Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Naš dvojni praznik
RAZGOVOR Z GLAVNIM DIREKTORJEM INDUSTRIJE AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV JOŽETOM ERŽENOM
Če bi posnemali izrazoslovje radijskih čestitk, bi lahko zapisali, da vsem in vsakemu v naši delovni družini Iskre želimo vse najboljše za naš dvojni praznik, 4. julij, dan borca in dan Iskre. S tem dvojnim praznikom, s povezovanjem naše osvobodilne borbe in gospodarske dejavnosti, smo hoteli še posebej poudariti, da se je naša Iskra ukresala iz ognja splošne revolucije. Čeravno tega drugje, po drugih delovnih organizacijah niso povezali tako očitno, tako manifestativno, je vendar vsem jasno, da brez svobode, za katero so padali stotisoči v minuli vojni, ne bi mogli danes mirno graditi našega gospodarskega sistema; kot tudi to, da je vse, kar danes delamo, za stroji, v laboratorijih in v pisarnah, v bistvu nadaljevanje nedavnih partizanskih bojev.
Za nas v Iskri je potemtakem še posebej naravno, če se ob takem prazniku 4. julija spominjamo vseh, še posebej naših najbližjih, ki so se borili z orožjem v roki, ki so padali kot mladi partizani, bolničarke ali kurirji, ki so v taboriščih smrti do kraja verjeli v sonce prihajajoče svobode. Če bomo govorili o njih, o svojih dedih in babicah, očetih, materah, bratih in sestrah, ki so nam ostali vzor, bomo najbrž tudi sami veliko lažje prestajali preizkušnje in napore, veliko lažje bomo zavihali rokave in se z vsemi silami vžgali za delo. Res morda še zdaj ni vse tako kot so si padli predstavljali, da bi moral biti pravi socializem, toda danes, ko imamo mir, proizvodna sredstva v svojih rokah in samoupravljanje, je vse, kar je še treba izboljšati, odvisno le °d nas samih. Zato je praznik, kot je 4. julij, še posebej primeren trenutek, da se zamislimo, ne samo o velikih žrtvah, ki so jih borci v minuli vojni in •"evoluciji dali za nas, ampak da izprašamo tudi svojo vest: ali mi danes dovolj dajemo za jutrišnje generacije?
Dejansko je tudi trdo vsakdanje delo za kvalitetne izdelke " boj. Boj je osvajanje nove tehnologije, boj za izvoz in tržno uveljavitev v mednarodni konkurenci. Tudi kadar govo-•"imo zgolj o prazniku Iskre, lahko govorimo o — dnevu borca. Naj bo torej ta dvojni Praznik za vse v Iskri v resnici le Podvojeni, enoviti praznik!
Pod toplim soncem svobode bodo dišale trave po naših gorskih jasah 4. julija; šepetale v Vetru o borcih, ki so tu nekoč užigali mitraljeze in s pesmijo Padali v boju; hkrati pa se bodo v°ljno upogibale pod našim korakom, usmerjenim z delov-00 vnemo in socialistično za-Vestjo v jutrišnji dan.
Mara Ovsenik
V duhu Zakona o združenem delu
Povsem naravno je bilo, da smo se v Novi Gorici, kjer bo letos srečanje delavcev Združenega podjetja Iskre, razgovarjali predvsem z neposrednim gostiteljem, glavnim direktorjem delovne organizacije Iskra, tovarna avto-električnih izdelkov, Jožetom Erženom.
V pomenku so seveda prišle do izraza vse njegove dolgoletne izkušnje z družbenopolitičnimi in gospodarskimi problemi, ki se v Novi Gorici, kot obmejnem kraju, nujno življenjsko stikajo. Tovariš Eržen, kije bil več let zvezni poslanec v Beogradu in ki je po drugi strani tudi vrsto let vodil občinsko skupščino v Novi Gorici, nam je z vsestranskim posluhom raz-gmil vpogled v širšo problematiko goriške Iskre, še posebej pa je osvetlil ustvarjalna prizadevanja same delovne organizacije, ki jo že devet let uspešno vodi.
»Morda bi najprej na kratko orisali razvoj naše branže? “
»Industrija avtoelektričnih izdelkov beleži svoj začetek v letu 1959-60, oziroma še leto prej, ko seje ta del proizvodnje začel v kranjski Iskri, pogojen z začetkom avtomobilske in motorske industrije v Jugoslaviji. V ta čas sega tudi začetek izdelave vseh osebnih in tovornih vozil (Zastava, Tomos, TAM, Famos in proizvodnja motorjev 21. maj v Rakovici).
Tako kot v avtomobilski industriji, se je pri nas začela tudi industrija star-terjev, dinam, regulatorjev, magnetnih vžigalnikov in vžigalnih tuljav - najprej v okviru univerzalne tehnologije in strokovne ocene, kaj bi bilo v proizvodnji še potrebno, ker se je na trgu poraba le postopno povečevala. Tako že od vsega začetka oskrbujemo vse glavne proizvajalce in spremljamo ce-
Glavni direktor Avtoelektrike Jože Eržen.
Pogled na del tovarne v Šempetru.
loten razvoj, skratka, vedno gledamo z vidika interesov in razvoja proizvajalcev avtomobilske industrije. Količine so v zadnjih letih porasle, proizvodnja teh artiklov pa je že organizirana po posameznih oddelkih glede na specializacijo artiklov. Skratka, od prej enovite proizvodnje smo se zdaj razvili v proizvodnjo malih žaganjačev za osebna vozila, proizvodnjo velikih zaganjačev, kjer teče še del proizvodnje dinam, ki jih še uporablja industrija, in proizvodnjo alternatoijev. V Tolminu so se specializirali na proiz-
mmmmmmamtmmtmammuntt
vodnjo magnetnih vžigalnikov poleg proizvodnje ogrevalnih svečk in keramike. V Bovcu imamo specializirano proizvodnjo vžigalnih tuljav, ob zadnji reorganizaciji pa smo proizvodnjo avtomobilskih žarnic, ki je bila doslej tukaj, prenesli v TOZD Žarnice v Ljubljani. Za ilustracijo naj povem, da je bilo na začetku v enoviti proizvodni delovni organizaciji zaposlenih 60 ljudi, medtem ko danes dela v naši industriji, ki se razvija sedemnajst let, že 2.700 ljudi.
Pri tem pa naš razvoj industrije avtomobilskih izdelkov ni pogojen le z razvojem jugoslovanske avtomobilske industrije, ampak je sestavni del programskih del v izvozu, oziroma v mednarodni deUtvi dela. Dejansko smo udeleženi pri proizvodu z 18 %, preko izvoza pa smo v obliki kooperacij jugoslovanske industrije povezani tudi z drugimi večjimi avtomobilskimi hišami v Evropi.**
»Kako je s samoupravnimi odnosi v taki delovni organizaciji, glede na
Milan Železnik — prvi Iskrin nagrajenec
Skupščina ZP Iskre podeljuje letos prvič nagrado Iskre za življenjsko delo in vrhunske dosežke v tehnološkem in organizacijskem razvoju Iskre. To visoko nagrado je skupščina podelila Milanu Železniku z naslednjo obrazložitvijo:
Milan Železnik se je zaposlil v ISKRI že I. 1945 in v I. 1946 mu je bil že zaupan razvoj in konstrukcija električnega števca. Že I. 1947 je na zagrebškem velesejmu delovalo 20 Iskrinih števcev, kar je bilo tedaj veliko priznanje za ISKRO. L 1948 je postal glavni inženir, kjer mu je uspelo, da je v nekaj letih usposobil tehnični sektor do take mere, da so se začeli uvajati novi in novi proizvodi kot rezultat domačega razvojnega dela, hkrati pa so nastale nove tovarne, kot tovarna avtoelektrike v Novi Gorici, tovarne v Novem mestu in O točah.
Ob formiranju integrirane ISKRE je dobil Milan Železnik eno najtežjih nalog in sicer koordinacijo za razvoj in kapitalno izgradnjo podjetja Iz tega obdobja je znana prva velika rekonstrukcija ISKRE. Pozneje je postal direktor proizvodnega sektorja, kasneje direktor tovarne elektronskih naprav in končno so ga njegove izredne izkušnje, znanje in poznavanje organizacijske in proizvodne problematike privedle do področja za kakovost, kjer uspešno skrbi za vsestransko kakovost Iskrinih izdelkov.
Nagrajenec je bil tudi izredno aktiven na družbeno-političnem področju in je ves čas opravljal razne funkcije v okviru ISKRE in v širši družbeni skupnosti ter je bil zato tudi večkrat odlikovan. Zato prav lahko trdimo, da je bik) celotno njegovo ustvarjalno življenje posvečeno uspešnemu razvoju ISKRE.
Čeprav vzbuja prvi vtis, da sedi pred teboj strog in morda malce zaprt človek, je to le videz in ko zazreš skozi stroge naočnike njegove prijazne in dobre oči, splahni vsa zadržanost in konvencionalna togost.
Potem spregovori o sebi, mirno, navidez zadržano, a vendar plastično in zgovorno. Dvainšestdsedetletni inženir elektrotehnike in direktor področja za kakovost ZP Iskre Milan Železnik je rojen Ljubljančan. Rodil se je prav tam, kjer danes stoji hotel Lev, potem pa je postal Trnovčan, ko se je družina železniškega uradnika preselila v takratno ljubljansko predmestje, kjer je njegov oče kupil majhno hišico. Kratkohlačnik je najprej trgal hlače v osnovni šoli na vadnici poleg učiteljišča, potem pa je dve leti hodil na poljansko gimnazijo, naslednja tri leta je obiskoval III. državno gimnazijo, da bi se potem vrnil še zadnja tri leta na poljansko gimnazijo. Z veseljem in hvaležnostjo se spominja srednješolskih profesorjev kot Bohinca, Adlešiča, Žabkarja in Piskernikove, ki so znali, takrat tudi sami mladi, vzbuditi v našem nagrajencu veselje in zanimanje za študij.
Leta 1935 je stal pred dilemo, kam naj se vpiše na univerzo. „Takrat nisem natančno vedel," pripoveduje, „ali bom strojnik, elektrostrojnik, arhitekt ali gradbenik, za vse te stroke sem imel nagnjenje in veselje in končno sem se odločil za elektrotehniko. “
Usodnega, enainštiridesetega leta, je Železnik absolvent elektrotehnike, torej pred dipbmo. Vendar ga vrtinec vojne in dogodkov potegne za seboj in študij, oziroma diploma bo morala do 1948 leta počakati Tik pred vojno, okrog novega leta 1941. postane član skoja in član te organizacije bo vse tja do sprejetja v partijo maja 1944. leta na Vojskem, kjer je delal v partizanski tehniku
V centralni tehniki v Ljubljani j e počenjal najrazličnejše reči, pomagal je pri izdelavi raznih aparatov, skupaj spravljal oddajnike, agregat za polnjenje akumulatorjev je skonstruiral sam, vse za potrebe OF.
Vmes je bil večkrat aretiran, izpuščen, potem pa spet zaprt in poslan v internacijo v Visco, kjer je dočakal kapitulacijo Italije Od tam ga je pot vodila naravnost v partizane na Primorsko.
Med hajkami si je razbil nogo in preživel zimo 1943/44 v partizanski tehniki Jelenk na Vojskem, kjer je risal in izdeloval matrice za partizanske čeke in druge grafične zadeve Konec maja 1944 je odšel v enoto 99 na Dolenjsko, to je v radijske delavnice glavnega štaba NO V in POS, kjer je kasneje postal tudi njihov vodja. „Bolje sem znal ta posel, kot pa tiskarsko delo," se danes spominja tistih dni naš nagrajenec. Kot vodja delavnic je dočakal osvoboditev, med potjo v Ljubljano pa se je moral oglasiti že v Trstu, kjer so morale delavnice prevzeti ves material, ki sodi v radijsko tehniko in ga je bilo kar za tri pošiljke po pet do šest tovornjakov. In ves ta tovor so potem srečno iz Trsta pripeljali v Ljubljano.
Ko ga ob koncu razgovora vprašujem, ali je zadovoljen s svojim poklicem in prehojeno potjo, mi Železnik preudarno in mirno odgovarja, da bi sicer lahko bil tudi slikar, saj je v šolskih letih veliko risal, precej pa se je ukvarjal takrat tudi z glasbo, saj je devet let igral violino, pred vojno pel v Maroltovem akademskem pevskem zboru, po vojni pa tudi prvi bas v kiparjevem kranjskem pevskem zboru.
„Sicer pa bi bil lahko tudi navaden kmet, ki orje in seje, „pravi ob koncu, „vendar bom zdaj, ko bom odšel v pokoj, kupil barve in začel slikati pa tudi lotil se bom obdelovanja tistih sto kvadratnih metrov zemlje okrog hiše in seveda poslušal dobro, klasično glasbo, ki jo imam zeb rad."
Tak je torej Milan Železnik, prvi nagrajenec Iskre za življenjsko delo.
Dušan Željeznov

zakon o združenem delu — samostojnost posameznih TOZD in finančni razvoj v taki tudi navzven zelo široko razprostrti delovni organizaciji? Kako kot gospodarska celica lahko prospe-rirate? Glede na to, da je pravzaprav vsaka TOZD praktično malo podjetje, nas tudi zanima, ali imate pri vas poleg te organizacijske delitve, še dislocirane delovne skupnosti Kako je v
zvezi s tem mogoče upoštevati specifične interese kraja in hkrati zadržati enovitost in celovitost? “
»Naša DO je sedaj sestavljena iz sedmih TOZD, ki so nosilci posameznih proizvodnih programov, ki smo jih delno že našteli. V delovni organizaciji opravljajo poleg administrativno teh-



(Nadaljevanje na 2. strani)
ttOOpOCOO


Organiziranje samozaščite
Vodstva in organizacije ZK in socialistične zveze v krajevnih skupnostih ter vodstva in organizacije ZK skupaj z vodstvi sindikatov naj v tozdih in v vseh drugih oblikah združevanja delavcev v združenem delu ocenijo uresničevanje družbene samozaščite v svojem okolju. V primerih, ko v tozdih in KS kasnijo z uresničevanjem sprejetih načel in normativnih določil, naj občinska vodstva ZK, socialistične zveze ter drugih družbenopolitičnih organizacij ustanovijo posebne skupine, ki jih morajo voditi tovariši iz teh vodstev in ki morajo pomagati v organiziranju družbene samozaščite v teh temeljnih samoupravnih skupnostih.
Družbenopolitične organizacije morajo biti na vseh ravneh družbene organiziranosti nosilke aktivnosti za čimprejšnjo in dosledno opredelitev nalog ter pravic in dolžnosti s področja družbene samozaščite v samoupravnih aktih. V občinah je treba sprejeti družbene dogovore o družbeni samozaščiti, ki morajo urejati medsebojne pravice in obveznosti vseh nosilcev družbene samozaščite v občini. V vseh organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pa morajo izpopolni statute ter sprejeti samoupravne sporazume in pravilnike o družbeni samozaščiti, pri čemer spoznanja omogočajo in zahtevajo, da družbeno samozaščito pojmujemo in razvijamo veliko bolj široko kot doslej. Družbeno samozaščito je treba uveljaviti na vseh področjih, ki so pomembna za človekovo življenje in delo, njegovo ustvarjanje in osveščanje.
Namen celotne družbenopolitične aktivnosti ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij v okviru enotne fronte ter normativnega urejanja področja družbene samozaščite je podružbljanje varnostnih zadev in vraščanje družbene samozaščite v samoupravno in politično organiziranje in odločanje.
