LOS ANGELES, 28. - Prvič je srce iz plastične snovi za štiri dni nadomestilo srce nekega bolnika. Eksperiment je izvedla 19. julija skupina kirurgov iz Houstona (Texas). Dr. Michael Debakey, ki je sedaj navedel rezultate te operacije na nekem zborovanju ameriškega društva kardiologov, je povedal, da je zaradi pogumnega kirurškega posega pacient živel nadaljnje štiri dni. Povedal je tudi, da je bil uporabljeni aparat najprej preskušen na psih. Pozneje so tehniko izpopolnili in imajo namen, kot je zaključil dr. Debakey, uporabiti jo na ljudeh.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
TEKMA S SMRTJO ZA REŠITEV TREH RUDARJEV
Za 40 rudarjev ni več upanja da so v rovih rudnika še živi
kniige ^ glptiali.ice
V nekem rudniku zlata v Južni Afriki se je dogodila nezgoda, ki bi lahko imela strašne posledice
LENGEDE (Zah. Nemčija), 28.
— Vso noč se je nadaljevalo delo pri vrtanju 60 cm širokega rova, po katerem bodo spravili na površje tri rudarje, ki so že tri dni blokirani v globini 90 m, potem ko je bil železni rudnik, v katerem so delali, poplavljen. Za ostalih 40 rudarjev, ki jih Je v rudniku zajela poplava vode in blata, pa ni več upanja, da bi mogli še biti živi.
Reševalne skupine so se spustile v pravo dirko s smrtjo ter skušajo priti do treh rudarjev, preden bi morali potopljeni umreti.
sicer gladina vode, kjer se nahajajo rudarji, ostala nespremenjena, to pa zaradi pritiska zraka, ki ga stalno tlačijo v rov s kompresorjem. V zgodnjih jutranjih urah je bilo treba vrtanje za eno uro prekiniti, ker se je zlomila konica sonde. Reševalne skupine so pri temperaturi pod ničlo delale z mrzlično naglico, da bi nadomestile konico. Na stotine ljudi molče opazuje dirko s smrtjo. Ob 8. uri je sonda dosegla Ilo-bino 12 m. Tehniki predvidevajo, da ne bo mogoče priti do treh rudarjev prej kot v sredo.
Vso noč so se trije zasuti rudarji pogovarjali z osebami na površju s popnočjo mikrofona, ki so jim ga spustili v rov skozi ozko luknjo, ki predstavlja edino zvezo z zunanjostjo. Ves čas jih nadzorujejo zdravniki, ki so jifti predpisali strogo dieto, da se ohra. nijo pri moči. Zdravnike skrbi zaradi morebitnih negativnih posledic, ker so rudarji sedaj ves čas v visokem zračnem pritisku, s katerim se hoče preprečiti dvig vode. Rudarji si preganjajo čas z igranjem na karte. Nič pa ne vedo o tem, da je v rudniku še 40 drugih rudarjev, ki so gotovo že mrtvi. Voditelji reševalnih operacij so mnenja, da je tako boljše, da ne bi rudarji zapadli v krizo malodušja.
Kot je znano, je rudnik zalil v
I
HJH	m
Južna Amerika je vedno prisotna, ko gre za tekmovanja za visoke lepotne naslove, in je tudi večkrat uspešna. V Buenos Airesu so se zbrale predstavnice (od leve proti desni) Peruja, Čila, Mehike in Argentine; njih cilj pa je London in tamkajšnje tekmovanje za naslov «Miss sveta»
četrtek zvečer tok vode, ki je nastal, ko se je porušila stena nekega vodnega bazena na površju. Od 129 rudarjev, ki so bili tedaj v rudniku, se jih je 79 rešilo, medtem ko so nadaljnjih 7 rešile reševalne skupine, opremljene z gumijastimi čolni in s podvodno opremo.
Danes dopoldne se je okrog 350 rudarjev odpravilo v rudniške rove, da bi pričeli izpraznjevati ruševine in osuševati rove. Domnevajo, da bodo ta dela trajala več mesecev.
JOHANNESBURG. 28. — V nekem zlatem rudniku kakih 80 km od Johannesburga je prišlo do nezgode, ki bi se lahko spremenila v veliko nesrečo. Dvoje velikih rudniških dvigal je začelo z veliko naglico drseti navzdol, ker se je utrgala nosilna vrv. Toda za silne zavore so le pričele delovati in dvigali sta se ustavili, eno » globini približno 30o m drugo pa v globini 1700 m. Na tem spodnjem dvigalu se je nahajalo 13 mož; na drugem pa 55. Prvotno se je govorilo o skupnem številu 75. Prvih trinajst so že spravili na površje; bilo je 8 črncev in 5 belcev. Kmalu bo na površju še ostalih 55 rudarjev.
Žel pa je izgubil- življenje delavec, ki je delal pri dvigali!;. Ko
se je vrv utrgala, je bil ranjen, pozneje pa je poškodbam podlegel.
Rudnik, v katerem je prišlo do nezgode, je na področju Carleton-villa v Zahodnem Transvaalu. Začel je delovati marca meseca preteklega leta in je eden izmed največjih in najbolj modernih rudnikov zlata v Južni Afriki, obenem pa tudi eden izmed najbolj globokih na svetu.
Se bodo ženske letele v vesolje
VARŠAVA, 28.	— «Skupinski
veseljski poleti se bodo gotovo izvajali z udeležbo žensk. Mislim, da moj vesoljski polet ne bo edini tak polet kake ženske.» Tako je izjavila sovjetska kozmo-navtka Valentina Tereškova v intervjuju, ki sta ga skupaj z Valerijem Bikovskim dala za poljski radio in televizijo. «Moj polet je dokazal, da ženski organizem prestane ta poskus, prav tako kakor moški. V ostalem kaj bi pa delali gospodje moški sami v vesolju, če ne morejo brez nas niti na Zemlji? Pa tudi ne bi bilo nobenega smisla, da bi se pričenjal poskus vesoljskih poletov žensk
HllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIlIllIHlIllllUllllllllimilllllUIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII
S transistorji na koncilu sočasno prevajanje
VATIKAN, 28. — Namesto seje koncila je bila danes dopoldne komemoracija prejšnjega papeža ob peti obletnici njegove izvolitve za papeža. Mašo zadušnico je imel papež Pavel VI, komemora-tivni govor pa belgijski kardinal Suenens, Navzoč je bil tudi ves diplomatski zbor, akreditiran pri Vatikanu. Na neki tribuni v baziliki sta bila brata prejšnjega papeža, na nekem drugem mestu pa šest «bratov po mleku» papeža Pavla VI. Pozneje je papež sprejel v avdienco sorodnike prejšnjega papeža, ki so prišli na današnjo komemoracijo.
V	avdienci pri papežu je bil tudi apostolski delegat iz Vietnama msgr. Salvatore Asta.
Terniki koncila delajo te dni poskuse za sočasno prevajanje govorov posameznih koncilskih, očetov. Govori se v latinščini in če se govori o prevodih, potem tp ni zaradi tega, ker bi koncilski očetje ne bili sposobni slediti govorom v latinščini. Težavo pa predstavlja najbolj različen izgovor latinščine; ta različnost je tolika, da je končno res težko slediti govorom, medtem ko bi bil govor vsakomur razumljiv, če bi bil napisan. Sicer tajništvo koncila prejme dva ali tri dni prej besedila govorov, vendar se ta besedila v sami diskusiji še precej spremenijo. In v tem je tudi največja
iiiiiiMiiiiiiHmiiiiiiimiitiumiiiMMiiiiiimiitiiiiMMi
V	ČSSR 24. in 26. decemb. zopet praznika
PRAGA, 28. — V CSSR so znova proglasili za praznična dneva 24. in 26. december. Doslej sta to bila delovna dneva. V vladnem sporočilu se navaja, da je bil ta sklep sprejet na predlog sindikatov. Tudi 31 december je zopet postal praznik.
težava za prevajalce v kakih pet ali šest jezikov.
Tehniki koncila delajo te dni prevajanje z radijskimi aparati (transistSrji) in ne s slušalkami. Kakih 2000 in še več majhnih radijskih aparatov pa bo tudi precej stalo. Zdi se pa, da bodo te stroške pokrili iz dolarskega fonda, ki ga je dal na razpolago kardinal Cushing, nadškof iz Bostona; ta je bil že od začetka koncila odločen nasprotnik stalne upo. rabe latinščine v diskusijah.
Poljska nabavila v ZDA
• v
nz
NEW YORK, 28. — Poljska vlada je nabavila v ZDA štiri tisoč ton ameriškega riža ter se pogaja za nabavo nadaljnjih 10.000 ton. Riž bodo začeli nakladati prihodnji mesec v Lake Charlesu (Louisiana), vendar ne na ameriške ladje.
Ob 86 sorodnikov med nesrečo pri Longaronu
MELUN, 28.	- Italijanska de-
lavska družina, ki živi deset let v Franciji v kraju Villiers Saint Georges (Scine et Marne), je bila ob nesreči v Longaronu strašno prizadeta. Takoj po vesteh o nesreči sta zakonca De Bonna odpotovala v dolino Piave, kjer so stanovali njuni številni sorodniki. Sedaj sta se vrnila ter povedala, da sta v eni sami noči izgubila 86 sorodnikov. Ostal jima je še en bratranec, šofer taksija, ki je ostal pri življenju, ker je bil v noči nesreče po opravkih daleč od Longarona.
in bi se potem ustavili na pol poti.»
S tem intervjujem sta sovjetska kozmonavta zaključila peti dan svojega potovanja po Poljskem. Danes se bosta udeležila velikega zborovanja v kongresni dvorani kulturnega doma v Varšavi, zvečer pa bosta odpotovala v Moskvo.
ZDA bodo nadaljevale svoj program po katerem, naj bi človek prispel na Luno do leta 1970 kljub izjavam Nikite Hruščova, objavljenim v soboto zvečer v «Izve-stijih», po katerih se mogoče SZ ne bo udeležila — vsaj ne z dosedanjim poletom — «dirke proti Luni». Glashik NASA, ki je dal to izjavo, je dodal, da bo prej treba okrog 2000 ur letenja Okrog Zemlje, preden bo mogoče misliti na prihod človeka na Luno.
glabhu ^	hliliu'tbivi*
Resolucija plenuma slovenskih književnikov
Plenum slovenskih književnikov v Mariboru je v dveh referatih in razpravi obravnaval nekaj žgoče problematike v zvezi s položajem slovenske kulture m posebej jezika in slo-venske knjige.
1.	Plenum nalaga odboru Društva slovenskih književnikov in poziva republiške kakor krajevne oblasti, da posvečajo posebno skrb navedenim problemom, zlasti še v vseh slovenskih obmejnih krajih.
2.	Plenum ugotavlja, da spričo velike tradicije slovenskega jezikoslovja daleč zaostaja proučevanje raznih teoretično pomembnih vprašanj (problem stila in jezika, raziskovanje umetnostno teoretičnih in estetskih vprašanj itd.).
Za raziskovanja stila in podobnih vprašanj bi mogoče lak’ ko dal pobudo in organiziral delo oddelek za literarno zgodt* vino in umetniški razred SAZU.
3.	Plenum je mnenja, da je treba posebno pozornost posvetiti pouku slovenskega jezika zlasti v strokovnih šolah, kjer se vzgaja nova tehniška inteligenca, katere vloga je v naši družbi vsak dan večja.
4.	Plenum poziva tudi tise gospodarske organizacije in javne ustanove, da bi posvečale posebno skrb lepoti in čistosti slovenskega jezika v javnem in notranjem poslovanju.
5.	V interesu razvoja slovenske knjige bi bil potreben sestanek med založniki, pisatelji, profesorji slovenskega jezika in literature, bibliotekarji in raznimi družbenimi organizacijami, ki so po namenu posredno ali neposredno povezani z vprašanjem razvoja in popularizacije slovenske knjige. Na tem sestanku bi bilo treba najti stalne sodobne oblike za pospeševanje rasti slovenske knjige in njene popularizacije.
Ta sestanek bi moral prav tako načeti akuten problem previsoke cene slovenske knjige in njenega finansiranja.
6.	Plenum priporoča uredništvom dnevnih časnikov, da posvetijo iztiirnim literarnim delom večjo pozornost kakor doslej in da prinašajo poročila o izvirnih knjigah vsaj v takem obsegu kakor o gledaliških predstavah.
7.	Plenum priporoča, naj p o možnosti vsi slovenski pisatelji s sodelovanjem podpro revijo Obzorja v Mariboru.
8.	Plenum poziva vse slovenske pisatelje in pesnike, naj se v interesu jezikovne celovitosti ravnajo glede pisave «bravec-bralec» po Ramovš-Zupančičevem pravopisu.
V Faenzi razstava jugoslovanske umetnosti
FAENZA, 28. — V galeriji palače Manfredi v Faenzi je bila otvorjena V. jugoslovanska bienala slikarstva in kiparstva. Na razstavi, ki jo organizirajo vsa-kikrat v kaki drugi državi, je razstavljenih 40 slik in 8 skulptur najboljših jugoslovanskih u-metnikov. Prireditev je pod pokroviteljstvom narodne galerije moderne umetnosti z Reke, pripravilo pa jo je društvo «Prijatelji znanosti» iz Faenze.
Pred bližnjo turnejo «Scale» v SZ
MILAN, 28, — Superintendant gledališča «Scala» Antonio Ghi-ringhelli je včeraj zvečer odpotoval v Pariz, od koder bo Se danes z letalom dospel v ■ Moskvo. Spremljata ga generalni
tajnik «Scale» Luigi Oldani ter ravnatelj za scenarijo Nicola Benois. Namen njihovega potovanja je, skleniti sporazum za že najavljeno turnejo ansambla «Scale» v SZ. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, naj bi do turneje prišlo do prihodnje leto; trajala bi približno mesec dni s štirimi operami.
Prof. Vailetta dopisni član ene od francoskih akademij
PARIZ, 28. — Prof. Vittorio Vailetta je bil izvoljen za dopisnega člana akademije moralnih in političnih ved. Ta akademija je ena izmed petih, ki sestavljajo «LTnstitut de Fran-«ce». Poleg Vallette je bil izvoljen eden izmed najbolj znanih francoskih znanstvenikov Emile Bouvier, profesor za književnost na univerzi v Montpellieru. Akademija moralnih in političnih ved ima 40 članov, ki so v si Francozi in jih je izvoljenih P° osem za filozofijo, za moralne in socialne vede, za pravo, za politično ekonomijo ih za zgodovino in zemljepis. Pridruženih članov, t.j. tujcev, pa je 12. Med temi so n. pr. bivši predsednik ZDA Eisenhower, Sir Winston Churchill ter j.rof Ugo Papi, rektor rimske univerze.
Uto Ughi Igra na violino za 30 milijonov
RIM, 28. — Elsa Respighi ter violinist Uto Ughi sta odpotovala v Tripolis, kjer bo imel Ughi 31. oktobra koncert. Violinist ima komaj 18 let ter igra na Stradivarijevi violini, ki so jo pred nekaj leti kupili pri nekem bankirju v Diisseldorfu, strastnem zbiralcu glasbenih inštrumentov, za 30 milijonov lir.
mm«
Ministrski predsednik je imenoval prof. Maria Marcazzana za člana upravnega odbora beneške Biennale s funkcijo predsednika. Marcazzan, ki bo nadomestil Itala Siciliana, se je rodil v Bresci 1902. Fo diplomi iz filozofije in pravosodja je poučeval na univerzah v Oslu in Sofiji. Sedaj je profesor na univerzitetnem inštitutu za tuje jezike Ca’ Foscart v Benetkah, kjer poučuje italijansko književnost.
• * »
TUNIS. 28. — Italijanska operna sezona v Tunisu se bo pričela 23. januarja z Verdijevim «Otellom». Na sporedu je še «An-drče Chenier» in «Don Pasquale».
«Illllllllll   Hill......n.......II, Illllllllllllllllllll II   II Hill H III H IH H H Hilli I IIIHIHHIIIIIIIIH...UH«
Sneg na Etni in na gorah Kalabrije
Marlene Dietrich se je udeležila neke proslave angleških bivših bojevnikov v severni Afriki. Njen nastop na tej proslavi v Royal Albert Hallu v Londonu je sprožil val navdušenja
CATANIA, 28. - Zaradi nenad-. pol blazna samo obupno krilila nega padca temperature je začelo z rokami, ne da bi znala dati kako preteklo noč na Etni snežiti. Bela | pojasnilo. Poleg nje sta namreč
odeja, ki je dosegla ponekod 5 cm Se razprostira do višine 2800 m.
Tudi po gorah Kalabrije je zapadel sneg. Gorska veriga Monte Pollino na meji med Kalabrijo in Lukanijo ter Bocca Donato, najvišji vrh Sile, sta pokrita s snegom. Temperatura se je občutno znižala.
Iz Caserte poročajo, da je Milet-to (2050 m) pobelil sneg, ki ga je kar 30 cm.
Ves teden pri truplih moža in sina
LUKSEMBURG, 28. — Ker že ves teden ni videl nobenega člana družine Hoffmann v Esch-sur-Alzette, je neki sosed obvestil policijo. Agentje so vdrli v hišo ter našli gospo Hoffmann v stanju skrajne izčrpanosti, ki je na
bili v hiši trupli moža, 64-letnega upokojenca, ter 19-letnega sina. Najbrž sta se oba dva zastrupila s kakim živilom, kajti na njunih telesih niso ugotovili nikake poškodbe, stanovanje pa je bilo sicer v popolnem redu.
ROVIGO, 28. — Zaradi neprevidnega prehitevanja je prišlo na pokrajinski cesti Rovigo-Adria v bližini Villadose do nesreče, pri kateri sta dve osebi izgubili življenje, štiri pa so bile ranjene.
Opij
SAN FRANCISCO, 28. — Zvezni agentje so v San Franciscu sekve-strirali veliko količino opija v vrednosti okrog 435 milijonov lir. Pri tem so aretirali 19 kitajskih mornarjev z neke norveške ladje,
Ta opij bi moral biti izročen nekemu Kitajcu, ki prebiva v San Franciscu, pa so tudi njega aretirali agentje «Narcotis Bureauja».
PORDENON, 28. — Tu so s« zbrale predstavnice Združenja italijanskih žena (UDI) iz Trsta, Vidma, Gorice, Padove, Benetk in Trevisa, da se pogovore o pobudah v korist preostalega prebivalstva v Vaiontu.
SAN REMO, 28. — Občinska u-prava iz San Rema je sklenil» ustanoviti posebno mednarodno nagrado, ki naj se vsako leto po* deli kakemu pomorščaku — pripadniku vojne, trgovske, ribiške ali potniške mornarice ~ ki se j* na kak poseben način odlikoval n» morju.
ki je opij pretihotapila iz Manile, življenje tri osebe.
LATINA, 28. — V bližini Castel-forte je iz neugotovljenih vzrokov neki «1100» zletel s ceste v globi-no 10 m. Pri nesreči so izgubile
OB 150 - LETNICI MIKLOŠIČEVEGA ROJSTVA
Srečanje slovenskih književnikov na severni slovenski meji
Sivkasto modrikasti voz je bil poln slovenskih pesnikov in pesnic , pisateljev in pisateljic, knji-ievnikov in književnic. Naglo je prediral rahle jutranje megle, ki jih je v presledkih beino obarjalo medleče sonce, a so takoj znova zasivele v jesenskem hladu. Potniki in potnice so bili namenjeni v Pomurje ob severni slovenski meji. Zadaj so mlajši rahlo pripevali, drugi so kramljal i ali so lovili z očmi važnejše dnevne vesti po velikih straneh nedeljskih listov. Namenjeni so bili v Miklošičevo deželo sto petdeset let po njegovem rojstvu, da se zbrano poklonijo njegovemu spominu in poživijo stike z današnjim rodom njegovih rojakov.
Slovenske gorice so jim ostale za hrbtom in «oz je krotil svojo brzina po Gornji Radgoni mimo številnih domačinov. Zdajci je «oz obtičal sredi množice, pomešane z belo oblečeno mladino. Izstopajoče goste so sprejemali nasmejani dekliški obrazi, njih žarki pogledi so se upirali v gumbnice in gibki prsti so že pripenjali na prsi bele in rdeče cvetove. V prosvetni dvorani so o-trorJka usta pozdravila goste, zahvaljujoč se ne le za obisk, temveč tudi za to, kar so pesniki in pesnice, pisatelji tn pisateljice zanje ustvarili, s čimer pospešujejo njih izobrazbo in jih notranje bogatijo. Oglašali so se mali in veliki, učenci in učitelji. Zapela so otroška in moška grla.
