Beilagen PY____ >or, dne 6. novembra 1913. Tečaj XLVJI. List ljudstvu v pouk in zabavo. MIIMII.I—M—i................................................... II ....... I.....I I II ...........................................— ...............—......i..........M—........ »a» J«^.«—■«■ — .............................i Sfihajfi vsak četrtek in velja s poštnine vred ia v Mariboru s podajanjem na dom u celo leto 4 K, pol leta 2 K is za i«trt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja aa: Upravništve .¡slovenskega Gospodarja* v Maribora. — List ae dopošiija do odpovedi. — Udje „Katoi. tokovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnina. — Posamezni listi staciajo 10 vtn. — Ciedništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi »e ce vračajo, — Upravniitvo: Korožka cssta štev. 5, vsprejema naročnino, iaserate iu reklamaeije. Za iaserate so plačuje od eoostopac petitvrste za enkrat 19 ritf., za dvakrat 25 vin., za trikrat 39 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — N« zaprte reVlavacij« so poštsine proste. Današnja Številka obsega 8 strani. Kdo kupuje liberalnim advokatom suknje? (Dopis iz ormoškega okraja). Pač v nobenem sodnem okraju na Spodnjem Štajerskem nima sodnija z malenkostnimi tožbami toliko opravka kakor ravno v Ormožu, kjer se tožbe zavoljo razžaljenja časti, motenja posesti, poškodbe tujega imetja itd. vlagajo kar na kupe. Kolekov se porabi dan na dan za 50 do 100 K i'n še več. Kolikor več za-služijo potem 3 odvetniki, brez katerih se nobena pravda ne vrši, in koliko znaša odškodnina za priče in evidence, si lahko vsakdo misli. Nedavno sta se pravdala 2 kmeta za malenkost par kronic, in stranka, ki je podlegla, je plačala o-kroglo 300 K stroškov, za malenkost, ki ni niti vredna, da jo omenimo. Sosedove kokoši so pozobale v tujem vinogradu grozdje. Oškodovani kmet si da ceniti škodo, pa previsoko. Od nasprotne strani je bila cenitev škode nižja. Ker se kmeta nista mogla pobotati tako, da bi bilo za oba prav in pošteno, si najmeta vsak svojega odvetnika in tožita. 'Oba sta plačala tožbo zelo drago. Eden s svetlimi kronicami, a drugi pa, kakor govore sosedje, z nemirom svoje vesti in še povrh si je nakopal sovraštvo svojega soseda, katerega je pahnila tožba v gospodarsko bedo. Kdo je imel dobiček od te pravde? Dva odvetnika in država za prodane koleke! V drugem slučaju se tožita 2 kmeta, ker se je živina prvega pasla na meji in povzročila neznatno škodo na sosedovem posestvu. Sosed takoj ošteje posestnika živine, beseda da besedo in že se slišijo grožnje s tožbo in dohtarji. In hajd oba v Ormož povprašat dohtarje za svet. Vračata se vesela, saj sta vse dobro opravila. Vložila sta tožbo vsak po svojem odvetniku in dobila zatrdilo zmage drug nad drugim. Bliža se dan sodne razprave, koliko skrbi, premišljevanja in zagovarjanja med svojimi! Obravnava konča z obsodbo obeh strank zavoljo razžaljenja časti. Proti temu pritožba od obeh strani, zaslišali se morajo nove priče, vršijo se sodne poizvedbe (komisija) na licu mesta in tožba gre naprej. Končno potrdi višja sodnija razsodbo nižje, dohtarji naredijo svoje račune in stvar je pri kraju. Namreč pri kraju v tem smislu, da pride sedaj Še samo eksekucija in iskanje denarja na posodo. Kmeta kupujeta dohtarjem suknje, sama pa hodita raztrgana in tudi njena deca nima kaj obleči. Obresti in davek še tudi ni plačan. Ampak tožba čez vse! Enakih slučajev bi lahko navedli sto in sto. Ne vemo, kje naj iščemo vzroka tem vednim in neštevil-nim tožbam? Ali so krivi temu odvetniki, ali kmetje, ali oboji? Ne vemo. To pa vemo za gotovo, da tako v prihodnje ne sme biti več, sicer bo naše ljudstvo tekom par let vse zatožiio in zabredlo do vratu v dolgove. Dolžnost vseh zavednih Slovencev ormoškega okraja, posebno pristašev Kmečke Zveze, bodi delo proti nepotrebnim tožbam. Ve modre žene, prigovarjajte svoje može k spravi, da se po nepotrebnem ne tožijo več. Liberalnim advokatom ne kupujmo sukenj! Državni zbor. Rusinska obštrukcija zadržuje vsako hitro delo. V oz teče le počasi naprej. Bolj kakor na delo v zbornici, je obrnjena vsa pozornost na to, kar se godi za kulisami. Gališki cesarski namestnik dr. Kori-tovski je prišel na Dunaj, da vodi pogajanja med Ru-sini in Poljaki. Rusini so edini med seboj, vsi zahtevajo eno in isto, Poljaki pa so razcepljeni v več strank, in če močnejše in številnejše stranke hočejo Rusinom kaj dovoliti, že so jim slabejše za hrbtom ter jim očitajo: Vi izdajate poljski narod! Ravno ista komedija kakor v štajerskem deželnem zboru! Za hrbtom Nemcev so stali Wastian, Ornig in drugi tet so venomer upili: Vi izdajate naše narodne svetinje! Tako seveda pogajanja ne morejo napredovati. V dunajskih listih je bilo čitati, da se državni zbor razpusti, ako kmalu ne pride do poljsko-rusinskega sporazum-ljenja. Toda take vesti so le za boječe duše na poljski in rusinski strani. Z razpustom vlade vedno ra- de pretijo, ampak izgubljen je tisti, ki se takih pre-tenj boji. Koliko let so razpuščali štajerski deželni zbor! Ob vsaki priliki, kadar ni šlo gladko, je sfrfo-tala taka vest v zrak. Po našem mnenju bo prišlo do sporazuma med Poljaki in Rusini, toda ali kmalu ali še-le po dolgem času, to je težko reči, kajti rusinski politiki tudi skrivajo svoje karte, s katerimi igrajo. Kdor pa ne vidi in ne pozna teh kart, njemu je težko prerokovati. Zato pa je edino pravilno, ako se vadimo v potrpljenju. V Avstriji so pač take in enake težave na dnevnem redu, ker gospodujoči narodi nočejo ravnopravnosti vseh narodov, tudi majhnih. Vsa krivda zadene torej gospodujoče, velike narode. Kdo bi hotel Rusinom zameriti, ako se z naporom vseh sil borijo za čast in upliv svojega naroda? Tako neumni so se izkazali le naši slovenski liberalci, so iz nizkotne strankarske strasti napadali in blatili slovensko obštrukcijo. O Češko-nemških pogajanjih je nastal molk. Nemci so tudi na češkega namestnika grofa Tuna jezni in nočejo več njegovega posredovanja pri pogajanjih. Zato navidezen mir. Toda vlada stoji baje na stališču: Ce ne gre zadeva zdobra, pa s silo! Kakor je odpravila deželni odbor in upostavila državno komisijo za Češko, tako bo baje tudi sama brez deželnega zbora upeljala novi volilni red za deželni zbor, ter sodnijske in politične okraje delila po narodnostih. Mladočehi so baje s tem zadovoljni in tudi med Nemci ne bo velikega odpora. Da so Cehi zadovoljni z delitvijo, se nam zdi čudno, Nemci seveda samo pridobijo. Za štajerske Slovence ostane nemška politika na Češkem in obnašanje vlade v Čcikih spornih vprašanjih še vedno visoka politična šola. Da bi se le v njo hodila prav pridno učit tudi naša lena gospodska liberalna stranka, potem bi ne hodila več v deželni politiki z našimi Nemci na eni črti. Proračunski odsek za parobrodna društva, ki se bavijo z izseljevanjem, je končal svoje delo in bo poročal proračunskemu odseku, da naj odobri izselje-valno politiko trgovinskega ministrstva. Gotovo se bo v proračunskem odseku še vnela o izseljevanju žarka razprava. Jugoslovanski poslanci so že dosedaj zahtevali od vlade pojasnila, ali so bili res tudi kateri poslanci podkupljeni, da so pospeševali izseljevanje. Vlada ni dala jasnega odgovora. Delegacije se snidejo dne 18. novembra. Zborovale bodo letos na Dunaju obenem z državnim zborom. Na Štajerskem prideta v delegacije 1 krščanski socialec in 1 nemški nacionalec. V sredo, dne 29. oktobra, je sprejela poslanska zbornica, kakor smo poročali, davek na peneča vina. Ta novi davek ne zadene naše kmečko ljudstvo, kajti naši vinogradniki ne pridelujejo tega vina, ampak navadna namizna vina, katera bodo pa še zanaprej popolnoma davka prosta. Davek na šampanjec po znašaj po tej novi postavi od ene steklenice, ki obsega od 425—850 kubičnih centimetrov (to je nekaj več kakor % 1, ali stari polič) 80 vin., toda od šampanjca, ki je napravljen iz vinskih jagod in od šampanjca, ki je napravljen iz sadja, samo 20 vin. Za steklenico od 230—425 kubičnih cm (pol steklenice) je tudi davka samo polovico od zgoraj navedene svote. Kdor prodaja šampanjec, mora to v teku 24 ur naznaniti tamoš-nji finančni oblasti. Dne 30. oktobra je predložila vlada nov načrt zakona, s katerim se naj pomnoži število armade v obeh državnih polovicah za 31.300 mož. Na Avstrijo odpade 17,362 mož, ki se pa ne bodo naenkrat zahtevali, ampak se porazdele na 5 let, in sicer 1. 19H4 več 3912, 1. 1915 in 16 več po 3269, Četrto in peto leto po 287 mož več. S tem se hoče zabraniti, da ne bo treba ob napetih razmerah vpoklicati starih rezervistov i n oženjanih mož, kakor se je to letos zgodilo. A-ko se ta načrt zakona sprejme, potem dobi skupna država okroglo 600.000 mož stalne armade v mirnem času. * * • Dne 30. oktobra je govoril dr. Korošec za nujni predlog o telefonskih zvezah. Grajal je trgovinsko ministrstvo, da nam hiti ne dovoljuje brzojavnih zvez. (Glede Ribnice na Pohorju in Solčave.) Pritoževal se je tudi, da se slovenskim avtomobilnim zvezam delajo težave. Poslanec Roškar je vložil dne 29. oktobra predlog za vse po uimah poškodovane v političnih okrajih 'Maribor in Ljutomer. Z opisom raznih ne- sreč, kaftere so to leto zadele ljudstvo,1 je zahteval zadostne podpore vsem prizadetim, a dobile pa bodo podporo le tiste občine, pri katerih je, bila škoda cenjena in odpis davka dosežen. - - Poslanec dr. Ver-stovšek je vložil na pravosodnega ministra JatcS' "RT*1 ' šfrno*1merpelacijo, v kateri vprašuje sedanjo upra^-vo, če so določbe kazenskega zakona na Spodnjem Štajerskem in Koroškem namenjene samo zoper Slovence. — V četrtek, dne 30. oktobra, je vodil poslanec dr. Verstovšek kot predsednik odseka Hrvaško-slovenskega kluba v svrho obrambe narodnih pravic deputacijo (odposlanstvo) zastopnikov vseh slovenskih kronovin, sestoječo iz gg. poslancev viteza Pogačnika, Fona, Grafenauerja in Povšeta, k železniškemu ministru Forsterju. Deputacija je predložila ministru vse pritožbe glede državnih železniških prog, nastavljanja slovenskih uradnikov pri ravnateljstvih v Beljaku in v Trstu ter pri prometu, nadalje glede nestrpnosti nemških uradnikov in uradnic, zlasti na Koroškem, in zahtevala odločno, da ugodi železniško ministrstvo upravičenim zahtevam Slovencev. — Dne 30. oktobra sta imela poslanca ^dr. Korošec in dr .Ver-stovšek daljšo konferenco"tposvetovanle) z justičnim TNInisfrom.dr. pl, Hohenburgerjem, katera sta mu podala obširno poročilo o neznosnih sodnijskih razmerah na Spodnjem Štajerskem in Koroškem, Zlasti sta se pritožila glede postopanja predsednika graškega višjega sodišča, Pitrajha in njegovega, Slovencem kvarljivega stališča glede nastavljanja uradnikov in uradovanja pri sodiščih. Hudi časi. Za liberalce so nastopili hudi časi. Pri nas in drugod. Politično z malimi izjemami povsod nazadujejo, gospodarsko propadajo. Na Italijanskem je zmagal pri ravnokar izvršenih volitvah najzmernejš liberalizem in tudi ta samo na ta način, da je slovesno zagotovil, da se ne bo dotaknil svetosti svetega zakona in da ne bo uprizoril proti katoliški cerkvi nobene gonje. Obenem je izrazita katoliška stranka že pri teh volitvah dobila 30 mandatov, :0 porazu liberalizma na Badenskem smo poročali. Na Slovenskem se pripravlja hud poraz za liberalce pri bodočih dežel-nozborskih volitvah na Kranjskem. Prihajajo nam poročila, da bodo liberalci še celo od dosedanjega pičlega Števila mandatov izgubili vsaj 2. In to v trgih in mestih, kjer je še liberalizem do predvčeraj bujno evetel. Toda dogodki zadnjih let v liberalnem taboru nam razlagajo, zakaj da liberalizem propada. V njegovem taboru je vsestranska propalost visoko nagro-madena. Poglejmo samo na Slovensko! Pri Glavni posojilnici v Ljubljani so liberalci goljufali kot cigani. Se danes trpi na tem naš obrtnik, naš trgovec in pa sploh naš denarni kredit. Tudi pri posojilnici v Šoštanju so zasačil,:* liberalno srako, žal, da prepozno. Veliko skrbi in gospodarske škode je povzročila ta za^ deva za cel okraj, dokler niso naši poslanci rešilno posegli vmes! Toda liberalci svoje započeto delo vrlo pridno nadaljujejo. Kaj se godi v Ljubljani. Ljubljanski občinski zastopniki, ki/ pripadajo Slovenski Ljudski Stranki, so zaprosili deželni odbor, da pregleda ubožni zaklad mesta ljubljanskega, v katerem gospodarijo od nekdaj in tudi sedaj naj-pristnejši liberalci. Kaj se je našlo? Glavne knjige javne mestne uprave so popravljene in radirane. Razdelitev ubožnega denarja se je vršila naravnost škandalozno. Meščanske podpore vživajo večkratni hišni posestniki. Resnični reveži so dobili prav male svote, a liberalcem, Še delazmožnim agitatorjem, so merili z drugo denarno mero. Celo ribič sedanjega župa.ia dr. Tavčarja je nameščen med mestnimi reveži. Neraz-jasnjeno pa še je, da je bilo po volitvah 1. 