N«sl»v Haribor, p«tek 25. junija 1926. Leto: VIL — Številka c 141. trgovinskemu in poljedeljskemu ministra. Nato so se začel! strokovni referati. Popoldne so šli udeleženci na zlet k Dev. Mariji v Polju, kjer so si ogledali tovarno papirja v Vevčah. Današnji dan v skupščini Debata o interpolacijah. Beograd, 24. junija' Na današnji skupčinski seji so se pretresale štiri opozicijske interpelacije. — verjetno je. da bo debata o njih trajala do večera. Prva interpelalfija, ki jo je vložil poslanec V i l d e r (sam. dem.), sc tiče zatvoritV8 nekaterih šolskih razredi "a Hrvatskem- V drugi interpalaoiji nosi. Agato vič ostro napada imenovan« na zaicrabški univerzi in vpoko>i-„:e l)r«esorjev za Časa prosvetnega mi-nistrovanja Stjepana Radiča. Tretja m-^rpeiaojja, je naslovljena na ministra za in rude in žigosa zlorabe v gozdarju upravi. Četrto vprašanje ie vložil lom /esenjak glede izpremembe zakona 0 taksah. . ^ redno ie skupščina prešla na dnevni ‘X ie Posl. Vilder zelo ostro napadal ».‘Večinsko predsedstvo, ki je posl. dr. ' lovana Žaniča (hrv- federalist) radi vznemirjenja povodom izro-i ve Nettunskih konvencij na dobo treh Sfif vključilo iz Skupščne. Zanič ie kri-iT v', samo postopanje zagrebške pobci-^ vilder je označil odredbo skupščm-Ra Podpredsednika dr- Subotica kot tcpravilno in nelojalno. V Zagrebu so vse nrth , enotnega naziranja o fatalnih ti v- konvencijah. Dr. Subotič je y.'^rJ*Va izvajanja molčal, nakar mu rarli *ver »vpil: »Vas bo Mussolini za- j, „‘ Vaše vneme odlikoval z redom lev-.,„1 reDa!« (Smeh v skupščini). Socijalno-poiftične konvencije pred skupščino Ratifikacija washlngto»skega 8-urnega delavnika. Beograd, 24- junija. Zunanji minister dr. Ninči<5 in minister socijalne politike sta danes skupaj predložila skupščinskemu plenumu washing-tonsko konvencijo o obveznem osemurnem delavniku in ženevsko konvencijo o obveznem zavarovanju in drugih so-cijalno higijenskih zadevali moderne so cijalne zakonodaje- ZM v nevarnosti radfi , ’ MeSSuna ■ pripravljajo kolonije v Dal* macjjl. Beograd. 24. junija- »oi^taje v$e javnosti, kakor tudi jj 1 Ctlll> krogov je danes osredotočeno pL^ncniir-jenje, ki se zlasti na deželi fcoi v„ a- v«ak da.li sijnoje radi nettunskih Vej-i ’ v Splitu so sc vršile včeraj cija 5 Manifestacije- Pravijo, da ie poli-Sniu, ^Ia rezervirana. Sokolska župa v .5aW ^..Pozvala vsa. sokolska društva v nets]aci3!’ da se solidarno bore zoper in a sporazum. PoSlahctt Grisogono Hola f ^fovič, ki sta organizirana So-^n^am°biia Poziv, ua.i glasujeta proti Deseta Briandova vlada Caillaux ie prevzel finančno ministrstvo. Pariz. 23. junija, Pričakovani sporazum med Poinca-rč-jem in Doumer-jem se ni uresničil Briand je ponudil finančno ministrstvo Ca'llaux-u, in Caillaus se je izjavil, da sprejme ponudbo. Ker Poincarč ni hotel prevzeti financ, le odklonil sodelovanje tudi Painleve, kateremu so sc priključili vsi radikalni kandidati, predvsem pa Durafour- Tako Briandu ni preostajalo drugega kot da sestavi. vlacH bolj finančnega kot politi čnega značaja. CaiHaux jc sprejel port-fej s pogojem, da se mu dajo dalekose žna pooblastila- Briandovo ponudbo 1 sodelovanju je Herriot odklonil. Briane prevzame predsedstvo in zunanje mini strstvo, CaHlaux finance, vojno pa ge neral Ouyllaumat. Francoska vlada je sestavljena slede če: Ministrski predsednik in zunanje za deve: Briand, finance C a i 11 a u x, ki sta mu kot sekretarja dodeljena za dr žavni zaklad D u b o i s in za budget P i e-tr i, prosvetno ministrstvo N o ga r o, trgovino Chapsal, vojsko general,- du Quyllaumat, mornarico L e y g u e poljedelstvo B i n e t. Postal^*1', ZUlianieSa pjinisfra. dr. NI -ča Ve*Ja 0cl, ure do ure teža. kor Ita^a nettun.