Ameriška Domovina
AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 72
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 12, 1961
SLOVENIAN
morning Newspaper

STEV. LX — VOL. LX
Kennedy je fa feden zaposlen tez glavo
Vprašanja domače politike, obisk nemškega kanclerja ter Laos v ospredju zanimanja.
WASHINGTON, D. C. — Komaj se je predisedniik Kennedy vrnil z nedeljskega odmora, je našel na svoji pisalni mizi cel kup aktov in pozivov, ki so usmeril; njegovo delo tekom tega tedna. Najprvo je podpisal oklic na farmarje, naj pri svojih letošnjih načrtih za pridelovanje žita za krmo vpoštevajo novi zakon. To bo dobro za njihovo bilanco, pa tudi za federalno blagajno. Predsednik je dalje našel na svoji predlog, da naj imenuje nove poslanike za Urugvaj in Islandijo.
Predsednik bo poslal ta teden Kongresu par zakonskih načrtov, ki na Kapitolu ne bodo sprejeti brez ugovora. V mislih ima zakonski predlog o novem federalnem tajništvu za urbanizem, to je za sodelovanje z mestnimi upravami v takih vprašanjih, kot iSo stanovanjske hiše, šole, mestni promet itd. Sedanji predsednikov kabinet šteje 10 članov, novi federalni tajnik bi bil torej enajsti član kabineta. Desetega elana kabineta je ustvaril 1. 1954 predsednik Eisenhower. Takrat je organiziral s pristankom Kongresa federalno tajništvo za prosveto in socijalno politiko. Ken-nedyevemu načrtu najbrže ne bi nihče veliko nasprotoval, ako ne bi vsi vedeli, da je predsednik izbral že tudi tajnika za no-vo tajništvo v osebi črnca dr. Weaverja, ki na Kapitolu ni ravno dobro zapisan. Južni senatorji in kongresniki bodo torej nasprotovali novemu tajništvu ne iz stvarnih razlogov, ahnpak radi tega, da ne pride dr. Weaver v kabinet. Bil bi to prvi črni politik, ki bi sedel v federalnem
kabinetu.
Kennedy bo poslal Kongresu še drugi sporni zakonski načrt: o reorganizaciji tako imenovanih avtonomnih federalnih agencij, kot so take, ki urejajo meddržavni promet, civilno letalstvo, borzno poslovanje itd. Načrt hoče spraviti vse te avtonomne ngencije pod vpliv federalne administracije, tega pa ravno mno-f1 senatorji in kongresniki noče-1°. Predsednik se bo razgovar-•lal tudi z nemškim kanclerjem ■^■’demauerjem.. Dela mu mrej r,es ne bo manjkalo.
Novi grobovi
Margaret Haffner
Po daljšem bolehanju je preminula Margaret Haffner, rojena Yerman, stara 73 let, stanujoča na 14213 Thames Ave. Bila je vdova, soprog Matt je umrl leta 1948. Tukaj zapušča hčeri Paulino Pular in Frances Kasu-nic, 4 vnuke, brata Franka Yerman (v Geneva, O.) in več drugih sorodnikov. Sestra Margaret Nainiger je umrla letos v januarju. Rojena je bila v Kamniku ko tudi soprog. Tukaj je bivala 61 let in je bila članica Coli. Hive No. 283 T.M., Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ ter Oltarnega društva pri Mariji Vnebo-vzeti. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih.	!	<	'
Jennie Žele
V Euclid Glenville bolnici je preminula Jennie Žele, roj. Cel-har, stara 73 let, stanujoča pri hčeri na 29259 Oakdale Rd., Wil-lowick, O. Bila je vdova, soprog Stephan je umrl leta 1933. Poprej je več let vodila delicate-sno trgovino na E. 68 St. Tukaj zapušča hčer Jean Miller, sestro Mary Bergoč in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Št. Petru na Krasu, kjer zapušča brata Franka. Tukaj je bivala 41 let. Bila je članica Podr. št. 25 SŽZ, Društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ. Pogreb bo. v petek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 S. 152 St. Čas še ni določen.
Veronika Gojak
Sinoči je umrla v Woman’s bolnišnici, kamor je bila včeraj orepeljana, 73 let stara Veronika Gojak, roj. Mance, s 7016 Hecker Ave., doma iz Brod-Moravice ha Hrvaškem, od koder je prišla v Ameriko 1. 1899. Zapustila je moža Toma in sina Toma ter več drugih sorodnikov. Bila je članica Sv. Josipa br. 99 HBZ in CVijeta Hrvat-:kih Sestara. Pogreb bo iz Gr-linovega pogreb, zavoda na E. 32 St. Čas še ni določen.
Bombe pokajo dalje v Franciji kot v Alžiriji
Včeraj je eksplodiraj*! ena pred predsedniško palačo komaj 'eno uro prej, predno je prišel tja De Gaulle.
PARIZ, Fr. — Pretekli teden je skupina alžirskih nacionalistov udrla v neiko bolnišnico in streljala na bolnice in strežnike. V nedeljo so francoski nacionalni prenaipeteži, ki hočejo držati Alžirijo za vsaiko ceno pod francosko oblastjo, nastavili vrsto bomb, ki so eksplodirale.
Ena teh “plastičnih” bomb je bila nameščena pred glavno pisarno' Krščanske demokratske stranke, ki podpira De Gaullov načrt za sklenitev miru z upornimi Alžirci.
Druga je eksplodirala včeraj prs!d samo predsedniško palačo komaj eno uro prej, predno je prišelitja De Gaulle.
Bombe pokajo tudi v Alžiriji. Boji tečejo dalje, med tem ko so se razgovori med uporniki in francosko vlado odmelknili v — daljavo.	,
Vedno novi begunci iz rdeče Vzhodne Nemčije
BERLIN, Nem. — Koncem Velikega tedna je pobegnilo po podatkih oblasti Zah. Berlina iz Vzhodne Nemčije v Zah. Berlin preko 5,200 oseb. Tekom prvih treh mesecev letošnjega leta je zbežalo na zahod iz Vzhod. Nemčije 46,367 oseb, od leta 1946 pa kar 3,400,000.
Pretežno beže intelektualci in strokovni delavci, največ mladina, ki je obupala nad možnostjo, da bi si mogla v komunistični Nemčiji urediti človeka vredno življenje.
^Jizu dvesto pogrešanih Y bojih v Katangi
^Leopoldville, Kongo. —
reteikli teden je Skušala skupi-katanške vojske, skupno pre. 0 180 mož z brodom preko reke ’Gd uporne pripadnike plemena a,liiba v severozahodini Katanci na področju Kabalo. Brod je -h zadet od mine in se je potopil, ft]im pa tudi menda kar vse V(>jaštvo.
Poleg domačinov je med podanimi tudi okoli 13 belcev.
abalo je od včeraj v oblasti ^.!°pskih čet ZN, ki imajo v jet-•Jstvu 28 pripadnikov bele “tuj-<e ^gije” katanške vlade.
Cleveland ima 155 milijonov dolga
CLEVELAND, O. — Mesto ima Skupno 155 milijonov dolga, ko ie dalo včeraj na trg nove honde za $14,520,000.
Od te vsote pojde pet milijonov za gradnjo nove podzemske razstavne dvorane na Mallu, ostanek pa za razne izboljšave in popravila v pristanišču, cestah, mostovih in središčih za razvedrilo.
Vojna mornarica ne misli graditi novih atomskih ladij
WASHINGTON, D. C. — V Kongresu so večkrat napadli vodstvo vojne mornarice, da ne hodi' “z duhom časa” in ne misli dosti na to, da bi pomnožila število atomskih vojnih ladij. Do sedajjma namreč v načrtu samo f3, ki so deloma že izgotovljene: eno letalonosilko, eno križarko in enega rušilca. Atomske podmornice so iz tega števila izvzete.
Vojna mornarica je sedaj objavila posebno razpravo, ki v njej razlaga, zakaj se ne more odločiti za nove atomske vojne ladje. Razlog je preprost: vsaka atom s k a vojna ladja je za 50% dražja od navadne. V federalnem proračunu pa j,e vojni mornarici odmerjenih le malo sredstev, da le s težavo modernizira Obstoječe vojno ladjevje, za nove atomske ladje pa ni nikjer denarja. Razprava ni torej namenjena samo obrambi politike vodstva vojne mornarice, ampak naj bi tudi podžgala Kongres, da bi povečal federalni proračun za ta del naše narodne obrambe.
SOVJETI POSLALI PRVEGA ČLOVEKA V - VESOLJE
Sovjetski zvezi je uspelo poslati prvega človeka na pot okoli Zemlje in ga živega vrniti na njo. Jurij A. Gagaran, 27 let stari oče dveh hčerk, je prvi človek, ki je prodrl v vesolje. — Veliko navdušenje v Moskvi in drugod po Sovjetski zvezi.
MOSKVA, ZSSR. — Množice manifestirajo po cestah in trgih ver vzklikajo uspehu svojetske znanosti in tehnike, ki se ji je posrečilo poslati prvega človeka na pot okoli Zemlje in ga po 85 minutah živega vrniti na njo. Jurij A. Vodnik Vzhod. Nemčije Wal- Gogaran, 27 leta stari letalec, poročen in oče dveh malih
hčerk, je poletel na pot okoli Zemlje, ki ga je vodila proč od nje 189 milj, pa ga ji zopet približala na 105 milj. Po 86 minutah se je srečno vrnil in pristal na naprej določenem kraju v Sovjetski zvezi. Kraja pristanka v prvem poročilu še niso objavili.
V	Moskvo prihajajo česetitke od vseh strani, Gagaran bo v nekaj.dneh poznan po vsem svetu kot je bil nekdaj Lindbergh, ko se mu je kot prvemu posrečilo preleteti Atlantik.
V	borbi za prodor v vesolje je zopet odnesla zmago Sovjetska zveza. Uspeh sam morda v izključno znanstvenem pogledu ni niti tako pomemben, toda pokazal je jasno, da so Rusi svobodni svet v avstronautiki prehiteli.
Umrl med sejo odbora državne zakonodaje
COLUMBUS, O. — Državni poslanec R. Humphrey je umrl star 54 let ob koncu zasedanja odbora za industrijo in delavstvo v predstavniškem domu Ohia. Zadela ga je srčna kap.
ter Ulbricht je naročil oblastem, naj “ugotove vzroke tega bega in podvzamejo korake, ki ga bodo ustavili.”
