Leto LXVI Poštnina plačana v gotovini. V tfublfanl, v petek, tfne t septembra 1938 Stev. 207 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6, Telefoni uredništva in nprave: 404)1, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Podpredsednik češkoslovaškega ministrskega sveta o zadnjem predlogu praške vlade hi pomeni mejo, preko katere državniki CSR ne morejo več iti Praga, 8. sept. KTS. Češkoslovaški prometni minister, podpredsednik ministrskega sveta, je dal dopisniku časopisa »Lidove Noviny« izjavo, v kateri je med drugim dejal: »Vladni predlog glede sudetskih Nemccv pomeni zadnjo mejo, preko katere zastopniki češkoslovaške države ne morejo več iti, če žele na vsem ozemlju češkoslovaške republike ohraniti suverenost države. Želim, da bi sudetski Nemci upoštevali našo iskrenost do njih. To je tudi želja vsega češkoslovaškega naroda, katerega politična zrelost je znana. Prepričan sem, da bo ravno ta politična zrelost pripomogla k temu, da bo češkoslovaški narod pravilno doumel zadnje sklepe naše vlade ter da bo odobril naše dosedanje ponudbe. Prav tako sem prepričan, da podlaga, ki jo predlaga vlada, nudi popolno možnost za sporazum in pošteno ter trajno sodelovanje. Ce su-detsko-nemška stranka sprejme naše predloge — jaz namreč res ne razumem, zakaj jih ne bi sprejela — je vlada prepričana, da bi zavladalo ozračje dobre volje in pomirljivega duha tudi na nemški strani. Poznani v podrobnosti vladni predlog in sem prepričan, da daje največjo možnost za, zadovoljitev naših nemških sodržavljanov ter da popolnoma jamči za njihove pravice in njihove interese. Na drugi strani pa sem prepričan, da bo sporazum na podlagi, ki jo predlagamo, služil tndi interesom češkoslovaškega naroda, če ho suverenost in varnost države — pri čemer trdno vztrajamo — upoštevana in spoštovana.« Skrivnostne vesti o Henleinu Ntirnberg, 8. septembra. AA. Posebni Hava-eov dopisnik poroča: Snoči se je zvedelo, da je Henlein odpotoval iz Niirnberga na Češkoslovaško takoj po svojem razgovoru s Hitlerjem. Njegov odhod je najstrožje tajen. Henlein se bo vrnil v Ntirnberg verjetno jutri, to je v petek, v soboto pa se bo udeležil čajanke, ki jo prireja Ribben-trop. Na tej čajanki bo tudi kancler Hitler. Praga, 8. septembra. AA. (DNB.) Sudetsko-nemška stranka uradno, poroča; Trditev agencije Reuter, po katerih bi sudetsko-nemški poslanec Kundt odpotoval v Niirnberg in nesel kanclerju Hitlerju načrt praške vlade kot osnovo za nova pogajanja, je popolnoma neresnična. Prav tako ni res, da bi bil Henlein odpotoval iz Niirnberga. Niirnberg, 8. septembra. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Vodja sudetsko-nemške stranke Konrad Henlein, ki so mudi kot Hitlerjev gost v Niirnbergu, se je prehladil in po nasvetu zdravnikov ne sme zapuščati svoje sobe. Niirnberg. 8 sept. c. DNB je sicer zanikal, da bi bil Henlein ponoči odšel v Prago, kjer naj bi dal navodila vodstvu stranke zaradi dogodka v Moravski Ostravi. Toda tu se trdovratno širijo vesti, da je bil Henlein v CSR in da se je danes s posebnim letalom vrnil v Niirnberg. Praga, 8. septembra. AA. (Reuter.) Vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein se še vedno mudi v Niirnbergu Vodstvo sudetsko-nemške stranke izjavlja, da bo Henlein ostal v Niirnbergu verjetno do prihodnjega ponedeljka. Runciman še vedno samo „poročevalec" Praga, 8. septembra, c. Lord Runciman je bil danes dopoldne zopet pri predsedniku republike dr. Benešu. Tajništvo lorda Runcimana izjavlja, da ni res, da misli lord Runciman podati te dni kako izjavo. Tudi ni res, da bi lord Runciman mislil odpotovati iz Prage in zapustiti Češkoslovaško, češ da je utrujen. Tudi uradni krogi v Londonu nimajo nikake-ga potrdila na vesti, da bi lord Runciman želel odložiti svojo kratko misijo. Varšava, 8. septembra. (KTS.) »Gazeta poljska« objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika iz Niirnberga, ki pravi, da bo v primeru, če zadnji predlogi češkoslovaške vlade ne bi bili sprejeti, lord Runciman opustil svojo dosedanjo vlogo poročevalca in bo postal posredovalec. V tem svojstvu bi lord Runciman predložil »peti načrt«. Če tudi ta Nemčije ne hi zadovoljil, ho imel kancler Hitler govor, v katerem bo zavzel stališče o imenu tretjega rajha. Praga. 8. septembra. Odposlanstvo slovaške ljudske stranke je pod vodstvom poslanca dr. Tise lordu Runcimanu izročilo spomenico, ki vsebuje predloge za avtonomijo Slovaške. Predlog iz Londona: London, 8. sept. KTS. Iz Niirnberga javlja agencija »Ekshang telegraf«, da se marajo sedaj, ko so se razgovori med češkoslovaško vlado in sudet s ko-nemšk o stranko prekinili, ti razgovori voditi med Veliko Britanijo in Nemčijo. Hitler, ki je nameraval prisostvovati na včerajšnji strankini skupščini ni prišel in mesto tega se je vršila daljša konferenca med zunanjim ministrom von Ribbentropom in Henleinom. Henlein 6e misli radi incidentov v Moravski Ostravi čim preje vrniti v Češkoslovaško. Angleški amabasador Henderson, ki je prišel v Niirnberg, do sedaj še ni mogel govoriti s Hitlerjem, pa se je moral začasno zadovo.ljiti s von Ribbentropom. Ista agencija javlja iz Berlina, da je nemško zunanje ministrstvo proučevalo nove češkoslovaške predlage in da za Nemčijo ti predlogi niso zadovoljivi in da pa mnenju nemškega zunanjega ministrstva samo ponovno dokazujejo taktiko zavlačevanja s strani češkoslavaške vlad" Niso še poravnani izgredi v Moravski Ostravi novi politični nemiri v O pavi Praga, 8. septembra, c. Še ni pojasnjen včerajšnji spopad v Moravski Ostravi in zaradi katerega je sudetska nemška stranka prekinila pogajanja zvlado, že se je danes odigral nov incident, tokrat v Opavi .prestolnici češkoslovaške Šlezije. Skupina žensk se je podala na dvorišče šolskega poslopja, kjer je protestirala proti postopanju v šoli. Policija je zahtevala, naj se ženske odstranijo in ker se pozivu policije niso hotele vdati, je policija zaprosila podžupana, ki je član sudetske 6tranke, naj ženske 6pravi z dvorišča šolskega poslopja. Ženske so nato hotele oditi v sprevodu na Trg republike, policija pa jih je pred vhodom na trg pozvala, naj se razidejo. Ženske so se na videz uklonile, za hrbtom policije pa so se zopet strnile v sprevod, zmerjale policijo, vzklikale in demonstrirale. Policija je morala aretirati štiri ženske in jih odgnati na policijo. Med temi je bila tudi Marija Peterka iz Hulčina, ki je bila nekakšna voditeljica lega ženskega sprevoda. Ko jo je stražuik vodil na policijo, se je ruvala z njim in mu na vsak način hotela iztrgati pendrek. Ko je bila na policiji zaslišana, jo je zaupnik sudetske nemške stranke odvedel v strankino tajništvo in nato k zdravniku, kateremu je pokazala otekline na roki, za katero jo je stražnik močno držal in vodil na policijo. Ko je policija to izvedela, je Peterko še enkrat zaprla ter jo dala preiskali od policijskega zdravnika. Nato so Peterko odvedli v sodne zapore, ker se je nasilno obnašala proti organom policije. Policija je tudi aretirala 17 letnega dijaka, nemškega državljana, ki se je udeležil sprevoda ter pljuval na redarje. Nemški tisk o dogodku v Moravski Ostravi Vlada v Pragi ne obvladuje položaja" p> Berlin, 8. sept. KTS. Nemško časopisje se obširno bavi s položajem v češkoslovaški republiki in o ukinitvi razgovorov češkoslovaške vlade in sudetsko-nemške stranke. Kakor na zapoved obširno piše o incidentu v Moravski Ostravi in trdi, da je to najboljši dokaz, da češkoslovaška vlada ni gospodar položaja in da se zaradi tega z njo ne morejo voditi nikaki razgovori. Nemško časopisje pristavlja, da vlada v Češkoslovaški popolna anarhija in da praška vlada ne more dati nikakega jamstva, da bi v primeru, če bi podpisala pogodbo s sudetskiini Nemci, mogla tudi poskrbeti, da bi se pravice sudetskih Nemcev, ki hi jih dobili po sporazumu, tudi izvajale, ker bi podrejeni organi češkoslovaško vlado pustili na cedilu in ne bi hoteli izvrševati njenih ukrepov. Nemško časopisje trdi in očita češkoslovaški vladi, da hoče razgovore s sudetsko-nemško stranko zavlačevati tako dolgo, dokler ne pride povoljni moment, da bi mogla odbiti vsake pravice sudetskih Nemcev. Po mnenju angleškega tiska Nemci dogodke v Moravski Ostravi preveč izrabljajo Angleško časopisje se precej obširno bavi z dogodki v Moravski Ostravi. Piše, da se v današnji razburljivi dobi odigravajo taki mali neznatni incidenti povsod, in da se zaradi tega ne more vzeti na znanje izjave sudetsko-nemške stranke, da so ti incidenti povod za prekinitev razgovorov s češkoslovaško vlado. Nasprotno se smatra, da so se razgovori prekinili samo zaradi tega, da se zadeva zavleče do Hitlerjevega govora Značilno je, da so v Niirnbergu obveščeni, da je sudetska nemška stranka novi načrt praške vlade odbila, dasi ta načrt še ni bil