Dolinske megle so se zunaj polagoma redčile. Neradi so se gostje ločili od cvetočih lic in bistrih oči, od učitelje« in «odite-Ije« mladega rodu. Kakor prežvečeni v domačem ozračju so se vrnili na svoje sedeže v vozu in se med živahnimi pomenki o novih doživljajih odpeljali ob Muzi v Radence in dalje po zelenih vavninah do Ljutomera, kjer je bila napovedana za ta dan <20. oktobra 1963) spominska slavnost ob Miklošičevem spomeniku na Velikem trgu. Kakor še. je voz bližal prijaznemu mestu na severnem vznožju Slovenskih goric, je začenjala tudi dotlej slabotno mrleča belkasta plošča na sivem nebu bolj in bolj žareti in Se je končno v vsem sijaju v skoraj poletno toploto popolnoma razgorela. Mesto samo, obmurska sela in poljane, venec Slovenskih Borie južno od njih — vse je zdaj žarelo v čisti lepoti pod modrim, jasnim nebom, vreden okras slovesno iti ob Miklošičevem spomeniku. '
tiohodi na trg so mrgoleli domačinov in drugih Slovencev, ki so prihiteli od blizu in daleč, da »e udeležijo velikega praznika v Počaščenje slovitega jezikoslovca '* malega Radomerščaka pri Ljutomeru, kjer je Miklošič pred sto Petdesetimi leti zagledal luč sveta, Trg so zalile pisane ljudske množice, ki so bile že same zase Paša očem in s svojo govorico **žitefc ušesom.
Žuborenje ljudskin glasov je obtihnilo, ko se je nad glavami razlegel krepki glas slavnostnega
govornika dr. Bratka Krefta. Domači slavist je tu slavil enega Pajvečjih slavistov. In kako ga je slavil. Prej smo ob raznih prilikah slišali znamenitega profesorja ljubljanske univerze, plodovi-lega znanstvenega in leposlovnega pisatelja, dramaturga tn reži-serja Krefta, občudovali smo če-«o zagon in silo njegove besede, vendar se je zdaj na Ijulomer-®kern trgu zdelo, da pa je bližina Miklošičevega spomenika, prisot-n°st številnega občinstva iz ožje domovine in drugih pokrajin, ob-®nem pa tudi sinjina neba in »onžni žar, razlit po prelepi pokrajini, tako prevzel, da so se v Bavnrniku sprožile nove vzmeti tn se je tisto uro slovensko go-vorništvo dvignilo na redkokdaj doseženo raven. Kdor je bil tedaj Va trgu, ne bo nikoli pozabit, kako lahkb zadobi vsaka, tudi najueznatnejša slovenska beseda v lakih trenutkih nesluten pouda-rek in pomen. Poslušalci bodo Vselej pomnili, na kako dramatično učinkovit način je govornik očrtal nasprotja « usodah dveh xP°menikov v Ljubljani. Pred iubljanskim sodiščem je stal Pckdaj spomenik predzadnjega habsburškega cesarja, ki je bil Kre/tu in njegovim prijateljem **P « očeh. Zato so ga ob padcu Avstrije brž obglavili ter nato Poskrbeli, da se je na cesarski P0dstd«ek dvignil Miklošičev kip.
. ci*tični bes je « drupt svetov-ni vojni strmoglavil Miklošiča, a P° zmagi nad nacizmom in fašiz-mtiin je Miklošič v osvobojeni do-mttvini znova zagospodoval ha re-‘arskem podstavku, kjer še da-"es gospoduje v Marksovem par-u- Učinkovitost govora je proti °ncu povzdignilo tudi to, da je Ipnbrnifc prešel « domače nareč-
je, v govorico Miklošičeve ožje . domovine.
V	skladu s splošnim razpoloženjem se je po slovesnosti posebno odposlanstvo slovenskih književnikov oglasilo pri starosti današnjih slovenskih pesnikov na Štajerskem Cvetku Golarju, da mu sporoči pozdrave društva in mu izrazi voščila in želje v zvezi z njegovim pesniškim delom.
V	sončnem popoldnevu se je zanimanje slovenskih književnikov premaknilo iz Ljutomera v Radence. Tu so mariborski književniki z uspelimi prijemi organizirali izhodišče za skupine z literarnimi nastopi, ki so bili nadaljevanje podobnih nastopov prejšnjega dne. Po plenumu « Mariboru so odšle prejšnji dan prve skupine književnikov v Radgono, Ljutomer in Mursko Soboto, da navežejo ožje stike z delovnim ljudstvom, da ljudem kaj svojega preberejo in se z njirVti
prosto razgovorijo o kulturnih potrebah in razmergh. Zdaj se je ta načrt razširil ,in razpredel še dalje po Pom-urju. Radgonski kolektiv je razkazal svojim obiskovalcem prostore in naprave zv pripravljanje šumečega vina «Radgonski biser» tet se « bratski družabnosti med poslušanjem pesmi in proze posvečal pristno slovanski gostoljubnosti. Podobno se je do večera razmahovalo prijateljsko besedovanje in poglabljanje .medsebojnega spoznavanja po raznih drugih krajih: v Radencih, Črncih, Žepovcih, na Kapeli, « Vidmu in na Janševem vrhu.
«Kakšna razlika med današnjim svobodnim Pomurjem in razmerami « tej zasužnjeni deželi pod Habsburžani!» je vzkliknil udeleženec, ki je leta 1915 prisilno prebil nekaj mesecev v Noršincih pri Ljutomeru, kjer so bili slovenski in italijanski oddelki tržaškega pešpolka 97 pomurskemu prebi-
valstvu v veliko breme, ki je trajalo do razsula Avstrije. V drugi svetovni vojni je dežela hudo trpela pod nacisti, dokler ji ni po narodnoosvobodilni borbi in premnogih žrtvah zasijala svoboda u novi Jugoslaviji.
Res, kakšna razlika med dobo tujega gospostva in današnjim dogajanjem ob svobodni severni jezikovni meji! O ugodnem kulturnem stanju in o možnostih po-voljnega nadaljnjega razvoja so se člani Društva slovenskih književnikov v štirih dneh svojega srečevanja in zborovanja na mariborskih in pomurskih tleh prav nazorno prepričali in našli obenem nooih pobud za uspešno reševanje današnjih knjižeunih in knjižnih vprašanj, današnjih teženj po ožjem kulturnem sodelovanju na vsem slovenskem o-zemlju v znamenju slovenske kulturne celovitosti.
ANDREJ BUDAL
Gitta Braun je zelo podobna Sor a ji. To ji je pomagalo, da so ji dali vlogo v filmu «Žalostna krona», katerega motiv je prav primer Soraje
			
KAKO SE PARIZ ZABAVA IN ŠE KAJ...
Podzemeljska železnica rezervirana
za gledalce Kleopatre
Pulz: pogled z Eifeilovega stolpa proti staremu delu mesta
(Foto M. Magajna)
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
STOCCHI v baru «Fulvio»
Na gočetkii' t/iice ■ Ginnastica ‘je bar Fulvio. Tam se. sedaj vrši že tretjg razstava v, tem letu, razstavlja pa Romeo Stocchi 13 velikih Wsb V Črrii in rdečkasti barvi. Stocchi je izrazito predmetno usmerjen slikar in kot običajno, tudi sedaj prevladuje v njegovih delih‘člgvek, navadni mladi ljudje, njih otrbci in dekleta. Le dve iisbi sta pokrajinski. Vendar sta obe odlični tn podoba furlanskega polja meri skoto meter v dolžino, druga pa je slikoviti pbglvd na ulico zidov v tržaškem starem mestu. Želeli bi bilo, da bi Stocchi priredil nekoč razstavo samo enako uspelih risb, saj ume tako prepričevalno posredovati v sliki pravo bistvenost pokrajine tn stavb na izvirno svojstven način, nekako poduhovljeno humaniziran, ker je pač le-ta zrasel iz Stócéhijeive socialne občutljive duševnosti.
In ta je merodajna, da Stocchi vztraja v svojih delih še vedno na položajih, ki jih je dosegel kot ilustrator socialne tematike na začetku svoje slikarske poti. Vidno pa je. da se je v tem od zadnje stoje razstave precej ublažil. Tu so, namref, že popolnoma umetniške zasnove, kot ona deklice na gugalnem konjiču, počivajočega dekleta in mladoletnice pod cvetočim grmom in še netod-tere druge, V katerih prevladuje pesniška stran življenja.
Stocchi ipa ne bi bil to, kar je, ako ne bi iz njegovih del tu pa tam še vedno privrel n i dan grenak curek z ironijo pomešanega sarkazma. Nam vsem pa je znano, da z njim skuša le braniti ranljivost svoje otroško mehke narave pred navali zlobe sveta. Zato je tu risba tako imenovanega gospoda «kot je treba», režečega se hrusta z zapestno uro na vsaki roki, pa še ona dveh izzivajočih pocestnic in tista sodobne Eve. dekleta v hlačah, obdane z znalci Totocalcio, varljivimi simboli lahke in hitre obogatitve, risbe, ki « marsičem spominjajo na nekdanje «Stocchijevo udejstvovanje pri satiričnem tisku. Toda « vseh teh risbah se sedaj po načinu izvedbe že precej oddaljuje od tistih pokazanih na njegovi razstavi v F.ossonijevi galeriji. Obrisi so to pot bolj krepki in sproženi, telesna razmer ja ljudi bolj prilagojena potrebam učinkovite zasnove, a svetloba in senca ne sledita naravnim zakonom. Sence podaja sedaj le z manjšimi kvadrati, ki jih po risbi razmešča v protiutež igri črt. katera se v mnogem izogiba zakonom lepotne skladnosti, pa čeprav le-ta že v marsikateri risbi še izdatno izzveneva kot spomin na njegovo nekdanjo ustvarjalnost.
MILKO BAMBIČ
.............................................iiniiiiiiiiiiiiimiliiiiiiitiiiiiiiiiliiiriiiiiiiiiimniniiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiii..."""
OVEN (od 21.3. do 20.4 ) Imate * .razpolago vsa sredstva, da Primete neko važno odločitev.
BIK (od 21,4. do 20 5.) V vsako-dnevr	—	-
Najnovejši idoli občinstva in «stara» garda, ki nikoli ne usahne - Dolgi «repi» pred nekaterimi kinematografi - Film, ki je že 86 tednov na programu
,-V-'nem delu bo prišlo do manj-težav. Ne bodite v svojih >a* °*ih do ljudi preveč čustveni.
»VOJCKA (od 21.5. do 21.6.) Ne zavzemajte svojih stališč pre-“gljeno. Neko vaše čustveno raz* šaloJe Se V te'5U )utra Pos'at).
, RAK (od 22.6. do 22.7.) Bodite i. P1), sprejemljivi glede nasvetov,, Va>h jih dajejo sodelavci. Né diagajte venomer neko važna
odločitev.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte P°*i uveljaviti nekatere svoje do-or® lastnosti. Vaše žrtve bodo obro.
dile dober sad.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Obstajajo dobre možnosti za dobič-Konosne finančne investicije. Ne predajajte se pretiranemu navdušenju.
TEHTNICA (od 23.9. do 22,10.) Dosegli boste sicer nekoliko bučen, vendar zelo koristen uspeh. Izboljšali boste svoj smisel za kritiko.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Razčistite čimprej neko staro in neprijetno vprašanje. Zsdnščpnie v
zvezi z nekim novim prijateljstvom.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Da bi preprečili spletke svojih nasprotnikov, okrepite predvsem svojo avtoriteto. Deležni boste izrednega umetniškega užitka.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V poslovnem pogledu zelo ugodno jutro, vendar pazite na svoj ugled. Ne bodite preveč samosvoji.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uveljavili se boste nad svojimi tekmeci, navzlic pomanjkljivejšim sredstvom. Vse vaše čustvene težave so premagljive.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes boste več dosegli sami kot pa v družbi z drugimi. Ne ozirajte se na neutemeljene kritike.
Bruno Coquatrix, direktor najbolj znane pariške glasbene šole-
—	«Olympie», človek s tridesetletnimi izkušnjami pri odkrivanju in predstavljanju javnosti pevskih talentov zabavne glasbe, nam je v «Maximu» rekel, da je najboljšo ekipo rock and rolla vide' v — Varšavi. Namerava jo pripeljati v Pariz, na oder «O-lympie», še v letošnji sezoni. Pariz sedaj čaka na «senzacijo», ki mu je bila najavljena.
Medtem pa se Pariz zabava s tem, kar jma, z že znanimi in še ne usahlimi umetniki. «Stari»
—	35-letni ljubimec Pariza ostaja še vedno Gilbert Becaud. Ze več kot mesec dni nastopa v Coquatrixovem gledališču , na BoulesfSTflu deš Oapučins, zanimanje občinstva pa je še vedno o-gromnpj* KJjul* temu* da s« ob sobotah dasta dve, v nedeljah pa tudi po tri predstave in da razen enega dneva odmora nastopa vsak večer, je moral biti angažma s tvorcem famoznega «Maintenanta» podaljšan do 3. novembra. Čeprav tu ni vstopnici?, ki bi šla pod 1500 lir, se vsak obiskovalec mora boriti za svoj prostor. V treh urah glasbenega, baletnega in artističnega programa prevzema Be, caud, ki mu tudi pravijo «človek stč tisoč Voltov», kar eno tretjino zase, seveda ono ob kqncu, ko občinstvo ne mara iz dvorane, pač pa neprestano zahteva še in še. In to Šuli dobi. Sto tisoč voltov je velika napetost in Becaud ne štedi.
Občinstvo tu pa ni ono naj-mlajše. Mlajše občinstvo ima svoje idole ,sl jih posluša —-na ploščah. Sheilo pozna vsak pariški otrok, Johnyja Hallyda-ya mladina med dvanajstim m osemnajstim letom, Nato sledi Claude Francois. Po prodanih ploščah je Becaud trenutno šele na sedmem mestu, toda to zaradi tega, kej1 njegovi oboževalci nimajo le onih nekaj tran-kov, koliko stane plošče, pač pa zmorejo tudi sredstva, da si lahko privoščijo drago vstopnico.
Druga zvezda «Olympie» je trenutno NanCy Holloway, temperamentna miada ameriška mulatka, ki se je v Panžu pre»..a s programom v «Folies Pigalle» in ki je nastopila v veliki «Dvorani športov» v času razstave radia in televizije. V veliki dvorani «Olympie» je ona nekaka protiutež Gilbertu Becaudu: ritmom twista in rock and rolla se s svoje strani postavlja prefinjena francoska popevka, vedra, z dunovitim tekstom in z osvajajočim Becaudovim glasom. On je včasih, toda le za trenutke, tudi žalosten. Glavno razpoloženje ni več dramatični »Mainte-nant», (s katerim se j« proslavil in Irt ni uvrščen v program, pač pa ga poje na zahtevo občinstva). Sedaj prevladuje vesela pesem «Quand Jule« est «u vio-lon», komična popevka o tetkah Jean in še tem kar prehaja tudi v politiko in siOer dozirano smešenie — Nemcev.
Coquatrix je sezono začel bučno s Paulom Anko, malim debelušnim kanadskim Indijancem krivih noig, ki je v pravem pomenu besede vzvalovil vse občinstvo. Stare in nove pesmi so se menjavale brez prenehanja skozi polno uro in slavni mladenič ,ki se je prav v Parizu kot 16-letni deček iz «Olympie» povzpel na Olimp lahke glasbe, s svojimi silami ni štedil: «prav, poglejmo pa, kdo se bo prej utrudil, Vi v ploskanju, ali jaz v petju. Zapomnite si, če hočem, lahko pojem do jutra!» Do jutra sicer ni trajalo, kajti tudi to. kar je lepo, :ma svoje meje. Kritika pa je rekla,, da je on «dobro vpeljani stroj za petje»; Predstave v «Olympii» so pokarale, koliko je okus občinstva in strokovnjakov lahko različen, posebno okus strokovnjakov, ki so, kot kaže, zasičeni, ker so — pariški.
Se eno ime na obzorju lahke glasbe: Alain Barrier. Ta koščeni visok mladenič se je posvetil sentimentalni, toda ne jokavi francoski popevki. Poslušali smo ga istega dne, kakor že slavnega Paula Anko. Ne vemo. če ga je Kanadčan zasenčil: «Elle etait si
jolie» je pobrala toliko ■ aplavza, kolikor «Diana».
Pariz se torej zabava. Starejše občinstvo obiskuje «Theatre des Champs Elysees», kjer poje — Maurice Chevalier, idol preteklih generacij, ki je pred kratkim slavil svoj 75. rojstni dan in katerega tradicionalni slamnati klobuk je še vedno simbol bogate umetniške preteklosti. Trdoživi starec še vedno nastopa na televiziji, daje visoko zveneče izjave v tisku, želi snemati film z Brigitte Bardot (ki je baje glede tega rekla:	«Chevalier?
Ne poznam ga!»). Ta ista generacija ima še vedno aktivnega Tina Rossija, ki v «ABC» nastopa s svojo — kitaro.
Pariz ima 261 kinematografov. In če tem dodamo še razne študije in od časa 'do časa odprte dvorane, ta lepa številka skoči na 303. Ti lokali, posebno oni z izbranimi filmi, so precej dragi. Vstopnina se vrti v povprečju okoli 1500 lir v naši valuti. In vprav tu naletimo na «rep«». Za film «Veliki beg», za film «8 1/2», za film «Najdaljši dan», za film «Lawrence of Arabia» je treba imeti, precej sreče, da pridete do drage vstopnice. Toda rekord nosi vsekakor ameriški film «West Side Story», ki ga v Parizu prikazujejo že 86 tednov zaporedoma. Ne vodilo sicer statistike za filme v «Napoleonu». V začetku Avenije
Velike armade:	tu že mesece
vrtijo vsak dan drug western.
Seveda je posebno senzacijo predstavljala piemierska prireditev «Kleopatre». V iskanju novega. izvirnega je pariški agent menil, da bi bilo preveč banalno, dati premiersko prireditev tega filma v dvoranah, kjer se dajejo druge premiere, to je v kakem kinematografu na Champs Elisees. Da bi pariška «smetana» —’ ki ji tu pravijo «tout Paris» — bila presenečena, je bilo sklenjeno, da se premiera «Kieopstre» da v «Rexu», t. j. veliki dvorani na Boulevaveu Poi-soniere, nasproti uredništva glasila KP Francije «Humanitič». Toda tu ni dovolj prostora za parkiranje. Zato je ,iPfyestflg, mu odboru predloženo, naj rezervira progo 8 mestne podzenjelji ske železnice in sicér med Ba-lardom in Charentonom. Ta del proge je bil rezerviran obiskovalcem premiere. Tj so prišli z avtomobili na Plaee-des-Juva-lides, stopili v podzemeljsko in po petih postajah izstopili. Santo ob sebi se razume, da s« postajališče podzemeljske železnice v tasšnih primerih «očistijo» vsakdanjega videza, posebna uniformira garda je tu držala špalir,' kejti «raven» obiskovalcev ’•* ri-edno visok. V pariški
podzemeljski železnici ni •’u.i. «ivtst.nih potnikov
bilo
J. P.
..................
TUDI V ZDRUŽENIH DRŽA VAH PRIMER CHRISTINE KEELER ?
Washington, 28. — Primer
Christine Keeler, ki je v Veliki Britaniji vzbudil tolikšen hrup, še ni pozabljen in že je govora 0 podobnem primeru, vendar to pot ne več v Veliki Britaniji, pač pa v ZDA. Republikanski-senator John Williams bo namreč jutri pričal pred kongresno komisijo, ki , za , zaprtimi vrati preiskuje »zvenpolifično dejavnost načelnika parlamentarne skupine demoaratske večine v senatu Roberta Eakerja, ki je bil pred kratkim primoran podati ostuvko.
Senator John Williams je novinarjem rekel, da bo komisiji' odkril zadevo, ki se tiče določenih navad in špijonaže in ki jo smatra za zelo hudo in nevarno.
Ameriška «Christine» je nemškega rodu in se imenuje Ellen. Toda ZDA je zapustila 28. avgusta skupno s svojim možem, i e-kim narednikom nemških oboroženih sil, ki so ga aprila lipi. dodelili nemško-ameriški formaciji pri Pentagonu Po izjavah senatorja Wilfiamsh j’è lepa Nemka bila odpoklicana v domovino, ker je FBI zbrala dovolj elementov, da je «spravljala v nevarnost vernost ZDA».