Podružbljanje varnosti bomo dosegali tudi tako, da se bodo organizacije in vodstva družbenopolitičnih organizacij zavzemale: da bodo o varnostnih razmerah in ukrepih razpravljali tudi v delegacijah in skupščinah, v delavskih svetih in svetih krajevnih skupnosti ter na zborih delavnih ljudi in občanov; da v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih odgovornosti za družbeno samozaščito ne bodo prelegali na profesionalne delavce, ki ne morejo biti nadomestilo za široko aktivnost delovnih ljudi in občanov, da bo delovanje na področju družbene samozaščite odprto za vse delovne ljudi in občane — med njimi tudi za mlajše ljudi in ženske - ki so opredeljeni za socializem in samoupravljanje; ter da bodo ustanovili odbore za ljudsko obrambo in družbene samozaščite ne le v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela, marveč tudi v vaseh in ulicah, po dislociranih obratih temeljnih organizacij in v delovnih ter sestavljenih organizacijah združenega dela.
DŽ
„Kako čutite svojo vlogo v utrjevanju gospodarskega, narodnega in
V duhu Zakona o združenem delu
(Nadaljevanje s 1. strani)
ničnih funkcij v skupnih službah še funkcijo prodaje, nabave in razvojnega oddelka, kar še ni povsem prilagojeno obstoječemu zakonu o združenem delu.
Kar zadeva proizvodne TOZD, je analiza pokazala, da ne bi bilo treba trenutno delati nobenih institucionalnih sprememb, osnove tez pa predvidevajo, da bi v skladu s stališči o transformaciji delovnih organizacij nekatera skupna opravila prenesli tudi v TOZD. Gre za razvoj TOZD, vendar menim, da združeno na ravni delovne organizacije ostane prodaja oziroma komercialne dejavnosti. Ostale admirt istrativno-tehnične funkcije, ki jih TOZD tudi združuje, kot so na primer računovodstvo, kadrovska služba, kakovost, investicije, izvoz in podobno, bi opravljale DSS na ravni DO. Finančne posle temeljne organizacije pa nameravamo poveriti in organizirati v okviru temeljne banke.
Kar zadeva ekonomsko organizacijske odnose, je treba v skladu z novim zakonom še veliko storiti. Kljub temu, da imajo temeljne organizacije že zdaj vzajemni dogovor, da medsebojne storitve in proizvode, ki jih delajo ena za drugo, obračunavajo v obliki dehtve skupnega prihodka za te delovne aktivnosti. V najkrajšem času pa računamo še z vključitvijo proizvodnje odUtkov, ki je namenjena izključno za potrebe posameznih TOZD, zaradi česar ta del dohodkovnih odnosov ponovno preverjamo in usklajujemo.
Tehtno bo potrebno preučiti tudi vprašanje, ki je vezano s funkcijami temeljnih organizacij, ki aktivno delajo na področju izvengospodarske dejavnosti. Končni dogovor vendarle je, da so dejavnosti, ki jih skupaj opravljajo organizacije na bazi enotnih izhodišč, skupne funkcije, pa bodisi, da jih za en del v gospodarskih organizacijah opravljajo skupne službe delovne organizacije, bodisi da bodo v nekaterih primerih organizirane v TOZD samih.
Funkcije, za katere je dogovorjeno, da so združene, bomo delno opravljali tudi ob dislociranih oddelkih TOZD. Na ta način poskušamo dohodkovne odnose kot organizacijo samo pripraviti na enotnih principih, hkrati pa omogočiti, da ne bi prišlo do kadrovskega o siromašenja tistih področij, kjer opravljajo svoje delo organizacije, ki so določene funkcije združile v temeljni organizaciji združenega dela splošnega pomena ah delovne skupnosti skupnih služb v delovni organizaciji. Dogovori so že tako daleč, da ne bo več bistvenih razhajanj glede dejanske prilagoditve zakona o združenem delu. To delo se odvija tekoče: — strokovnjaki pripravljajo strokovni
družbenega položaja tega dela Goriške, še posebej pred dnevom borca, kije hkrati tudi dan Iskre, torej dvojni praznik? “
„Iskra, Industrija avtoelektričnih izdelkov, je hkrati že navedena kot eden izmed nosilcev razvoja za to regijo. Zato je bila odločitev občinske skupščine, da se dan Iskre letos že drugič praznuje v tem delu Slovenije, zelo dobro sprejeta, ne le od vseh delavcev temeljnih organizacij, ki so do zadnjega resnično Iskraši, temveč tudi od vseh tistih, ki so ožje ali širše nosilci posameznih aktivnosti na koncu Slovenije.
Letos, poleg vseh drugih zelo pomembnih jubilejev — 40-letnice prihoda maršala Tita v vodstvo KPJ, 85-letnice njegovega rojstva in 40-let-nice ustanovitve KPS — na tem področju slavimo še jubilej, ki smo mu rekli: 30 let graditve v novi Jugoslaviji. Gre za trideset let resničnega zgodovinskega obdobja za ta del prebivalstva, ki ne le, da je dosegel nacionalno in socialno svobodo, temveč tudi skokovit gospodarski in družbeni razvoj, ki ga znajo posebno ceniti ne samo delavci Iskre, ampak vsi prebivalci tega območja.
Prepričan sem, da bodo v tem duhu tudi — tako Iskraši kot vsi ostali prebivalci — zaželeli na dan Iskre v Novi Gorici z velikim zadovoljstvom in dobrodošlico vsem sodelavcem Združenega podjetja naše Iskre.“
MAK
Pripravljeni na razpravo
del, o vsebinskih stališčih pa sproti razpravljajo delavci iz delovne skupnosti skupnih služb, združeni v posebni odbor, ki je zadolžen za izvajanje aktivnosti, ki so vezane na realizacijo zakona o združenem delu."
„Kako se vključujete v razvoj avtomobilske industrije tako Jugoslavije kot v mednarodne tokove, še posebej „ glede na to, da delate na jugoslovan-sko-italijanski meji? “
„Meja sama nima dosti vpliva. Kot sem uvodoma relcel, smo soproizva-jalci osebnih in gospodarskih vozil v Jugoslaviji. Odnose z vsemi avtomobilskimi in motornimi industrijami, imamo za sedaj urejene na bazi dolgoročne pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju. Zato se običajno vključujemo že v začetku, ko posamezna vozila zasnujejo. Gre za skupen program novih vozil; v pretežnem delu za novo proizvodnjo. To je v bistvu normalno, ker sicer ni mogoče organizirati tehnoloških in ekonomskih proizvodnih agregatov, ki jih delamo za avtomobilsko industrijo.
V teku pa so že pogovori, da te dolgoročne pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju spremenimo v samoupravne sporazume, s katerimi bi poleg programskih zasnov, na katerih naj bi temeljil naš razvoj za potrebe jugoslovanske industrije, uredili tudi trajne dohodkovne odnose kot dolgoročno osnovo za skupno proizvodnjo vozil. To sicer ni lahko, zato tudi ne teče tako hitro kot bi želeli. Ob teh priložnostih se marsikaj pokaže, da to, kar imamo vsi v srednjeročnih in dolgoročnih načrtih, ni vselej tisto, kar imamo na določenem področju res namen narediti. A brez odkrite jasnosti ni mogoče zasnovati skupnega razvoja. Prek te industrije se vključujemo tudi v mednarodno delitev dela na ta način, da smo udeleženi pri posameznih večjih kooperacijah te industrije z inozemskimi proizvajalci (primer Poljska, Sovjetska zveza, Francija.)
Povezujemo pa se tudi direktno z večjimi proizvajalci avto elektrike, tako na vzhodu kot na zahodu. V ta namen smo sklenili tudi nekaj kooperacijskih pogodb. Smisel te vključitve v mednarodno delitev dela je dogovor o določenih specializacijah med seboj ali pa prenos tehnologije in razvoj rešitev za posamezno proizvodnjo.
Vezava na maloobmejni promet je le minimalna, ker je odvisna od značaja naše proizvodnje, čeprav na področju uvoza in izvoza koristimo tudi to pot, vsaj kar zadeva republiko Italijo. Nedavno podpisani osimski sporazum pa vsekakor odpira nove možnosti, eventuelno tudi vezave na skupno industrijsko cono, vendar tu še nimamo povsem razčiščenih izho-dišč.“
Maks Milavec, namestnik direktorja TOZD DBS Iskra-Avtoelektrike v Novi Gorici je sekretar sveta ZK te naše delovne organizacije. Ko smo ga pred dnevom Iskre in dnevom borca, ki bo to pot v Novi Gorici obiskali,
Stili
Maks Milavec
Začetek razprave o tezah
Na 6. zasedanju skupščine ZP Iskra, bilo je 24. junija, so sprejeli vrsto pomembnih sklepov, med katerimi je na prvem mestu potrebno omeniti sklep o sprejetju osnutka tez o združevanju v SOZD Iskra ter s tem začetek postopka sprejemanja novega, na teh temeljih slonečega samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra.
Skupščina je nadalje sprejela obrazložitev in poročilo predsednika komisije za podelitev nagrade in priznanj Iskre ter soglasno sprejela, da naj nagrado in priznanja Iskre prejmejo Milan Železnik, Ivo Pahor, Savo Rankovič, Franc Somrak, Jaka Vehovec in Alojz Žumer, ki jih bodo slavnostno podelili na dnevu Iskre in dnevu borca v Novi Gorici.
Skupščina je sprejela tudi predlog, da podeli odbor partizanskih RA delavnic in odboru koroških partizanov domicil, saj gre v prvem primeru za zametek dejavnosti v NOV, iz katere se je razvila sedanja Iskra, v drugem primeru pa za dolg do dela Slovencev v zamejstvu.
Sklepe in informacije skupščine ZP Iskra objavljamo na 7. strani.
upravnega sporazumevanja. Člani teh samoupravnih komisij, ki so jih imenovali ustrezni delavski sveti, so sestavljeni izključno iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz naših tozdov. Za pripravo vseh omenjenih osnutkov pa smo na ravni delovne organizacije izoblikovali posebno tričlansko strokovno telo, ki pripravlja vse potrebne akte za široko javno razpravo.
V ta namen smo izdelali poseben rokovnik, ki je usklajen z zahtevami in roki za uskladitev in ki se ga bomo obvezno držali. Največje težave ima to naše strokovno telo z reševanjem problematike dohodkovnih odnosov med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb. Čeprav imamo kolektivni dopust natanko čez mesec dni, bomo z razpravami o samoupravnem sporazumevanju začeli že pred dopustom. Vse teze tako SOZD in DO in seveda tozdov bomo obravnavali skupaj na zborih delavcev.
Naša zveza komunistov je skupaj z ' ostalimi družbeno-političnimi organizacijami, ki vodijo omenjene komisije, pripravljena na uspešno razpravo in seveda tudi na ustrezno sprejetje samoupravnih sporazumov, usklajenih z zakonom o združenem delu in duhom nove ustave.
Kakor je na eni strani vprašanje " razprave in povezave med tozdi ih delovno organizacijo urejeno učinkovito, čutimo vendar potrebo tudi po povezavi s SOZD Iskra, kjer bi občasno ne poročali samo o poteku naših razprav, temveč bi predvsem izmenjavali izkušnje in razreševali probleme v najširšem okviru, to je v okviru SOZD Iskra.“
DZ
Doroteja Golob.
ZBIRA ISKRINE SKODELE
»PRIDITE, BOSTE VIDELI, DA BO LEPO!“
smo mu zastavili eno samo vprašanje: kako poteka razprava o tezah za samoupravno sporazumevanje na vseh. ravneh od SOZD do TOZD.
„Na ravni delovne organizacije imamo,“ nam je odvrnil sekretar sveta ZK Iskra Avtoelektrika, „prav tako pa tudi na ravni tozdov in delovne skupnosti skupnih služb že formirane posebne komisije, ki vodijo in bodo vodile akcije za razpravo okrog samo-
Doroteja Golob, poenterka v TOZD Zaganjalniki, je že na začetku, ko smo jo vprašali, kaj ji pomeni dan Iskre, še posebej, ker bomo letos ta dan praznovali v Novi Gorici, dejala: ,Vsi delavci industrije avtoelektričnih izdelkov smo srečni, da bomo tokrat praznovali prav pri nas ta osrednji praznik. Upamo, da se bodo vsi dobro počutili v Gorici, saj na tak največji naš dan želimo vsi praznovati res lepo. Morda bi prav potihem dodala, da se bojimo, da nam — če se množica utabori na travniku — ne bodo preveč uničili naše lepe Gorice, vendar zaupamo, da bo organizacija dobra in da.se bo vse dobro izteklo.“
O tem, kako delavci čutijo uresničevanje zakona o združenem delu v
A lojz Čupar.
Proizvodnja v maju 1977
TELEKOMUNIKACIJE
ELEMENTI
KONDENZATORJI
ŠIROKA POTROŠNJA
AVTOMATIKA
AVTOELEKTRIKA
EMO
SKUPAJ
ISKRA-COMMERCE INŠTITUT ZA PRODUKTIVNOST IN METROLOGIJO
SKUPAJ ZP ISKRA
				>		
Izpolnitev v OOO			M	1 « .	1 > -S |	
			E —;	^ 'B,	M 1-5	~ I
I-V/76	I-V/77	mesečna r.	§! ■ti o O -o	1 ^ O .§	O i—5 £ O-š	Odnos do r. I.
1.098.274	1.193.473	242.510	99,6	44,0	104,9	108,7
196.976	270.558	55.888	98,7	41,4	94,1	137,4
65.857	101.401	24.038	86,1	31,2	73,5	153,9
386.385	549.917	119.671	95,6	41,0	93,7	142,3
380.605	458.186	109.136	102,6	39,8	96,3	120,4
507.816	562.053	110.559	90,6	39,6	89,5	110,7
340.433	438.561	91.508	74,6	30,7	73,2	128,8
2.976.346	3.574.149	753.310	93,7	39,6	92,7	120,1
35.212	57.938	11.104	113,1	39,7	115,6	164,5
6.911	10.698	2.761	115,0	45,4	112,6	154,8
3.018.469	3.642.785	767.175	93,9	39,6	93,1	120,7
Po tekočih cenah je realizirana proizvodnja za obdobje januar—maj 1977 znašala 3.906.830 din.
delovni organizaciji, je zatem dejala: »Zakon o združenem delu se že izvaja. Menim pa, da smo delavci zainteresirani za še jasnejši skupni cilj; zato si tudi prizadevamo, da bi ga čim dosledneje in čimbolje uresničili." Pripomnila je še, da bi bilo ob tej priložnosti potrebno pohvahti družbe-no-politične organizacije, ki so res dejavne in ki poleg siceršnje splošne aktivnosti organizirajo tudi dodatna zahtevna srečanja, kot so bile športne igre Združenega podjetja Iskre, ki so se pravkar končale v Gorici, in sedaj bližajoče se praznovanje dneva Iskre. Kot ženska in delavka, ki se počuti zares enakovredno in suvereno, je za konec dodala še vabilo:
»Pridite, boste videli, da bo res lepo!"
»
/e
h
7
n
h
sv
Oi
(Nadaljevanje na 3. strani)
k
m
0t
J
Za
"Z
'le
'o,
ki
Dr
da
Dr,
°ri
ki
Do
k,
9r,
ki
fr/
Do
de
»k
ste
>k
Ni
tii
Je
Bh
Bil
e Pet letošnjih Iskrinih nagrajencev • Pet letošnjih Iskrinih nagrajencev •
sava rankovič
Sava Rankovič je zaposlen v ISKRI že 25 let, vseskozi na področju Srbije. Ves čas ie bil aktiven tudi v družbeno-političnih Organizacijah in samoupravnih organih. V Beogradu je prevzel in organiziral filialo bivšega Inštituta za elektrozveze in jo ospešno vodil do združitve v veliko ISKRO. Bo združitvi je bil aktivno vključen vrazši-htev poslovne enote Beograd, katera pokriva celotno področje Srbije. Na tem področju zastopa interese ISKRE kot celote. Nesporne so njegove velike zasluge pri prodoru na srbsko tržišče, še posebna zasluga Pa je, da je ISKRA kot organizacija našla 5yoje mesto pri velikih kupcih kot so JLA, Sekretariat za notranje zadeve itd.
