GLASILO KOMBINATA DELAMARIS INTERNA IZDAJA LETNIK VII. IZOLA — AVGUSTA 1965 H STEV. 7 0 delitvi osebnih dohodkov v kombinatu Med člani kolektiva je bilo slišati mnogo kritik, da se osebni dohodki v našem kombinatu niso razvijali v sorazmerju z naraščajočimi cenami. Ce pa pogledamo dohodke, določene po starem pravilniku o delitvi čistega dohodka in novem pravilniku, ki je pričel veljati 1. VII. 1965, vidimo, da so se osebni dohodki v glavnem dvignili nad predvidevanje, ker je bilo predvideno, naj bi se osebni dohodki skupno z dodatkom za zvišanje življenjskih stroškov zvišali za 20°/». Ta odstotek je bil seveda prekoračen, ko smo z marcem 1965 zvišali osebne dohodke najnižjim kategorijam, in sicer od 1. do VIII. degresivno, tako da se je osebni dohodek najnižjim kategorijam zvišal za 3000 dinarjev, VIII. pa za 1000 dinarjev. Poleg tega moramo upoštevati prekoračenje norm, akordna dela itd., kar je vse dovedlo do tega, da so osebni dohodki narasli bolj, kakor je bilo predvideno. Tako je bilo zvišanje cen življenjskih potrebščin z zvišanjem osebnih dohodkov paralizirano, oziroma so v nekaterih delovnih enotah osebni dohodki porasli bolj, kot so narasli življenjski stroški. Ta pripomba velja seveda samo do uveljavitve gospodarske reforme, ki glede cen še ni končana in njenih posledic za sedaj še ni mogoče v celoti zajeti. Iz naslednje tabele je razviden porast osebnih dohodkov po delovnih enotah ali službah od prvega polletja 1964 do konca prvega polletja 1965. Posameznim postavkam je potreben še komentar, ker so v nekaterih delovnih enotah oziroma službah osebni dohodki močno prekoračili predvidevanja, ponekod pa so nižji, kakor so bili predvideni. V delovni enoti »predelava ribe in predjedi« so osebni dohodki narasli za 30,77%. Vzrok tako visokemu porastu je v tem, da ima ta delovna enota največ svojih članov zaposlenih v III. katego-riii. v kateri je bil osebni dohodek v marcu tega leta zvišan za 3000 dinarjev. Na zvišanje osebnih dohodkov pa je vplivalo tudi prekoračevanje norm, ki je bilo v povprečju večje kakor v prvem polletju 1964. Oljarna V tej delovni enoti znaša povečanje samo 16,87 %, kar je v zvezi s tem, da ima oljarna svoje člane kategorizirane v višjih kategorijah, tako da zvišanje v marcu 1965 ni prišlo tako do izraza. Poleg tega je oljarna v tem času imela manj akordiranih del, ven- dar je povprečni osebni dohodek 47.155 dinarjev zadovoljiv. Zabojarna Ta enota je dosegla za 30,67 •/* višje osebne dohodke v glavnem zaradi večjega prekoračevanja norm, ker se struktura delovne sile ni spremenila. Pločevinasta embalaža Ta enota je dosegla za 21,05 Vo višje osebne dohodke — torej v (Nadaljevanje na 2. strani) PRIMERJALNA TABELA ZA PRVO POLLETJE 1964 IN OSEBNIH ZA PRVO DOHODKOV POLLETJE 1965 Delovna enota ali služba I. polletje 1964 a g ag I. polletje 1965 cQ „•§ as as č »J m M N pred. rib — predjed 139 28.859 183 37.739 130,77 oljarna 195 40.349 229 47.155 116,87 zabojarna 153 31.776 201 41.511 130,64 ploč. embalaža 156 32.585 191 39.444 121,05 litografija 174 36.057 198 40.896 113,42 paradižnik 155 32.253 197 40.742 126,32 juhe 136 28.285 177 36.629 129,50 meh. del. ARGO 185 38.366 251 51.929 135,35 mizarska delavnica 176 36.357 247 50.810 139,76 elektro delavnica 196 40.748 246 50.936 125,00 zidarji 164 34.075 225 46.401 136,17 meh. del. RIBA 203 42.187 255 52.623 124,74 sodarska delavnica 168 34.799 235 48.638 139,77 kotlarna ARGO 177 36.543 253 52.210 142,88 kotlarna IRIS 172 35.748 238 49.325 138,01 garaža 298 61.935 293 60.780 97,97 interni transport 207 42.885 228 47.082 109,79 orodjarna 202 41.797 256 53.171 127,22 upravne službe 254 52.603 341 70.356 134,74 splošni sektor 177 36.671 205 42.217 115,12 GRS 210 43.931 270 55.775 126,96 nabava 175 31.185 241 49.783 159,64 prodaja 260 53.284 349 72.231 135,56 uprava rib. ladjevja 216 44.774 305 63.067 140,86 ribiško ladjevje 142 29.387 174 35.940 122,64 hranila v prahu 171 35.481 210 43.381 122,27 skladišče got. izdelkov 137 28.212 185 38.232 135,51 menza 125 25.948 179 36.954 142,42 obrat Kozina 115 23.925 169 34.826 145,57 Kombinat 160 33.099 207 42.757 129,18 O delitvi osebnih dohodkov v kombinatu (Nadaljevanje s 1. strani) okviru pričakovanja. Vzrok, da osebni dohodki v tej delovni enoti niso tako narasli kakor na primer v delovni enoti »predelave rib« ali »zabojarni«, je v tem, da so v tem oddelku, kjer se dela izključno na strojih postavljene norme, na realnejši osnovi ter ni bilo takega prekoračenja kakor v navedenih dveh enotah. Verjetno tudi uvrstitev delovne sile v tej delovni enoti v posamezne kategorije ni bila 100% pravilna, kar bo treba pri izdelavi novega pravilnika OD upoštevati. Litografija V tej delovni enoti so se osebni dohodki povečali za 13,42%, kar je deloma posledica personalnih sprememb. Kaže pa, da bo treba glede na značaj dela v tej delovni enoti pri izdelavi novega pravilnika pregrupirati nekatera delovna mesta v višjo kategorijo. K osebnim dohodkom DE »predelave in paradižnika ter proizvodnje juh« ni pripomb. Pomožni obrati V teh obratih vidimo v glavnem visok porast osebnih dohodkov, kar je v zvezi s tem, da je delavski svet kombinata na predlog te delovne enote priznal določeno število visoko kvalificiranih delovni mest, ki so zasedena s kvalificirano delovno silo, in določeno število kvalificiranih delovnih mest, zasedenih s polkvalificirano delovno silo. Razmeroma zelo visoke osebne dohodke v mehanični delavnici, mizarski delavnici, remontni delavnici Riba povzročajo tudi akordirana dela, ki zvišujejo osebne dohodke. V sodarski delavnici smo šli pri kategorizaciji verjetno preveč visoko, poleg tega moramo upoštevati, da vsaj polovico dela opravljajo po normi, kar zopet daje možnosti za zviševanje osebnih dohodkov. Pri kotlarni Argo, pri kateri je prikazano zvišanje OD za 42,88 %, moramo upoštevati, da je ta kotlarna šele marca letos dobila premijo za kurjenje z oljnimi tropinami, kar je bilo izvršeno lansko leto. To je vplivalo na odstotek zvišanja OD. Nasprotno vidimo pri orodjarni, v kateri je v glavnem zaposlena visoko kvalificirana delovna sila, normalni porast osebnih dohodkov. Garaža Ta je dosegla komaj 97,97 % osebnih dohodkov, doseženih v prvem polletju 1964. Vzrok je v tem, da je bil spremenjen način nagrajevanja, ker so po starem pravilniku vsi šoferji sodelovali pri delitvi dohodka, doseženega s kilometrino, medtem ko sedaj vsak šofer prejema kilometrino dejansko po vloženem delu. Poleg tega je tudi obseg prevozov nekoliko nižji, kar vpliva na oblikovanje osebnega dohodka. Interni transport Osebni dohodki so se zvišali le za 9,97 %; ker je bila ta delovna enota reducirana ter so dela, ki so bila akordirana, deloma prevzele same delovne enote. Tudi akordna dela so bila revidirana, kar je vplivalo na osebne dohodke, vendar moramo ugotoviti, da je povprečje 47.082 dinarjev zadovoljivo. Upravne službe Osebni dohodki so se v upravnih službah zvišali za 34,74% zaradi ustanovitve novih delovnih mest obratnih inženirjev, kar je povečalo povprečje osebnih dohodkov. Splošni sektor Osebni dohodki so se povečali samo za 15,12% zaradi sprememb v strukturi delovne sile, ker se je povečalo število dvoriščnih delavcev, dodeljenih temu sektorju. Gospod arsko-računski sektor V tej službi zvišanje osebnih dohodkov ustreza pričakovanju. Nabava V tej službi so