Zaradi prebogatega življenja je ameriška «Christine» bila o-sumljena, da z njo nekaj ni v redu. Zato so ameriške varnostne sile začele sumiti. Lepa Ellen, pravijo, je poznala mnoge osebnosti, do koder niso mogle niti žene diplomatov. Pripisujejo ji tudi ljubezenske odnose z mnogimi osebnostmi iz političnega življenja, celo iz senatnih krogov. Sumi FBI pa so se spremenili v pravo paniko, ko so odkrili, da je Ellen rojena ha drugi strani tako imenovane železne zavese.
Nemško veleposlaništvo v Wa-shingtonu skuša vso zadevo skrčiti, posebno obtožbe, ki jih daje senator Williams. Veleposlaništvo sicer priznava, da je preveč lepa žena preveč popustljivega narednika bila piedmet preiskave FBI, zaradi česar je bila odpoklicana v Nemčijo, hkrati pa poudarja, da ta pieiskava, ni odkrila nobenega sledu o kakem vohunstvu niti pri tako lepi Nemki, niti pri njenem možu. Ni bilo ugotovljeno niti to, če ima Ellen še kakega sorodnika v Demokratični republiki Nemčiji, kRr je po mnenju FBI ne-
kakšna osnova, na kateri komunistična policija iz* aja pritisk za izvrševanje vohunske službe.
Toda volitve se v ZDA približujejo in zelo možno je, da skušajo republikanci čim globlje pobrskati v zadevo Eaker, da bi spravili v zagato tiste demokratične senatorjb, ki so kator koli povezani z izven parlamentarno dejavnostjo njihovega bivšega kolege In šefa njih senathe skupine.
POLITICHI POLOŽAJ NA FINSKEM
Napori za sestavo stabilne vlade
Osemnajst vlad zapovrstjo po zadnji vojni ■ Razprtije med strankami levice - Predsednik republike za sestava vlade, ki bi v njej bile zastopane vse stranke
Ne dogaja se pogosto, da bi v neki deželi ponujali ministrske stolčke —, pri tem — pa bi se nihče ne hotel usesti nanje. Vsaj na prvi pogled se j« prav takšna situacija ustvarila na Finskem. Po skoraj dvomesečnih naporih za sestavo vladne garniture, ki bi zamenjala vlado premiera Ka-Tialainena, se je zadeva — potem ko so bile praktično izčrpane vse možnosti, da bi se to doseglo — povrnila na izhodiščno točko. Vladna ostavka, predložena avgusta, ni bila sprejeta, tako da dosedanja vlada še naprej nosi odgovornost za vodstvo državnih poslov.
Izjemo predstavljajo samo trije ministri, ki je prav zaradi njihovega odstopa pred dvema mesecema prišlo do kolektivne o-stavke kabineta. Ti so bili razrešeni svoje dolžnosti, ostali del vlade, v kolikor lahko računa tudi na zadostno podporo parlamenta, pa nadaljuje z opravljanjem svojih funkcij.
Izhod se je nekako našel bolj v rekonstrukciji same vlade, kot pa v njeni zamenjavi. Vendar to, kar po splošnem mnenju primanj. kuje, in sicer v pogledu tako ene kot druge variante, da bi se nam. reč mogel ustvariti občutek neke trajnejše rešitve, je vsekakor «ravnovesje na strani levice». V prejšnji vladi so bili trije ministri, ki so predstavljali levo usmerjene delavske sindikate in nekako tudi garancijo socialnega miru. Res, to zagotovilo ni bilo vedno učinkovito, ker so Finsko tudi poleg tega, posebno zadnje leto, pretresali ostri spori med delavci in delodajalci, kar je končno že omenjene tri ministre tudi prisililo, da so iz vlade izstopili. Toda brez takega ali podobnega ravnovesja, ki zanj še niso našli ustreznega nadomestila, bo vsaka vlada izložena napadom od strani vseh levih sil. Te sile sicer niso enotne, imajo pa za sabo gotovo polovico vseh volivcev in 87 od skupno 200 sedežev v parlamentu. In, končno, njen vpliv, namreč vpliv levice, je osredotočen v ključnih gospodarskih področjih — v industriji, prometu, v gradbeniški dejavnosti in državnih ustanovah.
Vsi dosedanji napori, da bi se našel izhod iz dosedanje, lahko bj rekli, že krgpičpe vladne krize pa Finskem, so imeli za cilj saltavo «uravnovešene vlade». Takš. ne, ki bi poleg večine v parlamentu lahko sestavila tudi neki skupni program, obenem pa bila sposobna zagotoviti socialni ntir. V resnici ni nobenemu od treh mandatorjev, ki so se v zadnjih dveh mesecih lotili te naloge, uspelo združiti vse te elemente, potrebne za normalno opravljanje vladne dejavnosti.
Ne gre za to. da bi stranke ne hotele sprejeti vladne krmilo v svoje roke -*■ nasprotno. Vendar večina teh v resnici obenem tudi odreka drugim pravico in sposobnost, da to store. Vse do danes še nepremagani antagonizem med obema največjima strankama — agrarno in socialdemokratsko, Vi bi v nasprotnem primeru sami mogli sestaviti «vlado centra» — predstavlja samo eno od teh zaprek. Ostale so: razcepljenost med strankami levice, o-ziroma bolj ali manj ostri spori med njimi (socialdemokrati, levi socialdemokrati in komunisti), kot tudi podobni spori v sindikatih; nadalje, sporazumevanje med meščanskimi in konservativnimi silami vsakokrat ko so resneje ogroženi njihovi interesi. Položaj na Finskem pa jim za to daje dovolj povodov.
Po večletni konjunkturi, ki je
bistveno vplivala na dohodke prebivalstva ter mobilizacijo domala vseh rezerv delovne sile v finskem gospodarstvu, je lansko leto v tem pogledu prižlo do določenega nazadovanja. Visoko specializirana finska industrija, ki se na tujih tržiščih v glavnem pojavlja s proizvodi lesne in kovinske industrije, pa zelo občutljivo reagira na vse spremembe v teh panogah. Tako v eni kot drugi je zaradi položaja na zunanjih tržiščih prišlo do padca konjunkture. Ta padec ni močan, vendar je predstavljal zadosten razlog, da so delodajalci nasproti delavskim zahtevam po zvišanju mezd zavzeli bolj nepopustljivo stališče. Po drugi strani se je to izrazilo tudi v obliki osemodstotnega zmanjšanja tempa investicij v nove objekte. To pa hkrati pomeni zmanjšanje zaposlenosti pri sečnji gozdov, v gradbeniški dejavnosti, transportu in ostalih področjih, kakor tudi nadaljnje ogra-žanje že tako negotovega socialnega premirja.
O tem, ali so se stvari povrnile na izhodiščno točko, se pravi tja, kjer je pred dvema mesecema prišl-o do vladne krize, ali pa se v političnem življenju Finske dogaja nekaj novega, o tem obstajajo zelo različna mnenja. Novi vladi napovedujejo težave, kar ne predstavlja nič novega. Povprečna življenjska doba dosedanjih finskih vlad je znašala povprečno komaj 11 mesecev, a vlada premiera Karialainena je bila Po vojni že osemnajsta po vrstnem redu. Novo je to, da se v deželi širi prepričanje, kako ta «kronična politična kriza» resno ograža normalno poslovanje državne administracije, posebno v gospodarstvu, kako se venomer odlaga reševanje zelo resnih vprašanj in, končno, da je treba vsekakor odkriti vzroke takšnega stanja.
To vprašanje je zelo prepričljivo in z neprikritim prizvokom zaskrbljenosti prikazal sam predsednik republike Kekkonen v nekem svojem nedavnem govoru: «Večkrat je že bilo rečeno, da bi nobeno gospodarsko podjetje ne moglo z uspehom poslovati, če bi vsakih 11 mesecev menjalo svojo upravo,» je poudaril, v želji, da b; prikazal nesmiselnost in škodljivost že omenjenega zapovrstnega naglega menjavanja finskih vlad. «D-žav!jani pa pričakujejo,» je nsdaiieval, «da bo bodoča vlada pokazala večjo odgovornost v pogledu razvoja gospodarskega življenja, za napredovanje zunanje trgovine, ohranitev konjunkture in napredek na številnih drugih področjih.»
Kekkonen se tudi ni pomišljal na proslavi stoletnice parlamentarizma na Finskem omeniti krizo, ki je vanjo zaradi razcepljenosti in nestrpnosti med strankami ler splošnega poslabšanja vzdušja v javnem življenju ta sistem zabredel. «V takem vzdušju.» je rekel, «postane nemogoče, oziroma samo izjemoma mogoče sestaviti trajnejšo vlado.» Izredno viharne polemike, posebno med strankami, ki menijo, da so edinole one phklioane varovati nacionalne in. terese, pa je izzvala njegova izjava o «vladi, ki bi v njej bile zastopane Vse stranke», kot edini poti Za dosego trajnejše rešitve.
Vsekakor je moč že zdaj reči, da bo katera si bodi trajnejša rešitev morala biti zelo blizu predsednikovih sugestij, se pravi, da bo morala v večji meri upoštevati interese celote, veliko bolj kot pa taktične potrebe in okostenele fronte raznih političnih skupin.
V. K.
Radio Trst A
7.00:
Koledar; 7.30:	Jutranja
glasba; 11,30: Slovenski motivi; 11.45: Glasbeno potovanje; 12.15: Fomenek s poslušalkami; 12.25: lz glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17.00; «Mùsici del Friuli»; 17.30: Glasbeni kalet-doskop; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.80: Ital. sodobna simfonična glasba; J8.55: Vesele harmonike; 19.15: Pisarn balončki; nato Lahka glasba; 20.00: S-port; 20.30: Večer z An-gelinijem in njegovim orkestrom; 21.00: Znameniti gorniki; 21.30: Dixieland ansambli; 22.0Q: Basist Žarko Cvejič; 22.15: Od menueta do madlsona.
Trst
12.00:	Plošče.	12.25:	Tretja
stran; 13.15; Kot juke-box; 13.40: L. Cantoni: «Edipo a Hiroshima»; 14.10: Gianni Safred ob marimbi.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba Za dobro jutro; 9.00: Za delovne kolektive; 9.30: Orkestralne melodije; 11.00; Otroški kotiček; 11.30:	Zvočni
trak; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40:	Zenski vokalni
kvartet; 14.00: Popularne melodije; 14.30: Zabavne popevke; 15.30: Komorno popoldne; 16.10: Lahka glasba; 16.16: Glasbeni paberki; 16.45: Popoldanski zmenek; 17.00: Operni dueti; 17.40: Glasbene sanje in želje; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Ornella Vanoni; 19.30: Prenos RL; 22.15; Orkester RTV
TOREK, 29. OKTOBRA 1963
Ljubljana; 22.40; Jož« Falout igra na rog: 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30:	Vreme	r,a ital. morjih;
8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.30: Glasbeni sejem; 8.10: Srečanje s psihologom; 9.15; Pesmi; 10;O0: Operna antologija; 10.30:	Sola:
11.00: Sprehod skozi čas; 11.15: Koncert; 14.55: Vrem« na ital. morjih; 15.15: Likovna umetnost; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16.00; Program za najmlajše; 16.30; Komorna glasba; 17.25; Simfonični konaert; 18.45; Avtomobilski salon; 19 00: Harmonikar W. Assan-drh 18.10: Oddaja za delavce; 20,25: U. Giordano: «Andrea Chenier»; 22.40; Masettijev orkester.
/»• program
7,35: Jutranja glasba; 8.35: Poje Aura D’Angelo; 9.00; Ital. pentagram; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 15.00: Pesmi leta; 15.15: Za vas izbrani motivi; 15.35: Koncert v mihiaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50: Ital. narodne De«mi; 17.Q0; Film-Mala enciklo-
ltal. narodne pesmi; 17.Q0- Filmske novosti; 17.35: Mala enciklopedija; 18.35: Enotni razred; 18.50:
Vaši izbranci; 19.50: Veliki valčki; 20.35: Dvajset let novosti; 21.45: Glasba v večeru; 22.10: Jazz.
III. program
18.30; Gospodarska rubrika; 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: Hindemithova Mkla sonata; 19.15: Severnoameriška kultura; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30; Re-revij« revij: 20.40: Bachove sklad-b«; 2120; Dve Bergovi skladbi;
22.15; Literarna oddaja; 22.45; Glasbeni program.
Slavonija
6,00: Dobro jutro; 6.20: Začetni tečaj angleščine; 8.05; Domače viže; 8.35: Zkbavni zbori; 8.55: Radijska šola; 9.25: Iz Wolf-Ferra-rijeve Opere «Štirje grobijani»; 10.19: Pisana paleta; 10.40: Stara glasba 2 domačimi solisti’; 11.00; Pozor, nimaš prednosti; 12.0C: Zabavtia glasba; 12.25: Beneški faAtje; 12,40: Lepe melodije; 13.301: Orkester; . 14.05: Radijska šola; 14.35: Narodne pesmi; 15.15: Zabavna glasb»; 15.30; V torek na ^videnje; 16.00: Vsak dan t». vas; 17.05: Koncert; 18.00: Aktualnosti doma in po svetu; 18.10: Instrumentalni solisti; 18.25: Plesni orkester RTV Ljubljana; 18.45; Na mednarodnih križpotiih; 19.05; Glasbene razglednice; 20.00: Ko^ motni zbor RT Beograd; 20.20: Radijska igra; 21.00: Serenadni večeT; 22.10: Glasbeni intermezzo; 22.15; Zabavni ansambli RT Beograd: 23.05: NOčni koncert.
Ital. televizija
8.30 do 12.40; TV šola; 18.00: Program za najmlajše; 19.00: TV dnevnik; 19.15: Slikarstvo, kipar-stvo in arhitektura; 20.15: Športne vesti; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film «Zenske»; 23.15: Dnevnik.
DRUDI KANAL
21.05: Dnevnik; 21,15: Nova srečanja; 22.20: Na programu Ma-scagnijeva glasba.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
Vreme včeraj: najvišja 13,2, najnlž-Ja 10,5, ob 19, uri lt.O; zračni tlak 1017,7 stanoviten, vlaga 50-odst,, veter 43 km vzhodnik,severovzhodnik, sunki 60 km na Uro, nebo jasno, morje razgibano, temi»eratura morja 16.4.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 29. oktobra
Ida
Sonce vzide ob 6,39 in zatone ob 16,56. Dolžina dneva 10,19. Luna vzide ob 15,51 in zatone ob 2,12. Jutri, SREDA, 30. oktobra Alfonz
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Tudi v Trst parlamentarni komisiji za promet in trgovinsko mornarico?
Povabila ju bo trgovinska zbornica, da bi z njima razpravljali o perečih vprašanjih pristanišča ■ Problemi in pomanjkljivosti na univerzi
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so svetovalci predložili nekaj zanimivih vprašanj.
Socialistični svetovalec dr. Pin-cherle je opozoril občinskega odbornika dr. Babilla, ki tudi predstavlja tržaško občino v upravnem svetu tržaške univerze, na nekaj resnih vprašanj, ki so se pojavila na univerzi. Predvsem je dr. Pincherle poudaril, da so univerzitetni študenti zelo razburjeni zaradi nekaterih velikih pomanjkljivosti. Najprej je omenil, da univerzitetni študenti, ki dobivajo univerzitetno predplačo, še niso dobili izplačanih zadnjih treh obrokov letošnjega šolskega leta,tako da so mnoge družine v težavah, ko morajo sedaj plačati vpisno univerzitetno takso. Nato je opozirl dr. Babilla, da je v prvem letu izplačevanja predpla-če univerzitetnim študentom uživalo to ugodnost 68 študentov na 1400 vpisanih. Sedaj pa se je to število «nižalo na okrog 20, ker zahtevajo, da morajo študentje, ki uživajo predplačo, izdelati izpite s pretirano visokim povprečjem, če hočejo biti še naprej deležni predplače. Nato je svetovalec dr. Pincherle o-pozoril tudi na dejstvo, da so letos na univerzi znatno zmanjšali število študentov, ki ne plačujejo vpisane takse, ker so hkrati zmanjšali za dve tretjini družinski dogodek, in sicer od 3 na 1 milijon lir letno, ki daje pravico študentom do to ugodnosti. Hkrati pa je dejal, da so letos znatno zvišali takso višje šole za moderne jezike in labo-rotorijska takso za kemijsko in farmacevtsko vedo, kar je povzročilo med študenti veliko ogorčenje in proteste.
O tem vprašanju je govoril tudi komunistični svetovalec Cuffaro, ki je poudaril, kako Je reprezentativni organ univerzitetnih študnetov v preteklih dneh javno opozoril na težave na tržaški univerzi. Potem ko Je omenil vprašanje univerzitetne predplače, povišanje laboratorijske takse ter zmanjšanja števila študentov, ki ne plačujejo vpisne takse je svetovalec Cuffaro dejal, da so študenti odločno protestirali proti tem večjim obremenitvam in di so samo na zagotovila ministrstva za šolstvo in rektorja univerze pristali na to, da so se udeležili slovesnosti ob obisku predsednika republike na univerzi. Tudi svetovalec Cuffaro je zaprosil odbornika dr. Babilla, naj kot predstavnik občinske uprave v upravnem svetu univerze odločno posreduje za rešitev teh vprašanj. Podobno intervencijo je predlagal ttidi liberalni svetovalec dr. Trauner.
Na vsa tri vprašanja je dr. Babiče pojasnil, da je kot predstavnik občinske uprave v upravnem svetu univerze glasoval proti povišanju laboratorijskih taks. Glede drugih vprašanj pa je zagotovil, da se bo zanje resno zavzel na prvi seji upravnega sveta univerze.
Komunistični svetovalec Tonel je opozoril župana, da so bile pred kratkim parlamentarne komisije za pr.omet in trgovinsko mornarico na obisku v Genovi, kjer so razpravljale skupno s predstavniki mesta Genove o vprašanju genovskega pristanišča. Znano je, je dejal svetovalec, da so bile omenjene komisije povabljene tudi v Benetke in da so vabilo sprejele. Zato je svetovalec Tonel vprašal župana, ali bi ne bilo primerno, da bi tudi on povabil omenjene komisije v Trst zlasti sedaj, ko se težave v tržaškem pristanišču vedno bolj zaostrujejo. Župan mu je odgovoril, da je o vsem tem že obveščen in da se je že dogovoril s trgovinsko zbornico, ki je sklenila, da povabi tudi v Trst predstavnike parlamenta, da bodo z njimi razpravljali o vprašanjih tržaškega pristanišča.
Komunistični svetovalec Pado-van je vložil pismeno vprašanje, kateremu je priložil tudi resolucijo, ki jo je podpisalo 585 prebi-valcev iz Gropade, Bazovice, Pa-drič in Trebč, ki se vozijo na delo ali v šolo v Trst z avtobusi podjetja SAP. Svetovalec paudar-ja, da je na progi Trst-Gropada-Bazovica-Padriče-Trebče premalo avtobusov, da je premalo dnevnih voženj, ter da je cena previsoka. Zaradi tega predlaga, naj občinska uprava posreduje, da se ta avtobusna proga spremeni v mestno avtobusno progo z vsemi tistimi ugodnostmi, ki jih taka rešitev prinaša prizadetemu prebivalstvu. Pismeno vprašanje je predložil tudi socialistični svetovalec dr. Pincherle, v katerem o-pozarja pristojnega odbornika na nevarnost, ki jo predstavlja izkopan in slabo zavarovan kanal pred šolo v Ul. Kandler. Komunistični svetovalec Gombač pa je predložil pismeno vprašanje v zvezi s pomanjkanjem sladkorja v prodaji na drobno. Svetovalec Gombač je vprašal župana, ali se mu ne zdi primerno, da bi občinska uprava posredovala, da se to
vprašanje v najkrajšem času reši in da se zagotovi potrošnikom redna dobava sladkorja brez povišanja cene, kot to baje zahtevajo trgovci na debelo.
Po končanih vprašanjih Je občinski svet potrdil 72 sklepov navadnega upravnega značaja, ki jih je sprejel občinski odbor med poletnim in sedanjim zasedanjem občinskega sveta. Pred koncem seje so svetovalci sklenili, da se bo od prihodnjega tedna dalje in do izčrpanja sedanjega dnevnega reda, občinski svet sestajal dvakrat tedensko. Prihodnja seja občinskega sveta bo v torek 5. novembra ob 18.30.
