Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo isto $7.00 i i TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 75. — ŠTEV. 75. GLAS NARODA * Daily in listislovenskihidelavcevy Ameriki. ——— The largest Slovenian i the United States. Issued every day except Sundays and legal Holiday«. fa 75,000 Readers. Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, MARCH 31, 1934. — SOBOTA, 31. MARCA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK THL VAŽNE ZADEVE ČAKAJO ROOSEVELTOVE VRNITVE TUDI U.S. STEEL CORPORATION I IS1 *1# IN GENERAL ELECTRIC BOSTA 111 ilCF Sill POVIŠALI PLACE ZA 10 ODST.- čez Balkan na Vzhod Skoro pc! milijona delavcem htf zvišana plača za deset odstotkov. — Spar med železniškimi družbami in železničarji še ni' uravnan. — Predsednikov odbor je začel preiskovati vzroke štrajkav pri Nash Motors Company. — Klerkom zaenkrat še ne bo povišana plača. WASHINGTON. D. C., 30. marca. — Ker se je predsednik Roosevelt podal na kratke počitnice v F lorido, bo moralo več važnih problemov čakati njegovega povratka. Med njimi je najvažnejši spor v železniški industriji. Joseph B. Eastman, zvezni posredovalec v tem sporu, je rekel, da razlike med delodajalci in delavci niso nepremostljive, toda uravnati jih najbrž ne bo mogoče brez najvišjega posredovanja. S tem je seveda mislil predsednika. Nadalje je podal Eastman daljšo izjavo, v kateri je pojasnil javnosti stališče delavcev in delodajalcev. — Železničarji pravijo: — Uslužbenci so izgubili dosti več nego deset odstotkov, ki jih jim odtrgu-jejo od plače. Na delo je bilo sprejetih le malenkostno število novih delavcev. Položaj uslužbencev se je znatno poslabšal, ker je delovni čas skrčen in morajo jemati prisilne dopuste. Promet se veča, trgovina se boljša, in industrijalci po vsej deželi zvišujejo svojim delavcem plače. Med železničarji vlada velik nemir in veliko nezadovol jstvo. Ni več kot prav če zahtevajo malenkosten delež od tega izboljšanja. Železniške družbe priznavajo, da se je promet nekoliko povečal. Indus.rija se pa mora oddahniti, da zadobi svoje finančno ravnotežje in uredi svoje razmere. Poleg vsega tega se pa morajo železnice boriti s silno konkurenco, ki jim jo delajo avtomobili, busi in letala. DETROIT, Meh., 30. marca. — Odbor trojice, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt, je danes pričel s svojim delom. Najprej bo preiskal vzroke štrajkov pri Nash Motors Company v Kenosha, Racine in Milwaukee, Wis. Delavci so v prvi vrsti zastavkali zaradi skrče-njk plač. WASHINGTON, D. C., 31. marca. — United States Steel Corporation in General Electric Co. sta izjavili, da bosta svojim delavcem zvišali plače. Prva ima zaposlenih 1 40,000, drug pa 40,000 mož. Zvišanje bo znašalo deset odstotkov. Tekom petih dni je bilo 400,000 možem v industriji jekla in elektrike obljubljeno zvišanje plač. V splošnem gre za desetodstotno zvišanje, v nekaterih slučajih pa tudi za sedemnajst odstotno. Po I. aprilu bo v Združenih državah nobene je-klarne, v katerih bi delavci delali za dosedanjo plačo. Nakupna sila jeklarjev se bo povečala za štiri milijone dolarjev mesečno. Atlas Wool Steel Company v Conshohoken, Pa., je povišala svojim delavcem plače za sedemnajst odstotkov. Značilno je, da zvišanih plač ne bodo deležni kler- ki in nižji uradniki