se osebni dohodki povečali za 59,64% predvsem zaradi prekategorizacije delovnih mest nabavnih referentov, ki so bili po starem pravilniku izredno nizko kategorizirani. Poleg tega je bila dana temu oddelku možnost, da po sklepu odbora delovne enote uvrsti nekatere člane svojega kolektiva v višjo kategorijo, ker predvideva pravilnik uvrstitev teh delavcev v kategorije po razponih ter so bili v glavnem v okviru te možnosti vsi uvrščeni v najvišjo kategorijo. Prodaja Osebni dohodki so narasli za 35,56 %. Tudi za ta oddelek velja v glavnem isto kakor za nabavni oddelek. Uprava ribiškega ladjevja Osebni dohodki so porasli za 40,86 %, in to predvsem zaradi zmanjšanja nižje kategorizirane delovne sile v tem oddelku, kar seveda vpliva na povprečje. Ribiško ladjevje Osebni dohodki so se zvišali za 22,64% kljub zvišanju odkupnih cen za 25 % in raznim drugim ugodnostim, to pa zaradi manjšega ulova kot v preteklem letu. Hranila v prahu V tej delovni enoti so se osebni dohodki normalno zvišali. Skladišče gotovih izdelkov Osebni dohodki so se zvišali za 35,51 % po namestitvi avtomata za zavijanje doz, ker so bili delavci, ki delajo pri avtomatu, višaje kategorizirani od delavcev, ki ročno zavijajo. Menza Osebni dohodki so se zvišali za 42,42 % zaradi prekategorizacije, ki je bila tu vsekakor opravičena, kor je menza prejemala izredno nizke osebne dohodke, ki niso bili v skladu z vloženim delom. Obrat Kozi na Osebni dohodki so se zvišali za 45,57 %, kar je razumljivo, če upoštevamo, da so v prvem polletju 1964 delavke v tem novem obratu delale šele poizkusno ter je bilo šele z uvedbo normiranja del članom tega kolektiva omogočeno doseči kolikor toliko zadovoljive osebne dohodke. Mnogo je bilo kritik pravilnika, češ da ne vsebuje osnov za stimuliranje članov kolektiva, ki delajo v administrativnih službah. Ta kritika sicer drži, vendar moramo upoštevati, da so razne komisije izdelale nešteto predlogov za stimuliranje administrativnih služb, ki pa so te predloge odbile, češ da ne bo mogoče doseči predvidenega plana proizvodnje ali plana prodaje itd. Zato se stimulacija teh služb v doslej neustaljenih gospodarskih razmerah ni uveljavila. Sicer so pa tudi analize in izračuni pokazali, da bi bili predloženi načini stimulacije destimulativni ter bi nastajale velike razlike v osebnih dohodkih po Dosameznih mesecih, kar bi verjetno ne vplivalo ugodno na delo članov kolektiva, ki bi bili s tem prizadeti. Po popolni uveljavitvi gospodarske reforme bo treba vse doslej sprožene predloge temeljito proučiti in ugotoviti, kateri bi prišli v novem sistemu v poštev. Z uveljavitvijo gospodarske reforme je tudi naš kombinat močno prizadet. Doslej še nimamo popolnoma jasnih pogledov, kakšne osebne dohodke bomo z novim gospodarskim sistemom dosegli in razdeljevali med člane kolektiva. Za sedaj je delavski svet kombinata sklenil zvišati osebne do- (Nadaljevanje na 3. strani) Cene življenjskih potrebščin o DELITVI OSEBNIH DOHODKOV (Nadaljevanje z 2. strani) hodke za povprečno 10 °/o, vendar tako, da je odstotek degresiven: zvišanje osnovnih OD pri najnižjih kategorijah je 14 %>, pri najvišji kategoriji pa 6 %>. V samem znesku je sistem progresiven, ker prejme najvišja kategorija dodatek 8000 dinarjev, najnižja pa dodatek 4000 dinarjev. Ta dodatek velja seveda samo kot akontacija, dokler ne bodo znani vsi elementi gospodarske reforme ter bo mogoče osebne dohodke urediti. Prehod na novi gospodarski sistem bo seveda boleč ter bo standard vseh članov kolektiva vsaj nekaj let prizadet. Če bomo hoteli osebne dohodke prilagoditi novim cenam, bo treba poiskati vse, tudi najmanjše notranje rezerve. Poleg tega bo treba razmisliti o organizaciji poslovanja podjetja po najsodobnejših načelih tako v proizvodnji kakor v administraciji, kar bo nujno privedlo do tega. da bo kak član kolektiva pri tem prizadet. Vendar se bomo morali držati starega rimskega načela, ki Dravi: »Salus rei pu-blicae suprema lex«, ali po domače povedano: »Korist družbe je najvišji zakon«. Po izvršenih organizacijskih ukrepih bi se morali lotiti tudi analitične ocene delovnih mest našega kombinata. S tem sicer ni rečeno, da bi tudi pri najboljši analitični oceni lahko dosegli 100-odstotno pravično delitev osebnih dohodkov, vendar bi pa to le imelo veliko prednost, ker bi se vsak član kolektiva zavedal, da ie njegovo delovno mesto ocenjeno po najbolj-objektivnih merilih in da ne more zahtevati več, kolikor mu po analitični oceni pripada. Ko bo to delo opravljeno, bi bilo treba končno premisliti, ali naj v našem kombinatu uvedemo prave delovne enote z lastnim obračunom in lastno delitvijo osebnih dohodkov, ali naj ostanemo pri sedanjem sistemu, ko je kombinat kot celota glede OD ena enota. Po mojem mnenju bi se z uvedbo ekonomsko samostojnih delovnih enot izboljšala disciplina, porasla bi tudi delovna zavest in delovna vnema, ker bi se delovna enota in posamezni njeni člani zavedali, da je le z dobrim gospodarjenjem mogoče doseči višie osebne dohodke in s tem tudi blagostanje posameznika. To bo toliko boli važno po ooravlje-ni denominaciii dinarja, ko bomo morali računati ne samo z dinarji, temveč tudi s parami. Jasno je, da je -'roblem ustvaritve ekonomsko samostojnih delovnih enot tako obširen in za ves kombinat tako pomemben, da bodo potrebne doleotraine razprave in priprave. Vendar menim da bo to najboljši način za zagotovitev višjih osebnih dohodkov in vsega ostalega s tem v zvezi. MM Občinski odborniki v Izoli so na minuli seji živahno in obširno razpravljali o predlogu za nove cene. Ostra razprava je veljala predvsem tistim, ki skušajo v današnji situaciji izboljšati svoj položaj na račun potrošnika. Apelirali so na budnost potrošnikov samih, ki lahko pomagajo tržnim inšpekcijam, da se takoj odpravi vsakršno izigravanje določenih cen. Na predlog medobčinske službe za cene je bila sprejeta z nekaterimi korekturami odredba o najvišjih cenah in maržah za nekatere prehrambene proizvode na območju naše občine. Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo prehrambenih proizvodov v trgovini na drobno, smejo prodajati blago, navedeno v tem členu, po cenah, ki ne smejo presegati višine, predpisane s to odredbo: MOKA — KVALITETNA SKUPINA C Maloprodajna cena din za kg pšenična moka tipa 1000 — črna .... 132 pšenična moka tipa 600 — polbela ... 168 pšenična moka tipa 400 — bela .... 220 MOKA — KVALITETNA SKUPINA B Maloprodajna cena din za kg pšenična moka tipa 1000 — črna .... 142 pšenična moka tipa 600 — polbela . . . 190 pšenična moka tipa 400 — bela.................... 242 V kvalitetno skupino B spada moka, ki daje 136 kg in več ohlajenega kruha iz 100 kg moke. V kvalitetno skupino C spada moka, ki daje manj kot 136 kg ohlajenega kruha iz 100 kg moke. Moka mora biti v prodaji označena, v katero kvalitetno skupino spada. Ce take oznake nima, se sme prodajati po ceni, ki je določena za kvalitetno skupino C. Cene iz I. odstavka tega člena veljajo za moko, ki je pakirana pri proizvajalcu v vrečkah, in za moko, ki jo pakira trgovina na drobno - rinfuza. KRUH Maloprodajna cena din za kg iz moke tipa 1000 — črni......................... 140 iz moke tipa 600 — polbeli...................... 