objavljen. »Daily Express« javlja iz Niirnberga, da je Henlein, čeprav je bolehen, imel konferenco s Hitlerjem in je takoj po končani konferenci odpotoval v Češkoslovaško. List opozarja, na kako propagandističen način izrablja nemški tisk incidente v Moravski Ostravi. Po najnovejših informacijah je Hitlerjevo potrpljenje taktično izčrpano in v' diplomatskih krogih se boje, da ho Hitler zahteval plebiscit. Ta zahteva bi po mnenju lista postavila Francijo in Anglijo v zelo težak položaj. »Daily Herald« se obširno bavi z inciedntom v Moravski Ostravi in z izzivanjem sudetskih Nemcev ter javlja o velikem tihotapljenju orožja iz Nemčije v Češkoslovaško. Na neki obmejni postaji je bilo zaplenjenih 1300 pušk, pri Frehvautu pa 200 samokresov, ki so bili skrili v parafinu. V svojem poročilu >Temps« posebno poudarja besedo iz včerajšnjega komunikeja sudetske nemške stranke, v katerem ta poudarja, da češkoslovaška vlada tli v dovoljni meri gospodar položaja. Isti list javlja iz Niirnberga, da se tam ostro kri- tizira novi načrt češkoslovaške vlade, ki po mnenju nemških krogov nikakor ni podlaga za sporazum med Nemci in Cehi. Isti krogi so pa v privatnem razgovoru priznali, da se od sudetskih Nemcev zahtevana avtonomija nikakor ne sklada s sigurnostjo države, kakor je to Češkoslovaška. Chamberlain in Halitax morata biti v Loadonu London, 8. sept. c. Danes zjutraj se je vrnil v London predsednik vlade sir Nevitle Chamberlain in se ob 11 sestal s Halifaxom, ki ga je spremljal državni podtajnik v zunanjem ministrstvu sir Cadogan. Na sestanek sta nato prišla še finančni minister sir .John Simon in sir Robert Vansitart. Sestanek je trajal do 13.30 in sta nato ostala oba ministra še na kosilu pri predsedniku vlade. Posvetovanja so se popoldne nadaljevala in je Chamberlain sprejel oboroževalnega ministra sira Thomasa Inskipa in letalskega ministra \Vooda. Po teh sestankih je bilo objavljeno, da seje vlade ne bo, pač pa so vsi ministri v okolici Londona. Po današnjih posvetih članov vlade je bilo objavljeno, da zunanji minister lord Halifax ne ho odšel v Ženevo na otvoritev zasedanja Zveze narodov, ker je njegova navzočnost v Londonu vsaj še za nekaj dni nujna. Danes popoldne je sprejel sovjetskega veleposlanika Majskega in poljskega odpravnika poslov. Major Atlee, voditelj delavske stranke je objavil obenem s Trade Unions proglas, v katerem zahteva, naj se parlament takoj Skliče na zasedanje. Vlada o tem še ni sprejela nobenega sklepa. Politični odbor sudetske straake je imel se'o Praga, 7. septembra. AA. (DNB.) Danes popoldne se je sestal politični odbor sudetsko-nemške stranke na sejo, po kateri bo vodstvo sudetsko-nemške stranke izdalo poročilo. Danes popoldne so se sestali zastopniki sudetskih Nemcev s predstavniki madžarske in poljske manjšine. Praga, 8. septembra, c. Popoldne so londonski listi objavili vest, da je sudetska nemška stranka sklenila nadaljevati pogajanja z vlado na temelju novega Hodževega predloga. Ob 18.30 v Pragi še niso ničesar vedeli o tem, da misli sudetska stranka izdati tako izjavo. Sicer pa je bil poslanec Kundt dopoldne zopet pri Hodži. Govorila pa sta samo o včerajšnjem dogodku v Moravski Ostravi. * Bukarešta, 8. septembra. AA. (Štefani.) Eska-dra angleške vojne mornarice na Malti bo uradno obiskala Romunijo. Angleške vojne ladje pričakujejo v Constanci 28. septembra V Maginotovi črti je 100.000 mož Pariz, 8. sept. Po zadnjih ukrepih vlade sei nahaja v Maginotovi liniji 100.000 mož, prav toliko, kolikor je predvideno za primer vojne. V, dobi miru je v utrdbah 40—50.000 mož. Celotna francoska armada pod orožjem šteje 650.000 mož, od teh 200.000 v kolonijah. Večina čet je v severni in vzhodni Franciji. Pariška garnizija pa šteje 50.000 mož. Pariz, 8. sept. b. Kakor poroča službeni »Temps«, sta se včeraj pozno zvečer sestala zunanji minister Bounet in angleški poslanik sir Eric Philip Razpravljala sta o zadnjih vesteh iz Prage Bounet je takoj podvzel potrebna korake, da dobi iz Prage vsa poročila. Službeni krogi smatrajo, da se v poslednjih dveh ali treh dneh v položaju bistveno ni nič spremenilo. Francoska vlada je pa bila vendar prisiljena, da pokliče pod orožje nove rezerviste. Včeraj so bili odpremljeni na Maginotovo linijo novi veliki transporti čet. Tudi v Tunisu delna mobilizacija Rim, 8. septembra b. Agencija »La Colonie« javlja iz Tunisa, da so tudi v onem kraju francoski rezervisti poklicani pod orožje in da so v noči med 4. in 5. septembrom prišli v Tunis veliki transporti vojakov in vojnega materiala. Vojaki so bili takoj odvedeni v notranjost kolonij. Uradni vojni list francoskega vojnega ministrstva objavlja danes celo vrsto osebnosti, ki so naprcdo.vale. Med njimi so tudi poveljniki kolonialnih čet v Tunisu, Algiru, Maroku in na Korziki. T udi Belgija zasedla obmejne utrdbe Pariz, 8. sept.. Iz Bruslja javljajo, da je tudi Belgija s polnimi posadkami zasedla utrdh« na meji. Madžari zahtevajo za svoje so-narodnjake iste pravice, kakor jih bo ČSR priznala Nemcem Budimpešta, 8. sept. b. Spor češkoslovaško vlude s sudetsko-nemško stranko je izzval tudi na Madžarskem velik interes. V pol uradnih krogih se smatra, da je treba v slučaju izpolnitve želj sudetskih Nemcev ozirati se tudi na žel je Madžarske in da se madžarski kraji, ki so zdaj v češkoslovaški republiki, vrnejo Madžarski, ali Dve cvetici«) 1888. -c- 1890. -g- 1890. — H. 1893. 1902. M. V-č. 1888. - Z. A. 1913. - X. 1911. Psevdonimi: Anonvmus. 1889. — Belo-stenski J. P. 1897. — Borodin. (»Nevesta«) 1888. — Branko Milan 1898. — Brankovič Branko. 1905. 1906. Desimira. 1902. — Kaustus. 1888. — Gaber Ivan. 1898. Golobov J. O. 1889. 1892. 1893. nsl. — Gorislava. 1891. nsl. — Ivanov. 1889. — Jaromir. 1893. -r .loško. 1889. — Kraguljev. 1898. — Kras-janin. 1889. — Kristina. 1886 nsl. — M. Kazimir. 1899. Marijan 1902 — 1907. — Merisan. 1907. -Milenko. 1895. Milevoj. 1889. Mirovič. 1900. Sanja-čevič 1888. Slavič Ivan -897. Vekoslav. 1897. Vinogradnik. 1905. Vladimir. 1892. Vneslav. 1893. — Kdor bi kaj vedel, naj nam, prosimo, čim prej sporoči, vina. Hvaležna mu bo naša slovestvena zgodo-Urcdništvo Doma in Sveta v Ljubljani. Poljski jezikoslovec Stanislav Szober mrtev. V slovanskem svetu znani profesor polonietikc na varšavski univerzi prof. Stanislav Szober je 31. avgusta t. I. nenadoma umrl. Slavanska lingvistika je izgubila z njim enega najboljših poznavalcev ustroja poljskega jezika. Szober je pomenil Poljakom, ki pomeni nekako to, kar dr. Breznik nam: ustvaril je Poljakom nov moderni pravopis. Rodil se je 1. 1879. ter šel po študijah v srednješolsko službo. HabilitiTal se je v Petrogradu ter 6e med vojno udeležil bojev za svobodo Poljske kot prostovoljec. L. 1929. jc postal profesor za poljski jezik na varšavski univerzi, kjer je v zadnjem času predaval tudi indoevropske jezike. Kot dolgoletni srednješolski profesor se je zanimal zlasti za praktične jezikovne probleme ter je napisal najboljšo poljska slovnico za šole (Zasady nauczania j?zyka polskiego) ter izvrstni pravopisni slovar (Slovnik ortoepiczni). V posebni knjigi »Življenje besed« (Žycie wrazow) pa je zajel zelo zanimivo zgodovino posameznih besed nekako tako, kot je prof. Breznik napisal razpravo »Odkod se besede jemljejo«. Odlikoval se je s svojo organizacijsko sposobnostjo ter s svojim živim sodelovanjem pri reševanju praktičnih jezikovnih vprašanj. Vsem slovanskim jezikoslovcem pa bo ostal zgled, kako je treba uporabljati tudi lingvistiko za razvoj narodne kulture. Lovec, list za lov in kinologija, to je — za rejo psov (ta izraz bi bil gotovo primernejši za podnaslov, pa tudi širšemu občinstvu razumljivej-ši). V zadnji številki piše A. Primožič o doživljajih v avgustu; S. L. o lovskem društvu »Maribor« na letošnjem Mariborskem tednu, Elf. o jerebih in drugih stvareh, M. Hazlovkij o teži srnjakov in rogovja, Fr. Bračun piše lovsko leposlovje »Na Samoti«, A. Mazlu opisuje divjega zajca itd., itd, Bogat je lovski drobiž pod naslovom »Iz lovskega oprtnika«, društvene vesti ter kinološke vesti. fikacija po takih načelih zahteva težke investicije, ki se le počasi, ali celo slabo odplačujejo. Vendar banovina ne stremi za tem, da bi od elektrifikacije imela posebne dobičke. Dohodke, ki jih ima, pa zopet porablja za nove elektrifikacije. Med številnimi kraji, ki so si želeli priključka na banovinsko električno omrežje, je tudi Litija. Banovinske elektrarne so že delj časa imele pripravljene načrte za elektrifikacijo Litije ter so čakale le še za ta potrebnih denarnih sredstev. Tudi daljnovod za visoko napetost 20.000 voltovf ki naj bi šel iz Doba pri Domžalah do Litije, jo bil že pred par leti komisioniran. V zadnjem času so dobile Kranjske deželne elektrarne navc kredite in bodo za to v kratkem začele s potrebnimi