PRISPEVKI ZA PONESREČENCE V VAIONTU
Prispevke sprejemajo: uredništvo Primorskega dnevnika, Tržaška knjigama v Ul. sv. Frančiška, na sedežu SKGZ v Ul. Geppa 9.
10.000 319.850
Andrej Mahnič Prejšnji znesek
Skupaj
329.850
Nad 68 milijonov za žrtve Vaionta
Tržaški radio je do sinoči zbral nad 68 milijonov lir za žrtve nesreče pri Vaiontu. V to vsoto je vključenih tudi 3.976.400 lir, ki so jih najavili razni darovalci.
Pokrajinski odbor odobril izdatke za popravilo cest
Na sinočnji seji je pokrajinski odbor med drugim odobril tri sklepe o popravilu cest, za kar bodo Izdali skupno 74 milijonov. Na podlagi zakona iz leta 1961 prispeva za te ceste država 70 odstotkov, pokrajina pa 30 odstotkov, Gre namreč za tiste ceste, ki jih je pokrajina prevzela od občin. Za cesto pri Sempolaju bodo izdali 34 milijonov, za cesto pri Sv. Barbari 21 milijonov, za cesto pri Camporah pa 19 milijonov.
Zvišanje tarif za vskladiščenje žita
Javna skladišča so zvišala tarifo za vskladiščenje žita v razsutem stanju. Kot smo že poročali, se je v zadnjem razdobju izredno zvišal dovoz žita za potrebe italijanskega trga. Uvozniki so namreč v velikem obsegu pričeli kupovati žito, ker predvidevajo, da se bodo cene občutno zvišale, zaradi masovnih sovjetskih nakupov kanadskega in a-meriškega žita.
Iz navedenega razloga Je tržaški žitni silos že poln in so morali za vskladiščenje uporabiti tudi druga skladišča. Istočasno pa uvozniki žita ne odpremljajo z isto naglico, kot se izvršujejo dobave, tako da prihaja do resnih zastojev in prenapolnjenosti skladišč.
Javna skladišča so zato prišla v težave, ki so "Se» zlasti resne, ker
ke, temveč tudi trgovce z žitom iz obsežnejšega zalednega področja. Javna skladišča bi zato želela osvoboditi razpoložljive kapacitete za
manipulacije z žitom, da bi lahko prevzel Trst tudi obsežnejše pošiljke za potrebe zalednih držav In s tem okrepil tranzitni promet.
Izjave za priznanje pokojnin za 1920-26
Ministrstvo za delo je v zvezi z mnogimi delavci, ki ne morejo dokazati, da so bili zaposleni med 1. julijem 1920 in 28. februarjem 1926, ker niso ohranili predpisanih dokumentov, ali pa ki so jih zaradi vojnih dogodkov izgubili, pooblastilo Zavod za socialno zavarovanje, naj jim gre glede pokojninskega zavarovanja na roko s tem, da sprejme kot edini dokaz izjave, potrjene pred oblastmi po pričah. K tem izjavam je treba dodati potrdila o stalnem bivanju za dobo, za 'katero nameravajo doplačati vzvratne pokojninske prispevke, ki jim bodo omogočili prejemanje višje pokoj, nine.
NA DAN 1. NOVEMBRA
Vence na grobove padlih antifašistov
Tržaško prebivalstvo, slovensko in italijansko, je ob zadnjih dveh velikih elementarnih katastrofah, ki sta prizadeli Skopje in dolino Vajonta, kjer sta zahtevali več tisoč mrtvih in povzročili ogromno materialno razdejanje, dokazalo, da je čut človečanske solidarnosti v njem močno razvit. Ta solidarnost je prišla do izraza v različnih oblikah, od spontanega zbiranja denarnih sredstev za pomoč prizadetim do izrazov sočustvovanju, ki so često zaradi svoje prisrčne neposrednosti segli globoko v srce. Bolj kot kdaj kolt doslej je ob težkih udarcih za prebivalstvo dveh oddaljenih krajev dveh sosednih držav, ki pa imata na našem področju svoje prirodno stikališče, stopilo v o-zadje vse, kar nas ločuje, od narodnosti do mišljenja in nazorov in se umaknilo najbolj plemenitemu, kar lahko premore resnični človek: ljubezni do sočloveka, ki se je brez lastne krivde v enem samem groznem trenutku znašel brez svojih na)• ____________________________________________dražjih, brez svojega doma tn
itiitiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiitiiijmiiiiiiiiiimiiimmiiMiimiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiHiiiiimiiimuitiiiimiiiiiiiiiiimiiimmimiiiiiiiniiiinintmiiiiiiiiiiiiiiii

V počastitev spomina padlih antifašistov, bodo predstavniki krajevnih odporniških organizacij ANPI, Zveze partizanov In preganjancev Tržaškega o-zemlja, ANPPIA, FIAP in Političnih deportirancev, položili na dan 1. novembra vence v Rižarni pri Sv. Soboti ob 10.30 in na polju XX. pokopališča pri Sv. Ani ob 11. url.
Navedene organizacije vabijo vse svoje člane in vse antifašiste, da se obeh svečanosti udeležijo polnoštevilno.
NOCOJ »TVORITEV V GREGORČIČEVI DVORANI
SLIKARSKA RAZSTAVA V KORIST ŽRTEV SKOPJA IN VAIONTA
PROTI ZAVLAČEVANJU VLADE
Uspela dveurna enotna stavka vseh državnih uslužbencev
Uslužbenci zahtevajo poenotenje prejemkov, preureditev kvalifikacij in reformo javne uprave
Včeraj je bila enotna stavka državnih uslužbencev, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije (CGIL, UIL m CISL). Stavke se je udeležila ogromna večina uslužbencev.
Uslužbenci državne uprave so stavkali zadnji dve uri pred koncem delovnega urnika, to je od poldne do dveh. Prav tako je stavkalo upravno, pomožno in tehnično šolsko osebje, medtem ko so šolniki samo izrekli moralno solidarnost s stavkajočimi. Železničarji, ki so zaposleni v uradih in pri stalnih napravah, so zapustili delo dve uri pred koncem vsake izmene. Železničarji na vlakih so stavkali trikrat, to je po eno uro v vsaki izmeni: od polnoči do ene, od 8, do 9. ure in od 15. do 16. ure.
Poštni in telefonski uslužbenci so stavkali po dve uri po izme-toej* iMtrezno z delom po posameznih oddelkih. Upravno poštno osebje je zapustilo delo opoldne; v oddelku za pošto in zavoje so pismonoše, ki običajno delijo pošto zjutraj in popoldne, iiiiiHiimitmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimmniimiiiiiiiiiiiiiiiiittmiitiimiiiiiiiiiiiiiiimiiuuiiiiiiiiiiiii
NEZADOVOLJIV ODGOVOR MINISTRA GUIA
Neopravičljivo zavlačevanje z dekreti za slovenske šole
Nova učna moč v Gropadi, potrebni pa bi bili še v Skednju in na Repenlabru
Na zadevno vprašanje senatorja Vidalija je minister za javno vzgojo Gui s pismom od 23. t.m. odgovoril naslednje:	«Predsedni-
ške dekrete, s katerimi je poskrbljeno za ustanovitev šol s sloven-sKim učnim jezikom v goriški pokrajini in na tržaškem ozemlju, je ministrstvo odposlalo na Računski dvor za predpisano registracijo.»
Kakor smo pred časom že Poročali, je senator Vidali 25. 6. po* slal ministru za javno vzgojo pismeno vprašanje glede izvajanja člena 9 zakona o slovenskem šolstvu in dekreta predsednika republike o ustanovitvi trgovske strokovne šole v Gorici. Senator Vidali je postavil ministru izrecno vprašanje, kdaj bodo objavljeni v Uradnem listu zakonski dekreti za izvajanje omenjenega zakona o slovenskem šolstvu, ter je v svojem pismu poudaril, da zavlačevanje te zadeve neugodno vpliva na delovanje slovenskih šol ter povzroča nezadovoljstvo šolnikov, upravnega in pomožnega osebja.
Na ta vprašanja in pritožbo je minister za javno vzgojo po štirih mesecih na kratko odgovoril, da je ministrstvo poslalo dekrete predsednika republike za ustanovitev slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem na Računski dvor.
Ta odgovor ni za nas nič novega. Že dobro leto nam zatrjujejo, da so dekreti že pripravljeni in podpisani, da pa je še potrebna registracija na Računskem dvoru. Tam se vse neha in obtiči. Tako minevajo meseci in pred dnevi sta potekli že dve leti od roka, v katerem bi moralo ministrstvo za javno vzgojo določiti staleie učnega, upravnega in pomožnega o-sebja na slovenskih šolah. Ministr. stvo pa seveda ne more določiti tega staleža, dokler niso objavljeni dekreti predsednika republike o ustanovitvi posameznih šol.' O tem vprašanju smo podrobneje pisali v našem listu 26. t.m.
Koliko časa bodo še potrebovali na Računskem dvoru za registracijo dekretov predsednika republike o ustanovitvi slovenskih šol? Pri tem pa bi radi še pripomnili, da nam je do sedaj znano le to, da je predsednik republike podpisal dekret 30. marca 1962 o ustanovitvi prej omenjene šole v Gorici in da je baje pripravljen dekret za ustanovitev trgovske akademije v Trstu. Glede dekretov o ustanovitvi osnovnih šol, nižje gimnazije, enotnih srednjih šol, oziroma strokovnih šol. učiteljišča ter klasične in realne gimnazije pa nismo izvedeli še ničesar.
Te dni pa smo z zadovoljstvom izvedeli, da je šolsko skrbništvo upoštevalo prošnjo staršev otrok,
ki obiskujejo osnovno šolo v Gropadi in je poslalo še eno učno moč. V lanskem šolskem letu so bile na tej šoli tri učne moči, ob začetku letošnjega šolskega leta je šolsko skrbništvo namestilo samo dve. Prizadeti starši so se pritožili in predložili šolskemu skrbništvu prošnjo s podpisi.
Pri tem moramo opozoriti na potrebo osnovne šole na Repe-tabru in šole v Skednju. Na vsaki šoli bi morali nastaviti še po eno učno moč, tako da bi bile na Re-pentabru 4 učne moči, v Skednju pa tri. V Skednju bi moral imeti I. razred svojo učno moč, II. in III. naj bi združili, kakor tudi 4. in 5. razred; na Repentabru pa naj bi združili le 3. in 4. razred.
nosili pošto samo zjutraj; pismonoše, ki nosijo pošto samo enkrat so nehali delati dve uri prej kot običajno in* niso znosili vse pošte ; okenca za priporočena pisma so ostala zaprta od 12. do 16. ure; zavoje so nosili samo zjutraj in urad za poštne nakaznice n hranilne knjižice so zaprli opoldne. Osebje brzojava je stavkalo pp dve uri v začetku vsake Izmene, prav tako osebje centrale Telex. Poštne podružnice so odprli šele ob 10. uri.
Zaradi stavke tudi ni oddajal radio opoldne vremenskega poro-čila, ker je stavkalo tudi osebje talasografskega zavoda.
Računajo, da ie po vsej državi stavkalo nad milijon državnih u* službencev. Stavkali so predvsems ker ni vlada izpolnila obljube, da bo s prvim julijem 1963 poenotila prejemke uslužbeftcev, kar se zln-sti močno pozna na trinajsti pja-či, saj bi znašala komaj polovico običajnih mesečnih prejemkov, če bi ostalo do konca leta vse pri starem. Nadalje zahtevajo preureditev kvalifikacij. Ti dve zahtevi pa so zlasti na pobudo CGIL združili z zahtevo, da se končno izvede reforma javne uprave, kar bi privedlo do bolj učinkovitega u-pravljanja in uradovanja in. pravičnega nagrajevanja. Pomisliti je namreč treba, da gre sedaj na milijarde javnega denarja za razne osebne nagrade, pri čemer se db-gajajo razne diskriminacije. Z novo kvalifikacijo osebja pa bi dosegli, da bi plače res bile v skja-du s poklicnimi sposobnostmi u-službencev in ne kot se dogaja sedaj, da so v skladu s hierarhično stopnjo. Po drugi »trani pa bi s tem denarjem tudi spopolnili razne vrzeli, saj manjka na primer v poštni in brzojavni upravi kakih 30.000 uslužbencev, kar zelo kvarno vpliva na poštno in brzn. javno službo. Medtem pa so drugi državni uradi natrpani z osebjem, ki že več ne ve, kako bi preganjalo dolgčas. Spričo vsega tega morajo pač biti solidarni z borbo državnih uslužbencev vsi državljani, saj se delovanje državne uprave tiče prav vseh.
Popoln uspeh stavke v tovarnah likerjev
Včeraj je bil .prvi dan 48-urne stavke v tovarnah likerjev, ki je po vsej državi, ker nočejo delodajalci skleniti nove delovne pogodbe z izboljšanji. Y obeh tovarnah Stock je stavkalo 100 odstotkov delavcev in 50 odstotkov uradnikov, pri Macorigu in Pa-kerju pa so stavkali vsi delavci in uradniki. Stavka se nadaljuje še danes.
S Pri tržaški federaciji PSDI se je sestala deželna komisija, ki proučuje vprašanja javnih del, prometa in urbanistike v ustanavljajoči se deželi Furlaniji-Julijski krajini. Komisija je razpravljala o prometnih vprašanjih še zlasti iz vidika potreb razvoja tržaškega pristanišča in nujnosti krepitve železniškega in cestnih zvez. Proučili so nujnost gradnje dvotirne direktne železniške zveze Videm - Muenchen, da se omogoči razvoj trgovine v okviru Skupnega evropskega tržišča proti Trstu
Po nesreči je obležal na cesti
Na prvi kirurški oddelek glavne bolnišnice so včeraj sprejeli 42-letnega Ernesta Visintina iz Ul. dei Mulini 32. Visintina, ki se bo moral zdraviti JO dni zaradi ran in udarcev na desni strani obraza ter po desni roki, so malo prej pijanega pobrali bolničarji RK v Dolini, ko je ležal na cesti zraven motornega kolesa. Kot so povedali bolničarji sami se je Visintin baje ponesrečil potem, ko je vanj tr^čil nekdo, ki se je vozil s kolesom, Z zadevo se sedaj ukvarjajo karabinjerji s postaje v Dolini.
Ukrepa v korist upokojencev
plačuje poleg plače celotna pokojnina. S tem so ukinili omejitve. ki so bile doslej v veljavi za pokojnine, ki so presegale določeno vsoto.
Ministrski svet je nadalje odobril zakonski odlok, po katerem bodo izplačali enkratno doklado upokojencem blagajne krajevnih ustanov (občine, pokrajine itd.). Studijska komisija, ki je proučevala spremembe pokojninskega sistema in izboljšanje pokojnin, je v pričakovanju, da dokonča svoje delo, predlagala, naj izplača omenjena blagajna upokojencem doklado «una tantum». Neposred-nim zavarovancem bodo izplačali 104.000 lir, družinskim zavarovancem pa 78.000 lir. Za uslužbence, ki so jih upokojili letos, pa bodo Izplačali toliko dvanajstin te vsote, kolikor mesecev je poteklo, odkar so nehali delati.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
svojega imetja, za katero je garal vse svoje življenje. Skratka, prevladal je duh bratske solidarnosti, ki je neposredno prizadetim nudil poleg moralne tudi materialno pomoč, v nas posredno prizadetih, pa vzbudil upravičeno upanje, da bo njegova spontanost imela tudi trajnejši učinek.
Iz dolgih seznamov prispevkov, ki smo jih v preteklih dneh objavljali mi in tudi ves ostali tržaški tisk, je razvidno, da domala ni bilo našega človeka, ki se s svojim večjim ali skromnejšim prispevkom ne bi hotel pridružiti ti j veliki solidarnost. ni tekmi. Pridružili so se ji tudi razni delovni in športni kolektivi in spomnimo naj le na medsebojni izmenični gostovanji nogometnih klubov Venezie in Trešnjevke iz Zagreba v korist žrtev v Skopju in v Vajontu itd.
Danes se tej tekmi človečanske solidarnosti pridružujejo tudi slovenski tržaški slikarji s svojo razstavo, katere otvoritev bo nocoj ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa pod okriljem Slovenskega kluba-Vsak izmed sedmih sodelujočih slikarjev (Milko Bambič, Robert Faganel, Robert Hlavaty, Avrelij Lukežič. Rudolf Saksida, Lojze Spacal in Klavdij Palčič) bo razstavil po več svojih novejših slik, po eno pa je vsak poklonil v odkup s tem, da bo celotni znesek namenjen za žrtve katastrof v Skopju in Vajontu.
Razstava bo odprta do 14. novembra in spričo svojega umetniškega, obenem pa tudi humanitarnega značaja, zasluži, da si jo ogleda vsakdo in da se tudi s tem vsaj duhovno pridruži njenemu plemenitemu hotenju.
UDI za žrtve katastrofe pri Vaiontu
26, t.m. je bil na sedežu Zveze italijanskih žena v Pordenonu sestanek voditeljic te zveze iz Tr-sta, Gorice, Vidma, Padove, Benetk in Trevisa, da bi se dogovo-rile o koordinaciji pobud v korist preživelih žrtev vajontske katastrofe. Zveza italijanskih žena, ki globoko občuti potrebe tega prebivalstva, je na svojem sestanku poudarila nujnost potrebe, da se obnovijo družinske skupnosti s primernimi oblikami solidarnosti za boljšo prihodnost vseh gor-jank.
Sestanek pokrajinskega odbora federacije KPI
Nadaljevali bodo s konferencami in razpravami o levem centru
V soboto se je sestal pokrajinski odbor tržaške federacije KPI. Na sestanku so bili prisotni tudi vodilni predstavniki množičnih organizacij in predstavniki velikih podjetij. Odobrili so poročilo Burla o gospodarskem položaju in borbah delavcev.
Odbor je odobril, na osnovi stališča federacije, delovanje občinskih in pokrajinskih svetovalcev v zvezi s proračunsko razpravo in v zvezi z levim centrom.
Ponovno je odbor izrazil odločen protest proti fašističnemu šovinističnemu divjanju, ki ga je policija dopuščala in katerega je delno hotel opravičiti predsednik pokrajine prof. Delise. Tržaška federacija KPl bo nadaljevala s prirejanjem konferenc, zborovanj in razprav o levem centru, kjer bo obrazložila stališče KPI.
Odbor je obširno razpravljal o gospodarskem in socialnem položaju in podčrtal nujnost enotne akcije ter odgovornost KD. ki se je vedno upirala ustvarjanju e-notnosti glede perečih splošnih vprašanj.
Nato je odbor razpravljal o notranjih vprašanjih in o pripravah za proslavo oktobrske revolucije.
Vidalijevo vprašanje o fašističnih izgredih
Senator KPI Vidali je vprašal ministra notranjih zadev in prosvetnega ministra, ali vesta, da so v Trstu ves teden razgrajale skupinice dijakov, ki so jih nahujskali fašisti. Nadalje ju je vprašal, ali vesta, da so te izgrede, ki so jih začeli s pretvezo o-pozicije proti levemu centru izkoristili za nedopustne sovražne manifestacije proti slovenski manjšini.
Vprašalec je predočil resnost teh manifestacij, v katerih izkoriščajo pomanjkanje državljanske vzgoje in pouka sodobne zgodovine v šolah. Poleg tega pa je stvar tudi zelo resna, ker niso pristojne oblasti ničesar storile, da bi odkrili in prijavili sodišču znane odrasle hujskače.
Nezgoda mornarja na nizozemski ladji
Sinoči so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico 18-letnega nizozemskega državljana Harma Otta Woormo iz Leiderdopa na Holandskem, ki je vkrcan na motorni ladji «Waingapo», zasidrani ob pomolu V. v pristanišču Duca D’Aosta. V bolnišnici so Woormo-ja sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi globoke rane na desnem sredincu. Woorma, ki se bo moral zdraviti 8 dni, je s pomočjo tolmača povedal, da se je ponesrečil malo prej z orodjem, ki ga je uporabljal za popravilo nekega magneta.
..................................nuni,,,,»,..................................
