3 Glas zaveznikov Leto II • Št. 463 orunacijjski dnevnik A. L S. Cena 5 lir TRST, petek 20. decembra 1946 UREDNIŠTVO' Via S. Pellico « • Telefon it. 93S54 In 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine iširina ena kolona), trgovski L. 16, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10, finančni In pravni oglasi L. 26. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 25. Davek i vštet. Plačljivo v naprej. Ogle se sprejema izključno: U. P. L, Trst, ul. Silvio Pellico št. 4, tel. 94041. Cena posamezno številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo. Soglasni sklep o preiskavi v Grčiji ter obmejnih državah Bevinov optimizem bodočnost ter v New Yorku, LAKE SUCCESS, 20. decembra. — Sovjetski zastopnik Andrej Gromiko je včeraj na zasedanju Varnostnega sveta izjavil, da je v Grčiji nastala državljanska vojna, ker Tsal-darisova vlada vpreganja demokratske elemente.* Gromiko je rekel: «Vprašanje Grčije je Varnostni svet obravnaval že trikrat. Zaradi tega je jasno, da je neka temeljna napaka v notranjem položaju. Ta položaj, ki meji na državljansko vojno, je nastal, ker Tsaldarisova vlada preganja demokratske elemente. Nadalje je razvidno že iz prejšnjih razpravljanj v Varnostnem »vetu, da nosi veliko odgovornost za sedanji položaj v Grčiji tuje vmešavanje z navzočnostjo tujih čet.* Gromiko je povzel besedo pri ponovnem navajanju grških obtožb, da Jugoslavija, Bolgarija In Albanija pomagajo gveriljskim tolpam na grški meji. Gromiko je izjavil, da sovjetsko, odposlanstvo ne nasprotuje včerajšnji ameriški resoluciji, da bi poslali preiskovalno komisijo na pozorišče dogodkov. Vendar pa bi morali ameriški resoluciji dodati nekatere majhne popravke. Gromiko je navedel sledeči popravek k ameriški resoluciji za Ustanovitev preiskovalne komisije: »Komisija naj ima oblast, da vodi Preiskavo v Grčiji in na tistih obmejnih ozemljih Albanije, Bolgarije m Jugoslavije, kjer ima komisija to potrebno». Glavna razlika med Sovjetskim popravkom in prvotnim ®nieriškim predlogom je v tem, naj preiskavo razširili na vso Grčijo, da bi po Grom:kovem mnenju odkrili «protidemokratski značaj* tsaldarisove vlade. Ameriški predlog je pozval Varnostni svet, naj bi ustanovili preiskovalno komisijo, v kateri bi bilo * stalnih članov ter Poljska in &raz;l. Komisija naj bi takoj odpotovala na Balkan, najkesneje do iS. januarja. Preiskala naj bi podaja v Albaniji, Bolgariji, Grčiji kr Jugoslaviji, kjer bi imela to za Potrebno. Egiptovski zastopnik Hassan paša le podprl ameriški predlog za preiskavo in izjavil, da je. Gromikova nrhteva že vsebovana v ameriškem Predlogu. Bolgarski zastopnik je dejal, da Pjegova vlada sprejema predloženo Preiskavo, vendar pa želi, da bi vključi'H v komisijo zastopnike 4 držav, ki se jih tiče ta spor. Ob obnovitvi razpravljanj v Var- nostnem svetu je britanski delegat sir Alexander Cadogan kritiziral sovjetsko zahtevo po razširitvi preiskav, tako da bi z njo obsegi! vse grško ozemlje. » Cadogan je izjavil, da Svet ni pristojen vršiti preiskave glede narave grške vlade. «Svet ima nalogo — Je dejal Cadogan — vršiti preiskave ob severni meji ter ni primera, da bi se spustil v neznatna razpravljanja o drugih vprašanjih. Varnostni svet Je nato soglasno sprejel resolucijo za ustanovitev komisije, ki bo vršila preiskavo glede obmejnih incidentov med Grčijo na eni ter Albanijo, Jugoslavijo in Bolgarijo ha drugi strani. Varnostni svet bo po 1. januarju izbral člane preiskovalne komisije, ki bodo pripadali 11. državam. Predstavniki Bolgarije, Grčije, Jugoslavije in Albanije bodo kot zvezni častniki potovali s komisijo. Svet Je tudi pristal na Cadoga-nov popravek, da bo komisija, če se ji bo zdelo potrebno, stavila predloge, kako naj bi se na teh področjih izognili ponovitvi obmejnih prekrškov ali incidentov. Sprejem te resolucije po razpravljanju, ki je trajalo sedem ur ih pol, pomeni, da so vsi popustili: med razpravo ni ves čas noben član grozil z uporabo pravice veta. Varnostni svet se bo prihodnjič sestal 31. decembra. Bavinova izjava Ob prihodu s prekooceansko ladjo «Queen Elizabeth* je britanski zunanji minister Ernest Bevin sinoči izjavil: «Zdaj sem večji optimist kot kdaj koli, od kar sem zunanji minister. Lahko predvidevam naj- Podrzavlfenfe prevozništva v Anglifi LONDON, 20. decembra— V poslanski zbornici so naielno odobriti zakonski osnutek britanske vlade za podriavljenje kopitih prometnih sredstev. Glavne udeleženem debate o zakonskem osnutku sta bila Antkonv Eden in lord predsednik sveta Herbert Morrison, popra-tefc opozicije, s katerim so hoteli zavrniti zakonski osnutek, so odbili * 362 glasovi proti 204. Osnutek bodo zdaj predložili odboru, ki ga bo sestavljalo 50 članov vseh strank in ga bo preučil od točke do točke. Hato pa ga bodo predali lordski zbornici. Anthony Eden je izjavil, da bi bil večji sporazum zu daje delo, storjeno mnoga upanja. «Toda veliko delo bomo napravil: marca v Moskvi, ko bomo morali razpravljati o vprašanju Nemčije. «Ceprav Je za vsako stvar bilo potreba mnogo časa in je včasi kakšen položaj bil obupen, ne menim, da je bil zavržen kakšen tre-notek časa, ki je tako potekel.* Bevin, ki je bil videti najboljšega zdravja, Je dodal: »Počutim. se zelo dobro in če me čaka pogrebni impresarij, bo moral še dolgo časa čakati.* Bevin je dejal, da je imel vljudnostne obiske sovjetskega zunanjega ministra Mplotova, ki Je potoVa' z isto ladjo. OBNOVA AVSTRIJE , London, 20. decembra Minister H. McNeil je izjavil, da ima britanska vlada namen učinkovito prispevati k pomoči Avstriji. Dodal je, da bo ta pomoč v obliki nakazil in posojil do najvišje vsote osem in pol milijonov funtov šterlingov. To vsoto bodo dali na razpolago za nakup najpotrebnejšega blaga v Veliki Britaniji in drugih državah, ki bi na to pristale. Vlada je nadalje odobrila posojilo 1,500.000 funtov šterlingov za nakup surove volne. McNeil je izjavil, da ima Velika Britanija namen prispevati k obnovitvi Avstrije, tako da so stavili le malo pogojev za prispevek Velike Britanije. Edini pogoj določajo, da se morajo ostale zavezniške zasedbene sile prilagoditi načelu gospodarske enotnosti, tako da bi mogla Avstrija svobodno razpolagati s svojimi viri in uvozom v korist svojega prebivalstva in da bodo uporabili odobrena posojila samo za nabave, ki so potrebne za obnovo Avstrije. General Gonafas pregleduje področje neredov v severni Grčiji ATENE, 20. decembra — Grški ministrski podpredsednik Sty|ianos Gonatas se Je vkrcal na grški rušilec oMicoulisi), s katerim bo odplul i področje severno meje, kjer divja gverilja. «Micoulis» bo prepeljal Gonatasa ter druge grške funkcionarje v pristanišče Aleksandropolls v Trakiji. V petih dneh svojega bivanja v Makedoniji in Trakiji bo misija stopila v stik s krajevnimi oblastmi ter izdala potrebne ukrepe za vzpostavitev javnega roda. Pred odhodom Je Gonatasa sprejel kralj Jurij, kateremu je Gonatas poročal o položaju v državi. skrajne družinami poslali na varen kraj. Gveriljcem, katerih družine so preselili, so dovolili, da stopijo ž nji- Vse grške stranke od desnice do komunistov so priredile žalne manifestacije, ki so trajale štiri ure, v znak protesta proti sklepu zunanjih ministrov štirih velesil zaradi grških teritorialnih zahtev na škodo Bolgarske. Po vsej državi so bile razobešene zastave na pol droga. Avtobusi, taksiji in tramvaji so na znak sirene prenehali s prometom. Grško vojaško