gradbenimi deli za priključek Litije na svoja omrežje. Zgradile bodo najprej daljnovod, ki pojde iz Daba pri Domžalah do Litije in ki bo dolg 23 kilometrov. Daljnovod bo šel iz Doba mimo Krtine skozi Moravče in mimo Hotiča ter Kresnic do Litije. V Litiji je bila že pred leti zgrajena transformatorska hišica za ta daljnovod, vendar so tedaj krajevni činitelji preprečili elektrifikacijo. Ob progi daljnovoda bo mogoče elektrifici-rati vse bližnje kraje, z odcepi daljnovoda pa bo amogočena tudi elektrifikacija daljne okolice. S 3 kilometre dolgim odcepom bo mogoče elektrifici-rati Lukovico in Št. Vid pri Lukovici z okolico. Krajevni činitelji se že zela zanimajo za elektrifikacijo. Moravče same bodo z lahkoto elektrifi-cirane, če bo Ie prebivalstvo izpolnilo splošne pogoje za elektrifikacija in plačalo pripadajoči elcktrifikacijski prispevek. Poseben 3 km dolg odcep bo vodil električno energijo do Vač, ki bodo prav tako elektrificirane z okolico vred. V bližini Hotiča bo postavljena posebna transformatorska postaja, iz katere se bo napajalo omrežje za elektrifikacijo Hotiča in okolice. Daljnovod bo šel v bližini Kresnic čez Savo, tako da bodo tudi Kresnice in okolica mogle dobiti električno razsvetljavo. V Litiji se bo na daljnavod deloma priključila tudi litijska industrija in ki je bila zato že svoj čas zgrajena transformatorska postaja v bližini tovarne Mautner. Iz Litije se bo dal daljnovod podaljšati še do Ponovič, odnosno Save z 3 in pol km dolgim odcepom. Poseben odcep, dolg 2 in pol km pa bi se dal napeljati do Šmartna pri Litiji, ki je sicer s krajevnimi elektrarnami začasno elcktrificirano, vendar tam še vedna primanjkuje električnega toka. Ves daljnovod z vsemi odcepi bi bil dolg 35 in pol km in bi zajel ozemlje, ki bi ga zasebna podjetnost še zlepa ne bi elektrificirala, ker zahteva raztresenost in oddaljenost posameznih krajev precejšnje investicije. Teh investicij pa zaradi razmeroma majhnega števila prebivalstva v teh krajih ne bi bilo mogoče amortizirati s plačali za porabljeni električni tok ali s tako nizkimi elek-trifikacijskimi prispevki, kakor jih zahtevajo KDE. Le banovina, ki skuša z elektrifikacijo dvigniti gospodarsko in kulturno stanje prebivalstva v splošnem, je imela pogum, da je sledeč socialnemu namenu elektrifikacije, vstavila v gradbeni elcktrifikacijski program najbližje bodočnosti elektrifikacijo teh krajev. Zmaga jugoslovanskih letalcev pri tekmah Male antante Pretekli teden eo letalci držav Male antante tekmovali za prvenstvo. Tekma je bila končana v ponedeljek zvečer v Pragi, kjer je bila na čast tekmovalcem v prostorih Aerokluba prirejena slavnostna večerja. Tekma med letalci vseh treh prijateljčkih držav je bila ostra in napeta. Vendar so jugoslovanski letalci, med katerimi je bilo mnogo amaterjev, posebno častno izšli iz teh tekem. Letalski tekmovalci Češkoslovaške republike in Romuniie so bili po večini vojaki, ki so tekmovali s svojimi najmodernejšimi lovskimi letal. Naši pa so leteli s športnimi letali. In vendar si je naša ekipa znala priboriti kot skupina prvo mesto ter je bila deležna darila češkoslovaškega zunanjega ministra Krofte. Med posamezniki pa je bil rumunski inžener Lindner, ki je od 1000 dosegljivih točk dosegel 989 točk ter bil zato deležen častne nagrade predsednika čsl. republike dr. Beneša. Jugoslovanski pilot Bje-lanovič je prejel darilo čsl. vojnega ministra Ma-chnika. Razen tega je bilo razdeljenih ie mnogo drugih nagrad v skupni vrednosti 23.000 čsl. kron. Lutz-pefii so najcenejše. Tovarna Ljubljana VII. tel. 32-52. Na velesejmu paviljon »Fc Slovenec Lešnik — jugoslovanski šahovski prvak Na jugoslovanskem šahovskem turnirju v Osijeku, kjer je nastopalo več slovenskih šahi-etov, je ostalo neodločeno, kdo bo šahovski prvak, ker sta Slovenec Lešnik in Rabar dobila enako število točk in sta si torej prvo mesto delila. Zaradi tega ie bila med njima potrebna nova šahovska tekma, pri kateri je Lešnik dvakrat zapored premagal Rabarja ter tako postal šahovski prvak. Ljubljana Hočeš biti: stenograf strojepisec knjigovodia korespodent tajnik pis. uradnik dober trgovec vpiši se nil|no v Trgovsko učilišče in stenojrafski institut ROBIDA, Ljubljana Trnovska ul. 15 ClmpraJ, ker je število učencev omejeno. Koledar Petek, 9. septembra: Peter Klaver, 6pozna-valec; Pulherija. Sobta, 10. septembra: Nikolaj Tol., spozna-valec; Pulherija, ces. Osebno vesO — Spremembe v diplomaciji. Generalni konzul jugoslovanskega generalnega konzulata v Carigradu Ivan Vukotlč je bil imenovan za izrednega poslanika in opolnomočenega Za generalnega konzula v Hamburgu je bil imenovan Vojislav Jakovljeviž, svetnik zunanjega ministrstva. — Teofil Džurovič, generalni Valoni, je postal generalni konzul v Solunu. — Generalni konzul Dragan Bošovič, doslej v Solunu, in Milan Stevanovič, doslej svetnik pri poslaništvu v Budimpešti, sta premeščena za svetnika v ministrstvo. — Vojaška vest. Dr. Ivan Strekelj, sodni poročnik v Rajlovcu, je postal sodni kapetan drugega razreda. — Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Joselova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joselova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. _Ogl. reg. S. br. 30474/35._ — Duhovne vaje za čč. gg. duhovnike bodo v Domu duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9, od 12. do 16. septembra Začetek prvi dan ob 6 zvčer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina za ves ča» 120 din. Priglasi se še vedno sprejemajo. — Vodstvo Doma. — Državno odobreno Trgovsko učilišče in stcnografskl institut Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15, usposablja mlade ljudi za samostojne poklice in prvoVrstne pisarniške moči. Vpisovanje vsak dan, tudi na praznik in v nedeljo. — AKD »Danica« v Zagrebu sporoča svojim članom, ki reflektirajo na stanovanje v Dijaškem domu, da sc morajo prošnje vložiti na dekanat do 20. septembra. Prošnji se morajo priložiti potrdila o izpitih. Prošnje- bodo rešene do 29. t. m. Vsak, kdor bo sprejet, se mora vse-siti od t. do 8. oktobra I93S, ker v nasprotnem slučaju stanovanje izgubi. Stanarinu znaša 90 din mesečno. 1 Pogreb g. Ivane Zupančičeve, mesarice in posestnice, ki je 7. t. m. tako nenadno umrla na pokopališču, kamor je na zadnji poti šla spremit svojo prijateljico, bo dane6 v petek ob 5 popoldne izpred hiše žalosti, Poljanska cesta 36. Naj počiva v mirul Svojcem naše sožaljel 1 Mestna občina ljubljanska je razpisala natečaj za najlepše motive našega mesta. Tudi ti so razstavljeni, 66 jih je, ki sicer niso nagrajeni, iz-vešenih pa je tudi vseh 8 nagrajenih motivov. Janku Brancu je bila prisojena za njegovo Nunsko cerkev ponoči v svitu lune prva nagrada, druga Oskarju Kocjančiču: Cerkev sv. Petra, in tretja dr. Ivu Frelihu: Robbov vodnjak. Ne le nagrajeni motivi, tudi vsi ostali dokazujejo, kako bogata je Ljubljana na prijetnih detajlih in kako neizčrpne vire še vedno posedujejo stari in novi deli Ljubljane, tako v arhitektonskem in pokrajinskem pogledu. Lutz-peči so najcenejše. Tovarna Ljubljana VII. tel. 32-52. Na velesejmu paviljon »F«. 1 Drevi ob 20 nastopi v veliki filharmonični dvorani moški zbor S. Binički iz Leskovca. Na koncertu bo izvajal po en Adamičev, Lhotkov, Milojevičev in Krstičev zbor, dalje dva Gotov-čeva zbora in dva zbora Staša Biničkega, srbskega skladatelja, katerega ime nosi pev. zbor. III. del koncerta pa tvorijo razne narodne pesmi iz Južne Srbije. Dirigent zbora je St. Viličič. Prijatelje zborovega petja, predvsem pa člane ljubljanskih pevskih zborov opozarjamo na koncert bratskega društva iz Leskovca. Sedeži so na razpolago v knjigami Glasbene Matice. Cene običajne. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Ma- rfjin trg; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded,, Cesta 29. oktobra 31. Poizvedovanja Pes, siv, z zeleno ovratnico št. 476, se je zgubil. Proti veliki nagradi naj se vrne v Gledališki ulici 4-111, Maribor m Razpis gledališkega abonmaja za leto 1938-39. Tudi letos veljajo vse ugodnosti lanske sezone. Ostale so cene, odplačevanje v osmih mesečnih obrokih, pa tudi ugodnost blokov za vse, ki se ne morejo ali nočejo vezati na gotove dneve abonmaja. Napram večernim cenam za neabonente pomeni abonma zelo velik in ugoden popust. Cene ložnih sedežev so: 47, 33, 27, 17 din (za uradnike 39, 28, 24, 12 din); par-terni sedeži 42, 33, 27 (36, 28, 25 din); balkonski sedeži 42, 33, 25, 20 (36, 28, 21, 16 din); galerijski sedeži 21, 17, 12 (17, 12, 8 din). Člani nabavljalnih zadrug zahtevajte nakaznice za Ciril lovo! m Zaradi naše borbe proti tujim nameščencem v mariborskih tovarnah se »Delavska politika« neprestano zaletava v »Slovenca«. A er-jamemo, da je ta borba neprijetna socialistični gospodi, saj je znano, da so ravno inozemski mojstri in uradniki v tekstilnih tovarnah naj-' hujši prifjanjači socialistov. Dasi so sami po prepričanju večinoma hitlerjev?i, vendar favorizirajo v svojih oddelkih z vsemi mogočimi sredstvi socialistične organizacije, ker vedo, da se te najmanj brigajo za narodnostno zavednost svojih pripadnikov. Kako se socialistični veljaki okrog »Delavske politike« borijo proti tujim nameščencem, dokazuje najbolj sledeči primer: Pred časom se je mudil v Mariboru visok socialistični general. Prišel je v stike tudi s slovenskim uradnikom neke tekstilne tovarne. Ta ga je opozoril, kako postopajo nemški inozemski nameščenci s slovenskim delavstvom. Gospod je uradnika naprosil, naj mu vse to podrobno opiše v pismu, da bo potem podvzel potrebne korake. Čim pa je imel pismo v rokah, je telefonično obvestil solastnika prizadete tovarne, da ima v svoji pisarni »izdajalca« ter mu je potem poslal še pismo, ki ga je prejel od uradnika. m »Hitler« in »Sušnik« v mariborski bolnišnici. V mariborski bolnišnici imajo majhno senzacijo. Imajo namreč v bolniški oskrbi dva bolnika z zvenečimi imeni — namreč Hitlerja in Sušnika. In še lepši primr je, da ležita oba Danes premiera! Da ustrežemo tudi tistim, ki zahtevajo od kina le zabave in smeha, predvajuino danes film: Predstave ob: 16., 19.15. in 21.15. uri. KINO UNION I Danes premiera! KORAJŽNI ŽENIN Heinz Riihmann, Hans Moser, Theo Lingen in Gusti Huber Telefon št. 22-21. Celje Levi kazalec jc zmečkal stroj 46 letni delavki v tovarni Majdič v škof ji vasi Krcmpuš Ani iz Borovja pri Vojniku V Nazarju pri Mozirju jo padel * klopi 5-letni posestnikov sin Liuk Avgust in si zlomil desno roko v členku. Zdravi sc v celjski bolnišnici Celjski šahovski klub je priredil v sredo zvečer šahovski brzoturnir ter s tem otvoril novo šahovsko sezono. 1. in 2. mesto sta si priborila inž. Sajovic in Fajs z 8. točkami, 3. mesto Schneider s 6. točkami. Po turnirju sta igrala inž. Sajovic in Fajs mateh, pri katerem je zma- gal Fajs. Dne 21. t. m. se bo pričel splošni 5a-ovski turnir, do katerega imajo pravico vsi klubovi člani Prijave sprejema g. Grašer v kavarni Evropa. v eni sobi, ena postelja poleg druge, na kirur-gičnem oddelku. m Velika tatvina perila. V hotelu Mariborski dvor je odnesel nepoznan tat 15 rjuh za postelje, 6 prevlek za odeje, 5 prevlek za vzglavnike ter 38 brisač ter je povzročil 2132 dinarjev škode. m Trije vinjeni fantje plezali na električni daljnovod. Orožniška potrulja, ki je šla skozi Dobrovce pri Mariboru, je bila klicana na pomoč, češ da hočejo trije vinjeni fantje izvršiti samomor na električnem daljnovodu. Orožniki so res pohiteli v označeni smeri, saj je bilo zadnja leta v tem kraju že več podobnih primerov, da je kak funt v vinjenosti splezal na nosilec daljnovoda ter se prijel za žice, da ga jc tok v hipu ubil. Res so videli tri mlajše tnntaline, kako so sc vzpenjali na železni no-silcc. Prvi je bil skoraj že pri vrhu ter je ime! v roki žico, ki jo je hotel vreči čez daljp.o- vodno napeljavo. Ko pa so fantje zagledali orožnike, so naglo splezali doli ter so izginili v koruzi. V daljnovodu je 30.000 voltov napetosti ter bi jih bila elektriku gotovo na mestu ubila, če sa ne bi bili ustrašili orožnikov. m Gradnja palače Vzajemne zavarovalnice na Glavnem trgu poleg državnega mostu je po naših informacijah že gotova stvar. Te dni se je mudil v Mariboru inz. arh. Tomažič iz Ljubljane zuradi ogleda stavbišča. Prostor za ogromno stavbo bodo začeli že letos pripravljati, tako da se bo prihodnjo pomlad pričelo z gradnjo. Palača bo imela štiri nadstropja nad gladino Glavnega trga, pod gladino bo pa še šla v dve nadstropji. Cisto na dnu bodo kleti za stranke, prostor za centralno kurjavo ter velika vinska klet, v kateri bo najbrž nameščena banovinska centralna razstava štajerskih vin. Nad kletmi bo v naslednjem nadstropju velika kletna restavracija z vsemi stranskimi prostori in teraso, ki bo segala nad Dravsko ulico. V višini Glavnega trga bodo v dveh frontah proti mostu in proti Glavnemu trgu trgovski lokali, za katere vlada že sedaj veliko zanimanj, na dvorišču pa bo velika dvorana, prostorna primeroma tako, kakor je sedanja Unionska. V prvem nadstropju bodo pisarne, v ostalih nadstropjih pa stanovanja. m Obrtno gibanje. V mesecu avgustu je mestno poglavarstvo izdalo 16 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa je bilo 8 obrti, m Študijska knjižnica uvaja s ponedeljkom, dne 12. t. m. zopet običajne uradne ure. Čitalnica bo poslovala za občinstvo od 15—18. ure. Istočasno se bodo izposojevale tudi knjige. m V zavodu šolskih sester v Mariboru se bo vršilo vpisovanje v gospodinjsko šolo dne 15. septembra od 8—12. Vpisovanje v kuharske tečaje bo v nedeljo, dne 18. septembra od 9—12. m Lobanjo si je razbil. V Dogošah se je ponesrečil 24letni hlapec Štefan Karner. Šel je na skedenj po seno, pa je padel skozi odprtino v hlev na cementni tlak ter si prebil lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. m Zveza Maistrovih borcev poziva člane, da se udeleže spominske proslave za padlimi Maistrovimi borci 1. 1919, ki bo v nedeljo, 11. t. m. v Gornji Radgoni. Udeleženci, ki bi se radi s cenenimi voznimi sredstvi udeležili proslave, naj se javijo do petka, dne 9. t. m. v tajništvu Zveze Maistrovih borcev. Ljutomer Dr, Anton Korošec, notranji minister, častni občan ljutomerske občine. Dne 31. julija 1.1. je občinski odbor v svoji seji pod predsedstvom g. župana Franca Slaviča soglasno izvolil za častnega občana ljutomerske občine g. dr. Ant-Korošca, ministra za notranje zadeve; Ob priliki ljutomerskega tabora mu ie občina izročila častno diplomo, delo profesorja Kosa iz Maribora. Člani ZFO, Ljutomer, in Dekliški odsek se udeležita velikega prekmurskega tabora v Čren-sovcih v nedeljo, dne.lt. septembra. Kdor se še namerava javiti, naj to stori nemudoma, da dobi še mesto na avtu. Premiranje konj. V sredo, dne 7. sept. je bilo v Ljutomeru premiranje konj, in sicer kobil-mater z žrebeti, eno do štiriletnih žrobic ter eno do triletnih žrebcev toplokrvne in mrzlo-krvne rase. Mrzlokrvni so bili prignani iz Štri-gove in Razkrižja, toplokrvni iz Murskega polja. Vseh komadov je bilo okoli 120, od katerih je dobilo premijo 60 komadov. Premirani so bili potomci znanega žrebca »Baka« in nekaj potomcev žrebca »šagija«, ki je arabske krvi. Izvršil se jc tudi vpis v rodovnik čistih ame-rikanskih kobil ter polkrvnih kobil »Nonius pasme«. Komisija, v kateri so bili inž. g. Oblak Janez, živinozdravnik g. Jakelj Gregor in g. Janžekovič, je posameznim razdelila nagrado 10000 din, ki jih je deloma prispevala uprava dravske banovine, sreski knietski odbor iu občine Križevci, Veržej in Ljutomer. Ruše »Ruška nedelja« bo letos dne 11. septembra. V soboto zvečer ob 18 bo romarska pobožnost, v nedeljo se pričenjajo sv maše ob pol 3, slovesno sv. opravilo s pridigo in darovanjem bo ob 6 in 10, vmes pa bodo tihe sv. maše. Spove-dovalo se bo v soboto popoldne od 15 naprej, v nedeljo pa od pol 5 zjutraj naprej. Vse naj bo v večjo čast božjo in slavo Marijino! Ptui Spremembe pri čč. oo. minoritih: P. Daniel Tomšič, dosedaj kaplan in kateliet pri Sv. Vidu niže Ptuja je dodeljen v Ptuj v istem svojstvu na minoritsko župnijo. P. Alojzij H o r-vat, dosedaj kaplan in katehet v Ptuju je dodeljen v istem svojstvu k Sv Vidu niže Ptuja. Novomašnika P. Štefan S a v i n š e k in P. Gav-dencij Golob, prvi je dodeljen kot kaplan in katehet minoritski župniji v Ptuju, drugi v istem svojstvu k Sv. Vidu niže Ptuja. Člani nabavljalnih zadrug zahtevajte nakaznice za Cirilovo! Novi okras minoritske cerkve. Popolnoma so prenovili v kapelici Lavretanske Matere božjo njej posvečeni oltar, ki je bil že povsem sprhnel. Delo je izvršil nadvse lično mariborski pozlutar Zoratti. Orientacijske napisne table v mestu. Ta zadeva je nujna. Promet z avtomobili je v na-m mestu posebno od Dravskega mostu čez mi-noiitski trg in Krempljevo ulico zelo živahen. Nima pa avtovozač na krajih, kjer bi to bilo potrebno, nobenih vidnih značk, v katero smer naj jo ubere. Potrebne bi bile table ali stebri (kioski) ob dravskem mostu, na minorit-skem trgu, pri vhodu v Panonsko ulico, na l'!o-rijanskem trgu, tn pa v dveh smereh: proti Ormožu in naprej skozi Miklošičevo ulico na Lju-lomersko cesto proti Ljutomeru in Radgoni čez Slovenske gorice V smeri iz Panonske ulne na Ormoško cesto naj se označijo tudi »meri. Piuj —Sv. Marko—Bori—Za vrč—Križavljane—Varaž-din in pa pnti Sv Barbari v Halozah, tor:3j: Ptuj—Sv. Marko—Bori—Sv. Barbara—Sv. Andraž —Leskovec itd. Stvar, ki ie potrebna tako iz varnostnih ozirov kakor v korist domačemu in tujskemu prometu, naj napravi mestna občina ali cestni odbor v sporazumu z njo. Preimenovanje ulic. Tudi to bo treba enkrat storiti z ozirom na novi položaj, ki