^^neje pritiska nanj. da naj se rak, us? konvencije no>nu(Som "alifici-^Mii '1 so 70,0 zainteresirani na nier,?}, *!Jv N&ttunu iu v Beogradu skic-v DajJ^Kodb, kor so že začeli kupovati 'SšČ. v ki-> ogromne komplekse zem-La&ov s, ‘V«! Omiša jc prešel v posesti Italiji,o '• Italiji® 3 km dolg pas zemlje. služuJeirt , n'ri nakupovanju zemljišč po-na^n skns i^^lnov kot kupcev. Na ta Kosoort- osvojit! Dalmaelio najprej Zasužnji«8!!0’ nrt*° politično in jo slednjič - tuH! iiacijoucino- CURIH (Avala), 24. junija. (Zaključ ni tečaji.) Beograd 9.13%, Pariš 14.74, London 25.13 sedem osmink, Newyork 516-50, Milan 18.66*, Praga 15.30«, Dunaj 73.05, Budapeštr 0.007235, Berlin 122.96*, Briissc 14.75, Amsterdam 207.45, £ta©vna kronika *$«d»rska tenfe-^ LfiiblJanl j} Ljubljana, 24. junija- 9- uri -ie bi'a otvorjena v ^°vskii.tU1V ?v’oranf konferenca tr-Mc/ffai,°. )rtn!h in industrijskih zbor-v Drvi1 Jar!sk aposvetovanja veljajo iriOrsko Trsti ve'ikim vprašanjem po-jii. Kovil»e »n prometa na mor- ^tkaivni riCnco ie otvoril predsednik S. ji-if trgovske in obrtne zbornice Ži nrZ. f r> otvoritvi so bili nav*o- * »S« oblasti; med njimi tu- Žvipam ??llc .mariborskega velikega jkvJtp , _uvodoma so se poslale brzo-ku, ministrskemu predsedni- anjemu ministru, prometnem, — AH so bo Pašič kmalu vrnil v Beograd? •Listi prinašaj fr o tem protislovne vesti. Nekateri zatrjujejo., da bo Pašič že prve dni julija zapustil Karlove Vary in se vrnil na yoiuič.K> torišče. Drugi pa pravijo, da namerava Pašič odpotovati iz Karlovih Valov v Evians les Bains. — Glede njegovega izstopa iz političnega življenja je izjavil neki radikalski politik Tudi če bi g. Pašič hotel, dobro vem, da sam čuti nadloge starosti in utrujenost, ki mu slino otežkoča politično delo. Nje govo zdravje je sicer dobro, vendar pa se ne more verovati v stalnost njegovega zdravja. Zdravniki mu še vedno priporočajo, da naj absolutno pazi na zdravje. — Vprašanje stanovanjskega zakona. V včerajšnjo brzojavno vest iz BeogTadn sc je radi slabe tel-efonske zveze vrinila napaka- Predlog ministra socialne politike o izpremembi in dopolnitvah stanovanjskega zakona še ni bil sprejet, marveč ga je Simonovič samo predložil »kup ščiiri m zahteval, da se mu prizna nujnost. To se je zgodilo. O zakonu bo skupščina še razpravljala, najprej pa bo Izročen — kakor vsak zakonski osnutek — posebnemu odseku- Teoretično obstoji torej možnost, dav bodo nekatere zakonske določbe ublažena v korist najemnikov, praktično pa je verjetnost jako mala in najemniki morajo računati skoraj že z dejstvom, da jih bo »socialni« minister na ljubo ubogim hišnim posestnikom udaril v živo. HSnl posestniki bodo — kak c* smo poročali že .včeraj — preje- nrafi cefo V-ečSo najemnino nego v predvojnem času. dasi so plače in mezde pri ogromni večini najemnikovi nazko pod predvojno črto. Ta ukrep socialnega ministra je s stališča širokih ljudskih siojev dokaz nesocialne politike. Mislimo, da najemniške organizacije ne bodo molčale. — Zveza za tujski promet v Sloveniji jo imela glavno skupščino dne 26. junija ob pol 16. uri v sejni dvorani Zveze tr govskih gremijev v Ljubljani. — Odlikovanje Nikoie Tesle. Znani ameriški učenjak Nikola