Sredstva, ki so se kolikor toliko obnesla v ostalih komunističnih deželah — minirane meje, stražni stolpi, pogoste obmejne patrole s psi — Se na prehodih v Berlinu ne obnesejo, ker morajo biti ti odprti. Zato ni prav nič čudno, da je svobodni Zah. Berlin komunističnim o-blastnikom v rdeči Nemčiji tak trn v peti!
-----o-----
Stroški za varstvo Hru-ščeva v New Yorku niso še plačani
WASHINGTON, D.C. — Ko so bili lansko jesen Hruščev in ostali komu nistični poglavarji na zasedanju ZN v New Yorku, je največ posla imela z njimi njujorška policija. Obrati je morala vse svoje uslužbence in jih držati v službi skoraj noč in dan, da se ne bi kakemu vodilnemu komunistu pripetilo kaj žalega.
Njujorška policija je vestno izvršila svoj posel, toda stroškov zc to delo še ni ddbila povrnjenih. Zahteva od federalne uprave okoli 3 milijone za kritje dodatnih stroškov. Federalna administracija je sicer na vsa usta hvalila njujorško policijo, toda višini stroškov ne zaupa. Boji se, da je znesek pretirano visok. Zato je predlagala Kongresu, naj odobri samo polovico.
V New Yorku so radi tega po-koncu, kajti bojijo se, da bo fe-'deralna administracija tudi v bodoče hotela ob podobnih slučajih plačati samo polovico zahtevanega zneska. Njujorski župan Wagner vztraja zato uporno na celem znesku 3 milijonov. —-------------o-----
V Londonu imajo že pri-iročnik za tašče
LONDON, Ang. — Redempto-rist Father Harris je poleg obilnega poklicnega dela našel čas, da je napisal poseben priročnik za tašče. Zadnjo nedeljo so ga
Sestanek Kennedya in Hruščeva še letos?
WASHINGTON, D. C. — V vladnih krogih vlada prepričanje, da se bosta predsednik Združenih držav J. F. Kennedy in predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev sestala k neposrednim razgovorom še pred koncem tega leta.
Tekom zadnjega sestanka s predsednikom angleške vlade Macmillanom je Kennedy povedal odkrito, da se bo razgovarjal s Hruščevim neposredno brez angleškega posredovanja.
Ngo Dinh Diem zmagal
delili po londonskih katoliških cerkvah vsem vernicam, tudi takim, ki niso tašče. Father je v priročniku največ prostora posvetil vprašanju odnosov med taščo, njenim sinom in snaho. Daje taščam celo vrsto lepih naukov. Pade pa v oči, da je največ takih naukov, česar tašče ne smejo narediti.
Kot se vidi, Father Harris nima najboljšega mnenja o raznih vrstah gorečnosti, ki jih tašče rade razvijajo. Father Harris na primer priporoča, naj tašče ne vzgajajo vnukov tako, kot so vzgajale svoje otroke, naj pridejo .na dan s svojimi nasveti samo takrat, kadar jih kdo prosi zanje, naj se ne vtikajo v družinsko življenje svojih otrok itd.
Zanimivo bo, kakšen odmev bo priročnik našel v prizadetih krogih.
Kennedyev program brez močne podpore med volivci
kain
Vremenski
pblačno, vetrovno, dež. Naj-
VlsJa temperatura 45.
WASHINGTON, D. C. — Pre-tedkli ponedelj. so se kongresniki vrnili z velikonočnih počitnic, da se znova lotijo zakonodajnega dela. Tekom obiska v svojih volivnih Okrajih so prisluhnili glasu volivcev glede -njihovega odnosa do predsednika Kennedya in njegovih predlogov Kongresu.
Velika večina onih, ki so bili tekom velikonočnega odmora v svojih volivnih okrajih, se je vrnila sem s poročili, da , javnost na siplošno odobrava spretno in odločno politiko predsednika, da pa se ne navdušuje posebno za njegove zakonske predloge Kongresu, torej za izvajanje njegovih domačih političnih načrtov.
Demokratski senator J. Car-roll iz Colorada je dejal: “Ko sem lani v novembru zapustil
Colorado, se je država ravno odločila za Nixona in bilo je mogoče čutiti sovražnost do Kennedya. Sedaj sem našel položaj pcpOlnoma spremenjen!” Republikanski član Doma iz Kalifornije Bell je povedal: “Ugotovil sem, da imajo ljudje radi Kennedya, toda ne izgleda, da bi uživala njegova politika kako širšo podporo.” Podobne izjave in mnenja je povedalo tudi veliko drugih zakonodavcev po povratku v Washington.
Izredno predsednikovo popularnost je ugotovil tudi Gallup. Po njegovi ugotovitvi odobrava predsednikovo vodstvo dežele 73 odstotkov volivcev, zavrača pa le 6. Za ravnanje bivšega predsednika Eisenhowerja se je v enakem času njegovega vodstva dežele izjavilo le 67 odstot-
kov, proti pa 8.
Vsa predsednikova priljubljenost in odobrovanje njegovega dela med volivci doslej ni dobila pravega izraza v Kongresu. S skrajnim naporom se je posrečilo predsednikovim podpornikom zlomiti moč opozicije v odboru za dnevni red Predstavniškega doma, dosegli so uzakonitev podaljšanja brezposelne podpore, pa doživeli poraz pri borbi za zakonski predlog za povišanje minimalne urne plače na $1.25.
Predsednikovi predlogi so v raznih odborih obeh domov in vse kaže, da bodo le težko prodrli. Republikanci, so se povezali z južnimi konservativnimi demokrati in odnesli zmago v boju za minimalno urno plačo, vse kaže, da bo ta koalicija z lahkoto zma-
Protikoiministični predsednik Juž. Vietnama je z lahkoto zmagal nad svojima tekmecema. — Dežela je kljub temu v nevarnosti.
SAIGON, J. Viet. — V nedeljo so bile volitve za predsednika republike, pri katerih je dobil Ngo Dinh Diem nad štiri petine vseh oddanih glasov. V njegovo zmago dejansko ni nihče dvomil, ker opozicijska kandidata nista imela dosti možnosti za uspešno voliv.no borbo.
Diem je prevzel vodstvo Južnega Vietnama 1. 1954, ko je postal ta neodvisna država. Po hudih težavah je ukrotil domače nasprotnike, ki so razpolagali z lastnimi vojskami, in uvedel v deželi na pol redno upravo. Miru se mu ni nikdar posrečilo vzpostaviti, ker Sev. Vietnam, kjer je oblast v rokah komunistov, stalno pošilja na jug kcmiunistične agente, ki so organizirali precej obsežno gverilo. Njen cilj je vzpostaviti komunistično oblast tudi v Juž. Vietnamu.
Diem je uvedel v deželi napol diktaturo, pri čemer je večji del oblasti v rokah njegovega bližnjega sorodstva. Nekateri opazovalci trdijo, da je izgubil dober del podpore med ljudstvom. To ga podpira le, ker trenutno ni na vidiku nobenega drugega, ki bi naj prevzel vodstvo dežele in boj proti notranji in zunanji komunistični nevarnosti.
Na nevarnost, da bi mogel Juž. Vietnam pasti v komunistične roke, sta opozorila na svojem zadnjem sestanku koncem preteklega tedna tudi predsednik Kennedy in predsednik angleške
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima jutri ob 7:30 v šoli sv. Vida sejo. Prebrani bodo trimesečni računi!
Sprememba seje—
Baragov dvor št. 1317 Kat. borštnarjev ima sejo ta petek, 14. aprila, ker bodo tajnik in drugi odborniki prihodnji petek izven mesta na kegljaški tekmi Kat. borštnarjev. Seja bo v mali dvorani pri vhodu v novo farno dvorano. Asesment bodo pobirali od 6:30 dalje. V soboto ima društvo ples v novi šentvidski dvorani.
Rokoborba—
Jutri zvečer se bosta v Areni pomerila Japonca brata Keo-muka z Brazilom in Wrightom za naslov prvaka ZDA. Začetek tekmovanja je ob 8:30. Nastopi še vrsta drugih znanih borcev. Zadušnica—
V petek ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jennie Femec ob 3. obletnici smrti.
Iz bolnišnice—
Iz St. Alexis bolnišnice se je vrnila Marija Ciber z 1115 Norwood Rd. Zahvaljuje se za obi-ike, darila in pozdrave.
Zadnje slovo—
Članice Coll. Hive No. 233 T.M. so vabljene jutri zv. ob sedmih v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St., da se poslove od pok. Margarete Haffner, v petek pa k njenemu pogrebu.
Na obisk—
Rose Fatur je prišla iz Fontane, Calif., na obisk k otrokom in sestram. Stanuje pri Antonu Sa-jevic na 25290 Marsdcn Drive, Euclid, RE 1-1347.
gla tudi v boju za zvezno pomoč šolam in proti njej. Negotova v^a<^e ^acrn'^an' usoda čaka tudi predlog za bo-lezincsko zavarovanje upokojencev in za delo nesposobnih ostarelih v okviru Social Security.
Tudi ostali predlogi bodo nemara sprejeti le, če se bo predsednik zavzel za nje z vso svojo močjo in vplivam ter se obrnil za podporo v slučaju sile neposredno na volivce.
V delu javnosti je začelo prevladovati prepričanje, da je gospodarski zastoj v deželi pri kraju in da zato posebni ukrepi zvezne vlade za pospeševanje gospodarskega razvoja niso več potrebni. To prepričanje se je začelo uveljavljati tudi v Kongresu in bo imelo brez dvoma svoj vpliv na glasovanje pri vseh zadevnih predlogih.
Tri bilijone ljudi
NEW YORK, N. Y. — Ob koncu letošnjega leta bo po mnenju strokovnjakov ZN za prebi-vbaLstvo živelo na zemeljski obli skupno nad tri bilijone ljudi.
Od časov Kristusovega rojstva pa do nekako srede prete-klega stoletja računajo, da se število prebivalstva na svetu ni bistveno pomnožilo. Držalo se je nekje okoli 200 milijonov.
Sredi preteklega stoletja je začelo naglo rasti in je doseglo okolj leta 1930 dva bilijona. Od tedaj je poraslo za polovico na tri bilijone. Če se bo človeštvo množilo v enaki meri v bodočih letih, bo doseglo 1. 1980 že štiri bili j one.
. Zadnje vesti
P A R I Z, Fr. — Predsednik De Ganile je včeraj izjavil, da Francija ne bo sodelovala pri Združenih narodih niti z ljudmi niti z denarjem. Zavzel se je za njihovo preureditev, ker da v sedanji obliki niso več podobni organizaciji, ki je bila pred 15 leti ustanovljena.
CLEVELAND, O. — Radio postaja WDOK je vložila prošnjo za zgraditev nove televizijske postaje v Clevelandu. Če pojde vse po sreči, bo postaja začela že čez leto in pol oddajati.