1912 izda-nih za mestne reveže 20.247 K 20 vin., dočim je bilo prej izdanih navadno le po 9 do 12 tisoč kron. Ponedeljkov „Slovenec" piše: „Jemal se je kos kruha stra-dajočim, srajco in kos premoga zmrzujočim — to je slika (liberalnega) mestnega gospodarstva v Ljubljani .. . In kam je šel denar? Deloma se to ve. Med „ubožci", ki so dobivali zdatne podpore, najdete znane volilne agitatorje gospodujoče stranke. Ti surovi razgrajači, ki smo jih videli na delu obvsakrSi ljubljanskih volitvah — ti so žrli na račun mestnih ubožcev. Mestni ubožci pa so stradali in zmrzovali, pogin- jati lakote . ., To je liberalno občinsko gospodarstvo v deželnem stolnem mestu Ljubljana, v središču Slovenije !" Kako se krade v Pragi. Slovenski liberalci so že od nekdaj gojili posebno ljubezen in spoštovanje do liberalnega gospodarstva v Pragi. Kar se je godilo v Pragi, to je bilo našim liberalcem sveto in vzorno. Zato se pravzaprav ni čuditi, če slovenski liberalci kradejo ljudstvu denar iz žepa, kajti tudi v Pragi se to dogaja. Se ni pozabljen škandal zaradi mestnih cevi, po katerih se je cedil nezaslužen denar tudi v blagajne liberalcev, in že imamo nov škandal. Pri oddaji strojev za električne naprave je tvrdka, ki je dobila delo, podkupila ves odsek z denarjem, katerega je položil zastopnik tvrdke brez vsake besede članom odseka na mizo, ko jih je obiskal v njih zasebnih stanovanjih. Toda tudi ta tatvina ni več najnovejša, kajti ravno te dni so odkrili zopet novo. Občinski svetovalci so kupili neko posestvo in v računih je manjša svota kakor jo je kupec v istini plačal. Več svetovalcev je osumljenih. Sodnijska preiskava se je že začela. Odvetnik dr. Vouček, ki je to goljufijo razkril, pravi, da vsa industrijska podjetja dobro vedo, da se da pri občini le v tem slučaju kako delo ali naročilo dobiti, ako se gotove osebe podkupi. Smrad v praški občinski hiši je tako velik, da je celo znani svobodomiselni poslanec Masarik pred kratkim vskliknil: „Na praškem rotov-žu se krade!" Madžarski liberalci nad vse. Najnovejši je sedaj v naši skupni državi ogrski liberalizem. Ves vladni ustroj od ministrskega predsednika do zadnjega sluge je v liberalnih rokah. Na Ogrskem pa vlada tudi propalost, kakor je mogoča le pri liberalcih. Bivši ogrski ministrski predsednik Lukač je dal 4 milijone državnega denarja v zasebno strankino blagajno. Sedaj se je dognalo, da si je dal kupiti tudi koncesijo za hazardno igralnico za visoko svoto 1,200.000 K, ki tudi ni šla v državno blagajno, ampak je bila ministrskemu predsedniku na razpolago. To se pravi, o tej svoti mu ni bilo treba dajati državnemu zboru računa. Vrhu tega so se prodajala uplivna mesta, odlikovanja in naslovi. Toda kaj takega se nazadnje lahko zgodi v vsaki stranki, tudi v pošteni. Ampak kaj znači ravno liberalno propalost, je dejstvo, da se taka nepoštena dejanja za-varjajo in krijejo, in da oni, ki so jih zakrivili, hodijo prosto po cesti naprej. Ogrskemu ministrskemu predsedniku Lukaču je zbornica priredila burne izraze dopadajenja in sedanji ministrski predsednik Tisa ga zagovarja in proslavlja kot vzor-poštenjak!a, namesto da bi ga vtaknil v zapor. V madžarsko šolo hodijo tudi avstrijski liberal-li, in kakor se vidi iz dogodkov v Ljubljani in v Pragi, so se na Madžarskem veliko naučili. Da ljudstvo liberalcem, ki dajejo take dokaze svoje sposobnosti, ne more več zaupati, se nam zdi samo umevno. In tako se dogaja, da prihajajo nad liberalce hudi Časi. Politični ogled« —J^sarobiskal svoje rajne. V nedeljo, dne 2. t, m., jTob 8. uri zjutraj obiskal cesar grobišče cesarske rodovine< pri kapucinih na Dunaju. Samostanski predstojnik ga je v družbi svojih redovnih tovarišev svečano sprejel, na kar ga je spremljal gvardi-jan v grobišče, kjer je ob rakvah cesarice Elizabete, prestolonaslednika Rudolfa in svojih starišev opravil kratke molitve. Cesar si je ogledal še novouvrščeno rakev nadvojvode Rajnerja, na kar se je odpeljal zopet nazaj v Senbrun. V grobišču se je mudil % ure. — Dunaj. Dne 27. novembra jcv bilo 2 ieti, odkar j(f^Č!??SnieJ*'ftunistrstvo pod predsedstvom grofa Stiirgkha na krmilu. Slovenci s to vlado ne moremo biti zadovoljni, ker se v njej nahaja tudi naš strupeni nasprotnik, pravosodni minister dr. IIooTienburger. — Finančni minister Zaleski je povišan v grofovski stan. Ker boleha na srcu, je sedaj na dopustu in na-domestuje ga oddelni načelnik baron Engel. — Kranjsko. Volilno gibanje je v polnem tiru. Slovenska Ljudska iStranka je s predpripravami gotova in je včeraj, dne 5, t. m., proglasila na velikem zaupnem shodu svoje kandidate. Zanimivo je, kake neumnosti zopet dela liberalna stranka. Pred leti je bila zvezana z nemško stranko, zdaj pa je začela nastopati v volilnem boju s socialnimi demokrati. V Idriji in v Kranju so se zborovanja kranjskih naprednja-kov že vršila pod rdečo marelo. Toda tudi rdeča mo-rela ne bo liberalcem nič pomagala. V Ljubljani kažejo se prvi pojavi razkola med liberalci. Prejšnji župan Hribar sili zopet na dan. Za njim stoji učiteljski dnevnik „Dan". Seveda ga sedanj: liberalci v Ljubljani ne bodo pustili brez boja zopet na novršje. — Ogrsko. V četrtek, dne 30. oktobra, je imel ogrski državni zbor zopet sejo, v kateri je prišlo med večino in manjšino do hudih kravalov. Sklicanje seje je zahtevala opozicija ter se je iste tudi polnoštevilno udeležila. Grof Karoly, sovoditelj opozicije, je v svojem govoru očital vladi in večini razne nelepe reči, posebno je omenjal milijone, katere je dobila večina s pomočjo vlade za svojo strankarsko blagajno. Seveda je ministrski predsednik obljubil, da v bodoče no bo tako postopal. (Klici na levi: Lepa obljuba! A mi na to nič ne damo!) Toda če bi tudi v tem slučaju tem obljubam verjeli, se nam vendar zdi, da grof Tisa kot načelnik nekake roparske tolpe uživa koristi nastopanja svoje tolpe. (Odobravanje na levi in šum na desni.) Predsednik je poklical govornika k redu. Govornik je zahteval, naj razpravlja zbornica o novih vladnih milijonskih mešetarijah. Nato je izpregovoril ministrski predsednik grof Tisa in je branil postopanje večine in vlade glede že znanih milijonov, katere je dobila veČina kot podkupnino od neke banke. Tisa je rekel: Gospodje imajo za svoja sumničenja $.mo eno trditev na razpolago, da je plačala ogrska banka za politične namene velike svote. Vsakdo mora priznati, da stanejo vse volitve. (Klici: Ampak lastni denar, ne pa ukradeni!) Tisi sta krepko odgovarjala grof AndraŠi in poslanec Vascony.. Andraši je s po-vzdignjenim glasom zaklical: Večina pritiska manjšino z nedovoljenimi sredstvi in s silo. Ko je poslanec Vascony govoril o nameri vlade, ki je hotela dovoliti neki bogati židovski banki igralnico, in da še cio danes kljub obljubi piso objavljene podrobnosti te umazane kupčije, je zaklical Tisa: To je laž! Vaseoni je pa zaklical Tisi: Zavračam to odločno. Predsednik je nato poklical Tiso radi besede „laž" k redu. (Klici: Tisa je sam naročil predsedniku, naj ga pokliče k redu. To je komedija!) Ministrski predsednik postaja surov, mesto, da bi nastopil z dokazi. Preskrbel bo monarhiji novi Kraljevi Gradec. Tisa ni1 Deak, on je Benedek. (Deak je bil slovit ogrski državnik, ki je v letih 1848—1870 vodil ogrsko politiko, ogrski narod ga slavi kot velikega zgodovinskega moža.) Tisa je še enkrat povzel besedo, a ni imel posebne sreče, opozicija mu je stopila močno na prste, — Prihodnja seja se je določila za dne 4. novembra. — Rusija. O Rusiji naši Nemci radi govorijo kakor o najbolj nazadnjaški državi. Vse, kar je slovanskega, je pri njih pač zaostalo in nazadnjaško. Toda številke govore drug jezik. Rusija se gospodarsko dviga od leta do leta bolj kakor katera druga evropska država. Leta 1908 je imela Rusija 2417 milijonov rubljev dohodkov, 1. 1912 že 3095 milijonov in za letos pričakuje na novo za 275 milijonov rubljev več. V naši Avstriji pa, kjer imajo Nemci krmilo v rokah, lezemo od leta do leta v nove dolgove. Zato pa se tudi Rusija lažje in hitreje vojaško razvija kakor vsaka druga država v Evropi. Slaba gospodarska politika v Avstriji slabi tudi vojaško plat naše države, dočim ruska vojaška moč strahovito narašča. — Bolgarija. Na Bolgarskem se sedaj stranke kregajo med seboj, kdo je kriv nesrečne vojske s Srbi in Grki. Celo generala SavoVa so hoteli prišteti med krivce, češ, da je začel vojsko brez Danevove vednosti. Toda Savovi prijatelji so dokazali, da je Danev vedel za začetek vojske, četudi je ni napovedal. Sedaj Danev pravi, da vendar ni kriv poraza, čeprav so Bolgar! vojsko začeli, kajti če bi je oni ne bili začeli, pa bi jo bili Srbi in Grki. Na to mu odgovarjajo Savovi prijatelji, da so Danevovi zaupniki izdali sovražnikom ves bojni načrt. Zato pa sedaj pravijo, da so vse nesreče krivi tisti, ki so prvotno sklenili zvezo s Srbijo in Grško. Vsem trem državam se je šlo za Makedonijo. Toda Srbi in Grki so mar-širali tje koj v začetku ter jo zasedli, a Bolgari so se tepli sami s Turki pri Katalči in Bulairu. Že začetkoma bi morala velika bolgarska armada iti v Makedonijo, a srbske in grške čete bi morale biti tudi pri Lozengradu in Katalči v eni vrsti in v enaki moči z bolgarskimi postavljene proti Turkom. Tako se kregajo, toda kaj pomaga to? Nesrečo je treba pozabiti in iti samozavestno na delo za novo okrepitev Bolgarije. — V Bolgariji se sedaj močno dela na to, da bi se Bolgari, vsaj v Makedoniji, vrnili v rimsko cerkev. Tako bi makedonski Bolgari dobili varstvo rimskega papeža in katoliških držav. — Prihajajo glasovi, da se bolgarska vlada približuje avstrijski in da bolgarski narod to z veseljem pozdravlja. Da bi le Avstrija ne naredila zopet kake neumnosti ter odbila tudi ta narod od sebe. — Balkan. V Albanijo je prišla mednarodna komisija, katera določa meje Albaniji, V Južni Albaniji delajo Grki tej komisiji zapreke in več vasi in okrajev, ki bi naj padli pod novo državo, nočejo prepustiti Albaniji, — V svrho označke postopanja Grkov bodi omenjeno dejstvo, da so Grki za Časa bivanja mednarodne obmejne komisije, ki ima nalog, določiti meje južni Albaniji, onemogočili, da bi ljudje prihajali na sejem v mestoErzeg.OboroženiGrki stražijo ceste, ki vodijo v Erzeg ter branijo vsem, ki ne govore grški jezik, vstop na sejmišče. Grški ogleduhi so komisiji vselej in povsod za petami in razženejo vse tiste osebe, na katere bi hoteli staviti člani komisije to ali ono vprašanje. — Radi tega sta dne 1. novembra avstrijski in italijanski poslanik vložila pri grški vladi v Atenah oster nalog (ultimatum), s katerim sta obe združeni velesili Grčiji kratkomalo naznanili, da bosta pri določanju južno-vzhodne albanske meje odka-zali Albaniji vse one vasi in kraje, radi katerih stav-]ja Grška z oboroženo silo mednarodni komisiji zapreke in dela ugovore. Grki, ki niso bogve kako korajž-ni, se bodo ustrašili skoro gotovo' avstro-italijanske grožnje in bodo pripustili komisiji, da po svoje zabije mejne kole v Albaniji. — Esad-paša. je! tako dolgo ro-varil po Albaniji, da je izpodkopal tla sedanji albanski vladi, kateri stoji na Čelo Izmal-Kemal-beg. Sedaj prihajajo od vseh strani Albanije k Esad-paši zastopstva posameznih rodov v DraČ, kjer on sedaj. „kraljuje". Skoro gotovo bo dobil Esad-paša v kratkem albansko upravo v svojo oblast. — V zahodni Traci-ji so grški četaši mučili in poklali prebivalce štirinajstih bolgarskih vasi v okrajih Gumuldžina, Soflu in Dedeagač. Cetašem so poveljevali grški častniki. Nad 8000 žena in otrok je bežalo v Dedeagač, a grški me-tropolit jih je izročil četašem, ki so rogovilil: v okolici in razen 3600 vse bolgarske begunce poklali. — Znani mladoturški junak Enver-beg se ženi pri hčerki bivšega sultana Abdul-Hamida, lepi princezinjiNa-dje Sultaneh. Nevestina mati je izjavila, da da svojo hčerko Enver-begu le tedaj, če ga povzdigne sultan v kak višji stan. Sultan hoče materino željo izpolniti. — Italija. Državnozborske volitve v Italiji so končane. PreteČeno nedeljo so se vršile ožje volitve. Kakor pri prvotnih volitvah, tako je prišlo tudi pri ožji volitvi na mnogih voliščih do krvavih pretepov. V Južni Italiji, kjer so Italijani posebno vročekrvni, je moralo v vseh večjih mestih vojaštvo z orožjem delati mir in red. Volitve so za katoličane izpadle splošno dobro. Hud poraz pa so doživeli oni zagrizeni liberalci in socialisti, ki gojijo srčno željo, uprizoriti tudi na Italijanskem gonjo proti katoliški cerkvi kakor na Francoskem. Rimski župan, vodja prostozidarjev, žid Natan, je celo v Rimu pogorel s svojimi kandidati, Natan je radi poraza tako užaljen, da baje namerava odstopiti. Zmerno-liberalna vlada je od 508 poslanskih mandatov pridobila 270. Polovica teh poslancev je izvoljenih s pomočjo katoliških volilcev, V novo italijansko zbornico pride tudi 30 pristašev katoliške stranke, Dosedaj je bilo v državnem zboru le 8 'poslancev, ki so se izrazito prištevali h katoliški stranki. Italijanskim svobodomiselcem, liberalcem in socialnim demokratom je torej up po preganjanju katoliške cerkve potom državnega zbora zopet splaval po vodi. — Nemčija. 'Že v zadnjem listu smo izrazili mnenje, da je prišel nemški cesar zopet k nam snubit za prijateljstvo, ko je prišel obiskat v Konopišt prestolonaslednika in v Senbrun cesarja. To naše mnenje se potrjuje. Nemčija se je preteklo leto zelo nepri-jateljski vedla proti nam, a kjer je le mogla, je kazala naklonjenost do Rusije. Toda v Petrogradu je niso hoteli uslišati. Rusija ima še v Mali Aziji govoriti z Nemčijo resno besedo, obenem pa ji je znano, da v istem trenotku, ko se zveže z Nemčijo, izgubi s svoje strani Francijo in Anglijo. Ti dve državi pa sta vendar več vredni za Rusijo nego Nemčija. Toda, ko je videla Avstrija, kako se Berolin trudi za prijateljstvo v Petrogradu, si je tudi sama boljšala pota do ruskega carja. Ti poskusi niso ostali brez uspeha. Naše razmerje z Rusijo je vendar sedaj boljše nego je bilo pred letom. Obenem je Avstrija tudi v Parizu in Londonu povprašala, kako bi bito z zvezo. Nikjer ni bila odklonjena. Govorilo se je celo, da bo obiskal prestolonaslednik v važnih zadevah angleškega kralja. To je tako preplašilo nemškega Viljema, da je naenkrat pohitel na obiske v Konopišt in Senbrun. Mi ne potrebujemo Nemčije, ampak Nemčija nas. — Bavarski deželni zbor je dne 30. oktobra sklenil, da se sedanji princ-vladar Ludovik proglasi za kralja in se s tem odpravi takozvano „regentstvo". Za predlogo so glasovale razun socialnih demokratov vse deželnozbor-ske stranke. Na Bavarskem je bilo „regentstvo" v veljavi že od 1. 