Tudi nagrajenec iz Beograda Sava Jankovič je že dolgoletni Iskraš in to Bse od 31. septembra 1951, ko je Predstavljal IEV in Telekomunikacije. Leta 1961 je posta! šef beograjske filiale, nekaj let pozneje je prevzel do!ž-00st vodje sektorja za uvoz in izvoz, ra tem je nekaj časa opravljal dolžnost strokovnega svetovalca, od leta 1966, torej nekako 11 let pa je strokovni sodelavec za posle Iskre z Jugoslovansko ljudsko armado in sekretariatom za notranje zadeve.
S Savom Rankovičem sva se prvič srečala nekako pred letom dni, ko mi ie odgovori! na nekaj vprašanj v zvezi s Poslovanjem beograjskih serviserjev. Takrat je izreke! naslednjo zanimivo 'Pisel: serviser je tisti, ki gre v belem Plašču h kupcu, čeprav ga ta ni prosil *a pomoč, se pogovori z njim in mu svetuje, kako naj še naprej uporablja izdelek.
Z nagrajencem sva se po tistem ^grajskem srečanju videla še večkrat, zlasti na različnih sestankih teles .skre Commerca, predvsem pa na se-lah borčevske organizacije.
..Zelo hitro gre čas in mnogo tega je pripetilo od mojih začetkov v skrj"' se tov. Sava spominja dolgoletna iskraškega staža. „Po eni strani je dolga zgodba, pri vsem tem pa je *aPimivo, kot sem že dejal, da je čas sko hitro potekel. Verjetno zato, ker morali pogosto delati od jutra do ečera, če smo hoteli, da bomo delo ^Pravili. Nikoli se nismo vprašali 3kaj, vedeli smo, da moramo."
, Seveda je beseda stekla tudi o Iskri takšni, o kateri je ime! nagrajenec nogo povedati, zlasti dobrih stvari, o ^katerih vprašanjih pa je brez dlake i jeziku reke! tudi kakšno pikro. '' skr.a bi morala biti tesneje organi-*ij*ko povezana, ne pa da nekateri v nIel 9ledajo samo na svojo korist, kar ar*ialokdaj škoduje tako ugledu ce-">e Iskre kot njenemu poslovnemu t^hu. Pogosto se tudi dogaja, da .ini predstavniki, ko pridejo na <ylrr)er v Beograd, nočejo dajati po-atkov o poslovanju in proizvodnih J°9rarr>ih drugih Iskrinih temeljnih rr£anizacii. so pg tudi primeri d* en svoje TOZD druge Iskre ne *Pajo," je dejal tov. Sava. reP.b koncu tega našega, lahko bi mu o 7' slavnostnega intervjuja, sem na-ha‘enca pobaral, kje vidi prihodnost l. ra- .. V mladih, toda v tistih mladih, tofdo nekaj naredili za Iskro in šele tem spraševali za zaslužkom.
SOMRAK
^l^anc Somrak je začel svoje pionirsko na področju elektronike že v času
stevPlrane Ljubljane pri opremljanju sred-vjjl. *a partizanske RA zveze. L 1947 se je kj6r .‘I v delo na Inštitutu za elektrozveze, r\j|la kot pionir razvijal VF telekomu-^Prg '!*' sistem 'n sistema za prenos go-— ' S tem delom je kasneje nadaljeval v
T s
^komunikacijah v Pržanu.
O^rd leta 1961 je v ZP ISKRA delal na Hij, | bb in realizaciji mnogih novozgraje-*rinih tovarn. S svojim delom na po-
dročju načrtovanja in realizacije investicij je kot strokovnjak doprinesel izreden delež razvoju ISKRE, saj mnogi izvedeni investicijski programi dajejo Iskrinim kolektivom sodobno programsko usmeritev in dobro ekonomsko osnovo za nadaljnji razvoj. Letos praznuje Franc Somrak 30-letnico pripadnosti Iskri in 40-letnico svojega življenjskega dela, katerega pretežni ustvarjalni del je posvetil razvoju ISKRE.
Že takoj ob začetku najinega razgovora se mi je predstavil kot potomec turjaških valptov, ki so priganjali k delu ubogo ljudstvo okoli sti-škega samostana na Dolenjskem. Pri tem je poudaril, da je bilo to še v srednjem veku in da ni v nobeni zvezi z njegovim današnjim delom v skupnih službah DO Industrije elementov za elektroniko, pa tudi s turjaško Ro-zamundo ne. Dober vtis ustvarja v svoji okolici (po izjavah kolegov) že od svojega rojstva naprej pred 63 leti Skrili nismo nobenega odvečnega leta, čeprav jih ima na videz „in na sluh“ precej manj.
Njegovo debvno mesto je v pro-gramsko-tehnični službi IEZE. Tam v stilu svojih valptskih prednikov budno spremlja (pa ne tlačanov, da ne bo zgodovinske pomote) programiranje razvoja IEZE na daljša obdobja.
Nagrada Iskre mu je pripadla glede na intenzivno strokovno delo. Po vrnitvi iz partizanov se je vključil v snovanje in delo Inštituta za elektrozveze, kjer je bil do leta 1951. Potem je bil do l. 1957 vodja razvojnega laboratorija Telekomunikacij, današnje TOZD TV Sprejemniki v Pržanu. Nato je v IEZE prevzel programiranje in investicije. V L 1961 je bil premeščen v skupne službe ZPI na področje programiranja in investicij za celotno Iskro. Tam je ostal do leta 1967. Od takrat naprej dela na sedanjem debv-nem mestu. Vedno je verjel v sposobnosti lastnih razvojnih kadrov in to prepričanje današnji vsesplošni napredek Iskre več kot potrjuje. Mladi kadri so po njegovem mnenju zelo uspešni, prodorni in perspektivni, če so takoj v začetku primerno usmerjeni Je eden od tistih ljudi, pri katerih dana beseda in debvna zadolžitev nekaj veljata. To dragoceno lastnost vceplja tudi mladim generacijam so delavcev. In prav je tako.
LOJZE ŽUMER
Alojz Žumer se je zaposlil v tovarni NIKO Železniki I. 1958 kot vodja razvojnega oddelka. L. 1967 je bil izbran za predsednika odbora za začasno upravo in naslednje leto za direktorja tovarne, ki jo je vodil do I. 1975, ko je bil izbran za glavnega direktorja DO ISKRA — Industrija široke potrošnje.
Njegovo osrednje življenjsko delo je nesporno vezano na razvoj celotnega združenega podjetja ISKRA, posebej še na tovarno v Železnikih. Pod njegovim vodstvom je tovarna vsa leta rasla po obsegu proizvodnje in proizvodnih kapacitet. Vodil je pionirsko
delo pri razvoju malega elektromotorja. Ima izredne zasluge, da je ISKRA cenjena na mednarodnem tržišču, s katerega so poznane kooperacije z GIRMI, BRAUN,AEG in DANFOS, ki so se razvile do take mere, da predstavljajo pomembno mesto v celotnem izvozu ISKRE. Kot direktor delovne organizacije je bil dolga leta član poslovodnega odbora ZP ISKRE in je aktivno sodeloval v kreiranju skupne razvojne jralitike ISKRE, kakor tudi v prilagajanju velikega poslovnega sistema specifičnim pogojem ■ naše samoupravne družbeno-ekonomske ureditve.
Njegov prispevek je zlasti pomemben z vidika utrjevanja kohezivnih vezi ene največjih in naj starejših industrijskih integracij v državi na samoupravnih osnovah, v zadnjem času k njenemu usklajevanju z novo ustavo in zakonom o združenem delu. Nedvomno lahko trdimo, da je eden izmed tvorcev današnje sestavljene organizacije združenega dela.
Lojze Žumer, letošnji dobitnik Priznanja Iskre 77 je Iskraš s stažem. Osemnajst let - od šolskih kbpi do danes je preživel na debvnih mestih v Elektromotorjih in Široki potrošnji Če hočemo označiti njegov lik, ga najbolje orišemo s pojmom pbnir. Že med NOV je aktivno sodeloval v pb-nirskem odredu Ratitovec. Dvanajstleten je oddal prve strele na sovražnika. Študiral je v težkih letih povojne obnove in v pionirskih razmerah so-debval na prostovoljnih akcijah. Po zaključenem študiju se je kot prvi elektroinženir zaposlil v današnjih Elektro mo tor j ih.
Tu so delali prve korake v smeri elektroindustrije in tako je štab pred mladim strokovnjakom široko neobdelano področje. Znašel se je pred vrsto praktičnih in teoretičnih problemov, ki jih je moral reševati Da je bil v prizadevanjih še boj osamljen, nam dokazuje že dejstvo, da so še danes Elektromotorji edini izključni proizvajalec malih elektromotorjev v Jugoslaviji S sodelavci mu je kot vodju razvoja uspeb teoretično in praktično razvozlati vrsto problemov in proizvodnja je stekla. Pionirsko deb je spet uspeb.
Mislim, da Lojze Žumer ne bo zameril, če povem, njegovo največje zadovoljstvo: rad ima lepoto narave. Lovec je. Ne vem koliko strelja, vem pa dav majskih jutrih ob prostih dneh počaka zarjo na vrhu Jebvice, ali v samotnem gozdu. Mir in tišina sta edini priči njegovih naj lepših ur.
Naj izdam še drugo njegovo „sla-bost“, kakor pravi sam. To je glasba. Dvomim, da bi blizu in daleč kje pri tehničnem čbveku in poslovnem možu kot je on, našel tako popolno diskoteko izbranih glasbenih del Opere in sonate, simfonije ter koncerti čudovito odmevajo v njegovi dnevni sobi In še eno strast ima: letenje. Če spregovori o svojih doživetjih nad oblaki, se mu zasvetijo oči, kot alpinistu, ki govori o steni
Značilna je tudi njegova misel, ki mi jo je povedal ob najinem prvem srečanju: ,,Nabga vodilnega čbveka v industriji je blažiti trdoto odnosov: človek-deb-denar“. Mislim, da je s to mislijo odkril svoj gbboko socialistični odnos do čbveka in materialnega sveta.
IVO PAHOR
Ivo Pahor se je zajx)slil v ISKRI Avto-elektriki 1959, kjer je deloval kot tehnolog, vodja tehnološke priprave, projektant v skupini za izgradnjo tovarne malih zaganjalnikov, šef prodaje za domači trg in sedaj kot šef plana in koordinacij.
Poleg tega je Ivo Pahor aktivno ves čas deloval v organih samoupravljanja in družbeno-političnih organizacijah. V ISKRI Avtoelektriki je bil predsednik upravnega odbora, predsednik sindikata, član sekretariata OOZK, član DS ZP Iskra, član občinskega sindikalnega sveta in je sedaj predsednik DS delovne organizacije.
Ivo Pahor je s svojim neumornim delom ogromno pripomogel Iskri—Avtoelektriki,
da je nova samoupravna organiziranost zaživela tako, kot smo si želeli. Brez pomisleka ga lahko priznamo za enega najzaslužnejših pri nastajanju in organiziranju naše delovne organizacije in formiranju temeljnih organizacij združenega dela po določilih nove ustave. Njegova sposobnost in angažiranost se odraža v njegovem celotnem delu in snovanju, kar izpričujejo organizacijske oblike samoupravnega delovanja v delovni organizaciji ISKRA Avtoelektri-ka.
Lahko bi mu rekli pbnir novogoriške Iskre. Od vsega začetka je že v njej, ceb dva meseca več, ki ju je prebil v matični tovarni v Kranju, kjer je bil na uvajanju v pripravi dela kot tehnobg. ..Spominjam se samega začetka, ko smo pričeli s proizvodnjo avtoelektričnih izdelkov ob pomoči kranjske Iskre in z znanjem, ki smo si ga tam pridobili Majhna skupina nas je bila takrat. Potem pa so začeli prihajati novi delavci vedno več nas je bib in vsak dan je bib laže. “
Postopoma, ob prenosu vseh izdelkov iz Kranja v Novo Gorico, je bib potrebno povečati tudi oddelek priprave dela, vodja tega oddelka pa je bil prav Ivo Pahor. Do takrat je bil profil tehnobga na Goriškem praktično nepoznan, zato je bila potrebna po dopolnilnem izobraževanju še toliko večja. Ivo Pahor je to tudi sam občutil, zato je brez odlašanja pričel z višjo šob za organizacijo dela in jo leta 19 73 uspešno zaključil
„To mi ni bib dovolj“, pravi, „prav sedaj sem absolvent visoke šole za organizacijo dela. Seveda sem menjal tudi debvno mesto, saj sem bil do leta 1974 v skupini za izgradnjo tovarne malih zaganjalnikov. Sedaj pa delam v komercialnem področju kot šef prodaje za domači trg. “
Ob naštevanju funkcij, ki jih je imel Ivo Pahor v 18 letih dela v Iskri, sem se samo začudil Preveč jih je, da bi vse našteli, saj je bil predsednik sindikalne organizacije, predsednik upravnega odbora, član delavskega sveta ZP Iskra, sedaj pa je predsednik delavskega sveta debvne organizacije Iskra-Avtoelektrika in aktiven še v drugih organizacijah in samoupravnih organih.
„Pred nekaj meseci sem dobil stanovanje v Novi Gorici, kjer preživljam prosti čas, ki ga je zeb mab, z ženo in 11-letnim sinom. Posebnih želja nimam, saj teče življenje svojo pot, teče tako, kot si želim, to pa veliko vpliva na družinsko srečo. Rad bi le, da bi kolektiv Avtoelektrike še naprej v okviru cebtne Iskre uspešno deb-val
In ker smo tik pred dnevom Iskre, želim vsem tistim, ki bodo prišli v Novo Gorico, da bi se prijetno počutili med nami in, da bi odnesli iz Nove Gorice kar najprijetnejše spomine. “
JAKA VEHOVEC
Jaka Vehovec se je za|X>slil v ISKRI 1952 kot planer v planskem oddelku. Tu se je takoj vključil tudi v družbeno-politično dejavnost, ki je bila usmerjena v razvoj samoupravnih odnosov. Zaradi njegove sjx>-sobnosti in prizadevnosti je kmalu postal vodja terminskega oddelka in nato vodja obratnega gospodarstva. Že I. 1961 je bil imenovan za šefa organizacijskega biroja tovarne in je s tem prevzel odgovornost za nadaljnji organizacijski razvoj ISKRE Elektro mehanike. Aktivno je sodeloval in soustvarjal ideje o ekonomskih enotah, ki so postale prve samoupravne celice v tovarni in osnova razvoja samoupravnih odnosov. Vzporedno je deloval na organizaciji tovarne vse do današnjih oblik samoupravne organiziranosti. V 25 letih svojega delovanja v ISKRI je prevzemal tako odgovorne strokovne, družbenopjolitične in samoupravne dolžnosti. Na delovnem mestu šefa oz. direktorja organizacijskega področja se nahaja že 16 let in je v tem času deloval v smeri razvijanja sodobno organiziranega podjetja. Pri tem je aktivno sodeloval tudi
pri snovanju organiziranosti združenega podjetja ISKRA, kot večletni član strokovnih organov, ki so idejno snovali organizacijski in samoupravni koncept ZP ISKRE.