je nastal s priključitvijo Vičave, Brega, Budine in Brstja ptujskemu mestu. Nekatera imena naših ulic namreč niso posrečena. Ulice naj se imenujejo po možeh, ki so za naše mesto zaslužni, posebno po onih, ki so nam odkrili vso pestro zgodovino našega mesta in obogatili njegove muzejske zbirke, to so zlasti zgodovinar Simon Povoden, muzejalec Ferle ter nedavno umrli konservator Viktor Skrabar, pa kronist Ilaupt-manič. Jesenice Šolske potrebščine — v Krekovem domu. Spori Viktorija si je priborila Jadranski pokal Na plavališču Jadrana v Splitu je bila snoči predzadnja tekma v letošnjem tekmovanju za Jadranski pokal, in sicer med splitskim Jadranom in sušaško Viktorijo. Pričakovati je bilo, da bo v tej tekmi zmagala Viktorija in tako se je tudi zgodilo. V plavanju si je Viktorija priborila 65, Jadran pa 43 točk. Jadran pa je zmagal v vaterpolu s 4:2. Pri tekmah je bilo navzočih več kot tisoč ljudi, med njimi tudi precej Sušačanov, ki so glasno bodrili svoje v tej odločilni tekmi, od katere je zaviselo, kdo si bo letos osvojil Jadranski pokal: ali tržaška Triestina, ki je bila absolvirala že vse tekme ter je bila s 46 točkami krepko na čelu, ali pa sušaška Viktorija, ki je morala absolvirati še eno tekmo, in sicer s splitskim Jadranom v Splitu. Vprašanje je bilo, če bo Viktoriji v Splitu uspelo nabrati si dovolj točk, dn bo končno lahko prehitela Triestino. Tekma sama je pokazala, da je Viktorija v tem tekmovanju letos brez dvoma najmočnejši klub — in si je pokal priborila povsem zasluženo z desetimi točkami naskoka. Njena plavalna ekipa je med vsemi klubi najbolj izenačena in tudi kaže naj-enakomernejšo formo. Tehnični rezultati tega, predzadnjega dvoboja (preostala je še tekma med Ilirijo in Fiu-mano, ki je bila odigrana danes in na končni placement gornjih dveh klubov ni mogla imeti več nobenega vpliva), so naslednji: 400 m prosto gospodje: 1. Defilipis (V) 5.07.5, 2. Štrucelj (V) 5.19.9, 3. Pohar (J) 5.20, 4. Fran-česko (J) 6.02.4. 100 m hrbtno dame: 1. Smolik (V) 1.24,2 (čas je boljši od jugoslovanskega rekorda), 2. Beara (J) 1.30, 3. Vimer (V) t.37.8. 200 m prsno gospodje: 1. Grkinič (V) 2.59, 2. Matošič (J) 3.02.6, 3. Polič (V) 3.12.4, 4. Bašič (J) 3.20. Grkiničev čas je prav dober. 100 m prosto dame: t. Beara (J) 1.14.8 (boljše od jugoslovanskega rekorda), 2. Smolik (V) 1,15.8, 3. Krmpotič (V) 1.16.4, 4. Sidar (J) 1.20.6. 100 m prosto gospodje: 1. Defilipis (V) 1.02.9, 2. Petrone (J) 1.04, 3. štoker (V) 1.04.3, 4. Drezga (J) 1.06. 100 m prsno dame: i. Boršič (V) 1.35.8, 2. Vimer (V) 1.43.6, 3. Cvitanovič (J) 1.44.1, 4. Trepov (J) 2 minuti. 100 m hrbtno gospodje: t. Marčeta (V) 1.16, 2. Bakašun (J) 1.20, 3. Vidmar (V) 1.20.1, 4. Bačič (J) 1.29.8. Prav slabi časi. Štafeta 4x50 m prosto dame: Prva je prišla v cilj štafeta Jadrana v času 2.20.2, druga pa je bila Viktorija v času 2.20.8. Štafeta 4 x 200 m prosto gospodje: Prva jc bila Viktorija , ki je zmagala v času 9.46.4 (kar je boljše od obstoječega jugoslovanskega rekorda), drugi je bil Jadran v času 10,18. S tem je bilo tekmovanje v plavanju zaključeno. Viktorija je zmagala nad Jadranom v razmerju 65:43 točkam. Potem je bila odigrana še waterpolo tekma, ki pa jo je po razburljivi igri odločil v svojo korist Jadran, ki je zmagal s 4:2. S tem je Viktorija zmagala v letošnjem tekmovanju za Jadranski pokal. Priborila si je končno 479 točk ter je prehitela Triestino za deset točk. V Ljubljani je ostala še tekma med reško Fiumano in Ilirijo. Viktorija je prva tudi v vvaterpolu; nabrala si je 11 točk (goldiferenca) 46:14 (!), za njo pa je Jadran, ki ima 10 točk (42:16), dalje Triestina, ki ima 10 točk, pa slabšo goldiferenco (28:30) Letošnje tekmovanje za Jadrunski pokal .je poteklo v veliki premoči Viktorije. On ostalih klubov si je z absolutno premočjo osvojila prvo mesto le še Ilirija, in sicer v skokih. Drobne vesti V nedeljo bo v Zagrebu igral z Gradjanskim naš ligaš SK Ljubljana. Tekmo bo sodil gospod Nenadovič (Šibalič). — V Skoplju bo igral tamkajšnji Gradjanski z Baskom. To tekmo bo sodil g. V. Stefanovič (Ružič). »Majstor s mora«, ki je letos že gostoval v Ljubljani, kjer je z našim ligašem igral 3:3, je porazil odlični klub .AšK s 3:1. »Majstor s mora« hitro napreduje in vse kaže, da bo že v kratkem postal prav nevaren rival Hajduku. Reprezentanca Velike Kikinde je premagala reprezentanco Temišvara s katastrofalnim porazom 8:2. Mariborski šport Maribor, 8. septembra. Danos bi so morala na stadionu SK Železničarja odigrati mednarodna nogometna tekma med celovSkim prvakom S. C. Rapidoin ln domačim SK Železničarjem. Tekma Je bila drugič iz neznnnlh razlogov odpovedana. Ocfigrnla se je le tekmn mladine med SK Železničarjem Iti SK Rapjdom, Maribor. Zmngnii so Železničarji i rezultatom 4:2, Sodil je s. s. Klanjšek. Damski tenis Rapid : Maribor 5 :0 Včeraj je bilo na igriščih 8K Rapida na Koroščevi costi odigrnno 2. kolo teniškcgR državnega prvenstva dnmsklh ekip med ISSK Maribor in SK Rapid. Tehnični rezultntl so bili: Lirzer (R) : Voglnr (M) 6-2, 6-2; Čuti« (R) : Babič (M) 6-1, 4-6, 7-5: Lirzer (R) : Biibič (M) 6-1, 6-0; Cutlč (iy : V oglar (M) 6-2, 64; Lirzer-Cutič (R) ; Voglar-Babtč (M) 9.7 ret. Vesti Športnih sve«, klubov in društev ZSK Hermes — Motosckclja. Drevi ob 20 redna odborovn aeja pri »Sestlcl«. Kor ho nn seji podano poročilo o dirki v Zagrebu, naj se soje vsi sigurno in točno udeleže. — Tajnik. SK Mam. Danes ob 2(1 redna odbora seja nn običajnem mestu. Zaradi važnosti prrsim poluoštvtfllno in iučuo. — Tajnik. Kaj je v Španiji za smeh Kdor bi mislil, da se v Španiji po oliko grozotah bratomorne vojne no znajo nie veft smejati, bi se Jako motil. To ljudstvo Je navzlic vsemu še zmeraj polno optimizma in zaupanja v boj&e čase. Govornih brez strahu Kakor sa strašni vtisi, ki jih dobiš v bivših vojnih pokrajinah in kakor te presune pogled na neštete ranjence in v črnino oblečene ženske, tako ee ti duša kar zasmeje, čim vidiš brezskrbno vedrost, ki gleda z njo meščan, kmet in vojak na sedanja »situacijo«. . Kar več raznih zgodbic je zaživelo iz teh dni, ki jc njih resničnost izpričana in ki je njih bur-kasta šegavoist včasih take vsebine, da ti kar sapo ZaP Tako mi je, na primer, pripovedovala neka gospa v hudih dneh ofenzive ob Ebru, ki se je pravkar še mogla z begom rešiti iz Katalonije, pričujočo zgodbico: V nekem varieteju v Barceloni je pravkar popoldanska predstava. Prostor je nabito poln, po večini so sami vojaki in častniki rdeče armade Na najboljših sedežih sedijo prvaki sovjetskih oblasti s svojimi »damami«. Tedaj stopi na oder »govornik« Je Španec, ni prijatelj rdečih in le zaradi težavnih razmer opravlja to službo. Dan za dnem je moral, dasi od srda ves zaripel, govoriti rdeči druhali po volji. Zdaj ne zmore tega več, in ker je junaški človek, sklene, da bo končal s temi nastopi. »Gospoda moja,« začne govoriti, »danes vam bom nekaj čisto novega predlagal. Kaj pravite, kako bi bilo, če bi zemljevid Evrope popolnoma preobrnili? (Po,slušalci so silno _ navdušeni.) Doslej je bil sever zmeraj zgoraj, in vendar ne more nihče reči, zakaj je tako. Dajmo, pahnimo ga s prestola in stvar preobrnimo! Kaj vidimo? Spodaj je Francija, ob strani Italija in Nemčija, zgoraj Španija.« (Kar pomeni: Dol s Francijo, ob strani sta nam Italija in Nemčija, živela Španija, kar je bojni klic nacionalistov!) Še preden so rdeči razumeli pomen teh dvoumnih besed, je govornik izginil z odra in srečno ušel razjarjenim oblastnikom. Rdečim ie sapo zaprlo Na sličnem pozorišču se je razvila neka druga zgodba, ki zlasti dobro pokaže nervoznost rdečih mogočnikov, ki se v svojem lastnem gnezdu ne čutijo več na varnem. Da bo zgodba bolj jasna, je treba pripomniti, da že dve leti vsak Španec obeh front natančno pozna glas generala Oueipa de Liana. Odkar se je vojna začela, še ni bilo večera, da bi ta neumorni pobornik nacionalistov ne bil prav sarkastično govoril španskemu narodu, dozdeva se, ko da je ta izvrstni vojskovodja in besednik povsod pričujoč in zato sta njegova osebnost in njegov glas znana prav tako sovražniku kot prijatelju. Nekega večera 60 v Madridu razkazovali sovjetski film. Kino je tako poln, da se vse kar gnete in večinoma so to sami vojaki mednarodne brigade. Pravkar je odmor, a luči še ni. Tedajci je nenadoma iz teme slišati značilno odhrkavanje, s katerim sleherni večer začne govoriti Queipo de Liano, in nato besede, ki z njimi zmeraj začne: »Buenas noehes, senoresl« — Za hip je vse tiho, rdečim je sapo zaprlo: Queipo je tu prav med njimi! In nato nastane pravcati pekel — reši se, kdor se moješl Vse se gnete ven. Prav v rdečem Madridu je že generali Bežimo pred tem strašnim človekom, ki zadošča že njegov glas, da so vsi kot brez glave! Nikogar ni, ki bi imel toliko prisebnosti, da bi prijel