Tesla je bil od likovan z redom sv- Save I. razreda. — Dalmacija proti nettunskim konvencijam. Dalmatinske gospodarske in narodne korporacije so poslale vsem .vladnim činiteljem oster protest zoper net tunske konvencije, ki bodo silno oškodovale Dalmacijo in pomogle italijanskim pristaniščem do večjega razmaha. — Razstava »Slovenska Žena« v Ljubljani. Povodom letošnjega ljubljanskega velesejma bo »Splošno žensko društvo« otvorUo razstavo »Slovenska žena«, ki naj pokaže, kaj vse je storilo naše žen-stvo na vseli poljih javnega udejstvova nja. Razstava bo izredno zanimiva in po-dučna. ker bo nudila prvo priliko, da se prepričamo o zaslugah našega ženstva za slovensko kulturo in o njega vlogi v našem narodnem življenju. — Sokolski vele«>iein v Pragi- Povodom Vlil- vsesokolskega zleta bo prirejen v Pragi velik sokolski sejem, na katerem bodo razstavljeni vsi predmeti, ki se tičejo Sokolstva. Sejem bo slovesno otvorjen dne 27. junija in bo trajal do 7. julija- Priporočamo vsem, ki bodo prišli v Prago, da posetjjo tudi sokolski sejem. — Priprave praškega mesta za vse-sokolski zlet. Iz Prage nam poroča Ceps: Ob glavnih sokolskih dneh bo vrsta praških palač slavnostno razsvetljena. Tako bo iluminirana na pr- stara mestna posvetovalnica in ziuina kula na starodavnem Karlovem mostu- Reflektorji bodo razsvetljevali praški grad (Hradčane), sedež predsednika republike, a na gradu bo razsvetljena cerkev sv. Vida. Ilumini-rano bo nadalje Narodni divadlo in druge javne palače. — 40.000 kaznjencev strada. Kakor poročajo iz Pekinga, je nastala nevarnost, da bo radi kitajskih homatij umrlo od gladu 40.000 jetnikov, ker so zmanjkala sredstva za njih vzdrževanje. Po-basal jih je najbrže kak general ali mandarin- — Samomorilska kuga v Budimpešti- V Budimpešti je zavladala prava epidemija samomorov: Vlada je morala izdati osebne ukrepe. Ker so najpogostejši samomori na Donavi, bo policija z motornimi čoku krožila okoli mostov in mest, ki so priljubljena samomorilcem. Na ob režju bodo posebne postaje za prvo pomoč. Medtem ko pa vlada lovi samomorilce, ne stori nič, da bi olajšala ljudsko bedo. — Železarna v kravjem trebuhu. V južnonemški občini Neurodtli je mesar zaklal kravo, v čije trebuhu so našli raznovrstno železje, žeblje, gumbe, denar, ključe, kamenje, kosti in drugega blaga za dva kilograma. — Umobohia ženska je prestrašila celo mesto. V nekem mestecu v Podkarpat-ski Rusiji je blazna žena prerokovala, da se bo prepadla v zemljo cela mestna četrt. Ker je prebivalstvo kulturno še .precej zaostalo, so ji ljudje verjeli in je nastala huda panika. Preplašeni prebivalci so se po večini izselili iz usodnega mestnega dela in vse je s strahom pričakovalo, kako se bo odprla zemlja in »požrla« lriše Pa je napočil napovedan čas in se ni nič zgodilo. Sedtuj šele so ljudje spoznali, da njihova domača prerokinja blazni in so jo izročili tja. kamor spada- — Državna dvorazredna trgovska šo la v Celju. Vpisovanje gojencev in gojenk za šolsko leto 1926-27 se vrši 30. junija in 1- julija, vsakokrat od 9.