57_KRONIKA loog 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 373.3:061.2:32.019.5(497.4)"1889/1930" Prejeto: 30. 1. 2009 Branko Šuštar dr. zgodovine, muzejski svetnik, Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, SI-1000 Ljubljana e-pošta: branko.sustar@guest.arnes.si Z združitvijo razdeljeno uciteljstvo: odpor učiteljskega društva "Edinstvo" zoper edinost učiteljske organizacije UJU 1926-1928 IZVLEČEK Prispevek predstavlja društvene povezave osnovnošolskega učiteljstva na Slovenskem, ki je bilo od 1889 povezano v vseslovensko zvezo učiteljskih društev (Zaveza), a je zaradi njene liberalne usmerjenosti nastala še katoliško usmerjena Slomškova zveza (1900—1926). Po depolitizaciji zveze slovenskih učiteljskih društev (UJU, poverjeništvo Ljubljana) na zborovanju v Celju julija 1926 so se ji po več kot četrt stoletja spet pridružili katoliško usmerjeni učitelji. Nasprotniki depolitizacije med učiteljstvom so zato ustanovili časopis in društvo Edinstvo (1926—1928), ki je povezalo ekstremno unitaristične predstavnike liberalizma. Ti so do leta 1926 obvladali vodstvo slovenskega dela zveze učiteljskih društev (UJU, poverjeništvo Ljubljana)pa tudi gospodarske organizacije slovenskega učiteljstva (Učiteljska tiskarna). Enotnost nepolitične sindikalne učiteljske organizacije je bila dolgoletni projekt, kije uspel v letih 1929 in 1930. KLJUČNE BESEDE učiteljstvo, učiteljska društva, Udruženje jugoslovanskih učiteljev/UJU, Slomškova zveza, Edinstvo, časopis, sindikalno gibanje, kulturni boj ABSTRACT BY UNITING DIVIDED TEACHERS: RESISTANCE OF THE TEACHERS' SOCIETY "EDINSTVO" AGAINST THE UNITY OF THE TEACHERS' ORGANISATION UJU 1926—1928 The contribution presents the societies connections of the primary school teachers on Slovene territory that were from 1889 on united in an all-Slovene association of teachers societies (Zaveza — Federation of Teachers Associations). However, due to its liberal orientation, another, Catholic oriented Slomškova zveza (Slomšek union) emerged (1900—1926). After the depolitisation of the association of Slovene teachers societies (UJU, Ljubljana committee), at the convention in Celje in July 1926, the Catholic oriented teachers joined the association after over a quartet of a century. The opposers of depolitisation among teachers hence established the newspaper and society Edinstvo (Unity) (1926—1928), which merged the extremely unitarian representatives of liberalism. By the year 1926 they managed the leadership of the Slovene part of the association of teachers societies (UJU, Ljubljana committee), and as well economic organisation of the Slovene teachers (Teachers printing house). Unity of a non-political trade Union teachers organisation was a long-term project, which was successful in the years 1929 and 1930. KEY WORDS teachers, Teachers societies, Udruženje jugoslovanskih učiteljev/UJU, Slomškova zveza, Edinstvo, newspaper, trade Union movement, cultural struggle Ena pomembnih značilnosti slovenskega osnovnošolskega učiteljstva je bila od konca 19. stoletja njihova jasna ideološka opredelitev med liberalizmom in katolicizmom, ki sta ga od leta 1900 predstavljali dve stanovski (sindikalni) učiteljski organizaciji. Na drugem katoliškem shodu septembra 1900 je kot odgovor na povsem liberalno opredelitev od 1889 skupne vseslovenske učiteljske organizacije ("Zaveza slovenskih učiteljskih društev" / pozneje "Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev") katoliško usmerjeno učiteljstvo oblikovalo svojo učiteljsko zvezo. "Slomškova zveza" je sicer vključila manjše število učiteljstva, a njen pomen je narasel posebno na Kranjskem po letu 1908 in prevladi političnega katolicizma Slovenske ljudske stranke.1 Idejno in organizacijsko razdeljeno učiteljstvo se je že v stiskah vojnih let, še bolj pa v navdušenju po povezovanju in sodelovanju v novi jugoslovanski državi od jeseni 1918 poskušalo povezati v enotno sindikalno organizacijo, a ta velikokrat iskrena učiteljska prizadevanja niso uspela. Na eni strani je ostajalo učiteljstvo razdeljeno med dve stanovski (strokovni) organizaciji zaradi interesov političnih strank, ki so med učiteljstvom našli zase dragocene lokalne