tistega pre-drzneža, ki si je sredi rdečih privoščil tako nevarno burko, da je posnemal generalov glas. ,.Neskončne" kolone vojakov Kako v nacionalni Španiji častijo tega človeka, častnika z izrazito učenjaško glavo in s tako dovtipnostjo, pričajo neštevilne zgodbice, ki krožijo okrog njegove osebe. Ni ga ilustriranega lista in ne izložbe, kjer bi ne bilo njegove slike. Neki častnik mi je povedal o njem: Bilo je med boji za Sevillo. Nacionalne čete eo bile v hudi zagati. Queipo de Liano, ki je storil vse, da zavzame mesto, se ni prav nič oziral na svojo osebno varnost, vendar je bilo vse zaman. Vsa okolica je bila zasedena po rdečih četah, a tudi mesta samega še niso zavzele njegove čete. Po cestah in hišah je še mrgolelo rdečih strankar jev. Ojačenja ni bilo pričakovati, poglavitno je bilo le to, da bi nasprotnik ne zvedel, kako malo je nacionalnih čet na razpolago. Tedaj je general poskusil še poslednjo rešitev iz zagate. Med maloštevilno rezervo je imel tudi peščico Maročanov, ki se jih sovražniki na vso moč bojijo, Te črnce, komaj 50 mož, posadi po štiri in šest v zaprte tovorne avtomobile in jim ukaže, naj se vozijo po mestu, V besnem diru hrumijo avtomobili po cestah. Poleg slehernega šoferja štrlijo izpod skrivališča puškine cevi in divje bliskajoče se oči Maročanov na Seviljčane, ki so se dotlej še zmeraj obotavljali, da bi 6e priključili nacionalistom. A s slehernega avtomobila, ki je opravil to divjo vožnjo po mestu, po-skačejo oboroženi Maročani zmeraj pred mestom in splezajo v drug avto in Se iznova peljejo skozi mesto. Zmeraj drugi vozovi, neskončna kolona voz samih Maročanov, navidezno novih čet drevi po cestah, dokler ni ustrahovan poslednji Seviljčan. In spričo te neskonče množice divjih Maročanov odloži puško tudi najzagrizenejši »rdečkar«. Nihče ne sluti, da je uprizorjena ta neskončna vojska po načinu kakega najpreprostejšega cirkusa z dežele. Ukradeni grom Pa ne le to! Kar je dosegla blazna drznost njegovih Maročanov, je še prekosil in izpopolnil general sam, ko je začel govoriti skozi mikrofon in ko je nenehoma govoril večer za večerom tja na nasprotno stran, kjer so rdeče čete še zmeraj v velikem loku objemale mesto. Bolj in bolj se vdajajo čaru njegovega glasu, ki jim tako prepričevalno zatrjuje, da je Sevilla padla. In v onemoglem srdu nastavijo cevi svojih baterij tjakaj, kjer vedo, da je general pri mikrofnu. Toda general je tako brezbrižen za nevarnost, da se vsa situacija iz-maliči v prizor norčave burke. Čim bliže zadevajo sovražni izstrelki, tem bolj hrupno so slišati detonacije po radiu, po vsej Španiji, bolj hladnokrvno zatrjuje njegov gla6: »Saj slišite, gospoda moja, kako grmijo naši zmagoelavni topovil« 2 niirnberSkega zborovanja: Hitler je tal zanimivosti Največji denarni uspeh v amerikanskih kinematografih je zadnje čase dosegel po poročilih ameriškega filmskega tiska »Robin Hood«, zgodovinsko delo iz angleških bojev z normanskimi osvajalci v srednjem veku. Glavna postava v filmu je legendarni junak Robin Hood, simbol angleškega boja za neodvisnost. V filmu ga predstavlja simpatični Errol Flynn, znan iz »Poročnika indijske brigade« itd. Filmu je pripomogla k uspehu stvarna, zanimiva vsebina in pa dejstvo, da je izdelan po izpopolnjenem Tehnikolor-sistemu, ki je skoraj dosegel tako zaželeni ideal naravnih barv. Celotna dolžina filmov, ki so prišli v promet prvo četrtletje letos, znaša po podatkih nemškega Zavoda za raziskovanje konjukunkture 220.518 m. Število filmov znaša 393. Štirideset od teh jih je tako imenovanih velikih filmov z dolžino 99.979 m. V primeri z enakim časom lani se je proizvodnja Najhitrejši človek sveta si lika hlače Jesse Owens, trikratni olimpijski zmagovalec v Berlinu in najhitrejši človek sveta, je v Ameriki odprl podjetje za čiščenje in likanje oblek. filmov na svetu po dolžini in po številu nekoliko zmanjšala, upajmo, da v korist kakovosti. V teh podatkih niso vključeni japonski in sovjetski filmi. Uradna italijanska filmska statistika, ki jo izdaja »Federazione Fascista industriali dello spet-tacolo« navaja, da so v času od 1. avgusta lani do konec maja letos v rimskih kinematografih kazali 235 premierskih filmov. Od teh jih je bilo 150 amerikanskega porekla, 22 francoskih, 14 angleških, 1 češki in samo petnajst nemških, od teh pa večina še stare dunajske proizvodnje. Kaže, da ima Italija o nemškem filmu prav tako sodbo, kakor ostala Evropa. Domači film je bil zastopan s 33 večjimi deli. Pripomniti je treba, da morajo biti vsi tuji filmi izdelani v italijanski zvočni verziji. Domači filmi so prinesli v blagajne 20 milijonov lir, kar znaša polovico izdelovalnih stroškov. Prva filmska komedija Grete Garbo bo »Ni-nočka« po madžarski veseloigri enakega imena, ki jo je napisal Melchior Lengyel. Po svetu je že veliko ugibanja o tem, kako se bo v veselem filmu izkazala velika filmska tragedinja, ki jo poznamo do zdaj povečini samo po žalostnem obrazu in po otožnih smehljajih »Ane Karenine«, »Dame s ka melijami« itd. Z delom za novi film prično takoj, ko se bo igralka vrnila v Ameriko. Film o zgodovinski bitki na Zborovu izdeluje praška družba National. Režirata ga Holman in Slaviček. Film se bo imenoval »Zborov«. Dva dokumentarna filma o morskih ožinah se imenujeta »Gibraltar« in »Suezc. Prvega režira Rus Fedor Ocep v Parizu, glavno vlogo v tem politično-reportažnem filmu pa igra Erich von Stroheim. Film o »Suezu« delajo v Ameriki pri Eoxu. Režira ga Alln Dwan, glavne vloge igrajo Loretta Young, Tyrone Power in Francozinja An-nabella. Walt Dimey, oie Micky miške, Id je osvojil svet zadnje čase s prekrasnim, pravljično filozofskim risanim filmom v barvah »Snegulčicoc, je začel s pripravljalnimi deli za drugi veliki svoj film, ki bo izpolnil ves večer. Bo to »Bambi« po živalskem romanu Feliksa Saltena enakega imena. »Snegulčice« ni v Ljubljani napovedal še noben kinematograf. 200.000 funtov šterlingov bodo znašali stroški za film o sloviti plesalki Loli Montez, ljubimki raznih evropskih kronanih glav. Film izdeluje v Londonu Douglas Fairbanks, ki se je po zaključku igralske kariere vrgel na podjetništvo. Novi film Charlesa Laughtona, nepozabnega »Krvavega kapitana« in junaka iz »Vstaje na ladji Bounty«, nenadkriljivega »Rembrandta« iz lanske sezone ter »Henrika VIII.« izpred let, se imenuje »Jamaica Inn« ter je eksotično pustolovske vsebine. Delajo ga v Londonu. Dve drami Bernardi Shawn, »Hudičevega učenca« ter »Cezarja in Kleopatro« filma angleški režiser G. Pascal, ki je žel uspeh že s prvim delom, filmanim po Shawu. Bil je to »Pygmalion«, ki smo ga videli celo pri nas. Republikanski slon je podivjal Obe veliki stranki Združenih ameriških držav, republikanska in demokratska, imata vsaka svojo žival v grbu. Demokrati imajo 06la, republikanci pa slona. Zaradi kongresnih volitev, ki bodo novembra meseca, si republikanci belijo glavo, kako bi svojo stranko, ki je zdaj že precej dolgo pri tleh, spravili spet kvišku. Na nekem zborovanju v Čikagu so mimo drugih predlogov nasveto-vaM tudi tega, da bi bilo dobro spremeniti zunanje lice slona v grbu. Republikanski slon je namreč videti jako pohleven in potrt, skoraj tako, kot kak »purgar«, ki pravi, češ, »mene vsa politika nič ne briga ...« To pa ni bojni klic za volitve. Zatorej so naročili nekemu umetniku, da naj napravi takega 6lona za v grb, ki prav divje drvi naprej in ki bo na človeka napravil vtis, da tej stranki ne more biti nihče kos. Načrt je bil republikancem silno všeč in so ga dali koj v stotisočih lepakih in milijonih lističih razširiti. Kako pa so se republikanci začudili, ko so že čez nekaj dni objavili demokratski lisli sliko novega republikanskega slona, le da je bila pod repom dodana risba čebele in podpis: »Rooseveltova čebela ie celo starega slona spravila v dir.