L O N DON, Vel. Brit. — Daily Mail je prinesel vest, da bo a-meriški pilot U-2 letala F. Powers 1. maja izpuščen na svobodo in da bo ostal v Sovjetski zvezi. Njegova žena Barbara se mu je baje pripravljena tam pridružiti.
JERUZALEM, Izrael. — Odvetnik množi čnega nacijskega morilca Adolfa Eichinanna dr. Servatius iz Koelna je zanikal i z r a elskemu sodišču pravico do sodbe Eichmanna. Proces se je včeraj začel z branjem obtožnice in pozivom odvetnika sodišču, naj se samo diskvalificira za sojenje Eichmanna. Tega je odvetnik slikal kot “orodje nacistične države”.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy se bo danes ob desetih dopoldne sestal z zahodno - nemškim kanclerjem dr. K. Adenauerjem, ki je prišel sem na tridnevne uradne razgovore.
Ameriška Domovina

61X7 SL OUir A ve. — HEndersom 1-0628 — CleveUad 8, O ki«
National and International Circulation
Publitb«d daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Pt&Uaher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Octovtc NAROČNINA i
£a Zadiajene države:
912.00 na leto; 97.00 za pol leta; 94.00 ta S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za I mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
šu^čwpTTon ratxsT ~
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 8 months; $4.00 for 3 montha Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 montha Friday edition $8.00 for one year
88
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 72
Wed., April 12, 1961
Nemška zunanja politika
Sedauji obisk nemškega kanclerja K. Adenauerja v Washingtonu je zopet sprožil vprašanje, kaj želi Nemčija doseči s svojo zunanjo politiko in po kakšni poti želi hoditi pri tem. V svoji osnovi je cilj nemške zunanje politike jasen; združitev razbitega nemškega naroda in ozemlja v eno državo. Jasni sta tudi obe poti, ki naj pripeljeta do cilja; direkten sporazum z Moskvo ali pa vključitev nemškega naroda v svobodni svet, kar naj bi preje ali sleje omogočilo nemško zedinjenje. Jasna je tudi odločitev nemškega naroda; naslon na svobodni svet. Vladna nemška krščanska demokracija se je za to pot odločila že pred desetletjem, nemška socijalna demokracija, ki je v opoziciji, pa šele preteklo leto.
Če se je Nemčija odločila za vključitev v svobodni svet, je seveda življensko zainterisana, kako si svobodni svet predstavlja bodočnost odnosov med njim in komunističnim svetom. Nemčija je v vem oziru sama zase že na čistem. Ker ne računa, da bi ustvarila svoje zedinjenje s silo, ji ostane samo druga politična špekulacija: politična evolucija v komunističnem svetu.
Res je sicer, da komunistična diktatura stremi po totalitarnosti, toda ne more se komunizem ubraniti dejstva, da je tudi v okviru komunizma več stopenj diktature. Kakršen je x^sakokraten diktator, taka je tudi ruska komunistična diktatura. Tako poznamo zaenkrat že tri vrste ruske komunistične diktature: Leninovo, Stalinovo in sedanjo pod režimom Hruščeva.
Evolucija se kaže tudi v ruskem narodu samem brez ozira na komunistično diktaturo. V ruskem narodu so nastale nove družbene plasti. Neokrnjena v svojem bistvu sta ostala samo kmetski in delavski stan, dasiravno je komunizem močno vplival na miselnost kmetov in delavcev. Vsi ostali stanovi iz carske dobe so dejansko propadli. Na njihovo mesto so prišle nove intelektualne sile in prevzele vodstvo v gospodarstvu, kulturi, narodni obrambi in socijalni politiki.- Res je, da morajo priznati direktive in kontrolo komunističnega režima, so pa že tako močne, da režim ne more vladati brez njih, da mora vpoštevati njihovo miselnost, njihove želje, pred vsem pa njihovo strokovno sposob nost. Nemci mislijo, da se bo komunizem zvotlil ravno po tej poti, kar ni ničesar novega. Zgodovina uči, da so tudi prejšnje diktature propadale na isti način. Rodovi, ki so živeli pod njihovim bičem, so jih tudi uničili.
Nemci dalje mislijo, da so se politične sile za železno zaveso lansko jesen močno premaknile. Na znanem sestanku komunističnih strank v Moskvi je prišlo do upora proti moskovskemu vodstvu komunističnega sveta. Uprla se mu je kitajska komunistična stranka. Za seboj je zaenkrat poteg nila samo par manjših komunističnih strank, toda Moskva je morala priznati Peipingu ravnopravnost. V komunizmu imamo zaenkrat neke vrste dualizem, kot je bil nekdaj v av-stro-ogrski monarhiji: kitajski tovariši naj vodijo v “idea-logiji,” ruski pa v gospodarstvu in vojaški sili. Jasno pa je, da nosi tudi rdeči dualizem v sebi kal razpada vsega sistema, kar se pa ne bo tako hitro pokazalo.' Ne da se pa tajiti že danes, da sta tovarišiji med Moskvo in Peipingom sicer ravni, da pa kitajski Mao gleda vendarle v ruskem Hrušče-vu zastopnika malega naroda, ki se s svojo kulturno zgodovino še primerjavi ne da s kitajsko. Ni namreč samo ironija, kadar Tirana trdi Moskvi, da je Albancev s Kitajci vred nad 600 milijonov, Rusov pa — nekaj manj . . .! V Bonnu ne izključujejo radi tega možnosti, da se bo Moskva morda enkrat zbala “rumene” nevarnosti in sklenila mir z evropskimi “kapitalisti.”
Dokler je*živel pokojni Dulles, je bil Adenauer prepričan, da Amerika misli podobne misli. Po Dullesovi smrti je začela naša ameriška politika nihati na vse strani, kar je Nemcem povzročalo velike skrbi, samo na zunaj jih niso pokazali. Sedaj bi Adenauer rad zvedel naravnost iz ust predsednika Kennedya, kaj misli sedanja demokratska administracija o bodočnosti odnosov med svobodnim in komunističnim svetom.
To je za Adenauerja izredno važen posel. Ve namreč, (ia je treba presojati vse ostale probleme sedanje mednarodne politike pod vidikom obeh gbrnjih osnovnih idej: reorganizacijo NATO, gospodarsko politiko do komunističnih držav, politiko do satelitOA\ trenutne težave v Laosu, Kongu, Vieuiamu itd. podpiranje gospodarsko zaostalih držav in bodočnost Zah. Berlina.
V Bonnu upajo, da njihove ideje o ciljih sedanje nemške zunanje politike ne bodo naletele pri Kennedyu na gluha ušesa. Kennedy je namreč v kratki dobi svoje vlade mora! za spremembo od njegovega prednika Eisenhowerja že dvakrat opozoriti svet, da ni Amerika samo miroljubna, ampak tudi močna država, ki je edina izmed vseh sposobna, da z lastnimi močmi lahko brani svoje interese in ji ni treba iskati tuje pomoči. Prvič je bilo i'o takrat, ko je Kennedy
povedal afriškim državam, naj same gledajo, kdo jih bo branil, ako se spravi nanje kaka komunistična velesila, drugič pa takrat, ko je mobiliziral sedmo vojno brodovje in ga poslal z marini in vojno opremo vred v bližino Laosa.
Kennedy računa torej tudi s silami naše narodne obrambe. Ako pogleda po svobodnem svetu, vidi, da se Anglija zopet vdaja pacifizmu kot pred drugo svetovno vojno, da Francija zgublja vrednost kot vojaška velesila in da je Nemčija edini član NATO, ki je izpolnil vse vojaške obveze. V okviru NATO je danes že 350,000 pripadnikov nemške narodne obrambe, 1. 1963 jih bo že pol milijona. Nemčija postaja steber obrambe svobodnega sveta, z njo je treba računati. Da njeni nasveti niso nespametni, je Amerika videla takrat, ko je obravnavala krizo v svoji plačilni bilanci. Takrat je Bonn pravilnejše presojal naš gospodarski položaj kot Washington, kar seveda ameriška javnost nerada sliki.
Na drugi strani je pa tudi res, da pomen Nemčije ni zrastel samo radi nemške sposobnosti. Razrvanost svobodnega sveta je morda še bolj pomagala Nemcem na noge. Tudi ta okoliščina govori v prid Adenauerju, vedo pa zanjo tudi v Washingtonu.
rYYlT YYYTYYTTY YXY Y YTTYYTYK x X X XXI
□LXXJ
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
lXXXXXXj
rXXXXTXXXXXXXYYYXXYXYXXXXXXXXXXXl
Duluth, Min-n. — Svet je pe- dobro izprala krvi iz svojih rok
»ter okrog in okrog s svojimi zanimivostmi. Saj na svetu je več ali manj vse zanimivo. Ljudje sicer kritiziramo, zabavljamo čez to in ono, menda pač zato ker smo ljudje — toda čas pa gre naprej, spreminja, presnavlja vse na okrog in z drugim vred tudi nas ljudi. Trenotno nam marsikaj ni po volji — a čez čas, menda malo pozabimo, malo se privadimo novim tokom časa in no-vim razmeram življenja, pa gledamo na vse z drugimi očmi in sodimo drugače. Čas ozdravi vse kar ne more, pa pokoplje, so rekali že stari Rimljani, ki so v njihovih časih predpisa vali in uvajali nove postave im naredbe raznim deželam, ki so jih osvajali in jim vladali. Tudi dandanes se ravnajo po tem reku mnogi diktatorji in menijo, da svet je že ves v njihovih rokah in da mu bodo dali nove oblike, nov o-braz. A kakor-so šli z odra življenja stari Rimljani in tudi mnogi še pred njimi — isto se bo ponovilo s sedanjimi diktatorji, ki vladajo zateielbami v njihove miselnosti nad raznimi narodi. Hrepenenj in želja po de-, tnokraciji in svobodi se ne da za stalno ustaviti, ne uničiti.
Zgodovina priča, o pojavih raz. nih oblasti željnih voditeljev. Cele vrste jih prikazuje zgodovina — dobrih pravičnih je v teh vrstah malo — veliko pa sa-mopašnih in takih, ki so človeštvu povzročili premnoga gorja. Večina slednjih je ropotala z mečem — pa so bili tudi z mečem prej ali slej pokončani, kakor to jasno pove o tem znani prego-vor. Veliko teh je vodila lakomnost po gospodarskih uspehih, ki so jih dosegali s krivicami in nepoštenostmi. Osvajali so razne dede sveta, jih gospodarsko ijizkoriščevali tako ali tako. V starih časih so uporabljali cele narode za sužnje, ki so morali proizvajati blagovno bogastvo njihove zemlje za svoje tlačitelje. To najdemo že pri prvih starih narodih po Bližnjem in Srednjem Vzhodu. Čas je opravil z enimi kot drugimi. A na
od ene vojne — je že prelivala kri v novih spopadih. Po porazu in strmoglavljenju enega diktatorja, je vsakokrat že stal pred vrati drugi novi diktator in nesrečna igra večnih prepirov se je nadaljevala.