agitatorje, po drugi strani pa so bile posredi tudi ekonomske koristi z obvladovanjem učiteljskih gospodarskih organizacij (predvsem Učiteljske tiskarne), na kar je imelo vpliv iberalno vodstvo učiteljske Zaveze. Ta se je ob združitvi jugoslovanskega učiteljstva julija 1920 v skupno državno učiteljsko organizacijo (UJU - Udruženje jugoslovanskega učiteljstva) uspela predstaviti kot edina zastopnica slovenskega učiteljstva. Okrajna društva so postala društva UJU, vodstvo Zaveze pa je postalo po-verjeništvo UJU v Ljubljani.2 To je bilo povezano s Samostojno demokratsko stranko (SDS) in je z liberalnimi in jugoslovanskimi gesli državne enotnosti vse do leta 1926 spretno izigravalo tako predloge in prizadevanja posameznih koroških in štajerskih učiteljskih društev kot tudi katoliško učiteljsko Slomškovo zvezo. Sele boleče izkušnje pritiskov (vse do premeščanja "po službeni potrebi" za politično drugače usmerjeno učiteljstvo) ob pogosti menjavi državnega režima sredi 20. let 20. stoletja, je privedlo z zmago 'celjske deklaracije' julija 1926 do prevlade ideje depolitizacije slovenske učiteljske organizacije - UJU, Poverjeništva Ljubljana.3 Se prej kot v jugoslovanskem delu Slovenije se je zaradi italijanskega pritiska povezalo slovensko učiteljstvo na Primorskem, ko sta se na Idrijskem sredi leta 1924 povezali liberalno in katoliško usmerjeno učiteljstvo v skupno Učiteljsko društvo za idrijski okraj.4 S "celjsko deklaracijo" je bila v slovenski učiteljski organizaciji končno v prizadevanjih za skupne sindikalne in strokovne cilje manj pomembna politična pripadnost ali idejna usmerjenost posameznega učitelja. Takšno usmeritev v nepolitično učiteljsko organizacijo UJU je v času šolskega ministra Stjepana Ra-dica podprla tudi šolska uprava v Ljubljani z dr. Dra-gotinom Lončarjem.5 A gorečim učiteljskim pristašem liberalne SDS, ki so dotlej obvladovali tako vodstvo UJU kot posamezne gospodarske organizacije (npr. Učiteljsko tiskarno) je bilo pretežko sprejeti depolitizacijo, saj so desetletja kot člani učiteljske organizacije delovali izrazito politično liberalno. Tako na eni strani od konca novembra 1926 spremljamo proces pridruževanja dotedanjih članov katoliške Slomškove zveze posameznim okrajnim učiteljskim društvom UJU, na drugi strani pa so nasprotniki deklaracije že od jeseni 1926 zapuščali UJU in oblikovali kar svoje separatistično učiteljsko glasilo in društvo z lepim imenom: Edinstvo.6 Živahne odnose in idejna razmerja med učiteljskimi društvi in slovenskimi učitelji v njih ("Slomškarji", "naprednjaki' "separatisti") spremljamo med letoma 1926 in 1930 in Dr. Olgi Janša Zorn so bile pri raziskovalnem delu blizu tudi teme s področja zgodovine šolstva in društev. Tako je pisala o zgodovini gimnazije v Kranju in Pedagoške fakultete v Ljubljani, o delovanju zgodovinskih društev s sedežem v Ljubljani v 19. stoletju in o predhodnikih današnje Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Delovanje društev je predstavljala tudi pri tematiki turizma. Posebej je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani kot mentorica usmerjala številne diplomante v tematiko, ki je blizu bodočim učiteljicam in učiteljem: v obravnave šolske zgodovine in v preglede krajevne zgodovine, ki so obsegali tudi razvoj šolstva. Tako povezuje tudi ta prispevek v njej posvečenem spominskem zborniku tematiko šolstva in društev, zapisan tudi ob misli na njeno naklonjenost in upoštevanje prizadevanj Slovenskega šolskega muzeja, ki mu je ob upokojitvi prijazno prepustila zbirko mentorskih izvodov diplomskih nalog, po letu 2002 dostopnih v knjižnici muzeja. Bergant, Poizkusi šolske reforme, str. 7-8; Hojan, 0b stoletnici, str. 5-6; Leskovšek, Slomškova zveza, str. 256-261; Suštar, Učiteljske organizacije, str. 334^337. Bergant, Poizkusi šolske reforme, 9-12; Stiplovšek, Razmah, str. 383-385, 392; Hojan, 0b stoletnici, str. 6. Vstopanje Slomškarjev v okrajna društva UfU v Ljubljani in okolici Zgodilo se je prav to, o čemer se je med člani UJU mnogo govorilo: "... kaj bo, če se združimo s 3 Deklaracija o smeri naše stanovske politike (Sprejeta na VI. Pokrajinski skupščini UJU Poverjeništva Ljubljana, 17. julija 1926 v Celju.), Slovenski učitelj 1926, str. 142-143; Bergant, Poizkusi šolske reforme, str. 20-22; Ostanek, Pregled, str. 219, 244; Dolenc, Katoliška kulturna politika, str. 57; Strmčnik, Xveza društev, str. 28-29; Dolenc, Kulturni boj, str. 211, 219-221; Leskovšek, Slomškova zveza, str. 279-281. 