poročilo iz Soluna je javilo, da se je zaradi amnestije, ki Jo je obljubila, grška vlada, predalo v severni Makedoniji preko dve sto gveriljcev z orožjem vred. Gvcriljce so obenem z njihovimi mi v stik. Tem ljudem bodo dali na izbiro, ali se hočejo vrniti na svoje domove, ali pa se bodo nastanili v kakem drugem delu države. Včeraj so poročali o ponovnih spopadih med uporniki in rednimi silami grške vojške, ki so bili v severni Grčiji. Javili so. da je tolpa 600 gveriljcev napadla 150 mož močno postojanko grško vojske, zahodno od področja Deskati-Grevene v zahodni Maceflomji. Po sedemurnem boju, v katerem so gveriljci izgubili 40 mož. so se le-ti umaknili. Grške vladne čete so Izgubile enega častnika, 4 vojaki so bili ranjeni. Manjša skupina gveriljcev Je napadla električno centralo izven mesta Serresa v osrednji Makedoniji ter je zajela 3 orožnike in enega stražarja. Po poročilih, ki sta jih objavila drugi in tretji zbor grške armade, so v preteklih dveh tednih pri očiščevalnih akcijah v severni Grčiji ubili 100 gveriljcev, ranili 250 in okoli 500 so Jih zajeli ali pa so se predali. *dini opravičljiv vzrok za podrtav-licnje večja učinkovitost in pocenitev prevozov. Dejal je, da bo novi *tkon dosegel prav obratno in to 9 česu, ko mora Anglija odpraviti ^ed proizvajalnimi stroški vse kar *e le da. Ko je govoril o odškodnini tedanjim lastnikom, je dejal, da poceni podriavljenje za mnoge osebe Pravo zaplembo in je dejal, da je Pakon nesprejemljiv. Dejal je tudi, •dj vlada, če ic hoče podržaviti prometna sredstva, izdela tak osnutek, ki ne bo sprejemljiv samo za njene }ajbol) goreče pristaše. Med odo-'Kravanjem opozicije je izjavil, da bi uvedba bega zakona pomenila bravo narodno nesrečo. Ob koncu debate je spregovoril v korist, osnutka lord predsednik sveta Herbert Morrison. Omenil, je *ooatalost v agnleškem ieHcznUkem brorn e tu in pri tem dejal, da so * Angliji železniške proge, ki M jih bilo treba elektrificirati le pred več t*tl. Dejal je, da bo nova komisija, kf bo nadzorovala promet lah-*o izdelala program, ki bi bil b°d pogoji, ki so veljali pred vojno, beizvefiljiv. Ob koncu je izjavil, da ^Pozicija ni predložna nobene prak. ttčne rešitve. Ko je odhajal na broje mesto, ga je pozdravil velik 9Plavž vladnih pristaSev. Omenjeni zakonski osnutek pred-vblcva podriavljenje železnic, avto-^bilskih prevozov, kanalov m poslov. To nalogo bo izvedla komisL 9 Petih članov, ki bo za svoje delo ftblla na razpolago 250 milijonov ^tov Šterlingov. Odškodnino le-družbam, londonski družit za prevoz potnikov, ki trna v P^ah prevoz potnikov v Londonu, družbam za kanalski, prevoze, Ti n‘Jo na več kot milijardo funtov Zakonski Osnutek bu piizadel 60 ,ezniSkih družb, kt imajo železniS-omrežje z 80.000 ■ m tka, !200 m kanalov, 5C0C omnibusov in drv ** v9^ *>f& kgt ffilijon TRUMAN OBJAVE OLAJŠANJE VSELJEVANJA BEGUNCEV V U.S.A. VVashington, 20. decembra Predsednik Truman je objavil u-krepe, ki so jih sprejeli za olajšanje vstopa evropskih beguncev v Združene države, kateri imajo emigracijsko dovoljenje in pričakujejo na vkrcanje. Predsednik je spomnil na to, da je preteklega decembra dal navodila zainteresiranim ustanovam, ka-tera naj bi olajšala emigracijo be-1 javnosti*. guncev v meji, ki jo dovoljuje ame-___________ riški zakon o emigraciji. V skladu s tern zakonom bi 39.000 beguncev, Je dejal predsednik, lahko na leto sprejeli v Združene države, medtem ko je do 21. oktobra 1946 le 4.707 o® moglo izkoristiti te ugodnosti. Ko se Je nanašal na, zamude, ki Jih Je povzročilo pomanjkanje lar dij, je predsednik omenil, da so te zamude povzročile potrtnost med begunci. Omenil Je kot specialno kritiko položaj v Bremenhavenu. V tem pristanišču čaka približno 2100 oseb, med katerimi je 177 o-trok sirot, na transportna sredstva. «Ko sem zaskrbljen za težki Božič, ki se napoveduje temu ljudstvu, ki je že toliko trpelo, sem preu čil stvar s pomorsko komisijo ter lahko dajem upanje v skorajšnjo zboljšanje*. Predsednik je nato dejal, da so trem ladjam določili, da odplujejo v Bremenhaven 1. januarja, od kater h lahko vsaka vozi približno 900 oseb. Ladje bodo uporabljali za to službo toliko časa, dokler ne bo položaj popolnoma rešen. ,,Pravda" hvali britanske konvoje In obsoja kritiko »Rdeče flote" MOSKVA, 20. decembra. — Reuterjev dopisnik Dalton Brown poroča iz Moskve: « Glasilo sovjetske komunistične stranke «Pravda» je pohvalilo pogum britanskih in ameriških mornarjev ter obsodilo «neumesten» članek, ki ga je objavilo glasilo sovjetske mornarice «Reča flota*, časnik «Rdeča flota» je kritiziral taktiko britanskih konvojev, ki so med vojno vozili v Sovjetsko zvezo. ________' ________________ »Pravda* pravi: «Clanek v listu »Rdeča flota* kaže, da dogodke druge svetovne vojne pogostoma napačno ocenjujejo. Številni Članki, ki jih je objavil list »Rdeča flota*, imajo isto napako — posploševanje. Tak članek je bil n. pr, Članek kapetana Andrejeva o britanskih konvojih v Sovjetsko zvezo. Imenovanj Članek obravnava zelo važno vprašanje, namreč vlogo, ki so jo Igrali konvoji pri dovažanju vojaških pošiljk Iz zavezniških držav v Sovjetsko zvezo. Pen) e o mornariških operacij pri dovažanju vojaških pošiljk Sovjetski zveži in važne vloga, k,i sta jo pri tem -.gnali britanska in ameriška, marnai-lca, sta znana po vsem svetu. Sovjetska vlada in sovjetska javnost v polni meri cenita tako odličsc operacije zavezniškega brodovja, kakor pegrm britanskih in ameriških mornarjev. »To priznanje je našlo otipljiv Izraz v odlikovanju britanskih in ameriških mornarjev s sovjetskimi vojaškimi redi in odlikovan;!. Kapetan Andrejev je napaCno ocenil vprašanje, kateremu je posvetil svoj članek. Namesto, da bi preučil Številne operacije in iz tega po tegnil zaključek, jo skušal potegniti splošen zaključek iz ene osamljene operacijo. Seveda ima zato Andrejev napak in zmotno prikazuje idejo mornariških operacij. Konvojske operacije je treba soditi po njihovih zaključkih. Te operacije so prispevale k dovažanju crežja in drugega vojnega materiala v sovjetska pristanišča, kakor je ob svojem času že poročal sovjetski tisk. »Določeni londonski časniki so Andrejevemu Članku posvetili posebno pozornost iz določenega razloga In sicer šele v decembru, čeprav je «Rdeča flota* objavila članek že v prvi polovici oktobra. Zdi se, da je določen londonski tisk posvetil vsebini AndrejeVega članka pozornost samo zato, da ;e lah-ko dvignil krik, ki je bil popolnoma v nesorazmerju g pomembnostjo imenovanega članka, ki ne izraža mneja sovjetske POJASNILO 0 INCIDENTU V BENETKAH Benetke, 20. decembra Hiter poseg zveznega častnika zavezniškega poveljstva v Benečiji majorja Montague in karabinjerskega stotnika v Mestrah Olivie-rija. ki sta obiskala in zaslišala ranjence na obeh straneh, je razčistil žalostne incidente, ki so se primerili preteklo nedeljo v ENALovI dvorani «Mira Lanza*. Zastopniki občine, demokratskih strank. C.G.I.L. a in združenj bojev, nikov so izrazili omenjenima častnikoma svoje obžalovanje zaradi dogodkov. Poudarili So, da bo dosedanje vedenje obiskovalcev «Min Lanza* do zavezniških vojakov, ki jo bilo vedno prisrčno tako tudi ostalo. To zagotavlja boj, ki so ga vodili v času žalostne nacifašistične okupacije za zavezniško stvar, zaradi katerega so cele družine dobile priznanje zavezniškega poveljstva. Poleg tega so zagotovilo za to tudi mnogi zaupniki, partizani, vdove padlih za svobodo in