—11. ure. K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Oni, ki stanujejo izven Celja, se morejo prijaviti in poslati svoje dokumente po pošti. V I. letnik se sprejemajo dečki oziroma deklice, ki so dovršili z uspehom 4. razred srednje šole (gimnazije, realne gimnazije, realke, liceja) ali četrti razred meščanske šole. V H. letnik se sprejemajo absolventi I- ■letnika javnili dvorazrednili trgoysk'ili šol. Ravnateljstvo- — Med Celjem hi Solčavo je bila uvedena avtomobilska zveza, ki posluje ob sredah, sobotah in nedeljah. Avto ima prostora za 12 oseb in vozi, ako se jc prijavilo najmanj 10 oseb. Čas se lahko izve v tujsko-prometni pisarni v Celju, kjer se tudi poskrbe avtomobili za skupinske izlete x, .vse bližnje in oddaljene kraje. Otvoritev ljubljanskega veSesejma Maribor, 24. junija. V soboto se bo otvoril šesti ljubljanski velesejem. Ker so sc ,v mnogih mestih slične naprave, pa naosi so bile prirejene le kot razstave izživele in preživele, dokazuje vztrajnost Ljubljane, da ima on-dotni velesejem globlje "korenine. Ni treba biti slovenski lokalni patriot, da to razumeš- Izmed vseh jugoslovanskih pokrajin je »jugoslov. Švica«, kakor neka-' teri imfeoujejo Slovenijo, najbolj industrijska in Vi gospodarskem smislu najbolj tujsko-prornetna dežela. Na ntejaft Italije in Avstrije, s starimi in živimi trgovinskimi zvezami s Češkoslovaško,- s solidno trgovino in moderno, dasi ne več procvitajočo industrijo, ima Slovenija Izjemen ekonomski položaj v državi m oe kje. je tu mesto, da se vrše .velesejmi- — Vzlic temu, da zanje ni več prvotne konjunkture, se zdi, da ljubljanski velesejem uspeva in da zanimanje zanj ne peša. — Dobro je že to, če sc vrše vsako leto nekake revije naše produkcije, našega defai in pridnosti; ogleda si jih domačin in marskikaj pridobi, rad pa pride Mdi tujec, da vidi, kaj zmore njemu sioer mafct znana dežela. _ _ Naši gospodarski krogi vedo, oa je treba spričo rastoče mednarodne konkurence kar najbolj intenzivno propagirati naše domače izdelke in našo lastno trgovino. So ljudje, ki bi hoteli odpreti meje na stežaa in nam privoščiti poplavo tujega blaga, ne pomislijo pa, da je .velik socialni problem vsake države in slehernega naroda, kako zaposliti proletariat, ki neizogibno nastaja tudi v agrarni deželi, kako dati kruha onim duševnim delavcem, ki jih leto za letom obilno producirajo naše šole. Ne pomislijo, da je industrija ‘bogat davčni vir (j>ri nas so pa žal prišli s prevelikimi davkarskimi sesaljka-mi in se je bati, da žc usiha) in da imamo zek) važen sloj: obrtnike, ki jih.je tudi treba varovati pred poplavo tujih fabrikatov. Ljubljanski velesejem nima zgolj kup-čijskih namenov, ampak je tudi reprezentančna in propagandna naprava- — Skrbeti bi morali, da bi ga kot takega podprla poleg države tudi vsa široka, javnost v Jugoslaviji. Zal da je i gmotna i moralna podpora z obeh strani nezadostna. Vmes posegajo tudi momenti, ki _bi morali biti ob malo večji uvidevnosti izključeni; omenjamo le zavist in pretiran regionalizem- Ljubljanskemu velesejmu želimo kar največ uspeha. Pozdravljamo v njem voljo do napredka in razmaha, voljo, kljubovati oviram, ki stoje našemu gospodarskemu razvoju nasproti. Občinstvo iz mariborske oblasti pa naj v kar največ-jem številu poseti to važno in ugledno napravo! Mariborske vesti Maribor, 24. junija. Gostovanje č9$nov ljub-BJanske drame Snoči so gostovali v našem Narodnem gledališču člani ljubljanske drame, med njimi troje znanih igralskih osebnosti: ga Juvanova in gg. Skrbinšek in Rogoz. VprizoriH so tri dejanja iz Schnitzlerjeve komedije »Anatol«- Kakor vsak Schnitzlerjev komad, se tudi ta giblje na meji, kjer erotika prehaja v brutalno strast; medtem ko je v »Reigen« to mejo prekoračil, je v »Anatolu« ostal tostran. Njegova erotika je tu zastrta s pajčolanom* koketna in dovzetna za idealne sajij‘anjc. ■kakor