4 Suštar, Posebnosti razvoja, str. 41, 58-59. 5 Bergant, Poizkusi šolske reforme, str. 18-19; Dolenc, Katoliška kulturna politika, str. 57; Dolenc, Šolsko delo, str. 75-76; Dolenc, Kulturni boj, str. 218. Dr. Dragotin Lončar (18761954) je bil zgodovinar in politik masarykovske usmeritve (Pavlič, Sto znamenitih osebnosti v šolstvu, str. 158-159). 6 Ostanek, Pregled, str. 219, 224; Hojan, 0b stoletnici, str. 6, 18-19; Divjak, Šola, str. 243-244; Hojan, Slovenska učiteljska organizacija, str. 194^197; Suštar, Slomškova zveza 1900-1926. Delovanje, str. 451-464. PDlInlnii pl«e«n» v ooloTnI. Lato I. V Ljubljani, 22. decembra 1926. Stev. 4. IihajA po potrebi. □ CcnJi IICT. Dir. 'i- ■ O n.'kopi«. ki «e nc vrrrtBjrj. je pt-Siff"'' ,5, grr!dnj"iHvr>. □ Reki''" or.cii« 3 načelih deklaracije in enakem postopku, kekor 38 je to z^orfifo ab prihki likvidacije SiomSkove zveze. Ta načela in drugačen poslQpek glede likvidacije ^Hdinstva^ ne more biti otedmet kakega pogajanja." Preči/ai je nato tačko 1. in 2. spodaj navedenih sklepov. Glede radovljiškega in marskofroaaskega učileljskefia društva so bili £l&ni Edinstvg mišljenja, da bi članstvo obdriaio stara mitična drai^va, ki oifstoiffjo te več disctletij, naker se je privo/ilo. da se p tem «/avi Üanslvo v Ith dveh okrajih in sporazumno itveds zdruSitov. Točka 3. in 4. bila vxeta iz predioitov zasirrjmikov bdmslva. Podpirana je bih Dfto sledeča listina:_ L lakoj UJU. oriSal ddo odseku v msiriboreki ohi^sti. k> Jc prir«;i]il pur cvČAjcv. ni pj orgiinUirnl pcduAoSkcfln tldj pu krožkih. — Tov. Pibit). ve-ß puvtlLiri.1. Ja imj by odsck lu nckjj pTO> tizotn«g|ii. neko žarite aa novo dolu rfiOcl bj(i in itijiii smo poKrwuli Uv^oiiai. Ucbi bo V to žih^eu ijucli, ki iiRLttio ž« izkušnje. - Tqv. Juranči^ aoiunja. tla ne sme biJi prtj^LČ birokrBtiiiiano, delo ii« stuc pof itail iAblcTia. pustiti ja svobodo, J» rxstanc več «raj, ki v matiboreki oblasti že otsio. iaiv. Di^ovmi Sola Jc proii formi, Ustvatiti je delovni: anjcdnjcc. — Tov, Etolsan fiovori y dnevrom ivd^J, da bi bib vi-ndai dobro ujtotoviti najprej bistvy jn na oigäni^jciji. flksiruti bi bilo Škodljivo, du postavimo» kake dogn šolo ntkiij dušcvTi^jgii.------ daio uniformirali. Na äirilh s^l^ulc^li -da mfioßo diWird] zu prop.igindo dtlovnc Nailaiic ^r poßovoiita □ tutn toviiis a tova» lišcm äli t4Vjri$KbrflsflK. Pfcd« stdnik Rape KsptTi na ixvaja^ji pri:dsovot< nikov in izpTcmcTii dnvvni red. 'ker vidi, di vtiini žvli čuti proj relcrau-. Tov. I>olg&r, fiovori o idejni osrtovi de U>vtii> lolc. Rnkotvoini poui ni dclovft* šoja. Delovni sala je aktivna ^olsi. akledina Soli. ki jc v osti ivczi t iiv[j«njcni in okolico. PTedpojioj £d ruumevanje delOvUc^ ^1« je fu I ifovvriti ničesac, ki v zBi^tku i I Cielovn dela n^ t li šoli. dclovi in ibrolL..,--šaI« moM biti Kazlika m^d delavni šoli ftosti v (iL-lovni žftil s mm JI, O temeljni princip v Kuj it aktivnost? Reformi Odvisna öd rotre.b rUtOdn. itiiro in novo iolo Otroci so v irctni in poctlbljojo na vsv. oil' 'jo nciiati o tem aovoriti, ie sc ikurncm toriičo WB^i dein- aüuuüi I iifitolji. Bit. nikg. Mi«lili bn na ccnirajno kajilni« ludi V Ljubljan]. Po okrajih bo tiriba ui|,ariÜ!>rtlti lOlLTcntc. Naloda odocka jc. dnjeti itiicijnli' vo po kro-akib in dnbivati orJ njih pcrofile. Ufwtoviti jc trcbj metodo dela. Nujnij ■ V Kl. hnj......... ■■ ■ cnakoniis pu^jinloah tcCaj zi tokotvornl pouk. ki bo zdrjžcn a [cr>rctt4nim rnimutrlvanjcin dc. lovne šole. Tcfia tcfija naj bi sc udoleiili vsi reformatorji Delovno Solo je treba propagirati po krolfcb. da prodre amhel la njo do Diitclja v zadnjo vas. V odsek ^a rcloimo äölc pil pov. UJU «o bili izvoljeni aa ljubljansko ohia£t. tov. Pibrovec [JcscniceX to\.. Cret^aa, (Bianca), tov, Hrovat fltian). tpv, Dolgan (Nova ^w) in tov. Vodetova (ia Ljubljane). Pcpohdno so Imeli lastopnijti dclov.oc iolc sestanek, na katerem so raimotrivali vprašanje u^iantivitvc in urcjevanta