168 iz moke tipa 400 — beli......................... 204 Maloprodajne cene za kruh veljajo za standardni kruh, pečen iz mešane moke kvalitetne skupine B in C. Za vse ostale vrste kruha, zame-senega in pečenega na poseben način, je cena lahko višja največ za 20 odstotkov. Za kruh, ki je zamesen z dodatki sladkorja, mleka, olja itd., sme biti maloprodajna cena poleg določenega odstotka višja za vrednost porabljenih dodatkov. i Danes bo pa paradižnikova solata in ... (Foto Vižintin) Pomagajmo si sami SLADKOR v kristalu (sipa) v kockah . . Maloprodajna cena din za kg 270 304 JEDILNO SEMENSKO OLJE rinfuza . . v steklenicah Maloprodajna cena din za liter 468 502 MLEKO stekleničeno Maloprodajna cena din za liter 145 Cene za sveže meso v prodaji na drobno določa na osnovi okvirnih cen zveznega zavoda za cene medobčinska služba za cene v Kopru. PERUTNINA perutnina Maloprodajna cena din za kg 1000 PREMOG Lignit Velenje: kosovec . . kockovec . . Maloprodajna cena din za tono 11.800 11.200 Maloprodajna cena din za tono Rjavi premog Trbovlje: kosovec........................................... 15.900 kockovec.......................................... 15.200 Orehovec.......................................... 14.800 Drva za kurjavo: bukova drva I. vrste .... bukova in ostala drva II. vrste bukova in ostala drva III. vrste oblice........................... Maloprodajna cena din za m3. 9.500 8.800 7.900 6.500 Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo prehrambenih proizvodov v trgovini na drobno, smejo prodajati navedeno blago s pribitkom marže, ki ne sme presegati predpisane višine, ki znaša pri prodaji: riža do 15 %> soli — rinfuza in pakirano do 12 o/o jedilnih maščob do 10 o/o mesnih izdelkov do 20 o/o kave do 15 o/o začimb, vključno kis . . . do 20 O/o južnega sadja: a) banane 30 o/o b) ostalo 25 o/o mesnih in drugih konserv . 17 o/o sira vseh vrst 20 o/o marmelade in džemov . . 18 o/o testenin 12 •/o bruto Za vsako morebitno povečanje predpisanih cen in marž velja postopek, ki je predpisan za spremembe cen, ki so pod družbeno kontrolo. Začasne maloprodajne cene in marže, ki jih ie posredoval občinski organ za blagovni promet in so jih delovne organizacije uporabljale od 26. julija 1965 dalje, morajo uskladiti z dnevom uveljavitve te odredbe. Uredba bo začela veljati tretji dan od dneva, ko bo objavljena v Uradnem glasniku primorskih občin. Vse cene in pogoje smo na tem mestu objavili samo zato, da bodo naši potrošniki seznanjeni z dopustnimi cenami in sodelovali s službami, ki preganjajo navijanje cen in špekulacije. Z uvedbo gospodarske reforme smo bili priče visokemu porastu cen osnovnim življenjskim potrebščinam kakor tudi ostalemu potrošnemu blagu in storitvam. Cene nekaterim proizvodom so se povečale tudi za 100 %>, medtem ko so se drugim osnovnim življenjskim proizvodom povečale od 40 do 50 °/o. To nas je seveda vse prizadelo posebno še ob dejstvu, da se osebni dohodki ne bodo mogli povečati sorazmerno z zvišanjem življenjskih stroškov, pač pa le toliko, kolikor bomo mogli ustvariti z boljšo organizacijo dela, znižanjem stroškov in s pre-orientacijo proizvodnje od proizvodov z nizko rentabilnostjo na proizvode z visoko rentabilnostjo. Čeprav so cene v zadnjem času nekoliko v upadanju, so za potrošnika še vedno visoke, da ne rečemo previsoke. Blago bi pa lahko kupovali ceneje, če bi ga lahko kupili neposredno od proizvajalca z izločitvijo posrednika — trgovca. Tako kot kupujemo naše proizvode v »maloprodaji« po cenah, ki so znatno nižje od cen v trgovinah, čeprav so enake cenam, po katerih prodajamo grosistom, bi lahko kupovali tudi druge ošnovne življenjske potrebščine. Kombinat, ki nabavlja blago v velikih količinah, ga dobi pod ugodnejšimi pogoji, kakor ga dbbi mali kupec. Glavni direktor je na zadnji seji delavskega sveta omenil, da bi bilo potrebno osnovati lastno prodajno organizacijo, ki bi oskrbovala člane naše delovne skupnosti z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Glede organizacije prodaje blaga na drobno pa imamo dve možnosti, in sicer prodaio na drobno iz lastnega skladišča ali ustanovitev lastne prodajalne pot posebne poslovne enote. Pri prodaji na drobno iz skladišča pa lahko prodajamo le blago lastne proizvodnje, kakor ga prodajamo že sedaj v »Maloprodaji«. Ce pa hočemo razširiti prodajo blaga tudi na proizvode drugih proizvajalcev, moramo ustanoviti svoio prodajalno. Vanjo bi se lahko vključila sedanja »Maloprodaja«, poslovanje pa bi se razširilo še na prodajo drugega potrošnega blaga, ki ga delno že nabavlja kombinat za potrebe proizvodnje (testenine, meso, zelenjava), delno pa bi še dopolnili izbiro z raznimi drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Ustanovitev take prodajalne bi prav gotovo vsi pozdravili, poseb-če nam bo nudila solidno izbiro najpotrebnejših osnovnih življenjskih potrebščin po zmernih cenah. Cene Za meso ;e zvezni urad za cene določil povprečne cene za goveje, telečje in svinjsko meso. Od povprečnih cen je dopustno za najboljše kose pri govedu dvigniti ceno 30 °/o. Ker je za govedino določena povprečna cena 1.170 din, bo lahko bržola po 1.520 din. Za kolikor bodo boljši kosi mesa dražji od povprečja, za toliko morajo biti cenejši kosi s ceno pod povprečjem in bodo n. pr. rebra no 980 din kg. Na isti način se formira cena za posamezne dele telečjega in svinjskega mesa. Zaradi lažjega razumevanja priobčujemo cene, ki so določene za Izolo: Pri govejem in telečjem mesu je glede na strukturo potrošnikov razlika med najboljšim in najslabšim mesom nekoliko premajhna. Najboljše goveje in telečje meso bi bilo lahko nekaj dražje, slabše vrste pa cenejše, kot je sedaj uveljavljeno. Medobčinska služba za cene, ki je pristojna za določanje cen, bo pri zvezinem uradu za cene skušala doseči večjo diferenciacijo, da se zaščiti naš domači potrošnik. Ukinitev regresov za ribištvo Z uvedbo gospdarske reforme in s prehodom na novi gospodarski sistem so bili odpravljeni tudi razni regresi, s katerimi je skupnost pomagala slabše razvitim in deficitnim panogam našega gospodarstva. Med panogami, ki so uživale precejšnjo pomoč skupnosti, je bilo tudi ribištvo, ki je dobivalo regres pri nakupih industrijskih izdelkov za ribištvo (predvsem pri nakupu mrež), regres za popravilo ribiških ladij in čolnov in regres pri nabavi goriva in maziva. Vsi našteti regresi pa so bili s 26. julijem odpravljeni in podjetja lahko uveljavljajo svoje zahtevke za izdelke, ki so bili nabavljeni, ali za storitve, ki so bile opravljene do 26. julija, najkasneje do 30. septembra. Ribiška flota oz. ribolovni obrat je dobival precejšnja sredstva iz regresov. V letu 1964 smo dobili iz regresov za ribištvo 88 milijonov dinarjev. Seveda pa so stroški vzdrževanja ladij zelo visoki. V letošnjem prvem polletju so znašali stroški ribiškega ladjevja 143.363.000 dinarjev, pri tem pa je dosegla vrednost ulova le 71.542.000 dinarjev. Razumljivo je, da so stroški ribiške flote najvišji prav v prvem polletju zaradi spomladanske priprave na ribolov. Če ocenimo celotno vsoto, je zelo visoka in mogoče celo previsoka. V času, ko bomo morali paziti na vsak dinar, kako ga bomo obrnili, se bomo morali tudi vprašati, če so stroški ribolova upravičeno tako visoki. Res je, da so motorji ladij že izrabljeni in potrebujejo zamenjavo. Vendar tudi če bi bili novi in z njimi ne bi ravnali z vso potrebno skrbnostjo, bi bili kmalu na istem, kot so sedaj. Naši mehaniki so stalno na poti ob vsej istrski obali, kajti vsak dan je nekaj ladij oz. motorjev v defektu. Mnogokrat pa so na motorjih napake, ki bi jih morali odpraviti sami motoristi na ladjah. Verjetno bi se število popravil in s tem stroškov kmalu zmanjšalo, če bi morala posadka nositi stroške popravil, ki bi jih lahko opravil motorist sam. Ob vseh ukrepih, ki jih izvajamo v podjetju, da bi čimbolj zmanjšali stroške, bodo morali svoje prispevati tudi ribiči, zlasti sedai, ko je ukinjena pomoč skupnosti. I. GOVEJE MESO Dosedanja cena določena cena za povprečno kakovost . 