V letih, ko je bil odgovoren za organizacijo v Elektro mehaniki, je izpopolnjeval notranji informacijski sistem z uporabo elektronskega računalništva in je bila Elektro mehanika med prvimi, kije uvedla računalniško obdelavo informacij.
Vsekakor je prijetno pisati o čbveku, ki je bil član uredniškega odbora glasila „Iskra“ skoraj dve desetletji Zato ni čudno, da je najin pogovor sprva zaplul v informacijske „vode“, pri čemer je sogovornik izrekel mnogo pohvalnih besed na račun Iskrinega osrednjega časopisa, seveda pa je tu in tam padla tudi kakšna pikra.
Jaka Vehovec se je v Iskri zaposlil pred četrt stoletja, „ko je Iskra začela iskati svoj prostor v okviru našega gospodarstva. To je bib obdobje, ko smo se začeli zavedati, da lahko enakopravno sodelujemo v delitvi dela znotraj elektroindustrije. To je bib obdobje osvajanja novih tehnobgij, obdobje zanesenosti, navdušenja nad napredkom, obdobje tovarištva." se je spominjal tistih začetkov, ko Iskra še ni bila Iskra, ko je šele nastajala, ko je šele iskala svoje mesto.
Med pogovorom sva zavestno preskočila dve desetletji ter primerjala sedanji pobžaj in odnose s takratnimi V tej oceni je tovariš Vehovec dejal tole: „MU pbnirji smo navezani na tisti čas pred dvema desetletjema, čas, ki bi ga lahko ocenil za romantično dobo Iskre. Morda še bolj zato, ker smo bili takrat mladi Res pa je tudi to, da so bili takrat odnosi med nami Iskraši bolj odkriti, bolj pristni in so bili ljudje bolj navezani na Iskro. Bolj so se veselili vsakega njenega napredka, vsakega dobrega rezultata. “
Po mnenju našega kranjskega nagrajenca bi morali v Iskri zdaj bolj gojiti pristne tovariške odnose, če že zaradi drugega ne, tudi zato, „ker smo se prav mi v Iskri začeli prvi ukvarjati s humanizacijo odnosov v proizvodnji, “ je poudaril sogovornik.
Jaka Vehovec je, kot temu pravimo, Kranjčan z dušo in telesom. Zato ni nič čudnega, če je najin pogovor prav on usmeril v Kranj, v Elektro-mehaniko. „Ali se Iskraši spbh še zavedajo, da je kranjska Iskra zibelka sedanjega Združenega podjetja? Ali vedo, da je kranjski kolektiv odstopil del proizvodnih programov v Novo Gorico, v Novo mesto, Trbovlje in Otoče in da je tako dal prispevek k razvoju današnje Iskre. “
ZBIRA ISKRINE SKODELE
(Nadaljevanje z 2. strani)
Alojz Čupar, vodja linije avtoelektrike - TOZD Generatorji in elektronika:
„Dan Iskre ima zame več pomenov. Eden glavnih je gotovo, da se Iskraši med seboj srečamo, da starejši, ki se že poznamo med seboj, izmenjamo izkušnje tudi z delavci drugih delovnih organizacij. Iskreno želimo, da bi ob tej priložnosti naši mlajši sodelavci videli, da imajo taka srečanja resen namen, da niso le veselica, ampak da predvsem ustvarjajo med nami globoke tovariške vezi. Želimo tudi, da bi se mlajši ob takih priložnostih navzeh pozitivnih tradicij in da bi jih vzporedno z razvojem ohranjali tudi naprej."
Navdušeno je še dodal, da zbira Iskrine skodele, v katerih na teh srečanjih postrežejo s partizanskim golažem. „Hranim jih tudi za čase, ko bom že upokojen in ko bom nanje gledal kot na lepe trofeje našega skupnega dela in tovarištva."
Ob tem navdušenju pa je izrazil tudi kritično misel: „Če pogledamo nazaj, morda petnajst let daleč, bomo le videli, da takrat v naši tovarni nismo imeli nobenega diplomiranega inženiija; imeli smo le pet tehnikov, ki pa so bili marljivi delavci. Predvsem pa smo vsi imeli občutek, da ni bilo ožin, da ni bilo razkoraka med strokovnim kadrom in proizvajalci. Danes, ko imamo seveda tehničnih kadrov precej, žal nekaj takega čutimo. Glede tehnike ne bi mogel reči, da nismo nič naredili, toda morda bi rekel, da nismo dovolj skladno tehnično opremljeni. Preveč tehnologije je še vedno kupljene in to zavira naš še učinkovitejši razvoj!“
ISKRA o
Štev. 28 -2. julij 1977
S poslovnega odbora DO Široka potrošnja
Prejšnji petek je bila seja Poslovnega odbora delovne organizacije. Odbor je potrdil poslovno poročilo za letošnje prvo trimesečje in odobril plan investicij za letošnje leto. Hotel je tudi pregledati gospodarski plan za
tranjih rezerv, zlasti z večjim izkoristkom delovnega časa — se pravi z odstranitvijo zastojev, znižanjem bolniškega staleža in boljšo organizacijo notranjega transporta.
Poslovni odbor je pohvalil investicijska prizadevanja TOZD, ki z vlaganji v strojno opremo skušajo doseči večji in cenejši delovni učinek. Višina predvidenih letošnjih investicij je pre-
letošnje leto po TOZD, pa ga nekatere preavmenm letosnjm investicij je preše niso sprejele.	cejšnja - skoraj enajst starih milijard.
Z zadovoljstvom so sprejeli poro-
čilo o poslovanju v prvih treh mesecih. Poročal je Jože Vidic, direktor Področja za plan, analize ter investicije. Proizvodni načrt je bil v Široki potrošnji dosežen s 24 odstotki letnega programa, kar je skoraj polovica več, kot lani v istem obdobju. Žal pa je finančni učinek zaradi povečanja stroškov slabši od proizvodnega uspeha.
Direktor Gospodinjskih aparatov Slavkovič je poročal o pripravljenem internem sanacijskem načrtu. Ne gre za zunaj, ali z zakonom vsiljeno sanacijo, ampak za ureditev gospodarjenja, ki je bilo zadnje dve leti na robu rentabilnosti.
S tem načrtom predvidevajo večjo akumulacijo z aganžiranjem vseh no-
Odbor je sprejel tudi informacijo o letošnjem gospodarskem načrtu in njegovem skladanju s srednjeročnim programom. Žal pa nekatere TOZD še niso sprejele predlaganega načrta, niti niso dale nanj kakih pripomb. Za te je PO predlagal postopek pri Delavskem nadzoru. Ni namreč prav, da poedinci zavirajo poslovne odločitve vse delovne organizacije. Čas je dragocen in pomeni pravtako denar kakor delo.
Predsednik Poslovnega odbora Franc Sussinger je predlagal, naj bi imele strokovne službe več kompetenc in dolžnost in skrb, da se sklepi samoupravnih organov dosledno in ažurno izvajajo. Obenem pa bi tako strokovne službe lahko nudile strokovno pomoč, kar je pravzaprav njihov namen.	p. Kotar
Vsako leto, tam nekje septembra naredijo plan potreb in ga pošljejo naši tovarni. Plan pa pogostokrat ne odgovarja dejanskim potrebam, saj je zlasti za manjše delavnice težko ugotoviti, koliko naših aparatov bodo dobile v popravilo. Zato se večkrat uštejejo in tako je včasih serviser brez delov, ki jih takoj zahteva od centralnega skladišča, ta pa od nas. Zgodi se, da jih ni v zalogi, če pa gre za uvožene dele, ali dele, ki nam jih izdelujejo kooperanti, traja dobava tudi 3—5 mesecev.
Redno dobavo delov pa imamo organizirano takole: Servisi rezervne dele naročijo v skladišču, ti v naši branžni prodaji, le-ta pa pri nas. Robo pošljemo mi direktno naročniku — servisu. Birokratska pot je sicer malo daljša, .je pa zato vedno udeležena proizvajalka, naša tovarna, ki v končni fazi po zakonu odgovarja, da ima serviser kaj vzeti v roke.
Imamo pa težave tudi mi, seveda. Tako je bilo pred nedavnim z grelci za sušilnike las, ki jih uvažamo. Vhodna kontrola jih je celo vrsto „izvrgla“, tako jih ni bilo v naročeni količini
Skladiščnica Metka Hafner in vodja Slavko Plestenjak v skladišču rezervni delov.
dovolj niti za proizvodnjo. Zato smo jih tudi servisom poslali manj, kakor so zahtevali. In že so težave tu. Nova pošiljka pride, vendar v treh do petih mesecih — uvozna procedura je dolga.
Sicer pa ima podobne težave še več TOZD v Široki potrošnji. Večina jih namreč posluje z rezervnimi deli P° istem načinu, kot pri nas.
F. Kotar
Na seji Poslovnega odbora IŠP.
delov v branžnih skladiščih. Zaradi racionalizacije poslovanja pa smo vsa skladišča prevzeli v lastno režijo in jih po večini organizirali v tovarni.
Tako imamo sedaj skladišče rezervnih delov doma. Je še kar dobro založeno in ker je bliže imamo tudi večji pregled nad zalogami. Skladišče je torej v redu. Preskrbovalna mreža, oziroma dobava delov pa je precej zamotana. Centralna skladišča rezervnih delov, kijih ima za servisno mrežo IC so na Stegnah v Ljubljani. Ta so dolžna skrbeti za oskrbo servisov in pogodbenih delavnic z rezervnimi deli.
Kako prodajamo izdelke zabavne elektronike?
Široka potrošnja proizvaja kar lep spekter zabavne elektronike. V Sežani namizne radijske sprejemnike z in brez kasetnega magnetofona in TV stabilizatorje za črnobele in barvne televizorje; na Pržanu namizne TV sprejemnike, črnobele in barvne, prenosne črnobele televizorje in gramofonske kovčke - mono in stereo ter zvočnike. Na Vrhniki pa delajo TV antene in antene za UKV radijske sprejemnike, antenske ojačevalce in antenski pribor. Vso proizvodnjo prodaja branžna prodaja, ki je zaradi ažurnosti organizirana v področja. Omenjeni program prodaja Sektor zabavne elektronike, vodi pa ga Sašo Gvardjančič, ki nam je povedal o tovrstni prodaji precej zanimivega.
Letošnje prvo polletje je po prodajni plati tako dobro, kot si lahko le želimo. Nikakršnih zastojev ni in večino proizvodnje prodamo sproti, takorekoč s trakov. Tako je s TV in radijskimi sprejemniki, s stabilizatorji in gramofoni. Na zalogi je le nekaj namiznih črnobelih televizorjev.
Kupci vse bolj posegajo po barvnih in črnobeli ostajajo. Zato bodo drugo leto to dejstvo upoštevali že ob načrtovanju proizvodnje in bodo izdelovali mnogo več barvnih in prenosnih televizorjev.
Obstaja pa bojazen, da bo po novem predpisu, ki bo zahteval 20 % pologa, padla kupna moč domačih kupcev in bo lahko zaradi tega prodaja manjša. Uspelo jim je tudi prodati vso lansko zalogo anten in so sedaj „na tekočem", prodajo vse sproti. To je gotovo vesela novica, saj tako z zalogami gotovih izdelkov ne vežejo obratnih sredstev.
Sicer pa izdelki Široke potrošnje vsaj z nekaterimi izdelki prednjačijo tako po tehnologiji, kakor po kvaliteti in oblikah izdelkov na našem trgu.
Tako je naprimer barvni televizor
njem. Pravtako je tik pred serijsko proizvodnjo novi HI-FI radijski spre' jemnik, ki bo najboljšega kakovost; nega razreda med jugoslovanski^11 stereo sprejemniki. Zelo sodoben bo tudi po oblikovni plati.
„Ševeda pa ne smemo sedeti na lovorikah. Revolucionaren desigO’ sodobna tehnologija in dostopna cena morajo biti nenehno naš cilj, če hočemo uspevati," je zaključil Sašo Gvardjančič.
Bliže
k potrošniku
Večkrat slišimo godrnjanje, da manjka rezervnih delov v naših servisih. Vodjo marketinga v Gospodinjskih aparatih Slavka Plestenjaka smo vprašali, kako je s preskrbo servisov z rezervnimi deli. Rad nam je povedal, kako je s to zadevo.
Do novega leta letos smo imeli skladišči gotovih izdelkov in rezervnih
Vodja prodajnega Sektorja zabavne elektronike Sašo Gvardjančič.
Montreal izdelek, ki izstopa po kvaliteti, je med najboljšimi, če že ne najboljši na jugoslovanskem trgu. Upajo pa, da bodo že letos prišli iz proizvodnje prvi barvni TV sprejemniki z velikim ekranom in daljinskim upravlja-
RADIOAMATERJI IN ČEBELARJI POZOR
Radioklub Železniki — YU3 DKN je zelo aktiven. Člani so večinoma delavci iz Iskre. Da bi si za" gotovili sredstva za tekoče potrebe, so sami razviU in izdelujej0 vrtalni strojček MUS-1. Namenje11 je za vrtanje tiskanih vezij, uporabljajo pa ga tudi čebelarji za vrtanja okvirov za sat niče. V strojček lahko vpnete sveder debeline od 0,5 do 1,5 milimetrov.
Cena ni pretirana, saj stane le 300 din in je tako pripomoček dostopen vsakomur. Priključuje se n3 omrežno napetost 220 V. Nazivu3 moč na osi — pri praznem teku j6 22W in N = 22000 obr/mi11' (22.000 obratov na minuto).
Vrtalni strojček je tako graje11' da s pritiskom na gumb stroj ak11' viramo, ko gumb spustimo, ^ strojček ustavi.
Ga želite kupiti? Naročite r na naslov: Radioklub Železnik1' Poštni predal 7, 64228 Železnik1-
Kf
Dušan Željeznov:
Miha Marinko me je sprejel v pisarni na CK ZK Slovenije. Čeprav že v letih je Marinko še danes izredno agilen in vitalen in pri vsem tem še vedno rad vleče svojo tradicionalno cigareto, vendar z ustnikom.
Ko sem mu povedal, zakaj sem prišel, se je sprva malce zamislil, si prižgal cigareto, potem pa povedal, da se še dobro spominja predsednikovega obiska v Iskri. Takrat je sodila Iskra, po njegovih besedah, zagotovo med najmodernejše in zato tudi najpomembnejše jugoslovanske tovarne. Dalje se je spomnil, da je bil Tito izredno zadovoljen z obiskom, ki je bil spontan in prisrčen, hkrati.pa mi je v nevezanem pogovoru še posebej poudaril takratni pomen Iskrine proizvodnje kinoprojektorjev, ki so zasloveli po vsem svetu in ponesli ime Iskre daleč čez naše meje. Še posebej pa je poudaril, da je imel Titov obisk v Iskri takrat dalekosežne posledice za nadaljnji razvoj Iskre zlasti v smislu posodobitve njenih strojev in s tem tudi proizvodnega programa, saj je Tito takrat kot sedaj vztrajal pri tem, da se moramo nenehno razvijati in korakati vštric s sodobnim razvojem sočasne tehnobgije in proizvodnje.
Tako mi je torej obudil spomine na ta dogodek Miha Marinko, ki je takrat kot najvišji predstavnik naše republike spremljal predsednika Tita med njegovim prvim obiskom v Iskri.