Tudi zdaj je tako. Svet se ni oddahnil od težav, ki so mu jih povzročili Hitller, Mussolini, Japonci in v veliki meri tudi leni-novci in stalmovci, že rjove in grozi svetu sedanji komunistični mesar Hruščev:
“Mi vas bomo pokopali . . .!”
Ponavljam, čas gre naprej in spreminja in presnavlja vse na okrog. Včeraj še je bila Afrika ena sama kolonija, ki so ji vladale in jo izkoriščavale razne večje in manjše evropske države. Zdaj se umdčejo druga za* drugo iz nje in Afričani so tu in tam malo zadihali nov zrak, ki diši po prostosti, dasi so od prave prostosti še daleč, daleč. Toda dosedanji tudi oblastniki se vsi iz Afrike še niso -umaknili — le pripravljajo ,se na “mufengo” — a pri zadnjih vrstih že stoji novo diktatorstvo, ki ga ima pripravljenega komunizem, da ga potisne v Afriko, na vodstva afriških držav, ki postajajo druga za drugo “neodvisne.” Nesreča je v tem, da ne bodo dolgo “neodvisne” — prav gotovo ne, če bodo odprle vrata komunizmu, ki ga v vseh raznih vrstah paketov izvaža v Afriko komunistična Moskva.
Niso zastonj zaskrbljeni v Washingtonu radi Afrike. Gre tam za to, ali naj Afrika postane novo “velemravljišče” komunizma in to med črno raso, od katere imamo že kako četrtino njene krvi in potomcev prav tu na naših ameriških tleh. Morda preprosti ljudje malo mislimo o tem, a v tem je tista nevarnost, da se lahko Hruščevu posreči dobiti med temi najboljše “pogrebnike,” ki naj bi nas in ves zapad “pokopali.”
Sanje? ? ? Lahko da, a velikokrat se sanje rade uresničijo.
Na to oviro zna svet prav lahko naleteti. Hrepenenja in želja
njih mestih so se takoj pojavili po demokraciji' in svobodi tudi novi diktatorji, navadno še bolj tak dogodek, če pride do njega ne krivični kot prejšnji. Sli so vibo uničil. Hrepenenja in želje
pozabo Babilonci, Egipčani, pozneje drugi kot Atenci, Kartaža-ri, Rimljani, Huni, Goti, Otoma, ni itd. — a vedno so vstajali in se pojavljali novi politični razgrajači. Prišli so britanski kra-i ii, ki so še do včeraj in deloma tu in tam še uganjajo koristolov-stva, par sto let so osvajali svet in ga proglašali za svpje kolonije. Tako tudi drugi, dasi v manjših merah. Pojavil se je Napoleon, za njim so začeli dvigati glave Germani, ki so dali najprvo svetu grobega Bisrnar-ka, kajzerja Viljema in par desetletij pozneje ponorelega Hitlerja. Tam kjer so se šopirili in postavljali pred dva tisoč leti Rimljani, se je pojavil nadutež Mussolini. Od vseh je imel svet same težave in trpljenja. Evropa se ni dolga stoletja nikoli še
po svobodi in prostosti bodo na novo udarjale in prihajale na plan. A škoda pa bi bila velikanska, ker ljudstva lahko padejo za desetletja ali morda stoletja v vice komunizma, ki je smrten sovražnik vsake prave svobode in proste volje človeka.
Afrika je kost, na katero mečejo svoje oči vsi. Za ves Zapad je Afrika zadnji utež, ki še drži nekako ravnotežje na tehnici za vse gospodarstvo zapadnega sveta. Če ta utež pade komunizmu v rolke, tedaj bi komunistični svet zavladal tudi gospodarsko vsemu svetu več ali manj. Afrika postaja polagoma glavni trg m vse proizvodnje, ki jih proizvaja Zapad. V Aziji je Zapad večino trga izgubil, razen par manjših državic tam, ki ne pomenijo dosti. Z zgubo Afrike,
bi postajal Zapad bolj in bolj osamljen in dobiti v roke ta adut, se komunisti v Moskvi trudijo za žive in mrtve.
Z Afriko stoji ves Zapad pred novo bodočnostjo. Kaikšno — to bo pokazal in povedat čas. .
Andrejček. —------o-------
Ne prezrite!
Cleveland, O. — Ob priliki predavanja o Južni Ameriki je bilo nabranih 32 dolarjev prostovoljnih prispevkov za Slovensko Kulturno Akcijo. Znesete je bil •nakazan in odposlan na centralo omenjene ustanove v Argentino. Vsem darovalcem se v imenu Slovenske Kulturne Akcije in v svojem imenu najlepše zahvaljujem.
Obenem iskreno prosim ob tej priložnosti vse Slovence v Ameriki in Kanadi, da ne preslišijo prošnje in poziva, ki so ga za podporo te organizacije izdale vidne slovenske osebnosti v emigraciji. SKA ne samo ohranja slovenstvo, kot druge kulturne organizacije, temveč oblikuje duhovno podobo emigracije ter s svojim ustvarjalnim delom predstavlja njeno rast. Z izdajo 35 publikacij slovenskih ustvarjalcev po vsem svetu v petih letih Obstoja im. to brez pomoči ogromne večine nas, nas je vse globoko zadolžila, ko dviga v domovini in svetu ugled in pomembnost slovenske emigracije, katere del smo mi vsi. To delo jc najpozitivnejša postavka, ki jo naša emigracija premore, zato oe sme usahniti in umreti, ker ni našla razumevanja med onimi, ki jim je usoda dodelila lažjo pot do gmotnega blagostanja.
Slovenski ustvarjalci pri SKA, ki so nad človeškimi napori u-3tvarili to, kar resni ljudje imenujejo čudež v slovenski emigraciji, lahko prispevajo svoj trud in čas, gmotno pa so se izčrpali, ker jim gospodarske razmere niso tako naklonjene kot nam tu v Ameriki. Ali bomo v svojem izobilju brez sramu kazali istega nekulturnega duha, ki je včasih doma pustil od jetike umirati v ljubljanski cukrami mlade slovenske1 pesnike, potem pa se je seveda ponašal z njih deli?
Naj podporo ustanovi vsak smatra za dokaz svoje iskrene, poštene slovenske zavesti. Naročite knjižne izdaje Slovenske Kulturne Akcije, podprite jo z darovi! Ne izgovarjajte se: mi mam časa za branje, ali to je pretežko pisano zame. Vaša podpora bo omogočila, da vse to izhaja in pride v roke mlademu rodu, ki se oblikuje na Koroškem in Primorskem, da pride v osred njo knjižnico v domovini ter druge knjižnice, in tam stalno ter neizbrisljivo priča o živi jenski sili slovenstva v širnem svetu. Verjemite mi, da bo denar žrtvovan za to ustanovo obrodil največ sadov.
Naprošam tudi društva, da bi iz svojih sredstev velikodušno podprla to našo najvišjo kulturno ustanovo v emigraciji in s tem dokazala svojo slovensko in kulturno zrelost.
Letošnji letnik SKA obsega 3 zvezke (6 številk) leposlovne revije Meddobje, eno pesniško zbirko, eno zbirko črtic in eno povest ter vsake štirinajst dni Glas Slovenske Kulturne Akcije. Celotna naročnina stane 15 dolarjev, ki jih lahko plačate v poljubnih obrokih. Vsa naročila in plačila ter darove za SKA sprejema trgovina Farmilia na 6116 Glass Ave., Cleveland S, O.
Za vse Vaše razumevanje in podpore že v naprej: Bog plačaj!
Milan Pavlovčič.
Izhod se že najde
Amerikanci so “iznašli” tobačnico, ki jo je mogoč3 odpreti samo v določenih časovnih razmakih, da bi njen lastnik manj kadil. Vendar pa ta tobačnica deluje prav čudno; lastniki razen te koristne naprave nosijo v žepu tudi čisto navadno tobačnico za vsak primer.
m
Ljubljani in Mariboru obljubljena nova hotela
Ljubljana in Maribor sta važni tujsko-prometni središči, kjer je vedno veliko povpraševanje po tujskih sobah. Teh v obeh mestih občutno primanjkuje. Glavno mesto Slovenije ima komaj 563 hotelskih ležišč, po pisanju ljubljanskega lista “Delo” znatno manj kakor pred vojno. Ljubljana je v tem skoro podvojila svoje prebivalstvo, tujski promet pa je porasel za dva in polkrat, kot trdi “Delo”. Med obstoječimi hotelskimi ležišči je le 12 odstotkov ležišč kategorije A. Pri takem položaju so se končno le odločili zgraditi nov — Hotel LEV s 363 stalnimi in 44 dodatnimi ležišči.
Nov hotel bo dobil tudi Maribor, ki je imel pred drugo svetovno vojno 413 hotelskih ležišč, sedaj jih ima le še 230, čeprav se je število prebivalstva v tem času podvojilo. Novi mariborski hotel bo kategorije B (!) in bo imel 227 postelj.
Ko bosta oba nova hotela zgrajena in v obratu, Ljubljana in Maribor v pogledu hotelskih sob in ležišč še vedno ne bosta tam, kjer sta bila pred drugo svetovno vojno! To imenujejo nekateri “strokovnjaki za razmere v Jugoslaviji” med nami stoletni skok naprej!
Turizem v luči novega tečaja dinarja
Pod g o r njim naslovom je ljubljansko “Delo” objavilo razgovor svojega dopisnika z glavnim tajnikom Turistične zveze Jugoslavije Dušanom Maričem. Iz njega posnemamo nekaj zanimivih ugotovitev.
“Ob znanih gospodarskih spremembah bi bilo najboljše, če bi bil turistični tečaj enak uradnemu, to pa ni mogoče ... Zdaj bomo spet konkurenčni... Že v predlanski in lanski sezoni smo opažali, da so se glede na dosedanji tečaj naše cene močno približale ali pa celo prekoračile cene za turistične usluge v Španiji, pa tudi v Italiji... Nekatera naša podjetja menijo, da tudi tak tečaj ne bo najugodnejši glede na predvideno povečanje cen nekaterih prehranbenih artiklov ... Za tuje turiste se torej ni bati. Kaj pa domači turizem? Ali ne bi novi tečaj utegnil negativno vplivati zaradi povišanih cen na domači turizem?