1.170 din 1.380 din določena cena za najboljšo < kakovost . 1.520 din 2.600 din Prodajna cena za posamezne kakovosti Kakovostna vrsta Udeležba Koef. na Cena na drobno v %> povpr. c. meso brez kosti I (pljučna pečenka, stegno, pleče, bržola) 47 1,30 1.520 1.950 meso brez kosti II (bočnik, vrat, potrebušina) 13 1,08 1.260 1.200 meso z vrašč. kostmi I (ledja) 11 1,08 1.260 1.400 meso z vrašč. kostmi II (prsi, rebra, robček) 13 0,84 980 900 kosti 16 0,14 160 160 Povprečna cena 100 1,00 1.170 II. TELEČJE MESO Dosedanja cena določena cena za povprečno kakovost . 1.400 din 1.550 din določena cena za najboljšo kakovost . 2.030 din 2.600 din Prodajna cena za posamezne kakovosti Kakovostna vrsta Udeležba Koef. na Cena na drobno * v °/o povpr. c. meso brez kosti I (stegno, pleče) 30 1.45 2.030 2.600 meso brez kosti II (bočnik, potrebušina) 8 1,25 1.750 1.600 meso z vrašč. kostmi I (zarebrnica) 22 1,16 1.630 1.700 meso z vrašč. kostmi II (prsi, vrat) 22 0,84 1.170 1.000 kosti 18 0,12 170 160 Povprečna cena 100 1,00 1.395 III. SVINJSKO MESO Dosedanja cena določena cena za povprečno kakovost (brez slanine) .... 950 din 950 din določena cena za najboljšo kakovost . . 1.190 din 1.600 din Prodajne cene za posamezne kakovosti Kakovostna vrsta Udeležba Koef. na Cena na drobno v 0/» povpr. c. meso brez kosti I (stegno, pleče) 42 1,25 1.190 1.600 meso brez kosti II (potrebušina) 6 0,84 800 800 meso z vrašč. kostmi I (kare) 22 1,15 1.100 1.300 meso z vrašč. kostmi II (vrat) 8 0,86 820 1.180 meso z vrašč. kostmi II (rebra) 14 0,66 630 800 kosti 8 0,08 980 Povprečna cena 100 1,00 950 Nove stanovanjske najemnine Gospodarska reforma je prinesla novost tudi glede financiranja stanovanjske izgradnje in najemnin. Od 1. avgusta dalje velja najemnina, povečana za toliko, kot za stanovanje, dograjeno do 31. 12. 1959, se uporabi koeficient za stanovanje, dograjeno v letu 1960, se uporabi koeficient za stanovanje, dograjeno v letu 1961, se uporabi koeficient za stanovanje, dograjeno v letu 1962, se uporabi koeficient za stanovanje, dograjeno v lettu 1963, se uporabi koeficient za stanovanje, dograjeno v letu 1964, se uporabi koeficient to določi koeficient za leto, v katerem je bila hiša grajena. Za osnovo velja najemnina 1. julija 1965, in sicer: 2,0 1,64 1,47 1,39 1,20 1,00 Objekt Leto gradnje >1 •4-» m2 m Stara stan. Koef. Nova stan. 1. bloki v Kajuhovi 1956 78 95 4.890 2,0 9.780 60 97 3.842 2,0 7.684 60 89 3.524 2,0 7.048 2. stan. hiše Zupančičeva 1957 78 94 4.840 2,0 9.680 63 99 5.206 2,0 10.412 16 52 550 2,0 1.100 3. stan. blok »Riba« 1959 59 101 3.934 2,0 7.868 46 101 3.066 2,0 6.132 30 103 2.040 2,0 4.080 4. stan. blok v Indu- strijski ulici: I 1960 70 — 5.377 1,64 8.818 I 70 — 4.896 1,64 8.029 5. II 1961 70 — 6.100 1,47 8.967 II 70 — 5.500 1,47 8.085 6. šestorček - Vodovodna I 1961 66,58 — 8.287 1,47 12.068 67,66 — 8.422 1,47 12.380 7. šestorček - Vodovodna II 1962 66,58 — 8.030 1,39 11.162 8. stan. blok Indu- strijska III 1962 70 — 6.100 1,39 8.479 70 — 5.500 1,39 7.645 9. stan. blok Indu- strijska IV 1963 70 — 7.700 1,20 9.240 70 — 5.500 1,20 7.645 10. blok ob občini 1963 86,32 — 9.202 1,20 11.042 86,63 — 8.706 1,20 10.447 28.35 — 3.099 1,20 3.719 11. veriž. hiše ob Peršernovi 1964 123,00 — 11.536 1,00 11.536 104,00 — 10.980 1,00 10.980 12. bloki ob Prešernovi 1964 — 12.300 1,00 12.300 Za stanovanja, za katera do sedaj stanarina ni bila določena z odločbo pristojnega organa, ampak so nosilci stanovanjske pravice plačevali akontacijo, se akontacija določi tako, da se kot osnova za določitev akontacije vzame dosedanja akontacija, na katero se uporabi ustrezni koeficient iz 2. člena tega odloka. Višina akontacije po tem odloku za posamezno stanovanje se izračuna ob pobiranju stanarine. V potrdilu o plačilu akontacije na stanarino mora biti nosebej izkazana višina dosedanje stanarine in višina nove akontacije z navedbo koeficienta iz 2. člena tega odloka, ki je bil v konkretnem primeru uporabljen. Sredstva, ki predstavljajo razliko med dosedanjimi stanarinami in akontacijo na nove stanarine, določene s tem odlokom, se smejo uporabljati le v skladu s sprejetim letnim predračunom dohodkov in izdatkov stanovanjskih hiš za leto 1965. Akontacije na novo najemnino za poslovne prostore ne morejo biti nižje od zneskov, ki se dohe po načinu izračunavanja akontacij za stanovanjske prostore z upoštevanjem koeficienta 2,0. Do konca meseca oktobra letos morajo biti vsa stanovanja na novo ocenjena. Na novo ocenitev bo določena ekonomska cena. Ta cena bo vsekakor višja od te, ki velja od 1. avgusta letos. Po ekonomski ceni se bo začela pobirati najemnina prihodnje leto, vendar bo razlika med sedanjo in ekonomsko najemnino prehajala na uporabnika stanovanja postopoma. V letu 1966 bo plačal stano-jemalec 25 %> te razlike, leta 1967 bo plačal 50 %>, v letu 1968 bo plačal 75 °/o in v letu 1969 100»/« ali polno ekonomsko najemnino. Ker pa bodo ekonomske najemnine veljale že v letu 1966 in bo uporabnik stanovanja plačal le 25 %> razlike, bo ostalih 75 °/o plačala njegova gospodarska organizacija ali ustanova. Denar za kritje razlik do ekonomskih najemnin bodo gospodarske organizacije črpale iz sklada skupne porabe. Da pa bo sta-nojemalec zmogel tako povečano najemnino, bodo valorizirani tudi osebni dohodki, torej bodo tudi dohodki ekonomski. Gospodarskim organizacijam ostane 4 “/o od osebnih dohodkov, kar so doslej odvajale stanovanjskim skladom. To so dokaj pomembna sredstva, ki se bodo uporabila za novogradnje, popravila, nakup stanovanj in podobno. Zaradi lažje ugotovitve, koliko bomo dali za stanovanje, preden začnejo veljati ekonomske cene, prilagamo nekaj primerov. Za vse ostale, ki stanujejo v hišah, grajenih v letu 1959 in prej, pa velja enostaven račun, da se jim dosedanja najemnina podvoji. Na »smrt« obsojena stara klavnica (Foto Vižintin) ŽTEV. 7 — AVGUSTA 1865 »NAŠ GLAS« STRAN 7 Odgovornost za kršitve delovnih dolžnosti V nekaj nadaljevanjih bomo obdelali nekatera najbolj pomembna poglavja iz temeljnega zakona o delovnih razmerjih z namenom, da se bralci čim bolje seznanijo z določbami novega zakona. Ker bomo razpravljali o spremembah in dopolnitvah statuta kakor tudi o osnutku novega pravilnika o delovnih razmerjih, morajo biti bralci podrobno seznanjeni z novim zakonom. Pri obdelavi bomo upoštevali tudi določbe starega zakona, da tako opozorimo prav na razlike, ki jih je vpeljal novi zakon. Uvedli smo odgovornost za kršitve delovnih dolžnosti ne mogoče zato, ker smo novi zakon tu naprej praktično uporabili, pač pa zato, ker smo iz tega področja že sprejeli začasen sklep, ki smo ga morali tudi že delno spremeniti. Zakon o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo iz leta 1961 — imenovali ga bomo stari zakon o delovnih razmerjih za razliko od novega temeljnega zakona) v poglavju o delovni disciplini podrobno določa, kdo začne pregon za disciplinsko kršitev, določa primere težje kršitve delovne discipline, disciplinske organe ter disciplinski postopek. Temeljni zakon o delovnih razmerjih vsebuje le okvirne določbe, ki pa jih morajo konkretizirati delovne organizacije same v svoiem statutu in pravilniku. 