predmestno dekle, ki se je naveličalo grobe ljubezni. Dialogi so mestoma prav duhoviti včasi slišiš kako kIodoKo 'Slran 2.' ;,T 7-*^ n tt V.Maribor«, 'Sne 25. junija 192(5. sentenco, ki s© ti za dolgo vtisne v spomni, rvse pa preveva tisti lahek dunajski espriit, ki ga pravi'Nemci tako malo cone, ker je sad križanja ras; pa tudi heinejev-eko sentopentalen sarkazem. Schnitzler ni pust in zlasti »Anatol« jc efekten, drži vi napetosti in nekateri prizori prisilijo občinstvo k naivečji- pozornosti. Anatola je igral sc. Rogoz. Podal ga je jako živo in prepričevalno: gledalcu ni pustil dvoma, da tako žive Schnitzlerjev! dunajski bonvivanti. Njegova eleganca, vcasi afektira, drugekrati do naravnosti odkrit nastop, politične kretnje in lepa govorica učinkujejo. G- Skrbinšek je znanec mariborskega občinstva. Kreiral je Maksa, z umetniško poglobitvijo; bil .je vseskozi suveren gospodar svoje vloge. Omenjamo samo prizor z Maksom in Biaiico v »Epizodi«, ki je bil tako sugestiven, da jc občinstvo strmelo skoraj Srez diha vanj. Gospa Polonca Juvanova jc vzbujala pozornost kotAnnic, —pravi tip lahkomiselne velikomestne igralke, gdč. Vida Juvanova je podala Bianco diskretno in gorko, gospa Rogozova pa je igrala llono. Posebej moramo podčrtati, da se ljubljanskim igralcem pozna jezikovna kultura, ki je pri nas skorajda ni; že to je prijetna razlika med ljubljanskim in domačim dramskim odrom. Občinstvo bi bilo lahko pokazalo večje zanimanje za ljubljanske goste in bolj-napolnilo gledališče. Prisotni so pozdravljali umetnike z burnim aplavzom po vsakem dejanju, damam pa so bili izročeni šopki vrtnic- B. m Smrtna kosa. Na Dunaju je umrl dne 24. t- tn- v 691etu g. Edvard pl. Doc tor, veleindustrijalcc v Mariboru, Nacho-du, Bratislavi. Dunaju in Trstu. m Predavanje pisatelja dr. A. Nova čana o poizkusih slovenske državnosti v srednjem veku (celjski grofje) bo v petek ob pol 20. uri v dvorani gostilne Peč nik. Vhod Lekarniška ulica 6. m Somišljenikom Jugoslovenske Matice v Mariboru! V smislu sklepa zadnjega občnega zbora bo prirejala podružnica Jugoslovenske Matice v Mariboru i z-lete v okolico, zlasti pa v o b m e j ne ogrožene kraje, da širi nacijo-nalno misel in ljubezen do naroda.. Prvi izlet se vrši v nedeljo, dne 4. julija v Ja-reulno. kjer priredi tamkajšnja agilna podružnica Jugoslovenske Matice domači domovinski praznik z obširnim sporedom! tz Maribora bo vozil ojačen v lak ©b 13.15 uri, ki se vrača v Maribor okoli 22. ure- — Dne U- julija pa se vrši izlet v Smarjeto ob Pesnici na veselico tamkajšnje podružnice Jugoslovenske , Matice. Vabimo vse somišljenike Jugoslovenske Matice v Mariboru in okolici, da se ude ležijo omenjenih izletov v- čimvečjem številu. Posebno dobrodošla so pevska društva. m Ker se množi tihotapstvo. Od kompetentne strani se nam poroča, da se v zadnjem času poslužuje tokozvani boljši svet na ta način tihotapstva, da prinaša iz Avstrije in Italije raznovrstne oblači' ne predmete ter sc kaj rad pohvali, kako poceni in brez carine pride do blaga-Zlasti sc tihotapi svila, svilene obleke, razne svilene bluze, sukno in luksuzni predmeti. Zato se opozarjajo vsi oni, ki prinašajo carini'podvržene predmete, da Jih raje pošteno ocarinijo, kajti kazen, ki jo določa carinski zakon, jc precej občutna- Opo postave vidi vse, ima pa tudi po seznamih vsa imena potujočih v evd-* dcnci- Seveda velja to tudi za vse one, ki z avtomobili pohajajo čez mejo. m Šolska