Sam po sebi bi gotovo lahko ... vendar poskrbeli bomo za zaščito, ki jo bodo bržčas v obliki taks za tuje turiste določile komune. Ta taksa bo znašala tudi 40%!
#
Tole smo ponatisnili iz ljubljanskega časopisa, da bodo oni, ki se pripravljajo na obisk starega kraja, vedeli, kaj smejo pričakovati. Cene so porasle za skoro vse predmete in blago, k vsemu pa bo treba plačati še do 40% takse. Pri tem ni računati, da bi bilo s 600 dinarji za dolar letos izhajati v Jugoslaviji kaj boljše kot lani s 400 dinarji! O-stane nam še vedno možnost, da pošljemo dolarje domov preko banke prijateljem. V tem slučaju bomo dobili za nje po 750 dinarjev. Na črni borzi v Ljubljani in Zagrebu kupujejo dolarje trenutno po okoli 950 dinarjev za dolar.
Nadaljna gradnja koprske luke
Letos bodo zgradili v Kopru novih 140 m operativne obale. Ta bo tako do konca letošnjega leta obsegala skupno 400 m, s čimer bo prvo razdobje gradnje pristanišča končano.
Milan Skrbinšek 75-letnik
Znani igralec in režiser Slov. dramskega gledališča Milan Skrbinšek je v preteklem februarju praznoval 75-letnico svojega rojstva. — Milan Skrbinšek
je prebolel boje in stiske začetkov slovenskega gledališča, ku-moval je njegovemu dvigu na evropsko raven in si kot vsestranski gledališki ustvarjalec že pred drugo svetovno vojno pridobil ugled in spoštovanje.
Ožje središče Ljubljane bodo uredili
Ožje središče Ljubljane, kj ga imenujejo Dalmatinova cesta, Kongresni trg, Dunajska, Miklošičeva in Wolfova, meri 6.7 hektarov, na njem pa je zazidano samo 3.6 ha površine.
Posebna k o m i sija proučuje možnosti najboljše preureditve tega predela Ljubljane. V načrtu imajo porušenje okoli ene četrtine starih stavb in njihovo nadomestitev z novimi “modernimi”. Kdaj bodo ti načrti gotovi in kdaj jih bodo začeli izvajati, ni nič povedanega.
Cene, oj tc cene ...
Ceno letalskih znamk za inozemstvo so povišali od 80 na 140 dinaijev, zato naj se rojaki ne čudijo preveč, če bodo pisma iz starega kraja prihajala bolj .počasi in bolj poredko. Ne smemo pozabiti, da mora povprečni jugoslovanski delavec delati za teh 140 dinarjev vsaj eno uro, če ne več ... Pomislite, kolikokrat bi pisali v stari kraj, če bi morali plačati samo za znamko letalske pošte en svoj urni zaslužek!
Po poročilu “Dela” so v trgovini NA-MA v Ljubljani že v drugi polovici lanskega leta povišali prodajne cene: od 1 do 7% pri emajlirani posodi, za pohištvo od 1.4 do 10.2/1, pri obutvi za 1.6 od 6.8,% pri usnjenih izdelkih galanterije pa kar za 12.7 do 23.9 odstotkov. Iz istega poročila je razvidno, da so cene v enaki meri poviševali tudi v letošnjem januarju in febrparju.
Kolesa cenejša?
V	Jugoslaviji bodo letos po načrtih izdelali četrt milijona novih koles (biciklov). Proizva; jalci so sklenili, da bodo njihovo ceno znižali povprečno za 15 odstotkov. Ali so svojo obljubo držali, nam še ni znano.
To so osebne stvari...
Pod gornjim naslovom je ljubljansko “Delo” objavilo sledeče:
V	razpravi na občinski konferenci SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva op. u.) v Trebnjem se je oglasil tudi starejši možakar iz okolice Velikega gabra in povedal:
“Od leta 1945 sem član kmetijske zadruge, ves čas pa tudi delam v političnih organizacijah. Lani jeseni mi je pogorela domačija. Obrnil sem se na zadrugo za pomoč, pa so mi povedali, da mi ne morejo pomagati. Sosedje so se mi posmihali češ, vedno si delal zanje, zdaj te pa ne vidijo. Vendar so mi sosedi obljubili les. Pri tem so nastale težave zaradi birokracije. Logar mi ni mogel pomagati, na gozdnem odseku na občini pa so rui dali obrazce, češ te naj izpolni vsak, ki mi bo dal les. To so bile prošnje za sečno dovoljenje. Končno sem sečna dovoljenja dobil in to po neštetih poteh k1 prošnjah. Sedaj imam že več kot meseč dni sečna dovoljenja-logarja, ki bi mi odkazal les za posek, pa nj od nikoder ...”
V	besedo pogorelca je vpadel nek delegat, češ to so osebne stvari in ne spadajo na občinsko' konferenco SZDL. Razvila se je razprava, ali ta zadeva spada ali ne spada na forum politične o*' iglanizacije. Pri tem se je izkazalo, da je proti obravnavanji te stvari le logar... (Iz poročil3 ni razvidno, ali je logar čkin Komunistične partije ali ne, jaS' no pa je, da je med člani vladajočega razreda! — Op. u.)
------o-------
— Gradnja in vzdrževanje ces^ stepeta danes nekako še enkrat toliko kot 1. 1940.
JOSIP STARE:
Lisjakova hči
v.
Odkar se je Lovro Mrak oni večer tako hudo sporekel s svojo ženo, premišljal je svoj Zakonski stan in čimdalje bolj je spoznaval, da ni dovolj, ako mož le skrbi, kako bo živil svojo družino, ampak da ima tudi drugih dolžnosti. Spoznal je, da bi se moral več baviti s svojo ženo, da bi bila tudi po duševnem življenju bliže drug drugemu. In kako lahko bi bil vodil svojo Klotildo, ki je bila Popolnoma nedolžna in neizkušena; do dobra bi se mu kila vdala, privadila bi se ga in bi bila srečna in zadovoljna 2ato nikakor ni bilo dobro, da j° je tako mlado prepustil samo sebi; toda zabredel je še huje, da je tako občutno bitje, kakršna je bila Klotilda, prepustil teti Brigiti, ne da bi le nekoliko pomislil, zakaj je stari Lisjak to žensko, ki mu je bila po mleku sestra, odpravil iz hiše, predno se je hči vrnila iz samostana. Sedaj seveda se ,ni več dalo vse spraviti v stari tir. Premetena Brigita se je premočno oklenila svoje hratranke, in ko bi jo hotel Lovro pahniti čez hišni prag, nprla bi se mu žena sama.
Tako je umoval Lovro in sklenil, da bo skušal po malem oslabiti tetino veljavo pri Kloridi. Kadar je le količkaj utegnil, šel je ž njo v gledališče in tudi na druge veselice J° je spremljal, da ni hodila krez njega med; “svet”. Ali to hi bilo tako lahko, kakor bi človek mislil. Ko se je prvikrat Poleg žene pokazal v loži, bil jo kaj neroden; vedel ni, kako ki sedel, ne kako bi se držal in zato je vsak čas sedaj z nogami, sedaj z rokami zadel ob lesene stene tesnega prostora. Med igranjem se je časih kar zasmejal na glas, ali pa je že-ho preočito opozarjal na to in ono. Mladi gizdalini v parterju so to skoro zapazili in so drug drugega suvali ali pa si pomembno namežikovali z očmi ter nastavljali svoja kukalca proti j Mrakovi loži. Klorida Je ujela vsak takšen migljaj Porednih gospodičev in bilo jo •le sram neokretnega moža. Hitro se je pahljala z vetrnico, da bi si ohladila žareča lica, ull nič ji ni pomagalo, zakaj Lovro je v tem napravil novo nerodnost in jo tako zbegal, da ni več vedela, kaj se godi ha odru. Najrajši bi bila kar takoj šla domov, ali to bi dalo °kcinstvu še več povoda nepotrebnim govoricam; zato je rujši potrpela.
“Kaj ti je?” vpraša jo mož s°eutno.
“Silno me boli glava,” reče °ha in se pahlja dalje.
“Ali hočeš, da greva domov? ”
“Ne, ne; le ostaniva do kon-ctl» bo že bolje,” tolaži ga Klo-tilda in se nekoliko odmakne v mžo, da bi je vsak ne videl.
Drugič se je vedel Lovro že .°‘je in sčasoma se je privadil Judi in ljudje so se privadili J'jega. Klotilda se ga ni več ‘Samovala; saj je spoznala, da 'I daje večjo veljavo v svetu in a se giblje v njegovi družbi ul°bodneje nego v tetini. Cuti-d m nekak ponos, katerega tnoj ni poznala; sedaj šele se Jo Zavedala, da je gospa. Rada Jo spregledala možu male ne-1 ()dnosti in celo prav Ijubez-lliva je bila ž njim in se mu s adkala, da je rajši hodil ž hJo med ljudi. Dobri Lovro je 1 Presrečen te ženine izpre-membe in poleg nje se je celo ^lm je] zanimati za veselice, osebno rad je hodil v gleda-išče in kar nič se ni spotikal ° h Uubljeni ženi, kadar se je spogledovala z drugimi ljud-
mi; saj je videl, da se gospoda po ložah in v parterju vsi povprek ogledujejo in merijo s tistimi kukalci. Da bi ustregel ženi še bolj, zapisal se je na strelišče, in kadar je bila v reduti veselica, zamudil je ni, ampak se je gotovo udeležil.
V srcu je ostala Klotilda vedno trda in mrzla proti možu in vse izkazovanje ljubezni je bilo le navidezno, bilo je je zgolj sleparstvo, da se je tem več mogla naužiti posvetnega veselja, po katerem je tako hrepenela. Vsako moževo dobro voljo je znala porabiti na svojo korist; kadar pa sama ni bila dovolj premetena, pomagala ji je teta Brigita, ki je bila še zmeraj prva njena svetovalka na vseh opolzkih potih. Ona je zvedela vse skrivnosti najbolj slavljenih ljubljanskih gospa; zvedela je, zakaj to ali ono moški posebno odlikujejo in učila svojo bratranko, kaj naj stori, da bodo njo še bolj slavili, in kako naj se vede, da drugim izneveri najmilejše kavalirje.