85. člen temeljnega zakona določa, da delovna skupnost za uresničevanje delovnih in poslovnih nalog delovne organizacije in za uresničevanje pravic, ki jih imajo delavci na podlagi dela, določa s splošnim aktom odgovornosti in dolžnosti delavcev na delu in v zvezi z delom, postopek, po katerem se ugotavljajo kršitve delovnih dolžnosti, ukrepe, ki se uporabljajo proti kršilcem delovnih dolžnosti, organe, ki začnejo in vodijo pregon ter izrekajo ukrepe. To pomeni, da mora delovna organizacija predpisati v svojem pravilniku, kaj šteje za kršitev delovnih dolžnosti, celoten disciplinski postopek, osebe oziroma organe, ki začnejo pregon, in organe, ki izrekajo ukrepe kršilcem delovnega reda. V začasnem sklepu o odgovornosti delavca delovni skupnosti smo določili, da je vsak delavec odgovoren delovni skupnosti za pravilno in vestno opravljanje svojih delovnih dolžnosti. To je zelo načelno določilo, vendar pa kljub temu določno, kajti vsako nepravilno ali nevestno opravljanje dela ali drugih dolžnosti, ki izvirajo iz dela, pomeni že kršitev delovnih dolžnosti oziroma delovnega reda. Ob tem širokem splošnem določilu pa smo nekatera dejanja označili za težje kršitve de- lovnega reda, kot n. pr. ponareditev listin, zlorabo položaja, opustitev ukrepov za varnost delavcev, tatvino proizvodov, prihod na delo v pijanem stanju, izostanek z dela več kot tri dni idr. Pregon in postopek za kršitev delovne dolžnosti se začne s prijavo kršitve. Po starem zakonu je disciplinski postopek začel direktor podjetja, ki je kršilca lahko sam kaznoval ali pa v primeru težje kršitve predlagal disciplinski komisiji, da opravi obravnavo. V začasnem sklepu smo postooek nekoliko poenostavili. Pravna služba podjetja je dolžna opraviti poizvedbe za vse prijavljene ali drugače ugotovljene kršitve delovnih dolžnosti. Poizvedbe opra- vi s tem, da ugotovi kršilce ter jih zasliši. Zapisnike o zaslišanju in drugo dokazno gradivo mora pravna služba izročiti komisiji za varstvo delovnega reda, ki spro-vede nadaljnji postopek. Disciplinska komisija po starem zakonu je imela pravico izreči vse kazni, predvidene z zakonom. Poleg komisije je bil disciplinski organ tudi direktor podjetja, ki pa je imel omejeno pravico izrekanja kazni. Temeljni zakon o delovnih razmerjih pa določa, da sme delovna skupnost pooblastiti posameznika le za začetek postopka. To pomeni, da sme ukrepe za kršitve delovnih dolžnosti izreči le kolektivni organ, ki ga za to izvoli in pooblasti delovna skupnost. Mi smo za to pooblastili komisijo za varstvo delovnega reda. Vendar tudi ta komisija ni pooblaščena za izrekanje vseh ukrepov. Temeljni zakon kljub temu, da so njegova določila le okvirna, določa ukrepe za varstvo delovnega reda, ki so: opomin, javen opomin, zadnji javen opomin in izključitev iz delovne organizacije. Kot vidimo, so iz novega zakona izpadli denarna kazen in odstavitev s položaja. Kazni izključitve ne more izreči komisija, pač pa jo lahko izreče le delavski svet delovne organizacije ali delovna skupnost delovne enote. Za izključitev pa je potrebno, da se s tajnim glasovanjem izreče več kot polovica članov delavskega sveta ali delovne skupnosti. S tem določilom je zakonodajalec hotel doseči., da se o tako važnem sklepu, kot je izključitev, presoja čim bolj objektivno in da se objektivno in nepristransko tudi glasuje. Vendar pa je ta postopek precej bolj kompliciran in zahteva večje priprave. Z začasnim sklepom, sprejetim na 14. seji, smo določili, da razpravlja in glasuje o iz-klučitvi zbor delovne enote, ker smo menili, da o tem najlaže glasuje delovna enota, ki delavca tudi najbolje pozna. Pri izvajanju tega določila pa so se pokazale precejšnje težave pri velikih delovnih enotah, kakor je predelava ribe, upravne službe ali ribolovni obrat. V ribolovnem obratu bi bilo še posebno težko dobiti potrebno večino delavcev, prav tako tudi v upravnih službah. Poleg tega nastane velika izguba delovnega časa, ko je potrebno zaradi nekoga, ki samovoljno zapusti delo, sklicati zbor enote in odločati o izključitvi. Zato smo sklep spremenili ter prepustili pristojnost odločanja o izključitvi delavskemu svetu. Komisija za varstvo delovnega reda na podlagi zbranega gradiva razpiše obravnavo in o pričetku obvesti kršilca, da lahko prisostvuje obravnavi in zagovarja ter brani svoje dejanje. Kršilec ima pravico, da si v postopku vzame zagovornika. Komisija na javni obravnavi izreče ukrep, če meni, da je bila kršitev storjena. V primeru težje kršitve, za katero se lahko izreče ukrep izključitve, predlaga delavskemu svetu, da odloči o izključitvi. Stari zakon o delovnih razmerjih je določal imuniteto članov delavskega sveta, upravnega odbora in direktorja. Zoper te osebe je lahko sprožil postopek delavski svet, disciplinski postopek pa je vodilo disciplinsko sodišče pri skupščini občine. Temeljni zakon pa je odpravil disciplinsko sodišče pri občini, prav tako pa nima določil o imuniteti članov organov upravljanja. Iz splošnih določil zakona izhaja, da so člani organov upravljanja kakor tudi direktor odgovorni za kršitve delovnega reda delovni skupnosti in da jih torej obravnavajo organi, določeni s pravilnikom. (Nadaljevanje na 8. strani) Izhodi so se zmanjšali na 10% od prejšnjih (Foto Vižintin) Preskrba z zelenjavo Naš kombinat spada med največje potrošnike zelenjave na Primorskem, saj porabimo letno približno 800 vagonov raznih kmetijskih pridelkov. Do sedaj smo se oskrbovali s to surovino od vsepovsod. Ugod- (Nadaljevanje s 7. strani) Postavlja se vprašanje, ali je s tem, ko je odpravljeno občinsko disciplinsko sodišče, ob kršitvah možen pritožbeni postopek. Iz 118. člena temeljnega zakona izhaja, da ima delavec zoper vsako odločbo, s katero se odloča o njegovih pravicah in dolžnostih iz delovnih odnosov, pravico do pritožbe na najvišji organ samoupravljanja. Ker izreka ukrepe opomina, javnega in zadnjega javnega opomina komisija delavskega sveta, je razumljivo, da je zoper njene odločbe dopustna pritožba na delavski svet. Pritožba zoper sklep o izključitvi pa je možna samo v primeru, če odloča o izključitvi delovna skupnost delovne enote. Ce odloča delavski svet, je to zadnja instanca in zoper tak sklep ni dovoljena pritožba, pač pa je možen le delovni spor pred krajevno pristojnim občinskim sodiščem. Krajevno pristojno občinsko sodišče v delovnih sporih pa je po zakonu o pravdnem postopku sodišče, na čigar območju ima podjetje sedež, na čigar območju se je delo opravljalo ali na čigar območju je bila sklenjena delovna pogodba. Tudi temeljni zakon predvideva, kakor je predvideval stari za- ni dobavitelji so bili celo iz Makedonije in je prevoz krila nižja nabavna cena, kateri se tukajšnji pridelovalci niso mogli približati. K temu, da smo se oskrbovali od drugod, nas je sililo tudi to, da je na tukajšnjem področju kme- kon, zastaranje pregona za kršitev delovne discipline kakor tudi zastaranje izvršitve ukrepa. Zastaranje pregona se mora določiti