«. Svetovni prvak kolesarjev Na kolesarskih tekmah v Valkcnhurgu na Ho-landskem je dobil svetovno prvenstvo Švicar Knecht. Med mašo treščilo v cerkev Nad pokrajino Piacenza neprestano divjajo viharji in lijejo plohe z neba. Potoki in hudourniki donašajo vodo v dolino, da je povsod povo-denj. Škoda je velika. V pokrajini Tarent je med silnimi nalivi divjal tudi besen vihar s hitrostjo po 120 km na uro- V hipu so bile ceste in njive pod vodo. V mestu ni bilo več električnega toka. V nekega mehanika je treščilo in ga ubilo, Nekega 54 letnega kmeta iz Riminija je smrtno zadela strela v stanovanju njegovega prijatelja. V Mari-nari Pisi pa je med mašo treščilo v ondotno frančiškansko cerkev in zadelo nekega frančiškana, ki ga pa ni ubilo. Največja katedrala na svetu Liverpool bo imel največjo katedralo na svetu in dve najvpčji katedrali na Angleškem, ko bosta dokončani katedrala Jezusa Kristusa, to je katoliška, in katedrala anglikanske cerkve. Katoliška katedrala bo veljala 3 milijone funtov šterlingov in bo večja kakor je cerkev sv. Petra v Rimu, ki je dosedaj največja na svetu. Njen arhitekt je sir Edwin Lutyens. Zgrajena bo v renesančnem slogu. Anglikanska katedrala pa je zamišljena v modernem gotskem slogu. Njen arhitekt je Giles Scott, ki je katoličan. Začeli so jo zidati 1901. leta in bo končana po načrtu leta 1950. Katoliško katedralo so začeli zidati 1933. in bo popolnoma dokončana v sto letih. Gradbeni prostor zavzema pet hektarjev. Telefon t videnjem v daljavo Tak telefon bodo razstavili na veliki londonski razstavi radio-aparatov. Mali aparat telita lc 800 gramov in vendar odlično deluje. „Štirideset let" »Štirideset let« je naslov filma, ki so ga opravili na Holandskem zaradi štiridesetletnega jubileja vladanja kraljice Viljemine. Narejali so ga nekaj v prostorih filmskega studia v Haagu, nekaj pa zunaj na prostem. Vso stvar je vodil ravnatelj Ostvvalt in vsi igralci (razen enega) in igralke so holandski umetniki in umetnice. Izjema jc bil Ed-mond T. Greville, ki je vodil režijo. Scenarij je napisal holandski dramatik Ben van Eijsselstijn. Ta je vpletel večje zgodovinske dogodke, ki jih je bila poslednjih štirideset let polna holandska zgodovina, v življenjsko zgodbo dveh holandskih družin, katerih razvoj vidi glcdalcc skozi tri človeške rodove. Tako je postal ta film vprav zgledni film, ki oživlja v gledalcih ves potek holandske zgodovine poslednjih let. — Tehniška plat filma je odlična. Film bodo v prihodnji seziji igrali po vseh holandskih mestih. Popolna postrežba >Če imate kako sredstvo, da bi lasje rastli, prosim!« »Kakšno barvo pa želite?« Lindbergh z ženo v Pragi Botem, k« je moral v Oiomucu zasilno pristati, se jo Lindbergh z ženo ustavil v Pragi. Naši jubilanti 60 let zveste službe v isti hiši Krtina pri Domžalah, septembra. Te dni je obhajala Rotija Požar lep spominski praznik: 60 letnico svojega službovanja pri Žarnikovih na Krtini. Če povemo, da se je rodila 1, 1863 na Pre-vojah, da je že 1. 1878, torej 15 let stara, prišla k tej družini kot pestunja, in da je dočakala v isti družini čakala v isti hiši že četrti rod v družini, pri kateri je našla drugi d'm, 60 to le suha dejstva, ki pa •ožive v veliko povest dela in požrtvovalnosti in ki so lahko opomin in zgled zlasti današnjim dekletom. Naša slavljenka se je v ljubezni do otrok bolj izkazala kot marsikatera telesna mati, in potem, ko se je z vstopom v službo za vselej odrekla osebnemu življenju in se vsa posvetila tuji družini, je zrastla v duhovno materinstvo kot v svojo drugo naravo. S svojo prirojeno ji ljubeznijo do vsega živega, s svojo nežnočutnostjo, šega-vostjo, zgovornostjo in globoko etičnostjo si je znala pridobiti otroke kot malokdo in se udomačiti v hiši kot član družine. Povsod je, kamor jo kliče delo, kajti naša Rotija noče in noče počivati. Dokler človek živi, naj dela, to je njeno geslo. Bog ve, koliko tihih drobnih bridkosti je morala tudi ona zapreti neizpovedanih v svoje srce, toda ni omahovala, voljno je vedno nosila, kar ji je bilo naklonjeno, češ, človek naj živi bližnjemu! »Kako, Rotija, da res praznujete šestdeset-letnico službovanja? To bo pa kar dvojna pokojnina!« jo utegne pozdraviti ta ali oni znanec. ' »Kakšna pokojnina neki!« se mu bo odrezala. »Pustimo to, kaj bi o tem! Prava pokojnina me čaka tam zgoraj pri cerkvici sv. Lenarta na vrtu z rožami ozaljšanem, zdaj sem pa še živa in zdrava, hvala Bogu, zdaj mora človek še delati in služiti ljudem in Bogu.« In vzame v naročje malo Marijico, vnukinjo svojega prvega gospodarja, O, kdaj bodo začeli staviti spomenike takim ženam? Pa 6aj jih one ne potrebujejo. Zavest, da so do kraja izpolnile pred Bogom in ljudmi svojo življenjsko nalogo, jim je nerazrušljiv spomeniki In zato tudi naj bodo te vrstice le droben izraz hvaležnosti, ki preveva vso družino, ko obhaja njen člen — in slavljenka je tudi po pravici postala ud družine — tak redek jubilej, hkrati pa naj bodo drugim opomin in pobuda. — M. J c. 80 letnica Homcove matere iz Zirov Ta teden je obhajala 80 letnica rojstva ga. Marija Seljak, Hom-cova stara mama, iz Stare vasi pri Zireh. — Čeprav j« trdo delala od rane mladosti, malo dobrega doživela, je vendar v zdravju in zadovoljstvu dočakala svojo 80 letnico. Odkar je prepustila posestvo sinu Ivanu, sedanjemu ži-rov6kemu županu, se je posvetila cerkvi, dobrodelnosti in delu za katoliško časopisje. Kdo bi mogel vedeti, koliko našega tiska — političnega in nabožnega — je že šlo skozi njene rokel Sama je naročena na vse nabožne liste, ki jih tudi prebere, seveda, če ni dela na polju, brez katerega bi ji bilo dolgčas. Sodeluje tudi pri vsaki dobrodelni akciji in noben nasprotnik ji ne odreče, če ga poprosi podpore. Prav je, da se te tihe in Konci Ahačič: in Bunkica Pa ne! Bumček se je zmotil. Guganje in stresanje je prenehalo, torba obstoji. Potem položi nekdo vrečo na nekaj trdega. Bumček sliši mnogo biksovskih glasov, visokih in nizkih, tenkih in debelih. Glasovi skačejo in piskajo in čivkajo. Smejejo se. Bumček ugiba: »Ubogi Bumček! Kaj bo, kaj bo? Nazadnje te še pojedo!« Naenkrat se v vreči posveti in Bumček je zunaj. »O joj! Saj to mali Biksi so! Nič večji od Bumčka! Poglej ga no! Obrazki so sicer biksovski, a Bumček se jih kar nič ne boji.« Božajo ga radovedno in pokukavajo z vseh strani. Mali Biks, ki tiči v takih cevkah kakor oni veliki Biks, ki je Bumčka ujel, ga je najbolj vesel. Ta mali Biks je Vladko. Drugi mali Biks ni v cevkah, ki jim Biksi pravijo hlače, temveč ima sredi telesa privezano d mm skromne javne delavke spomni tudi naš list ln jI želi ob njenem jubileju, da bi nam jo Bog ohranil še mnogo leti Homcova mati, Bog vas živil Ivan Ločnišhar - 80 letnih Saj se bo vsakdo začudil, kdor ga pozna. Ravno dvajset manj bi mu jih kdo prisodil. Pa je le res, da se bo ta teden 80. križ zvalil na njegova ramena. 1858 je bil rojen v Dolu pri Medvodah. Prava gorenjska korenina je. Pri železnici je služil 30 let. Bil je dvakrat poročen. iz prvega zakona je dobil deset otrok. Žive mu še trije. Eden je banovinski zdravnik v Žalcu, drugi je v Rusiji in hči, ki mu gospodinji. Bežigrad ga ves pozna in spoštuje kot moža poštenjaka in kot vernega in vzornega katoliškega Slovenca. Ko smo zbirali darove za novo cerkev, je dvoje podplat izrabil, ko je zbiral po Gorenjskem darove. Zbral je lepe vsote. Naročnik je vseh naših dobrih listov. »Slovenca« ima že dolgo vrsto let. Član je veliko verskih in katoliških društev, kjer je marljiv član. Pri sestankih našega ^Društva mož morda se ni zamudil enega. Bog ga živi še mnogo let tako zdravega in čilega, kot je danes. Bežigrad mu bo hvaležen za vse, kar je storil za njegov napredek. 40 letnica dela v drž. službi Slovenska Bistrica, septembra. Višji sodni oficijal g. Rudolf Bižal je te dni skromno in ne-opaženo praznoval 40 letnico dela v držav i službi. Malo pred tem je slavil tudi srebrno poroko s svojo življenjsko družico, gospo Julko. Jubilant si je znal pridobiti v teku 28 letnega službovanja v Slov. Bistrici ne-deljene simpatije meščanov in svojih službenih predstojnikov. V službi vesten in zelo ustrežljiv, je moral vendar prestati marsikatero grenko uro zlasti v predvojnem in medvojnem času zaradi svoje slovenske zavednosti, včasih tudi od ljudi, ki so 6e pozneje junaško trkali na svoja napredna prsa. K jubileju mu iskreno čestitamo, želeč, naj ostane še dolgo čil in zdrav! in nabrano nekaj, kar je pisano kakor cvetje. To je krilo. Mali Biks v krilu je Metka. Metka ima dolge lase in spodaj zavite. Razen Metke ima še krilo drugi veliki Biks. To je mati. Mati je debela, ker kuha. V rokah drži tretjega Biksa, ki duda kakor Bunkica, a je seveda manj lep od Bunkice. To je Punci. Vladko in Metka primeta Bumčka za šapice in ga postavita pod sonce, da bi ga bolje videla. Sonce visi sredi sobe, sveti manj od navadnega sonca in bolj rumeno. To sonce je luč. Bumček mora odpreti gobček, da mu pregledajo zobe, in sesti, da mu otipajo krempeljčke. Nato mu vtaknejo v gobček košček belega kamna. Kaj takega pa že ne! Bumček izpljune. A takoj mu je žal: usta so mu namreč od tega kamna postala sladka. Še vse slajša, kakor če bi jedel tepke. Ah, tepke! Radio Programi Radio LJubljana r Petek, 9. sept.: 12 Naše pesmi (plošče) — 12.45 Poh ročiia — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski kanccrt Rod. orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.80 Nae. ura: Svilarstvo v Jugoslaviji (St Dinjaški) — 19.50 Poročila o izseljencih (b. Jože Premrov) — 20 Biiot: I/Arlesicnne, uvertura (plošče) — 20.10 Slika v ogledalu (gdč. Krista Hafner) — 20.30 Koncert Rad. orkestra, vmes solistične točke na violončelu (g. Ludvik Comelli) — 22 Napovedi,' poročila — 32.30 Angleške ploščo. Drugi programit Petek, 9. septembra: Belgrad: 20 Koncert velikega radij, orkestra, 21.30 Violina solo — Zagreb: 20.45 g. Malilerjeve pesmi (soprai solo), 31.30 Klavirski koncert, 22.20 Zu ples — Varšava: 19.30 Zabavni koncert, 21.10 Nadaljevanje koncerta, 22 Simfonični koncert — Sofija: 19.30 Pnceinijova opera «La Iloheine«. 