interniran h v nemških uničevalnih taboriščih. Poveljnik zavezniške edinice, ki je nastanjena v Mira, kateremu so izrazili miroljubno voljo prebivalcev, je s svoje strani v svojem imenu in v imenu svojih podrejenih izrazil željo po medsebojnem prijateljstvu, ki je vedno vladalo med meščani in zavezniškimi vojaki. PONEHAVAM MRZLEGA VALA London, 20. decembra Po vremenskem poročilu britanskega letalskega ministrstva, ki predvideva porast temperature v mnogih področjih Velike Britanije, ! je upati, da bo prenehal mrzli val, : ki je povzročil prekinitev dobave I plina in električnega toka. Reuter poroča, da Je Češkoslovaška ena izmod najbolj prizadetih držav zaradi mrzlega vala. V Hamburg so zaradi - obolelosti 60 tramvajskih vozačev in šoferjev morali znatno omejiti prevozno službo. Zaradi mraza Je nastal zastoj tudi v postno-brzojavni službi v severozahodni Nemčiji. SULTANEHOVA IZJAVA v London, 20. decembra Iranski ministrski predsednik Ghavam Sultaneh je v govoru po teheranski radijski postali zanikal, I scoržf, da se ne da bi njegova vlada omejevala svo: | ? čudežnih uspehov preko noči*. Odbor za begunce Francija in San Domingo sta podpisala ustavo IRO LONDON, 20. decembra — Pododbor mednarodnega odbora za begunce, ki se je včeraj sestal v Londonu, bo izdelal načrte za pomoč beguncem v bodočnosti. Na torlcovi plenarni seji odbora je britanski zastopnik zahteval, naj bi določili višino prispevkov posameznih držav v skladu z njihovo gospodarsko zmogljivostjo. Rekel je, da Britanija ne more več vzdržati prispevkov v dosedanji višini. Ko je »vedski delegat J. «BEOGRAD»V BEOGRADU Beograd, 20. decembra Agencija Tanjug poroča, da je prispel v Beograd prvi Jugoslovanski rečni plovni objekt z imenom »Beograd*, ki so ga vrnili Jugoslaviji. Objekt je prispel z ameriškega zasedbenega področja. A. Set- temuall sporočil, da se je Švedska namenila podariti kot prostovoljni prispevek 3 in pol milijone Sterlin-gov, ki jih je pridobila od nemške Imovine na švedskem, je sir Kende! pohvalil to veličastno človečansko potezo švedske, vendar je pripomnil, da je težko upoštevati ta prispevek kot darilo švedske vlade, ker je ta vsota pridobljena od nemške imovine. Rendel je zahteval revizijo finančnega sporazuma, ker predvideno delovanje za leto 191(1 presega Dve grožnji za mir: pregrade med in v notranjosti držav ČIKAGO, 20. decembra — Milton Eisenhovber, brat generala Duiighta Eiscnhoivera in predsednik vseučilišča v Kansasu, se je vrnil s prvega zasedanja ustanove UNESCO v Parizu. Milton Eisenhoiver, ki je predsednik ameriške komisije pri vzgojni, znanstveni in kulturni organizaciji Združenih narodov (UNESCO), je govoril skupini vzgojiteljev V čikagu in je izjavil, da poizkuša ustanova UNESCO odstraniti dve največji grožnji za mir, in sicer pregrade med državami in pregrade v sami notranjosti držav, ki «presipajo , resnico skozi rešeto». Milton Eisenhoiver fe še nadalje dejal «80% vseh ljudi na svetu sprejema poročilo Sele nato, ko jih presejejo skozi neko obliko cenzure. Določila o tarifah in kvotah, kakor tudi druge ovire, preprečujejo svobodno izmenjavanje knjig, revij in filmov». Milton Eisenhoiver je tudi poročal, da se bo ustanova UNESCO stakoj lotila preučevanja, kako bi te ovire odstranili*, vendar pa je sme pričakovati bodo kandidatov opozicije pri prihodnjih volitvah. Izjavil je, da so se vedno trudili za ustvaritev varnosti in reda. da bi volitve mogle svobodno poteči. Zaradi tega so poslali čete perzijske osrednje vlade v vse dele države, vključno v Avtonomno pokrajino Azerbejdžan. Eisenhoiver je še nadaljeval: «Ustanova UNESCO se ravna po predpostavki, da se vojna rodi v človeštvi glavi in zato zahteva, da se mora tudi obramba proti vojni zgraditi v človeški • duševnosti*. Govoreč z Združenih državah, je Eisenhouier rekel: «Naše razume- vanje drugih narodov in njihovo razumevanje za Združene države še ni zadostno jamstvo, ki bi zagotovilo skupno sodelovanje pri načrtu za mir. Svet misli, da sme Američani površni, da smo obogateli zaradi tujih naporov, da smo nekako brezbrižni za zakon, da simo ljubitelji nočnih klubov in neozdravljivo lahkomiselni pri našem svetovnem nazoru. «Ljudje so dobili tako mnenje o nas predvsem zaradi zabavnega filma, ki kroži po vsej zemeljski obli in govori splošno razumljiv jezik za vse, tudi za nepismene. Ti ljudje pa ničesar ne vedo o duhovni strani ameriškega življenja, Ki je vzvišeno in plemenito, resno po svojih namenih in globoko posvečeno etitšnim smotrom in zamislim.* dosedanje. Rcndela je podprl ameriški delegat George L. Warren, ki je pripomnil, da je le pet držav, to so Švica, Francija, Belgija, Norveška in Kanada, prispevalo prostovoljno. Zastopniki Francije »n repubhke San Domingo so podpisali ustavo mednarodne begunske organizacije in sporazum za ustanovitev pripravljalne komisije; « tem »e je število držav-podpisnic povečalo na pet. Za ustanovitev pripravljalne komisije jo potreben podpis osmih držav, medtem ko je za odobritev ustave mednarodne begunske organizacije potreben pristanek 16 držav, katero število je dovoljno za prispevek 75% oelotnega preračuna ustanove IRO za leto 191(1, Prve so podpisale ustavo ustanove J RO in sporazum za ustanovitev pripravljalne komisije Združene države, Kanada in Giiatemala. Veleposlanik republike San Domingo v Združenih državah. Bmilio Garcia Godog. je podpisal listine v torek zjutraj, medtem ko je stalni francoski predstavnik pri Združenih narodih Aleksander Parodi, podpisal pozneje v teku dneva. Ustavo mednarodne begunske organizacije fe nedavno odobrila glavna skupščina Združenih narodov. ZANIKANA POROČILA 0 SKBIVANJH PAVELIČA V AVSTRIJI Beograd, 20. decembra Britansko veleposlaništvo v Beogradu je sinoči uradno zanikalo zelo razširjena poročila, po katerih se hrvatski kvisling Ante Pavelič skriva na britanskem zasedbenem področju v Avstriji z vednostjo britanskih oblasti. Veleposlaništvo je tudi zanikalo *razgovor* švicarskih novinarjev s Paveličem v sokolici Gradca», ki je dne 7. novembra izšel v nekem bernskem listu in je trdil, da je pisatelj govoril s Paveličem v navzočnosti «dveh ameriških častnikov*. Ta članek je navajala sovjetska agencija TASS. italijanski tisk in jugoslovansko komunistično glasilo sBorbn*. Britansko veleposlaništvo je Izjavilo: «Britanska vlada ve, da so neizpodbitni dokazi preti Paveliču, zaradi katerih ga je treba izročiti Jugoslaviji, ki naj ga sodi kot vojnega zločinca in da so ga na britanskem področju zelo iskali.* V-eleposlaništvo je izjavilo, da *o britanske oblasti prejele poročila, po katerih se je Pavelič večkrat, skrival v Avstriji po končam vojni, toda preiskave so vsakokrat pokazale, da so ta poročila neresnična. Izjeva pravi: e.V o jaške oblasti zdaj menijo, da je nemogoč-e, da je Pavelič sploh kdaj bil v Avstriji po britanski zasedbi, razen če je morda kdaj potoval preko tega ozemlja. Kljub temu, nadaljuje izjava, bomo nadaljevali s preiskavami in srečni bomo, da ga lahko izročimo, ko ga bomo našli.