v pravilniku, vendar zakon določa, da pregon ni več mogoč po preteku 6-mesečnega roka po storjeni kršitvi, kazni pa ni mogoče izvršiti po preteku 30 dni od izreka. Z začasnim sklepom smo določili, da je pregon mogoč najkasneje v treh mesecih, ko se je za kršitev izvedelo, vendar po preteku 6 mesecev od dneva storjene kršitve pregon ni več mogoč. Temeljni zakon ne vsebuje več določb o evidenci disciplinskih kazni oziroma ukrepov, kot jih je vseboval stari zakon o delovnih razmerjih, niti določb o izbrisu disciplinskih kazni. Stari zakon o delovnih razmerjih je določal, da se kazni, katere je izrekel direktor, izbrišejo po preteku enega leta od pravnomočnosti odločbe o kazni, kazni, ki jih je izrekla komisija, pa po preteku treh let. Zdi se nam potrebno, da ta evidenca še vedno ostane, vendar bo potrebno v pravilniku določiti, kdaj oziroma po preteku katerega roka se izrečeni ukrepi lahko izbrišejo. Po preteku roka in izbrisu izrečenega ukrepa se šteje, da delavec sploh ni bil kaznovan. tijstvo nazadovalo, naše potrebe so pa narastle. Zadruge na Koprskem so se zadnja leta s pogodbami obvezale dobaviti 50 % potrebnih vrtnin kombinatu, vendar smo dobili le do 50 % po pogodbi zaključenih količin. Vzrokov za neizpolnjene pogodbe je bilo več. Ce ni bila suša, je bilo moča, če pa je bil pridelek lep, je našel pot na drugo tržišče z ugodnejšo ceno. Zaradi takšnih razmer je že pred leti nastala misel, kako bi si zagotovili potrebne surovine na domačem področju. Sedaj pa, ko tudi zakon omogoča nabave direktno od proizvajalcev, je postalo to vprašanje še pomembnejše. Do sedaj še ni točno določeno kakšno obliko sodelovanja bomo imeli s pridelovalci. Prav gotovo imamo interes pomagati kmetom premostiti začetne težave. Ali bomo to napravili s stroji, z gnojili ali akontacijo, bo pokazala potreba. Važno je, da se ta kooperacija začne, da se zagotovi surovina brez posredniške mreže in da se bo kmetu izplačalo obdelati vso zemljo. Naša korist bo tudi v tem, da se bomo lahko dogovarjali za sajenje tistih sort kmetijskih pridelkov, ki so za naše potrebe najprimernejši in ki dajo najboljši donos. Za začetek take kooperacije so za sedaj najugodnejše razmere v Hrvatski Istri, 'kjer so že pokazali pripravljenost za tako sodelovanje. Ker je to le informacija kolektivu, kaj se pripravlja za izboljšanje našega poslovnega uspeha, bomo o tej kooperaciji obširneje poročali kasneje, ko nam bodo znani rezultati današnjih priprav. 11 Marica v letni »rezidenci« Prva zelenjava v letošnji sezoni (Foto Vižintin) Odgovornost za kršitve delovnih dolžnosti Nesreče V naslednjem sestavku bom na kratko prikazal nekaj podatkov o nesrečah pri delu v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Za lažjo predstavo bom primerjal lansko in letošnje prvo polletje. Delovnih nezgod je pri nas sorazmerno mnogo. Vzrokov je več; prvi je v delovnem procesu samem. Kot vemo, terja delovni postopek veliko ročnega dela z ostrim • orodjem. Drugi vzrok je velika malomarnost in nepazljivost zaposlenih. Največ nesreč nastane zaradi urezov in ubodov. Takih nesreč je 60 °/o, padcev na spolzkih tleh je 30°/» in ostalih nesreč 10 %>. Urezov in ubodov je največ pri izdelavi in manipulaciji s pločevinasto embalažo. Mnogo poškodb zaradi padcev na mokrih in spolzkih tleh bi preprečili, če bi bila delovna mesta po oddelkih bolj pospravljena in urejena. Vse to so vzroki, ki vplivajo na nastanek nezgod. Hujših poškodb v letošnjem prvem polletju nismo imeli. Hujša Pri skupnem številu zaposlenih v kombinatu 1640 in številu nesreč 170 znaša odstotek nesreč 10,5 °/», kar je že nad republiškim povprečjem za živilsko industrijo. Naslednja tabela pokaže razliko Očitno je, da so se stroški za zdravljenje močno povečali. Ce bomo nadaljevali s takim tempom naraščanja boleznin, bodo čez nekaj let znašali stroški za zdravljenje več kot izdatki za me- pri delu nesreča se je zgodila na ladji »Sirena«, kjer je strojni del strojniku Jožetu Tomažiču raztrgal podpazduho. Druga hujša nesreča je bila v strojnem oddelku. Orodje za izdelavo pokrovov je delavki Liljani Kramf odrezalo del desnega kazalca. Ostali primeri so bili le lažjega značaja. Mnogi od teh primerov bi niti ne terjali odsotnosti z dela, če bi bili drugačni pogoji dela. Manjše rane in praske se ne posušijo zaradi dela v vlagi. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo minimalno zmanjšanje nesreč pri delu. Iz primerjave med lanskim in letošnjim polletjem je razvidno, da je bilo lani pri 1750 zaposlenih 187 nesreč, v letošnjem polletju pa pri 1640 zaposlenih 170 primerov. V naslednji tabeli je prikazano število nesreč pri delu po delovnih enotah v prvem polletju letošnjega leta: Mnogo delovnih ur je izgubljenih, ko ni vzrok nezgoda pri delu. V letošnjem polletju so zopet narasli stroški za boleznine do 30 dni. med lanskimi in letošnjimi stroški: sečne plače. Prvo, kar bi morali napraviti, je, da izboljšamo preventivo na delovnem mestu, nato pa poostrimo kontrolo pri izvajanju zdravstvenih storitev. Stroški boleznin do 30 dni: Pod stroške za nego družinskega člana spadajo izostanki mater-delavk zaradi nege bolnih otrok ali drugih družinskih članov. Iz primerjave med lanskim in letošnjim polletjem je razvidno, da so izdatki za zdravljenje narasli. V sedanjem položaju našega gospodarskega razvoja — ko stremimo za tem, da bi vse stroške čimbolj zmanjšali — nam povečanje izdatkov za zdravljenje predstavlja resno oviro. Skrajni čas je, da se osvestimo in se lotimo izboljšanja zdravstvene preventive. K. N. O ORGANIZACIJI INDUSTRIJSKE CIVILNE ZAŠČITE V zadnjih letih nastaja v svetu kakor tudi pri nas vedno več elementarnih nesreč, kot so: potresi, poplave, večji požari, eksplozije, večje prometne in druge nesreče. Posledice teh elementarnih ne-' sreč so tem večje, če niso pravočasno opravljene potrebne priprave za reševanje ljudi in imovine ob takih katastrofah. Glede na to so pristojni državni organi opozorili družbeno politične in gospodarske organizacije, naj ukrenejo vse potrebno, da bi pravočasno in uspešno intervenirali in tako vsaj blažili posledice, če jih, že ni mogoče preprečiti. Po zakonskih predpisih in po sklepu sveta za narodno obrambo skupščine občine Izola je v našem podjetju ustanovljen štab industrijske civilne zaščite. V industrijsko Civilno zaščito v našem podjetju sodijo poleg š‘aba še naslednje službe: — obveščevalno-alarmna služba — radio-biološko-kemijska služba — inženirsko-tehnična služba — protipožarna služba — sanitetna služba — služba reda in varnosti. Koliko ljudi se aktivira v industrijsko civilno zaščito, je odvisno od velikosti podjetja in števila zaposlenih. Od števila zaposlenih je tudi odvisno, kakšna naj bo organizacija industrijske civilne zaščite po službah. Da bi se uspešno vnaprej zavarovali in ublažili morebitno škodo, je potrebno, da vsak član te službe pozna svojo nalogo. Ker večina zaposlenih v kolektivu ve, da obstaja industrijska civilna zaščita, je dolžnost vseh članov kolektiva, da na znak alarma ob elementarnih nezgodah ali drugih nesrečah, ki smo jih zgoraj navedli, sodeluje in pomaga tej službi. V takem primeru so štabu industrijske civilne zaščite na voljo ljudje in sredstva. Samo enoten nastop vseh sodelujočih zagotovi organizirano delo pri odstranjevaniu ruševin in reševanju ljudi in imetja. Drugič o organizaciii