prireditev. Kapelnik Herman Frisch bo priredil v petek dne 25. juniji.ob 20. uri v mali Gotzpvi dvorani .produkcijo svojih učenčevi z zelo pestrim programom. Vstopnice v predprodaji. m Drž. gimnazija v Mariboru, sprejem v prvi razred. Sprejemni izpiti za I. razred bodo v sredo 30. junija, od točno 10- ure dalje. Ob tej uri morajo biti ,vst učenci v gimnaziji navzoči. Vpišejo se ■lahko to sredo, 30. junija, od 8. do 10. ure pri ravnatelju. Tisti pa, ki jim je to mogoče, naj sc vpišejo že prej, n scer dne 28. junija od 11. do 12. ure, ali dne 29-junija od 10. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Zunanjikom jc tudi dovoljeno, da pošljejo vpisne listine, namreč rojstni list in zadnje (odhodno) šolsko izpričevalo, po pošti na gimnazijsko ravnateljstvo; samo da mora pošiljatev dospeti do izpita, to je do srede 30- junija ob 10. uri- — Zglasijo naj se le nadarjeni in dobro pripravljeni učenci. — Za tiste, ki se k spreganem izpitu rajše oglase po počitnicah, ■bodo sprejemni izpiti dne 1. septembra. -. ™ Starešinska zveza Jugosl. akad. OTUstva »Triglav« v Mariboru poziva ivse starešine, da; se odzovejo okrožnici jugosl. akad- društva »Triglav« Vi Ljubljani vsak po svoji moči z denarnimi znesla za turnejo v: Bo-lgarijo, ki jo priredi Ljubljanski aktivni »Triglav«. Twr-neja s koncerti so začne dne 4- julija in gre preko cele naše države in Bolgarije., Namen je iskati stikov v Bolgariji potem elementov, ki so naklonjeni Jugoslaviji. Ker je turneja zvezana z velikimi denarnimi žrtvami, ie vsak znesek dobrodošel. Po naši drža\\ kakor tudi po Bolgariji je vožnja znižava. Te turneje se lahko u-deležijo pod istimi pogoji kakor Trigla van tudi starejšine in se naj interesentje javijo pri ljubljanskem »Triglavu«, kjer dobe vse direktive. Najnižji potni strošek je 1200 Din- Dne 3. julija zvečer je ob 8. uri v Ljubljani javna produkcija pred odhodom. Pred to produkcijo pa sestane! delegatov. m Brivnice čez praznike. Brivnice in damski česalni saloni so lahko na Vido v dan dne 28. junija ves dan odprti kakor ob navadnih delavnikih, samo med Časom službe božje dopoldne od >£11—-12. ure morajo biti zaprti. Za nedeljo dne 27. ju nija in za 29. junija ostanejo predpisi odpiralnega in zapiralnega reda v polni veljavi. To velja za celo območje mariborske zadruge. m Smrtna nesreča. Včeraj jc bil po daljši brezposelnosti sprejet v službo pri Mestnem električnem podjetju 211etni Miha Plevnik, železničarjev sin v Mariboru. Nastopil je takoj službo. Danes jc bil dodeljen skupini delavcev, ki .so na vogalu Frančiškanske in Tattenbachove ulice izmenjavali brzojavne droge- Dopoldne ob 'A 10. uri je Plevnik z nekim tovarišem pripeljal na malem voziču na lice mesta nov brzojaven drog. Oba sta prijela za drog ter ga naložila na rame. Storila pa sta to napako, da je naložil eden na levo rame, dragi pa na desno. Sprednji, Plevnikov tovariš je drog spustil na tla, med tem ko ga je Plevnik imel še na rami. Padli drog se je z zadnjim delom z vso težo naslonil na Plevnika, ki je zgubil ravnotežje in se vzgru-dil pod drog, ki mu jc pritisnil na glavo. Plevnik je obležal na mestu mrtev. — Okrog ponesrečenca se jc nabralo mnogo ljudi, ki so pomilovali reveža in ga prenesli v nasprotno hišo. Došli ravnatelj pogrebnega zavoda g- Gerbac je obvestil starjše in dal prepeljati Plevnika v mrtvašnico* m Obisk Mariborske koče o praznikih. Trije prazniki o Vidovem bodo gotovo zvabili marsikogar na Pohorje. Da se primerno razdele prenočišča, jc potrebno, da se vsakdo, ki nanje reflektira, prijavi in vnaprej plača določeno prenočnino. (Za člane 10 dinarjev, za nečlane 20 dinarjev za osebo.) Prijave sprejema samo sf. Lojze Strašnik, Mariborska tiskarna, Jurčičeva ul. 4. m Zamenjalnica Bezjak sc je preselila iz sedanjega jokala Ulica 10- oktobra v Gosposko ul. 25. (Pelikanova hiša). 