V NEDELJO ZVEČER NA CEST! OPČINE-TRST
sta se dogodili v nedeljo zvečer na cesti Opčine-Trst, se je pone-srečilp kar deset oseb. Približno ob' 23. uri so se z avtom Fiat 1400 TS 46256 peljali proti mestu 20-letni mehanik Ausilio Cattunar z Opčin 1075, ki je vozil avto, 18-letni pleskar Corrado Russignan iz Kolo-nje 482, 18-letni mehanik Mario Pozzetto z Opčin 1110,16-letni zidar Mario Giormani z Opčin 1113 ter 18-letni dvojčici Mara in Iride Driuli iz Ul. Sinico 100. Cattunar je povedal, da je privozil do drugega ovinka pod Konkonelom, malo pred cestarsko hišo. Tedaj pa se mu je na ovinku blokiral volan pri avtu, ki je zaradi tega zavozil sredi ceste in se nato nekajkrat prevrnil. Šestim potnikom avta so priskočili na pomoč mimoidoči avtomobilisti ter na kraj nesreče poklicali rešilni avto RK. Z zasebnimi in rešilnimi avti so vse
V PODPORO TRŽIŠKIM DELAVCEM
Danes dveurna stavka v vseh obratih CRDA
Delam bodo zapustili delo ob 14.15 uri
Deset oseb se je pri prevrnitvi dveh
Prvi avto s šestimi potniki se je prevrnil, ker se mu je blokiral volan, drugi s štirimi potniki, pa se je zaradi prevelike hitrosti na ovinku zaletel v zid
Pri dveh cestnih nesrečah, ki
ranilo
avtov
Ministrski svet je na svoji zadnji seji na predlog ministra za državni zaklad Colomba odobril zakonski odlok, 'ni dovoljuje, da se državnim upokojencem, ki jih znova vzame v službo kakšna državna uprava ali javna ustanova,
Obe sindikalni organizaciji kovinarjev, to'je FIOM-OGlL in sindikat kovinarjev Delavske zbornice, sta napovedali za danes dve. urno stavko v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev, ki se prične ob 14.15. Delavci, ki delajo v izmenah, pa bodo zapusti, li delo dve uri pred koncem delovnega urnika, to je po šestih urah dejanskega dela.
Sindikata sta napovedala stavko v podporo 330 premeščenim tržiškim delavcem, ki se že toliko mesecev borijo proti premestitvi oziroma proti ukinitvi dnevnic. Ti delavci stavkajo že mesece in mesece po eno uro in hodijo protestirat pred ravnateljstvo CRDA. Za njihovo borbo vedo že vsi meščani, saj so s svojimi pohodi po mestu že večkrat ustavili promet z značilno hojo v gos-jem redu in v vijugastih črtah vse povprek po ulicah. V soboto pa so izročili tudi spomenico tajniku predsednika republike, da bi ga seznanili z vzroki borbe.
Te delavce so premestili sem
v Trst zaradi «pomanjkanja» dela v tržiški ladjedelnici, kjer pa delajo delavci številne nadure ter zaposlujejo v njej tudi na stotine delavcev zunanjih podjetij, ker se to ravnateljstvu bolj splača. Tržiški delavci se borijo ravno proti temu nesmiselnemu početju. zaradi česar je pač nujno, da jih tržaški delavci CRDA podprejo. Ravno zato sta sindikata napovedala stavko, ki bo prav gotovo naletela na popolno razumevanje tržaških delavcev.
Sindikalni sporazum v tovarni Drcher
Na združenju industrijcev so se sindikati in predstavniki tovarne Dreher sporazumeli glede nekaterih vprašanj, ki se tičejo delovnega urnika, doklade za težka dela in uslužbencev, ki raznašajo pivo. Sporazum se tiče okrog 500 delavcev in uradnikov tovarne.
ponesrečence prepeljali v bolnišnico, kjer so Cattunarja in Driuli-jevi sprejeli na drugi kirurški oddelek. Cattunar se bo moral zdraviti 15 dni zaradi rane na desnem sredincu in udarca v glavo. Iride Driuli se je pobila po desnem sencu ter ima verjetni zlom 3. in 4. levega rebra. Okrevala bo v 25 dneh, 20 dni pa se bo zdravila njena sestra Mara, ki se je pobila po zatilju in bradi ter ranila po desnem kolenu. Russignana so sprejeli na ortopedski oddelek zaradi verjetnega zloma medenice s prognozo okrevanja v 30 dneh. Pozzetto se bo zdravil 15 dni, ker se je pobil po glavi in ranil po levi roki. Njega so sprejeli na opazovalni oddelek. Samo Giormaniju so nudili prvo pomoč zaradi lažjih ran po levem kolenu ter levem zapestju in podlakti. Zdraviti se bo moral 7 dni.
Druga podobna nesreča se je dogodila na isti cesti nekaj časa pozneje pri km 3,500, ko je 31-Iet-ni slikar Ennio Gostissa iz Ulice Crispi 9 vozil svoj Fiat 600 TS 24859 proti središču mesta. V avtu so se peljali še 31-letni mehanik Silvano Boschetti iz Ul. A. Emo 47, 42-letni tiskar Erode Vendramin iz Ul. Colleone 22 ter 36-letni uradnik Leonardo Papagallo iz Ul. Fabbri 4. Gostissa je svoj avto vozi! precej naglo in ko je privozil na ovinek je izgubil nadzorstvo nad avtom ter trčil v obcestni zid. Zaradi sunka se je avto zavrtel sredi ceste in se končno prevrnil. Pri nesreči se je Boschetti hudo poškodoval ker se je ranil po zatilju ter desni strani obraza z verjetnimi poškodbami desnega očesa. Boschettija, ki si je zlomil tudi desno zapestje, piščal in meč-nico, so z avtom RK takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek s pridržano prognozo. Reševalci so tudi ostale tri potnike potegnili iz razbitin avtomobila in medtem ko so Gostisso in Vendramina odpeljal v bolnišnico, je Papagallo odklonil zdravniško pomoč. Gostisso so sprejeli na opazovalni oddelek zaradi rane na desnem zapestju in pijanosti. Zdravil se bo 5 dni. 30 dni se to moral zdraviti Vendramin, ki se je pobil po zatilju in čelu. Njega so sprejeli na drugi kirurški oddelek. Včeraj zjutraj se je zglasil v bolnišnici tudi Papagallo, ki se je pobil po nosu in_ po rokah, nudili so mu zdravniško pomoč in ga potem odslovili s prognozo okrevanja v enem tednu.
Dolžnika je napadel in ranil z izvijačem
Napadi v gostilnah zaradi brezpomembnih razlogov in seveda z noži ali z izvijači so te dni na dnevnem redu. Medtem ko policija še vedno išče neznanega napadalca v gostilni v Ulici della Guardia, pa je včeraj imela srečo in je napadalca kaj kmalu dobila. Zgodilo se je popoldne v neki gostilni v Ul, Giulia, kjer je 60-let-ni čolnar Armando Viezzoli iz Ul. Pondares 5 z izvijačem napadel in ranil po vratu, lopatici in levi strani hrbta 42-letnega Marina Pavanella iz Ul. del Sale 2. ravanello je malo prej stopil v gostilno in srečal Viezzolija. Ta je Pa-vanellu pred časom posodil nekaj tisoč lir in včeraj je od dolžnika zahteval da naj mu jih vrne. Ker Pavanello ni mogel ustreči Viezzoliju, ga je ta napadel. Tako vsaj pravi Pavanello, ki je takoj po dogodku šel na komisariat v Ul. Cologna. Medtem se je Viezzoli oddaljil iz gostilne, toda agenti so ga kaj kmalu izsledili in ga seveda tudi aretirali. Pavanella pa so s policijskim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki razen omenjenih ran ugotovili tudi pijanost. Nudili so mu prvo pomoč in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v 8 dneh.
Padec sprevodnika iz poštnega vagona
Na glavni železniški postaji se je včeraj okrog 21. ure ponesrečil 52-letni železniški sprevodnik Luigi Biasetto iz Mester, Ul. Dante •št. 60. Biasetto je hotel izstopiti iz poštnega vagona vlaka Trst-Benetke, toda na stopnički mu je spodrsnilo in je padel ter pri tem udaril z glavo v voziček s katerim prevažajo pošto, ki je tedaj stal pod vagonom. Pri padcu se je Biasetto pobil po desnem sencu.
Izlet SPDT na Dolenjsko In Posavje 3. novembra skozi Ljubljano do Celja z ogledom Celjskega gradu. Prenočitev v Laških Toplicah. 4. novembra skozi Zidani most v Brežice z ogledom muzeja. Ogled gradu v Kostanjevici ln samostana v Pleterjah. Povratek po avtomobilski cesti v Ljubljano Na razpolago Je še nekaj mest. Pohitite z vpisovanjem In dvignite listke najkasneje do pone-deljka, 29. t.m.
SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na
OTVORITEV
UMETNIŠKE
RAZSTAVE
ki bo danes 29. t. m. ob 21. url v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
Vse obiskovalce prosimo, da pridejo k otvoritvi z največjo točnostjo!
Razstavo prireja skupina tržaških slikarjev v korist žrtev v Skopju in Vaiontu.
Slike, ki so jih slikarji podarili v dobrodelne namene, so naprodaj do zaključka razstave v četrtek, 14. nov. ob 21. url.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča Je v teku razdeljevanje abonmajskih izkaznic za rede A, B In C za operno sezono, ki se bo začela 7. novembra z gala predstavo milanske Scale.
TEATRO STABILE Pri blagajni v Galeriji Protti se nadaljuje do 5. novembra obnavljanje abonmajev In sprejemanje novih za dramsko sezono, ki se bo začela 12. nov. v Avditoriju s komedijo «Prevarani» od Accademici Intronati iz Siene v moderni verziji Gigija Lunart-Ja in v režiji Filvia Tolussa.
Nazionale 16.00 «I piaceri del mondo». Eastmancolor. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Arcobaleno 15.30 «Per soldi o per a-more». Technicolor. Kirk Douglas, Mitzi Ga.vnor.
Excelsior 15.00 «Passioni segrete» Montgomery Clift. Prepovedano mladini.
Fenice 16.00 «I 5 volti dell’assassino». Tony Curtis, Kirk Douglas.
Grattacielo 15.30 17.30 20.00 22.15 Alfred Hitchcock «Gli uccelli». Technicolor. Rod Taylor. Prepovedano mladini.
Superclnema 16.00 «Duello nel Texas». Technicolor.
Alabarda 16.30 «Wincester 73». James Stewart, Rock Hudson, Tony Curtis. Zadnji dan.
Filodrammatico 16.30 «Sangue caldo». Robert Mitchum.
Aurora 16.00 «Le folli notti del dottor Jerryll».
Cristallo 16.30 «Hud il selvaggio». Paul Newmann.
Capltol 15,30 «La grande fuga». Technicolor. Steve Mac Qulnn.
Garibaldi Danes zaprto. Jutri ob 16.3° «Le vacanze di sor Clemente». Technicolor. Alberto Telegalli.
Massimo 16.00 «Lo sceicco rosso». Technicolor. Channing Pollock.
Impero 16.30 19.00 21.45 «La ragazza del quartiere». Prepovedano mladini.
Moderno 16.30 Vlvienne D’Arys predstavlja revijo «30 calze piene di gambe». Na platnu «Dinamite Jack», Prepovedano mladini. Zadnji dan.
Astorla 16.30 «3 anni d’inferno».
Astra 16.30 «Il mantenuto». Prepove* dano mladini.
Vittorio Veneto 16.00 «Un pugno di fango». Arthur Kennedy. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «L’impero del mitra».
Marconi 16.00 «Drakut il vendicatore». Moira Orfei.
Ideale 16.00 «1 sacrificati di Batan». John Wayne.
Skedenj 16,00 «Resurreezione». Technicolor. Horst Buchholz, Miriam Bru.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pokojnega direktorja Marija Sile daruje podjetje «Centralsped» 2,500 lir za Dijaško Matico.
Ob dvajseti obletnici mučenlške smrti očeta Gregorija Demšarja daruje v počastitev njegovega spomina družina Demšar 2.000 lir za Dijaško Matico.
Včeraj-danes
27. ln 28. oktobra 1963 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, in umrlo je 13 oseb.
Umrli so: 75-letna Orsola Praselj vd. Božic, 42-letni Matteo Belle, 85-letna Adalgisa Marcocchia vd. Mar-silli, 83-letna Amalia Golob vd. Špan-garo, 82-letni Emanuele Bukavec, 75-letna Maria Bernardi» por. Doni, 76-letna Maria Mazzini, 41-letni Giorgi« Ivici eh, 80-1 etn i Vittorio Balbi, 60-letnl Francesco Majolino, 65-letni Sebastiano Molinarl, 59-letni Francesco Falconetti. 54-letni Francesco Mver.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Blasoletto, Ul, Roma 16; Manzoni» Ul. Settefontane 2; All’Angelo d’or«. Trg Goldoni 8; Dr. Rossetti, Ul. Com-bi 19; De Colle, Ul. P. Revoltella 42.
Mali oglasi
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino «MAGLIABELLA» na Korzu G* ribaldi, u (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri 3RS dobit» veliko izbiro vseh vrst PLETENI», nogavic ln perila za ženske, moške m otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo,
POKHIVANJE PODOV ln podi IZ Pia' stike, guma, linoleum od 500 lir dalj« kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po *«1° ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev. 1TALPLAST» Trst Trg Ospedale 6, tel. 95-919.
TELEVIZORJI RABLJENI v perfektnem stanju z Jamstvom. Dobava takojšnja fco dom kjerkoli v Jugoslaviji za 40.000 lir, Unlversaltecplca. Trieste, Corso Garibaldi 4. tel. 41-243.
VAJENCA-VAJENKO sprejme Cartacei — tovarna vrečic, Ulica Follatolo 7 (nasproti Viscose).
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trni - Ul. n, Frančišk» » Telefon 01*79»
Novo:
Ivan Jan:
SKOZI ZASEDE	E 870
A. Vojinovič:
RELI BREGOVI POHORJA L 830

?a filatelistično razstavo, ki jo ,je priredil tržaški filatelistični klub «Lovrenc Košir» za 10-letnico svojega, obstoja, je vladalo med tržaškimi slovenskimi filatelisti veliko zanimanje in tako v soboto kot v nedeljo je bila Gregorčičeva dvorana polna obiskovalcev. Opaziti je bilo, da so posebno zanimali poštni wgi iz naših krajev in pa Nobelovi nagrajenci, sicer pa so bile zanimive zbirke vseh razstavljavcev, ki jih je bilo šest. Ločniškar je razstavljal vse emisije SFR Jugoslavije in narodne no e, Podbršček zemljevid Jugoslavije s turističnimi kraji na znamkah in N. D. H„ Merlak slučajne in tipične napake na znamkah ter Nobelove nagrajence, Kranjc «Pro Juventute», Lombardo Veneto in avstro-ogrsko klasiko, Perkova je prikazala predfilatelistlčno dobo (kuverte) in žige na uradnih kuvertah iz našega bližnjega ozemlja izpred leta 1900, Verč pa je razstavil znamke z liki slavnih mož
...............................................................
IJ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Zajemalka velikega žerjava padla na delavca in ga ubila
Prizivni sodniki so potrdili oprostilno razsodbo v zvezi z odpornostjo za to nesreio - Obsojen zaradi groženj in posesti noža
Pred prizivnim sodiščem (pred- jeli teze zagovornikov ter so, kot I krivega ter ga obsodil pogojno na
linUr Cnlir	Oon + ft«n etneo rmo A« rifinii	11 i v-vVirl	7 mac-zxnn ~ « I .-v.. „ t .. _ lEflAfl l:.. J-
sednik Šališ, tožilec Santonastaso, zapisnikar Parigi, obramba Antoni-n>, zastopnika zasebne stranke Flo-ra in Masucci) se je zagovarjal včeraj 30-letni Virgilio Mezzetti iz Ul. Pagliericci 5, ki je bil obtožen, da s® je sodeloval pri nenamernem umoru tedaj 46-letnega delavca Mafia Glavine iz begunskega taborišča °a Padričah 60.
'Na obravnavi pred kazenskimi Sodnikom sta bila obtoženca prav-zprav dva. Poleg Mezzettija je sedel na zatožni klopi tudi 51-letni Francesco Vascotto iz Ul. Italo Svevo 15. Kazenski sodniki so tega oprostili obtožbe nenamernega urtiora, ker bajanja ni zagrešil, Mezzettija pii za. fadi pomanjkanja dokazov. Proti “®j razsodbi sta se pritožila javni tožilec in Mezzetti. Prvi je zahteval, ba se sploh oba obtožena Spoznata Za kriva, a drugi, da se tudi on Oprosti z isto oprostilno formulo kot Vascotto.
Toda poglejmo kaj se je zgodilo tistega dne, ko se je Glavina ponesrečil. Bilo je okoli 14.30 ure, ko ib' bilo delo na gradbišču podjetja t-umin v Ul. Cordaroli v polnem; te-kb- Vsa dela je nadzoroval Mezzetta fnedtem ko je bil Vascotto zaposlen z upravljanjem velikega mehaničnega mešalnika za beton. Stroj i® imel tudi veliko jeklend zajemalko s katero so dvigali cement. Pesek in drug material s tal ter spuščali skozi poseben lijak v botranjost mešalnika. Pbd zajemalko so skopali globoko, jamo, v katero se je spuščala zajemalka, tako, ba so lahko nakladali material. Pri teni delu se je pa vedno dogajalo, ba je del materiala padal v jamo •er je bilo treba to vsako toliko očistiti. Odgovorne osebe so pozneje'trdile,. da je bilo strčgo zšbea-jVčno .delaVcem, da, bi se zadrževali P°d zajemalko, ker je bilo baje treba očistiti jamo le parkrat na dan Jb, to le tedaj, kadar je stroj
miroval.
.^ tistem nesrečnem trenutku pa J® bil pod zajemalko Glavina. Va-, “botto, ki je upravljal stroj, je se-iirt p0 ve,'kem lesenem kladivu tèr Jtbaril po mešalniku, da bi material aže zdrsnil v notranjost. Nenadoma ji® zaslišal sumljiv ropot. Zavpil je yiavini naj se odstrani, toda bilo je Prepozno: velika jeklena zajeti hi že zdrsnila navzdol ter jkbia delavcu na glavo. Nesrečnik J® bil pri priči mrtev, ker mu je “jemalka zdrobila lobanjo.
ok><?- batančnem pregledu stvarnih *°uščin, so preiskovalni organi ril6 .i, da je nesrečo zakrivil med dn^irni tudl Vascotto, ker ni pritr-* žleznega vzvoda, s katerim je Pravljal stroj, ob zobčasto kolo. ^ettija pa so obtožili, da Je bil "bkriv nesreče, ker ni skrbel za to, jj? ne bi bili delavci pod zajemalko za brezhibno delovanje stroja. MoU 'e .treba pripomniti, da je sam J?6»« izjavil, da se je že prej n»Hv at zgobilo, da je zajemalka nenadoma na tla. Niso pa si pJJfbdi pojasniti zakaj se je to do-5' Nekajkrat sa padec' pripisali K nabni prekinitvi . električnega to-trdii ascotto pa Je s sv°je strani obU’ da j® zavaroval železni vzvod v,-J_0bčasto kolo ter je pripisoval v<™k® n®sreče edinole pomanjklji-mu delovanju stroja.
Kazenski sodniki so v bistvu spre-
smo že dejali, oprostili oba obtoženca. Mezzettija so pa oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, verjetno zaradi tega ker so sumili, da podjetje ni ukrenilo vsega kar je bilo v njeni moči, da bi mehanizem deloval pravilno.
Proti tej razsodbi se je pritožil javni topilec, ki je menil, . da je krivda obeh obtožencev popolnoma dokazana. Pripomnil je med drugim, da sta oba zagrešila vrsto velikih napak, zaradi katerih je delavec jpgubilo življenje. Med drugim je javni tožilec trdil, da je nesmiselno, ko se Mezzetti izgovarja, da je do padca zajemalke prišlo mogoče zaradi pomanjkanja„električnega toka. Zakon o varnosti na delu predpisuje namrčč, da morajo imeti vsi podobni stroji posebno napravo, ki v primeru prekinitve toka, blokira delovanje stroj». Javni tožilec, je še trdil, da podjetje ni poskrbelo za občasni pregled stroja, za pregled jeklene vryi itd. Pristavil je še, da je bil prostor, kjer je stal Glavina preozek, ter da je bil ta primoran, da gre pod zaiemalko, če je hotel Qčiptiti,,jamp. Glede, V&scotta pa je menil, da ni pritrdil železnega vzvo. da ob zobčasto kolo.
Na včerajšnji obravnavi je namestnik generalnega prokuratorja zahteval, naj prizivni sodniki obsodilo Mezzettija in Vascbtta na 7 mesecev zapora Ti pa niso sprejeli te zahteve, temveč so potrdili prvotno razsodbo.