1884. Tedanjemu kralju Ludoviku II. se je omračil um in je skočil v vodo. Ker je bil njegov naslednik 'Oton tudi umnobolen, je vladal Bavarsko kot „regent" princ Luitpold. Bavarski kralj se bo i-menoval Ludovik III. — Kumberlandska rodbina je živela od časa, ko so se vse nemške državice združile v Veliko Nemčijo, v hudem sporu z nemško vladarsko hišo (Hohenoolernci). Kumberlandski knez ni hotel vstopiti v zvezno državo. Radi tega so ga zapodili iz njegove domovine. Med Hohencolernci in Kumber-landci je vladalo vsled tega smrtno sovraštvo. Ko pa se je letos poročil kumberlandski princ Ernst Avgust z edino hčerko nemškega cesarja, je zavladalo med obema rodovinama zopet prijateljsko razmerje. Stari knez Kumberlandski, oče Ernsta Avgusta, se je odpovedal pravici do prestola brunšviškega na korist svojemu sinu. Sin je sprejel vladarstvo čez državico Brunšvik-Lineburk, a se je izrekel za nadvlado nemškega cesarja, čemur se je stari Kumberlandec najbolj protivil. — Amerika. Napetost med Združenimi državami in državo Mehiko v Ameriki postaja od dne do dne večja. 'Severna Amerika (Združene države) noče na noben način priznati izvolitev bivšega prekucu-ha Huerta za predsednika mehikanske ljudovlade. Armada Združenih držav že čaka na trenotdk, ko se ji bo naročilo, da udari čez mehikansko mejo. Vojne ladje Združenih držav čakajo s polnim parom, da od-plujejo pred mehikanska pristanišča. V Mehiki sami pa ropajo in plenijo razne roparske in prekucuške druhali. Zopet se uresničuje pravilo: Kjer ni vere v Boga, ni miru, ne reda, ni blagoslova In medsebojne ljubezni. Lepa smrt. Smrti se večinoma vsi bojimo. Težko se je ločiti od sveta, na katerega smo se navezali s tisočerimi vezmi in strahapoln je pogled v večnost, katera se bo nam odmerila po našem življenju. Zato radi čitamo poročila o smrti pravičnih, upajoč, da bo tudi nam usmiljenje božje podelilo lepo in srečno smrt. V torek, dne 28. oktobra, je umrla 141etna hčerka Serafina iz obče spoštovane Joos-ove družine v Gorici. Njen oče je posestnik znanega hotela (gostilne) „Union" v Glediški ulici. Pokojnica je bila učenka III. razreda dekliškega višjega učilišča čč. šolskih sester od Naše Gospe v Gorici. Zbolela je takoj ob početku letošnjega šolskega leta na neki notranji bolezni in od tedaj ni mogla več zapustiti bolniške postelje. Čudovito lepo jo, kako se je ona v svoji bolezni obnašala, Bila je že v šoli vedno vzgledna v svojem vedenju, iskreno vdana prebl. Devici Mariji, Čla^-nica Marijine družbe, pobožna iz srca in zahajaia, kadar je le mogla, k sv. obhajilu. Tekom bolezni pa se je vse to pokazalo v še lepši luči. Njena bolezen je bila silno težka in mučna. Petkrat je bila hudo o-perirana. A z uprav nebeško potrpežljivostjo je prenašala vse. Ustnice in roke so ji trepetale bolečin, poznalo se ji je, kako trpi, a ona je le govorila: Kakor Bog hoče! In imela je pogum, tolažiti mater, ki ji jo bila vedno ob strani. Svetinjo prebl. Device Marije, znak Marijine družbe, je imela ita modrem traku ves čas svoje bolezni na prsih. Sprejela je večkrat sv. obhajilo, posebno pred operacijami. Zdelo se je, da navzlic svoji težki bolezni zopet počasi okreva, a v zadnjem trenotku pojavila se je še pljučnica in izginilo je vsako upanje, da ozdravi. Prav nič se tega ni ustrašila. „Kakor Bog hoče", to je bila njena želja in popolnoma mirno je sprejela vse sv. zakramente za umirajoče. Poklicaia je na dan svoje smrti svoje drage k sebi. Z zadnjim naporom je objela še mater in ji rekla: „Mamica, grem v nebesa, da ti pripravim mesto!" Poslovila se je nato od očeta, od bratov in sester in jim govorila: Na svidetije, na svidenje. Dala je poklicati tudi zdravnika in mu rekla: „Zadnjikrat iskrena hvala". Bližali so se zadnji trenotki, in sedaj je imela svoje misli le pri Bogu. Dokler je mogla, je molila in z drugimi; ko ni moglU več, so je drugim priporočila, da molijo za-njo, sama pa stisnila Marijino svetinjo na srce in pogled svoj uprla na razpelo, ki je stalo ob njeni postelji. In ko ji je srce omagovalo in so se v zadnjih naporih vili poslefdnji dihljaji iz onemoglih prs, tedaj so še iz dna umirajočega srca kipele molitvice proti nebu, neslišno skoraj, druga za drugo, ena lepša od druge: Angelj varuh, varuj me! ... Marija, pomagaj mi! ... Moj Jezus usmiljenje! . . . Končno Še zadnja, udana in tako iskrena: Moj Bog, kakor ti hočeš . . . Tn prsa so obstala, srce se umirilo, mlado življenje je nehalo biti; duša Seraiine pa je splavala v rajsko višine k Bogu, katerega je ljubila s tolikim zaupanjem in tako neižno in tako čisto . . . Kakor bi bila angeljska postava, je počivala v rakvi, odeta v snežno-belo obleko, vepček belih cvetk na glavi, roki pa je sklepal rožni venec k molitvi. Med cvetkami si še na modrem traku videl Marijino svetinjo nad njenim srcem — da, Marijin otrok, tudi v smrti in grobu neločljiv od znakov ljubezni do nebeške Kraljice. Spremljale so jo k zadnjemu počitku isti dan popoldne součenke in ves dekliški licej. Bila jih je dolga vrsta. Prva, odkar obstoji višje dekliško učilišče, se je ločila Serafina od njih srede. A ločila se je ta-ko lepo, da jo lahko kar zavidajo ,, . Razne novice. Godovi prihodnjega tedna, 9. nedelja: 26. po Binkoštih; Božidar (Teodor), mučenec. 10. pondeijek: Andrej Avel, spoznav.; Trifon, mučenec. 11. torek: Martin, škof; Mena, mučenec. 12. sreda: Martin, papež, mučenec; Livin, škof, mučenec. 13. četrtek: Stanislav Kostka, spozn.; Didak, spozn. 14. petek: Jozafat Kunč., škof in muč.; Serapion, muč. 15. sobota: Leopold, vojvoda; Jedert, devica. Somišljeniki 3 Pristaši! Na delo za razširjanje Slovenskega Gospodarja I Naš list moramo spraviti v vsako kmečko hišo! Kdor čita naš list, je in ostane naš zanesljiv pristaš, xa katerega se nam pri volitvah ni treba uati. Zato pa pristaši, takoj zdaj na delo, da se naš list razširi. Agi-tirajte xa list od hiše do hiše, od osebe do osebe! Kjer si eden sam ne more naročiti lista, naj jih več stopi skupaj. Za agitacijo smo letos posebno izbrali že mesec november in sicer zato, da novi naročniki lahko dobijo vse številko prihodnjega leta, kakor tudi božično prilogo in stenski koledar za leto 1914, ki se bo priložil Slovenskemu Gospodarju 4, decembra. Vsak novi naročnik, ki sedaj takoj kot celoletno naročnino plača za list 4 K, dobi list do novega leta zastonj in se mu bo vsa poslana naročnina zaračunala za leto 1014. Kdor le more, naj torej plača celoletno naročnino takoj, ker s tem pridobi dva meseca! Agitatorji za naš list naj nam pošljejo naročnino po nakaznici, ako nimajo položnic, in naj natanko zapišejo imena naročnikov s pripombo, ali so novi ali stari Poštne stroške si naj odracunijo. Zahtevajo naj od nas tudi položnice, ki so jim na razpolago. Z*. agitatorje zopet razpišemo nagrade. Kdor pošlje celoletno naročnino t. j. 4 krone za 5 novih naročnikov, dobi kot nagrado lep molitvenik ali pa lep stoječi križ. Kdor pa pošlje celoletno naročnino za 20 novih naročnikov dobi fino izrezljan stenski križ. Na delo torej takoj sedaj v novembru, da spravimo Slovenskega Gospodarja v vsako sloveusko hišo. * Naš prevzv. g. knezoškof so so vrnili iz Rima, kjer so bili v nedeljo, dne 26. oktobra 1913 dopoldne ob % 11. uri zdravi preprijazno sprejeti od sv. Očeta v zasebni avdijenci, a kmalu zopet odpotujejo k škofijskim zborovanjem na Dunaj. * Duhovniško vesti. C. g. Fnanc Božiček, pro-vizor v St. Jerneju nad Muto, je prestavljen kot kaplan v Zavrč. — C. g. Tomaž Mraz, o katerem smo zadnjič poročali, da je ponesrečil v Gradcu, leži sedaj težko bolan v bolnišnici usmiljenih bratov. Lotila se ga je huda pljučnica. Njegovo stanje je opasno. — V torek, dne 4. novembra, je č. g. Maks Ašič, kaplan v Ponikvi ob južni železniei, v bolnišnici usmi- ljenih bratov v Gradcu prestal težko operacijo. — C. g. Antonu Ribarju se zdravje polagoma vrača. — C. g. novomašnik Anton Medved je nastavljen za pomožnega kaplana v Cadramu, * Osebna vest. Veleč. g. Janez Košar, upokojeni župnik gališki, se je preselil v Petrovče. * Iz šole. Imenovani so: Začasna učiteljica Marija Franc v St. Ilju v Slov. goricah za stalno isto-tam; začasna učiteljica Angela Sabati v Spodnji Pol-skavi za stalno istotam; začasna učiteljica Ludmila Bratkovič v Hočah za stalno istotam; začasna učiteljica Matilda Stanetič za stalno istotam; začasni u-čitelj Jožef Serbec v St. Janžu pri Spodnjem Dravogradu za stalnega istotam; začasni pomožni gčitelj Matija Janžekovič v Mariboru za stalnega učitelja na deški ljudski šoli v Slovenski Bistrici, Službo menjata učiteljici Pavla Miklavec na Crešnjevcu pri SI. Bistrici in Marija Lenart v Jarenini. V stalni pokoj je stopila začasna upokojena stalna učiteljica v Hočah, Cecilija Teržan. Spremembe y notariatu. Notar dr. Franc Stra-fella T Kogatcu jepr^^kn^v Ptuj,, notar v Rože-ku na Koroškem dr. Robert Baumgartner pai pride na njegovo mesto. * Pojasnilo. Mnogi pristaši nam pišejo v pismih po položnice, da zamorejo poslati denar za naročnino. Takim svetujemo sledeče: Kupi si raje denarno nakaznico za 3 vin., jo pravilno izpolni in pr;(-lepi na-njo znamko za 10 vin. S tem si prihraniš nepotrebno pisanje, nam pa delo. Na nakaznico zapiši, da si nov naročnik. — Prihodnji (46.) številki bomo priložili položnice za obnovitev naročnine. * Koledar Slov. Kmečke Zveze je ta teden izšel in se začne zdaj z razpošiljanjem. Ima 264 listov in je vezan v platno. Vsebina je velezanimiva in poučna. Kdor si ga naroČi še do 15. novembra in pošlje denar naprej, ga dobi za .1 K. Pozneje stane koledar s poštnino vred 1 K 50 vin. Pristaši Kmečke Zveze, sezite pridno po svojem koletiarju. Naročnina za koledar se naj pošlje na naslov: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. „Zarja." Slovensko ¡katoliško akademično tehniško društvo „Zarja" v Gradcu je izvolilo na prvem občnem zboru dne 30. oktobra sledeči odbor: predsednik: Žvokelj Dominik, jur.; podpi\eSdsefdnj¡k: Si-veo Ivan, fil.; tajnik: Janežič Pavel, med.; blagajnik^ Cižman Anton, jur.; knjižničar: Drobnič Ivan, med.; gospodar: Kump Marijan, tehn.; odb. nam.: Velkavrh Stanko, med.; „Danica." Slovensko katoliško akademično tehniško društvo „Danica" na Dunaju si je na občnem zboru dne 29. oktobra izvolilo za 39. tečaj sledeči odbor: predsednik: iur. Vekoslav Vrtovec; podpredsedniki phil. Silvo Kranjec; tajnik:'| phil. Ernest Aljančič; blagajnik: ,toh. Anton Majerle; knjižničar I.: phil. Josip Ovsenek; knjižničar II.: iur. Ivan Stanovnik; gospodar: phil. Vladimir Bregar; arhivar: med. vet. Filip Kulterer; zapisnikar: med. vet. Josip Jereb. Okrožni zadružni shodi se bodo vršili dne 9. novembra v Središču za ormoško okrožje, dne 17. novembra v Gornjemgradu za gornjegrajsko okrožje in dne 16. novembra v;Cirkovcah za ptujsko okrožje. * Ruška koča na Pohorju izkazuje za to leto obiskovalcev 1990. To je lepo število, katero priča o njenem velikem pomenu za hribolastvo. * Slovenci na „Volturno". Na ponesrečenem parniku „Volturno", ki je pred kratkim zgorel na morju, je bilo tudi nekaj slovenskih in hrvaških delavcev. V imeniku, kjer so zapisani tisti, ki so našli smrt ob tej priliki, sta tudi Slovenca Valentin Posa-vec in Mihael Petrovčič iz Kranjskega. * Gospodska stranka. Piše se nam: Prav dobro ste storili, da ste pribili dejstvo, da so liberalci svojo stranko na občnem zboru v Celju brez vsakega ugovora imenovali gospodsko stranko. To si je treba namreč dobro zapomniti, kajti pri vsakokratnih volitvah liberalci nočejo nič o tem vedeti, da so gospodska stranlda. Sedaj so si sami dali to izpričevalo in ne bo jlm mogoče, da bi ga utajili. Liberalna stranka za gospode, naša stranka za tonete in delavce, obrtnike in vse stanove, ki hočejo narodno dobro. Mi ljudska stranka, liberalci frakarska stranka, * Zmernostni zakon se je sklenil no v Avstriji, ampak na Angleškem za pokrajino Škotsko. Za zakon je glasovalo 248, proti 135 poslancev. S tem zakonom se dovoljuje občinam na Škotskem, da smejo za-braniti točenje opojnih pijač, ako je pri splošnem ljudskem glasovanju veČina glasovala za zabranitev. — Kdaj bomo pri nas prišli tako daleč? Blagor slovenski občini, v kateri ni nobene gostilne! * Zanimive številke. Ako bi se v Avstriji vsi izdatki, ki jih naša polovica (brez Ogrske) na leto mora izdati, enakomerno razdelili na vsakega prebivalca, bi moral vsak človek plačati na leto državi 105'2 K. Ako bi se direktni davki enakomerno razdelili, bi moral vsak državljan plačati letno 13'10 K, od užitninskih davkov 13'50 K, Državnih dolgov ima Avstrija toliko, da pride na glavo 430 K. Papirja se v Avstriji toliko uporabi, da ga priile na glavo 8 kg, mila pa pride na glavo 3 kg. Pravijo, da je uporaba papirja in mila dobro znamenje za omiko ljudstva. 