Vse to je bilo mogoče šele sedaj, ko jo je sam mož vodil v svet. Z možem šele je mogla kot gospa hoditi na ples in tu se je zopet mogla svobodno gibati in občevati, ker je bil on navzoč, pa ni bilo nič po-hujšljivega, ako je izprego-vorila tudi z drugimi moškimi nekaj prijaznih besed. Ko je prvič prišla ne strelišče, kjer je bila tombola s plesom; res ni imela znancev, ali tuja le ni bila. Vsi tisti gospodje, ki so se spogledovali ž njo v gledališču in na izprehodih, bili so ji sedaj takorekoč stari prijatelji. Toliko da je z možem stopila v dvorano, prihajali šo drug za drugim in se ji klanjali.
“Poročnik Kučhs,” predstavi Se prvi, “usojam si milos-tivo gospo prositi, da bi blagovolila z menoj plesati prvo četvorko.”
“Prosim,odgovori ona kratko in mu ponudi lični plesni red, da zapiše nanj svoje ime.
Ali v tem prihiti drugi in se takisto nakloni, rekoč;
“Nadlporočnik Wolf, prosim ponižno kake četvorke.”
Tako za njim pride tretji in četrti, in predno se more Klotilda ogledati po dvorani, oddala je vse četvorke, kolikor jih je bilo napovedanih na plesnem redu. še stoje okoli nje ti mladi gospodje v belih suknjah in se ji poklanjajo, da ne utegne odgovarjati vsakemu sproti, kar se za njimi pokaže lep častnik vitke, visoke rasti. Klotildi jame srce hitro utripati in rdečica ji zalije obraz, ko stopi častnik pred njo in se ji lično in dostojno nakloni.
“Nadporočnik Viktor Ah-nenfels,” reče ji, “nadejam se, da še nisem zamudil vsega; milostiva gospa, osrečite pač tudi mene?”
“Kako si to mislite, gospod nadporočnik?” vpraša ga Klotilda in iz oči ji seva nenavadno blaženstvo.
“Upam, da milostiva gospa niti meni ne odrečete ene četvorke.”
“Prepozno ste prišli, vse sem že oddala,” je odgovorila in ni mogla zatajiti svoje ne-volje, da je tako hitro uslišala prošnje ostalih častnikov. Očitala si je, da je prav s to nag-lostjo pokazala, kako ni vajena gosposkemu “društvu.”
Ahnenfels takoj zapazi njeno zadrego in ji hitro pomaga iz nje.
(Dalje prihodnjič)
. o ...
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Society National Bank uvedla zavitke tujih valut za potnike v zamejstvo
Mer v in B. France, predsednik Society National Bank, in K. Wade, pomožni blagajnik v Mednarodnem oddelku, ogledujeta “zavitek” tujega denarja.
CLEVELAND, O. — Za one Clevelandčane, ki bodo potovali letos v zamejstvo, je pripravila Society National Bank posebne zavitke tujih valut, ki naj jim pomagajo kupiti najnujnejše in plačati usluge na morda kratki poti preko neke dežele ali za čas v deželi, kjer mislijo ostati dalj, da imajo možnost menjave denarja.
Pri Internacionalnem oddelku v banki je mogoče dobiti zavitke s tujim denarjem v vrednosti $10. Denar je spravljen'v poli-tileosikih zavitkih, bankovci posebej, kovanci posebej.
Vodja oddelka R. Wade poudarja, da naj ipia vsakdo, ki potuje v tuje dežele, s sabo vsaj nekaj dolarjev v denarju zade-
vne dežele. Palkor hitro pride potnik v tujo deželo potrebuje nekaj drobiža za napitnino, za nosače in morda za kak prigrizek, cesto so namreč menjalnice zaprte ali je do njih predaleč, da bi potnik mogel naglo dobiti tujo valuto.
R. Wade je mnenja, da bi mogel biti tak zavitek tuje valute za potnike, ki se spravljajo na tuje, tudi lepo poslovilno darilo. Na splošno sodi, da se ne izplača jemati s seboj večje vsote tujega denarja, ker je tveganje veliko, razlika v tečaju pri nakupu tu ali v zamejistvu pa sorazmerno majhna. Mala vsota popolnoma zadošča za prve potrebe, potem pa lahko dobi vsak potnik tujega denarja v vsaki deželi za dolarje, kolikor le hoče.
Nad 400 let star zemljevid Antarktike
Na pogled se je zdelo, da so zemljevidi Pirija Reisa — hrani jih carigrajski muzej Topkap — ponarejeni, zato so jih proučili kartografski strokovnjaki. Zemljevidi iz let 1513 in 1528; kažejo obe Ameriki in Antarktiko skoraj do podrobnosti natančno. Pred leti se je začel upokojeni ameriški inženir Mallery zanimati za stare pomorske zemljevide, izdelane po naročilu turškega admirala Pirija Reisa v dobi Krištofa Kolumba. Pomembna značilnost: po mnenju strokovnjakov so to najstarejši doslej znani zemljevidi obeh A-merik in Antarktike.
Na Reisovih zemljevidih, ki so po vsem videzu del večje celote, so zaznamovane ne le obale, temveč tudi notranjost vzhodnega dela ameriške celine ter zahodnih afriških pokrajin. “Na svetu ni zemljevidov, ki bi
bili tem enaki,” je zapisal Piri Reis na robu enega izmed njih. “Sestavil sem jih iz 20 zemljevidov štirih Portugalcev in po Kolumbovih risbah. S temi zemljevidi varno pluješ po vseh sedmih morjih.”
Že poprej so vedeli, da je imel Piri Reis sužnja,, ki je bil nekoč Kolumbov krmar. Ko so Indijanci ujeli Kolumba, je našel krmar zemljevid, ki ga je krmar uporabljal na treh plovbah. Prav tako je bilo znano, da je Piri Reis pri izdelavi svojih zemljevidov uporabljal osem starih grških, ki so se ohranili še iz časov Aleksandra Velikega.
Mallery se sicer ukvarja z železno dobo na ameriški celini, vendar ga je zanimala novica o Reisovih zemljevidih, če so točni — je sodil — bi bili dragocen pripora oček pri proučevanju
predindijanske dobe v Severni Ameriki in pri ugotavljanju sprememb na ameriških obalah
le po seizmografskih metodah. Torej bi jih ljudje morali poznati in jih zaznamovati neka-
po ledeni dobi. Zato je inženir l ko pred 10,000 leti. natančno p r e g 1 edal Reisove | čeprav je za zdaj še prezgo-zemljevide. Na prvi pogled so i daj za kakršen koli znanstve-se zdeli neskladni, izdelani po | no podprt zaključek v tej zve-napačnih koordinatah, vend.ar j zi; se vsiljuje misel, da so na našo bili na njih narisani vsi otoki | šem planetu morda živeli že in otočki z vzpetinami vred. Ka- pred mnogimi tisočletji ljudje z zalo je, da so Piri Reis in njego- visoko civilizacijo, vi pomočniki dobro poznali ti-!	_______o—______
sta področja ter imeli jasnejflm jk j |rj|(rat ioli-predstave o zemljepisni sirim in dolžini.
Po natančnejšem pregledu je '
Mallery opustil prvotno misel, da Reisovi zemljevidi niso pra-! vilni. Seveda jih je bilo treba nekako dešifrirati. Vse kaže, da j so uporabljali davni zemljemer-
ko električne sile kol* Sovjetija
ci izvrstno sestavljeno kartografsko mrežo. Kartograf Walters je pomagal Mallery ju izdelati pripomočke, s katerimi so prenesli Reisove zemljevide na sistem1 moderne projekcije. Strokovnjaki so bili presenečeni.
Reisovi zemljevidi natančno označujejo ne le obe Ameriki in Antarktiko, temveč tudi notranjost teh celin: visoke planote, gorske verige itd. Na hidrografskem uradu ameriške mornarice so bili presenečeni, zakaj zemljevidi so vsebovali podatke, ki jih nimajo o Antarktiki niti moderni kartografi.
Nekatere antarktične gorske verige, ki so jih polarni raziskovalci “odkrili” šele leta 1952, so zaznamovane na Reisovih zemljevidih. O drugih gorah, ki jih ni bilo niti na najnovejših antarktičnih zemljevidih, so ugotovile odprave, da v resnici so in da jih pokriva geološko sorazmerno mlada odeja večnega ledu. Tega niso preverjali amaterji, temveč skupina ameriških raziskovacev, ki so se med geofizikalnim letom mudili na Antarktiki in so si pomagali z najmodernejšimi aparati.
Od kod natančni podatki na zemljevidih Pirija Reisa? Mallery, Walters in Linehan, ravnatelj observatorija Weston ter vodja ameriške seizmološke službe med geofizikalnim letom, sodijo, da so risbe na Reisovih zemljevidih take, kakršna so bila področja pred 5,000 leti. Od kod ljudem, ki so pred 50 stoletji pluli po svetovnih morjih, natančne ugotovitve, kakršne je zbrala sodobna znanost šele pred kakimi desetimi leti?
“Mnogo smo razmišljali o tem,” pravi Mallery, “odgovora pa še ni. Strokovnjaki z nekaj; domišljije ne izključujejo možnosti, da so davni prebivalci teh področij imeli letala, neva bi sicer zemljepisne podatke!”
Raziskovalce in strokovnjake za led na našem planetu je naravnost zmedla ugotovitev, da je bilo pred ledeno dobo mogoče sestaviti zemljevide, po katerih je Reis zaznamoval na svojih kartah gorske verige, ki jih zdaj pokriva led, na primer na Groenlandu, in so jih ugotovili
CLEVELAND, O. — Cleveland Electric Illuminating Co. je objavila poročilo Edison Electric Institute, iz katerega je razvidno, da imajo trenutno Združene države trikrat toliko električne sile kot Sovjetska zveza, poročilo poudarja, da so ameriške elektrarne odločene ta odnos ohraniti tudi v bodoče.
Leta 1960 so dale vse elektrarne v ZDA razen onih na Havajih in na Alaski skupno 193 milijonov kilowatov energije, Sovjetija je producirala v istem času le 64.7 milijonov kilowatov.
Ameriške družbe so odločene zgraditi do 1. 1970 nove elektrarne, ki bodo skupno z obstoječimi dajale na 326 milijonov kilowatov energije, Sovjetija predvideva za isti čas produkcijo 190 milijonov kilowatov električne sile.
Sovjetslka zveza je imela 1. 1959 skupno 62,877 milj daljnovodov, Združene države pa 304,-220 milj, torej več kot štriikrat toliko.