* Poročajo, da se je Pavelič leta 1945 poleti skrival na raznih krajih, in sicer pri Celovcu, v nekem tar mostanu pri Celovcu, v Salzburgu, v Scnt Gilgenu, letovišču Ischl, letovišču Duchstcin ter pri Linzu, preoblečen kot katoliški duhovnik in v Beljaku, kjer govorijo, da je v noči 6. oktobra obiskal taborišče razve-ljenih oseb. Veleposlaništvo pravi, da so se vsa ta poročila izkazala kot neresnična. Veleposlaništvo pravi, da je jugoslovanska komisija za vojne zločine poslala tri častnike v Avslrijo, ki so naleteli na spopolno sodelovanje* pri prizadevanju, da bi ugotovili, kje je Pavelič, pa tudi ti niso našli nobenega sledu o ustaikem voditelju. ZARADI BYRNESOVEGA GOVORA Sofija, 20. decembra Kot poroča agencija «Tanjug», Je namestnik državnega pravdnlka okrožnega sodišča v Sofiji vložil tožbe proti šestim osebam, obtoženim, da so razširjale besedilo neke. ga govora, ki ga pripisujejo ameriškemu zunanjemu ministru Byr-nesu. — Na ječo od dveh do 20 lat so obsodili 19 bivSIh stražnikov koncentracijskega taborišča Dachau. Kdo naj bi bil kriv za težak položaj v Avstriji BEOGRAD, 20. decembra — Včerajšnja številka tBorbe* razpravlja v članku pod naslovom k Je .sušiva* Washington, 20. decembra Po mnenju odbora gospodarskih svetovalcev predsednika Trumam bi morale biti proizvodnja in zaposlitev v Združenih državah v prihodnjih letih »bolj u-godni kot navadno*. Med pred-sedniko tiskovno konferenco so objavili letno poročilo odbora treh, ki so ga ustanovili na podlagi zakona za zaposlitev Iz leta 1946, da bi svetoval predsedniku o državni gospodarski politiki. Odbor sestavljajo: predsednik Edvvin G. Nourse, iz zavoda za trgovino; Leon H. Keyscrling, k! je glavm: tajnik državnega stanovanjskega urada, in John D. Clark, ki je profesor za ekonomijo na univerzi države Nebraska. Njihovo poročilo obravnava v glavnem razpravljanje o politični filozofiji zakona za zaposlitev iz leta 1946, o gospodarski filozofiji zaposlitve pod nadzorstvom' in o visoki proizvodnji. Medtem ko razpravlja o oblikah bližnjih prevladujočih gospodarskih izgle-dov za Združene države, poročilo poudarja, .'.a bodo posebne zaključke ln priporočila začeli preučevati v predsednikovem gospodarskem poroči'.!, ki ca bo Ja- Gospodarski iajledl za leto 1947 so dobri v Združenih država! zlezi V zvezi s prihodnjimi leti je odbor v svojem poročilu Izjavil, da so Združene držgjge izšle iz vojne »z napravami, ročnimi delavci in tehnologijo, katerih proizvajalne zmožnosti so večje kot kdaj koli poprej. Po drugi strani pa imamo zdaj bolj kot primerne vire za polno izrabljanje naših materialnih zalog. Zadostiti moramo starim zahtevam iz vrst potrošnikov, imamo ambicije podjetnikov in kupno moč, kar vse bo zahtevalo v prihodnjih letih velike razgibanosti.* Medtem, ko dajo ti ugodni pogoji slutiti za leto 1947 velike uspehe, pa je odbor priporočil skrbnost in razumnost na vseh področjih gospodarstva, da bodo te uspehe res dosegli. Dolžnost voditeljev zasebne industrije in delavskih združenj je, da rešijo kakršen koli spor, ki bo mogel preprečiti popolni razmah v 1947. «Samo zakoni — piše poročilo — ne bodo prisilili kapitalistov k da bodo nameščali delavce, in delar cev, da bodo delali. Menimo, d je treba ovire za uspeh v bližnj bodočnosti odstraniti brez neposrednega posega vlade, '.s praktično razumnostjo delavskih organizacij in vodstev, kmetov In finančnikov*. Odbor je zavrnil možnost resne gospodarske depresije in pravi: «Mi ne vidimo mnogo gospodarstvenikov ali poslovnih ljudi, ki bi se resno bali, da bi začeto nazadovanje dovedlo do dolgotrajne in globoke depresije*. Svetovalci so dodali: »Za dobo po letu 1947 kažejo pogoji, da bo mogoče imeti nekaj let visoko proizvodnjo, zaposlitev in kupno zmožnost*. Politika m razumna akcija teh voditeljev, s skrbno opredeljeno nalogo vlade, bosta ne samo dovedli do visoke mere stabilnosti, ampak tudi obdržali to stabilnost, ki ni bila značilna za prejšnja poizkusna in spekulativna desetletja nuo-jga mdusUJjsKeaa živ- ljenja*. Pri razpravljanju o gospodarski filozofiji je odbor zavrnil doktrino «la!ssez faire*. katero je označil kot doktrino, po ka-eri so depresije blagodejno sred-;tvo za odstranitev šibkih konkurentov. Zavrnil Je tudi doktrino »zunanjega posrednika*, ki trdi. da so stroški in pristojbine vlade za pospeševanje gospodarstva potrebne za procvit države. Nasprotno pa Je odbor branil bolj izenačeno stališče, za katerega meni, da z njim soglaša večina ameriških gospodarskih veščakov. To stališče pravi, da morejo notranje posle skrbno urejati udeleženci istih poslov, medlem ko mora biti vl^tda samo »vzpodbudni in vodilni element gospoda-stva*. Odbor je izrazil mnenje, da Je ta sistem primernejši za ameriško gospodarstvo- kot pa program podržavljenja, ki so ga začeli izvajati v Veliki Britaniji. Odpelje izjavil, da so »razlike in sodelovanje med zasebnimi in javnimi podjetji pe našem mnenju nekaj popolnoma drugega in mnogo pri-memejšeg' :a naš položaj in temperamente k< i pa podržavljenje industrij, h katerim so se zdaj zatekli j*fii aprofjj^p.. tiska so baje sovjetske oblasti ovirale razdeljevanje prehrame v Avstriji, medtem ko je avstrijsko zunanja ministrstvo po poročilu francoske tiskovne agencije podalo izjavo, po kater i «je Sovjetska zveza odgovorna, da niso dovolj hitro izvedli denuoifikdoije v Avstriji*. «Borba* pa pravi: «Ves svet vi, da so na sovjetskem zasedbenem področju izvedli denacifi Avstriji, ki , ovirajo navezanjc gospodarskih stikov z vzhodnimi državami, odgovornost za stradanje avstrijskega naroda.* — Na britanskem področju Nemčije bodo popisali vse moške med 14 in 60 letom ter ženske med 16 ln 50 letom za delo; izvzeli bodo samo žrtve nacizma, nacisti pa bodo Imeli «predno»t», — V Ankaro Je prispel tranejor- itefi um,*#!** TURŠKI UKREPI Carigrad, 20. decembra Turške oblasti so izjavile, da so ukrepi, ki so jih v začetku tega tedna izvedli do levičarskih strank na področju Carigrada in turške Trakije ob grški meji, služili za *a-tretje obširnega skrajno levičarskega gibanja, ki bi spravil v nevarnost varnost Turčije. Javljajo, da je natančna preiskava, ki ao jo Izvršili v uradnih strank katere so potem zaprli, dovedla do zaplembe mnogih kompromitirajo-čih dokumentov in do odkritja statuta tajnega združenja, imenovanega «Predstraža mladino*. Med stotino do zdaj aretiranih oseb Je tudi 12 študentov in 3 pisateljice. PAPEŽEVA DARILA BEGUNSKIM OTROKOM Vatikan, 20. decembra Sv. oče je za božične praznike določil, naj papeška komisija za pomoč razdeli pakete — božična da. rila otrokom tujih beguncev, ki so v taboriščih v Italiji. Papeževa da. rila spremlja tudi poslanica, ki jo bodo prebrali kaplani v imenovanih taboriščih. Nadalje Je javila vatikanska radijska postaja, da je Sv. Oce po. slal poslanico z božičnimi voščiU nemškim vojnim ujetnikom ter Jim želel da »se d.ugo leto vin.jo k ZANIKANJE VESTI O TAJNEM TISKANJU ITALIJANSKIH BANKOVCEV Rim, 20. decembra Tiskovni urad predsedstva ita. lijanske vlada sporoča: Pred dnevi so nekateri časopisi objavili deloma napačna, deloma pa netočna poročila o tajnem tiskanju italijanskih bankovcev, o tatvini klišejt , strojev, papirja za tiskanje denarja, itd Glede bankovcev, ki so v obtoku, izjavlja omenjeni urad, da ni bil ukraden ali celo prenesen v tujino n.kak kliše ali stroj ne pred in ne med nemško zasedbo. Glede tega je torej javnost lahko popolnoma po mirjena. Glede tatvine klišejev za bankovce v tiskarni Slanderini v Rimu pa pravi omenjeno poročilo, da je vlada leta 1945 začela tiskat: nove bankovce in da so meseca julija 1946 v omenjeni tiskarni ugotovili, da so delavci pred kakim letom dni odnesli duplikat filma nih klišejev 500 in 1000 lirskih bankovcev. Delavce so aretirali in bodo prišli pred sod;šče. Eden izmed aretiran.h delavcev trdi, da je še pred aretacijo uničil film. Ker je možno, da bi kdo zlorabil ta film, so prenehali s stiskanjem bankovcev, katerih film je bil ukraden in že natiskani bankovci ne bodo pršil v premet, tako da je vsaka zloraba izključena. PET LETAL ZA PREVOZ SOVJETSKE DELEGACIJE London, , decembra Pet letal »Dakota* Rdeče armade čaka na Molotova in na ostale*''la ne sovjetskega odposlanstva z zasedanja Sveta zunanjih ministrov v New Yorku. Sovjetsko odposlanstvo bo prispelo drevi v Southamp ton z ladjo «Queen Elizabeth«, Domnevajo, da se bo Molotov izkrcal v prvih jutranjih urah v petek in bo takoj z letalom odpotoval dalje. ZANIMIVOSTI Grozote nacističnih taborišč TRŽAŠKA KRONIKA OBSOJENI VOJNI ZLOČINCI London, 20. decembra Po podatkih, ki jih je o pričetku tega meseca prejela komisija za vojne zločince Združenih narodov, Je bilo v Evropi sojenih 24 365 vojnih zločincev na francoskih, norve. ških, grških, britanskih, poljskih, češkoslovaških in ameriških sodiščih Od teh je bilo 1 432 obsojenih na smrt, 16.413 na različna števili let zapora. 