in nalogah posameznih služb civilne zaščite. Žarko Višnjič Izgubljene ure Vrednost v din boleznine 94.420 15,404.839 poškodbe pri delu 13.880 2,129.700 nega družinskega člana 9.952 1,477.800 Skupaj 118.252 19,012.339 Delovna enota St. zaposl. St. perimerov v 6 mesecih V°/o skladišče zelenjave 15 3 20 paradižnik 38 8 21 oljarna 16 2 12 juhe 56 4 7 zabojarna in sodarska delavnica 19 3 15,6 vzdrževalna služba 104 12 11,5 skladišča izdelkov 74 5 6,5 pločevinasta embalaža 161 28 17,3 garaža 34 2 5,9 interni transport 11 2 18 predelava rib — predjed 522 77 13,8 hranila v prahu 35 4 11,2 litografija 37 9 24,3 I. polletje 1964 I. polletje 1965 število izgubljenih dni 18.046 19.561 število primerov obolenj 2.730 2.856 stroški zdravljenja 15,040.050 19,011.339 Barba Mario na svoji ladji (Foto Vižintin) Ribiška grča Sedaj ko smo resno zatopljeni vsak v svoje skrbi in ponavljamo iz dneva v dan suho ekonomiko, eden bolj drugi manj posrečeno, nam kot blagodejen balzam dobro dene beseda o prijetnem, dobrem človeku. O naših ribičih govorimo zelo poredko, ker nač ne poznamo vseh njihovih problemov. Tudi si ne vzamemo dovolj časa, da bi se dovolj poglobili v njihovo življenje, zato imamo lahko tudi krivičen odnos do tega poklica. Kakor povsod tako tudi pri ribičih način dela in življenja kreše in oblikuje človekov značaj. Prav zato imamo med ribiči »stare grče«, ki so lahko zgled drugim. Marjana Štifaniča smo našli v ribolovnem obratu poleg njegove »PISANICE«. Čeprav je sicer zgovoren in živahen, ne govori rad o sebi oziroma o svojih uspehih in zaslugah. Kot pravi sin istrske zemlje, rojen je v Fontani, se ,ie že od mladih nog ukvarjal z ribolovom. Prvo podjetje, pri katerem je lovil kot poklicni ribič, je bila bivša Ampelea. Ribaril je kot motorist, kapetan, danes je zaradi »novotarij«, ki so jih vnesli v ribolov, svečar, ker si z echosoun-derji in radiofonijo ne more pomagati. Čeprav je že prekoračil 58. leto starosti, je še vedno čvrst in veder. bolezni sploh ne pozna. Najsrečnejši je v veseli družbi svo-iih prijateljev, kjer ob kozarcu dobrega vina in domačem pršutu še vedno rad zapoje ali pove kakšno okroglo. Res. take zlate značaje, kot je naš Mario, ki znajo z dobro voljo previhariti vse viharje, poraja samo trdo ribiško življenje. Razmerje med moško in žensko delovno silo v korist žena Polletni pregled stanja zaposlenih nam kaže, da se razmerje med moško in žensko delovno silo spreminja v korist moških. Ljudje v podjetju in Izoli si stanje verjetno drugače predstavljajo, namreč, da je pri nas zaposlenih le tretjina moške in dve tretjini ženske delovne sile. Pregled stanja zaposlenih pa nam pokaže drugačno sliko. Razmerje med moško in žensko delovno silo od 1961 do 30. 6. 1965. 1961. leta je bilo žensk 59,9 °/o in moških 40,1 °/o 1962. leta je bilo žensk 59% in moških 41 %> 1963. leta je bilo žensk 58,9 °/o in moških 41.1°/» 1964. leta je bilo žensk 56,5 °/o in moških 43,5°/» 30.6.1965. je bilo žensk 55,5 °/o in moških 44,5% Zanimiv je tudi podatek o številu zaposlenih po teh letih. To število je do konca leta 1963 stal- no naraščalo (združitev »RIBE«, novi obrat v Kozini). Po letu 1963 pa število zaposlenih pada. Po stanju iz 31. 12. 1961 je bilo zaposlenih 1526 Po stanju iz 31. 12. 1962 je bilo zaposlenih 1820 Po stanju iz 31. 12. 1963 je bilo zaposlenih 1849 Po stanju iz 31. 12. 1964 je bilo zaposlenih 1723 Po stanju iz 30. 6. 1965 je bilo zaposlenih 1669 Navedeni podatki so razveseljivi, v tem ker nam kažejo zniževanje števila zaposlenih kljub vsakoletnemu povečanju fizične proizvodnje. Manj razveseljivo pa je sedanje stanje zaposlenih glede na izobrazbo. 2e podatek, da imamo v podjetju le 4,29% zaposlenih delavcev z visoko, višjo in srednjo šolsko izobrazbo, je porazen. Predlog, ki ga je dal strokovni kolegij upravnemu odboru podjetja, naj bi v bodoče sklepali delovna razmerja le s strokovnimi kadri (tehničnih strok), ki so podjetju zelo potrebni, in sklep upravnega odbora podjetja, ki je ta predlog sprejel, bosta gotovo izboljšala oziroma povečala odstotek delavcev s potrebno strokovno izobrazbo. Izobrazba zaposlenih delavcev z dne 30. VI. 1965 Kategorija PU NS SS ViS VS Skupaj delavci 11 25 26 8 15 85 delavke 15 53 21 1 1 91 Skupaj 26 78 47 9 16 176 Kategorija NK PK KV VK Skupaj delavci 302 56 245 56 659 delavke 734 90 10 — 834 Skupaj 1.036 146 255 56 1.493 Iz gornje tabele o izobrazbi je razvidno, da je najvišje število zaposlenih — 1.036 brez kvalifikacije. K temu številu moramo prišteti še 146 delavcev, ki imajo polkvalifikacijo, in 26 delavcev s pomožno izobrazbo. To se pravi, da je 72,4 % zaposlenih brez kvalifikacije ali druge večje izobrazbe. Od zaposlenih brez večje izobrazbe jih ima le 83 popolno osnovno šolo ali 8 razredov, 74 samo 7 razredov, 166 le 6 razredov, največ in sicer 381 jih ima 5 razredov, 344 samo 4 razrede, 112 le 3 razrede, 28 samo 2 razreda, 7 po 1 razred, 4 so samouki, 9 je nepismenih. Od nepismenih je največ starejših delavcev in le 2 sta mlajša (ribiča). Zanimiv je tudi pregled zaposlenih po starosti. Iz pregleda je razvidno, da se pri nas tehtnica v prvih dveh skupinah, predvsem pa v drugi (od 19 do 25 let starosti) močno nagiba v korist žena. Po tretji skupini pa udeležba žena močno pade. STAROSTNI SESTAV Kategorija Do 18 19—25 26—40 41—50 Nad 50 Skupaj Delavci 19 82 401 141 101 744 Delavke 98 222 434 137 34 925 Skupaj 117 304 835 278 135 1.669 V 6 mesecih t. 1. je zapustilo podjetje 108 delavcev, od tega 57 moških in 51 žena. Iz prikaza starostne in kvalifikacijske struktu- Starostni sestav delavcev, ki so odšli: Kategorija Do 18 19—25 26—40 41- re delavcev, ki so odšli, je videti, da nas je zapustilo največ nekvalificiranih delavcev, in sicer 87 ali 80,5 »/o. -50 Nad 50 Skupaj Delavci Delavke 12 18 23 20 13 3 57 57 Skupaj 30 43 16 17 108 Kvalifikacijski sestav delavcev, ki so odšli: Kategorija NK PK KV VK PU NS SS ViS VS Skupaj delavci delavke Skupaj 38 49 87 10 1 1 3 — 1 57 51 10 1 — 108 Vzroki prenehanja delovnega razmerja pa so bili naslednji: "S “ •r—> O r Kate- ci 2 > -g > o . S £ gorija 2 c o E n § s ° E ai M x V 41 « O i Skupaj OT N 0 a C/} p "* a m delavci 43 1 4 6 1 2 57 delavke 29 — 11 10 — 1 51 Skupaj 72 1 15 16 1 3 108 Navedeni prikaz vzrokov prenehanja delovnega razmerja v prvih 6 mesecih t. 1. jasno kaže, da je večina (72) delavcev in delavk zaprosilo za sporazumno razrešitev delovnega razmerja. Manj je bilo v tem času samovoljnih zapustitev dela, več pa je bilo naših delavcev upokojenih in od tega največ invalidsko. Delovno razmerje je bilo sklenjeno v teh 6 mesecih s 54 delavci, od tega z 51 moškimi in 3 ženskami. Največ moških je bilo sprejetih v obratu »Ribolov«. Starostna in kvalifikacijska struktura sprejetih delavcev: Starostni sestav: Kategorija Do 18 19—25 26—40 41—50 Nad 50 Skupaj delavci 10 18 delavke 2 — 18 1 3 2 51 3 Skupaj 12 18 19 3 2 54 Kvalifikacijski sestav: NK PK KV gorija VK PU NS SS ViS VS Skupaj delavci 38 — 9 delavke 2 — — — — 1 1 — 1 — 2 51 3 Skupaj 40 9 1 54 Po predvidenjih bo konec leta odstotek fluktuacije precej manjši, ko je bil v letu 1964, ko je znašal 29,7%. Ta predvidevanja potrjuje odstotek, izračunan na podlagi fluktuacije v I. polletju, ki znaša le 9,7 “/o. Dodatek udeležencem NOB Republiški zbor in organizacijsko politični zbor skupščine socialistične republike Slovenije sta sprejela začasni odlok o povečanem dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne. Osnova 7.a dodatek je republiško povprečje osebnih dohodkov zaposlenih v preteklem letu, povečano za 25 °/». Ker se je to povprečje povečalo, znaša s 25 °/» povišanjem 68.000 dinarjev. Dodatek gre udeležencem za tisti čas, ko so v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, če imajo pokojninske dobe najmanj 15 let in od tega najmanj 10 let zavarovalne dobe po predpisih socialnega zavarovanja. Za delovno razmerje s polnim rednim delovnim časom se šteje tudi čas, ki ga zavarovanec prebije v rednem delovnem razmerju s skrajšanim delovnim časom. Razlika med višino.osebnih dohodkov in 68.000 dinarjev se bo od 1. avgusta do 31. decembra izplačevala v naslednjih odstotkih: 1. udeležencem NOB od 1. 