0-miko bi torej imeli, a denarja za živeti ne, ker je državni ustroj tako drag. * Vojaki kot vinogradniki. V Sampanji, znani vinorodni pokrajini na Francoskem, je bila letos tako bogata trgatev, da je zmanjkhlo delavskih moči, ki naj bi spravile grozdje z vinogradov in mošt v klet. Vlada je radi tega odredila, da je vojaška uprava odposlala vojaštvo vinogradnikom na pomoč, da se je tako mogel nebeški blagoslov pravočasno spraviti iz vinogradov. Veselih obrazov so vojaki trgali grozdje in ga v brentah spravljali na določene kraje. Doma se je grozdje zopet lepo sortiralo (odbralo po vrstah), spravilo v stiskalnice ali pa čedno zložilo v košare in se odposlalo kot namizno grozdje. Francoski vinogradniki vedo z grozdjem posebno fino ravnati, Radi tega pa so tudi francoska vina postala slovita po celem svetu. Pri nas pa, ki se posebno šopiri frakarski liberalizem, niti misliti ni, da bi dala vojaška uprava ob času nujnega dela kmetu ali vinogradniku vojaštvo na pomoč. * Krompir letos nima dobre cene. Dobra letina na Goriškem in Ogrskem je vzrok, da se prodaja v Trstu in Reki okroglo po 5 K za 100 kg, v Ljubljani-samo 4'20 K za 100 kg. * Kakšna bo letošnja zima? Vreme zadnjih tednov je bilo izredno prijetno. Stari ljudje že dolgo ne pomnijo tako prijetnih jesenskih dni. Iz govorjenja naših ljudi se vidi, da bi si naš kmetič nič bolj ne želel, kakor Če bi sedanje milo vreme vstrajalo t,je blizu do Božiča. Kaka bo letošnja zima, se povprašujemo. Znano je sicer, da so vremenski preroki najbolj nezanesljivi preroki, vendar priobčajemo tukaj prerokovanje nekega kmeta na Češkem o letošnji zimi. Ta mož, ki je obelodanil svoje prerokbe v nekem češkem listu, pravi: Že dolgo vrsto let opazujem potek vremena v pozni jeseni in zimi. Opazujem tudi naravo in živalice, posebno mravlje, kako se iste pripravljajo na zimsko dobo. Letos so n. pr. mravlje začele že zgodaj in posebno skribno pripravljati se za zimo, kar je po mojem mnenju znamenje, da bo letošnja zima dolga in ostra.. Svoja zimska prebivališča so si mravlje letos zavarovale z izredno visokimi kupi prsti. Izvršile so letošnjo jesen veliko delo; svoje kupe prsti so naredile dvakrat tako velike kot navadno. Ta prikazen se le redko ponavlja. Poznavalci pri-rode, posebno pa Še kmetje, gozdarji in učitelji, smatrajo letošnjo izvanredno pridnost mravelj kot znak dolge in ostre zime. Ne ve se sicer, od kod naj bi i-meie te skrbne živalice svojo znanost o bodočem vremenu in ali se imajo za svojo prerokbo zahvaliti s.o-jim dobrim očescom, vendar je splošno znano, da so živali navadno boljši vremenski opazovalci in preroki kot ljudje. Pravijo tudi, da je zgodnje odpadanje drevesnega listja tudi znak zgodnje in ostre zime. * Tržno poročilo. Trgovina s hmeljem v Žatcu na Češkem gre letos izborno naprej. Cena za prlma-blago znaša 520—600 K za 100 kg, slabše vrste pa se plačujejo po 400—460 K. — Cena goveji živini je na graškem sejmu zopet padla za 1—2 K pri 100 kg. — Za seno veljajo sedaj v Gradcu in Mariboru sledeče cene: Sladko 8 K 50 vin. do 12 K, kislo 8 K do 11 K, slama 7 K 50 vin', do 8 K za 100 kg. — V Nemčiji se je cena železu zopet znižala za 1—2 K pri 1 toni. — Tovarnarji kravat so sklenili povišati cene svojim izdelkom za 5%', * Štajerska za Slov. Stražo: Po č. g. J. Zrnko, župnik v Puščavi nad Mariborom, nabrano na veselici vojaških novincev v Puščavi 10 K 32 vin.; po podružnici v Konjicah, darovali duhovniki v Konjicah ob priliki Frančiškovanja 11 K; podružnica v Slivnici pri Celju 20 K; Podružnica v Mariboru 280 K; po podružnici v Celju, zložili častilci in prijatelji o priliki godu mil. g. celjskega opata Fr. Ogradi-ja 57 K 20 vin.; po podružnici v Ho<-ah, iz nabiralnika g Rojko 2 K S vin., iz nabiralnika g. J. Gselmana 3 K 20 vin.; Mohorjani v Novi cerkvi pri Celju, po č. g. Jos. Pečnaku 6 K nO; Mohorjani v Šmartnem na Paki, po č. g. J. Kolarič 11 K 84 vin.; podružnica v Št. Jurju ob Šč. 18 kron * Ne obupati I Kdor si na nobeden način ne more pomagati, navadno poskusi svojo srečo nazadnje še s srečko, in res se ta poskus marsikdaj dobro obnese, saj je često slišati, da j» ta ali oni čez noč obogatel vsled glavnega dobitka. Najprporočljivejša je turška srečka, ker lastnika v srečnem slučaju s svojimi glavnimi dobitki po 400 tisoč in 200 t soč zlatih frankov v istini reši vseh gmotnih skrbi, v najneugodnejšem slučaju pa se mu večji del za srečko izdanega denarja povrne v obliki najmanjšega dobitka. Mesečni obrok za turško srečko, koje prihodnje žrebanje se vrši dne 1. decembra t. 1, znaša samo 4 K 75 vin. Kdor pa hoče pridjati mesečno še 1 krono 25 vin., prejme zraven še priporočljivo srečko italijanskega rudečega križa, tako da je potem deležen 10 žrebanj vsa^o leto. Naročila sprejemajo in naročila dajejo za Slov. Stražo g Valentin Urbančič, Ljubljana 5, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju Slov. Straže, ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko s polno vplačano delniško glavnico 40 milijonov kron, pri kateri se ni bati izgube in ne-prilik! * Ali ste Vaše travnike že pognoJIH! To vprašanje se kmetovalcu ne siavi dov« lj pogosto, kajti ratno travnik so glede gnojitve najbolj zanemarja. Na ravnini kakor v hribih je v dosego krme z mnogimi redilnimi snovi, nujno potrebno, da se travniki, pašniki in detel-jišča potrosijo z Tomaževo žlindro. Zelo dobro se je že izplačalo, m ko se je na 1 ha potrosilo poleg primerne množine kalija še 500 do 600 kg Tomaževo žlindre. Na težki zemlji in zanemarjenih travnikih so lahko prva leta pctrosi še malo več žlindre; če se vzame za 1 ha približno 800 kg bo zadostovalo 1293 * Ako V<*m je Vaše zdravje drago. potem čitajte današnji inse-rat o „Ljsofnrmu1' in zahtevajie zanimivo knjigo ,,Kaj je higijena? zastonj od kemika Hnbmann, Dunaj XX , Petraschgasse 4. — Mosse. * „Č atitke mladine svojim dragim sorodnikom, dobrotnikom, prijateljem in znancem. Spisal Srečko Stegnar". Tako je naslov lični knjižici, ki je te dni izšla v založništvu tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Knjiga vs-huje na 70 straneh male osmtrke lu7 pri rčnih čestitk „Za god očetu", „Za god materi", ,,Za god teti, stricu in drugim sorodnikom in dobrotnikom". ,.Za novo leto", ,.Za rojstni dan" itd. Knjižica bo za naše malčke g. tovo dobro došla in jo toplo priporočamo. S poštnino vred stane samo 50 vin Naroča se v tiskarni sv. Cirila in je najboljšo, če so vpošlje naročnino v znamkah naprei. 0 Italijansko-slovenski slov-r. ki obsega nad 40.000 besod je izšel v zelo priročni obliki v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Kujigo je sestavil profesor dr. Josip Valjavec. Subskripcijfrka cena znaša samo K 3"80 za vezan izvod. leta ugasne konec novembra t. 1. riborski okraj. m Maribor. Nečuven škandal se je zgodil <;o-noči" Mitam^redo dne 5. t. m. na starem dravskem mostu v Mariboru. Neki, še dosedaj neznani lopovi, so vrgli stari kip sv. Janeza z mostu na dvori- šče trgovca Gajšeka, kjer se je kip deloma razbil. O storilcih krožijo po mestu razne govorioe. Upamo, da bo naša „skrbna" policija gledala na to, da se one hudobneže izroči roki pravice. m Maribor. Na mariborskem glavnem kolodvoru se je v torek, dne 4. oktobra, zgodila huda nesreča, Ko se je v jutru nekako ob 3. uri začel pomikati brzovlak v smeri proti Trstu, je opazil železničar Mi-glar, da sedi na varnostni mreži blizu koles železniškega voza nek vojak. Miglar je skočil na voz in je skušal spraviti vojaka v voz. Vojak pa se je krčevito branil in je potem skočil z voza. Pri« tem pa je prišel z desno nogo pod kolesa, katera so mu jo zdrobila. Ponesrečenec je povedal, da se zove Franc Kohlhei-ser in da se je hotel brez voznega listka peljati v Ljubljano k svojemu polku Št, 27. Iz Gradca do Maribora se je že peljal „Črno". Kohlhe'iserja so odpeljali v vojaško bolnišnico, kjer mu bodo, kakor se nam poroča, odrezali nogo. m Grušova. Moramo vam poročati, dragi čita-telji „Slovenskega Gospodarja", kako kaj živimo v tej mirni dolini. Stradali letos ne bomo kruha, njive so nam kaj lepo obrodile, tudi sadja so imeli nekateri mnogo, posebno pa sliv; nekateri posestniki pa niso imeii nič sadja. Tudi vinogradi so nam še precej obrodili. Vinski mošt je bil kaj izboren, ali kaj, ko smo ga večji del vsi prodali mariborskim vinotržcem. Vozili smo ga skozi Nebovo po tako lepi, gladki stezi, kakor že dolgo ne. — Kakor slišim, se nam bližajo občinske volitve. Možje volilci! Storimo svojo dolžnost. Volimo in agitirajmo za izvolitev mož, ki so dobri katoličani, zvesti Slovenci, varčni in skrbni gospodarji, Bodimo složni! Take, ki plešejo tako, kakor jim piska „Stajerc" ali mariborski nemškutarji, ne maramo v občinskem odboru. m Sp. Gasteraj. Dine 3. t. m. se je vršita, volitev za občinsko predstojništvo. Za župana je bil izvoljen enoglasno Vajs Janez, svetovalcem pa Franc Zelenko in Pavel Skamlec. Podrta je nemčursko-li-beralna trdnjava! m Jarenina. Umrl je dne 29. oktobra v Vukov-skem dolu 771etni Radeckijev veteran Boštjan Pehan, Kot vojak celih 12 let ni niti enkrat videl domačega kraja; bii je dvakrat v vojski, iz katere se je sicer ranjen, pa odlikovan vrnil v domovino. Blagemu starčku trajen spomin! m Sv. Benedikt v Slov. gor. V .nedeljo, dne 19. oktobra po večernicah se je vil'a od naše farne cerkve velika procesija pobožnega ljudstva tja ven v Dr-vanjsko dolino. DomaČi preČ. g. župnik je ob asistenci anovskega č. g. kaplana šel blagoslovit lep, nov križ, ki ga je obče spoštovana, narodna hiša Janeza Elbl, prejšnjega velezaslužnega našega župana, dala postaviti na svojem posestvu tik Drvanje. "Med pokanjem topičev in molitvami obilo zbranega ljudstva se je rešil pomenljivi obred blago^lavljanja. Tako se ob robu „zlodejeve puše", kjer je že prej nekdaj stal križ, zopet veličastno dviga znamenje našega odrešenja in naj prinaša blagoslov priljubljeni Elblovi hiši in sploh celi Drvanjski dolini! m Hoče. V naši nadžupniji opravlja službo organista g. Simon Šunko že 52 let. Dasi je dosegel in izpolnil že 76. leto, je še veidno vesel in precej zdrav ter dobre volje in zvesto opravlja svojo lepo službo Bogu v Čast, sebi in nam pa v zveličanje. Bil je tudi 5 let v Hočah učitelj in kot tak še vedno kaže ljubezen do naše mladine. Na njegovem godovanju v torek, dne 28. oktobra, smo nabrali za Slovensko Stražo 5 K, za naše Orle pa 1 K 30 vin. Mi vsi farani mu želimo: Dolgost še let — življenja cv,eít — in srečen pot — od tod mu daj Gospod! — Na pokopališču v Hočah smo dobili novi, veliki križ, katerega je gospod dekan v nedeljo po procesiji slovesno blagoslovil. Slov. Bistrica. Ponemčenje naše slovenske okoliške šole, — Kakor znano, so všolani v našo o-koliško šolo po pretežni večini slovenske občine in obiskujejo isto izključno slovenski otroci. Akoravno poučujejo na tej šoli že 3 učne moči, katerim je prvi I-deal edinozveličavna nemščina, se je zdelo okrajnemu šolskemu nadzorniku Dreflaku kljub temu še potrebno, pomnožiti učiteljsko osobje na ta način, da je na mesto bivšega učitelja Sorna bil imenovan za su-plenta učitelj Dietner, kateri je rodom Nemec in nezmožen slovenskega jezika, ker se je baje privadil i-stega le za silo v kurzu, Slovensko ljudstvo, ki mora vzdrževati okoliško šolo, je nad tem postopanjem razburjeno. Na slovenski šoli mora poučevati učiteljstvo, ki je v besedi in pisavi zmožno slovenskega jezika in ki vrhu tega čuti in misli slovensko! m Maribor. Podružnica Slov. Straže v Mariboru začne prirejati poljudna predavanja. Prvo tako predavanje se vrši v nedeljo dne 9. t. m ob 10. uri predpoldan v prostorih Zadružne Zveze, Koroška cesta štev. 5. Predaval bo predsednik podružnice g. dr. Leskovar. Pri tem prvem predavanju se bomo dogovorili glede časa, kateri bi bil za pre davanje najbolj primeren in se bodo upoštevale želje občinstva. m Manhor. Jugoslovanska Strokovna Zveza vabi vse svoje člane v Mariboru in okolici, da se obilno udeležijo predavanja Slov. Straže v nedeljo, 9. t. m. ob 10. uri v Zadružni Zvezi. m Sv. Lenart v 81ov. gor. Kmet. podružnica priredi v nedeljo, dno 9. novembra t. 1. ob 8 uri dopoldne v veliki dvorani g. Amuš-eve gostilne podučno zborovanje. Govoril bo g Martin Jelovšek iz Gradca o živinoreji. Vsi zavedni kmetovalci in prijatelji živinoreje se uljudno vabijo k obilni udeležbi. m Sv. Ana na Krembergu. Bralno društvo pri 8v. Ani na Krem-bergu priredi dne 16 novembra 1913 veselico po večernicah pri gosp. Krambergerju. Vspored: 1. Petje. 2. Igra: „Skriven zaklad" in „Kmet avtomat". 3. Srečolov in proBta zabava. Vstopnina: sedeži po 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi v nedeljo dne 23. novembra po večernicah povodom otvoritve nove društvene dvorane v isti veselico s predstavo narodno igre „Krivoprisežnik", tamburanjem in petjem. Posetiti sta nas oblju- bila ob tej priliki veleč. g. dr. Hohnjec in poslanec Roškar. K obilni udeležbi vabimo! m Hoče. Dekliška Zveza ima v nedeljo dne 16. novembra po večernicah poučno zborovanje pri g. Rojko. Tudi žene dobro došle. Pridite v obilnem številu! Ptujski okraj, p Ptuj. „Stajerc" je vendar dobil zopet svojega. urednika nazaj. Linhart namreč naznanja, da se je vrnil iz toplic. „Stajerčevi" krušni očetje so spoznali, da učitelj Kramberger ni prav sposoben za u-rednika' listu, ki mora po šiiopsarsko psovati poštene ljudi. p Cirkovee. Zadnjo nedeljo oktobra smo končali 3dnevnico za letošnje jubilejno leto. Pobožnost je vodil vlč. g. duh. svetnik p. Ladislav Hazemali iz Celja. Pomagat pa so prišli rade volje tudi nekateri čč. gg. sosedje duhovniki. Ljudstvo se je udeleževalo slovesnosti v zelo obilnem številu, kar se vidi že iz tega, da se je tiste dni razdelilo kakih 2500 sv. obhajil. Slovesno službo božjo dne 26. oktobra je opravil vlč. g. dekan iz Hoč. Zaključek slavnosti je bila slovesna procesija ob ogromni udeležbi faranov. p Pragersko. Odhodnico je obhajal zadnjega oktobra železniški vsenemški uradnik Pivon. Prestavljen je netem na Tirolsko, ker je ob času katoliškega shoda iz Ljubljane vračajoče se Orle pozdravljal z germanskim navdušenjem. Sešli so se „rajhsbiind-leri" iz Pragerskega in okolice ter povdarjali zasluge svojega moža, ki je bil močen steber nemške politike in zvest branitelj pangermanske ideje na jezikovnem otoku Pragersketn, Prisegali so zvestobo padlemu junaku ter mu obljubljali, ga maščevati na zakletih „vindišarjih", ki morajo do zadnjega izginiti iz Pragarskega. No, bomo videli. Št. Janž na Dravskem polju,. Občinski odbor naše občine je v seji d!ne 26. oktobra soglasno sklenil sledeče: 1. Županstvu se naroča, da zahteva od vseh uradov, s katerimi dopisuje, da mu pošiljajo le slovenske dopise. 