v pisarnah jeklarskih družb. Kdaj 'bodo prišli na vrsto in če bodo sploh kdaj prišli, se zaenkrat še ne ve. Vzgledu jeklarskih družb so sledile tudi druge industrije. Tako so naprimer zvišale plače: Wash-burton Crosby, Inc., v Minneapolis in Chicago, The Pittsburgh Flour Mills Co. in Russel Milling Co. WASHINGTON. D. C. 30. marca. — Danes je pričal pred zborničnim odborom za pota in sredstva INSULL BO ARETIRAN NA TURŠKEM Parni k "Maiotis" je v Ištambuiu pridržan. — Washingtonska vlada je baje prosila za aretacijo. Istanbul, Turčija. :«). marca. — Kot pra.vi neko jHiročilo iz Atigo-re. ji* tuivki ministrski .svet sklenil. da aretira Samuela Insulla in pa. izr«x"i ameriškim kmizir>arnim oblastim. Ako t<» poročilo odgovarja resnici. tt-daj .se potrjuje prejšnje poročilo lieut; rjeve časnikarske agent lire. da ameri-ke oblasti prosile turško vlado, da aretira, insulla. Obenem pa je tudi .s tem pojasnejna oko^ščina. da .so turške prLst oblasti pridržale grški tovorni parnik Maioitis. k katerim je InsulI pobegnil iz Aten in ki je svojo vožnjo proti Ornemu morju prekinil samo zaradi tega. da je -v Istanbulu vzel na krov živila, ki pa so že bila naložena na parnik v zgodnjih jutranjik in-all. Močni policijski oddr vi stra-žijo parnik. kateremu je .prepovedano vsako občevanje z deželo. IVicija .K' tudi iza branila mn opri m radovediu žemT ki so prihajali v čolnih, da «• bo obrnil na svoje prijatelje v Perziji..ako mu z aretaeijo vsi njegovi načrti ne splavajo |k> vodi. ZAČARANI SODČEK London, Anglija, :{(). marca. — Xek loiulon.ski meščan se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi i kršit ve postave iza kontrolo opojnih pijač. Kot obtežiini pred-imit je si al pred sodnikom tudi sodček piva. Obtožencev zagovornik Ilodgins predlaga, da se iz j-od<"-ka na1o«"i kozarec j»fva. Sortni jsk i sluga je prinese! sesalko. toda iz sodčka ni bilo mogoče dobiti piva. In sodnik je zaradi pomanjkanja dokazov 'zavrnil obtožnico. Po oprohtistvi obtoženca pa je državni pravdnik še enkrat odma-sil sodček ter postavil vanj si-sal-ko m tedaj p r H eve pivo. — Prepozno. — pra vi sodnik in zapusti .sodnijsko dviirano. SVOJI MATERI JE ZAGROZIL Z ODVEDBO Dijak je pod tujim ime-nom od matere zahteval $5000. — Ko je prišel na počitnice, je bil aretiran. Philadelphia, Pa., 30. nrarca. — Zvezni sodnik Walsh je poslal v zapor 19 let starega medicinskega dijaka Williama J. Metzgerja. krr je od .sv o ti je matere okušal izsiliti denar. Njegova mati je sodnika s solzami v očeh prosila za milost, toda sodnik se ni dal o-niehvati t«-r je sina do obsodbe poslal v* zapor. Pred nekaj dnovi je policija Metzgerjta aretirala na domu njegove matere in njegovega očma Gustava A. Bien v predmestju I'pper Darby, ko je prišel na velikonočne počitnice iz Clovelanda. kjer je oibi.skoVc,l »zdravniško visoko šo!o. | Njegova mati je pred nekaj tedni prejela pretilno pismo, v katerem je nek neznanec pod imenom "Jire" zahteva*! $5000. drugače pa da bo njen sin AVrUiam odveden. Zveznim detektivom pa se 'je posrečilo dognati, da je sam William pi.sr.il to pismo in je bi! po stvojem prihodu takoj aretiran. Xa poli-ci.jski stražnici je Metzger med solzami priznal, da je upal. da se bo mati zaradi tega pisma zanj tako bala, da mu bo dovolila, da se >me vrniti iz Clevelanda domov, ker v šolo ni hotel več hoditi. Materine solize sodnika WaLslia niso mogle ganiti, da bi .sinu odpustil kazen ter je rekel: "Xjego-va mržnja do učenja je zelo reven izgovor za tako pretilno pismo. Xa tisoče dečkm- in deklet hi bilo srečnih, ako !