1217 m Danes In v petek kabaretni ve čer v Veliki kavarni. Pomnožen orkester. Sodeluje g. Bratuš in Renlov Girl’s- 1218 Tudi v novem veku Ojdipov'vpliv ni zamrl; med Francozi sta ga oživela Cor-neillc in Voltaire, pri Nemcih je inspiriral Schillerja (»Mesinska nevesta«, »Maria Stuart«) in dal povod tragikomični usodni analitični tragediji- Predstavo »Ojdi-pa« pa najtopleje priporočamo: intele- gent se bo navduševal ob arhi-tektoniki drame, .občudoval njene mojsterske za-pfetke In razplfctkc i-1. d., dočim bo človeka neukega grške zgodovine, pretreslo močno dejanje. Marodn® sledeSeiie REPERTOAR. četrtek. 24. junija. Zaprto. Petek, 25. junija- Zaprto. Sobota, 26. junija ob 20. uri »Ojdipus« ab. C. Premljera. Nedelja, 27. junija ob 20. uri »Ojdipus« ab. A. (Kuponi). »Fra Dii*volo« na mariborskem odru Kot zaključno predstavo v tej sezoni bo vprizorila mariborska opera melodijozno komično^ opero »Fra Diavolo«. Dasi je del vojaške godbe odsoten, se jc vendar gledališki upravi posrečilo izpopolniti orkester iz civilnih godbenikov. »Ojdipus« na mariborskem odru. Antika nima dramatskega dela. ki bi bilq vzorneje zgrajeno nego je kralj Ojdipus, nikjer ni enotnost osebe in koncentracija dejanja v-zrašena določneje kakor v njem-Ze osnutek fabula ti vzbudita 2ivo pozornost. I-n ni v tej tragediji scene, ki bi ne merila v isto žarišče, ni besede, ki bi bila odveč ali premalo; kakor blisk potrka junaku krivda slutnje na srce; motni so njeni obrisi, ali zmerom bliže- pri-laja greha pošast in raste v nedogled; dejanje zdrkne navzdol; sleherni živec je navita struna; tu nenaden zastoj, a že te znova pograbi vrtinec in naposled — kakor da bi se pretrgal zastor od vrha do tal. zagori pred junakom vsa strahota spoznanja in ga trešči v propast; lede;ia groza in kričeč molk vsenaokrog... In iz molka zubuči silni korak in zapoje pesem o človeški ničevosti. — Sogsna sodba je danes, da pomeni genialno delo »Ojdipus« .vrhunec tragičnega pesništva. Tragedija je imela čudovito privlačno moč na pesnike; razen Euripida je obde-še najmanj deset tragikov isto snov. /akpbftvo o Starešinstvo sokolske župe v Mariboru ppzjva vsakega člana, ki se udeleži zleta v Pragi,.da vzame seboj najmanj po i knjigo za knjižno zbirko,'ki jo daruje MSŽ Ceškošlov.-jugoslovenski ligi v Pragi'. Dobrodošle so zlasti knjige s krajepisno vsebino v sjovenskem ali hrvaškem jeziku. Bratje in sestre naj zbirajo knjige tudi pri drugih članih naše sokolske organizacije in društvih, katerih članstvo se ne udeleži zleta v Pragi. Med vožnjo zbere od župnega starešinstva določeni brat yse knjige, ki se darujejo v ta namen- Želeti bi bilo tudi slik in fotograf, posnetkov naših krajev. Bratje in sestre, storite v tem pogledu svojo dolžnost, da bo naš dar obsegal lepo število knjig! o V Prago je včeraj odpotovalo 19 naraščajnikov in naraščajnic sokolskega društva v. Mariboru pod vodstvom ht. Mačusa. Želimo našemu naraščaju pri tekmi najlepših vspehov! o Telovadba starejših članov Sokolskega društva v Mariboru se vrši vsako sredo in petek ob pol sedmi uri zvečer v gimnazijski telovadnici- Pozivajo se bratje, ki in\ajo zanimanje in veselje do telovadbe, da redno in točno prihajajo v telovadnico, Kino GRAJSKI KINO predvaja od pondeljka 21., do četrtka 24. junija »V rokah prostitucije«. Izborna moderna drama iz življenja padlih deklet. Film visoke kvalitete. Krasne slike- Spored za mladino prepovedan. f APOLO KINO predvaja od 24.