Takratnega direktorja Iskre v Kranju Silva Hrasta nisem našel v Ljubljani. Odpeljati sem se moral v Dajlo pri Novem gradu, kjer ima Silvo Hrast, danes že upokojenec, počitniško hišico ob morju. K njem sem tako rekoč padel nenapovedan dobesedno z neba, vendar ga moj obisk niti malo ni presenetil. Pravkar je nekaj brkljal okrog cisterne za vodo in pot mu je lil s čela. Takoj je prenehal z delom, sedla sva za bližnjo mizico in ko je zvedel za namen mojega obiska, je takoj, brez slehernih pomislekov, začel obujati spomine na Titov prvi obisk v Iskri.
»Obveščen sem bil, da namerava predsednik Tito priti k nam na obisk med svojim bivanjem na Brdu. To obvestilo mi je
izročil Jaša Filipovič, takrat šef kabineta predsednika republike. Za točen datum in uro Titovega prihoda v Iskro pa sem zvedel dva dni poprej. Pri tem so mi izrazili željo, naj tega ne obešam na veliki zvon in sploh ne populariziram, ker niso ob tej priložnosti predvidevali nobenih varnostnih mer in ukrepov. Vse to pa je imelo seveda za posledico, da se nismo nikakor mogli temeljito pripraviti na obisk, niti v tem smislu primerno urediti tovarne. Zato je predsednik Tito ob svojem obisku videl tovarno zares v njenem delovnem tempu, brez sleherne lepotne »fasade" kot je sicer običajno ob tako visokih obiskih.
Takrat je bilo znano, da nisem prihajal prav zgodaj v tovarno, ker sem pač veliko delal tudi popoldne in zvečer, ko pa sem prišel tistega dne zelo zgodaj v tovarno, je to dejstvo vzbudilo sedaj dobčeno začudenje, češ, le kaj se bo danes zgodilo nenavadnega in izrednega, ko pa je direktor tako zgoden.
Uro pred Titovim obiskom sem se sestal z upravnim odborom tovarne in z aktivom komunistov in izrazil na tem sestanku prošnjo, češ da prevzamemo veliko odgovornost za normalen potek obiska predsednika Tita in hkrati smo bili takrat tudi vsi prepričani, da bo obisk potekal nemoteno, ker smo pač želeli, da bi maršal videl našo tovarno v polnem obratovanju, ne pa v špalirju delavcev.
In zares je potekal obisk po predvidenem načrtu, ki ga je Tito na naše zadovoljstvo podaljšal še za celo uro, res pa je tudi, da po tem podaljšku obiska nismo niti mogli, niti želeli zadržati delavce na njihovih delovnih mestih in se je potem obisk spremenil v spontano manifestacijo in v vsesplošno veselje ter zadovoljstvo.
Takratni obisk maršala v kranjski Iskri je pustil, razen ponosa celotnega kolektiva, tudi dve trajnejši vrednoti: njegovo zadovoljstvo nad kvaliteto Iskrinih izdelkov je imelo za posledico, da je ob vsakem obisku tujih visokih državnikov med njihovim bivanjem pri nas v Jugoslaviji popeljal svoje goste tudi v Iskro, kar je nemalo prispevalo k našim možnostim za nastopanje na tujih tržiščih in vsesplošni popularizaciji Iskre in vedno smo bili navdušeni nad maršalovo odločitvijo, da je za svoja osebna darila tujim državnikom izbral proizvode Iskre kot, na primer, kinpprojektorje, telefonske centrale in podobno.
Še trajnejšo korist pa nam je prinesla njegova pripomba, da se čudi, kako more Iskra s tako zastarelimi proizvodnimi sredst-
Tito med svojim prvim obiskom v Iskri
vi in razmeroma mladimi delavskimi Kadri, torej z neizkušenj^ kolektivom, z menoj vred, to moram pripomniti, izdebvati ta^ kvalitetne in takrat tehnološko zelo zahtevne proizvode ter ^ bi se zato skupnosti izplačalo investirati v ta kolektiv no opremo, kar bi seveda pripomogb k še večji, boljši in kval11 nejši proizvodnji.	vj|j
Mi smo tudi to maršalovo napotilo vzeli zeb resno in °Pr? nc prvo rekonstrukcijo v Iskri. Tako smo nabavili tudi sodoD.^ tehnologijo za avtoelektriko, močno posodobili orodjarno ostale oddelke ter s tem omogočili kasnejšo preselitev avtoe trike v Novo gorico.	uj
In končno, ni minil noben maršabv rojstni dan, da mu ne Slovenija med drugimi darili poslala v dar tudi kakega lskrin
proizvoda.	i, t ob
Sicer pa sem bil z maršalom skupaj še trikrat, vsakokra ^ praznovanju novega leta. V naši tovarni so bili na obisku, to j povem za konec, tudi številni ugledni tuji državniki, med nj^j Nehru, Sukamo in kamboški princ Sihanuk, ki je bil edini, k1, .e je bil poslal tudi pismeno zahvalo za njegov sprejem v lskrl,(jr1i končal svojo kratko pripoved in spomin na tiste nepozabne prvega Titovega obiska v Iskri takratni direktor kranjske Silvo Hrast.
37 novih članov ZK
Osrednja proslava ob letošnjih Iskrine delovne organizacije Avto-Titovih in partijskih jubilejih v okviru elektrika je bila minuli petek na pla-
~	v"?.;
Sekretar sveta ZK A vtoelektrike Maks Milavec govori novim članom ZK.
nini Stador nad Tolminom. Ob tej priložnosti so sprejeli v zvezo komunistov 37 novih članov. Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi člani predsedstva CK ZKJ Miha Ravnik, sekretarja občinskih komitejev Zveze komunistov iz Nove Gorice in Tolmina Tomaž Beltram in Dušan Jug, sekretar sveta ZP Iskra Stane Preskar, predstavniki družbeno-političnih organizacij iz A vtoelektrike in glavni direktor tega kolektiva Jože Eržen.
Proslavo je začel sekretar sveta Zveze komunistov Avtoelektrike Maks Milavec. Poudaril je, da so v Avtoelek-triki v počastitev letošnjih zgodovinskih jubilejev organizirali številna srečanja, posvetovanja in proslave. V zvezi s tem je opozoril zlasti na marksistično knjižnico, ,Jcajti moč komunistov se,“ kot je dejal, „odraža prav v marksističnem znanju."
Članske izkaznice je novim komunistom izročil član CK ZKJ Miha Ravnik. Novim komunistom je izrekel vse priznanje ter jim spregovoril o pomenu Zveze komunistov.
L. D.
Nič več stanovanjskih problemov
Mnogokrat, ko nanese beseda o Iskrini tovarni v Bovcu, se spomnim na besede direktorja te temeljne organizacije Jožeta Melihena, ki jih je izrekel lani, dan po katastrofalnem potresu, ki je precej prizadel tudi bovški konec Primorske. „Zemlja se je tresla, stali smo zunaj, ker smo pač morali hišo zapustiti, toda nismo se toliko bali, da se nam bodo podrli domovi, bolj nas je bilo strah, da se bo Rombon zružil na nas. Vsa gora se je zaradi trenja med skalami svetila, grmela in grozila..."
Zdaj, dobro leto dni po potresu ljudje ne govorijo več toliko o takratnih strahotah, življenje se je že zdavnaj normaliziralo, le mnoga gradbišča, kakšna porušena hiša in številne razpoke v zidovih opozarjajo na tiste moreče minute,
In med te ljudi, ki so tako hrabro prenesli strahote potresa, se vedno rad vračam. Zato mi je bilo še toliko bolj všeč, ko mi je odgovorni urednik zaupal pisanje članka o bovški tovarni vžigalnik tuljav. Za krajši pogovor sem
gospodarsko-planskega sektorja Miro Kranjc. Moje vprašanje, kaj predstavlja Iskra za Bovec, je še razširil ter spregovoril o položaju Iskre na Bovškem, torej v trikotniku — Log pod Mangartom, Srpenica, Trenta.
Dosti zgovoren podatek o Iskrini vlogi je že ta, da zaposluje bovška Iskra skoraj četrtino vseh zaposlenih s tega območja. V njej je zaposlenih več kot 200 delavk in delavcev, tako da je z Iskro, če računamo še člane njihovih družin, bolj ali manj povezanih nekako 600, 700 ljudi. Tem ljudem omogoča Iskra hkrati tudi redno šolanje, nato šolanje ob delu, vpliva na kulturno življenje ter na šport in rekreacijo, še predvsem pa je uspešno delovanje družbeno-pohtičnih organizacij tega kolektiva čutiti v življenju Bovca in tolminske občine. Ko smo že omenili kulturno življenje v Bovcu, tudi ne moremo mimo tamkajšnjega 30-članskega moškega pevskega zborar katerega pokrovitelj je Iskra. Neskromno lahko zapišemo, da je zbor najbolj znan na vsem Tolminskem.
milijonov S din izgube. Krivca za to sta predvsem nedoseganje izvoznega načrta ter stagnacija prodaje na domačem tržišču v lanskem prvem polletju.
Letos se je položaj bistveno izboljšal - precej se je povečala prodaja, zaradi nje pa tudi proizvodnja. Računajo, da bodo do konca leta uresničili tako proizvodni kot prodajni načrt ter tako dosegli pozitiven poslovni re-zuItat-	Lado Drobež
Tekoči trak magnetnega vžigalnika v TOZDAET v Tolmin.
Nova proizvodna dvorana — rešitev za TOZD AET Tolmin
^ navijalnice v TOZD Vžigalne tuljave v Bovcu.
°krat prvega zaprosil predsednika •fidikata Jožeta Hrovata. Beseda je 7*hla, o čem drugem kot o delu in r°cialnih vprašanjih zaposlenih v tem °lektivu.“ Po združitvi z Iskro se je v ^ši tovarni dosti spremenilo — zbolj-so se delovni pogoji, dobili smo brat družbene prehrane, uredili smo Prevoze, mnogim delavkam in delav-kj01 pa smo rešili stanovanjski pro-
Res, v bovški Iskri se lahko celo L^hvalijo, da bodo že letos povsem
6 sogovornikoma smo veliko pozornosti namenili tudi uresničevanju zakona o združenem delu. Povedala sta, da so v Vžigalnih tuljavah že dosti naredili na tem področju, da pa opažajo med delavci dokajšno mero pasivnosti, ker premalo sodelujejo v razpravah na zborih delovnih ljudi. Če je to res, sem pozneje pobaral tudi delavce iz neposredne proizvodnje. Pove-dali so, da je glavni krivec za to nesodelovanje" trema, ker je ljudem pač nerodno spraševati ali govoriti pred
Betonski skelet nove proizvodne dvorane opozarja obiskovalca tolminske Iskre, da so se v Avto elektro odločili za večjo investicijo. V našem tedniku smo že obširno pisali o tem načrtu, ne bo pa odveč, če tudi ob tokratni predstavitvi te temeljne organizacije načnemo to vprašanje.
Torej skelet že stoji, dobili pa so tudi že približno polovico nove strojne opreme, katero nemudoma vključujejo _ v proizvodni proces v starih prostorih. Kot zanimivost naj povem, da so zaradi velike utesnjenosti prav te dni v pisarni vodje nabave postavili elektroerozivni stroj, vodjo pa začasno prešeUli drugam. Poleg pisarn postajajo proizvodni prostori tudi slda-dišča, zaloge repromateriala in gotovih izdelkov pa selijo v provizorije.
Seveda sprejemajo ljudje problem utesnjenosti z razumevanjem, saj vedo, da bo nova proizvodna dvorana dograjena še letos. Hala bo prevzela celotno proizvodnjo vseh vrst magnetnega vžigalnika ter vžigalnih tuljav, kot tudi proizvodnjo vseh drugih avto-električnih in termoregulacijskih izdelkov. V njej bo tudi oddelek galvanske obdelave — fosfatirnica, zatem poseben izoliran prostor za hrupnejše stroje, med drugim pa nameravajo v njej odpreti tudi novo kuhinjo.
V sedanji najstarejši proizvodni dvorani, v kateri sta oddelka mehanske obdelave in keramike, bo v prihodnje keramični oddelek - morda bodoča temeljna organizacija, saj izpolnjuje za to vse pogoje. V novejši stavbi, v kateri je zdaj montažna linija magnetnega vžigalnika, bodo imeli v prihodnje orodjarno in oddelek za vzdrževanje.
Uresničitev investicijskega načrta je torej življenjskega pomena za pri-
hodnost tolminskih Iskrašev. V želji, da bi pripomogli k še boljšemu poslovanju, so delavcem iz neposredne proizvodnje v popoldanskem času priskočili na pomoč tudi delavci iz administracije. Prostovoljna akcija je popolnoma uspela, udeležilo pa se jo je več kot 80 % delavcev iz pisarn.
Nič manj kot uresničevanju investicijskega načrta pa v TOZD AET ne posvečajo pozornosti zakonu o združenem delu. V zvezi s tem je direktor Lucijan Rejec povedal, da so pri uresničevanju zakona nekoliko zaspali, in to tako v TOZD kot v celotni delovni organizaciji Avtoelektrika. „Toda ničesar še ni zamujenega. Morda se najbolj ustavljamo ob sami analizi prihodnje organiziranosti, ki bi najbolj ustrezala intencijam samega zakona. V AET izhajamo iz vsebinskega vprašanja, da je nujno potrebno zagotoviti integriteto delovne organizacije Avtoelektrika in SOZD Iskra, kljub temu, ali še bolje rečeno, hkrati pa zagotoviti skladno rast na vseh področjih, torej tako v centru kot tudi v dislociranih temeljnih organizacijah," je poudaril direktor Rejec.
AET je lani posloval slabo: prvič v zgodovini so imeli izgubo, resda minimalno, kljub temu pa jih je precej prizadela. Negativen rezultat so imeli zlasti zaradi zastoja v prodaji, izgubo pa so pokrili sami iz lastnega rezervnega sklada. Kako bodo končali letošnje poslovno leto, še ne morejo točno oceniti, glede na sedanji položaj pa računajo, da bodo imeli vsaj 2 milijona dinarjev ostanka dohodka.
Podobno kot TOZD Vžigalne tuljave na Bovškem igra tudi Avtoelektro pomembno vlogo na Tolminskem, saj predstavlja po velikosti tretjo do četrto delovno organizacijo. Zaposluje
320 ljudi, tako da je z njo bolj ah manj povezanih oko h 1000 ljudi in je njihova socialna varnost odvisna od dela in uspehov tolminskih Iskrašev. Pomembno vlogo ima AET tudi v družbeno-pohtičnem življenju občine ter v razUčnih organih družbeno-poh-tične skupnosti.
Med pogovorom s predstavniki tovarne je, razumljivo, beseda nanesla tudi na lanskoletni katastrofalni potres, ki je najbolj prizadel prav Tolminsko občino. Akcija za odpravljanje posledic potresa med prebivalci se že uspešno zaključuje, tako da praktično ni nikogar več, ki ne bi imel strehe nad glavo. Ničesar pa ni bilo storjenega, kot pravijo v AET, za delovne organizacije, ki so utrpele škodo. V AET jo ocenjujejo na približno pet milijonov N dinarjev in upajo, da jim bodo v okviru občine ta problem v doglednem času tudi rešili.