2. Zupajnstvo naj naprosi vse urade, da pošiljajo vsem prebivalcem naše občine le slovenske dopise, ker se jih drugače večkrat materiel-no oškoduje, ker ne razumejo dopisov. 3. Vsem uradom naj se pošlje prepis ,tega sklepa ter se naj vsi drugojezični dopisi vrnejo uradu z zahtevo, da pošlje slovenski dopis. Tako |e prav! Drugi občinski odbori storite enake sklepa, Zakaj b? hlapčevali — tujcu! p Središče. Tukaj se je poročil dne 27. oktobra Jakob Lončarič, c. kr. podkovski mojster v Sarajevu, s pridno mladenko Miciko Krajnc iz Obreža, Bila je vzgledna Marijina družbenica, dolgoletna cerkvena pevka in predsednica tukajšnje Dekliške Zveze. Poročil ju je ženinov brat č. g. Jožef Lončarič, kaplan v St. Jurju ob Taboru. V veseli družbi svatov in 4 čč. gg. duhovnikov se je nabralo za Slovensko Stražo 16 K. p Sv. Bolfenk pri Središču. Volitve v okrajni zastop ormožki. Z ozirom na dopis v „Narodnem Listu" z dne 23. X. Št. 43., izjavljam podpisani, da se nisem dogovoril niti jaz (niti kdo drugI naše stranke) z Nemci, da bi nam ti priskočili na pomoč za slučaj ožje volitve ali da bi se izrinili iz zastopa vsi mirni konzervativcl. Volitve so to jasno pokazale. — Robert Košar, učitelj in veleposestnik. p' Stoprce. Nobena reč, katero ima naš kmet na prodaj, nima tako dobre cene kakor svinje. Mladič do 20 kilogramov žive vage stane 1 kilogram po 2 K. Dan za dnevom prihajajo Poljanci in pokupijo vse, male in velike svinje, tako, da Še nekateri Sto-prčani ne bodo imeli v zimi fureža, ker so prodali zadnji svinjski rep, da plačajo dačo in si nakupijo drugih potrebščin. p Stoprce. Iz župnije in Iz občine Stoprce bilo je letos potrjenih 8 mladeničev, kateri so sedaj meseca oktobra odšli k vojakom. Izmed teh je bil Franc Dolenc ud Marijine družbe mladeničev v Stoprcah. p Stoprce. V Ameriko sta odšla brata Frano in Jakob Kamenšek, kmečka sinova Kovačeva v Crrno-žišah. Franc Kamenšek je bil kmet v Črni gori, pa je pustil dom in ženo; Jakob pa je samec in izučen mizar. — Vinsko trgatev smo na tihem opravili. Nabrali smo polovico manj kakor lani. Slajšo polovico so nam odnesli ptiči," Cena moštu je 30—36 vin. — Kostanjev bi Še imeli precej na prodaj, pa ni kupcev, ker je 0-grska, zaprta. Vagan se dobi po 4 K. p C'rkovce. Prihodno nedeljo, dne 9. t. m. pride k nam naš mladinski organizator veleč g dr. Hohnjec. Ustanoviti hočemo Mlade-niško in Dekliško Zvezo, kar bi bilo za naš kraj tako za je bila za dr. Kukovca prekratka, da bi se bil v Celju dosti naspal. Zato je šel v Gradec v deželni zbor — spat." — Becelj: „V Gradcu je gotovo bolj toplo kakor pa pod kakim okoliškim kozolcem." — Acelj: „A-dijo, prijatelj!" c Iz celjskega okraja. Naš somišljenik iz šentjurske okolice nam piše: Pred kratkim sem po navodilu inserata v „Slovenskem Gospodarju" šel kupovat za jesenske in zimske potrebe raznovrstno blago (za obleko in špecerijo) v trgovino g. Janko Artmana v St. Jurju ob južni železnici. Bil sem ž njim zelo za-dovoljen. Kupil sem ceneje in boljše kot kje v mestu. Zatorej trgovino g. Artmana vsem našim pristašem toplo priporočam. c Žalec. Na vernih duš dan zvečer nekaj pred S. uro je začela goreti hiša J. Ježovnika, nemškega veleposestnika v Arji vasi. Ddšlo je veö požarnih bramb, ki so ogenj omejile ter ubranile prvo nadstropje in pritličje. Uničene so podstrešne sobe in podstrešje s streho. Med splošno zmešnjavo je bilo izvršenih več tatvin; tako je bila n. pr. ukradena srebrna jedilna oprava in več drugih dragocenosti. Goreti je začelo v podstrešju, a ni dognano, kako se je zanetil ogenj. Najbolj verjetno je mnenje, da vratica v dimnik niso bila zaprta. Ježovjnik je zavarovan, c Žalec. Hmeljski mešetarji med seboj. Ko je bil Edvard še mlad, se je v svojih mislili vedno igral z veleposestvi. Ker se mu njegovi upi niso izpolnili, se je pridružil tistim, kateri si služijo v potu svojega obraza kruh in nosijo žulje na rokah, lotd se je namreč hmeljske mešetarije. Sicer ne obsojamo, če' je rezervni Častnik avstrijske armade hmeljski mešetar, zakaj boljše je vseeno, stati na lastnih nogah in i-meti lastne hlače, kakor pa se dati krmiti od svoje žene, kar se v Žalcu godi že na več krajih; a kmetu pa ta hmeljska mešetarija ni v posebno korist. Kot hmeljski trgovec je torej Edvard prišel navsktriž s svojim bratom Emerikom. Prišlo je do prepira, ki je končal s klofutami in nazadnje je Emerik zapodil Edvarda v beg. Ce se že pripeti, da beži hmeljski mešetar pred nasprotnikom, je gotovo Žalec za to najbolj primeren kraj. Žalec. Po krvavi bitki dne 26. oktobra v Vrb-jih, kjer so bili Turki poraženi, so bežali neprestano, dokler niso dospeli do Cataldče, kjer so se utrdili. Ker je videti, da niso bili prvikrat popolnoma pobiti, je Izobraževalno društvo v Žalou sklenilo, napasti Turke v drugič, da bo potem enkrat mir pred njimi. Druga predstava se bo vršila dne 9. novembra. Upati je, da bo igra svojo privlačno moč pokazala tudi tokrat. Torej na svidenje dne 9. novembra v Vrbjili, takrat bo stvar še zanimivejša! c Žalec. Liberalci so hoteli dne 26, oktobra spraviti naše Izobraževalno društvo v blamažo, misleč, da ne bo nikdo šel gledat „Turkov", če bodo začeli Zalčani pol ure prej igrati „Rokovnjače", Pa so se blamirali sami, in sicer do kosti. 'Med tem ko je bilo pri naši društveni prireditvi ljudstva kot listja in trave, so „Rokovnjači" čakali celo uro, preden so dobili pred oči človeka, ki bi jih hotel gledati. Upamo, da si bodo liberalci to blamažo zapomnili in da drugikrat ne bodo več mislili na konkurenco, pri ka-tdri so tako imenitno podlegli. Smilijo se nam samo njihovi igralci, ki morajo igrati malo da ne med praznimi stenami. Iz šentjurske okolice. Nesrečen teden. Trije o-bešenci. Obesil se je dne 30. oktobra veleposestnik Langer v St. Rupertu nad Laškim. Isto si je naredil isti dan veleposestnik Zakošek, p. d. Plaveč, v St. Štefanu pri Šmarju. Dne 29. oktobra pa se je obesil Alojz Santel, vrtnar na kmetijski šoli v St Jurju ob juž, žel. O vzrokih govoriti je prežalostno. c Braslovče. Novi sejem v Braslovčah je dovolila c. kr. naimestnija v ponedeljek pred sv. Martinom, to je letos 10. novembra. — Kupci in živinorejci se uljudno vabijo. c St. Pavel pri Preboldu. Svoječasno se je poročalo v „Slovenskem Gospodarju", da bo otvoritev novostavljenega Društvenega Doma že to jesen. Ker se je pa delo, posebno mizarsko, nekaj zakasnlo, in so sedanji hladni ter kratki jesenski dnevi za večje slavnosti, posebno, če so v zvezi s prireditvami na prostem, neprilični, sklenil je društveni odbor, nameravano slavnost preložiti na prihodnjo spomlad. To v vednost onim, ki se za stvar zanimajo. Takrat pa gotovo vsi v St. Pavlu na svidenje. — Delo pri Društvenem Domu bo v nekaj tednih dovršeno in naša katoliška društva se bodo lahko preselila v nove prostore. Odbor Izobraževalnega društva si usoja ob tej priliki vsota dobrotnikom nove stavbe, domaČim kakor izven fare živečim, ki so kakor koli že, z denarjem ali gradivom, bodisi z delom ali tudi saimo z nasvetom, pripomogli k obče koristni napravi, tem potom izreči svojo najtoplejšo zahvalo, Bog povrni in poplačaj vsem stotero! Ker pa take stavbe dandanes mnogo stanejo in bo treba še mnogih žrtev, predno se vse poplača in uredi, se odbor društva še nadalje uljudno priporoča svojim prijateljem, zanašajoč se na njih radodarno srce, da bodo tudi v bodoče pokazali svojo naklonjenost v obliki darov, ki se bodo vedno prav hvaležno sprejemali. Vsak somišljenik ntij stopi \ krog blagih darovateljev, katerih imena bodo še na-šim potomcem ostala v prijetnem spominu. Priča da-režljivosti za dobro stvar vnetih občanov pa bodi Društveni Dom, kateri naj služi v izpodbudo verske in narodne samozavesti in omike. c Mozirje. V „Straži" smo čitali, da je narod-no-liberalna stranka imenovala za svojega zaupnika našega mnogozaslužnega g. dr. Josip Goričarja. V „Slovenskem Gospodarju" z dne 30. oktobra pa Čita-mo, da je izvoljen Fr. Goričar iz Mozirja, katero ime nam pa ni dobro znano, kajti GoriČarjev je v Mozirju mnogo. Vprašamo dopisnika „Slovenskega Gospodarja", ali morda misli tistega gospoda, ki je svoječasno kričal po trgu psovke in' je prav po liberalnem receptu vihtel pasji bič po zraku, ne da bi se ga bil usmilil kak občinski redar? Ali morda misli dopisnik tistega, kc je že mnogo tržanov tožil radi "žalitve svoje prevzvišene časti?! Ali morda misli dopisnik celo tistega, ki je tožil kar naenkrat nič manj nego 75 občanov, in s tem napravil do sedaj „majhne" stroške 1430 K, vse za občni blagor! No, pa še eden gospod je v Mozirju, tisti, ki je pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah rekel, da je volil g. d,r. Verstovšeka, hudomušni Kokerc pa mu je rekel, da je spak. No, ako si postavi liberalna stranka takšnega moža za svojega zvestega zaupnika, ga ji iz srca privoščimo in želimo, da si ga vzame takoj v Celje, kjer bo ložje delal za občni blagor?! Nikakor pa si ne mislimo, da bi bil prizadet naš dobro poznani g. dr. Josip Goričar. c Zibika. V nedeljo, dne 26, oktobra, je naše Izobraževalno društvo pokazalo, da še živi in da hoče tudi v bodoče lepo skrbeti za našo izobrazbo. Priredilo nam je Konštantinovo in Ciril Metodovo slavnost. Ljudstva je bilo polno znotraj in zunaj stare šole. Slavnostni govornik župnik Gomilšek nam je v prepričevalnih besedah razložil pomen dvojnega letošnjega jubileja ter nas vnemal stare in mlade za izobraževalno delo. Domači mladenič nam je razodel skrivnost, da se v kratkem pri nas ustanovi tudi mla-deniška zveza. To je res vesel pojav, da se hočejo tudi naš; mladeniči pokazati. Peterška mladenka Mar. Drofenik nas je opozarjala na 3 sovražnike: slabo berilo, slabo družbo in na pijančevanje, naj bi se jih vedno varovali. Iz poročila č. g. domačega župnika smo posneli, da je društvo sicer skromno, pa vendar vstrajno delovalo. Nato je bil izvoljen odbor za društvo in dekliško zvezo. Slavnostni govornik župnik Gomilšek nam je še pojasnil namen Slovenske Straže. Na njegov predlog sta se izvolila odbora izmed deklet in izmed mož, ki bosta nabirala udnino za žensko, oziroma moško podružnico Slovenske Straže pri Sv. Petru. Tako se PeterČani in ZibiČani združijo v tem lepem delu. Seveda bomo ZibiČani tudi storili svojo dolžnost za Slovensko Stražo. Našo Slavnost je poveličeval z lepim petjem mešan zbor od Sv, Petra, da smo z veseljem poslušali in te slavnosti ne pozabimo tako hitro. Srčna vam hvala, mili sosedje! Želimo si še več takih prireditev. c Laško. Tukaj se sedaj zelo zanimamo za novice o g. Edvardu Kukec iz Žalca, saj nam je ostal v spominu iz tistih ftasov, ko je bil še nekak ravnatelj laške pivovarne. Kako je oskrboval pivovarno, je vsem znano. Neumljivo se nam tukaj zdi, kako je mogel g. Edvard Kukec v Žalcu bežati pred Emerikom, saj je bil vendar na Laškem tak junak. Bivši ravnatelj pivovarne pa bežati pred nasprotnikom, to vefa-dar ne gre. Pa, kar se je enkrat zgodilb, se ne more več storiti nestofjeno. Ce ni res, pa naj g. Edvard Kukec pošlje popravek in stvar bo gotovo končana in imeli bomo tukaj boljše mnenje o njem. c Galicija pri Celju. V nedeljo, dne 9. novembra ob 1. uri popoldne priredi naše izobraževalno društvo veselico pri g. Francu Re-harju na Pernovem. Na vsporedu je petje, godba, srečolov Za smeh pa bodo preskrbeli „Trije tički", ki se pokažejo na odru Ker se bo ta dan vršila tudi zahvalna nedelja na Pernovem in bo cerkveno opravilo ob 10. uri zato uljudno vabimo vsa sosednja društva in prijatelje poštene zabave, da nas obiščejo v obilnem številu. Na svidenje. c Sv Jurij ob Taboru. Kat. pol. društvo za vranski okraj bo imelo javni shod v cerkveni hiši v Št. Jurju ob Taboru v nedeljo dne 9. novembra po rani maši, kjer bo poročal državni in deželni poslanec dr. A. Korošec. Vsi ste povabljeni na shod. c Kmet podružnici za vranski okraj priredi dne 9. novembra ob 3. uri popoldne pri g. Uimpermanu na Polzeli in dne 16. novembra ob isti uri pri Pihlvirtu v Kapli zborovanje. Govoril bo dež. živino-zdravnik g. Ant. Peršuh o prvi pomoči pri boleznih in razlagal najvažnejše določbe kužnega zakona. Vsi zavedni kmetovalci se vabijo k obilni udpležbi. c Žalec. Za prihodnjo predstavo „Turkov" pripravlja naše društvo še več zanimivih novosti. Med drugimi se bo videl železni drog, na katerega je strašni turški vezir Kara Mustafa obešal vjete kristjane in jim po zamorcih iz Afrike dal dreti kožo raz život c Žal 'O. „Turki" še enkrat! V nedeljo, dne 9. novembra se bo na Bplošno željo ponavljala gled. igra „Turki pred Dunajem". Prosimo da bo slavno občinstvo tudi tokrat točno, ker se bo igra začela brez vsakega odlašanja ob pol 4. uri Da pa ne bo takšne gnječe pri blagajni kakor zadnjič, se bodo vstopnice prodajale naprej in,sicer v soboto in nedeljo v bralni sobi izobraževalnega društva v Žalcu, pred predstavo pa pri blagajni. c Dramlje. V nedeljo, dne 9. novembra ob pol 3. uri popoldne priredi Mladeniška Zveza shod v prostorih kat izobraževalnega društva. Pride tuj govornik. Mladeniči pridite v obilnem številu! Vsi drugi dobrodošli 1 c Mozirje. Dne 13. novembra t. 1 se priredi tukaj sadjarski tečaj in se vsi, ki se za povzdigo tako lepe in koristne sadjereje zanimajo, prav uljudno vabijo, da se istega v kolikor mogoče obilnem številu udeležijo Poduk bo vseskozi praktičen in se bo zlasti pokazalo kako se izmeri prostor za nove nasade, kako se drevesa pravilno sa dijo, kako se drevesa snažijo, oskrbujejo in varujejo raznih škodljivcev. Pri tej priliki se priredi tudi sadna razstava, na kateri