6.520 na jih je bilo opro. ščenih. Po podatkih iz češkoslovaške in Poljske so bile na teh raz pravah sojene tudi osebe obtožene kolaboraeionizma in izdijstva. Podatkov iz Sovjetske zveze in sovjetskega zasedbenega področja Nemčije kopiišija hi prejela. Na Daljnem vzhodu je bjlo sojenih 1.468 pseb pred ameriškimi, bri- tanskimi in avstralskimi sodišči, od teh Je bilo 457 obsojenih na smrt, 735 na različne dobe zapora, 276 pa jih je bilo oproščenih. NEMIRI V FRANCOSKI INDOKINI Pariz, 20. decembra Kot porbča pariški dopisnik Usta »Manchester Guardian«, se položaj v francoski Indokini naglo slabša in v Parizu vlada velika zaskrbljenost zaradi ogrožene varnosti francoskih prebivalcev v pokrajinah Viet Nama in še bolj zaradi ogra-ianja francoske suverenosti. Po poročilih, ki so prispeli v Pariz iz Hanoija, so bili nadaljnji spopad; med vojaki Viet Nama in Francozi. Pri nekem oboroženem spopadu v Cuchiju 30 km severno od Saigona med štirimi francoskimi stotnijami in 300 indokitajskimi vojaki je bilo ubitih 10 Francozov Izgube nasprotnikov niso znane V bližini Hanoija so vojaki Viet Nama streljali na neki francoski tovorni avtomob.l. in ubili pri tem dva moža. Francozi ,so nato poslali na kraj napada oddelek, ki je odprl ogenj na blok hiš, iz katerega so streljali; in ubil pr: tem 15 oseb, med katerimi so bili vojaki in civilisti. Istočasno pa so novo francosko socialistično vlado zasuli levičarji z vprašanji, zakaj ne sprejme brezpogojno »demokratskih zahtev« Viet Nama glede francoskih prebivalcev, na drugi strani pa desničarji vprašujejo, zakaj ne izdajo učinkovitih ukrepov za zavarovanje življenj francoskih prebivalcev in enotnosti imper.ja. Ko so razpravljali o zaupnici novi vladi sta obe stranki izjavili da bo nadaljna pod. pora sedanji manjšinski vladi za-visela od rešitve, ki jo bo vlada dosegla pri tem vprašanju. PRIHOD NEMŠKIH VOJNIH ZLOČINCEV NA POLJSKO London, 20. decembra Varšavska radijska postaja javlja, da Je na Poljsko dospelo 60 Nemcev, obtoženih vojnih zločinov, katere je poljski vojaški misiji izročila britanska oblast. Menijo, da bosta v kratkem prispela iz sovjetskega področja Nemčije dva transporta s 126 vojnimi zločinci. VESTI V 1 STAVKU — V Nankingu *o usmrtil Teikalhjuana, ki je med, vojno kot član lutkovne vlade kolaborlral z Japonci. — V Jaffi (Palestina) je neki Arabec ubil nekega narednika britanske policije. — Predsednik španske vlade v izgnanstvu dr. Jose Ghral je pri- •pel v Pariz. Pri nadaljevanju razprave o Ra-vensbi ucku je priča Odette Šanson, ki je odlikovana za zaslužno službo med vojno s »George Cross« in Je bila Internirana v zloglasnem koncentracijskem taborišču Ravens-briick, izjavila pred sodiščem za vojne zločine v Hamburgu, da je navedla Gestapu kot svoje ime Churchill. Tako se je imenoval poveljujoči častnik njenega oddelka v Franciji. Gestapo Jo je nato vprašaala, če je morda nečakinja VVmstona Churchilla. Odgovorila poveljniku, da je bil vodja njenega oddelka Peter Churchill, daljni sorodnik VVmstona Churchilla, ,kar je, kot se je zdelo napravilo vtis na poveljnika. Izjavila je, da Je bila prvo noč oo aretaciji zaprta skupno z drugimi 40 ženskami v neki kopalnici. Odette Šanson, ki se Je borila v francoskem odporniškem gibanju, Je izjavila poleg tega, da so jo vsakih štirinajst dni enkrat peljali pralnico, kjer Ji je bilo ukazano uporabljati posebno prho. Zdelo t.e je, da ostale prhe niso delovale. Po trinajstih tednih bivanja v podzemski celici so Jo preselili v neko celico v pritličju, kjer je imela posteljo in luc. Bila pa je blizu kre matorija, ki ga Je mogla videti z okfnca svoje celice. «Videla sem osebe, ki so Jih nosili v krematorij, je izjavila pričara veter je prinašal v mojo celico smrad sežganih teles in njihov pppel.« Dodala je, da je Slišala škripanje vrat krematorija, ki so zapirala in odpirala, ter krike nesrečnežev. Skoraj vsako noč so v kazenski elicl bčali. Zenske so prejemale 15, 20 ali 25 udarcev glede na njihovo odpornost in če so omedlele so Jih polili z vodo in nadaljevali z bičanjem. Vse pripadnice SS-oddelkov, ki so opravljale stražarsko službo so imele nevarne pse. Poveljnika taborišča v Rivensbriicku, klopi, ker mu je uspelo pobegniti iz zapora, kd je čakal na razpravo. Ko so jo vprašali, če njene prejšnje izjave pomenijo, da so ljudi sežigali žive, Je Sans&nova odgovorila; «Da. Gotovo« Na vprašanje predsednika sodišča, če je kdaj videla koga, ki so ga živega vrgli v peč, Je odgovorila: «V zadnjih dneh vojne sem videla osebe, ki so se upirale. ko so jih vodili proti krematoriju, nato pa sem slišala, kako ;o se krematorijska vrata zaprla in odprla* Na vprašanje, če bi mogla priseči, da je videla koga, ki so ga vodili v smrt, je izjavila: «Popolnoma trdno lahko zagotovim, da sem videla osebe, ki so jih vodili v krematorij, toda ne morem prtšečf, da bi videla, kako so jih vrgli v krematorijsko peč. Gotovo je. da )ih nisem videla nik3ar več ra 3a sem Jih Slišala kričati.« ,,Tako tudi bou NA SLOVENSKEM ODRU Slovensko gledaUSče v Trstu je v sredo zvečir o dvorani v Skednju uprizorilo Simonovo «Tako tudi bo». Delo, ki so ga predvajali prvič, je reZirral Justo Koluta; za učinkovito inscenacijo je preskrbel slikar Černigoj. Konstantin Simonov je mlad sovjetski pisec dramatskih del. «Tako tudi bo» je napisal leta 191,4. Delo je razdeljeno v Sest slik ter obdeluje nekatere socialne ter druibene probleme iz sovjetskega sodobnega Življenja. Občinstvo je prestavi sledilo z zanimanjem. Podajanje igralcev je bilo dobro in čustveno. A, C. Podpis sporazuma za industrijske delavce Razpredelnice novih plač in draginiskih doklad za delavce in uradnike - Ustroj sindikalne organizacije Osrednji odbor sindikalne enotnosti poroča: 1. Dne 17. t. m. so podpisali sporazum za industrijske delavce. Plače in mezde so določene po naslednji lestvici: NAJNUJE MEZDE NA URO ZA DELAVCE STARE NAD 20 LET Z VELJAVNOSTJO OD 1. OKTOBRA PREHRANA GOSPODARSTVO Ameriško poljedelsko ministrstvo sestavlja podatke o pošiljkah žita v Evropo, ki jih bodo izvedli v mesecu Januarju 1947. Češkoslovaški preračun za leto 1947. ki ga je v Pragi odobrila ustavodajna zbornica, vsebuje primanjkljaj 124 milijonov funtov šterlingov. Britanska poročevalska služba v Nemčiji javlja, da bo prihodnji du-najski mednarodni velesejem od 23 do 27. marca. Svetovalec britanskega zakladnega ministrstva je izjavil v spodnji zbornici, da znašajo