-28.' jirnija »Cirkus BuSialo«. Poleg sijajnega cirkuškega programa nas v tem' krasnem filmu zabava velepriljubljeni (danes pokojni) komik Maks Linder in sicer zadnjikrat v Mariboru. S tem filmom se od njega poslovimo. KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od srede 23. do vključno petka dne 25. junija »Yvette, kraljica mode«- Vesela elegantna filmska igra iz sveta m-o-de in pustolovščine v šestih činih., v glavni vlogi naša znanka Lya Mara. f&mt NOGOMET. V torek, 29. t. m. gostuje proti ISSK Mariboru ASK Primorje iz Ljubljane. — Tekma bo vsekakor tako zanimiva, ker bodo »Mariborčani« gotovo skusali P praviti svoj velik poraz, s katerim sp s morali zadovoljiti, ko so gostovali j Ljubljani. HAZENA. A teain : B team = 11 Včeraj popoldne se je vršila T& slabem, razmočenem terenu ’zb’rl? tekma za predstoječo medmestno teK* mo Ljubljana : Maribor. Tekma n nudila baš mnogo, ker je tvoril B ant le šibek odpor proti A *can\' Omenili bi le, da Kirbišova ne ,sPa? v reprezentančno družino, ker je w,’ na igra večji del nesmiselna. ~ vratark bi svetovali rutinirano Cut* čevo- Sodnik g. Cizel je sodil ffl* nesigurno. ROKOMET. Ljubljana : Maribor. V nedeljo, dne 27. t. m. se bo šila na igrišču ISSK Maribora rePr zentančna tekma Ljubljana : Ma bor, ki bo gotovo nudila mnogo leP rokometnih momentov. SK Adria (Trst) : ISSK Maribor. V torek, 29. t. m. se bo odiL v Mariboru prva mednarodna i\oK,a metna tekma med SK Adrijo iz Trs in ISSK Mariborom. SK Adria £oS i{ je te dni v Ljubljani, kjer igra Pr° družini ASK Primorja, ki je že na pila proti svojim nasprotnicam v * stu in odnesla lepo zmago. Vseka* je jako hvalevredno od ISSK Mar*", ra, da jc povabil inozemsko rokofl^,, no družino. Želeti bi bilo, da bi ^ nogometna sekcija nudila športni P bliki kako internacijonalno tekm0, : Inozemske tekme. Dunajska ■na« jc včeraj odigrala svojo pred«0^. prvenstveno tekmo in premagala . dolfshiigel« z 4:1 (1:1), s čimer si Je sigurala drugo mesto- BiavnicrtMe.^™: re za adapcij? Uče „Mar3ta'i“. Rotovški trg 4. 1222 Spjseta S8 dobre hiše, zmožna slovenskega in nemškega isrika. Prijav ti ;;e osebno pri .Mavos*, tovarna za obleke, Maribor Ruiita cesta 45. 1221 BadlotlpdlDy®j3”“: razno pohištvo in druge stvari Jezdarska ulica, dragonska vojašnica, VI. ebjekt. Kauduš. 1280 ipfei! Ib Ml vsakovrstne po poljubnih modnih slikah, izdeluje in razpo-*il|a za dame gospodu in otroke KNAFELJ ALOJZ, strokovni ufeiteli za krojaštvo Ljubljana, KriževniSka ulica št. 20/1, 1192 f^aansmrSn za prosta stanovanja, a I Krili! JU '.a vsako zanesljivo prosto stanovanje plafuie tudi najemodaialcem, daje ,M;ir-stan“, Hotovški trg 4. 1223 Fflfoaraflle iB:S5»S izdeluje po znižanih c»'J j. Poto-atelje M. JA1JEL»)r,a, oksforta, plavine itd. 'W. S' KS polsie in čiste »ile vah nudi v dobrem okusu vsakemu kupcu najlcP£° ugodnost za nakup svojih potrebščin VELETRGOVINA TRGOVSKI DOM Razni ostanki ne čisto zastonj Pomladanska razs ta v* ja. , - - te la* ravnatelj. Urednik Bož id a,i «WSM»mi4ka Vekoel** Soindla*. novinar. w Borko. aotla*r. Iadajateli: Kotmortii