si bo vsak lahko ogledal tiste sadne vrste, katere se najbolje priporočajo. c Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo dne 9. novembra bo v župnišču govoril pot. učitelj Pirstinger o sadjarstvu in vrtnarstvu in sicer po ranem opravilu. PeterČani v velikem število na ta shod. c Sladka g ra. Pri nas bo v nedeljo dne 9. novembra govoril po večernicah v kaplaniji pot. učitelj Pirstinger o važnih poglavjih iz sadjarstva in vinarstva in ste Sladkogorčani povabljeni, da se udeležite shoda v obilnem številu. c Ziliika—Tin. Vsem častilcem M. B. na Tinski gori se naznani, da se letos zahvaljna nedelja na Tinskem obhaja še-le 2. nedeljo po Vseh svetih, t. j. 9. novembra. Brežiški okraj. b Artiče. Naše Izobraževalno društvo spi že leto dni. Želimo, da bi se zdramilo iz spanja vsaj zdaj v zimskem času. ker je več časa na razpolago. Poprej je vse, posebno mladina, slavila društva. — Poročil se je Janez Cerjak iz Curnovca, dimnikarski mojster z gdč. V, Koprivec,. Vrlemu paru obilo sreče! b Artiče. Po poznih nočnih urah potikajo se tu okrog mnogokrat fantje iz sosednje občine, Mi že vemo mnogo zgodb, kako se je zgodilo in kam je privedlo fante, kateri so v mladih letih samo z batinami in nožmi hodili okrog ter ponoči nisi mirnim ljudem počitka ne privoščijo. Kdor z mečem začne, bo z mečem končan. Fantje, pamet, pamet! b Kozje. Dne 25. oktobra popoldne je umrla gospa Ana Pirh, rojena Koželj, po dolgi in m.učni bolezni v 80. letu svoje starosti. Rajna je bila menda najstarejša tržanka našega trga. Daleč na okrog so jo poznali razni popotniki, ki so zahajali v njeno gostilno na hrano in prenočišče. Pogreflba dne 27. okto- bra popoldne so se udeležili večinoma vsi tržani in ji tako izkazali še zadnjo čast na pokopališču Sv. E-me. Pogreba se je udeležilo 5 čč. gg. duhovnikov. Naj v m,iru počiva! — Pa čujte, drugo jutro so se že zopet oglasili zvonovi in naznanjali svojim župljanom, da se je zopet to noč ločila e>oa duša iz solzne doline in se preselila v večno boljšo domovino. Umrl je na Zdolah pri Kozjem daldč na okrog znani posestnik Mihael Pustišek v 69. letu svoje starosti po dva-mesečni hudi vratni bolezni. Rajni je bil obče spoštovan, vse ga je rado imelo in to je bil znak, da so ljudje hodili trumama ga od vseh strani kropit k mrtvaškemu odru. Pa saj je rajni tudi zaslužil še te zadnje obiske. Marsikomu je bil lep vzgled krščanske potrpežljivosti; mnogo zlatih naukov je dal svojim 3 sinovom. V sili je pomagal vsakemu, če mu je le bilo mogoče. Rad in z veseljem, dokler je mogel, je hodil v cerkev k sv. maši in na razna božja pota. K vsa-kim večjim praznikom je hodil v župno ali podružno cerkvico Sv. Eme pritrkovat (terjančit) na zvonove, ker je bil glede pritrkovanja na zvonove dobro izurjen. Ni ga ovirala slaba pot, ne črna noč. Kadar je rajni udarjal na zvonove, so peli krasno harmonično melodijo, da so poslušalci kar občudovali. Tako so rajnemu tudi zvonovi sedaj ob smrti peli glasno ža-lostinko. Rajni je bil tudi 34 le!t nadoskrbnik vinogra^ dov še za rajnega šentvidskega gospoda župnika Antona Dvoršeka in sedanjega č. g. Antona Ribarja. Ker so mu telesne moči že pešale, je to oskrbovanje odstopil drugim. Rajni je bil zanesljiv In pošten kozjanski laran. Prav rad je prebiral in komaj čakal „Slovenskega Gospodarja", „Domoljuba", „Bogoljuba" in drugih krščanskih listov. Kadar je imel le količkaj prostega časa, je vedno čital Mohorjeve in druge knjige. Zapušča staro, slabo in preskrbljeno ženico-vdovo in 3 dorasle sinove. Njegove zemeljske ostanke smo v Četrtek, dne 30. oktobra ob 6. uri zjutraj po sv. maši-zadušnici na pokopališču Sv. Eme v Kozjem položili k zadnjemu večnemu počitku. Spremilo ga je lepo število sožalnih soobčanov in župljanov. PreČ. g. dekan Marko Tomažič je ob gomili v slovo spregovoril nekaj prav ginljivih besed. Prisrčna hvala! Rajnemu pa naj sveti večna luč! Najnovejše. Novi kravali v ogrskem držiavnem zboru. V torkovi seji ogrskega državnega zbora je prišlo zopet do burnih prizorov. Ko se je seja že začela, je prišla v zbornico polnoštevilno tudi opozicija. Voditelj ojx)zicije, grof Aponiji, je v izredno ostrih besedah bičal postopanje večine, katera hoče s surovo silo in nasiljem vladati na Ogrskem in posebno v državnem zboru. Posebno ostro pa je nastopil poslanec Lova-ši, kateri je očital večini in vladi, da sta se dali pri raznih zasebnih podjetjih na škodo državi podkupiti za več milijonov. (Klici: Škandal in sramota!) V vašem taboru so doma tatovi in roparji. (Klici: Res je! Pritrjevanje na levici.) Predsednik je Lovašiju sicer odvzel besedo in jo podelil drugemu poslancu, a Lo-vaši predsednika kljub vsem opominom ni hotel ubogati. Kraval je postajal vedno večji. Opozicija je kričala nad veČino in vlado: Roparji, goljufi. Predsednik je prekinil sejo. Ko se je seja zopet začela, je Lovaši zopet začel govoriti. On se za vse predsednikove klice In grožnje ni zmenil. Tovariši so mu viharno ploskali, poslanci večine pa sikaliod jeze. Predsednik je zopet prekinil sejo. Med odmorom je prišla v zbornico straža, da bi odstranila razgrete poslanice. A ti so se že izgubili iz zbornice. Ko se je seja zopet pričela, je zbornična straža napravila v klopeh opozicije kordon. Poslanci so klicali: To ni nobena zbornica, to je roparski brlog (špelunka). V kasarni nočemo zborovati. Večina opozicije zapusti zbornico. Potem se je vršila seja zopet dokaj mirno dalje. — Kakor je videti, se madžarskim liberalcem ne godi posebno dobro. Volitve v Italiji. Končni izid volitev v itulijan-ski državni zbor je sledeči: 315 pristašev vlade (mnogi izvoljeni edino s pomočjo katoliških glasov), 23 katoličanov, 75 socialnih demokratov, 9 pristašev ljudo-vlade, 34 radikalcev in 51 opozicionalcev. Večina zbornice obstoji torej iz zmernih liberalcev. Svobodo-miselstvu torej tudi v Italiji ne cvetejo rožice. O-ra-ško tržno poročilo. Sejem z rogato živino dne 30. oktobra 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 88—108 kron (izjemoma 112 kron) poltolsti 70—86 kron; suhi od 62—68 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 64—80, poltolste od 44—62, suhe od 84—44, biki od 66—78, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4 tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 60 do 78 kron. Kupčija slaba, cene večinoma nazadovale Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1'16, K 1 28; teleta Ia (izjemoma cena od K 1'32 do K 1'40); mlade svinje od K 1-55 do K 156; nemške pitanske svinje od K 1*82 do K 138; ogrske pitanske svinje Ia od K 1'34 do K 1 40; ogrske pitanske svinje Tla od K 1-32 do K 136; mesne svinje od K 1-80 do K 1 4C; bošnjaške pitanske svinje, od K 1-32 do K 1*33; ovce od K —'80 do K —•90; kozliči in jagneta od K —•— do K —•—. Kupčija slaba, cene nespremenjene. Listnica uredništva. Ormož: Hvala. Ostalo prihodnjič. Pozdrave! — Rajhenburg: Škoda papir tratiti s takimi zaplotnimi čenčami puhloglavih liberalcev; če so drznejo stopiti v javnost, dobijo odgovor, ki jim bo dolgo zvenel po dolgih ušesih. Sicer pa se Vam priporočamo, da nam kot spreten sodelovalec ostanete zvesti. — Sv. Benedikt v Slov. gor : Kot političen list se ne maramo vtikati v prepir veteranskega društva. Naj društvo svoje stvari samo uredi. — .Zlagona pri čadramu: Dopisnik ni mislil Vas, ampak nekega drugega Jakeca — Sv. Peter na Medvedovem selu: Hvala. Kakor hitro bo prostor Pozdravljeni! — Za prihodnjič smo odložili sledeče dopise: Sv. Anton v Slov. gor., Vučja vas, Kebelj, Konjice, Zablenščak pri Sv. Tomažu, Oplotnica in Sv. Lenart v Slov. gor. LISTEK. Cvet ljubezni. (Spis*! Januš Goleč). (Konec.) Skoraj bi bil pozabil. V Dunajskem Novem mestu je našel Joško tudi izgubljene tovariše, že prej o-menjene Hrvate. Ti so mu razložili celo uganjko o Dunaju in kazni, Joško se je pač predaleč potegnil z vlakom, mesto v Dunajskem Novem mestu, pa je izstopil na Dunaju. Sploh pa se oni niso peljali v taistem prenapolnjenem vlaku kot on, ampak z drugim. ,,Gfreiter" je bil jezen, ker se mu je izgubil, da je kar pibal in ga je tudi v jezi počrnil pri stotniku. Joško je bil sedaj na jasnem, nič se ni tolkel po glavi, ampak nekaka zadovoljnost ga je navdajala pri spominu, Češ: sem vsaj videl Dunaj in tudi nekaj hudega in bridkega sem že skusil pri vojakih. Pisal je po 8 tednih dolgo pismo. — Dobil je tudi dolg in obširen odgovor od Vančke, mati pa so pridjali pismu petačo. Joško se je nosil v svoji vojaški službi vedno vzorno, zato ga je pa tudi vse ljubilo. O Božiču se ni javil za dopust, dasi ga je mikalo, želel je doma pomagati Vančki pri jaslicah. Pravi vzrok, da ni prosil, izviral je iz sramu, ni hotel kot pvostak brez zvezde prirožljati na domaČa tla, upal pa je, da mu bodo okrog Velike noči prišili nekaj belega pod vrat. In res, za velikonočne praznike dobil je tudi on oblast, zadirati se nad podložniki, postal je „glreiter". Dali so mu dopust in zdrčal je proti ljubljenemu Radiu, ne da bi bil prej kaj sporočil domov. Oh, kako veselje je zavladalo doma, ko je pre-1 koračil prag kot vojak-gfreiter, Vančka se ga ni mogla nagledati, tako so jej dopadle rdeče hlače in svetla, rožljajoča sablja. Prikupil se je vsem, ker je še vsakemu prinesel darilce. Sedaj je bilo pripovedovanja, vpraševanja in kramljanja brez konca, še na potrebni nočni počitek so pozabili. Pa tudi Remšničani so gledali Joška pri Vstajenju z očmi in ustmi, kajti rdeče vojaške hlače, in dolgo, svetlo sabljo, je pač videl še malokdo. Celo župan mu je podal roko in ga potrkal pohvalno po ra-mi: „Fant, s tebe pa Še bo nekaj, si že sedaj glreiter". Lepi so bili ti dnevi dopusta za Joška, le žabi-bog, čas je dotekel kot bi ga bil s kolom podil. Ločitev od doma je bila sicer težka, pa ne tako kot prva. Posebno Vančka se jč z nekakim ponosom poslovila od njega, v trdnem prepričanju, da bode, ko se vrne drugič domov, imel še več zvezd pod vratom, Joško se je srečno vrnil, pozabil na dom in se zopet vživel v vojaško življenje. * « * Kupili so pa za vojašnico, v kateri je služil Joško, mladega konja. Lepa žival, pa tudi divji je bil in ni se pustil jezditi. Stotnik ga je izročil Jošku v šolo, češ, naj ga „zmuštra" za ježo. Trudil se je s pored-nežem, dolgo je trpelo, predno je smel sploh sesti nanj. Ko je pa enkrat sedel v sedlu, potem pa je Šlo po dvorišču, da se Bog usmili. Konj je letal, se vzpenjal, da bi spravil jezdeca raz sedlo, pa se mu ni posrečilo. Žival se je utrudila, stopala mirnejše in v odmerjenem koraku. — Prišel je na dvorišče sam stotnik in si ogledoval od daleč konja in jezdeca. Joško je opazil stotnika, hotel se je pokazati tudi pred njim in po- Iz celega sveta. Vihar pognal železniški voz, ki je povozil 14 oseb. Na tovorni postaji v Waldenburgu je silovit vihar pognal v dir železniški voz, ki je dirjal po progi in na nekem železniškem prelazu zavozil v nek električen voz, v katerem so se vozili delavci. 14 oseb je bilo usmrčenih. Obsodba ruskega špijona (vohuna) v Zagrebu. Ruski špijon Kopkoep je bil obsojen v Zagrebu v smrt na vešalah; to se je zgodilo dne 13. p. m. Kopkoep je prišel lani v Zagreb v svrho špionaže v področju 13. vojnega zbora. Ta vohun je bil v zvezi z vohuni Jan-dričem in zloglasnim Redlom ter drugimi takimi tiči. Avstrijski nadporočnik ustreljen v Albaniji. Nadporočnik 70. pešpolka, Ghilardi, je bil ustreljen v nekem spopadu s Srbi, Odšel je bil v Albanijo, da organizira albansko orožništvo. Njegova mati je bila pred kratkim v Belovaru na Hrvaškem umorjena. Konec čudaka. Peterburški listi poročajo sledeče o žalostnem koncu čudaka, ki je bil knežjega rodu. Knez Cegodajev, star nad 70 let, je živel že več let v Peterburgu na Ruskem v zelo ubožnih razmerah. Oblačil se je v naravnost neverjetno umazane cape in bival v skrajno zanemarjenem in umazanem stanovanju, v katero pa razen njega ni imel nihče vstopa. Živel je z ostanki jedil, ki jih je nakupoval za par ko-pejk. V sobi kneza je stal lep glasovir, ki ga je pa rabil za posteljo. Spal je na njem, pokrit s smrdečimi cunjami. Kako se je ta skopi knez seznanil z mlado vdovo, po imenu Cernova, ni znano, kakor tudi ne, kajfO si je pridobila ona knezovo zaupanje. Vsekakor pa je živel zadnje mesece v stanovanju Cernove, in sicer v ravno taki zanemarjenosti kot svoječasno. Stari knez je končno zbolel in umrl, poprej pa je napravil popolnoma pravilno oporoko, v kateri zapušča vse svoje premoženje sorodnikom ,iTdove Cernove. To oporoko hočejo pa sorodniki Cegodajeva ovreči. Govoriti so se začele vsakovrstne stvari o vzroku smrti in so končno mrtveca tudi sodnijsko izkopali. Časopisi so gnal konja v skok. Bila sta v najlepšem diru — r-s-k je počil stremen pri sedlu. Jezdec je padel, konj pa ga je še brcnil z levo nogo, Kaj se je zgodilo naprej ž njim, ni vedel, zagrnila ga je omedleviea v nevednost. Zbudil se je v bolnišnici. Po glavi ga je kovalo in mu šumelo in leva noga ga je grozno bolela, pred seboj je pa zagledal 3 zdravnike. Zvedel je za mladega človeka grozno novico: noga ni samo zlomljena, ampak grozno zmečkana, Povili so mu je sicer, pa Joška je vkljub obvezi neznosno bolela in lotevala se ga je vročick, noge se je oprijel — prisad. Ali smrt, ali pa nogo proč, so izjavili tretji dan zdravniki, Joška je spreletela ta novica, mravljinci so mu zagomazeli po udih; kaj pa jo mladi človek sirota in potem še hribovec brez noge? Dolgo ni dal odgovora, pa bolečin ni mogel več prenašati. Udal se je in vzeli so mu nogo pod kolenom. Bolečine so ponehale, Rane pa ni mogel pogledati, s strahom in grozo ga je navdajala zavest: dosedaj ni samo sirota, ampak tudi — berač. Solze so mu prišle v oči, ko so mu čez nekaj