poseh. ncuji ^olskcjja lista v ^tni^lu delovne Sole, polef sedanjih čitank in o or^uizaciji po, CitmikeSa teiaja. ki Sa priredil R. K Lep kotak naprej je s tem sestankom 7opct napravijo pov. UJU a dvijLom novUi kolturnib delovnih sil za procvit natodarda kultiirnetla dela naiejja stanu. SESTANEK (JCITEUlČ V CELJU. Na poilv odseka pov, SJJU va nadalje, volno Šolstvo so se ahtale tovaiižicc dne 3. lebruorjii v nlciini osnovni Soli, da se r« flOTorijo o orjjonizicijt jjospodinj^ili nad«. Ijcvaioih £ol in izoljTa^i učiteljic aa pouk na teh ^lah Vseh udclcictik je bilo 34. ve čina Iz oidaljenejiili fcrOjev. Zastopana sta hiid celo slovcnjfira^i In kozjanski oktnj, SastanJk jc vodik tovatiäica Zi^eoti. iev« iz Llelia. telcrirala sta tov. MeucLu la rovailMca Pleäki>vm. Prvi je v uv.o»Jnih beje. dah poja.snjeval nujnost snildnrnc.tfa naatoer in oknpne iajradnjc podrobnega profitams "Popolno stanovsko zedinjenje vsega učiteljstva". Sklepi predstavnikov UJU in Edinstva na seji 16. 2. 1928 (Za stanovsko solidarnost vsega učiteljstva, Učiteljski tovariš 23. 2. 1927, str. 1). Likvidacija Edinstva je bila zelo obotavljiva in vodstvo UJU je aprila 1928 celo podvomilo v odkrite namene druge strani, saj so Edinjaši postavljali še nove zahteve po izrednih občnih zborih in volitvah. A vse to je vodstvo UJU odklanjalo in navajalo primer vključevanja Slomškove zveze konec leta 1926, ko ni bilo ne takšnih zahtev ne takšne prakse. Sporazum so pri Šmarsko-rogaškem učiteljskem društvu ob razpustu tamkajšnje organizacije Edinstva dosegli 14. aprila 1928. Večina bivših članov Edinstva pa je že v minulih dveh mesecih vstopilo v posamezna okrajna društva. Tudi s tem zgledom so vabili v UJU vse učiteljstvo, saj v članih niso videli bivšega Slomškarja ali bivšega Edinjaša. Obžalovali pa so posameznike, ki so, kljub svojemu podpisu na spravni izjavi, še razdvajali učiteljstvo.78 To popu- 78 Zbor vseh predsednikov učitelKskih društev iz SloveniKe v Mariboru, UT 1928, (19. 4.), str. 1-2. Seja širšega sosveta je bila v nedeljo, 15._ 4. 1928 na mariborskem učiteljišču. - Učit. društvo za Šmarsko-rogaški okraj. Učiteljski tovariš 1928, (3. 5.), str. 3. ''Poročilu o dogovoru z 'Edinstvom' je sledila dolgotrajna debata, nakar je 42 članov Edinstva pod- pisalo pristopnice in se pridružilo zborovalcem UJU''. Zaradi dogovora z Edinstvom so temu sledile volitve. Učiteljstva je bilo v obeh okrajih 90, članov društva pa 81 (39 iz U+U in 42 likv. Edinstvo). - Vključevanje tudi v Kranjskem okraju ni teklo gladko. Likvidacija Edinstva. Učiteljski tovariš 1928, (31. 5.), str. 2 in J. L./apajne/, Likvidacija Edinstva za kranjski srez. Učiteljski tovariš 1928, (8. 6.), str. 2. - V Litijskem okraju se je društvo Edinstvo razšlo 5. 5.: Likvidacija Edinstva, Učiteljski tovariš 1928, (9. 5.), str. 1 in 1928, (8. 6.), str. 3. - Likvidacija Edinstva za Ljubljano in ščanje je imelo posledico, da je še sredi leta 1928 ostalo zunaj skupne organizacije tisto učiteljstvo radovljiškega okraja, ki je bilo prej včlanjeno v Edinstvo. A kljub tej izjemi je že veljalo, da je vse osnovnošolsko učiteljstvo v Sloveniji združeno 'pod praporom UJU."Organizacija je v 32 okrajnih društvih štela 2926 članov (leto prej 2717). Učiteljska tiskarna pa kljub prizadevanjem slovenskega vodstva organizacije ni postala last UJU, ki je z njo nato poslovalo le po pogodbi.79 Spremembe zadnjih let v učiteljski organizaciji je leta 1927 označil Lojze Ude v 'Mladini' kot 'duhovno revolucijo osnovnošolskega učiteljstva'. Po drugi strani je v Ljubljani, 'ki je bila sedež gonje proti po-verjeništvu ... leglo razdora'', kjer je bilo "največ zabavljanja in krika proti organizaciji", pokazalo učitelj-stvo z le polovično udeležbo na zborovanju 6. decembra 1927 premajhno stanovsko zavest.80 Zaradi 79 okolico, Učiteljski tovariš 1928, (14. 6.), str. 2. To se je zgodilo 2. junija. Delovanje poverjeništva UJU - Ljubljana od 1. julija 1927. do 30. junija 1928. Učiteljski tovariš 1928, (14. 7.), str. 1-2. Edinstvo je imelo okrajna društva v Ljubljani in okolici, Kranju, Radovljici, Kočevju, Novem mestu, Brežicah in Rogaški Slatini. Do srede leta 1928 so v UJU le v šmarsko-rogaškem okraju pristopili člani bivšega Edinstva v okrajno društvo. - Likvidacija Edinstva. Učiteljski tovariš 1928, (14. 