prispevki Združenih držav za ustanovo UNRRA od njene ustanovitve 4 funte šterlinge in 16 šilingov na osebo, prispevki Velike Britanije pa 3 funte šterlinge in 3 šilinge. Belgijska vlada je javila, da namerava omejiti uvoz držav, katerih valuta primanjkuje v Belgiji. Omejitve se bodo nanašale v glavnem na luksuzne predmete, ki Jih uvažajo iz Združenih držav, Velike Britanije in Portugalske, ki razpolagajo z «dobro stoječo« valuto. V Veliki Britaniji bodo zmanjšali 5. januarja obroke slanine, ki bodo znašali odtedaj dalje 2 unči (62 gramov) na teden na osebo. jutri v soboto bodo spet začeli prodajati kruh iz navadne 85 odstotne moke. Morebitne zaloge bele ameriške moke ostanejo pod zaporo in so na razpolago Sepralu. semensko olje za brezposelne. Danes so začeli razdeljevati brezposelnim v tržaški občini po 1 del semenskega olja. Konec razdelje. vanja bo 31. t. m.; cena 200 Ur za liter. Opozorilo glede razstreliva Urad »Public Relatior.s« Julijske krajine je izdal naslednje poročilo: Dne 14. decembra so pri muni-cijskem odlagališču ob cesti Seža-na-Lokva prijeli dva Italijana, ki sta razb rala granate, pobirala krogle ter jih prodajala nekemu trgovcu v Trstu. Javnost opozarjajo, da je ravnanje z razstreljvom zelo nevarno. Imanovano odlagališče so zdaj prevzele vojaške oblasti. Vsako nepooblaščeno osebo, ki jo bodo zalotili na tem kraju, bodo aretirali. Streljal) bodo na vsakogar, ki bi skušal pri tem pobegniti.« IZPLAČEVANJE «ZIMSKE NAGRADE« BREZPOSELNIM Zavod za socialno skrbstvo sporoča, da bodo prihodnje dni izplačevali upravičencem «zimsko nagrado« po naslednjem redu: v soboto 21. odrezki št. 16.401 do št. 19.200 od 14.30. do 18.30 ure; v nedeljo 22. od st. 19.201 do št. 22.900 od 8.30. do 13. ure; v ponedeljek 23. od št. 22.901 do 27 400 od 14 30. do 18.30. ure; v torek 24. od st. 27.401 do 33.600 od 8.30. do 13. ure. Nagrado bodo izplačevali proti predložitvi 'odrezka, ki so ga prejeli pri oddaji prošnje, pri okenčih sedeža v ulici Coroneo 2, ki bo v torek 24. t.'hi. odjtft' izključno v ta namen. Imetniki odrezkov, ki niso dvignili fiagfšdš ria določen d&n, naj se zglasijo v uradu, v ulici Ri-'smondo 1 med- 15. in 18. uro. v soboto bt>do začeli izplačevati nagrado za tiste, ki so predložili prošnje v Miljah. Opčinah in Rojanu. Glede urnika za izplačila bodo izdali obvestila zadevni krajevni poobl isčenci. ‘ Skupina VRSTA DELAVCA OSNOVNA MEZDA prejšnja* I sedanja A specializiran delavec 21.— 36.60 kvalificiran dela\ec 19.— 29.50 specializiran dninar 17.90 27.80 navaden dninar 16.50 25.65 B specializiran delavec 20.— 31.05 kvalificiran delavec 18.10 28.10 specializiran dninar 17.05 26.45 navaden dninar 15.70 24.40 C specializiran delavec 19.— 29.50 kvalificiran delavec 17.20 26.70 specializiran dninar 16.20 25.15 navaden dninar 14.90 23.10 URADNIKI NAJ NIŽJE PLAČE SKUPINA moški | ženske I. skupina: 15.060,— 15.060,— II. skupina; nad 20 let starosti 12.110.— 10.295.— izpod 20 let starosti 9.690.— 8.235,— III. A skupina: nad 20 let starosti 8.850.— 7.525,— od 16 do 20 let starosti i 7.080,— 6.020,— do 16 let starosti 5.310.— 4.515.— III. B skupina; nad 20 let starosti 7.455.— 6.335,— od 16 do 20 let starosti 5.965,— 5.070.— do 16 let starosti 4.475.— 3.800.— DODATEK ZA OKTOB ER.NOVEMBER 1946 DELAVCI URADNIKI SKUPINA dnevni mesečni moški | ženske moški ženske a) neporečenl nad 20 let starosti 200.— 174,— 5200,— 4524,— od 18 do 20 let 180.— 140,— 4680.— 3640.— \ od 16 do 18 let 150.— 126,— 3900.— 3276,— Izpod 16 let 80.— 80.— 2080.— 2080 — b) družinski poglavarji nad 20 let starosti 200,— 186,— 5200.— 4836 — od 18 do 20 let 186,— 178,— 4836,— 4628,— ' o družinski poglavarji, ki so bili v službi 1. oktobra 1946 od 16 do 18 let starosti 178.— 178,— 4628.— 4623.— izpod 16 let 178 — 178.— 4628.— 4628.— DODATEK ZA DECEMBER 194G-JANUAR 1947 DELAVCI URADNIKI SKUPINA dnevni mesečni moški | ženske moški ženske a) neporočeni nad 20 let starosti 267.60 232.80 6955.— 6050.— od 18 do 20 let 240.80 187.20 6260,— 4868.— od 16 do 18 let 200.80 168.40 5220.— 4381.— izpod 16 let 107.20 107.20 2782,— 2782,— b) družinski poglavarji nad 20 let Starosti 267.60 248.80 6955.— 6468.— od 18 do 20 let 248.80 214.— 6468.— 5564.— , c) družinski poglavarji, ki o bili v službi 1. oktobra 1940 od 16 do 18 let 214.- 187.20 5564.— 4860.— izpod 16 let f 187.20 187.20 4860,— 48.60.— TATOVI V SKLADIŠČU DRUŽBE A. G. I. P. V noči na 18. t. m. so neznani tatovi vdrli v skladišča družbe A. G. I. P., ki leže pri Sv. Soboti in odnesli 100 kg Jermonov iz naravnega usnja v skijpni vrednosti 250 tiso* lir. Policija vodi preiskavo. NAJDBA ROČNE BOMBE čistilci min poročajo, da je včeraj zjutraj lastnik gostilne «Gigi», v drevoredu XX. septembra 59 našel na polici nekega okna svojega lokala ročno bombo znamke »Breda«. Bombo so odstranili in Jo izročili čistilcem min. Čitatelje opozarjamo, da bo božična številka »GLASA ZAVEZNIKOV.) izšla v torek 24. decembra na OSMIH STRANEH z bogato in pestro vsebino. Nadalje so dosegli sporazum za nadaljnje razpravljanje za določitev pravične ureditve vajeništva (delovni pogoji,' obrtna izobrazba, pomočniški izpit). velja za okrajiii in občinski delokrog. Sporazumeli ao se za člen 2 osnutka ustave glede organizacijskega ustroja. V naslednjem podajamo zadevno besedilo: Člen 4. Pravico do članstva v organizaciji imajo vsi ročni ali umski delavci, ki se poklicno ali obrtno udejstvujejo za plačo, mezdo ali provizijo, z izjemo tehnikov ali uradnikov, ki so pooblaščenci in zastopajo lastnika ali podjetje. Ravno tako imajo pravico do članstva pri organizaciji vsi poljedelci, ki sami obdelujejo zemljo in ki nimajo več kot enega dninarja ali delavca v stalni službi, ki ne pripada k njegovi družini. Člen 5. Včlanjeni sindikati so sestavljeni na podlagi industrije ali panoge dela ali skupine.'V njihovo področje spadajo vsi delavci iste industrije ali panoge dela od ročnega delavca do inženirja ter od poljedelskega dninarja do agronoma. Člen 6. V organizacijskem in u-pravnem pogledu se organizacija deli v sindikat, v kolikor zadeva kriterij članstva in v sindikalne okraje, v kolikor zadeva teritorialne kriterije. Iz praktičnih razlogov in zaradi organizacijskega gospodarstva glavno mesto ozemlja ne predstavlja okraja zase ter služijo za to zvezne ustanove kakršne koli stopnje tudi kot okrajne ustanove za Clet). 