mesecev prinesli novo, dnugo nogo, pa bila je — lesena. Sedaj še-le je pisal domov, da je bil bolan, pa da je že bolje, vendar, rad bi si okrepil zdravje, prišel bode domov in naj ga pride nekdo ta in ta dan počakat na kolodvor. Zapustil je bolnišnico, se poslovil od predstojnikov in tovarišev, vsak mu je sočutno podal roko, ko je gledal tako krepkega mladeniča brez noge. Kot spomin na vojaška leta vzel je seboj samo sablo in seveda za celo življenje pa — leseno nogo. Sedel je v vlaku na poti domov, vznemirjale so ga misli: Kako se ga bodo ustrašili domaČi, kaj poreče Vančka, ko ga ugleda z leseno nogo? Kaj še-le, ako ga pride ravno ona čakat na kolodvor. V morju bridkosti je zaplavala njegova duša, mučila ga je zavest, da je sirota in berač, nadlegoval ga je tudi dvom: Kaj pa, in to bi bilo pač strašno, Če ga pri Stepovih napodijo, ko ne bode več za težko delo? Med takimi duševnimi mukami in dvomi je dospel na cilj,"na postajo Brezno. Odprl je okno, pogledal skozi in res je stala na kolodvorski ograji Vančka, praznično oblečena, čakala je njega. Sprevodnik mu je pomagal iz voza, bližal se je Vančki, potrkova-je s palico in leseno nogo, njeno oko je motrilo potnike, hotelo je med njimi ugledati lepega vojaka v ru-dečih hlačah, s svetlo sablo, ljubega Joška. Zdrznila se je, ko jo je nekdo prijel za ramo in jo na rahlo poklical: „Vančka!" Pogledala je prišle-ca, ga spoznala in kriknila tužno kot obstreljena srna. Pero se mi ustavlja, zaupati papirju Čustva obeh, tako pošteno in odkrito se ljubečih Človeških src, ki ju je udarila nezaslužna šiba. Stopala sta počasi, saj hitro itak ni Šlo, Vančka je držala Joška pod roko, v enomer ihtela in še vprašati ni mogla, kje in kako je izgubil nogo. V strmi hrib pa ni šlo, Joško je bil še premalo vajen svoje nove tovarišice, lesene noge. Pa Mlinarjev Blaž, ki mu je bil Joško prijatelj že iz mladosti, je radovolj-no napregel gare in ga potegnil na Stepovino. Za vozom je stopala Vančka, Nista govorila, le solze iz ljubečih dekliških oči so Šepetale Jožku, da občuti tudi ona žnjim nesrečo, da gotovo trpi še več nego on sam. Seveda, tudi vsi domači so plakali, ko Joško ni začeli pisati o milijonski dedščini kneza in opisovati Cernovo kot zvijačno žensko. Kakšne smrti je umrl Cegodajev, bo zdravniška preiskava pač dognala. Da pa končno umrje 701etni človek, ki je živel skrajno za-nemarjeno, pač ni nič izvanrednega, kakor tudi ni iz-vanredno, da zapusti kdo svoje premoženje kaki tuji osebi. Poleg tega pa knez ni zapustil milijonov, temveč samo kakih 50,000 rubljev, ki jih bo pač Cernova kljub ugovoru sorodnikov dobila. Zahvala turških vojnih vjetnikov Bolgariji. Iz Sofije po7očajo, da je 1250 turških vojakov, ki so bili vjeti v Sofiji, pred odhodom iz Burgasa poslalo carju Ferdinandu brzojavko, v kateri se mu zahvaljujejo, da se je ž njimi za časa vjetništva na Bolgarskem tako lepo postopalo. Najstarejši časnikarski inserati. Navadno se misli, da je podjetni angležki duh prvi pričel z anon-siranjem (oglasi) v časnikih, toda to zaslugo si prisvajajo kitajske novine „Kin-Pana", ki so najstareji časopis na svetu. Ta vladni list kitajskega cesarstva, ki se v doslovnem prevodu zove „oče tiska sveta", je pričel izhajati 1, 989 po Kristusu. Leta 13G1 je postal tednik, a od leta 1800 izhaja vsak dan, prinašajoč od 1. 1457 naprej v svojem trgovskem delu plačane oglase. Za Kitajci so v tem pogledu seveda prvi Angleži. Nekatere števiike lista „Englioh Mercury-ja" iz leta 1588 oglašajo novo izišle knjige. Prvi leta 1622 redno izhajajoči list „Weekly Wews" ni v začetku sprejemal nikakih oglasov, ti so se začeli gosteje pojavljati v tem listu še-le sredi 17. stoletja. Zopet uspeh policijskega psa. V prvi polovici t. m. je bila kočarju E. Matoušku v Poetrehnovi pri Zagrebu ukradena obleka in perilo v skupni vrednosti za 195 K. Ker se ni moglo dognati, kdo je bil neljubi nočni gost pri imenovanem kočarju, so dobili iz Zagreba policijskega psa. Privedli so ga čez 2 dni po tatvini ga lice mesta in mu dali povohati pipo, ki jo je bil tat tam pozabil. Toliko, da je pes povohal pipo, jo je takoj ubral p® poti naravnost proti vasi Sudkov. Tu je hitel v hišo slikarskega mojstra Jane- prišel peš, ampak se je prvič pripeljal na toliko dragi mu Radi. So le čez par dni, ko so se že vsi udali v neizogibno kruto usodo, je povedal, kje in kako je izgubil nogo. Motil se je, ko je menil, da ga bodo sedaj kot hromega in brezdelnega berača gonili od lii-še. Stregli so mu skrbneje nego poprej. Branili so mu vsako, še tako lahko delo, ker ga niso samo ljubili, ampak se jim je tudi smilil. Se z nekako večjo ljubeznijo se ga je sedaj oprijela Vančka. In ravno, zavest, da je ljubljen, da je pri najboljših ljudeh, ki ne zapustijo človeka tudi v. nesreči, delala je Joška srečnega in privadil se je na novi spremljevalki — palico in leseno nogo. Ni hodil na poljsko delo, ampak izdelovati je začel vedrice in jih znal tako okusno pobarvati, da so ljudem dopadle in vsak je rad kupil od njega. Postal je s časom tako spreten pri tem delu, da je izgotovil po 3 na 1 dan in zaslužil več, nego bi se pečal s kakim drugim delom. Izkupička pa ni shranjeval sam, ampak ga je dajal materi. Stara Stepovka se je že postarala in rada bi bila preložila gospodinjske posle na rame svoje hčere. Razmišljala je o tem veliko, pa vest jej je vedno Šepetala: Najboljši zet bi bil Joško, pa saj tudi Vančka ne vzame drugega. Mikalo je sicer obilo premožnih ženinov na Vančkino srce, posebno sedaj, ko so menili, da popolni berač Joško menda le ne bode za-gospodaril na Stepovini. Toda varali so se. Vančkino srce, ki je ljubilo nekdaj siroto, držalo se je z vso ljubeznijo tudi pomilovanja vrednega berača. Kratko in malo, vsak snubec je bil na fin, Če je hotel razumeti, ali pa če je bil bolj trde kože, tudi na bolj občutljiv način, odbit. Joško je večkrat Vančki govoril, da je prosta, da jej ne brani, naj le vzame drugega, kaj bode s siroto in beračem, on bode zadovoljen, če ga še sploh ne bodo gonili od hiše. Pri takih izgovorih, ki so zveneli tako tuje in prisiljeno, je pogledala Vančka svojega Joška tako milo in proseče, da je vsikdar vse preklical in jo prosil zvestobe. Prikimal je zimski čas, doba svatb vsaj pri nas na hribih. Na več mestih so se pripravljali na svatbo, pa tudi Vančka in Joško sta bila že v tretje okli-cana in v ponedeljek naj bi imela biti poroka. Zbralo se je pred in v cerkvi veliko radovednežev ženskega in moškega spola, vsak bi bil rad videl ženina z leseno nogo, dasi ni bil tujec, ampak doma^ čin. Vsem so se zrosile oči, ko je za tako čedno nevesto stopal ženin milega obraza, krepke in velike postave, pa tako v srce segajoče je odmevalo v cerkvi potrkavanje palice in lesene noge. Gospod župnik so imeli ganljiv nagovor. Cela cerkev je plakala, ko so opisovali pravo nevestino ljubezen, ki je ona ni kazala saimovžarni luči sreče, ampak tudi ob zatonu solnca, v nesreči. Ni ljubila samo Joška kot ponosnega vojaka, ampak tudi kot berača z — leseno nogo. To je torej cvet prave, planinske ljubezni, ki še raste in se tudi razcvita, pa ne po mestih in trgih, ampak njen vrt in dom je — planinski raj. Zakonska Joško in Vančka sta živela na Stepovini zadovoljno, da, srečno. Mati se niso nikoli kesa-II, da so izročili posestvo hromemu gospodarju. Ni jim bil samo zet, ampak tudi sin. Učakali so še največjo srečo za vsako babico: pestovali so čez leto dni m?v-lega JoŠkeca, ki je imel materine oči in očetov obraz, vsaj oni so tako razsodili. * * za Karasa, pri katerem so bile ukradene reči v isti-ni najdene. Nato je bil Karaš oddan sodišču. „Na svidenje, če bo kaj prostora." Neljube pomote se lahko zgodijo, če vdova naroča spominske trakove. V neki varšavski tiskarni je nedavno naročila neka vdova trakove za pogrebne vence, ki naj bi i-meli sledeči napis: „Počivaj v miru! — Na svidenje!" V zadnjem trenotku pa je hotela žena, da bi bi,l napis na vencu Še prisrčnejši, pa je brzojavila tiskarni, naj pristavi besedam: „Na svidenje" še besedi „v nebesih", ako bo kaj prostora ostalo. Tiskarna je ugodila želji žalujoče vdove. Ko pa se je vršil pogreb, so brali pogrebci in drugi ljudje začudeni napis na vencu, ki se je glasil: „Počivaj v miru! — Na svidenje v nebesih, ako bo kaj prostora ostalo." Celo mest« se pogreza. Pod ogrskim mestom Maros-Ujvar so veliki solni rudniki, katere je letos vsled povodnji voda večkrat poplavila. Ker je raztopila voda ogromno soli, so se začela tla pod mestom sedaj pogrezati. Okoli 200 hiš je bilo treba takoj izprazniti, promet po mestu je ustavljen in velikanska panika vlada med ljudstvom, ki se ne čuti več na varnih tleh. Smola. Žandar dvema pijancema: ,Vidva gresta z menoj!" — Eden izmed pijancev: „Vzemite mojega tovariša, jaz imam smolo. Kadar grem z orožnikom, me vselej zapro!" Krompir in čebulja. Krompir: Ali ni to žalostno življenje? Danes me bodo imeli za večerjo. Le še nekhj ur, pa bom vrel v vodi. Strašna smrt! — Čebulja: Kaj ti! Mene bo kuharica živo razrezala na kosce in potem v vreli masti mešala. To bo še-lestra-šna smrt! — Krompir: Pa imaš ti vsaj to zadoščenje, da se bo kuharica jokala, kadar te bo rezala, pri meni se pa ne bo. Naravnost je povedal. A.: Kaj pa pomaga, če ti dom 800 K, za katere me prosiš, čez teden dni boš gotovo zopet tukaj in boš zahteval norega posojila? — B.: Nikakor ne, ker hočem s tem denarjem za 6 tednov v toplice. Loterijske iSeulilse. Gradec 29 oktobra 1913 Line 31 oktobra 1913 57 73 84 8 5 13 80 39 1 90 MALA OZNANILA. Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 vin. Proda se srednje posestvo v lepi solnčni legi v dobrem stanu, eno uro od železniške postaje Laško, pol ure od okr. ceste. Cena 7000 kron. 2400 kron ostane lahko vknji-ženih. Več pove lastnik M. Kokotec Selo, Sv. Miklavž, p. Laško. 1281 Kdsr rabi močne in trpežne zimske barhente, flanele, lanene in bom-bažaste kanafase, cefire, po modi zimsko blago za dame in gospode, platno, rjuhe, ripse, kotenine, brisače, robce in druge tkanine, naj se obrne na krščansko tvrdko Jaroslav Marek, ročna tkalnica št. 72 v Bistrem pri Novem mestu ob Met. (Češko). Vzerci se pošljejo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, fla-nela, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m zi 16 K, prve vrste za 20 K, najfinejše vrste za 25 K franko po povzetju. Ostanke dolge 3 do 10 m. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Dopisuje se slovenski. V enem letu nad 300 priznalnic od Slovencev. 1265 Priden in pošten HČtnec se takoj sprejme pri g. Rihardu German, krojač na Ranči p. Pesnica. 1217 Orgljarska in ccrkovniška služba v Majšpergu pri Ptujski gori je razpisana. 1274 Kuflm krave, ki niso prestare (s svežim mlekom) imeli bi naj od 12 litrov mleka naprej na dan. Ponudbe na Ano Wolf, Št. Peter v Sav. dol. 1267 Dunajska kava. j Fina melange, figova-kav», čaj, S kakao, čokolada, kompozicije za ] rum in vse likerje itd., pošilja j v paketih po 5 kg franko v vse dežele naše monarhije specialist z« kavo I AiiKimt Fr eiini m». Dunaj XVIII. Kreuzgasse 24/6. j Prosim zahtevajte cenike. 1272 Učenec za trgovino mešanega] blaga, se iz poštene hiše takoj «prejme, tak, ki zna nekoliko nemški, ima prednost Franc Korošec, trgovec, Gor. Radgona. 1226 Na prodaj je skioptičen aparat sistem „Saturn" s tahiskopom C 4, acetylen-razsvetljava, in vsa priprava prve kakovosti, malo rabljen po primerni ceni. Več se izve v kaplaniji v Konjicah. 1214 Proda se zaradi starosti lepo posestvo z gospodarskim poslopjem, živino in vsemi pritiklinami. Meri 25 oralov, so travniki, njive, gozd, vse okrog poslopja, pol ure od mesta Maribor. Vpraša se pri g. Pukl, Zwettendorferstrasse, občina Poberž. 1243 Pošten urarski učenec se takoj sprejme. Hrano z vso oskrbo popolnoma zastonj. Mihael Ilgerjev sin, urar, Maribor, Gosposka ulica 13. 1250 Priden in pošten hlapec lepega vedenja z 16—18 leti, kateri zna brati in pisati se sprejme takoj v službo k enemu konju pri gosp. Ivanu Traunu na Ptujski gori. 1287 Cepljeno trsje In ključi I Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikanskib trt na prodaj. Seznam trt: pošip, rulander, burgunder beli in rudeči, muškat, žlahtnina bela in rudeča, portu-gizec, laški ritling, ranfol, izabela in več tisoč korenjakov. Cena po dogovoru. Naročila se sprejemajo dokler bo kaj zaloge. J. Verbnjak trsničar, Breg pri Ptuju. 1295 Ženltna ponudba! Samec, 35 let star, trezen, kmečke rodovine, ki ima 3200 kron denarja in 800 K letne pokojnine, se želi poročiti s poštenim in prijaznim ter malo izobraženim dekletom, ali vdovo z euim otrokom, ki bi imela kako srednje posestvo na prometnem kraju, ali pa denarja za nakup. Resno ponudbe z natančnim podrobnim naslovom na upravništvo pod „Jesenski čas" št. 1296. Na pisma brez podpisa so ne ozira. Lepo posestvo z 6 oralov zemlje je na prodaj lepi sadonosni vrt travniki in gozd; cena 12.0O0 K. Vpraša se pri g. Pukl, Razvanje pri Mariboru. 1271 Pezlstar m cerkveni popravljalne prevzame popravo, kaker tudi napravo novih cerkvenih oprav in potrebščin: oltarjev, prižme, križ*vtti potov, Okvirjev za podobe itd.. Strokovna izpeljava po solidnem slogu oziraje se strogo na starinsko in umetniško vrednost. Nizke cene! 1125 Najboljše reference. H. Fehsler, Gradec, Sackstrasse 24. Krojaškega pomočnika (mladega) sprejme takoj za stalno delo Fr. Kolman, Slivnica pri Mariboru. 1270 Krojaškega učenca in pomdčnlka sprejme takoj krojač Jakob Skaza v Slov. Bistrici. 1280 Učenca, starega 14 let, ki bi imel veselje do kamnoklesarska obrti, takoj sprejmem. Učna doba 3 do 4 leta. Učenec ima pri meni hrano, stanovanje, revnejši tudi obleko. Jakob Golobič, kipar v Ljutomeru. 