* * *
Pred tržaškim sodnikom se je zagovarjal včeraj 59-letni težak Carlo Reggènte iz ,UV Zanella 3B, ki j-r bil obtožen groženj, nedovoljene nošnje hladnega orožja in vinjenosti.
R'e(firehteja so policijski agènti aretirali 24. t.m. 'nekaj po 16. uri. Možakar je v zgodnjih popoldanskih .urah odšel z doma ter obiskal več gostiln. Nazadnje se je znafel v neki gostilni v Ul. Zanella, kjer pa mu niso hoteli postreči ter je začel groziti z nožem gostilničarjevi hčeri. Vendar pa se ni zgodilo nič hudega, ker je kmalu nato odšel. Gostilničarjeva hčerka pa je prijavila primer polici-stom, ki so Reggenteja kmalu nati zasačili v bližini. Iz žepa ie moškemu še vedno molel nož, ki je bil privezan na vrvico. Obtoženec se je potem izgovarjal, da mu nož služi pri odpiranju vreč v pristanišču. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil zaradi noža in pijanosti r.a 15 dni zapora.
Pred istim sodnikom se je moral zagovarjati tudi 24-letni Carlo Zvetresnik iz Ul. Sara Davis 33, katerega so obtožili, da je upravljal avto brez vozniškega dovoljenja.
Obtoženec je svoj čas sicer imel vozniško dovoljenje, toda lani so mu ga odvzeli za 9 mesecev zaradi neke prometne nezgode. Po preteku tega roka je spet zaprosil da bi smel opraviti vozniški izpit. Trenutno je razpolagal samo z začasnim dovoljenjem ter je smel voziti le če ga je spremljal že izkušen šofer. V marcu letos pa je sedel v avto, čeprav ni bilo prijatelja, ki ga je navadno spremljal, toda po nesreči je na Trgu Dalmazia naletel na policaja, ki ga je ustavil ter pobaral za dokumente. Sodnik ga je spoznal za
3 mesece pripora ter 15.000 lir denarne kazni.
«Guglielmo Marconi odlično prestala preizkusno vožnjo
Včeraj Je nova turbinska ladja
GRADITI INDUSTRIJSKE OBJEKTE, TO ŽE - VENDAR NE ZA VSAKO CENO
Strokovnjaki nasprotujejo izgradnji naftovodne postaje pri Tržiču
Na področju Moščenlc, kjer bodo zgradili industrijsko cono, bi na/tovod zavzel preveč prostora In zaposlil premalo delavcev V nevarnosti bi bila tudi obala med Trstom in Gradečem
Tržiška občina in pa določeni gospodarski krogi se že dalj čšsa na moč trudijo, da bi na področju Moščenice (Lisert), kjer so z bonifikacijo pridobili obsežno pč-vršino suhe zemlje, zgradili veliko postajo naftovoda, ki bi povezoval Bavarsko z Jadranskim mor. jem Ta naftovod naj bi zgradili na področju industrijske cone, ki se bo razprostirala med Tržičem in Stivanom. Ód tega naftovoda si občinska uprava nadeja velike gospodarske koristi. Da bi imeli občinski možje kar najboljši vpogled v delovanje takšnega naftovoda, je župan Romani v družbi odbornika odšel pred mesecem dni v Marseille, kjer že deluje podobna končna postaja ogromnega naftovoda v južni Franciji,
V trenutku, ko je že kazalo, da je uresničitev gospodarske pobude samo še stvar mesecev, pa so se razširile govorice, ki nakazu-, jejo ravno nasprotno rešitev. Ved. no več razlogov je namreč proti' izgradnji končne postaje naftovoda v tržiški industrijski coni. Nasprotujejo mu ne toliko krajèvnil faktorji, ki težijo predvsem za" izgradnjo čimvečjega števila obra-
la, ampak predvsem pristojna tnv nistrstva v Rimu.
Razloga, ki ju navajajo strokovnjaki proti gradnji nakladalne in razkladalne postaje v Lisertu, sta predvsem dva. Področje, ki je namenjeno industrijski coni, je orne-Trža- kega Lloyda «Guglielmo Mar- ! jeno in ga ni mogoče širiti, ker coni» zaključila preizkusno vožnjo njegov obseg točno določajo na po Ligurskem morju. Ladja je iz , eni strani morje, na drugi strani Trsta odplula proti ^Genovi pretekli j pa državna cesta in Tržič sam.
KŽmnaVjicut
m
Predvaja danes 29, i. m. ob 18. url Totalscope barvni film:
«Camoni nel mondo»
(Pesmi z vsega sveta)
p°jejo In igrajo: PEPPINO Dl CAPRI,
Prva velika glasbena italijanska revija JULIETTE GRECO in MINA
kino «iris» prosek
Predvaja danes 29. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film:
LA PRINCIPESSA E LO STREGONE
(Princesinja in čarovnik)
Čudovite prigode z Vzhoda — Risane slike za male in odrasle
četrtek in bo odplula iz Genove na otvoritveno vo njo proti Avstraliji 18. novembra. Ladjo morajo sedaj v Genovi opremiti še za prevzem potnikov. Nanjo ' morajo vkrcati celotni hotelski pribor:	posteljnino,
jedilni pribor, perilo, kuhinjsko o-premo in podobno. Gre za obsežno in odgovorno delo; saj bb «Guglielmo Marconi» lahko sprejela v turističnem razredu 1.5(10 potnikov, v prvem razredu pa 20Ó potnikov.
«Guglielmo Marconi» je preizkusno vožnjo opravila zelo. uspešno in je na njej dosegla brzino 27 milj na uro. To pomeni, da bo pot iz Messine do prvega avstralskega pristanišča, prevozila v petnajstih dneh.
C Krožek za Socialna proučevanja prične danes z delom na sedežu na Trgii S. Giovanni št. 2. V okviru tega krožka, ki ga je organizirala tržaška sekcija PSDI, bo danes razprava o, tržaškem stalnem gledališčp. Ravnatelj «Teatro nuovo» D’Osmo bo govoril o ciljih in o letošnjem programu tržaškega gledališča, nato pa bo skupaj z igralci odgovoril na,vprašanja občinstva. .
Na njem je zato mogoče zgraditi samo določeno število obratov, ki morajo nuditi možnost zaposlitve čimvečjemu številu delavcev. Ù-stvaritev velikega števila delovnih mest pa bo mogoče doseči le z intenzivnim izkoriščanjem te površine. Ugotovili so, da bi naftovod pobral izredno veliko razpoložljive površine, morda tudi polovico, zaposlitev pa bi nudil 1« majhnemu številu delavcev. To je prvi razlog, zaradi katerega s*
ničitvi te pobude.
Drugi razlog je turistične narave: sprašujejo še, kaj bo z obalo med Trstom in Gradežem, če si zgradi ta naftovod? Mar ne bodo oljnati madeži, ki se nujno pojavljajo pri manipulaciji z nafto, umazali lepo plažo1 v Severnem Jadranu, ki jo v velikem številu obiskujejo prebivalci Furlanije-Ju-lijske krajine kakor tudi inozemski turisti.
Pomisleka sta popolnoma utemeljena in pi izključeno, da bomo nekega dne, kč bo zadeva’ dozo-
rela, uradno izvedeli za te verzije v zvezi z naftovodom, ki so po naši sodbi popolnoma na mestu. V ostalem so prav tako v zadnjem trenutku spremenili obliko uprave «Ustanove tržiške industrijske cone»: najprej je bila uprava zasebnega značaja, prav pred tednom dni pa so jo na seji senatne komisije za prevoze v Rimu preklicali in jo spremenili v konzorcij med krajevnimi ustanovami, se pravi med občinskimi upravami in pokrajinsko upravo ter drugimi
javnimi ustanovami. Prevladal je torej javni značaj pristanišča, kakor so to zahtevale stranke delavskega razreda.
Zapadlost menic
Zaradi stavke državnih usluž-bencev so plačljive menice, ki zapadejo danes 29. t.m. tudi jutri 30. t.m. Za menice z zapadlostjo 30. t.m. ostane plačilni rok nespremenjen.
KAKŠNA JE LETOŠNJA VINSKA PROIZVODNJA
Po količini večja od lanske kakovost pa je - kot navadno • dobra
Nekoliko nižji odstotek alkohola od lanske izredne letine
Vino v briških kleteh je prenehalo vreti. Novo vino, proizvod letošnje letine, pa je že nekaj časa naprodaj v gostilnah. Kako je z letošnjim pridelkom, okoli katerega je bilo toliko govora in ugibanj? Kakšno bo letošnje vino» Ta vprašanja si niso zastavljali samo vinogradniki, ampak tudi ljubitelji vinske kapljice, ko je v času zorenja deževalo in bilo razmeroma hladno.
Da bi izvedeli za vrednost letošnjega pridelka, smo odšli v Brda ter se pozanimali pri nekaterih proizvajalcih. V Steverjanu so nam na primer povedali, da bo na splošno dober, Ponekod so pridelali še enkrat toliko kot lansko leto (če so bili vinogradniki pridni — so nam dostavili), v osta-
liiiiiiiiiiMiiiimiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiMtiiiiiitimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHmiiuu
POROČILO POKRAJINSKE UPRAVE O CESTAH
V pričakovanju ministrske odobritve za cesto Gorica -Sovodnje-Zagraj
Za njeno ureditev bodo potrošili skoro 300 milijonov lir . Tudi del ceste Devetaki - Zagraj je na programu za asfaltiranje
Da bi informirala goriško javnost o dejanskem stanju cest v naši pokrajini, je pokrajinska u-
s°eV	sS katerega povzemamo naslednje
iiiiiiiliiiiiniliiiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|iiiiiiii|||||li|iir,iii||l|||||||,,|||||||||||||||||||,||lllf,l|||||iiiiii
PRESEŽENA VSA PREDVIDEVANJA
Nad pol milijona ton skozi koprsko pristanišče
Od tega odpade skoraj 380.000 ton na tranzitni promet - Celoletni plan že sedaj presežen za 47 odst.
Koprsko pristanišče je pretekli teden doseglo pol milijona ton prometa. Od tega odpade na domači izvoz 50.633 ton, na uvoz 379.270 ton, na razvoz 23.548 ton in na tranzitni jromet 47.294 ton biaga. Promet koprskega pnsta-nišča je presegel vsa pičakoianju, saj so že do sedaj presegli predvideni celoletni obseg prometa za 47 odstotkov.
Zlasti se je oečutno povečal tranzitni promet, ki postaja tudi za koprsko pristanišče važna postavka in katerega pred dvema letoma skoro ni bilo. Pomembno je tudi dejstvo, da gre pri tranzitu izključno za bogatejšo kosovno blago ali za razno Imago, pri čemer se koprsko pristanišče vedno bolj usposablja za prevzem lahko pokvarljivega blaga in zlasti južnega sadja.
Po predvidevannjih bo koprsko pristanišče doseglo v letošnjem letu promet 700.000 ton. Nadaljnje povečanje prometa je otežkočeno, saj se odvija promet iz pristanišča izključno s tovornjaki, ker koprsko pristanišče nima železniške proge. Velik del prometa zato s tovornjaki prepeljejo iz pristanišča do železniške postaje v Kozini, kar pa seveda zahteva dvojno razkladanje in nakladanje, zadrževanje tovornjakov, tovornih vagonov in povzroča tudi druge težavo. 2e dalj časa se zato govori o gradnji železniške proge, ki naj poveže Koper z zaledjem in kaže, da bodo v kratkem pričeli reševati to, za pristanišče tako pereče, vprašanje.
Delavec je padel z 2 m visokega zidu
OCli VJ	Ct /. I. d i 1
Ul. Bissoldi 18-A, ki je u pri podjetju SACAIM in
V Zavljah se je včeraj okrog 10. ure dogodila nesreča na delu, katere žrtev je postal 37-letni tesar Giuseppe Lazzari iz Mester, uslužben ki stanuje v delavskem naselju podjetja v Ul- Caboto. Lazzari je opravljal svoje delo v tovarni Vetrobel, ki je v gradnji v industrijskem pristanišču ter je stal na nekem zidarskem odru. Naenkrat mu je spodrsnilo, izgubil je ravnotežje in strmoglavil z višine
dveh metrov. Pri nesreči si je zlomil levo stegnenico, se ranil nad levim očesom in po nosu ter si poškodoval levo oko. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 50 dneh.
Nepoklicani gosti v baru in v gostilni
V nočeh med soboto, nedeljo in ponedeljkom so bili neznani tatovi pridno na delu. Pri eni tatvini pa se morajo zahvaliti nepazljivosti in lahkomiselnosti lastnika «Totobara» v Drevoredu 20. septembra 58, ki je na večer pozabil zakleniti rolo vhodnih vrat. Neki nočni čuvaj je včeraj po? noči .okrog 1. ure opazil odpjd rolo m vhodna vrata «Totobara», zato je telefonsko poklical agente letečega oddelke polioije. A-genti so nato poklicali 48.1etnega lastnika Lujgija Pezzo iz Ul. Lp-renzetti 28, ki je takoj prihitel in po bežnem pregledu ugotovil, da so neznanci odnesli iz blagajne 17.000 lir raznih bankovcev. Pezza je namreč pri odhodu pozabil zakleniti rolo, vhodna vrata pa je puščal vedno odprta zaradi zračenja lokala. To izredno priliko so izkoristili neznanci, katerim ni bilo težko priti v notranjost bara.
Na komisariatu na Opčinah pa se je včeraj zglasila 67-letna Ms rija Guštin iz Narodne ulice 43, ter povedala, da so v noči med soboto in nedeljo neznanci obiskali njeno gostilno «Max» v isti ulici. Tatovi so v notranjost gostilne nrišli skozi vrata na dvorišču. Sneli so z vratnega okvira steklo in se nato znašli v notranjosti lpkala, iz katerega so odnesli 4 kg kuhane gnjati, 5 ste-klenic vermuta in likeriev ter iz predala točilne mize 70.0QP lir. A-genti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznane tatove.
podatke :
S prvo aplikacijo zakona št. 126 od 1958 so bile klasificirane za državne naslednje ceste na Goriškem: Gradiška - Romans . most ha Teru; Tržič - Zagraj . Mariano -Villanova; Gorica - Farra - Gradiška , Viilesse; Krmin - Bračan -most na Idrijci; Belvedere - Grader. Pokrajinska uprava se je ob tej priliki obvezala, da bo uredila na svoje stroške odsek ceste Gorica - Farra. Poleg tega je izvedla z državnim prispevkom razširitev podvoza Saldarmi pri Kr-minu.
Istočasno je pokrajinska uprava prevzela 13 medobčinskih cest, med katerimi so najvažnejše: Tržič - Starancan . Škocjan - Pieni; Pieris - Turjak - Speter . Foljan; ter Zagraj - Sovodnje . Gorica, Ki tvorijo najkrajšo zvezo med Gorico in tJridežem.	'.
Z zakonom št. 126 od 1858.Je, btl določen državni prispevek, ki naj bi ga v odmeri 80 odstotkov izplačala država v osmih letih za ureditev takih cest. Na predviden skupni strošek 750 milijonov, je ali bo država prispevala 600 milijonov. Pozneje je pokrajinska uprava dosegla še dodaten prispevek v znesku 316 milijonov. S temi prispevki je omogočenih za 1.145 milijonov lir cestnih del, od česar odpade v breme pokrajinske uprave 229 milijonov, drugo pa krije država.
Izvršena so bila dela na cesti Pieris - Tržič, Slovrenc - Mariano, Mariano - Viliesse in Kaftriva -Gradiška za nekaj nad 371 milijonov, v kratkem pa bodo oddali dela za cesto Foljan - Pieris, za kar je predvidenih 244 milijonov lir stroškov.
Sedaj pričakuje pokrajinska u-prava odobritev pristojnega ministrstva glede načrtov za ureditev cest: Angoris - Medea - Versa in Medea . Fratta, za kar je predvidenih 185 milijonov lir stro. škov, ter za cesto Gorica . Sovodnje - Zagraj, za katere ureditev je predvidenih 298.5 milijona lir stroškov; prav tako nameravajo urediti prvi odsek ceste Zagraj - Mar. Itinščina - Devetaki, za kar bodo predvidoma potrošili okrog 30 milijonov. Z izvedbo teh del bo izčrpan do sedaj določen sklad države in pokrajine za te ceste, ki znaša kot rečeno 1145 milijonov
Poročilo navaja nadalje cesto proti Dolenjam, za katere ureditev se je država že prej obvezala s 120 milijoni in kjer so dela sedaj v teku.
Kar se tiče drugih cest okrog Tržiča se cesta' TržiČ-Gradež urejuje na državne stroške v celoti, pokrajina pa za sedaj nima določenih dfugih razpoložljivosti za ureditpv nadaljnjih prevzetih cest. Vkljub temu pa je pokrajina izvedla nekatera manjša cestna dela na Krasu (pri Doberdobu, op.
ur.), na otoku Mofosini in v Fiu-micellu.
Poročilo se zaključuje z zagotovilom, da se pokrajinska uprava stalno zanima za izboljšavo cestne mreže, ker cesta prinaša napredek, blaginjo in civilizacijo. Tudi v bodoče namerava pokrajinska uprava poseči na to področje po svojih močeh, čeprav je tak poseg zvezan z velikimi materialnimi. izdatki. .
Poročilo tržiške ja župana o posredovanju v Rimu
Na zadnji seji občinskega sveta v Tržiču, ki je bila pretekli petek zvečer, je župan Romani poročal o delu občinske delegacije, ki je bila prejšnje rini v Rimu, da bi dosegla kakšno rešitev hu-
dega položaja v CRDA in v tr-žiškem gospodarstvu na splošno. Povedal je, da so imeli razgovore
z državnim podtajnikom Gattona in ministrom za državne udeležbe Bojem, vendar pa je tako eden kot drugi ostal na-dosedanjih pozicijah, ki slonijo na že prej določenem stališču ministrstva za državne udeležbe, ki pa ne more biti osnova za kompromisno rešitev položaja. To je bilo že šesto posredovanje v Rimu, ne da br bil dosežen kakšen viden uspeh, razen obljube, da ne bo novih odpustov.
Svetovalci so po tem poročilu, ki so ga vzeli n» znanje, začeli s proučevanjem drugih točk na dnevnem redu, med katerimi je bil tudi regulacijski načrt za Tržič, o katerem so začeli razpravo, katere se je udeležilo več zastopnikov posameznih političnih skupin, ki so dali svoje pripombe k predloženemu načrtu.
lem pa bodo vsi pridelali vsaj za eno tretjino več kot lani. Tokajec, na primer, jp imel v času trgatve 20 do 21 stopinj sladkorja, se pravi, da bo imelo vino od 12 do 13 stopinj alkohola. Na Dvoru so izmerili celo 24 odstotkov sladkorja. Na lakn visoko količino so vplivali različni faktorji kot na primer stare trte, majhne količine grozdja na njih, obilica sonca in zmerno gnojenje okoli trt. Tudi malvazija «je dobro delala» so nam povedali. Imela je 19 stopinj sladkorja, kar bo dalo okoli 11 stODinj alkohola.
Grozdje je letos gnilo po vseh vinorodnih krajih Goriške, tudi v Steverjanu, vendar pa ne v takšni meri,, da bi bila v nevarnosti letina in kvaliteta. Trte so bile precej škropljene in tudi dovolj na zraku. Steverjanci se pritožujejo, da so z letošnjo odredbo zvišali količino alkohola, ki jo mo. ra imeti vino, namenjeno prodaji. Ta. odstotek je bil vsako leto dosežen, letos pa se. lahko zgodi, da ne bo, ker marsikje grozdje ni imelo dovolj sladkorja, ko So ga trgali.
Tudi na Oslavju je bila letina boljša od lanske: za kakšnih deset odstotkov, so nam rekli. Lanski pridelek je bil nekoliko manjši zaradi izredne suše, zato pa zelo zdrav, letošnjega bodo marali vinogradniki bolje kurirati, žveplati in pretakati pred časom. Tokajec in pa merlot bosta imela okoli 12,5 stopinje alkohola. Vina bodo trša, merlot pa po vsej verjetnosti ne bo tako rdeč kot smo ga navajeni videti.