Pogovor je stekel rudi o drugih, lahko bi rekli neproizvodnih področjih iz življenja in dela tolminskih Iskrašev. Ker je večina delavcev iz AET v glavnem doma v bližnjih tolminskih vaseh jim je tovarna omogočila prevoz, vso pozornost posvečajo
tudi šolanju zaposlenih, predvsem šolanju ob delu. Se vedno ostaja pereč
problem otroškega varstva, mnogo so naredih tudi pri reševanju stanovanjskih vprašanj, z zgraditvijo novih prostorov pa bodo dokončno rešili tudi problem družbene prehrane. Aktivni so tudi na področju kulture ter športa in rekreacije. Tako na primer imajo v Novigradu svojo lastno počitniško hišo, na planini Stador pa lepo planinsko kočo. Še letos bodo ob tej koči verjetno postaviH tri nove brunarice, tako da bi lahko postala planina Stador rekreacijski center za vso Avto-
elektriko in tudi Iskro. T . « ,
Lado Drobez
VABILO NA RAZSTAVO
.ev...	““ uv'uv' icius puvaciu nerouno spraševan au govoriti pred
esui vse stanovanjske prošnje, tako da zborom več kot 200-članskega kolek-i°d0 veijetno edini v iskri, ki ne bodo tiva. Morda bi kazalo, da bi zaradi eh več tega problema. Manj po- tega pogosteje sklicevali sestanke sno pa spregovorijo o otroškem var- samoupravnih delovnih skupin, ki jih _'ru- V Bovcu imajo otroški vrtec, ki imajo organizirane po oddelkih, j/* 8a odprejo ob 8. uri, torej dve uri Predstavitev bovške tovarne vžigal-**jZneje, ko začnejo delo v Iskri, nih tuljav bi bila seveda pomanjkljiva, 1 P11- Pa je do 15. ure, torej tudi de- če ne bi pisah tudi o samem proizvodno _ ki delajo v popoldanski izmeni, nem programu in poslovanju kolekti-
n (e> ki delajo v popoldanski izmeni, > Korejo peljati otroka v varstvo.
vedajo pa se, daje pač bovška Iskra , Jhna in da sama ne bi zmogla graje Vf otr°škega vrtca. Kljub temu pa da	Hojsih otrok omogočila,
jjj* delajo ah v eni izmeni ah pa samo Poldne, če pa sta v Iskri zaposlena
oho ’ Pa !,ia v iskti zaposlena j- zakonca, lahko delata v različnih ^enah.
^ kled pogovorom s predsednikom Qlkata je k mizi prisedel tudi vodja
programu
va. Bovška Iskra izdeluje' predvsem vžigalne tuljave, v dopolnilnem proizvodnem programu pa ima še kooperacijsko proizvodnjo za ljubljanski Saturnus, nadalje izdeluje nekatere kovinske dele za potrebe drugih temeljnih organizacij iz Avtoelektrike, zatem so tu še okrasni deli za avtomobile ter orodjarske storitve.
Lani niso poslovali najbolje, zlasti ne z dohodkovnega vidika. Imeli so 17
Vsak dan se srečujemo z raznovrstnimi tiskanimi materiali. Prav pri tistih, ki nosijo napis in znak Iskre, opažamo pogosto zelo različne grafične in oblikovne rešitve. Zaradi tega je Sektor marketing pripravil predlog enotnih tiskovin in elementov usmerjevalnega označevanja objektov, kot del kompleksnejše naloge poenotenja vizuelnih komunikacij v SOZD Iskra. Ti predlogi bodo razstavljeni ob dnevu Iskre v Novi Gorici, v avli Občinske skupščine, s čimer želimo vse Iskraše povabiti k aktivnemu sodelovanju, Oglejte si razstavo in nam povejte, oz. sporočite vaša mnenja in predloge.
Hkrati bo v avli Občinske skupščine tudi razstava del članov Društva likovnikov Iskre.
Pogled v menzo TOZD Vžigalne tuljave v Bovcu
ISKRA
Štev. 28 - 2. julij 1977
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA DO IEZE
Poslovanje, prilagajanje ZZD, ustanovitev nove DO
GOVOR GLAVNEGA DIREKTORJA DO IEZE GOJMIRABLENKUSA
Delavski svet DO Industrije elementov za elektroniko je na svojem 8. zasedanju 17. junija obravnaval več pomembnih zadev. Med njimi naj omenimo najvažnejše. Pri razpravi o sprejemanju samoupravnih sporazumov kaže posebej omeniti potrjeni sporazum o dolgoročnem združevanju dela in sredstev na področju razvoj-no-raziskovalne dejavnosti. V zvezi s tem velja omeniti nekatera pomembnejša določila omenjenega sporazuma. Tako med drugim določa, da mora biti rezultat skupnih prizadevanj znan-stveno-raziskovalne ustanove in DO IEZE širitev ter poglobitev znanstveno-raziskovalno	razvojnega dela.
Uporaba slednjega pa mora povečati učinke združenega dela in sredstev v proizvodnji. Konkretne delovne naloge določajo skupni letni plani in letne pogodbe. Razvojno-raziskovalne naloge pa morajo vsebovati: zahrevane rezultate, potrebno delo, potrebna sredstva, zahtevane termine na osnovi podrobnejšega načrtovanja po znanih planskih metodah kot tudi zahtevane poslovne rezultate. Posebna skrb bo v tem okviru veljala planiranju šolanja, došolanja kadrov iz proizvodnje in vračanja vanjo kot tudi vzpodbujanju inventivnega dela moralno in materialno. Sporazum opredeljuje še niz konkretnih medsebojnih obveznosti njegovih podpisnic.
O poslovanju in bilanci Iskra Limited v Londonu za leto 1976 je poročal glavni direktor DO Gojmir Blenkuš. DS je poročilo sprejel ob soglasju vseh TOZD. Iskra LTD. je prešla v 100-odstotno lastništvo ZP Iskra z 1. 1975. Tako se je lastninski delež IEZE spremenil s 50 % na 35 % in sicer z vsemi pravicami ter obveznostmi. Pri tem so deleži posameznih TOZD takšni: Magneti imajo 3,5 %, Keramika 2,2 %, KEKO 6,6 %, Feriti 7,5 %, Upori 10,8 %, Orodjarna, Polprevodniki, SEM in Elektroliti pa so udeleženi s 1,1 %. DS je v zvezi s tem obravnaval tudi najetje kredita za
obratna sredstva pri Ljubljanski banki ter obveznosti plačila obresti za kratkoročne kredite, ki jih v skladu s sanacijskim načrtom Iskra LTD koristi pri isti banki. V skladu s 35 ^no udeležbo IEZE bodo po sklepih DS tudi sprejete obveznosti znašale enak odstotek. Iskra Commerce pa se je obvezala, da vrne morebitne beneficirane obresti tistim TOZD, ki so jih plačale. Poročilo o poslovanju Iskre LTD bo posredovano delavskemu svetu vsaka dva meseca.
DS je nadalje obravnaval potek sanacije v TOZD KEKO. Sprejel je njen sanacijski program ob soglasju vseh TOZD. Pri tem je deloma spremenil enega svojih predhodnih sklepov (št. 46) v tem smislu, da jamstvo za najete kredite za sanacijo TOZD v celoti prevzame DO IEZE.
Ena od pomembnejših točk dnevnega reda zasedanja je zadevala teze o združevanju v SOZD in DO. O njih te dni poteka javna razprava. Roki slednje se bodo v skladu s sklepom koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra podaljšali. Po sindikalnih skupinah naj bi bila zaključena do 26. 6. na zborih delavcev do 30. 6., usklajevanje pripomb pa naj bi bilo opravljeno do 5. 7. TOZD morajo imenovati v ta namen posebne komisije za izvajanje Zakona o združenem delu. Predsedniki teh komisij bodo hkrati člani enake komisije na ravni DO.
Ob ugotovitvi, da s tem soglašajo vse TOZD, je DS zatem sprejel elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve DO Mikroelektronika v ustanavljanju. S sklepom je bilo potrjeno tudi soglasje DS, da v okviru projekta Mikroelektronika sklepamo s firmo AMI licenčno pogodbo za procesiranje integriranih vezij. Za podpis pogodbe je bil pooblaščen glavni direktor DO IEZE Gojmir Blenkuš. Pred pričetkom koriščenja licence pa je potrebno zagotoviti sredstva za plačilo z ustreznimi sklepi samoupravnih organov. VBR
V	veliko zadovoljstvo mi je, da vas lahko danes pozdravim na tem mestu v imenu celotne Iskrine delovne organizacije Industrije elementov za elektroniko. Današnji dan je tako za celotno Iskro kot za našo tovarno v Šentjerneju še posebnega pomena. Z današnjo otvoritvijo gradnje nove tovarne potenciometrov slavi ta kolektiv tudi 26-letni-co svojega obstoja. Dovolite mi, da kolektivu ob teh dveh pomembnih prelomnicah najtopleje čestitam.
Prehojena pot ni bila niti kratka niti enostavna. V minulih letih skokovitega napredka naše družbe in z njo Iskre je bilo potrebno premišljeno načrtovati in usmerjati pot razvoja. Tudi gradnja tovarne potenciometrov je plod dolgotrajnega načrtovanja in hotenja delavcev te tovarne. Vendar pa ta odločitev vsebuje dodatno vsebinsko kvaliteto: gradnja tovarne je rezultat odločitve vseh delavcev Industrije elementov za elektroniko o namenskem združevanju sredstev. Kot taka predstavlja tudi dejanski začetek izvajanja določil Zakona o združenem delu in začetek vzpostavljanja dohodkovnih odnosov na osnovi zavestnega združevanja sredstev.
V	Šentjerneju so se vseskozi dobro zavedali velikega pomena in prednosti tako lastne razvojne dejavnosti kot specifične tehnologije. Obe ste osnovali na lastnih rešitvah in ob sodelovanju domačih znanstve-no-raziskovalnih ustanov. Tako so si izborili še eno prednost — vseskozi so sledili tokovom svetovnega razvoja v svoji dejavnosti, se jim prilagajali in jih kolikor mogoče hitro uvajali v proizvodnjo. S tem ste si zagotovili konkurenčnost tudi na tujih trgih. Objekt, katerega začetek gradnje danes otvarjamo, pomeni več kot samo povečanje in modernizacijo proizvodnje potenciometrov. Pomeni tudi začetek uvajanja zahtevne moderne tehnologije hibridnih vezij v masovno proizvodnjo. S tem bo postal eden temeljnih kamnov jutrišnjega dne tudi za druge Iskrine temeljne organizacije, saj bodo lahko z vgradnjo hibridnih vezij v svoje izdelke dosegle svetovno raven tako oblikovno kot tudi po kvaliteti in ceni. S tem pa je pogojen njihov uspešen prodor na tržišče.
S tako poslovno politiko in zavestno usmerjenostjo ste podprli našo družbo tudi v njenih naporih za povečanje izvoza. Naj navedem, da TOZD Upori v Šentjerneju že sedaj izvaža preko 80% fizičnega obsega svoje proizvodnje. Izgradnja te tovarne pa bo še povečala ta delež. Trdno upamo in verjamemo, da bosta vloženi trud ter prizadevanje prinesla kolektivu in s tem celotni naši družbi nadaljnje uspehe, dobre ekonomske učinke ter vsestranski napredek. To pa bo hkrati tudi kažipot za naše skupno delo v bodočnosti. Želim vam, da bi bila nova tovarna čimprej dograjena in da bi skupaj dosegli še veliko delovnih uspehov!
Gradbišče bodočnosti
V Šentjerneju slovesen pričetek gradbenih del za novo tovarno potenciometrov — Proizvodnja hibridnih vezij plod domačih razvojnih prizadevanj — Potrebe na domačem in tujih trgih so zelo velike
Prijazen dolenjski kraj Šentjernej je bil 24. junija ves prazničen. Kako tudi ne, saj se je tiste dni v njem kar zvrstilo pomembnih dogodkov. Iskrina tovarna uporov je pričela z gradnjo velike nove tovarne potenciometrov, kulturno življenje je popestrilo srečanje oktetov iz vse Slovenije. Tudi nas, prišleke iz ostalih delov ožje domovine, je ob prihodu na slovesno okrašeno, precej veliko gradbišče pričakalo plapolanje živobarvnih zastav, pihalna godba in bili smo deležni prav ganljivega pevskega pozdrava domačega okteta. Tako je tudi slavnostne govornike — predsednika DS TOZD Upori Janeza Avseca, direktorja TOZD Ludvika Simoniča, direktorja DO IEZE Gojmira Blenkuša in ZP Iskra Jožeta Hujsa, predstavnika skupščine občine in DPO Novo mesto Franca Borsana kot tudi predstavnika Inštituta »Jožefa Stefana" dr. Borisa Frleca — trema kar brž minila. Ena od članic kolektiva TOZD Upori z najdaljšim delovnim stažem v tovarni, Mimi Kovačič, je potem slavnostno otvorila pričetek gradbenih del za novo tovarno. Predstavnik izvajalca gradbenih del, Gradbenega industrijskega podjetja „Gradis“ iz Ljubljane, je zatem iz njenih rok prejel šopek in simbolično darilo.
Tovarna bo merila 5000 kv. m. Gradnja pa naj bi bila po pogodbi zaključena do konca letošnjega leta, z notranjimi inštalacijskimi deli vred. Deloma bo montažna in deloma klasična.
Po slovesnosti se je v bližnjem gozdiču odvijalo tovariško srečanje Iskrašev in povabljenih gostov. Prilike za izmenjavo resnih in manj resnih mnenj ter besed je bilo več kot dovolj. Odhajali smo s prijetnimi vtisi o trdni volji in delovni zavzetosti kolektiva, ki
ISKRA
Štev. 28-2. julij 1977
Vsul seje prvi beton.
si zna utreti pot v lepšo bodočnost. Z napredkom in razvojem v 26 letih svojega obstoja je to ničkolikokrat uspešno dokazal.	xmD
GOVOR DIREKTORJA TOZD LUDVIKA SIMONIČA
Danes, ko polagamo temelje za novo tovarno potenciometrov, je naš veliki praznik, kajti to je najvažnejši trenutek v razvoju našega kolektiva. Ro 26 letih izvajamo prvo obsežnejšo in programsko obdelano investicijsko naložbo v skupni vrednosti 8 milijard. V novi tovarni bomo podvojili proizvodnjo potenciometrov. Letna proizvodnja, blizu 100 milijonov potenciometrov, bo namenjena v glavnem v izvoz v skupni vrednosti 7,5 mio dolarjev. Za temi številkami, ki se sicer lepo slišijo, je skrito trdo in ustvarjalno delo vseh članov kolektiva kot tudi širše delovne skupnosti v daljšem obdobju preteklih let. Značilnost našega delovanja v prehojenem obdobju je bila v tem, da smo gradili lastno tehnološko osnovo razvoja, z drobnimi investicijskimi vlaganji pa postopno omogočali uvajanje sodobnejših tehnoloških postopkov v proizvodnjo.
Od vsega začetka smo se zavedali, da samo ob jugoslovanskem tržišču in lagod-
Direktor TOZD Upori Ludvik Simonič govori.
Delavka Mimica Kovačič z najdaljšim stažem je začela gradnjo nove tovarne.
nem življenju ni mogoče razviti sodobne tehnologije v proizvodnji elektronskih sestavnih delov, kajti slednjo pogojuje samo velikoserijska proizvodnja. Zato smo se morali kljub velikim težavam, včasih tudi z neuspehom, vztrajno usmerjati v izvoz, ne glede na nizke izvozne cene in velike zahteve po kvaliteti in solidnosti v poslovanju. Praksa nam potrjuje, da je bila taka izvozna usmeritev edino pravilna, saj bomo že letos dosegli 8 milijonov dolarjev izvoza. Pomembnosti izvoza ne bi smeli vrednotiti le po ekonomskih pokazateljih, pač pa tudi v mnogočem drugem. Na svetovnem trgu se srečujemo z močno konkurenco, ki nam vnaša stalni nemir v lastno tehnologijo, kar vzpodbuja večjo ustvarjalnost pri naših strokovnih kadrih. Ko sodelujemo s tujimi poslovnimi partnerji, izstopamo iz anonimnosti, naš kraj s petelinovim simbolom postaja znan v svetu.