1279 Proda se posestvo, pol ure od župnijske cerkve, obsegajoče okroglo 50 oralov; gozda v dobrem stanu 15 oralov, vinograda 3 in pol oralov, 1 oral novega nasada, doma njive in košenina. Rediti se more do 8 glav goveje živine. Hiša, kleti in gospodarsko poslopje je zidano in dobro ohranjeno. Vprašati je v Suhodolu p. Loče pri Jan. Zidanšek p. d. Kompar. 1291 Posestvo na prodaj, mori en oral. Cena 2000 kron. Izve se pri Po-lanec, Novavas pri Konjicah. 1289 Ha prodaj! Ker sem prevzel očetovo pasestvo je na prodaj lepo posestvo pri Sv. Ani na Krembergu v Slov. gor., obKegajoče 4 orale zemlje (vrt, vinograd, njive, sadonosnik in gozd). Vse v dobrem in rodovitnem stanju. Hiša in preša z opeko kriti. Prej je bila tu dobro obiskovana gostilna. Cena po dogovoru. Pojasnila daje Tomaž Ornik, posest, pri Sv. Ani na Krembergu. 1290 Glasovir v prav dobrem stanu, za 100 kron proda organist pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 1292 Posestnik v bližini Maribora, star okoli 50 let, se želi poročiti z dekletom ali vdovo (z otroci), ki ima kakih 1600 do 2< 00 K premoženja. Ponudbe na uredništvo lista pod št. 1294. Pekarski učenec se takoj sprejme pri pekovskem mojstru Janezu Turčič, Gosting pri Gradcu. 1285 Posestvo se proda v Kamnici od 5000 do lOCK' kron. Oglasiti seje pri Matiju Žižek v Kamnici pri Mariboru št 16. 1264 Lepo p?sest o na prodaj, meri okoli 26 oralov, zraven je velik lep gozd, lepe njive v ravnini in travniki, zraven lepo gospodarsko poslopje, okoli lepe brajde, vse čisto zraven cerkve. Se vse po ceni proda. Frančiška Oberžan, po-sestnica, Širje št. 6, pošta Zidan-most. Ii86 Lepo stanovanje se da v najem s 1. ali 15. decembrom slovenski krščanski stranki. Primerno pose-, bno za penzijoniste. Dve sobi, jedilna kamarca, klet, drvarnica ln vrt. Mesečno 28 K. Naslov v uprav-ništvu p«d št. 1297. Lllk«-lll<5 Bedaj naJceneja in najlepša petrole-jeva viseča luč v razsvetljaln; moči do 1000 sveč; moč za 100 sveč samo-10 h; najbolj primerna za cerkve, dforane, občine, gostilne itd. Zahtevajte cenike od Zinauer A Co., Sv Jakob v Slov. gor. 1275 je „Pravi :zagrebški Franck: || tako priljubljen pri naših ^ gospodinjah ? w Le zaradi svojih prednosti! krepak okus, zlatorujava barva, nedosežna izdati.ost« Tovarniška znamka: Kavin mlinček. si em lil/25.648 J.FaulandvPtuju trgovina z manufakturxiim 576 blagom se vsem priporoča Najboljši Ia Serravallovo železnato kina-viiio Higien. razstava Dunaj 1906: Državns, od-lika in častni diplom k zlati kolajni :: Krepilno ¡sredstvo za slabotne, malc-krvne in rekonvaJaceate. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi;! kri. Izboren okus. Nad 7000 zdrav- ' niških »prideva!. TrSestie-B^Pc«^^ «,-e* Kopi se t lekarnah v steklenicah po pol litra i E 2'60 Is m Jgfi *446 po 1 liter i K 4*80. Me ura 14 dni m poskušnjo. Se pošilja samo proti povzetja, Po 14 dneh se na želje denar vrne. ffig»' Velik oemk brezplačno (Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . , 14 karatne zlate ure za gospode Srebrne ure ........ Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi Pristne tula ure dvojno pokrovo Ploščnate ure iz kovine . . . Srebrni pancer-veri žice . . . 14 karatne zlate verižico . . . Amerikanske zlate double-ure . Goldin Roskopf ure..... Prave žeieznlčarske Roskopi-patant Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19"— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80 Kuhinjske ure........ 2*40 ........„3- Vezvojnim p zvoncem . „ 3'50 A. Kiffman, Maribor M. 49 Velika tovarniška zalopa ur, zlatnine in srebrnme. D 40--K 6-50 » » BO » 20'— „10--„ Grajski trg št. 2 (BuirsplaU) se cenjenemu občinstvu, gospodujem, fantom m dekletom y,a nakup novih oblek, lepo no?o modno volneno' f'a p8-lilno blago, platna in drugih pfctrebičin, vsem uijudno priporoča, ter zagotavlja sia dobro,, breikonkurenčno, ceno postrežbo. Vse vrste odej in flauelnih odej za postelje od 1 K 40 vinarjev naprej. 1175 naj ne pozabi na velikansko trgovsko hišo Josip Druškovič, Slov. Gradec z najnovejšim zimskim blagom, tudi cenejše kakor v vsaki drugi trgovini. Bolezen pri svinjah pomeni za vsakega svinjerejca veliko izgubo. Za jesen in zimo svojo veliko novo zalogo blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstne barhente, odeje, velike robce, jegrove srajce itd., se radi ogromnega nakupa blaga po jako znižanih cenah proda. Redka priložnost! S^Sr " dolge 180 em za K l'50 se dobijo dokler so v zalogi. Pričakujoč obilnefa obiska se zabeležim Jožef Ullaga, Maribor Tegethofova cesta št. 21. Svinjereja je le tedaj dobičkonosna, če nobena žival ne zboli. Najuspešnejše sredstvo za obrambo in ozdravljenje vseh svinjskih kužnih bolezni so Obeliskove svinjske kapljice, I „Sussannol", ki so se že nad 50 let dobro obnesle. Neštevilno zahvalnih in priporočilnih pisem, dokazuje i zborni uži-nek tega izvrstne ga sredstva Vsak svinjerejec bi moral imeti te iz- 1100 :: kristalni sladkor:: razpošilja Ferd. HaHinger, Maribor, Tegethofova c. 29. borne kapljice vedno doma. Steklenica a eno krono. Deset steklenie 8 K. Paziti je treba na varnostno znamko „Obelisk" in ime „Sassanol". Vse dr ge preparate se naj kot manjvredne odločno zarrne. Glavna zaloga v Mariboru: Letsrna „Pri Mariji Pom«gaj" W. A. K&aig, Tegethsfeva cesta 1 (nasprod frančiškan) ski eerkvi). Edinss izdelovalnica: Lekarna „Pri obelisku", M \ Viktor Hauser, Celovec, Kardinale i trg (Koroškf) no2 Vse šolske potrebščine za ljudske šole kakor: svinčniki, peresa, peresniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje škallji-ce za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri i86 Goricar & Leskovšek v Celju. Lastna zaloga ljudsko-šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade. Na debelo! Na drobno Ta insérât Dobiva se v vseh vtlikostih 1124 Hočete li krmo hitro pariti in ob enem z isto kurjavo ravno toliko vode segreti, ali pa uporabljati parilnik tudi za kuhanje žganja, potem kupite edino-le novi, večkrat patentovani izvirni brzo-parilnik „ Alfa* iz najboljše železne pločevine, patentovano kurjavo, patentovano okroglo varnostno zaklopnico in obetajočo mečkalnico. llustrovani cenik brezplačno. Delniška družba Alfa Separator Dunaj XII/3 ima za vsakega izobraženega človeka interese. Vi morate vedeti, ako polagate veljavo na higijeno svojega trupla, da je v Vaši hiši zanesljivo desin-fekcijsko sred»tvo neobhodno potrebno. Bolezni kakor kolera, tifui, ošpice, šarlah, koze, ranjenje, opekline se pojavljajo opetovano; za desinfekcijo na bolniški postelji, za antiseptične obveze ran in bul, za irigacijo trupla in preprečenje okuženja, pri v»aki vrsti dezinfekcije ter odprave duha, je najbolj primeren znanstveno mnogokrat preiskušeni in po vsem svetu kot najboljši desinficiens sedanjosti priznani Napravite poskus! Glejte na ime Lyxoform in na orig. zavoj. IMajtg sel Etórai tí. & Ä3 Izbira rirrajsksnž wœtrsltga biap, s. pp. Stirn rovi, itwfera sa PEPiki, mrež srni Id za bípo-ÜLH pcsislje itd. 1 Ravnikar í Trgo? N» 2 B0ÖÖ ¡B lih » ŽE laisii pHdslki » -1-, Blasaa slov. asftjp sHfeifc fa c!r ostih bars, iopičeg, fíraiia in Mop.' Kupujiin po mpiiji csai dsielne pridelki, ip. vinsh! tarnen. Točna la saiidini pesíFBiba.-^ BfalllS lil ICO to. Zl. í^Tdéüb in solidno postrežba. sä žgana lissa fia drobno in na debelo! m Zaloga rudninskih soda J. O vej o volno Ovčje kože, kakor tudi vsakovrstne druge kože kupuje po najboljših dnevnih cenah K. Granitz, Maribor, Gosposka ulica 7. 1199 Posestvo čez 30 oralov veliko, blizu Maribora, železni«© in farne cerkve, vse v dobrem stanu, je takoj na prodaj. Več pove upravništvo. 1192 ker vpliva hitro in sigurno, se lahko rabi brez nevarnosti od vsakogar, diši prijetno aromatično, ne škoduje koži in je konečno jako p» ceni; zato ga priporočajo večinoma zdravniki in se rado rabi v vsaki hiši. V originalnih steklenicah (eeleno steklo) obdanih z navodilom za rabo, se za 80 vinarjev ena steklenica 4 100 gramov v vseh lekarnah in drožerijah monarhije dobi. — Pomislite, da Lyso-form slab duh in pot hitro in sigurno odpravi. Poučno, od odličnega zdravnika sestavljeno brošuro „Kaj je higijena? ' dobite zastonj po kemiku C. A. Hubmann, referentu „Lysoform-tvornic", Dunaj XX., Petraschgasse 4. 500 kron Vam plačila, ako moj uničevalec korenin „Ria-mrisilo" Vašaga knr-jaga očesa, bradavice, trde kcže v treh dneh brez bolečine ae odpravi, Cena enr posodice s garancijskim pismom eno krono. 224 „Kemeay, KaSaa L poštni predal 12/76 (Ogrsko)". Prvi telefonski pogovor v Ljutomera. Halo ! Halo ! Vsakovrstno novo, lepo in modno blago za moške, ženske in otroke Vam najcenejše ponuja trgovec Vršič v Ljutomeru. Za 4 krone cela volnata obleka; (Ausverkauf) ker se to razproda. Sešito blago, suknje, hlače in zimske srajce za odrasle, za šolarje zgotovljene štofnate in cajgaste obleke in vse kar za šolo rabi. Za jesen in za zimo nove štofe za možke in damentuhe za ženske obleke ter lepe štrikane in svilnate robce. Vse, kar potrebujete, kupite le pri domačemu narodnemu trgovcu po najnižji ceni. Ogledajte si zalogo in prepričajte se sami. — Tudi lepe kovčeke (kofre) in vsakovrstno perilo za tiste, ki grejo v Ameriko ali k vojakom. — Najboljšo žgano kavo. 1089 Pozor I Cenj« Bcupovalci. Pozor I Novm slovenska trgovina Alojz Brenčič, PM nudi ceDj. občinstva za jesen m zimo samo sveže blago kakor: najnovejše škfe za moške obleke, ter sukno in volno za ženske obleke in bluze, mnogo trpežne hlačevine, veliko izbiro raznega parhenta stanovitnih barv, najmodernejše svilene, volnene, suknjene in štrikane robce ter vsakovrstnega platna za posteljno in životno perilo in sicer hlače, srajce, nogavice, rokavic», predpasnike, ovratnike, manšete, otročje oblekce, dežnike ter z eno besedo vse, kar spada v manufakturno stroko. Postrežba hitra in solidna! Za mnogoštevilen obisk se priporoča nsrodni in domači trgovec Aiolz Brenčič v Ptuju. g&2 Novo blago! Nizke ceae! Prva 1288 staj. trsničarska zadruga (pošta Juršinci pri Ptuju* ima oa prodaj cepljene trte D»jboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tadi na različnih križankah. Ceniki so brezplačno na razpolago. Na debtiöS Fr. Novak N« dmfono\ Za njive in travnike, za sadje, ze-lenjad, za žito. vinograd, moraš žlindre pridat. frg^fna s špecerijskim blagom, moko in deželnimi pridelka podova pri Račjem. Glavna zaloga kave, surove in pražene, čaja usjnkusnejše vrste, kakor tudi riža, moke, soli, najfinejše bučno olje itd. po najnižji teni* — Kupuje se tukaj najbolje in najceneje Razpošilja so tudi po pošti in železnici. 1284 prane BCoPOŠeC : % Priporoča slavne- j mu občinstvu svo- * jo veliko zalogo j železnih nagrob- j nih križev z zlatimi napisi in z podstavki; bakrene in železne ma-rijaceljske kotle, peči, štedilnike, drugo železjt, orodje in potode. Stroje za krmo in šivanje, kolesa (bicikelne) in vae dele za iste. Deske, late, štafelne itd. trgovina z železom in mešanim blagom I v Gor. Radgoni. ♦♦♦♦•Mf*®-* traverze in 1 umetna gnojila od « 2 c. kr. kmet. druž- £ Z be v Gradcu. Za- % j» logacementnihce- ♦ J Vl, kerit in drugo. T { Zaloga viake % f vrste opeke, iz sloven. križsvske ? opekarne, ki se > vsak dan dobi. Vsak pondeljek ♦ skozi celo leto sveže apno, za f kovače najboljši koks, oglje in ž. „ostrauer" premog, tudi svitli premog v vel. kosih za kurjavo. ^ mmnm žlindra zvezdne znamke Stern^^MarKe je priznano najboljša in poceni, fosfornato kislo gnojilo za jesensko setev Gotov učinek! Bogat donesek! Pozor! Tomaževa žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino fosiorove kisline, ki je na vrečah označena se da popolno jamstvo. Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina »Merkur« Peter Majdft, Celje. Naročila na debelo in na drobno se takoj izvršujejo. 1019 « ♦♦ '»>»»»♦ ♦♦ »»»«»»D Važen oglas „Slovenske Straže"! Čitajte! V današnjih težavnih razmerah Ztraorete obogateli ie s srečko! f je v to srrho prva in naipriporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400 000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov. . ker vsake srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, k e r je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 »Inariev, in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihodnje žrebanje se vrši dae 1. decembra 19131 Ena turška srečka in ena srečka italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto, na mesečne obroke po samo 6 kron. Pojtsnila daje in naročila sprejema z« . Slovensko Stražo" gospod Valentin Urbanfcič, Ljubljana 5. Sprejmejo se marljivi satrudniki pod ngodnimi pogoji. * H íR i I S B O a m & m m m !& Potrudite se Prepričaj se predagi odjemalec, Kje boljša je postrežba pri meni al' drng«d; Vsekakor ti priznavam kot trgovec Da neprilike se najdejo povsod. ob skati domačega in narodnega trgovca v „ v : c t l H ki priporttča če»j. občinstvu z% je**n in zimo v»like izbiro novo-doSiega vsakovrstnega modnega blaga za moke in žencke fcbleke, kakor tnrii razno platno za metu o in posteijno perno. Nadalje |»rl|M»«-eoa za jesej« in zimo različse nove portate, novo hlačevino, nove koče in n-dej«, nove štnkaue robce in srajce, tep he, de nike, kravate, maadt4&, ovratnike, nogavice, rokavice ttr veliko dngega novega blaga z» oblačila. Za mnogoštevilen obisk se priporoča Fr&DC L^ilftPt 983 Kdor bo z blagom zadovoljen, naj povo svojim znancem Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. 13 O w 3 N< 8- & TJ O © 3 &> Izdajatelj In saLoinü: KatoHöko tiskovno drafttvo. t.tUfi.u v i»r .j> ui ostat« r roujl) AttUvi. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,