Po teh vesteh, ki smo jih nabrali med proizvajalci žlahtnih vin kot sta briški tokajec in merlot, bodo tudi po zadnji letini, okoli katere je bilo toliko ugibanj in strahu, poslali Oslavci in- Steverjanci na trg dobro vino, s katerim so si pridobili sloves ne le v naši, ampak tudi sosednih pokrajinah, To bo najboljše plačilo za njihov trud, ki ga vsako leto vlagajo v zemljo, ki jim je tako pri srcu in od katere bi se ne ločili za noben denar.

Z OBČINSKE SEJE V STEVERJANU
m jnjao'i
Ureditev pokopališča v Jazbinah in nakup opreme za otroški vrtec
V ta namen bodo najeli 4 milijone posojila pri državni blagajni v Rimu in z državnim prispevkom
Steverjanski občinski svet, ki se je v soboto zvečer zbral v občinski sejni dvorani,-jg proučil točke, ki só bile na 'dnevnem redu. Tako so odobrili najetje posojila v znesku 2.8 ipilijona lir za dokončno ureditev pokopališča okoli nove cerkve v Jazbinah. S tem naj bi bilo to delo zaključeno. Prav tako so odobrili najetje posojila 1.2 milijona lir za nabavo opreme, ki jo potrebujejo v otroškem vrtcu v Steverjanu. Oba zneska bodo zaprosili pri državni blagajni v Rimu na dolgoročno odplačevanje ter s prispevkom države, da ni bo šlo preveč v breme občinskih financ.
• Pregledali so tudi prošnjo občinskega uradnika Alfonza Koršiča za bolezenski dopust in mu ga podaljšali za nadaljnjih šest mesecev. Vendar pa za sedaj niso vzeli nobene uradniške moči, ki naj bi ga nadornestovala.
Ob koncu so se svetovalci pogovorili še o raznih drugih občinskih zadevah, ki sicer niso bile na dnevnem redu ter si o njih izmenjali svoja mnenja.
Z avtom v .skuterista na Mainici
Včeraj okrog 12.30 se je peljal 31-letni Andrea Robazza, doma iz Lečnika, Ul, Mochetta 40, s svojo vespo iz Gorice proti Farri, Ko je prišel v bližino znane gostilne «Al Fogolar», Je hotel s svojim vozilom zaviti na levo v neko stransko ulico. V tistem hipu pa je privozil za njim avto Fiat 1100 21-letnj Adriano Scremin iz Ro-mansa, Ul. Cividale 48. Ker se avtomobilist očitno ni zavedel
....................
SMRT NA CESTI PRI RONKAH
Pri prehitevanju je avtomobilist do smrti povozil skuterista
Pri prevoza v bolnišnico v Tržiču je 28-letni Saule iz Turjaka podlegel poškodbam
Preteklo nedeljo zvečer se je na državni cesti pri Ronkah zopet zgodila prometna nesreča, pri kateri je bila ena smrtna žrtev. Okrog 20.10 se je 28-letni Amedeo Saule iz Turjaka peljal po državni cesti št. 14 proti Beglianu. Po isti cesti Je privozil s svojim Plat 1100 tudi 44-letni Livio Lorenzut iz Trsta, Barcola Bovedo 54, s katerim so bili v vozilu tudi njegova žena 42-ietna Jolanda, 19-letna hči Claudia, 12-letni sin Graziano in tašča 85-letna Fio-rina Fiorotto.
Lorenzut, ki Je kontrolor pri mestnem podjetju Acegat v Trstu,
Je pri prehitevanju nekega vozila krenil na levo stran ceste ter pri tem zadel Sauleja in njegov skuter s tako silo, da sta vozač in vozilo zletela preko pušpanove ograje ob cesti na drugo stran, kjer je Saule obležal. Takoj so poklicali avto Rdečega križa iz Tržiča, ki je ponesrečenca nemudoma odpeljal v tržlško bolnišnico. Toda Saule je že med potjo -podlegel hudim poškodbam. Od potnikov v avtomobt lu so ostali vsi nepoškodovani.
Izvidnica cestne policije in karabinjerji so sestavili v nesreči zapisnik.
namere skuterista, katerega je hotel s svojim vozilom prehiteti, je prišlo do neizogibnega trčenja, pri katerem je avto podrl vespista in njegovo 27-letno ženo, ki je sedela na zadnjem sedežu. Oba z vespo vred sta obtičala v obcestnem jarku, Robazzo in njegovo ženo so nemudoma odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ju pridržali na zdravljenju, Zena bo ostala v bolnišnici 8 dni, Robazza pa pet dni.
Na kraj nezgode je prišla cestna policija iz Gorice, ki je napravila zapisnik. Vespa je utrpela nekaj škode, avtomobil pa je ostal skoro nepoškodovan in prav tako tudi njegov voznik.
Iskra povzročila požar
V prostorih transportnega podjetja Autovie Carsiche v Ul. Mon-tesanto 118 v Gorici je iskra, ki je skočila z nekega stroja v pogonu na bližnji kup žganja, povzročila ogenj, ki bi skoro prešel v požar. Preden so utegnili ogenj pogasiti, je ta zajel neko leseno vmesno steno ter je uničil za kakih 30 kvadratnih metrov. Škodo cenijo na okrog 150 tisoč lir.
Komedijanti prihajajo
Čeprav manjša dober mesec do začetka Andrejevega sejma v Gorici, so včeraj že prišli prvi vozovi komedijantov, '«i so značilni za to tradicionalno goriško prireditev. Na slepem koncu Ulice Roma so že včeraj začeli postavljati pisto za «autoscontro», v Ulici Rota pa so parkirani stanovanjski vozovi te nomadske družine. V prihodnjih dneh jih bo prišlo še več in v kratkem bomo imeli pravo nomadsko naselje v središču mesta v zabavo otrokom in odraslim.
S cvetlično vazo se je ranila
Včeraj ob 11.30 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico Mario Luiso Zoof, doma iz Gorice, Ul. Trieste 166. Pri pregledu so ji zdravniki ugotovili rano na desni nogi. ki si jo je Zoof prizadejala s črepinjami neke razbite steklene vaze. Nudili so ji prvo pomoč.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj zjutraj ob 3.10 so pri. peljali v goriško civilno bolnišnico 32-letnega Vinicia Braido iz Kaprive, ki se je ranil po nosu in na čelu, ko je padel s kolesa. Nudili so mu prvo pomoč, okreval bo v sedmih dneh.
Ob 13.48 so pripeljali 31-letnega Luigtja Cucionija iz S. Giorgio di Nogaro, ki je dobil močan u-darec na trebuhu, ko se je malo prej s svojim avtomobilom zaletel v neki tovornik v Villanovi
pri Farri. V bolnišnici se bo zdravil 15 dni.
Ob 14.30 pa je prišel po pomoč 62-letni Ubaldo Miani iz Ločnika, Ul. Brigata Re 2, ki se je udaril na čelu in na lobanji ko je malo prej padel doma z zidarskega o-dra. Nudili so mu prvo pomoč > prognozo okrevanja v desetih dneh.
Novi avtobusni vozni red ATA
V torek 29. t.m. bo stopil pri avtobusnem podjetju ATA v Gorici v veljavo novi vozni red, ki pa v primeri s starim prinaša ie nekaj manjših sprememb. V na-lednjem navajamo vozni red na nekaterih progah:
Gorica • Sovodnje . Rubije
Ob delavnikih u Gorice (Ponte del Torrione): ob 7.15; 8.15; 11.10 in ob 13.20.
Ob nedeljah in praznikih iz Gorice: ob 13.10 ; 14.40; 16.00; 17.30; 19.10 in ob 21.
Ob delavnikih iz Rubij:	7.45;
8.30; 11.35; 14.35.
Ob nedeljah in praznikih iz Rubij: 13.40; 15.10; 16 40; 18.10; 19.50 in ob 21.30.
Gorica - pokopališče • letališče
Ob delavnikih iz Gorice (Ponte del Torrione): 7.25;	9.30;	15.00
in ob 16.20+,
Ob nedeljah in praznikih iz Gorice: ob 10.00; 15.00 in 18.20.
Z letaliSča ob delavnikih:	ob
7.45; 10.35; 16.00 in ob 17.00 + .
Z letaliSča ob nedeljah in praznikih: ob 11.15; 16.00 in ob 17.00.
Opomba: vožnie s križcem f + ) \eljajo samo do 4. novembra.
VERDI. 17.15: «La pupa>, M. Mer-cier in E. Manni. Italijanski film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
CORSO. 16.30; «Il successo», Vittorio Gassman in Anouk Alme Italijanski črnobeii film. Zadnja predstava ob 22
VITTORIA. 17.15: «Le pistole dl Zorro», L. La Rue in F. St. John. Ameriški črnobeii film. Zadnja predstava ob 21.30.
C,ENTRALE. 16.30: «Il boia arriva all’alba», A. Todo in E. Portman Ameriški črnobeii film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od-prta v Gorici lekarna D’UDINE, UL Rabatta 18, tel. 21-24.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 15,2 stopinje ob 14,20, najnižjo 5,2 stopinje ob 22 url v nedeljo zvečer. Povprečne dnevne vlage je bilo 55 odstotkov.
IZIDI		IZIDI	
•Bari-Catania	0-0	•Aiessandria-Padova	2-1
«Juventus-Torino	3-1	•Brescia-Palermo	M
•LR Vicenza-Atalanta	3-0	•C.agliari-S. Monza	2-1
•Manto va-Sampdoria	2-0	•Catanzaro-Foggia •Cosenza-Potenza	1-0 1-0
Lazio-*Messina	3-1	•Lecco-Udinese	1-0
•Milan-Modena	3-0	•Napoli-Panna	2-0
Inter-‘Roma	1-0	Verona-‘Prato	1-0
•Spal-Bologna	0-0	•Triestina-Pro Patria	1-0
•Genova-Fiorentina	2-1	•Varese-Venezia	2-0
ALIua BE.IGA
LESTVICA
LESTVICA
Milan	8	5	3	0	19 6	13	Varese	6	3	3	0	10 3	9
Vicenza	S	6	1	1	10 4	13	Napoli	6	3	3	0	10 4	9
Inter	•	5	1	2	8 3	11	Lecco	•	4	1	1	7 3	9
Javentus	8	5	1	2	16 8	11	Cagliari Verona	6 6	8 8	3 2	0 1	7	4 8	5	9 9
Bologna	>	3	4	1	li 6	10	Pro Patria	«	8	1	2	8 6	7
Lazio	8	3	3	2	8 6	9	Catanzaro	«	2	3	1	9 11	7
Atalanta	8	4	1	3	11 10	9	Foggia	«	3	0	3	6 4	0
Fiorentina	8	3	2	3	li 7	8	Paleremo	6	1	4	1	5 4	6
Roma	8	3	1	4	12 10	7	Triestina	6	2	1	3	5 6	5
Mantova	7	2	3	2	7 7	7	Padova Cosenza	6 6	1 2	3 1	2 3	3 4 3 5	5
Torino	7	1	4	2	4 6	6	Udinese	6	2	i	3	3 5	5
Genoa	8	2	2	4	10 12	6	Alessandria	6	1	3	2	4 7	5
Catania	8	2	2	4	5 11	•	Venezia	«	1	2	3	5 8	4
Modena	8	2	2	4	7 15	6	Simmenthal	8	1	2	3	6 10	4
Sampdorìa	8	3	0	5	10 16	6	Prato	•	2	0	4	5 10	4
Bari	8	0	5	3	4 11	5	Potenza	6	0	3	3	1 4	3
Messina	8	1	2	5	5 15	4	Parma	8	0	2	4	5 12	2
Spai	7	0	3	4	1 6	3	Brescia	6	3	2	1	10 6	1
Bari-Catania	(0-0)
Genoa-Fiorentina	(2-1)
Juventus-Torino	(3-1)
LR Vicenza-Atalanta	(3-0)
Manto va-Sampdoria	(2-0)
Messina-Lazio	(1-3)
Milan-Modena	(3-0)
Koma-Inter	(0-1)
Spal-Boiogna	(0-0)
Brescia-Palermo	(1-1)
Triestina-P. Patria	(2-0)
Novara-Bieilese	(1-0)
Salemitana-Tevere R.	(1-0)
KVOTE
13 — 2.323.000 lir 12 — 86.800 »
1.	— 1. Maida
2. Soda
2.	— l. Paolo Romano
2. Domino
3.	— 1. Donna Anna
2. Torrielli
4.	— 1. Rissa
2. Babyluna
5.	— 1. Isara
2. Esotico
6.	— 1. Asso
2. Olinto KVOTE
12 — 2.320.358 lir 11 — 100.885 »
10 —	11.119 »
X
1
1
1
1
2
1
2
X
X
1
1
1
X
2
X
0
1 2 1 2 1 X 2
X
DANES, 29. t. m. — ob 20.
Sreda, 30. t. m- — ob 20 Četrtek, 31. t. m. — ob 20-
Petek, 1. nov. —
6. SLOVENSKI SPORTM TEDEN
Sinoči na stadionu «Prvi maj» prve
tekme v odbojki za moške in ženske ekipe
Sobota, 2. nov. — Nedelja, 3. nov. —
Ponedeljek, 4. nov.
streljanje streljanje odbojka ob 0. med dvema ognjema ob 11 telovadba
planinsko-orientacijski pohod (Urnik in progo bo določilo
ŠPDT) ob 13. šah
ob 20 namizni tenis (ženske) ob 20- košarka ob 8. atletika ob 15. rally e in gimkana — ob 9. košarka
ob 9. tek čez drn in strn ob 17- odbojka
ob 19. zaključek in razdelitev nagrad
Zmaga tudi v finalnih tekmah v Pordenonu
Dekletom Bora
pokal
Treh Benečij
Moška trofeja tržaškim gasilcem Goriški DOM drugi pri juniorjih
★
★
V 8. KOLU
Dve zunanji zmagi Inter v Rimu Lazio pa v Messini
Samo Juventus in Inter sta po nedeljskem kolu A lige ohranila nespremenjeno razdaljo z vodilnim Milanom. Ostali so morali korak nazaj, kar velja za Bologno, ki v Ferrari ni mogla preko neodločenega izida in tudi za Romo, ki je pustila, da jo je Inter premagal za domačimi zidovi.
Zunanjo zmago je zabeležil tudi Lazio, medtem ko je Lanerossi av-toritetno premagal brez težkoč A-talanto. Zmaga tudi za Genoo, pa čeprav je imela v gosteh nevarno Fiorentino. Tudi Mantova je brez težav odpravila Sampdorio, kakor Je storil Milan z Modeno. Turinski derby pa se je končal ne samo z zmago Juventusa, temveč tudi z ne preveč Športnim pretepom.
V nedeljo ne bo, zaradi priprav italijanske reprezentance za tekmo s SŽ, prvenstva A lige.
TRIESTINA - PRO PATRIA 2:0 (1:0)
Zaslužena zmaga Triestine nad raztrgano Pro Patrio
Strelca: Frigeri in Dalio - Zadovoljiv debut Novellija II
STRELCA: v 3’ Frigeri (T.), drugem polčasu v 31’ Dalio (T.)
TRIESTINA: De Vincenzo; Frigeri, Vitali; Pez, Varglien, Sadar; Novelli II. Dalio, Orlando, Porro, Rancati.
PRO PATRIA: Provasi; Amodeo, Taglioretti; Rondanini, Signo-relli, Lombardi; Regalia, Calioni, Muzzio, Recagno, Arrigoni.
SODNIK: Arcenese iz Rima. Gledalcev 7000. Koti 4:1 za Pro Patrio. V 37’ izključen Rondanini.
Proti Pro Patriji, ki je doslej na vseh svojih zunanjih tekmah zmagala, je Triestina dosegla zaslužen uspeh, ki bi bil lahko izražen v še večjem razmerju golov.
Tržaška enajstorica je z redkimi presledki imela igro ves čas v svojih rokah in je s stalnim menja
RIM, 28. — Tiskovni urad FIGC javlja, da pridejo v poštev za sestavo reprezentance, ki bo 10. novembra igrala s Sovjetsko zvezo naslednji igralci: Negri (Bologna), Robot-ti (Fiorentina), Burgnich, Corso,
Facchetti, Guarneri, Mazzola in Sarti (Inter), Menichelli in Salva-dore (Juventus) ter Rivera in Tra-pattoni (Milan).
..............iitmillllHilliliillilllllimiliiiillllilltimfilimmiiiiliitliiillllllillllllllllllllliillllltllllllllllllllll
vanjero mest med Jrrilsko. vrstt) jp napadom povsem zmedla svoje nasprotnike. Skoda le, da je v drp-gem polčasu nekaterim igralcem zmanjkalo kondicije in da je prav zaradi tega pogosto vsa teža napada slonela na borbenem in požrtvovalnem, toda preveč osamljenem Orlandu. Sicer pa sta poleg Orlanda izrazitega napadalca igrala samo še Porro, pomaknjen iz taktičnih razlogov na krilo, in pa delno Rancati, medtem ko je po taktični zasnovi trenerja Montana-
GORIŠKI NOGOMET
Ju ventina in Podgora sta zmagali doma
Sovodenjci so v nedeljo počivali
Včerajšnji prvi nastop Juventine v letošnjem tekmovanju na domačem igrišču je bil kronan z uspehom, saj so domačini zmagali v tekmi s Caprivese z rezultatom 1:0 in tako rešili obe točki. Gol je zabil Ferfolja v drugem polčasu. Rezultat odgovarja poteku igre in bi lahko bil za domačine celo še višji, saj je isti Ferfolja v prvem polčasu pogrešil pri streljanju enajstmetrovke. Pri gostih je bil zlasti dober vratar, ki je imel precej dela in je ubranil več zelo nevarnih stre-
lov. S to tekmo so se Juventinci popravili od nedeljskega prijateljskega srečanja z Romano. Občinstvo je bilo s tekmo zadovoljno, vendar- bi ga bilo lahko tudi' več, zlasti še, ker je bilo lepo vreme.
Tudi Podgora je igrala doma in gladko odpravila ekipo iz Morara z rezultatom 4:2. S tem se je skupaj z Marianom plasirala na vrh lestvice ter se bo skušala tam tudi obdržati.
Sovodenjci so imeli v nedeljo počitek in tako pri njih ni bilo nobenih sprememb.
rija vloga napadalcev pripadala izmenično tudi Sadarju in Daliu, pa celo Frigeriju in Vitaliju. In prav v tem tiči skrivnost, da sta oba gola dosegla prav branilec Frigeri in povezovalni krilec Dalio.
Glavna moč Triestine je bila na sredini jgrišča, od koder je prejemal napad številne uporabne žoge, od katerih pa so skoraj vse ostale neizkoriščene zaradi dejstva, da Triestina ne razpolaga z igralci za nagle protisunke. Ta odlika manjka‘ žal tudi novincu Novelli-ju, ki je včeraj etebutiral v prvem moštvu. Novelli je posebno v prvem polčasu pokazal številne odlike, predvsem smisel za postavljanje in lep pregled čez igro, povsem pa je odpovedal kot izrazito ofenzivni igralec.
Ožja obramba Triestine spričo redkih prodorov gostov, ni imela posebno težkega dela, kljub temu pa je De Vincenzo v redkih priložnostih zelo zanesljivo interveniral, pa tudi Pez in Varglien sta povsem zadovoljila.
Triestina je dosegla vodstvo že v 3’ po silovitem strelu Frigerija z daljave 30 m. Žoga se je prav zarila v zgornji kot vrat na levi strani vratarja, ki je zaman po-skušar intervenirati. Pro Patria je le medlo reagirala in že v 7’ je Rancati iz ugodnega položaja streljal čez prečko. V 22’ in 23’ je najprej streljal Sadar in vratar je s težavo odbil. Nato je streljal Dalio in vratar je rešil v kot, po katerem je Vitali streljal čez prečko. V 27’ je Porro sijajno z glavo prestregel Sadarjev predložek, toda žoga je zletela čez prečko. V 34 je bilo prvič nevarno pred vrati Triestine, v 42 je Dalio zelo lepo streljal, toda Provasi je dobro ubranil. V 45’ je De Vincenzo izvedel prvo krasno parado.
Drugi polčas se je začel z napadom gostov, toda De Vincenzo je Muzzijev strel ubranil. V 17’ je le za las manjkalo, da ni Triestina
povečala vodstva. Frigeri je streljal in Porro je z glavo usmeril žogo proti vratom. Vratar je slabo odbil, toda Orlando in Dalio sta se medsebojno evirala in žoga je odšla v gol-aut. Sledila je trenut; na premoč Pro Patrie, ki je iz-silila tri zaporedne kote, natb pa je v 26’ imela zopet Triestina dve zaporedni priložnosti, ki pa sta bili le uvod v drugi gol, ki je padel v 31’. Rancati je izvedel prosti trel, Dalio je žogo prestregel z glavo ter zatresel mrežo.