Mnogi naši kupci nam v težavah tudi svetujejo in včasih celo pomagajo reševati tehnološke probleme. Skratka, smo tako pripeti na voz, ki ga poganja tehnološki napredek v svetu.
Tako uspešno uveljavljanje na svetovnem trgu smo lahko dosegli v veliki ISKRI, ki po obsegu in programu hodi vštric z največjimi svetovnimi firmami, kar vsem omogoča mnogostranske poslovne povezave z zunanjim svetom.
Nova tovarna potenciometrov bo za šentjernejski kolektiv velika pridobitev, pa tudi velika obveznost. Zlasti moramo opraviti veliko in zahtevno delo na področju mehanizacije delovnega procesa, tako da bo možno z racionalizacijo tehnološko izdelav-nega časa odplačati vse obveznosti do bančnih kreditov. Projekt mehanizacije v proizvodnji bomo morali dosledno speljati, ker bodo sicer nastopile težave. S 97 % izvozom bomo težko pokrili vse stroške in obveznosti. Prenos dela na domu — ki danes predstavlja 70 % vse proizvodnje v lepo urejene proizvodne prostore je lahko samo dražja rešitev.
Pred nami se odpira burno obdobje z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami. To bo sprožilo več dinamičnega in ustvarjalnega dela v kolektivu, pa tudi konflikte v reševanju problemov. Temu se verjetno ne bomo mogli izogniti.
Vzporedno z izgradnjo tovarne potenciometrov bomo urejevali tudi samoupravne odnose, kar bo dalo novo kvaliteto v samoupravljanju, kajti neposredni proizvajalci bodo lahko še bolj vplivali na hitrejši in vsestranski razvoj kolektivov.
Po srednjeročnem programu razvoja predvidevamo nadaljnja investicijska vlaga-
nja in sicer v proizvodnjo uporov 2 milijarde in pol jn 3 milijarde v nove programe, ki so že v poskusni proizvodnji in katere smo do te faze finansirali tudi s pomočjo sredstev raziskovalne skupnosti.
Nove proizvodne programe smo razvili5 sodelovanjem znanstvenih inštitutov „Jožef Stefan" in IEVT. To so: keramični substrati in hibridna vezja v debeloplastni tehnologiji ter metal film upori. Poleg tega uvajamo dodatni program s področja industrijske elektronike. Na novih programih je že zaposlenih 80 delavcev. Če bomo pravočasno podvzeli določene ukrepe, bo možno v treh letih na novih programih doseči tako vrednost proizvodnje kot danes znaša naš celotni prihodek. Največji napredek bo možno doseči v proizvodnji hibridnih de-beloplastnih vezij za katere razvoj teče na Inštitutu ,.Jožef Stefan". Potencialni potrošnik hbridnih vezij je že danes Kranjska Elektromehanika s katero tudi v načrtovanju prav lepo sodelujemo. Ob tej priliki bi rad poudaril, da je osvajanje novih proizvodnih programov plod uspešnega in tvornega sodelovanja med znanostjo in proizvodnjo.
To sodelovanje ni nastalo na osnovi zvenečih pravno urejenih pogodb, pač pa sta si segla v roke raziskovalec, proizvajalec ih potrošnik in na drugi strani Raziskovalna skupnost in Ljubljanska banka. V bodoče si bomo prizadevali, da bi sodelovanje z razvojnimi inštituti še poglobili in poiskali še prejšnje oblike sodelovanja. Ena izmed teh je tudi ta, da bi vložek znanstveno raziskovalnega dela v novem izdelku ovrednotili preko proizvodnje na trgu in ga na ta način v tržni odvisnosti materialno stimulirali. Na ta način bi lahko oba interesa še bolj povezali, kar bi dalo novo kvaliteto.
Poleg izgradnje tovarne potenciometrov je najosnovnejša naloga v tem trenutku, da zelo hitro omasovimo proizvodnjo novih izdelkov, kajti potrebe na domačem in inozemskem trgu so zelo velike. Proizvodnja in potrošnja debeloplastnih vezij v svetu je šele na začetnem pohodu, zato je nujno, da se v ISKRI, Gospodarski zbornici in Banki enotno zavzamemo za razvoj te dejavnosti, ki je na področju elektronike velika revolucionarna pridobitev.
Na koncu se bi rad zahvalil vsem sodelavcem, to je tehnologom, projektantorn. kolektivu IEZE Gospodarski zbornici. Ljubljanski banki kot tudi vodstvu tovarne, ki so omogočili, da smo pripeljali investicijo v fazo izvajanja.
Gradbenemu podjetju ..Gradis" P3 želim, da bi uspešno in pravočasno opravil0 zaupana dela na gradbenem delu programa-
Dragu Lukancu v spomin
prazno delovno mesto so vsem sodelavcem pritekle solze žalosti in bolečine.
Bi! je tako vese! in poln načrtov. Svoje delo v obdelovalnici števcev je ljubil in se skupaj z nami veselil novih uspehov. S svojim delom in odnosom do sodelavcev si je pridobil ugled in priljubljenost Veliko si, dragi Drago žrtvoval za svoj in naš lepši jutrišnji dan. Z ljubeznijo in čutom odgovornosti si ob težkih pogojih gradil svoj novi dom. Ustvariti si hotel dom ljubezni in skupne sreče. Toda usoda je pretrgala vse tvoje načrte in upe, kar je težko doumeti.
Odšel si za vedno. Toda v spominu nas vseh, ki smo te poznali, boš še dolgo živet, ves svetel kot sonce, ki je posijalo na tvoje pretrgano življenje.
Slava tvojemu spominu!
Sodelavci
ZAHVALA
Še preden se je priče! prebujati novi dan, dan novih pričakovanj in uspehov, je ugasnilo mlado življenje komaj 23-letnega Drago ta. Zaman ga je pričakovala prijazna vasica Bašelj pod obronki Storžiča, da se vrne v svoj dom.
Ob tej kruti in tragični smrti so zajokala mnoga srca. Staršem, sestri in bratoma je bila zadana globoka nezacetjiva rana. Ob pogledu -na-
Ob boleči izgubi predrage žene JELKE OPARA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem Finanč' no računovodskega področja, OrganizacM skega področja, osnovnim organizacijam sindikata in sindikalni organizaciji mehanike za podarjene vence, izrečena s0-žalja in spremstvo na njeni zadnji potii
Jože Opa'*
(
1
i
P
$
a
se
n:
Vi
Ci
di
1$
iz
a
1.
šč
Ul
5
in
■e:
15
Sl
im
nt
IS
te
ne
va
0l
L
ta
o
te
ta
ne
Zc
te
ne
sa
va
S(
tu
zel
Us
Zi
(1
IS
UI
za
sa
IS
m
sa
ot
S<
Pi
i!
is
na
be
ni
ie
te
! ^ ia
ti
di
ol
fc
te
D
H
ti
d,
1$
n
it
ta
o.
II
s:
o
Zi
o
ti
p
p
Sl
Sklepi 6. zasedanja skupščine Z P Iskra (24. 6.1977)
Skupščina ZP ISKRA potijuje sklepe in informacijo o izvrševanju sklepov 5. zasedanja Skupščine ZP Iskra z dne 29.4.1977.
Skupščina ZP ISKRE sprejme na Znanje informacijo in poročilo predsednika Odbora za gospodarsko fi-lančne zadeve o zaključkih usklajevalnega postopka v zvezi s »Smernicami in nalogami za izvajanje plana družbenoekonomskega razvoja ZP ISKRE 1976-1980 v letu 1977“.
V predlogu predvidena sredstva za Vgradnjo informacijskega sistema se znižajo iz 2.500.000 din na 1.000.000 din.
Do naslednjega zasedanja Skupščine naj se ponovno dokumentirano uskladi predvidena dejavnost in za njo Potrebna sredstva službe KTD za leto 1977.
. Tako dopolnjeni predlog »Smernic •n nalog za izvajanje plana družbenoekonomskega razvoja ZP ISKRE ‘976—1980 v letu 1977“ sprejema Skupščina z večino glasov (3 proti).
Skupščina vzame na znanje infor-iUiacijo direktorja področja za eko-Uonriko o poslovnih rezultatih SOZD ISKRA za obdobje januar—maj 1977 ter sprejema predlog, da se ob pollet-Uem poročilu izdelajo analize poslovanja in predlagajo ukrepi za tiste organizacije združenega dela, ki bodo !• polletje končale z negativnim rezul-latonr.
Skupščina sprejema osnutek »Tez o združevanju v SOZD ISKRA", kot hmeljna izhodišča za vzpostavitev teko dogovorjenih medsebojnih odnosov v SOZD ISKRA in organizacij ^ruženega dela v njenem sestavu ter s tem pričenja postopek sprejemanja novega na teh temeljih temelječega temo upravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA.
Hkrati s »Tezami o združevanju v oOZD ISKRA sprejema Skupščina ‘Udi »delovni načrt sporazumevanja o Združevanju dela v SOZD ISKRA ob Usklajevanju samoupravnih odnosov z Zakonom o združenem delu."
Skupščina sprejema z večino glasov H vzdržan) predlog KOOOS ZP ISKRA ter imenuje posebni odbor za Spremljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov, skladno z ZZD in z® usklajevanje stališč in določil po-teme^nih samoupravnih aktov SOZD
V ta odbor imenuje Skupščina: predsednike odborov za samoupravno organiziranost v DO SOZD ^ ISKRE in
predsednike družbeno-političnih organizacij SOZD ISKRA. Skupščina na osnovi podane infor-[Uucije o poteku razprave o predlogu temo upravnega sporazuma o ljudski brambi in družbeni samozaščiti v ^ZD ISKRA, soglasno sklene, da se teične postopek sprejemanja Samoupravnega sporazuma o ljudski obram-J m družbeni samozaščiti v SOZD ^KRA na osnovi čistopisa predloga.
Za realizacijo tega sklepa Skupšči-.a zadolžuje ustrezno strokovno služ-0 ui odbor za družbeno samozaščito.
Rok za sprejem samoupravnega |P°razuma o družbeni samozaščiti in !|udski obrambi v SOZD ISKRA v ,jKanizacijah združenega dela ISKRE 16 30. 9.1977.
. Skupščina daje organizacijam zdru-.nega dela priporočilo, da hkrati s ^tetopkom sprejemanja predmetnega IjUJ)0 upravnega sporazuma sprejmejo 1n.ii.drug6 ustrezne akte s področja
samozaščite in ljudske
lrUžbene hrambe.
.Skupščina sprejme na znanje po-°cUo Ds tozd KM o izidu refe-^UUuma za izločitev TOZD KM iz Zj Inštituta za produktivnost dela in ^teologijo in za konstituiranje Inšti-‘u za kakovost in metrologijo v ISki?n0 or8anizacij0 v sestavu SOZD hkrati se je seznanila tudi z linjem TOZD obrat orodjarna DO ^EKTROMEKAMKE Kranj, da j^jsna odločitev IKM ni v skladu z encijami samoupravne organizi-
»nosti v SOZD ISKRA.
Skupsejn3 soglasno zadolžuje l$kor 23 521110upravno organiziranost Ski da za naslednje zasedanje H^P^ine poda poročilo o usklaje-mJ1 takšne odločitve s tezami o rv^vanju v SOZD ISKRA.
0lR ■ ISKRE oz- njihove temeljne tjamzatijc naj v primeru, da je s pt uo odločitvijo prizadet njihov p^vni interes, ob veste Skupščino, da teatu*6 SIX)r 0 odločitvi za spremembo
Skupščina sprejme obrazložitev in poročilo predsednika komisije za podelitev nagrade in priznanj ISKRE o delu in predlogu komisije ter sprejme na osnovi podanega predloga soglasno naslednje sklepe:
—	Skupščina ZP ISKRE podeljuje tov. Milanu Železniku, dipl. ing., nagrado ISKRE za življenjsko delo in vrhunske dosežke v tehnološkem in organizacijskem razvoju ISKRE;
—	Skupščina ZP ISKRE podeljuje Ivu PAHORJU priznanje za izjemne dosežke pri organizacijskem in samoupravnem- razvoju ISKRE ter družbenopoUtičnem delovanju
-	Skupščina ZP ISKRE podeljuje Savi RANKOVlCU priznanje za izjemne dosežke pri razvoju tržništ-va in uveljavljanju ISKRE)
-	Skupščina	ZP	ISKRE	podeljuje
Francu Somraku priznanje za izjemne dosežke pri razvoju ISKRE na programskem in investicijskem področju
-	Skupščina	ZP	ISKRE	podeljuje
Jaki VEHOVCU priznanje za izjemne dosežke pri organizacijskem in samoupravnem razvoju ISKRE ter družb eno-političnem delovanju
—	Skupščina	ZP	ISKRE	podeljuje
Alojzu ŽUMRU	priznanje za izjem-
ne dosežke pri organizaciji proizvodnje in uveljavljanju ISKRE na domačem in tujem trgu Nagrada in priznanja ISKRE bodo
izročena na proslavi dneva ISKRE dne 2. julija v Novi Gorici.
Hkrati s podelitvijo nagrade in priznanj v letošnjem letu se nagrajencem izroči tudi plaketa ISKRE, s tem, da se do naslednje podelitve izvede javni natečaj, tako za plaketo ISKRE, kakor tudi za plaketo, ki se podeljuje delavcem ISKRE ob 30-letnem delovnem jubileju.
Skupščina sprejme predlog IO KOOOS ZP ISKRA, da se Odboru
PLODNO SODELOVANJE Z LJUBLJANSKIM FESTIVALOM
Priznanje, a tudi vzpodbuda
QB 25.3uBiLeamb CDeO
HAHSONib pobecmb p R!Kg
"OicvAtb v IoubLoani 1977 J5 doeL,3U36cr>o SpomiNskg DlAkeco imDrunandg--oio ISKRA?, L,3ub1,3ah>v Za‘0 oLooLecNoSoDekovAHoe
IH p l,tit>NOj^XZV13AH3€ QvO
Bobne OOeHDAveOeVr z
jovmo O ROANIZACOO
1dUb13Q.M<X„ 23. 3UH13A 1977 Pvsfc>3dDUlk.Zt)S -OlRgkCOR. CO q>, B riž ar	-orJTghrSc.
• YV't^^^,eUB,VUeRj
Priznanje Iskn za sodelovanje.
Takšne plakete bo prejelo prvih pet letošnjih nagrajencev Iskre na proslavi v Novi Gorici
partizanskih RA delavnic in Odboru koroških partizanov podeli domicil, saj gre v prvem primeru za zametek dejavnosti v NOB, iz katere se je razvila sedanja ISKRA, v drugem primeru pa za dolg do dela Slovencev v zamejstvu in za legalizacijo našega dosedanjega dolgoletnega sodelovanja in podpore koroškim Slovencem.
Skupščina istočasno imenuje domicilni odbor v naslednji sestavi:
—	predstavniki obeh borčevskih organizacij z po tremi delegati, ki jih določita obe organizaciji in
-	predstavniki ISKRE:
— Klavs Vladimir
— Železnik Milan — Križnar Franc — Mohor Bogdan
Skupščina na predlog sindikata ZP ISKRA poziva tiste TOZD, ki še niso obravnavale oz. sprejele Samoupravnega sporazuma posebne izobraževalne skupnosti za elektro stroko v SR Sloveniji, da to nemudoma iz vrše.