21.45 Nočni koncert — Praga: 20 Zbor praški1! učiteljev. 20.25 Godalni kvartet, 20.50 Dvorakova komedija »Smrt«, 21.10 Dvo-rukova simfonija, 22.30 Cellstičnt koncert — Milano: 2t Varney: Fantan ia Tullpe (opereta), 23.13 Plesna glasba — Rim: 21 Simfoni6ui koncert siensko glasbeme akademije — Budimpešta: 20.30 Koncert hudinipeštanskega koncretnegfi orkestra, 22.05 Ciganski orkestei, 23.10 La-. hka glasba — Hamburg: 21.30 Operna glasba - MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltnvanjskl oglasi Ž din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojna. Najmanjši znesek za mali oglas IS din. • Mali oglasi se plačujejo takoj Drl naročilu. - Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. VEG STAVBNIH PARCEL v bližini kolodvora v Št. Vidu • se pod ugodnimi pogoji proda. - Poizve so: Vižmarje 59. Vnajem Vogalni lokal primeren za manufaktu-ro, galanterijo, drogerijo in podobno, v novi hiši, na prometnem kraju., ko takoj odda. Poizve se pri Mavriču, Bežigrad 1. (n Žalostnega srca sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama, sestra^ teta, tašča in svakinja, gospa Ivana Zupančič • mesarica in pocestnica dne 7. septembra 1938. — Na zadnji poti jo spremimo v petek, dne 9. septembra 1938 ob 5 popoldne izpred hiše žalosti Poljanska c. 36 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. septembra 1938. Globoko žalujoči ostali Službodobej Sortirarice papirja perfektne, sprejmemo. —4 Pismene ponudbe s prepisom dokumentov pod šifro »Zagreb« na Publl-citas., Zagreb, Ilica 9. [2JJ2SJ5JI Šolske torbice ln nahrbtnike v veliki Izberi priporoča X. Kra-vos, Maribor, Aleksandrova 13. (1)! KOLESA najnovejši letošnji modeli! v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina t]nbl]ana - Trrfeva ceita 36) (nasproti Gospodarske nun/ »Kappel« pisalni stroji pričajo o odličnih Izdelkih nemških tovarn. — Pisalni stroji za pisarno ln potovanje. Najmoder- neška oprema I _ KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44 AA Prvovrstni /\ trboveljski premogi brez prahu koks, suha drva nudi I. Pogačnik Bohoriči*« 5_Teleten ao-aa Poizvedbe Pes siv, z zeleno ovratnico S t; 476 - ee je Izgubil. Proti veliki nagradi naj se ga vrne v Gledališki 4-111, Med kitajskimi teroristi27 Brzojavke, datirane iz Hong-Konga, Sai-gona, Kobcja, so naznanjale, da je dobilo angleško, francosko in japonsko vojno brodovje nalog, naj takoj zedini Šanghaj in zastavi pot vsekemu parniku v veliko kitajsko mesto. Novica mi je ugajala, kajti imel sem vtis, da bi navadna straža nekaj bojnih križark nasproti Bundu mogla ščititi le en del prebivalstva. In Bog ve, če so bile potrebne. V tem trenutku sem zapazil mnogo prtljage, ki je bila nagrmadena v glavni dvorani. »Oh! Oh! Hotel se prazni?« Ke sem se usedel v obednici za mizo, sem opomnil na to upravitelja. Mož me je mrko pogledal. »To jc razsulo, gospod. Vsi odhajajo« Odstranil jc vazo z rožami. »Naskočili so pisarne parobrodnih družb. Kupujejo vozne listke za najrazličnejše smeri. Samo, da odpotujejo!« Tri četrtine obcdnice je bilo prazne. »Celo ne jedo več!« je vzdihoval obupno lastnik. »No dobro!« sem rekel ponosno, »zato pa jaz lahko jem za dva!« Hotelski upravitelj je prišel po moje naročilo. Ta dan sem bil tako postrežen. kakor si na krovu kakšnega parnika, ko imajo skoraj vsi potniki morsko bolezen, in edino ti tvoriš častno izjemo temu pravilu. Če sem neobčutljiv za gotova razburjenja, je to le vprašanje navade in ne bi imel prav, ako bi se zaradi tega balial. Človek bi se norčeval iz policaja, ki bi zadrgetal. ko bi zaslišal revolverske strele, ali ne? Torej tudi časnikar, ki je določen za vojnega poročevalca, postane končno neobčutljiv za vojno ozračje. V tem času jc šanghaj vedno bolj kazal sliko bombardiranega mesta. Edina stvar, ki me je vznemirjala, je bila ta, da je bila večina bomb, ki so padle na mesto, tihe in potuhnjene. Teh pa le nisem bil navajen ... Ko sem spil kavo, sem hitro napravil članek za očeta Blancharda; povzel sem mu na kratko položaj in mu naštel zločine, ki so jih zamislili gangsterji in «Gong». Bil je ta «papir» precej navaden, kajti moja živčna oslabelost mi ni dopuščala, da bi pisal v kaki literarni obliki. Imel sem vtis, da sem pred novo tragedijo, a čutil sem, da nisem zmožen. da bi se predal tudi najmanjšim prerokovanjem. Radoveden, te nazornosti... Živali čutijo potrese in ciklone vnaprej. Jaz pa nekako slutim že vnaprej hude stvari. Očividno se lahko varam, toda le redkokdaj. V bolj mirnih okoliščinah se ne bi upiral želji, da se po obedu nekoliko uležem. kajti vročina je bila v začetku popoldneva komaj znosna Vendar nisem krenil proti sobi. Poskušal sem stopiti ven, hoditi, delati kaj. Kaj? Tu je bilo vse vprašanje. Govoril sem sam s seboj: »Če bi bil Leclerc prost, bi rad z njim malo pokramljal. Novi dogodki ga osebno ne zadevajo Gongov atentat in eden izmed ropov so se zgodili na Scttlementu: kar se tiče ugrab-Ijenja, ki je imelo za pozorišče francosko koncesijo, se je končalo z zmago policije. Prijatelj se torej lahko čuti zadovoljnega. Položaj se v njegovem predelu ne slabša.« še enkrat sem vstopil v telefonsko kabino in poiskal zvezo s policijskim ravnateljstvom. »Gospod Leclerc. prosim?...« Toda odgovorili so mi, da l.eclerca ni nikdar tam, kadarkoli sem telefoniral. Ker sem vztrajal, mi je nek razburjen glas odgovoril: »Gospod Leclerc že več dni ne prihaja toč- no v urad in mu je nemogoče hoditi na sestanke.« Odložil sem slušalko in vzel klobuk. Vratar, vedno uslužen, se je vznemiril: »Gospod, hočete voz?« »Ne, hvala.« Mislil sem na francosko pošto, ki ni bila daleč, in odločil sem se, da grem tja in brzo-javim članek za «Dernieres Nouvelles». Vroč zrak na Bundu me je prevzel, ko sem stopil iz hotela. Na splošno se je zaradi pasjih dni zdelo, da se je v mestu vse polenilo. Redko Eosejana gruča ljudi se je pomikala tik ob išah, da bi nekoliko pridobila na senci ozkih pročelij. Voz je bilo malo na cesti, vozniki so dremali, namesto da bi iskali službo. Ta dan. malo takih! Kljub žgočemu soncu se živahnost na Bnn-du ni zmanjšala. Nasprotno Na nasipu je vrvenje postajalo skoraj divje in nakladalne naprave majhnih ferry-boatsov so bile oblegane kakor sejmske barake ob praznikih. Vsi ti ljudje so bežali. Drug za drugim so čolni odhajali in brazde, ki so jih rezali, so polagoma izginjale pod težo tolikega človeškega tovora. Vendar so bili to sami Kitajci. Neki mornar me je ogovril v slabi angleščini: »Čutijo nevihto,ha?« »Nevihta ni napravila med njimi mnogo mnogo škode,« sem se začudil. »Res, a to se bo kmalu zgodilo.« »Kako to?« »Prišla bo od tam doli... Resnična nevihta . .« Mož mi je s prostom pokazal Wangpoo, v smeri proti Jang-Tsc-Kianga. Dostavil je: »Prišla bo na krovu japonskih ladij, ki bodo sipale bombe in ogenj na mesto ...« »Pretiravate! Gotovo ne gre Japoncem za to, da bi Šanghaj napadli, ampak nasprotno, da tu vzdrže red in zagotove varnost svojemu narodu ...« Mornar me je premeril s sovražno spačenim obrazom. »Gotovo,« je zabrundal. »Vi, Evropejci in Američani, vi ste se zvezali z Japonci, da nas boste izrabljali!« Ne da bi čakal odgovora, mi je Kitajec obrnil hrbet in se pomešal med nestrpno množico. V tem trenutku sem imel resnično vtis, da so teroristi lokavo pridobili srca te, zaradi bede in nevarnosti vznemirjene množice. Toda ali nismo tudi mi tujci soodgovorni pri tem položaju? Ali smo napravili vse, kar je bilo v naši moči, da pomagamo tej rasi, ki je še daleč za nami, kar se tiče kulture? Gotovo, ljudi kakor Č. O. Simon je privedla na Kitajsko vera in usmiljenost. Toda koliko pa je bilo takih? Drugi, od trgovcev, kakor je bil Ilainiloff, pa do tajnih japonskih agentov, niso videli v tej zemlji drugega kakor ogromen zaklad, ki naj bi ga dobili v svoje roke, in so sanjali le o izkoriščanju. _ Tu je bil rezultat, dvakrat večji: sovraštvo, vojska, kri. Morebiti bi se mnogo dram ne izvršilo, če bi dal svet nekaj več Simonov in nekaj manj ljubiteljev petroleja. V teh temnih mislih sem zavil v ulico Con-sulat, da bi prišel na francosko pošto. Deveto poglavje Bilo je okoli treh, ko sem stopil iz poštnega urada in ostal nekaj časa na robu pločnika. Kaj naj storim? Ali naj nadaljujem poizvedovanja, ki sem jih zjutraj začel? Joj!.., Skoraj nisem imel poguma v tej malodane tro-pični vročini. Ali naj se vrnem na stanovanje in se odpočijem? Mislim, da bi zelo rad storil to, če ni bil gotov, da bom mogel spati. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Čenči!