Do kraja se potem ni zgodilo nič posebnega, v 36 pa je zelo nezanesljiv sodnik prestrogo izključil iz igre Rondaninija, zaradi prekrška nad Novell>jei-i.
j. k.
Žal nam prostor ne dopušča, da bi se razpisali o včerajšnjem večeru, ko je prišla v okviru letošnjega slovenskega športnega tedna, odbojka na vrsto. Začelo se je z izločilnimi dvoboji ženskih in moških vrst in lahko se reče, da so bile vse tekme privlačne iri nekatere, kot med fanti Dijaškega doma in Barkovlje A, res razburljive. Zmagali so dijaki, s čimer so sprožili val navdušenja in množica «drobiža.), ki Je z odra navijal za ene in druge barve, je ob končnem žvižgu sodnika «poplavil» dvorano. Nastal je slikovit premor s čestitanjem in objemanjem, a to prisrčno vzdušje je trajalo zelo malo: vsi so morali izprazniti dvorano in prepustiti prostor drugim ekipam. Sinoči je bilo vsega skupaj pet tekem: dve ženski in tri moške. Zanimivo je, da so bile vse štiri barkovljanske ekipe izločene že v prvem dnevu. In še najbolj važen podatek: tekmam je prisostvovalo čez 100 gledalcev.
Izidi:
DEKLETA
Dijaški dom • Barkovlje B 2:0
(15:1, 15:3)
Škamperle - Barkovlje A 2:0
(15:3, 15:8)
MOŠKI
Cankar A - Barkovlje B 2:0
(15:0, 15:4)
Dijaški dom - Barkovlje A 2:1
(6:15, 15:10, 15:12)
Rocol - Cankar B 2:1
(15:5, 14:16, 15:11)
* * •
NAMIZNI tENIS
V polfinalse so se uvrstili KOCMAN (Zgonik), TAVČAR in KURET (Dom) ter MORELJ. Medtem, ko sta Kocman in Tavčar zaigrala svojo polfinalno tekmo se t)OS(a Kuret in Morelj pomerila v petek.
iiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimmiiimiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiHiiiiitiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii
Z nogometnih igrišč
Z olimpijskima enajstoricama Romuni j a-Jugoslavi j a 2:1 (1:1)
Neodločeno med reprezentancama olimpijskih kandidatov
BUKAREŠTA, 28. — Jugoslovanska olimpijska nogometna enajstorica je v tekmi z ustrezno romunsko reprezentanco razočarala in izgubila z 2:1 (1:1). Za Jugoslovane Je bil uspešen Smajlovič v 5’ p. p., za Romune pa Cercounik v 20’ p. p. in Haidu v 32’ d. p. Jugoslavija je nastopila v naslednji postavi: Curkovič, Belin, Vujovič
(Braun), Cop, Vasovič, Radovič Sa-mardžič, Kobeščak (Naumovič), Zambata, Smajlovič in Lamza. Dvoboj kandidatov za olimpijsko moštvo obeh držav pa se je končal neodločeno 1:1 (0:1).
* * •
V okviru jugoslovanskega nogometnega prvenstva so v nedeljo odigrali le tekme II. zvezne lige in slovenske nogometne lige. Izidi so naslednji:
II. ZVEZNA LIGA Šibenik - Varteks	0:0
Lokomotiva - Čelik Slavonija . Bosna ESK ■ Borovo Sloboda - šparta Famos - Zagreb Olimpija - Istra Maribor - Borac
SNL
Olimp Delamaris Slovan . N. Gorica Celje - Maribor Aluminij ■ Svoboda Maribor B - Kladivar Triglav - Sobota Olimpija B - Ljubljana
1:1 (0:1) 0:0
1:0 (1:0) 3:1 (2:0) 0:2 (0:1) 2:0 (2:0) 2:2 (1:0)
0:2 (0:1) 3:1 (2:0) 3:0 (1:0) 2:3 (1:1) 1:1 (1:0) 4:0 (2:0) 3:1 (1:1)
Za dekleta Bora se je odbojkarski turnir za pokal Treh Benečij končal z največjim uspehom: dekleta so pometle z nasprotnicami in prinesle pokal v Trst. Začele so z goriško AGI, ki je nudila le malo odpora in nadaljevale s FARI iz Est. Rezultat je bil isti. Končale pa so s šestorko iz Montecehia Maggiore pri Vicenzi, kjer so zadostovali servisi in redke tolčene žo- ----------------
ge za visoko izraženo zmago. In to kljub temu, da se dekleta niso mogle v zadnji tekmi poslužiti poško-
dovane Nede Mijotove.
Za fante pa popoln polom. Že v prvi tekmi si je Jurkič izpahnil gleženj in ekipa je ostala brez močnega igralca. Njegova odsotnost se je poznala v vseh tekmah, tako da so fantje, mogoče preveč apatični in do skrajnosti demoralizirani, prepustili zmage vsem svojim sicer tehnično in fizično močnejšim tekmecem, ki so imeli v vigranostl najmočnejše orožje.
Slovenski športniki pa so dosegli tudi drug uspeh v Pordenonu: ekipa goriškega Doma, ki je nastopala v juniorski kategoriji turnirja, se je presenetljivo uvrstila na drugo mesto.
Se o sodnikih: z redkimi izjema-
Nocoj streljanje
Opozarjamo strelce, ki so se javili za nastop na današnjem tekmovanju slovenskega športnega tedna, da bodo nocoj prišli na vrsto le člani naslednjih društev: PD ŠKAM PERLE, DOM (Rojan), PD A. SIRK — Križ, BREG, ROCOL, DIJAŠKI DOM in VELIKI REPEN.
Na jutrišnje tekmovanje pa bodo pripuščeni zastopniki PD Cankar,
Banov, Barkovelj, Zgonika in 1 posameznik.
TEKMOVANJE SE BO ZAČELO TAKO DANES KOT JUTRI TOČNO OB 20. URI IN SICER NA STADIONU «PRVI MAJ» — VRDEL-SKA CESTA 7/2.	___________
n..min.nummi.mmmmimm..mimi.......m..............immmimm..uumimmimm
ATLETSKA SEZONA PRI KRAJU
Sedmak in Fučka - dve zmagi za Bor
V'
Zelo dobri rezultati Fabjana in Švaba
ŠZ BOR
TELOVADNI ODSEK V sredo bo ob 17. uri redna telovadba za deklice.
mi dobesedno pod kritiko.
Izidi:
ŽENSKE
Bor - AGI 2:0 (15:5, 15:9)
Bor . FARI 2:0 (15:9, 15:3)
Bor - Montecchio M. 2:0 (15:4, 15:2) Lestvica:
1.	BOR - Trst
2.	AGI - Gorica
3.	Montecchio Maggiore
4.	FARI ■ Este
MOŠKI
Gasilci (Trst)-Bor 2:0 (15:10. 15:12) Gasilci ( Padova )-Bor 2:0 (15:9, 15:2) Gasilci (Benetke)-Bor 2:0 (15:8,15:10) Gasilci (Trst)-Gasilci (Benetke) 2:1 Gasilci (Benet.)-Gasilci (Padova) 2:1 Gasilci (Trst) . Gasilci (Padova) 2:0 Lestvica:
1.	GASILCI - Trst
2.	Gasilci . Benetke
3.	Gasilci - Padova
4.	Bor - Trst
JUNIORJI
1.	MARZOTTO (Valdagno)
2.	Dom (Gorica)
3.	Libertas (Turjak)
V nedeljo je bilo v Trstu atletsko tekmovanje, ki je verjetno zaključilo letošnjo sezono; malo verjetno je namreč, da bo še ena prireditev v nedeljo 3. novembra. Tekmovanja članov so veljala za ekipno prvenstvo, nastopili pa so tudi mlajši mladinci in sicer v troboju in hitri hoji.
Doseženih je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov, čeprav je posebno hitre teke in metalce kopja močno ovirala burja. Kot po navadi so začeli s tekom na visokih ovirah. Zmagal je Buttignon, novo ime pa je Turolo z zadovoljivim časom 16"2. Po teku na 110 m Zapreke so startali dolgoprogaši. Tržačan Ricatti je začel zelo hitro in z istim hitrim tempom dosegel s 34’08”2 nov osebni rekord.
Metaloi so najprej opravili z kladivom. Borovec Sedmak je solidno metal in s 45.22 prepričljivo zmagal. Drugi j$ bil Trani s 43,44. Državni mladinski rekorder v krogli Buffon je v nedeljo popolnoma razočaral: dosegel je komaj 14,90, meter manj od osebnega rekorda.
Zanimiv je bil tek na 400 m.
Favorita sta bila Loru in Zanon.
Zasluženo je prvo mesto osvojil Loru s časom 50”3, nekaj manj od 50”9 pa smo pričakovali od Za-nona. Nastopil je tudi član Bora Dušan Švab. Atlet je potrdil dobro formo in le za desetinko sekunde zgrešil društveni rekord, ki je njegova last. Na progi 1500 metrov je Danelutti naskakoval dešelni rekord '3’58”9 Tržačana Bel-lena. Kljub dobri volji mu poizkus ni uspel.
Sprinterje je ovirala bui’ja. Rosso, ki je prejšnjo nedeljo zabeleži; v Vidmu 10”9 je tekel 11”1,
Tržačan Bensi pa je zaostal za desetinko sekunde. V skoku s palico je Savino končno le izboljšal osebni rekord, soliden pa je bil tudi Gentilli v troskoku.
Tekmovanje članov in mladin-
cev je zaključila izredno1 hitra štafeta Udinese. Cetvorica Rosso, Mat-tioni, Degano in Zanon, ki je pred tednom dni z 42”8 izenačila deželni rekord, je bila v Trstu le za 2 desetinki počasnejša.
Mlajši mladinci so nastopili v dveh panogah: v troboju in hitri hoji. V hoji na 4 km je Matta-gliano naskakoval državni rekord 19’49" Rimljana Massimina. Po 10 krogih borbe s časom so ure pokazale 19’51”8. Škoda, da tržaški atlet ni uspel.
V troboju je bil glavni favorit borovec Fučka, kateremu je bila dana priložnost, da maščuje edini letošnji poraz na domačih tleh. Pred poldrugim mesecem ga je v troboju prehitel Fornasaris, Fučka pa je tistikrat nastopil poškodovan. V prvi disciplini, 60 m z zaprekami, je Fučka dosegel U”l, Fornasaris pa po pričakovanju 10”4. Fučka je Fornasarisa prehitel v skoku s palico, kjer je dosegel odlično znamko 2,80 m. Nevaren je bil samo še Reverdito (9"9 na 60 m z zaprekami in 2,80 v skoku s palico), atlet pa se ni spoznal na kopje in Fučka je z lahkoto zmagal. V metu kopja je Fučka dosegel samo 47,47. Vzrok tega povprečnega rezultata pa je samo v burji, ki je orodje močno zaustavljala. Izredno dobro se je I odrezal tudi Boris Fabjan. Atlet I je prvič tekmoval v skoku s palico m dosegel 2,70, prvič je metal tudi kopje in prav tako dosegel odličen rezultat 45,15! Škoda, da Fabjan ni dobil nit. ene točke na ovirah, sicer bi gotovo osvojil drugo mesto v končni lestvici
IZIDI
ČLANI
110 m zapreke:	1. Buttignon
Torriana) 15”Y.
Kladivo: 1. Sedmak (Bor) 45,22.
10,000 m:	1. Ricatti (Acegat)
34’08”2.
Krogla:	1. Buffon (Udinese)
14,90; 5. Sedmak (Bor) 11,15.
400 m: 1. Loru (CRDA Tržič) 50”3, 8. Švab (Bor) 56”3.
Troskok:	1. Gentilli (Ginnasti-
ca) 14,90.
1500 m: 1. Danelutti (Udinese) 4T”4.
IGO m: 1. Rosso (Udinese) ll’T-
Palica : 1. Savino (CUS) 3,51.
Štafeta 4x100 m: 1. (Udinese) 43"
MLAJŠI MLADINCI
Hoja 4 km- 1. Mattagliano (Ginnastica) 19*51 ”8
Troboj: 1. Fučka (Bor) 1599 točk (60 m zapreke 11”1, palica 2,80, kopje 47,47); 4. Fabjan (Bor) 1235 točk (12” - 2,70 — 45,15); 8. Hreščak (Bor) 851 točk (10”R — 2.60 — 27,07). KRIŽMAN BRUNO
EVROPSKO PRVENSTVO V ODBOJKI
BUKAREŠTA, 28. — Današnji izidi:	FINALE MOŠKI
SZ - Bolgarija 3:2 Poljska . Jugoslavija 3:1 Romunija - Madžarska 3:0 CSSR - Francija 3:0 Tolažilni turnir V. Nemčija - Danska 3:0 Italija-Holandska 3:2 (13:15, 8:15, 15:13, 15:8, 15:11)
Finska - Z. Nemčija 3:1 Turčija - Belgija 3:1
FINALE ZENSKE Bolgarija . Jugoslavija 3:1 SZ - Madžarska 3:0 Tolažilni turnir Avstrija - Danska 3:2 Holandska - Z. Nemčija 3:0
Agatha Christie : [J £
ZAMORČKOV ŠLO JE
20.
Na glas pa je rekla čez nekaj časa:
«Da bi le že enkrat prišel! Tako rada bi šla proč!»
Emilija Brent je rekla suho:
«O tem ne dvomim, saj si vsi to želimo.»
Vera Je rekla:
«Vse je tako nenavadno... Zdi se, da nima to nobenega smisla.»
Emilija Brent Je rekla živahno:
«Jezna sem sama nase, da sem se dala tako hitro zapeljati. Tisto pismo je res nesmiselno, če natančneje premislim njegovo vsebino. Toda ko sem ga prejela, nisem imela nobenih pomislekov — prav nobenih!»
Vera je rekla s tihim glasom: «Seveda ne...»
«Preveč — res preveč smo zaupljivi,» je rekla Emilija Brent.
Vera je zavzdihnila in rekla:
«Ali res verjamete, kar ste rekli pri zajtrku?»
«Bodite nekoliko bolj jasni, draga moja! Na kaj prav za prav mislite?»
Vera Je rekla:
«Ali res verjamete, da sta Rogers in njegova žena spravila na oni svet tisto staro gospo?»
Emilija Brent je gledala zamišljeno na morje. Nato je rekla:
«Osebno sem o tem popolnoma prepričana. In kaj vi mislite?»
«Ne vem, kaj naj bi mislila.»
Emilija Brent je rekla:
«Prav vse dokazuje mojo domnevo. Tako način, kako se je ta ženska onesvestila. Potem se spomnite, da je padel možu pladenj iz rok. To, kar je govoril, ni zvenelo prav nič resnično. Da, bojim se, da sta jo zares umorila.»
Vera je rela:
«Kako čudno je izgledala! Kakor da se boji lastne sence. Še nikoli nisem videla tako preplašene ženske... Ta stvar jo je gotovo strašila noč in dan...»
Gospodična Brent je rekla prav tiho:
«Spominjam se izreka, ki je visel v moji otroški sobi. «Bodi prepričan, da te bo tvoj greh izdal!» In to je res. Bodi prepričan, da te bo tvoj greh izdal!»
Vera je vstala in rekla:
«Toda, gospodična Brent—gospodična Brent —v tem slučaju — »
«No, kaj, draga moja?»
«Pa drugi? Kaj je z drugimi?»
«Ne razumem prav, kaj mislite.»
«Ali so vse druge obdolžitve neresnične? Toda — če sta Rogersova res kriva — ». Umolknila je, ker ni mogla jasno izraziti Svojih zmedenih misli.
Emilija Brent je najprej namršila obrvi, potem pa se ji je obraz zjasnil.
Rekla Je:
«Zdaj šele vas razumem. No, tu je še gospod Lombard. Priznal je, da je prepustil dvajset mož gotovi smrti.»
Vera je rekla: «Saj so bili le afriški domačini...»
Emilija Brent je rekla ostro:
«Beli ali črni, vsi so naši bratje.»
Vera si je mislila:
«Naši črni bratje — naši črni bratje. Smešno! Kar histerična postajam. Nič kaj dobro se ne počutim...»
Emilija Brent je zamišljeno nadaljevala:
«Nekatere druge obtožbe so seveda neverjetne in smešne. Tako, na primer, obtožba proti sodniku, ki je izvrševal le svojo službeno dolžnost. In potem proti bivšemu uslužbencu Scotland Yarda. Tudi moj slučaj je tak.»
Obmolknila Je za nekaj časa, nato pa je nadaljevala:
«Sinoči so bile take okoliščine, da nisem mogla prav ničesar povedati. Ni se mi zdelo primerno govoriti pred gospodi o tako kočljivem predmetu.»
«Ne?»
Vera je z zanimanjem poslušala. Gospodična Brent Je vedro nadaljevala.
«Beatrica Taylor je služila pri meni. Nemoralna deklica — kar sem, žal, prepozno spoznala. Zelo me je razočarala. Sicer se je pa znala lepo obnašati in je bila snažna in ubogljiva. Nekaj časa sem bila z njo zelo zadovoljna. V resnici pa je bila potuhnjena hinavka. Bila je pokvarjena deklica, brez vsake morale. Kako odvratno! Preteklo je mnogo časa, preden sem odkrila, da je v drugem stanju.» Umolknila je in vihala nos od ogorčenja. «To je bil hud udarec zame. Njeni starši so bili dostojni ljudje, ki so jo strogo vzgojili. Veseli me, da lahko rečem, da niso odobravali njenega početja.»
Vera je strmela v gospodično Brentovo in rekla:
«In kaj se je zgodilo?»
Gospodična Brent je rekla:
«Tej ženščini ni bilo dovolj, da Je imela že en greh na vesti, in je napravila še večji greh. Vzela si je življenje.»
Vera je vprašala v tihi grozi :
«Ali se je ubila?»
«Da, skočila je v reko.»
Vera je vztrepetala.
Strmela je v mirni, nežni profil gospodične Brent. Rekla je:
«Kakšni občutki so vas prevevali, ko ste izvedeli, da si je vzela življenje? Ali vam ni bilo žal? Ali si niste delali očitkov?»
Emilija Brent se je dvignila.
«Jaz? Jaz si nisem imela česa očitati.»
Vera je rekla:
«Toda če jo je vaša — neisprosnost — prisilila k temu use nemu koraku.»
Emilija Brent je rekla ostro:
«Njeno nizkotno dejanje — njen lastni greh — to jo pognalo v smrt. če bi se bila obnašala, kakor se spodobi mia skromni dekhci, bi se od vsega tega nič ne zgodilo.»
Obrnila se je z obrazom proti Veri. Njene oči so bile tr in samozavestne, v njih ni bilo nobene samoobtožbe, nobe zadrege. Emilija Brent je sedela na najvišjem vrhu Zamorske otoka, trdno obdana z oklepom svoje kreposti.
Ta mala, postarna devica se ni zdela Veri prav nič v smešna.
In nenadoma — se ji je zazdela grozna in strašna.
Doktor Armstrong Je prišel iz jedilnice in stopil na tera:
Sodnik je sedel sedaj na stolu in spokojno gledal ven : morje.
Lombard in Biore sta bila nekoliko boli na levi in mol kadila.
Zdravnik se je spet za trenutek obotavljal. Njegov pogl je počival na gospodu sodniku Wargravu. Rad’ bi Se z neke posvetoval. Poznal je sodnikov bistri, logični, prodorni razu: Vendar se še ni mogel odločiti. Gospod sodnik Wargrave mogoče res prodoren mislec, toda je že precej v letih. Armstro: se je zavedal, da Je v takem položaju potreben mož dejanja.
Končno se je odločil.
«Lombard, ali lahko govorim za trenutek z vami?»
Filip se je zdrznil.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 934(08 IN 94-#38 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico MI, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Tel. št 37-338 - NAROČNINA: mesečna 65L n, - VnaDref Četrta letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 8400 lir — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni teko« račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ- adit D7S LlùblJ«18* Stari trg štev. 3/1.nad. Tel. 22.207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGI.AS1: Cene oglasov: Za vsak mm v širin) enega stolpca: trgovski 130, flnančno-upravni 200, osmrtnioe 150 Ur — Mali oglasi 40 lir beseda — Vsi odasi sa naročita nri i,nravi ~
.	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega r.tska, Trst	K	J P p