7.), str. 4. Ko se je 23. 6. 1928 razdružilo Učiteljsko društvo Edinost, je bila izvršena "likvidacija vsega 'Edinstva'', razen v radovljiškem okraju. Duhovna revolucija ... Učiteljski tovariš 1927, (15. 12.), str. 3. Gre za Udetov članek v 2. št. Mladine. - I. S., 50%. prizadevanj 'Učiteljskega tovariša' za odpravo posameznih nepravilnosti v zvezi z nameščanjem učitelj-stva, je šolska uprava maja 1928 sprožila disciplinsko preiskavo proti uredniku Ivanu Dimniku in poverjeniku Skulju. Motili so jih članki na naslovnici v črno obrobljeni rubriki 'Kaj se godi' (na t.im. črni deski), ki jih je v letu 1928 prinašal ta šolski list. Učiteljstvo je ta pritisk razumelo in preiskovanca podpiralo v nepričakovani borbi s šolsko upravo za svobodo in neodvisnost strokovne organizacije, za načela, ki so v UJU zmagala s celjsko skupščino 17. julija 1926.81 Kot je julija 1929 na pokrajinski skupščini v Ljubljani omenil poverjenik Skulj, nekateri pri tem niso razumeli načelnega stališča organizacije. Eni so bili skrajni ekstremisti, drugi pa se niso mogli "povzpeti preko trenotnil ugodnosti konjunkture", čeprav so se oboji radi sklicevali na deklaracijo, ko politične razmere niso bile zanje ugodne. Razpoloženje med uči-teljstvom je bilo tudi kritično do dela vodstva UJU, kar je prineslo tudi burno razpravo na zborovanju. Še vedno se je med delom učiteljstva ohranjalo razdeljevanje kandidatur in članstva po pripadnosti "k bivši Slomškovi zvezi in Edinstvu", kar je pomenilo nerazumevanje deklaracije.82 Kritična opozicija, ki je sicer nastopala proti vsakemu poskusu politične nestrpnosti, je poskušala z okrožnicami članstvu in bolj skrivnim delovanjem, UXU pa je 'čistim deklarašem in momentalnim opozicionalcem v UXU' predlagalo legalno kritiko v društvih in javno delovanje.83 Tako so sredi leta 1928 na seji U+U kritično omenjali sestanek Slomškove družbe, na katerem so govorili tudi o stanovskih zadevah, konec leta pa omenjali kritiko predloga osnovnošolskega zakona v 'Slovencu'. A ta zakonski načrt je bil predlog vlade dr. Korošca, ne pa delo UJU, zato poziv "Krščansko učiteljstvo na plan!" ni bil na mestu. O verskem pouku se je večina slovenskega učiteljstva strinjala, da ga poučujejo kateheti, srbsko učiteljstvo pa je z drugačno rešitvijo zagovarjalo rešitve, ki jih je upošteval tudi zakonski predlog.84 Nov politični položaj v državi je spodbudil vodstvo slovenskega dela U+U konec januarja 1929 k izjavi o stanovski enotnosti, narodnem in državnem edinstvu in delovanju učiteljstva. Po uvedbi kraljeve diktature in razpustu strank se je v očeh UJU pokazala takšna nestrankarska usmeritev organizacije "najsijajnejšepotrdilo in zadoščenje", poudarek narodnega in državnega edinstva v kraljevem manifestu pa so sprejemali kot temelj svojega dela že "v vsej pretekli dobi". To je bila učiteljstvu delovna usmeritev osvobojena "spon strankarstva inpartizanstva", niso pa jim bila potrebna zunanja gesla, "ki so se v preteklih žalostnih časih zlorabljala za strankarske namene."85 Na ta način so sprejemali delovanje v duhu državne usmeritve, hkrati pa kritično odgovarjali krogu učitelj-stva bivšega Edinstva. Ti učitelji so prav z zunanjim poudarjanjem gesla, ki ga je tedaj poudarjal kralj Aleksander, na svoj način gotovo videli v kraljevem proglasu potrditev svojih stališč. Sejo ožjega sosveta UJU so 31. januarja 1929 sklicali tudi zaradi Radovljiškega učiteljskega društva (Edinstva) in kot odgovor sprejeli proglas.86 Kljub delitvi številčnega (217 članov) okrajnega društva za ljubljansko okolico v dva: za vzhodni in zahodni del, je ostalo tudi v letu 1929 število v ljubljansko poverjeništvo UJU vključenih učiteljskih društev 32 (z 2877 člani), saj je zaradi neporavnane članarine (začasno) izstopilo Ma-renberško učiteljsko društvo (Radlje ob Dravi).87 Ko je še Radovljiško učiteljsko društvo, prej včlanjeno pri Edinstvu, sklenilo 27. septembra 1929 na rednem občnem zboru na Breznici, da se raz-druži, je kazalo, da je ta razdor v učiteljski organizaciji zares končan. Ce je sporazum z Edinstvom Učiteljski tovariš 1927, (15. 