7. Ustrpj organizacije v kateri morajo biti včlanjeni vsi delavci je sledeč: a) V navpični smeri: 1) tovarniška sindikalna skupina; 2) kra- jevna sindikalna podružnica; 3) občinska sindikalna podružnica; 4) teritorialni sindikat; b) V vodoravni smeri: 1) krajevni odsek; 2) občinski odsek; 3) okrajni odsek; 4) teritorialna zveza. Člen 8. ((Tovarniška sindikalna skupina« je prva osnova sindikalne organizacije in predstavlja sindikat na kraju dela. Pri vsakem podjetju, ki zaposluje najmanj 20 delavcev, ki so vpisani v organizacijo, bo treba ustanoviti ((tovarniško sindikalno skupino«. V krajih, kjer sta vsaj dve »tovarniško sindikalni skupini«, bo treba ustanoviti za delavce po raznih podjetjih iste proizvajalne skupine ali industrije ((krajevno sindikalno podružnico«. Vse krajevne sindikalne podružnice v občini bodo tvorile ((občinsko sindikalno podružnico«. Vsi elani izvestne proizvajalne skupine ali delavske panoge bodo tvorili ((teritorialni sindikat skupine«, ki je najvišje zastopstvo sindikalne zveze. Člen 9. Vsi delavci po raznih Podjetjih, ki so včlanjeni v določenem kraju, kakršni koli kategoriji pripadajo, in vse sindikalne podružnice, kakor tudi tovarniške sindikalne skupine tvorijo ((krajevni odsek«. Vse občinske sindikalne podružnice in delavci vseh skupin pri raznih podjetjih tvorijo, »občinski odsek«, Združitev vseh občinskih odsekov istega okraja tvori »okrajni odsek«. Vsi teritorialni sindikati tvorijo »teritorialno sindikalno zvezo«. Ta predstavlja enotno organizacijo vseh ročnih tn umskih delavcev . ožemija brez izjeme. III. Nadalje so ustanovili naslednje tri poenotene odbore skupin: KOVINARSKA, KEMIČNA, GRAFIČNA ter okrajni Odbor v Miljah. Vabljeni so vsi člani imenovanih odborov na sestanek za prve stike. Prizadete kategorije bodo v ta namen po potrebnih dogovorih sporočale osrednjemu odboru' sindikalne enotnosti čas in dan svojega pi vega sestanka, ki bo na sedežu vzporeditvenega odbora v ulici Mcntfort st. 3 v prisotnosti vsaj dveh članov omenjenega odbora. V. Kot so že prej določili, bodo morala slediti vsa poročila v zvezi s sindikalnim delom (posebni dogovori, mezdni dogovori, pogodbe, propaganda itd.) po radiu ali tisku Policija aretirala ponarejevalce osebnih in tobačnih izkaznic V Mianijevem stanovanju so našli za tiskanja potrebni material in štampiljke * Policija sporoča, da so po skrbnih preiskavah posebnega urada kriminalno preiskovalnega odseka aretirali naslednje osebe, za katere menijo, da so odgovorne za tiskanje in razpečavanje ponarejenih osebnih izkaznic, ki so podobne onim, ki jih je izdala Zavezniška vojaška uprava za stalno bivajoče osebe v Julijski krajini. Aretiranci so: Paolo Cozzi, cmko-graf, stanujoč v ulici Chiadini in Monte 105, 36 letni težak Vittorio Ersetti, stanujoč v ulici Combi 11, 60 letni mehanični graver Alfredo Miani, stanujoč v ulici Capuano 14, 34 letni slikarski graver Roberto Feschitz iz Pulja, stanujoč v Trstu, ulica Settefontane 54, 54 letni slikarski graver Giuseppe Olivo, stanujoč v Skednju 44. Peschitz in Olivio, slikarska graverja pri Zadružni tiskarni v ulici San Francesco 20 sta odgovorna, da sta izdelala kliše za osebne izkaznice, ostali trije so odgovorni, __ _________ __ ker so tiskali tobačne nakaznice s glavno mesto ozemlja. Isto načelo | klišejem, ki ga Je izdelal Cozzi in njegov kolega 34 letni slikarski mehanik, delavec pri cinkograf-skem podjetju Antoni v ulici del Bosco 54, Giorgio Dobrila, stanujoč v ulici Alfieri 9, s sodelovanjem uslužbenca pri omenjenem podjetju 55 letnega Bernardina Poianija iz Romansa ob Soči, ki stanuje v ulici Del Valentini 39. Kot poroča policija, so v stanovanju Mianija našli in zaplenili potrebni material za tiskanje osebnih izkaznic in tobačnih nakaznic, kakor tudi potrebne štampiljke. Vse aretirane osebe so odvedli v zapore v ulici Tigor in Jih bodo prijavili zavezniškemu vojaškemu sodišču. izključno vzporeditvenemu odboru. Včlanjene organizacije bodo mogle samo podajati poročila notranjega organizacijskega značaja. V zvezi s tem je imel vzporedit-veni odbor za potrebno poslati poziv Delavski zbornici, da je od-ddjala po radiu poročila v zvezi z mezdnimi pogajanji, ki so jih tam zaključili. Obe organizaciji in od njih odvisne ustanove pozivajo, naj se ravnajo po gornjih predpisih. VI. Vzpcredltveni odbor je razpravljal o propagandnih in političnih učinkih sedanjega __ razdeljevanja živil pori okriljem Delavske zbornice in je sklenil, nasloviti pismo na Dite-ral, v katerem bodo zahtevali, da bi v prihodnjih poročilih označili to razdeljevanje pod; ' ((Posebno razdeljevanje živil za delavce.« VII. Enotni sindikati so dali na razpolago vzporeditvenemu odboru vsoto 700.000 lir, ki so jo zbrali od istrskih delavcev za razdelitev med brezposelne. Sklenili so ustanoviti v ta namen komisijo za brezposelne, ki bo pieučila najprikladnejši način za razdelitev tega zneska med najbolj potrebne brezposelne. Razdeljevanje pnevmatik In zračnic Prevozni oddelek ZVU porota, da so na podlagi Imenikov št. 48 in 49 z dne 19. decembra 1946 nakazali in razdelili 151 pnevmatik Mtchelln in 169 zračnic Pirelli, in sicer 39 oziroma 63 osebam in tvrdkam, ki so vložile redne prošnje. Izredno porotno sodišče Sodelavec obsojen NA 6 LET IN 8 MESECEV Izredno porotno sodišče je vcera) obsodilo bivšega podporočnika r* publikanske železniške milice letnega Luigija Cantinija za rad sodelovanja na šest let in osen mesecev zapora. Cantinija so obso dlli v odsotnosti. Obtoženec bi se moral zagovarja ti, ker je leta 1944 v Gorici zasledi, val in pokazal Nemcem sebi podre jene osebe, ki jih Je imel za neza nesi ji ve in da je dal odpeljati Nemčijo Luigija Zolla, ki v junije 1944 ni hotel podpisati listine, s k* tero se člani železniške milice (k vezali, da bodo, ce bo treba, tud' z orožjem, preprečevali delovanj* partizanov. Obremenilne priče, katerimi je bil tudi Zoll, ki se J* avgusta preteklega leta vrnil Nemčije, so označile Cantinija ko' pravega -sodelavca, z okupatorje!« tako zaradi propagande, ki jo J* delal med podrejenimi za podpH omenjene listine, kakor tildi zaiyd' njegovega preganjanja partizanov- Javni tožilec je zahteval za obtoženca 6 let in 8 mesecev zapor* Odvetnik Kezich pa je zahteval <► prostitev, češ, da ni bilo dovolj dokazov za obsodbo. Sodišče Je u8°" dilo zahtevi javnega tožilca. Predsednik sodišča dr. Roattf; javni tožilec dr. Okretich. I O #0 lov »a ir Moj Obl j lani ) n i TRŽAŠKI BOŽIC RAZDELJEVANJE DARIL- Opozarjamo prizadete na vrstni red razdeljevanja daril potrebnim otrokom za soboto: dopisnicp od 2701 do 3400 od 9. do 11. ure; 3401 do 4100 o^ 11. do 13. ure; 4101 do 4800 od 14. do 16. ure; 4801 do 5800 od 16. do 19. ure. Darove bodo raž-dellevali na sedežu odbora ECA-vhod iz ulice Conti (vi-ata št. Božiček v gledališču Verdi Vojaki 88. divizije pripravljajo presenečenje šolski mladini Danes bo v gledališče Verdi prišel Boliček, ki bo presenetil goričko šolsko mladino. Prišel bo z darili — sladkarijami, bom boni, Ivečilnim gumijem itd. — ki so jih zbrali vojaki 88. ameriške divizije. Obdarovanje bo spremljala predstava, ki jo Je pripravil g. Corallo z ameriškega Rdečega križa, sodelovala bodo ljubka goriška dekleta. Pripravljenih je tudi nekaj ekviUbrističnih' in komičnih točk. Danes bosta dve predstavi: ena ob 13. in druga ob 15. uri. V nedeljo in ponedeljek bodo ob Istem času pred#tav* ponovili. Otroci lahko pridejo v gledaiišče samo i vaBljl, k' jih po šolah razdeljejujejo učitelji. PREHRANA Sepral sporoča, da so danes 20. t. m. začeli razdeljevati naslednje vrste in količine racioniranih živil: testenine: 750 gr na osebo; cena 38 lir za kg; riž: 250 gr na osebo; cena 65 Ur za kg; piškoti: 500 gr za potrošnike od 0 do 4. leti; 300 gr za otroke med 4. in 9. letom; cena 120 Ur za kg; mleko v prahu: 500 gr skupini potrošnikov od 1. do 4. leta; 250 gr skupini od 4. do 9. leta in nad 65 let starim osebam; cena 22 Ur za kg. Razprava zaradi samokresov v Ljudskem domu v Gradišču so aretirali in nato postopoma' pustil; 10 oseb, ki so bile takr«1 v prostorih; Furlan takrat ni i3'1 prisoten. Priča Marino Dl Bert, član konzorcija za upravo Ljudskega doma, ni vedel točno povedati, kd*1 ja plačeval najemnino za sob® št. 12, kjer so našli samokresa Sodišče Je razpravo prelomilo d o 3. januraja' prihodnjega leta; trt |j' bo obtežba lahko izvedla, nadaljuj« preiskave. Obtoženca so izpustil- n* začasno svobodo. T Jsv Klil lllli le ♦tl, ftiu A?,e tleč ♦ol: C Ura ♦Us ietj Uth Jih J« Ij-a C faz