Republikanci iščejo novo strankino vodstvo
WASHINGTON, D.C. — Republikanci še ne vedo, kako bi uredili svoje vodstvo. Doslej govorita v njihovem imenu voditelj skupine v senatu Dirksen in vodnik v poslanski zbornici Hal-leck. Oba sta bliže konservativnemu delu stranke in so zlasti senatorji in kongresniki z atlantske obale z njunimi stališči pogosto nezadovoljni. | Nezadovoljneži se zbirajo o-koli senatorja Aikena iz Vermonta. Ti zlasti ne privoščijo Hallecku in Dirksenu, da se tedensko pojavljata na televiziji in s Kapitela branita svojo vrsto strankinega stališča v raznih vprašanjih zakonodaje in dnevne politike.
Voditelji republikancev se ne morejo zediniti na osebnost, ki naj bi končno odločala. Sedaj predlagajo, naj bi se zastopniki ictcicj Dom- vseh frakcij posvetovali z Eisen-je drzna, vendar _ kako Lowerjem. Izgleda, da bodo nje-
zbrali tako natančne!goVO mnenje še najb°lj spošto-
i vali, če bi Eisenhower pristal,
da bi v kakršnikoli obliki hotel sodelovati pri reševanju vseh sporov.
Južni Vietnam pritiska za večjo pomoč iz ZDA
SAIGON, Juž. Vietnam. — Predsednik republike Dmg Diem hoče, da Združene države zvišajo letno podporo njegovi državi. Sedaj znaša 150 milijonov dolarjev. Predsednik pravi, da potrebuje sedaj več, da bi mogel vzdržati hujši komunistični pritisk, ki se stopnjuje od meseca do meseca.
Diem hoče zvišati število moštva pod orožjem. Pravi, da potrebuje večjo vojsko za zavračanje guerilskih edinic, ki napadajo selišča in mesta pod vodstvom agentov iz Sev. Vietnama. Istočasno trdi Diem, da ne more znižati prispevka za gospodarsko obnovo države. Edino zvišanje prispevka ga more rešiti iz te zagate.
Istočasno objavljajo uradna poročila, da so spopadi med vladnimi četami in komunističnimi uporniki pogostejši, da je bilo v zadnjih tednih zopet pobitih nad 300 komunističnih guerilcev.
— Okoli eno milijardo (bilijon) ljudi na svetu trpi pomanjkanje hrane ali naravnost lakoto.
MALI OGLASI
Naprodaj
Hlad ilnik znamke General Electric, 5 let star, 11 kub. čv., v odličnem stanju, cena samo $85.00. Pokličite po 4. uri IV 6-0931. '	(74)
Lastnik prodaja
Hiša 6 sob na 16723 Grovewood Ave. Pridite si ogledat, da se sami prepričate, kakšna je, zato pokličite KE 1-5258.	(74)
Sobe se odda
4 sobe in kopalnica, na novo dekorirane, se oddajo na St. Clair blizu E. 55 St. Najemnina $50. Vprašajte na 1334 E. 55 St.	(x)
V najem
4 sobe in kopalnica se oddajo zgoraj, samo odraslim, na Bonna Ave. Kličite 431-8523.	(74)
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje zgoraj oddajo na 1059 E. 67 St. Kličite EN 1-7112.	*	—(72)
V najem
Pet sob in trgovina se odda, pripravno za TV popravljanje. Na E. 74 in Doland Ave. Kličite HI 2-4751.	(74)
Stanovanje se odda
5 neopremljenih sob, zgoraj. Vprašajte na 1087 Addison Rd.
-(73)
t. .-1
PRI ŠAHU — Filmska zvezda Danielle Paris igra šah s svojim pasjim tovariševi. Nemard igra ni posebno težka.	'	_ •
Brazilija išče trgovske vezi s komunističnim blokom
RIO DE JANEIRO, Braz. — Predsednik Quadros je odposlal 20-člansko trgovsko delegacijo v razne države vzhodnega bloka z nalogo, naj tam sklene čim več kupčij blaga, ki ga je doslej Brazilija dobavljala v Združenih državah.
Predsednik delegacije Dantas je dejal, da to naročilo nima nič opraviti s kakim nerazpolože-njem proti Združenim državam, ampak je enostavna posledica dejstva, da Brazilija nima dolarjev in ne more kupovati tam, ampak si Inora poiskati kritje svojih potreb v nedolarskih deželah.
Delegacija misli razpravljati z Jugoslavijo o pogodbi za nabavo 20 ladij, s Sovjetijo za dobavljanje industrijskega olja, v drugih državah: Poljski, ^Iba-niji, Romuniji, Madžarski in Čehoslovaški pa proučiti možnosti drugega trgovanja.
-----o-------
Oglašajte v “Amer. Domovini'
Starejša ženska
zaposlena ali upokojena, dobi primerno stanovanje in na željo tudi garažo pri priletni vdovi v bližini Akrona, Ohio. Za podrobnosti se obrnite na Mrs. M. S., 2452 - 11th St., Cuyahoga Falls, Ohio, ali kličite WA 8-4627.	(pon., sred.)
Išče stanovanje
Poštena slovenska žena želi dobiti stanovanje, eno sobo in kuhinjo v bližini cerkve sv. Vida. Pokličite EN 1-6811.
—(5,7, IZ, 14 apr.)
Naprodaj
Lepa dvodružinska hiša v izvrstnem stanju, zmerna cena $21,500. Se pokaže po dogovoru. Mr. Alden IV 1-5956.
VAN AKEN REALTY INC.
(12,14 apr.)
Mrs. M. K. iz Morgan, Pa., piše: Pošljite mi po pošti šc eno steklenico od 100 LOVIAN CAPSULES, kajti te, ki sem jih ’sedaj uporabila, so mi tako dobro storile, da ne želim bit: več brez njih! — Počutim se sedaj močnejša in vedno dobre volje. Že dolgo le'c sem uporabljala razne druge prevarate, vendar moram reči, da so mi 5.0VIAN CAPSULES edine pomagale. Počutim se mladostna, energična in mirna. Priporočam jih vsakomur.
LOVIAN CAPSULES
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Ud..
Cleveland 10, Ohio
Razpošiljamo vsepovsod!
25 za $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49

<S Karel Mauser:
I
P
I
1 LJUDJE POD BIČEM 1
P
8
I. del
i

Kakor da sem presekan v pasu. Potlej so me dali v bolnico. Zlodej je, če ti kaplja kri iz vsake žile, pa je v srcu še vsa volja do življenja. Tako je samo na smrt obsojenemu, ki je zdrav, pa mora umreti. Jasno vidiš življenje, pa ga ne moreš doseči. In vendar sem ga.”
Drobno se smehlja Žalar.
“Veliko si prestal. Groza me je pomisliti.”
Silvine oči vise na Marijini sliki. Bog ve, ali so mu že vse povedali.
“Vse je mimo. Kamen sem nosil in tolkli so me kot žival slab gospodar. Še za delovno moč jim ni bilo. Rumeno kolerabo sem jedel, krompir za praznike. Toda več je bilo upanja v meni, kakor kamna pod bregom, kjer sem delal. Niso me ubili. Okostnjak sem danes, toda človek sem ostal.”
Silva se boji, da bo omedlela.
“Vem, človeka v tebi niso mogli zadušiti.”
“Ne, ni bilo skale, da bi ga zlomila. Vse sem prinesel s seboj, kar je bilo v meni.”
Silvi je bilo, kakor da je vsaka Zalarjeva beseda kladivo, ki udarja naravnost na srce.
“Pa pustiva to za danes,” je zamahnil. “Ne moreš misliti na ječo, če si svoboden in je pred teboj poti, da ne veš, katero bi si izbral. Povej mi rajši kaj o sebi”
V Silvi je bila velika želja, da bi se mogla izpovedati, vendar ni moči. Zalarjeve oči so mirne, toda Silva ne more uganiti, kaj je za njimi. Morda že vse ve. Z eno samo besedo, s katero bi skušala oprati svoj greh, bi mogoče v Zalarju podrla zadnje u-panje.
“O sebi!”
Nasmehnila se je, toda nasmeh je bil prisiljen, kakor pripravljen za to priliko.
“Z Blažem sva šla vsaksebi. Ze dolgo je tega. Komaj si morem misliti, da sva bila kdaj prijatelja.”
Viktor je začudeno strmel v Silvo.
“Kako to.”
“Bila je samo ta pot. Nisva si bila namenjena. Zdaj je Blaž že oženjen.”
Z muko je stisnila besede iz sebe. Potlej je brž dodala. “Čudim se, da tega še ne veš.”
“Samo pri bratu sem bil. Saj me poznaš.”
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
MAYWOOD — Seminary section — 3 Bedroom brick, tile bath. Modern cabinet kitchen, full basement, 3 car gar. Storms, screens. 40’ lot. Close to everything. By owner. $16,800. TE 2-5458. Weekdays after 5.	(72)
WHEELING — 3 spal. zidan dom. Kopalnica, komb. sprejemne in jedilne sobe, kuhinja, 1(4 garaža. Lepo zasajeno. Cena $17,000. LE 7-1032.	(72)
BUSINESS OPPORTUNITY
HOBBY HOUSE DONUT AND SNACK SHOP, 6705 Stony Island. Now being beautifully remodeled and might be to a buyer’s advantage to purchase at once. Priced right for quick sale. PL. 2-7539 or 9041.	(73)
TAVERN WITH PARKING LOT Near Cubs ball park. Other interests. Days DI 8-9555; Eves BR 8-1995.	(72)
Zalarjev glas je bil skoraj vesel. Oči, udrte globoko pod čelo, so dobile čuden blesk.
“Če ti povem po pravici, bal sem se ure, ko bi z Blažem sklenila zvezo. Se še spomniš borovcev z Begunjščice? Judež je bil in bo ostal. Trgovska kri je v njem. Ima srce, toda pred njim je pamet, v kateri je samo on in njegov dobiček. Sreče on ne prinaša. Zavoljo njega sem visel v Gonarsu na kolu. Ko sem mu zabrusil izdajstvo v obraz, še roke ni stegnil, da bi obrisal pljunek.”
V Zalarjeva lica je planila kri. Silva je ob luči skušala skriti bledico.
“Vse vem, takrat sem ga zasovražila. Opravičevala sem ga v srcu, toda lagala sem si. On se je bal umreti.”
“Kakor pes je bil, ki so ga že enkrat p r e t e pli. Strahopetce sem vedno sovražil. Živel je brez ideje in mislil je, da živi. To je najtežje razočaranje v življenju.”
Samo dihnila je.
Žalar se je razgrel.