>• imeli tako priložnost za učenje". KONEC SVETEGA LETA Rim. Italija, 20. marca. — V vseh rimskih cerkvah so se pričeli obredi Velikega tedna. Xa tisoče vernikov je prišlo v baziliko .sv. Petra. sv. Janeza La terenskega in Marije Magiore. Število vernikov so še povečali romarji, ki so prišli v Rim. da obhajajo Veliko noč. Ta cerkvena opravila pa pomenijo več kot druga leta. kajti sedaj tudi zaključeno sveto leto. katero j«* lansko leto razglasil papež Pij XI. v .spomin na 1900. obletnico Kristusove smrti. V baziliki sv. Petra na levi strani velikega oltarja nad kipom sv. Veronike so bile izpostavljena največje katoliške svetinje, kot je sveta sulica, s katero je rimski vojak pretirl Kristusovo stran, kos Kristusovega križa ter prt sv. Veronike. ua katerem je vtisnjeno Kristusova obličje. TUJI ČASOPISI i V AVSTRIJI i PREPOVEDANI! Dollfuss je prepovedal 100 časopisov. — Prizadetih je tudi več ameri-' skih listov in magazi- nov. | --------------« Dun? j, Avstrija, 30. marca o. — Dollfussova vlada je prepovedala -100 inozemskih časopisov, med katerimi je tudi ve«" ameriških. Poleg tega je vlada tudi odredila, da morajo biti po celi Avstriji odpravljeni nagi kipi. i V bid a je objaivila. da je prepove l inozemskih časopisov v prvi Iw-ti naperjena proti pohujšlji-| vini člankom in spisom. V sezna-|mu prejMJvedanih časopisov so: i Saturday Eveniiijr Post. Variety. (American Magazine. True Story J Magazine. Wide World. Pearson's Magazine. La Vie Parlsienne. Pa-1 rl-» P!a'^is>i in dva angleška Usta. Daily Sketch ter Xcavs Chronicle.. Vlada -ne povc. ako smat-ra ameriške liste polrujšljive iz političnega ali nravstvenega stališča. 7.a posamezne slučaje ni naveilla . posebnih vzrokov. I Ko je bilo objavljeno porvelje. da morajo biti nagi kipi spravljeni z ulic. so pričeli vladni dela*-- j ci takoj v soglasju s poveljem la-z-j bijati "pohnj^ljive" kipe. Med razbitimi kipi je tudi meiogo takih, ki nimajo s politiko nikake zveze. JAPONSKA BO POGODBO ODPOVEDALA Razorožitvena komisija ima dva načrta. — Japonska je plačala Ligi! članarino. --------» Tokio, Japonska, :t0. marca. —| Posebna razorožitvena komisija.; ki sestoji iz zunanjega in morila-, rišktga ministrstva, rzdeluje na-1 črt za japonsko -jmlitiko glede ra-j zorožntve terse domneva, tla se je tudi odločila, da .lajpon^ka od po-J ve wash ing t o us k o mornariško po-j godbo. List ".I i ji" ki je naivaduo dobro - ... I poitft-n v mornariških zadevah., pravi, tla ima na««orravljeaia jamčiti -za neodvisnost; l^iiipiciskih otokov, ako Združene države opuste svoje vojaške po-stojanke na tem otočju. | Ženeva, Švica, :I0. marca. — Japonska je plačala Ligi narodov, svojo članarino 2.000.000 zlatih I frankov, četudi je odstopila od Li- ] ge narodov, toda je postavno še verovi(ivi Amur, .se verno za pful 11«> I ml Jlarabovska v Sibiriji, rawcir'a-šena za .samostojno žido^ko republiko z ziasto-pstvoni v rvjfi-skeiii .svetu za narodnosti. S tem bo židav.ska .samostojna republika na wtem .stališču z nemško republiko ob Volgi. Ta načrt sovjetske vlade ««ia j posebenn pomen, ker Bito ll«ljan leži na nevarnem krajn. kjer bi se v slučaju vojne .spoprijele ruske in japonske armade. Ta po-krajina, ki ima dvakratni ob.s»*g države X»"\v Jei-sev in nuni 15.