to km Ijei tez rez Stic #a< ODKOPAVANJE TRUPEL IZ JAME PRI KOJSKEM Burja in mraz sta včeraj oviral* goriške gasilce pri odkopavanji1 trupel iz jame pri Kojskem. Kiju11 temu pa so potegnili iz nje štiri trupla in Jih položili v krste. Napredovanje dela ovira tudi prst, K> Je pomešana z ostanki trupel. Med najdenimi predmeti' so: bela maja. tok za očala, ki nosi ime tviflke Donati iz Gorice, nekaj italijanskih kovancev in dva različn* vojaška čevlja. Do včeraj so odkopali vseg* skup.aj trinajst trupel. Domnevaj® da bodo gasilci v teku jutrišnjega dne delo končali. Včeraj se je pred višjim zavezniškim sodlščim pod predsedstvom stotnika Robertsona začela razprava proti predsedniku Enotnih sindikatov v Gradiški Edvardu Furlanu, obteženenmu nezakonite posesti samokresov Beretta kalibra 7.35') in kalibra 9, ki so ju našli v noči 12. oktobra v Ljudskem domu v Gradiški. Kot prvi ja, pričal inšpektor civilne policije Treven, ki je vodil preiskavo. Treven je izpovedal, da ao samokresa našli pod prevlekam, naslanjačev, ki sta -bila v sobi. Dva nadaljnja samokresa so našli v prvem nadstropju. Ob tej priliki ALEXANDER ARNO 26. |Gorny se je nasmehnil, ko j« v neredu zagledal nekaj listin, ki so WANG -HO — McAiš se — je odločno dejal. Moja žena ni zločinka in podpis ;e pristen. Popolnoma sem pozabil, toda zdaj se prav dobro spominjam, da... Muratow je presenečeno dvignil glavo in takoj razumel. — V tem primeru je stvar drugačna in moja naloga je končana. To rekoč je vstal in se globoko poklonil. Isheifna je streslo po celem telesu in odzdravil je z običajnim priklonom glave. Dokler ga je Mu-ratow megel videti, je stal resen, nepremičen, s smehljajem v ustn h kotih, komaj pa so se vrata za prijateljem zaprla, se je njegov smehljaj spremenil v popačeno bolečino. 18. POGLAVJE — Natakar, račun — je zaklical Gorny In odložil časopis, ki ga je prebiral polni dve url. Plačal Je z bankovcem ln ostanek, ne da bi ga pre.lel, vtaknil v žep. Nj zasedel brez vzroka tega me- st« in njegovi pogledi so se vztrajno upirali skozi okno na cesto, kjer je videl stopiti iz hiše, ki je stala nasproti kavarni, moža, ki je po ogledovanju na desno in levo pomignil avtoizvoščku in se nato z njim cdpeljal. Gotny ga ni imel namena zasledovati, vendar je sto-p'l iz kavarne ln vstopil v hišo, iz katere je malo prej stopil neznanec. Ustavil sf je v drugem nadstropju, kjer je s ’ pomočjo vitriHa odprl stanovanjska vrata; v prostorih je kljub polnemu dnevu vladala skoraj popolna tema. Oknice so bde zaprte in preko cken so bile potegnjene še težke zavese. Gorny se je gibal v temi kot človek, ki dc potankosti pozna razdelitev prostorov. Končno je odprl še ena vrata, jih za seboj spet zaprl ter prižgal žepno svetilko. Sedel je v kot pred cgromno mizo, na kateri so bili razmetani različni akti, pisma in drug papir. mu jih pred nekaj dnevi odnesli iz njegovega stanovanja in za katere je bil prepričan, da jih to našel tu, VideU je bilo, da ga vse te listine ne zanimajo, ker je s svetilko svetil naprej. Zagledal je marmornat črnilnik ln z vso pazljivostjo mott-il obe posodici z zelenim in rdečim črnilom. Izvlekel je iz žepa pero, ga pomočil v zeleno ln nato v rdeče črnilo in sl vsakokrat zabeležil nekaj besed v beležnico. Posušil je vse s pivnikom, ki ga je tudi pri. nesel s seboj ter končno vzel iz žc-pa še majhno stekleno cevko in košček sveče. To zadnjo je z vžigalico prižgal. Nekaj minut je ostal nepremičen, držal s pinceto cevko nad plamenom, dokler ni vsebina — tekočina nedoločene barve — pričela vreti. Anglež je podržal nad paro beležnico z besedami, ki jih je napisal in ugasnil svečo. Pazjivo je pod svetjobo luči pregledal pisanje in čelo se mu je potemnilo: na pisavi ni bilo videti nikake spremembe. NI nadaljeval s poskusi, ampak je vzel iz žepa še nekaj cevk — praznih, pa spet napolnjenih z raznimi tekočinami. V dve prazni cevki je * veliko previdnostjo pre-d 1 vsebino obeh črnilnikov, ta pa Je potem napolnil z vsebino svojih cevk. Ko je skončal, se mu je preko ustnic razlezel zadovoljen smehljaj. — Tako, dragi Gabrijel — je zamrmral — maščeval se ti bom za podli poskus, ko si me hotel spraviti na drugi svet. Odšel je iz štanovanja previdno, tiho in rahlo, kakor je bil prišel. Na cesti je pogledal na ročno uro, stopil v avtobus in se zapeljal dc poslopja kinomatografskega podjetja «Neptun». Predstavil se je kot angleški kinomatbgrafskj industrialec: glavni ravnatelj ga je takoj sprejel in ob Gornyjevem prihodu vljudno vstal. — S čim varr. lahko postrežem, gospod... gospod Gorny? Saj je to vaše ime, če sc ne motim? Gorny je sedel in brez ovinkov pojasnil vzrok svojega obiska. — Pred nekaj dnevi san videl vaš zadnji film: »Velemestno podzemsko življenje«. Zelo mi je bil všeč in zdaj sem vas prišel vprašal, če je vaše podjetje slučajno pripravljeno dovoliti njegovo pred- vsakršne obveznosti z vaše stkani, se razume, to bomo jahko videli... Glavni ravnatelj je takoj vstal. Videti je bilo, da se rou ne ljubi več razpravljati o stvari, ki zanj ni imela ndkakega pomena. — Zelo mi je žal, gospod Gorny. Na predvajanje' našega filma v Veliki Britaniji sploh ne mislimo... Nemogoče... Morate mi oprostiti, toda imam res veliko dela... Zbogom! — Ah, da, to razumem — je vzkliknil Gorny in se od srca zasmejal. — Hočete' ae me rešiti, to je vse, ali ne? še prej pa mi. presim povejte, zakaj nočete poso-diU filma v Veliko Britanijo? Gre za načelno vprašanje, ali za ceno?... Ce vanj ponudim, recimo, dvojno vsoto, ki je sicer v navadi, bi sprejeli? _ Ne, — je odgovoril jezno ravnatelj — Ne sprejmem pod nobenim pogojem, tudi če mi ponudite desetkrat, d”ajsetkiat toliko,.. Zdaj pa res nimam več časa, oprostite ml: čaka me ogromno zaostalega dela!.... Gorny je razumel, da je opravil, ter se v vidno zadovoljstvo glavnega ravnatelja poslovil ln odšel. Ko je koračil mimo tehničnih delavca, ki je tekal od ene ekupi-nc delavcev do druge, jim ukazoval, svetoval in pojasnjeval. — Dober dan, dragi prijatelj- -r-je mladeniško dejal Gorny. — Kaj delate lepega?... Kako Je doma? Zena in otroci zdrav:? Stari ga je začudeno pogledal. __ Nimam ne žene ne otrok, — je odgovoril in stopil nekaj korakov vstran. — Počakajte trenotek! — Gorny gv je prijel za roko. — še zdaj niste razumeli, da Imam drugih opravkov dosti, ne pa pnsluzati vaše zgovarjanje? G°rny je izvlekel iz žepa bankovec. — Niti to vas ne more zadržati? — H mm, v tem primeru... — Staremu so se usta razlezla v smehljaj. — Men! ni dosti za denar, toda imam brezposelnega brata ki ima druž.no. — Bankovec Je izginil v delavčevem žepu. — Poslušajte file torej! — Govorite, poslušam vas! — Ril sem pri vašem glavnem ravnatelju, da bi mi posodil za Veliko Britanijo film »Velemestno podzemsko življenje«. Takoj je to odbil in sploh nisem mogel vet z njim razgovarjati. Ali mi lahko vajanje v Angliji. Seveda J»rez poslopij, je zapazil starejšega pred-j pojasnite njegovo zadržanje? RADIO TRST I 263,2 m - 1140 kc Petek', 20. decembra 17,30 ples pri čaJu: 18 orkesl • -Li.oU pies pri1 loju' ui Cetra pod vodstveni Beppa Mo te; 18.30 svetovne prestolu 18.45 kemorna glasba; 19 angle lekcija; 19-20 pestra glasba; 1 Zgodovina glasbe; 20 ital. ve 20.15 glasbene raznoterosti; 2 Artie Sbaw in njegov orkester; simfonični koncert pod vodstv Issayja Dobrowna. v odmbru v h zanimivosti; 23 zadnje ital. stl. 23.15 nočno zabavišče zaključek. RADIO TRST 11 279 m - 1079 kc »ta lile #o,i