“Verjemi mi, Blaž bi ubil človeka, da bi rešil sebe. Ne iz sovraštva, samo radi tega, da bi sebi ohranil življenje. To sem ti hotel nekajkrat povedati, pa si nisem upal. Morda ni bilo prav, toda zdaj ti povem. So zločinci, ki so boljši od Blaža. Videl sem jih v Dachau-u. Ubijali so iz sovraštva. To ni najtežji greh. Nekateri ubijajo potlej, ko so vse premislili. Ne iz sovraštva, ne iz maščevanja, samo zavoljo tega, da stopijo na mrtvega in tako pridejo do sape. Tak je bil Blaž. Oprosti, da sem povedal, kakor sem mislil.”
Silvine oči vročično sijejo preko mize.
“Ne bodi užaljena, Silva.”
“Govoril si iz mene. Jaz sama si na glas svoje misli nisem u-pala nikoli povedati. Mislila pa sem prav tako. Blaž je izdal tudi mene.”
Sama ni vedela, zakaj je dodala še te besede. Ustrašila se jih je.
Viktor ni trenil z očmi.
“Tudi tebe je izdal?”
Prikimala je.
“Drugič ti povem. Tvoj prihod mi je zbudil toliko spominov, da se mi medejo. Saj ne boš odšel še nocoj nazaj.”
F blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NASE DOBRE MATERE
Frances Lipogiavšek
ki je v Bogu zaspala dne 12. aprila 1958.
Kako bi še bili vsi veseli, ko bi še Vi pri nas živeli.
Ali božja volja to je bila, da ste se v nebesa preselila.
V nebesih se zdaj radujte, pa še malo k nam pogledujte, in prosite za nas vse Boga, da tudi nam sveti raj da.
Žalujoči ostali:
VAŠI OTROCI
Cleveland, O., 12. aprila 1961.
“Misliš, da bi dobil prenočišče pri Pavlinu?”
Silva je zardela.
“Lahko ostaneš pri meni. Soba je prosta. Jaz spim tu v kabinetu. Postelja ne bo ravno najboljša, toda boljša kot v taborišču.”
Nasmehnila se je.
“Če ti ni nerodno.”
“Pojdi no!”
Na 'gjlas se je zasmejala.
“Boš jedel kostanj? Nemara mu ne manjka dosti, da bo kuhan.”
“Zvirški kostanj! Če verjameš alj ne, da sem se v Nemčiji zmi-slil nanj. Razbojnika bi objel, če bi mi ga prinesel.”
Kakor da sta pozabila na pogovor, ki sta ga malo prej razpletala. Obema je odleglo.
Silva je odšla v kuhinjo. Vrnila se je s skledo kadečega se kostanja.
“Potegni prt z mize, Viktor.” Potlej je prinesla dva nožiča in skledico za olupke.
“Jedla bova po domače, če ti je prav.”
“Bolj mi nisi mogla' ustreči, Silva.”
Sedela sta drug poleg drugega in lupila nekaj časa brez besede.
“Dober je,” se je nasmehnil Zala?.
“Še meni se zdi dober, čeprav mi ni dosti zanj.”
Pogledala ga je z veselimi očmi.
Olupki v skledici so rasli, pogovor se je znova do dobra oživel. Žalar je govoril o znancih, s katerimi je prišel skupaj v Da-chau-u.
Ko sta pojedla do kraja, je Viktor povedal še nekaj 'clovti-pov, ki jih je prinesel s seboj iz taborišča. Silva se je morala na glas smejati.
Potlej se je Viktor nenadoma zagledal v steno.
“Z otrokom tamle na steni sva se že nekajkrat ujela z očmi. Prijazno punče je videti.”
Silva je priprla oči.
“Marija je. Nezakonska hči moje nekdanje prijateljice. Reva se je spozabila z Italijanom.”
Vse v njej trepeta. Čuti, kako ji kri udarja v vrat in žile na sencih ji butajo. Zlagala se je, ker v tem trenutku v njej ni bilo moči za resnico.
Viktor je stopil k zidu in brez besede snel sliko z žeblja. Re-
sen, skoraj otožen se je vrnil k mizi.
“Lep otrok,” je dolgo zrl v sliko. Potlej je s pogledom ošinil Silvo, ki je v zmedenosti s prsti brodila po olupkih.
“Lep, toda ne živi več.”
Težko je rekla.
“Škoda. Končno, kaj govorim o škodi. V svoji nedolžnosti je bil omadeževan. Rešil si je življenje. Ko bi živel, bi do zadnje ure nosil materin ig|reh s seboj. In to je huje, kakor če bi bil grbav. Verjameš, Silva?”
Viktorjeve oče se ne dvignejo s slike.
“Verjamem, Viktor. Toda mati tega otroka ni grešila iz srca. Poznam njeno zgodbo.”
“Iz srca, ali ne, Silva. So stvari, ki imajo v določeni dobi večjo težo kakor sicer. Mislim, da me razumeš.”
“Vem, kaj misliš reči. Toda, za vsak greh je odpuščanje.” Silva se le s težavo zadržuje.
“Da, za vsak greh je odpuščanje, toda ne pozabljenja. Saj odpustiš celo človeku, ki ti je ubil očeta. Toda odpuščanje ne zbudi mrtvega. Nekaj ostane, kar ne moreš zbrisati. V tej dobi bo treba veliko odpustiti. Jaz sem že marsikaj, tudi pozabiti sem hotel, pa ne morem. Povej mi, Silva, kako more grešiti človek, ko ve, da jih je tisoč za bodečo
žico, ki bi najmanjši hip svobodnega življenja porabili s svetostjo.”
“Vem, Viktor, vem.”
Hotelo ji je biti slabo. Toliko moči ni bilo v njej, da bi pogledala Zalarju v oči.
“Sicer pa ...” Viktor je zamahnil z roko.
“Kaj si hotel reči?” je težko izdavila Silva.
“Veliko stvari je, ki jih ne razumem. Toda lep otrok je. Kako mu je bilo ime?”
“Marija.”
“Če verjameš, ali ne, tebi je podobna. Morda se mi zato zdi še lepša.”
Silva se je po sili zasmejala.
“Veliko mi jih je že to reklo. Ne vem, v čem naj bi mi bila podobna.”
“Tvoje oči ima. Prav res.”
Potlej je zanesel sliko nazaj na steno. Silvi je odleglo. “Ali zelo obsojaš ženske, ki so padle?”
Bruhnile so besede iz nje, kakor slabo pregreta jed, ki ti ne dene dobro.
“Obsojati je težko, Silva. Morda najtežje v življenju. Toda zdi se mi, da je med menoj in tako žensko senca mrtvih, ki sem jih videl umirati s svojimi očmi.”
“Vem, Viktor, ti si ravno stal. Ko bi kdaj napravil ovinek, bi
HAVE YOU PAID
YOURSELF...^
. and have you paid yourself first . . . before you started spending? Saving a portion of all you earn is a major step toward success and a secure future. St. Clair Savings will help you plan for your future by providing a safe place for your savings while paying you a generous return . . . 4% interest . . . computed quarterly and paid twice each year.
All Savings Deposited Through
APRIL 17th Earn
■. Three, ■ Xonvemerii [ocritidns...
SWINGS
from
APRIL 1st!
813 vEdst 185th St. 25000 Euclid Ave. 6235 "St. Clair Ave.
V SVETI DEŽELI — Slike so posnete iz nove knjige “This Is the Holly Land/' ki opisuje romanje v Sveto deželo, kot ga je doživel škof Fulton J. Sheen. Na levi zgoraj vidimo škofa Sheena pri ogledu starega mlinskega kamna, s kakršnimi so v Jezusovih časih zapirali grobove. Na desni zgoraj kaže redovnica dečkoma stari rimski tlak v Jeruzalemu. Na spodnji sliki vidimo ribiča, ko je vrgel mrežo v Galilejsko jezero.
morda laže sodil.”
Silva je vzela skledico z olupki in odšla v kuhinjo. Morala se je vsaj za hip rešiti Viktorjevih oči.
Tako je v večeru ostalo nekaj grenkega, kakor da je nekdo vso sobico obrizgal z rožmarinovim oljem.
Pogovor se je preokrenil. Govorila sta o navadnih rečeh, o Andreju in njegovi službi, o bodočnosti in skupnem delu. Tudi na svoj beg sta prišla, obudila
spomine, prebrodila vas in v pogovoru obiskala znance, ki so še ostali pri življenju.
Potlej je prišel čas za počitek. Silva je spremila Viktorja v sobo. Velik prostor je bil obupno prazen.
“Pusto je, toda eno noč boš že pretolkel.”
Žalar se je smejal.
“Ali imaš morda kaj branja? Vem, da ne bom mogel koj zaspati.”
(Dalje prihodnjič)
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.IIOOZ Lakcshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
S
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kožarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
k1
J
*117 SL Clair Ave.
Cleveland 8, Ohio
B
HI 1-0628

M
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, <la je po dolgi bolezni umrl naš ljubljeni soprog, :>ee, stari oče, brat in tast,
Anton Tekalec
Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje oči na dan 13. februarja 1961. leta.
Bojen je bil 27. maja 18S4 v vasi Vrh pri Dolu na Gorenjskem.
—	V Ameriko je prišel leta 1907.
Pogreb se je vršil 16. februarja 1961 iz pogrebnega zavoda los. Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete in od tam, po darovani sv. maši zadušnici na pokopališče Kalvarija, kjer smo njegovo truplo položili k večnemu počitku.
Bil je član društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Vargi za obiske na domu, za darovano sv. mašo in za spremstvo na pokopališče. — 1‘ather Jageru pa za molitve v pogrebnem zavodu.
Srčna hvala:
vsem, ki so ob oder pokojnika peložili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast:	vsem,
ki so darovali za sv. maše; vsem, ki so ga prišli krepit in ki so ga spremili na pokopališče; vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago in vsem, ki so nam izrekli svoje sožalje in ki so nam bili na pomoči v dnevih naše žalosti.
Toplo se zahvalimo pogrebcem, članom društva, ki so nosili njegovo krsto.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Ljubi mož, dragi oče, stari oče, tast in brat, počivaj v miru v ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje druge domovine.
—	Tvoji duši pa daj Bog večni mir in pokoj, ki Ti ga vsi iz srca želimo . . .
Dolgo si se mučil v svoji boležni, pa si vse prenašal vdano in potrpežljivo. Zato Te bo ljubi BOG obilo poplačal v novem življenju. — Mi, ki smo ostali, se Te bomo vedno z ljubeznijo spominjali v naših mislih in molitvah!
žalujoči ostali:
URSULA, soproga JOE, sin
ANGELA por. MILAN, hčerka 2 vnuka in 1 vnukinja JOSEPHINE in FRANCES, sestri V starem kraju zapušča enega brata in eno sestro
Cleveland, Ohio, 12. aprila 1961.