-KHI kvadratnih milj. je vključena v oaendju kateremu je sovjet-sk« vlada podtlila postne ugodnf»>tj v namenu, da pospeši na.srljeva-11 je. Kot pravi T rovki, sovjetski načrt 7.A -naseljevanje žideo- do sedaj še ni imel mnogo uspeha, navzlic temu. da je vlada dala Židom za daljšo dobo ( bsežne pranrice. V Hi-ro Kidjianu je meti ."»O.tMKI prebivalci samo Sf M M > židov. V letih in 11KJ2 .-se je v deželi naselilo (»koli 11H10 židov. ki .>0 pri-li iz Združ-nih držav. Ar^eortine. Evrope in Palestine. t«»da jili je ostala komaj poloviea. j Ameriška orj»antzaeija I<"<»K. ki preskrbuje i»* naseljence z de-111arjeni in ]ioljt-;lelškim orodjem, [je »adnjili IS liieseeev ze!o malo delovala, deloma zaradi depresije. »leloma pa indi zaradi slabih t izkušenj dnsetlanjih naseljencev. Četudi židje sedaj ne kažejo nikakega* veselja. da bi se naseljevali v llior Uidajanu. se sovjetske lasti pogajajo z žulovskimi organizacijami v raznih državah, da bi se pričeli židje v večjem številu naseljevati. RDEČA PRINCESA ARETIRANA Dunaj, Avstwja, 30. marca. — '""Rdeča princesa" Klibazeta Win* dischgraetz. hči avst rrjskega j>re-stolonaslednika nadvojvode Rudolfa. je bila aretirana, ker je skušala pomagati avstrijskimi so-| cijali^tičnim voditeljem, ki se aia-. hajajo v zaporih. Med temi soei-I jalističuiini voditelji je tudi njen J sedanj i mož Leopold Petanek. I Elizabet a o odi oči l kancler Hitler. — Naraščaj in bojeviti duh nemškega naroda sili X niči jo k osr.ajunju. — pravi **Reicht>i>oeit". Na vzliodu je dovolj zemlje za milijone nemških 'brezposelnih. Toda naj|«*ej je treba zlomiti o»lpor Avstrije. Ko bo enkrat Avstrija Ležala na tleh. tedaj bo zre'a (>-hoslovaška za žetev. Odrska pa bo pridobljena z vrnitvijo izgubljenega ozemlja, iliomun.ska ne bo kazala posebnega odpora in lie.sa-rabija je že doK-ena za nemško kolonijo. Ako bo treba, .se mora za-\Tzeti tudi Istanbul. liolfraa-ski ho mogoče zadostiti z Maeedonijo in izhodom «a Ejrejsko morje. Tvot pratvi "Keielispost*" .si hoče Nemčija pridobiti naklonjenost Juproslavije s tem. da ji izatrjuje, d« je Avstrija nevarna svojim južnim sr* dom in ta nevarnost more biti odstranjena, ako je Avstrija priklo-pljena k Nemčiji. AMERIKANEC UMORIL PRINCA Pariz, Francija, :J0. marca. — Francoski detektivi rščejo .nekega skriivnostnega Amerikanea .lohu-.sona, ki je baje v zvezi z umorom .sodnika Alberta Prince. — Prince je bil 21. februarja umorjen. ker mu je bilo preveč znano o Staviskijevi goljufiji v znesku $31.000.000, Izvedenci so sedaj prepričani, da se je ustanovitelj propadle zastavljalnice v l»ayonne iui fuianv-ni .pustolovec Aleksander Sta višku 8. januarja sam usmrtil, ko je policija ravno hotela v njegovo stanovanje v ("hamunix. P»k1 obtlolžbo unutra sodnika Prince se nahajajo v zaporih (iae-t-an I/Iieruon de Lussats rz Monaco. Paul Carboiine lionaiventure iz Koraike in Fraucouis Pail! Spi-rito iz ^Iarseilhs. Detektivi pa iščejo tudi dva Argentinca. Sta viski jevo truplo je bilo izkopano in q>et zdravnikov ga je preiskalo. Zdra-vnrki so se prepričali, da se je