1941 in udeležencem šraanske državljanske vojne — 100 "/«; 2. udeležencem NOB od 1. 1942 — 90 %> te razlike; 3. udeležencem NOB od 1. 1943 (pred 9. septembrom) — 60 "/o razlike. Za osebni dohodek, po katerem se borcem odmerja dohodek, se vzame mesečni znesek osebnega dohodka, ki jim je bil izplačan izključno le za delo v rednem delovnem času v mesecu, za katerega se mu odmerja dodatek. Dodatek se odmerja mesečno in izplačuje skupaj z osebnim dohodkom. Sedaj ko se je ta dodatek povišal in zaiema vse udeležence, ki imajo nižje osebne dohodke od 68.000 din, se bo število upravičencev povečalo. Opozarjamo vse bivše borce, ki še nimaio urejene dokumentacije o udeležbi v NOB, da si to oskrbijo, sicer bodo prikrajšani za dodatek, ki jim po zakonu pripada. ________________ ab »RUKAVICA JE BACENA« Pod tem naslovom so odbojkarji garnizona JLA v Ajdovščini izzvali preko Sportskih novosti izolske odbojkarje na dvoboj. Izolčani so se izzivu odzvali in na lastne stroške odpotovali v Ajdovščino. oremagali izzivalce s 3 : 0 (15 :1, 15 : 2. 15 : 6) ter se pomirjeni vrnili domov. ,NAS GLAS’ Izdaja kolektiv konservne industrije »DELAMARIS« Izola — List urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik AVGUST BREZAVŠČEK — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk v Kopru. Izola : Freiburg 1844 3:1 Z gostovanjem v Izoli so odbojkarji Freiburga 1844 iz Zahodne Nemčije zaključili turnejo po Sloveniji. V predtekmi so članice Freiburga gladko odpravile domačinke z 2 : 0 (15 : 1, 15 : 5). Večje zanimanje pa je vladalo za srečanje moških ekip. Številnim gledalcem so se ekipe predstavile v naslednji postavi: Freiburg: Diirvvachter, Zitran-ski, Clemens, Haberbosch, Laug-stein, Stiiber, Jakovvtzetz in Ha-cker. Izola: Kržišnik, Gašperšič, Stu-belj, Jakomin, Torkar, Jerončič, Kraljič, Udovič in Tomašič. Tekma je bila zanimiva in borbena, kljub temu pa manj kvalitetna, kot je bila s Spartakom iz Brna pred nekaj dnevi. Izolski odbojkarji so zmagali s 3 : 1, (15 :10, 15 :4, 7 :15 in 15 : 2), zmaga pa bi lahko bila še večja, če ne bi v tretjem setu igrale kar tri rezerve istočasno. Gostje so bili požrtvovalni v polju, na mreži pa se je odlikoval le državni reprezentant Zitranski. Izolčani so prikazali lepo in borbeno igro, odlični so v polju in na mreži, ugladiti je potrebno le podaje. Visok poraz je za goste opravičljiv zaradi utrujenosti, saj so pred prihodom v Izolo odigrali v osmih dneh že šest tekem, dan pred prihodom so igrali v Novem mestu, tako da so bili utrujeni od dolge poti. Trener Freiburga se je pohvalno izrazil o igri Izolčanov in jih kot goste Freiburga 1844 povabil na turnejo po Zahodni Nemčiji. Izolski odbojkarji (Foto Benčič) ZVIŠANIE ŠTIPENDIJ Delavski svet je na 18. seji dne 6. avgusta 1965 odobril nekatere spremembe pravilnika o izobraževanju. Zaradi povečanja vseh stroškov, zlasti pa oskrbe v internatih, so bile zvišane štipendije, ki bodo od 1. septembra 1965 naslednje: Dosedanja Nova din mesečno za dijake I. letnika srednjih šol v Kopru . . . 9.000 10.000 za dijake II. letnika srednjih šol v Kopru . . . 9.500 13.000 za dijake III. letnika srednjih šol v Kopru . . . 10.000 17.000 za dijake IV. letnika srednjih šol v Kopru . . . 10.000 17.000 za dijake I. letnika srednjih šol izven Kopra . 14.000 15.000 za dijake II. letnika srednjih šol izven Kopra . 15.000 17.000 za dijake III. letnika srednjih šol izven Kopra . 16.000 19.000 za dijake IV. letnika srednjih šol izven Kopra . 16.000 19.000 za študente I. letnika fakultete ....... 18.000 20.000 za študente II. letnika fakultete...................... 19.000 21.000 za študente III. letnika fakultete...................... 21.000 24.000 za študente IV. letnika fakultete...................... 22.000 25.000 Za štipendiste, ki so doma na štipendistom vračanje štipendije območju šole, za katero so šti- v primeru daljše bolezni, ki one- pendirani, to povišanje ne velja mogoča štipendistom nadaljnji in bodo tudi v bodoče prejemali študij, v primeru smrti hranitelja štipendije po dosedanji lestvici. in v drugih podobnih primerih. Spremenjeno je tudi določilo Za izredne slušatelje je pove-glede vračanja štipendij. Upravni čan izredni plačani študijski do- odbor kombinata lahko oprosti pust, ki bo sedaj znašal: na nižjih strokovnih in drugih šolah........................10 dni letno na srednjih šolah.................................................20 dni letno na višjih in visokih šolah........................................30 dni letno Na večerni politični, sindikalni lje obvezna predavanja in praksa, šoli in raznih tečajih pri delav- imajo slušatelji za obiskovanje ski univerzi z zaključnimi izpiti teh predavanj in prakse pravico pripada slušatelju 3 do 5 dni do- do študijskega dopusta za toliko pusta letno. dni, kolikor je predpisanih preda- Na srednjih, višjih in visokih vanj ali prakse mesečno. §plah, kjer so za izredne slušate- Prevozi na delo Delavski svet je v razpravi o ukrepih, ki nam jih narekuje reforma, načel tudi plačevanje prevozov na delo. To jp prav gotovo zelo neljuba zadeva, katere smo se vse doslej izogibali in jo odlašali za pozneje, čeprav smo jo vsi poznali. Sedaj pa vse kaže, da bomo morali seči tudi po tej rezervi, če hočemo izvesti vse, kar nam novi gospodarski sistem nalaga. Ze v lanskem letu smo izdali za prevoze na delo 18 milijonov dinarjev. Tudi v letošnjem letu bi bil račun isti, če bi ne bilo podražitev. Koliko se bo prevoz podražil, še ni točno znano, vemo le, da se bo. 2e pri sedanji ceni odpade na vsakogar, ki se vozi na primer iz Nove vasi, 15.000 din mesečno. Torej je delovna sila, če se vozi, za ta znesek dražja od tiste iz Izole. Samo bežen pogled na življenjske stroške v mestu ali na podeželju pa pokaže, da imajo ljudje na vasi vsaj za 15.000 dinarjev cenejše življenje kot v mestu. Ker podjetje v toliki meri prispeva k stroškom prevoza in vsak delavec plača le 1000 dinarjev, jih s tem postavlja v veliko ugodnejši gmotni položaj kot delavce iz mesta, ki so izpostavljeni celi vrsti stroškov in včasih že oderuškim cenam. Sedaj, ko je reforma tako živo zarezala v naš standard, moramo vsaj v kolektivu objektivno analizirati življenjske razmere zaposlenih in izravnati tiste, ki se vozijo, z vrstniki iz mesta. Če so druga podjetja to že odpravila, se temu tudi mi ne bomo mogli dolgo upirati in še naprej priznavati ta dodatek. Prav gotovo je pa res, da bo treba ta problem obdelati z vso objektivnostjo in upoštevati vse tiste momente, ki bodo prispevali k pravični rešitvi.