Skupščina sprejema na znanje informacijo namestnika predsednika Odbora za samoupravni nadzor Skupščine ZP ISKRA o ugotovitvah Odbora za samoupravni nadzor, pod-vzetih ukrepih v zvezi s prepovedjo obratovanja centrale Metaconta v Nišu, ki jo je izrekel republiški inšpektor za zveze SR Srbije, kakor tudi o podvzetih ukrepih glede takšnega neodgovornega delovanja inšpektorja tov. Živanoviča ter hkrati pooblašča Odbor za samoupravni nadzor ter poslovodne organe, da še vnaprej pod-vzemajo vse potrebne ukrepe, da se zavaruje ugled in zaščitijo interesi SOZD ISKRE.
Skupščina sprejme na znanje informacijo DS ISKRA EMO Celje, da bo 28. VI. 1977 v OZD ISKRA EMO izveden referendum, na katerem se bodo delavci odločili o izstopu DO EMO iz SOZD ISKRA.
Skupščina sprejme na znanje informacijo namestnika generalnega direktorja ZP tov. Stipaniča ter soglaša s pod vzetimi ukrepi v zvezi z prepovedjo uvoza 119 panoge.

Plaketa Ljubljanskega festivala Iskri
Predstavniki ljubljanskega Festivala so ob 25. obletnici podelili ZP Iskra priznanje za uspešno sodelovanje.
Ta dogodek pomeni predvsem potrditev pravilne usmeritve naših kulturnih prizadevanj. »Kulturo delavcem" je geslo, ki smo ga v Iskri razumeli pravilno. Povezava z ljubljanskim Festivalom je res samo ena od poti približevanja kulture najširšemu občinstvu, vendar uspešna. Za polovico večje število obiskovalcev iz delovnih organizacij je dokaz in priznanje — Festivalu in Iskri.
Stane Fleischman
r

K..
J
(--------------------------------------------------------------
Humanizacija napredka
V	soboto, 25. junija se je začela v Portorožu VII. mednarodna konferenca »Znanost in družba", kije bila to pot posvečena temi humanizacije napredka.
Konference se je udeležilo 167 udeležencev iz Jugoslavije in 54 ude ležencev iz 26 dežel sveta, med njimi predstavnild številnih dežel \ razvoju. Konferenca je bila tematsko razdeljena na štiri poglavja in sicer »Humanizem-kriterij napredka“-Rast, razvoj in napredek" »Znanost in tehnologija v humanizaciji napredka,1 ter »Kultura-dejavnik napredka".
Za konferenco so naši udeleženci pripravili po en temeljni prispevek za vsako poglavje, podobno so štiri temeljne prispevke pripravili še štirje tuji udeleženci konference. Nadalje je sodelovalo na konferenci 27 Jugoslovanov s svojimi sporočili, 15 sporočil pa so pripravili udeleženci iz tujine. Tako je bilo torej za konferenco pripravljenih 55 referatov in sporočil.
Konferenco je odprl predsednik organizacijskega odbora VII. konference dr. Zoran Pjanič, ki je med drugim poudaril, da je konferenca zbor uglednih predstavnikov znanstvenega in javnega življenja raznih idejnih smeri in splošne usmerjenosti. Tisto, kar jih združuje, je želja, da bi natančno ugotovili najpomembnejše probleme naše dobe in da bodo v iskrenem dialogu predložih možne rešitve.
V	imenu pokrovitelja konference, SZDL Jugoslavije, je udeležence pozdravila Vida Tomšičeva, ki je poudarila, da je Socialistična zveza izrazito zainteresirana za takšno znanost, ki neposredno služi človeku. Tema letošnje konference, humanizacije napredka, že s svojim nazivom sugerira zdaj že dovolj jasno dejstvo, da ni vse tisto, kar je novo, istočasno tudi v službi humanega napredka.
Možnosti hitrejše izmenjave znanja in vzpodbujanje domačih znanstvenih delavcev, da bi ne prenašali nekritično tujih izkušenj in da bi z lastnimi napori ustvarili zakladnico znanja, iskajoč poti k novim znanstvenim odkritjem, usmerjajo predvsem h humani uporabi znanosti. Ta proces, ki v naši deželi že poteka, imenujemo mi podružbljanje znanosti, da pa bi se uspešno tudi uresničil, smo skozi ustavo, še posebej pa skozi zakon o združenem delu, ustvarih tudi ustrezne družbene mehanizme. Eden izmed njih je svobodna menjava dela med znanostjo na eni in gospodarstvom ter družbenimi institucijami na drugi strani. Takšni procesi so v samoupravni socialistični družbi, kakršna je naša, nujni in naravni. Kajti osebna svoboda in človekove pravice so neločljivi del družbenih odnosov in naši napori so usmerjeni v tej smeri, da bi se človek osvobodil slehernega izkoriščanja in samovolje drugih ter sam, s svojim delom in ustvarjanjem, omogočil ugodnejše in naravne pogoje za lasten neoviran razvoj in razvoj celotne družbe. Zato sta nova ustava in druge regulative usmerjene k zaščiti te človekove pravice.
V	nadaljevanju je Vida Tomšičeva govorila o pojmovanju vloge znanosti v naši družbi in pri tem poudarila, da se mora znanost vključiti v celotne družbeno-reprodukcijske odnose, da bi tako več dosegli v naši skupnosti pa tudi onemogočili različne zlorabe znanstvenih dosežkov v nehumane namene. Razen tega pa ves naš samoupravni razvoj temelji na marksistični znanosti in v kolikor bomo uspeli, da bo vsak naš proizvajalec in državljan znanstveno utemeljeval svoje mišljenje, v toliko hitreje bomo tudi uresničili socialistično samoupravno družbo, je zaključila Vida Tomšičeva.
Za njo je v imenu SAZU in sveta jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti pozdravil zborovanje predsednik SAZU dr. Janez Milčinski.
Konferenca »Znanost in družba" je zaključila svoje delo v četrtek, 30. junija s tretjo redno skupščino Združenja Znanost in družba.
Bliže k potrošniku
Gospodinje in „gospodinjci“ so pozorno sledili kuharjevi razlagi in prikazu.
V sredo, četrtek in petek popoldne je bila v Nami v Velenju zanimiva demonstracija malih gospodinjskih aparatov, ki jih izdeluje Iskra. Način uporabe in zmogljivost teh »gospodinjskih pomočnikov" je po tri ure kazal Namin kuhar.
Gospodinjin čas je gotovo zelo omejen in za gospodinjske tečaje manjka časa, pri kuhi pa se mudi in le katera gospodinja utegne gledati v prospekte in recepte.
Zato je Iskra, največji slovenski proizvajalec gospodinjskih aparatov pripravila kar v Nami — v prodajnih prostorih prikaz in uporabnost svojih izdelkov. Vrst ih so se napitki, zrezki in pijače. Zlasti so se gospodinje zanimale za mešalnik izdelan v kooperaciji Iskra—Girmi. Je po ceni dosegljiv poprečenmu kupcu in opravi vsa najnujnejša in najpogostejša opravila v kuhinji. Zmiksa sadje ah zelenjavo, stepe smetano in pripravi testo za omlete, zmelje kavo, sir za parmezan in suh kruh v drobtine ter ožema limone.
Vsi aparati, ki bi utegnih zanimati neprofesionalno kuharico, so prišli na vrsto. Vprašanja so kar deževala in kuhar je razlagal in pojasnjeval izčrpno in vztrajno.
Stal sem med gospodinjami in jih’ povprašal o koristnosti take informacije. Vesele so bile. Mlada mamica z otrokom v naročju nji je rekla: »Kam bi z otrokom popoldne, takole sem pa mimogrede ujela nekaj koristnih na-
ZAHVALA Ob smrti mojega očeta FRANCA MERŠETA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD SVN za izkazano pozornost, izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti
Franjo Meri«
ISKRA	-
Štev. 28 —2. julij 1977	"
Plavanje potapljačev »Sava ’77«
V soboto, 25. junija je Društvo za podvodne dejavnosti Kranj v počastitev dneva borca organiziralo peto plavanje potapljačev po 12 km dolgem odseku Save. To je bilo tretje tovrstno tekmovanje.
Za razliko od prejšnjih let, prvič je bilo tekmovanje organizirano leta 1971/72 iz Žirovnice do Kranja, so letos potapljači štartali v Kranju pri elektrarni. Cilj je bil v Drago čajni (avtocamp).
Prva dvojica plavalcev je pogumno zaplavala po mrzli in dokaj nevarni Savi ob 10. uri. Potem so plavalci star-tali vsake tri minute. Tekmovanja se je udeležilo šest ekip iz treh klubov.
Sodelovali so DPD Kranj, KPA Novo mesto in DRM Ljubljana; ekipe iz potapljaškega društva KOSTRENA iz
Reke letos ni bilo. Sodelovah so tudi trije Iskraši.
Prvič je sodelovala tudi popolna ženska ekipa iz DPD Kranj, v postavi Aljančič-Draksler. Pogumni dekleti sta zasedli odlično četrto mesto. Omeniti je treba, da ima DPD Kranj v svojih vrstah tudi štiri člane civilne zaščite in pomeni to tekmovanje hkrati tudi vajo civilne zaščite.
Organizacija tekmovanja je bila na visoki ravni. Za varnost tekmovalcev na progi je poskrbela ekipa Zavoda za požarno in tehnično varnost Kranj.
Rezultati-
1. Stare-Brilly, DPD Kranj 1.00.45“, 2. Strniša—Markovič, KPA N. mesto 1.01.00“, 3. Jager-Vrhovec, DRM Ljubljana 1.04.05“, 4. Aljančič—Draksler, DPD Kranj 1.06.22“, 5. Miklavčič —Rauch, DPD Kranj 1.07.30“, 6. Suhadolnik—Artač, DPD Kranj 1.08.49“.
Marko Jeršin
Tekmovalci na cilju.
Razstava cvetja in lovstva v Cerkljah
27. junija so odprli v Cerkljah 11. razstavo cvetja in 8. razstavo lovstva pod pokroviteljstvom Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja. Razstavo organizirata Turistično društvo in Lovska družina Cerklje, organizirajo pa jo vsako leto ob 4. juliju dnevu borca. Odprta bo do 5. julija. Na letošnji razstavi, ki je še obsežnejša, pestrejša in bogatejša, sodeluje tudi veliko Iskrašev iz Cerkelj in okoUce, gospodinje pa tekmujejo tudi o urejenosti vrtov in balkonov, najboljšim pa bodo podelili priznanja. Na letošnji razstavi bo sodelovalo okrog 250 razstavljalcev iz vse Slovenije, razstavni prostor pa so še razširih okrog osnovne šole Davorin Jenko. Za razstavo so se že dalj časa pripravljale vse Cerklje in so zelo lepo urejene, za vse obiskovalce razstave. Lani je bilo 15.000 obiskovalcev, pripravljenih pa je tudi več zanimivih kulturnih prireditev.
J. Kuhar
Odbor za medsebojna razmerja ISKRA—IEZE
TOZD - TOVARNA SPECIALNIH ELEMENTOV IN MATERIALOV - SEM Ljubljana, Tržaška 2
Objavlja prosta detovna mesta:
1.	RAZVIJALEC
Področje dela bo obsegalo razvoj tračnih transformatorskih jeder in specialnih malih transformatorjev.
POGOJI:
—	visoka izobrazba elektro stroke
—	2 leti delovnih izkušenj ali
—	višja izobrazba elektro stroke
—	5 let delovnih izkušenj Osebni dohodki od 6.600 din dalje.
2.	VZDRŽEVALEC - MEHANIK
Za popravila in vzdrževanje naprav in za samostojno opravljanje finomehanskih del. POGOJI:
—	kvalificiran finomehanik
—	3 leta delovnih izkušenj Osebni dohodki od 4.200 din dalje.
Udje ceha paličarjev vsako soboto na drugem vrhu
To pot smo ude strogega „ceha paličarjev", ki so mimogrede povedano vsi tudi člani planinskega društva Kranj, smo zadnje dni maja srečali na Lubniku nad Škofjo Loko, ko so slovesno proslavljali pobratenje s škofjeloškimi POHODNIKI in ne POHOT-NIKI, kot so Škofjeločane šaljivo imeno-
Prevozi na Dugi otok
Datumi prevozov z ladjo iz Sukošana na Dugi otok za letovalce, ki bodo letovali z lastnimi šotori:
3. 7.	6. 7.	10. 7.
13. 7.	16. 7.	20. 7.
23. 7.	26. 7.	30. 7.
2. 8.	5. 8.	9. 8.
12.8.	15.8.	19. 8.
22. 8.	25.8.	29. 8.
Na Dugem otoku je še nekaj možnosti za letovanje v Iskrinih šotorih in sicer konec avgusta in v začetku septembra.
Tudi v avtokampu Runke so še možnosti od 9. 8. naprej.
Pohitite s prijavami, če želite letovati!
3.	KLEPAR I.
Za opravljanje zahtevnejših kleparskih del. POGOJI:
—	kvalificiran klepar
—	tri leta delovnih izkušenj Osebni dohodki od 4.200 din dalje.
4.	MONTAŽNI DELAVEC
Za delo v proizvodnji tračnih jeder.
POGOJI:
—	polkvalificiran ali priučen delavec
—	3 leta delovnih izkušenj Osebni dohodki od 3.100 dalje.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 - Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRA-VICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
v
Posnetek z izleta PD Iskra v dolino Roža in na Bleščečo planino, kjer so M srečali s predstavniki Slovenskega planinskega društva v Celovcu. O srečanju naših in koroških planincev več prihodnjič.
„Paličarji“, med katerimi je precej Iskrašev, sicer pa so vsi člani kranjskega planinskega društva - na Lubniku, maja 1977.
vali. Slavnostni nagovor je imel prvi mojster „ceha" Mirko Križnar, danes mlajši upokojenec, sicer pa iskren Iskraš, ki je tudi „pro-izvajalec" in rezbar ličnih drenovih palic. Sicer pa je sam red med člani ceha morda strožji kot danes v Iskri: član ..paličarjev" lahko postane samo tisti, ki dve leti disciplinirano opravlja vse naloge, ki mu jih nalaga „ceh", ki spoštuje naravo in zdravo življenje, obiskuje skupne pohode in se sploh zvesto ravna po zapovedih „ceha", ki so spravljene v posebni skrinji v gostilni na
Čepuljah. Ženske niso člani „ceha" (pal'- , čarji pravijo, da hočejo ostati svobodni v ; svojih odločitvah in nobenemu ženskem11 ; bitju pokorni!), smejo pa dvakrat do trikra1 s svojimi možmi in fanti skupaj na izleL kadar tako odločijo udje, morajo pa se seveda pokoravati odločitvam „udov ceha-' Seveda pa bi bilo zanimivo slišati, ali ji1'’ tak nepojmljiv ..teror" uspeva tudi doma' ali pa imajo ravno nasprotno situacijo? !
I.S.
Izlet na Grohat in Raduho
Planinsko društvo Iskra vabi prijatelje planin in transverzalce, da se udeležijo planinskega izleta na Grohat in Raduho, ki bo v soboto dne 9. julija 1977. Odhod udeležencev bo v soboto ob 6. iz Ljubljane, s Trga osvoboditve z osebnimi avtomobih.
Izlet je primeren za vse, ki so delno kondicijsko pripravljeni prehoditi pot v času 6 ur v enodnevni turi.
Prijave sprejema Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3, tel. 324-765.
Prispevek za člane PD Iskra je 25 din, za nečlane 40 din.
Izlet bo v vsakem vremenu.
Izlet vodi Mile Žmitek.
Vabimo interesente, da pošljejo pismene ponudbe v roku 15 dni, ali se osebno zglasijo v kadrovski službi TOZD SEM Ljubljana, Tržaška 2.
y