Stavwkij usmrtil z enim strelom v d«»no sence. LED JE 0DNESELRB1ČE Ljeningrad, Rusija, 30. marca Velika ledena plošča, na kateri sc je nahajalo 2vi0 »ri-bičev in 63 konj t>e je odtrgala od suhe zemlje \ Fim^kem izalivii ter se je pričela •pomikati od kraija. % I II A COO A" ■f o* 9WW YOlg, UTOPIT, KA1CH 31,1984 THS LARGEST 8LOVEFK DAILY in V. B. A. Owned and Published by 8LOTENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) mak B*katr, President - l. Benedlk, Treaa. Pine« of Slf W. IMk Street. of tbe cortiormrion and ai nedelj in praznikov. SPREMEMBE PRISELJENIŠKEGA ZAKONA Združenje ločenih družin, posebno ravnanje z begunci radi Učnega, plemenskega ali verskega zatiranja, omejitev deportacije radi nezakonitega prihoda iih pet let, ta in druga priporočila »o izmed najvažnejših, ki jih je Ellis Island Committee ravnokar predložil tajnici osko- tem nesrečnežem v meji čile cene življenskih potrebščin za dvaindvajset odstotko\. čila, po katerih naj se Department of Labor ravna. Odbor je bil sestavljen od kak«- petth*w»-4oriec oseb obeh spolov, predstav! jajo-čili vsako -vrsto političnega nazt-ranja. Odborovo poročilo je bilo si-sfuvljetio na podlagi jako vestnega prouč: vanja. ki je trajalo ve«"- kot po! leta. Odbor je pran a šel. da sedanji priseljeniški zakoni so bili kos .sedanji depresiji, in je mnenja, da se sedanje omejevanje priseljevanja nadaljuje, ker ne samo odgovarja najboljini interesom Združenih držav, marveč večinoma t udi mjjboljini interesom onih samih, ki bi hoteli biti priseljenci. Hi bilo nesmiselno. — trdi poročilo. — da bi oh tolikih milijonih nezapo-slmcev odprli vrata inozemcem. tla pridejo sem poiskat si delo. Združenje družin. Najprej tp-ba rešiti problem r a združenih družin, katero zlo je •postalo pereče vprašane, odkar je bil sprejet prvi kvotni zakon leta 1921. Odbor priporoča primerne olajšave za izdružejne teh družin. "Družina tvori podlago in moč nase- družbe, tn ne moremo zanemarjati pravico moža in zon.-', sta-riše-v in otrok do združitve in kupnega ŽEvtjenja". Begunci. "Imamo drugo skupino beguncev" — pravi poročilo — "ki za-slnžujejo danes pos«tbno uvaževa-nje. Mislimo na begunec. Dajati Zavetje onim. ki hožijo od verskega. plemenskega in političnega za-(tinanja. je ena izmed najstarejših in najvrednejših ameriških tradicij. < Vi časov Pilgrimeev je bila dežela v«grajena ml priseljene« v., ško gostoljubnost. Najbzolj važni izmed teh so zločinci. Poročilo sicer naglasa, da razmerje kriminalnosti izmed tujcrodeev ni nikakor večje kot izmed nerodnih Ameri-kam-ev, vendar!«- se zdi. da število deportiranih kriiuinaleev je bilo premajhno napram celotn-niu številu deportirauili inozeiiiccv. < Mbor .sieer poudarja. da mora vlada energično -postopati tudi napram inozemcem. ki so prišli nezakonito. ali naglasa, da v mnogih stanarina in obleka pa za celih kov. s ede 111 i n d v a j .s e t od s t o t - S tem se je potrdilo staro pravilo, ost (»panju je do nedavna istr uradnik bil preiskova-te!j. olnlolžitelj in sodnik. Predl-a-ga ločit.v teli oblasti za dobro pravi.'