12.), str. 3. "Kdo vidi to, ve ne le, zakaj je učiteljstvo nekdaj protestiralo proti 'Hlapcem', ampak razume tudi, zakaj jih je Cankar pisal." Prim. tudi: Delo in kritika. Učiteljski tovariš 1929, (24. 1.), str. 1. 81 Naši 'grehi', Učiteljski tovariš 1928, (9. 5.), str. 1; Solidarni!, Učiteljski tovariš 1928, (18. 5.), str. 1; Bistvo sedanjega boja slovenskega učiteljstva, Učiteljski tovariš 1928, (25. 5.), str. 1. - Izjava. Učiteljski tovariš 1928, (25. 5.), str. 3. - V boju za osnovne principe moderne demokracije, UčitelKski tovariš 1928, (14. 6.), str. 2. Okrajna društva so z izjavami podprla vodstvo poverjeništva. 82 Pokrajinska skupščina UJU - poverjeništvo Ljubljana, Učiteljski tovariš 1929, (25. 7.), str. 1-3. (Nagovor Poverjenika). Obsežno kritiko je pripravil član ljubljanskega društva J. Pahor, prebral pa Tavčar z Rakitne, a je bilo tajniško poročilo sprejeto z le dvema glasovoma proti. O Pahorjevi kritiki je več člankov v Učiteljski tovariš 8. in 28. avgusta in ter v septembru 1929. - Ivan Dimnik, Na kratko!. Učiteljski tovariš 1929, (12. 9.), str. 4. Dimnik je kritiziral zamisel uredniškega konzorcija, v katerem naj bi bil en član iz bivše Slomškove zveze, en demokrat in en socialist, saj je to nasprotovalo enotnosti organizacije. 83 Ali je to prava pot?. Učiteljski tovariš 1929, (28. 11.), str. 1. Kot eden od pristašev opozicije je omenjen Andrej Bensa, učitelj, Moste pri Ljubljani. - Delovanje... (Poročilo o seji dne 5. januarja 1930 v Celju), Učiteljski tovariš 1930, (16. 1.) 84 Delovanje poverjeništva UJU, (Hren). Učiteljski tovariš 1928, (5. 7.), str. 4 - 'Krščansko učiteljstvo na plan!. Učiteljski tovariš 1928, (29. 11.), str. 4. 85 Učiteljstvu, Učiteljski tovariš 1929, (31. 1.), str. 1 (Po sklepu ožjega sosveta UJU poverjeništvo Ljubljana, 31. 1. 1929). -Proglas so učiteljska društva "enodušno odobrila." Seja širšega sosveta na Zidanem mostu. Učiteljski tovariš 1929, (30. 5.), str. 1. - 'Partizanstvo' je v tem času pomenilo izrabljanje strankarskega (partijskega) delovanja na strokovnem področju. 86 Delovanje ožjega sosveta UJU - poverjeništvo Ljubljana (Poročilo iz 3. seje z dne 31. 1. 1929), Učiteljski tovariš 1929, (14. 2.), str. 3 in Seja širšega sosveta na Zidanem mostu, Učiteljski tovariš 1929, (30. 5.), str. 1. - Kot je na skupščini UJU v Ljubljani julija 1929 povedal A. Skulj: "Delali smo v duhu narodnega in državnega edinstva. 0dlo čno pa smo bili vedno proti temu, da se ta ideja profanira in izrablja v strankarsko politične in osebne svrhe ter zanese s tem v stanovsko organizacijo brezplodne prepire in razdore. Ne dopuščamo nobenega dvoma o iskrenosti našega nacionalnega čustvovanja. " Pokrajinska skupščina UJU - poverjeništvo Ljubljana, Učiteljski tovariš 1929, (25. 7.), str. 2. 87 Jos. Kobal, Delovanju UJU - poverjeništvo Ljubljana od 1. julija 1928. do 30. junija 1929. Učiteljski tovariš 1929, (10. 7.), str. 1. februarja 1928 pospremila vest o stanovski enotnosti učiteljstva na prvi strani lista, pa je tokrat 'Učiteljski tovariš' novico o prenehanju zadnje učiteljske organizacije zunaj UJU uvrstil le med manjše splošne vesti. Kot zanimivost so dopisali, da so se radovljiški tovariši prvi odcepili in zadnji vrnili v UJU. "Prvi spor je bil sklenjen v brezniški fari in tam je bila zopet sklenjena razdružitev in vrnitev v UJU." Proti so glasovali le štirje člani. A spet ni šlo nič zlahka, saj Radovljiško okrajno učiteljsko društvo UJU s predsednikom Stankom Žagarjem ni moglo rešiti zapletov v smeri dogovora širšega sosveta z bivšim vodstvom Edinstva. Zahteve po sklicu izrednega kongresa zaradi teh težav, je vodstvo UJU zavrnilo na seji v Celju v začetku leta 1930.88 Enotnost učiteljstva je bila res zahteven in trajen projekt. Med učiteljstvom meščanskih šol, ki so bili od 1921 povezani v svojo društveno zvezo in med srednješolskimi profesorji, ki so že od 1906 strokovno delovali v svojem društvu, ni prihajalo do takšnih političnih delitev kot med osnovnošolskim učitelj-stvom.89 Tudi poskusi povezovanja učiteljstva v strankarske politične klube, ko so leta 1926 pisali kar o "maniji" za njihovo ustanavljanje, niso bili prav uspešni.90 Vpliv strankarske politike na usmeritve slovenskih učiteljev v zvezi učiteljskih društev UJU ni bil nikoli tako odločujoč kot pred uveljavitvijo deklaracije julija 1926, čeprav so bile med učiteljstvom še naprej vplivne različne idejne usmeritve, predvsem liberalne, pa tudi katoliške, masa-rykovske in marksistične ideje. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ARS - Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana: AS 68 - Kraljeva banska uprava dravske banovine, Upravni oddelek, SŠM - Slovenski šolski muzej, arhivska zbirka: Udruženje jugoslovanskega učiteljstva /UJU/ po-verjeništvo Ljubljana Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev, Ljubljana. 88 Za stanovsko solidarnost vsega slovenskega učiteljstva. Učiteljski tovariš 1928, (23. 2.), str. 1. - Radovljiško učiteljsko društvo, Učiteljski tovariš 1929, (3. 10.), str. 2. -Delovanje ... (Poročilo o seji dne 5. januarja 1930. v Celju). Učiteljski tovariš 1930, (16. 1.), str. 2. - Stanko Žagar (1896-1942), poučeval v Leskovcu pri Krškem, Gorjah pri Bledu in na Srednji Dobravi pri Kropi, kjer je bil od 1924 do 1940 šolski upravitelj. Po njem, kot zavzetem učitelju, političnemu delavcu KP+ in med vojno padlem revolucionarju, je od 1966 do 1990 nosila ime najvišja slovenska nagrada v šolstvu. Slavica Pavlič, Sto znamenitih osebnosti v šolstvu, str. 182-183. 89 Šuštar, Učiteljske organizacije, str. 337. 90 Učiteljski politični klubi, Učiteljski tovariš, 1926, (6. 5.), str. 1. Arhiv SBL - ZRC SAZU, Inštitut za kulturno zgodovino, arhiv Slov. biografskega leksikona. TISKANI VIRI Učiteljski tovariš, 1926-1930, 1939. Edinstvo, 1926-1928. Slovenski učitelj, 1926. Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji, 1923. Stalež šolstva in učiteljstva, 1928. Jutro, 1926, 1937. LITERATURA Bergant, Milica: Poizkusi reforme šolstva pri Slovencih 1919-1929, Ljubljana, 1958. Hojan, Tatjana: 0b stoletnici ustanovitve slovenske učiteljske organizacije. Razstavni katalog 46. Ljubljana : Slovenski šolski muzej, 1989. Hojan, Tatjana: Slovenska učiteljska organizacija in Učiteljska tiskarna. Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje XXIX/5, 1996, str. 189-200. Hojan, Tatjana: Pedagoški in mladinski listi na Slovenskem v 20. stoletju. Kaj bereta slovenski učenec in učitelj. Razstavni katalog 69. Ljubljana : Slovenski šolski muzej 1999, str. 9-72. Divjak, Milan: Šola - morala - cerkev na Slovenskem, Pota in stranpota laičnega moralnega in družboslovnega pouka v osnovni šoli na Slovenskem 1869-1941. Ljubljana : Enotnost, 1995. Dolenc, Ervin: Šolsko delo Dragotina Lončarja, Glasnik Slovenske matice, XVIII/1-2, 1994, str. 71-77. Dolenc, Ervin: Kulturni boj. Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918-1929, Ljubljana 1996. Dolenc, Ervin, Katoliška kulturna politika in kulturni boj v Kraljevini SHS. Cerkev, kultura in politika 1890-1941. Ljubljana : Slovenska matica 1993, str. 48-60. Kolar, Vilko: Sto let 10. maj 1866 - 10. maj 1966. 100 let pouka v Jentvidu 1866 1966 (ur. V. Ko-lar), Ljubljana Šentvid 1966. Lavrenčič Pahor, Minka: Primorski učitelji. Trst 1994. Leskovšek, Mateja; Slomškova zveza 1900-1926, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 49, 2001, št. 3, str. 255-282. Ostanek, France: Pregled slovenskega periodičnega pedagoškega tiska. Sodobna pedagogika 1952, št. 5-6, str. 215-226. Pavlič, Slavica: Sto znamenitih osebnosti v šolstvu. Ljubljana : Prešernova družba, 2002. Stiplovšek, Miroslav: Razmah strokovnega - sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918-1922. Ljubljana : Partizanska knjiga, Delavska enotnost, 1979, str. 381-392, 399-401. Strmčnik, France: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije v luči svoje pozitivne pedagoške tradicije. Sodobna pedagogika, 31, 1980, str. 15— 35, 81—97. Suštar, Branko: Učiteljske organizacije na Slovenskem in njihova idejna usmeritev od srede 19. do sredine 20. stoletja. Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje XXXIV/10, 2001, št. 2, str. 329—339. Suštar, Branko: Slomškova zveza 1900—1926. (Delovanje katoliško usmerjenega učiteljstva na Slovenskem v prvi četrtini 20. stoletja): doktorska disertacija .[mentor akad. prof. dr. Vasilij Me-lik], Ljubljana, 2004. Suštar, Branko: Posebnosti razvoja učiteljskega društva Slomškova zveza v Idriji 1901-1924. Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje XXXIX/15, 2006, št. 1, str. 41—60. ZUSAMMENFASSUNG Durch Vereinigung gespaltene Lehrerschaft: Der Widerstand des Lehrervereins "Edinstvo" gegen die Gleichschaltung der Lehrerorganisation UJU 1926-1928 Der Dachverband der slowenischen Lehrervereine (Zaveza, gegr. 1889) war bis Ende des 19. Jahrhunderts politisch ausgesprochen liberal ausgerichtet, was die Gründung eines besonderen katholischen Lehrervereins zur Folge hatte (Slomškova zveza, gegr. 1900), der mit der Partei des politischen Katholizismus verbunden war. Die ideo-ogische Spaltung der Lehrerschaft in einen mehrheitlich liberal ausgerichteten Lehrerverband (Zaveza, seit 1920 UJU-Udruženje jugoslovanskih učiteljev) und einen minderheitlichen katholischen Lehrerverein, blieb - trotz aufrichtiger Vereinigungsversuche - in der Krisenzeit nach dem Ersten Weltkrieg noch mehr als ein Vierteljahrhundert bestehen. Volksschullehrer, die als politische Agitatoren von den politischen Parteien willkommen geheißen wurden, waren im ersten Viertel des 20. Jahrhunderts in zwei geistig und politisch unterschiedlich ausgerichteten Lehrerverbänden organisiert und nahmen somit am Kulturkampf teil. Dadurch wurden vor allem die gemeinsamen gewerkschaftlichen Forderungen nach höheren Gehältern, nach besserer Lage und größerem Ansehen der Lehrer beeinträchtigt. Eine derartige geistige Spaltung der Fachvereine bestand jedoch nicht unter der Lehrerschaft der Bürgerschulen (sie hatte seit 1921 einen eigenen Verein), noch weniger unter den slowenischen Mittelschullehrern, die seit 1906 einen gemeinsamen Verein hatten. Erst die schmerzlichen Erfahrungen der Volks-schuUehrerschaft bei den in den Jahren 1924-1925 rasch aufeinanderfolgenden Regimewechseln im ersten jugoslawischen Staat veranlassten die Lehrerschaft des slowenischen Teils der staatlichen Lehrerorganisation (UJU, Sektion Ljubljana) im Juli 1926 dazu, dass sie auf der Jahresversammlung am 17. Juli 1926 in Celje eine Depolitisierung der Organisation beschloss. Dann wurde im Herbst 1926 die Slomškova zveza (Slomšek-Verband) als ständischer (gewerkschaftlicher) Verband der Lehrervereine aufgehoben, seine Mitglieder blieben noch weiterhin in einem Kulturverein (Slomškova družba) verbunden. Katholisch ausgerichtete Lehrer schlossen sich den Bezirkslehrervereinen der UJU an, wo sie von den überwiegend liberal ausgerichteten alten Mitgliedern, mehr oder weniger zugeneigt, akzeptiert wurden. Dadurch sollten die Lehrer eine Einheit ihres Fachverbandes erzielen, doch die Beziehungen zwischen den Lehrern unterschiedlicher Ausrichtungen ("Slomškarji"/ Slomšek-Anhänger, "Forschrittliche", "Separatisten") waren alles Andere als einfach. Ende 1926 trennten sich die extrem liberalen Lehrer von der Gesamtlehrerorganisation. Diese hoben ideologische Unstimmigkeiten hervor, denn die Depolitisierung und folglich der Verzicht auf eine unmittelbare Verbindung der Lehrerorganisation UJU und der liberalen Partei (SDS/Samostojna demokratska stranka) war für sie unannehmbar. In der Tat hatte der Streit eine ökonomische Grundlage: Die extrem liberal ausgerichteten Lehrer beherrschten bis dahin sowohl die Führung der Sektion UJU Ljubljana als auch die wirschaftlichen Organisationen der Lehrer, vor allem die Lehrerdruckerei. Sie gründeten ihre Zeitung und den Lehrerverband Edinstvo (Einigkeit, 1926-1928) mit Anton Germek, Schuldirektor in Ježica, an der Spitze. Ihnen gesellte sich auch Luka Jelenc zu, langjähriger Leiter der Lehrerorganisation und Anreger ihrer liberalen Ausrichtung. Im Jahr 1927 vereinigten sich die Lehrer zweier alter und sechs neuer Vereine zum Jedinstvo, bildeten jedoch nur eine Minderheit der Lehrerschaft. Nach Auseinandersetzungen über das finanzielle Gebaren der Lehrerorganisation und die Druckerei erzielten die Führungen der Lehrerorganisation UJU und des Verbandes der Lehrervereine Edinstvo im Februar 1928 eine Einigung. Der Lehrerverein Radovljica (Bestandteil des Edinstvo) löste sich als letzter erst im September 1929 auf. Die Vereinigung der slowenischen Lehrerschaft in einem Lehrerverband war demnach ein langwieriger Prozess.