.e in r/.ato naj .se zaslišanja vršijo pred odborom, ki ima tako-rrkoč sodnijsko oblast. neod\-jsno od predpostavljenih uradnikov. Za prijateljski sporazum hi pra. vidnost. l/in«-d drugih važnih priporočal »■ilbora so ona. ki .se t:«'-ej«> asimilacij«' tujerodnega prebivalstva. "Ko pripu:čamo im^zemca za stalno biva n j*-. *;a sprejemamo ^"saj za«*::•'.no kot člana ameriški- v za priporočila ugledriejra odbora, ki je bil imenovan od tajnice dela. ( dam je kvote, ne da bi. bilo treba1, I ka-ke sjirenieinbe zakona. Ak«» to storimo, jhn pomagamo, vzdrži-mo svoje tradicije in izpolnimo i svojo moralno dolžnost". DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2-75____Din- 100 »• $ SjOS__-____Din. 200 " $ 7J8 _______________Din. 300 » $11.95__________Din. 500 $2325 Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.25 ................... $ 17 90 ................... $ 44 — ................... " $ 87.50 ........ " $174 — ......... ... Lir 100 ... Lir 200 ... Ur 500 Ur 1000 .„ Ur 2000. KER 8B CENE SEDAJ IllTRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo večjih meakor kot tforaj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. UPLAČILA V AMBR1&UM DOLARJIH ea taplačllo $500 morate poslati — $ $.79 »» »» $10.00 "____HOJI •• $1100 »• " _____$1$.— »• »j $90.00 *• " _______$31— " » #4*00 » "--$41^9 » " $$$4$ "____$51 JU) PrtJemalk Ml ▼ $mm kraja tmplsftio j dolarjih. Volna nakania tevrftnjemo po OaMo Letter aa pdstoJMao $]__ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GU» Naroda" 4* KMC Ut« ir**H Iff, JDRK, s. A FL1S. LEP PLEN JUGOSLOVANSKIH RIBIČEV Jugosla\-amka ribiča Toni Gr*bovac in Martin Jelovič sta v Newport Beach v Californiji ujela veliko ribo, ki doslej &e. ni bila en an a. Riba tehta nad tisoč funtov, dolga je o&enra ja.st eev-ter je ftliena morskemu psu. POSEBNO NAZNANILO GLEDE NAROČANJA RUPPERTS BDCK BEER v steklenicah i Ker je zaloga Kuppertoveea Itoek Piva omejena, ste puivani. d» -sijiina I*redaličeva. Drzen vlom na Vrhniki. T. marca se je po Vrhniki na v.se zgodaj razne.vJa ve.st. da je bi! ponori izvršen -velik vb»m v poslovne prr.- znane»ra lesnejra ui-dtiNtrijeu veletrjrnvea -l««sipa Kunstija in da so vlomilci (Mlnesli raznejra ra/meronia prav I »oprat plen. Ko ji- zjutraj »km™ ■"»- .stopila liišna Angola 4'aduva v pisarne, ki s** ualraja v pritličju, je opazila. ila so \Tata samo priprta, takoj nato je pa tudi tli idela. da ,;e velika -železna wertheimer'u-a v kotu uavrt iiia. \a stnui j" zijala ogromna skoraj ]>ol metra d<»!«ra odj>i"tina. skozi kater>« je v!oiuib-c sf»»» 1 v notramjtn-t :>Ha^aj:ie ti-r iz nje pobral v>i» gotovim tji Slavko iz liiidelce pa je ostal zunaj. Prav ob tistem ea-su >.e je blizu njega igra! posestnikov triletni sin rek. Slavko se je po kralkem sedenju pred hišo zmuznil na s< lik. kjer je menda hotel poiskati jaj-<»tr<.k je .spozivat njegov iiitert in jo je ubral za njim. Kmalu zatem je gosfxnlar szaislišai obupen krik svojega otroka. Stekel je proti seniku iu opazil, kako Slavko beži proti gozdu. Ivo je Peterim priiiitel na senik, -je zagleda! -iii'" k a \ mlaki krvi. Kast levice je b:!a na dlani blizu zapestja pre-.>« kana. Previdno je odnesel joka-joeega otroka v !ii>t>, kjer so ga hitro obvezali Ivo ji- prišel otroči-«"-•'■!<. malo k .-ebi. je >zpove>tročicek ga j" ubogal, vtakni; roko .»predaj me l rez,*, nato pa je hudobnež za-vrtelok ob«. Ko je p\idel. »ta je reza skoro odrezala roko. je zavrtel kolo v nasprotno smer. poteg-siil roko iz odprtine in zbežal proti gozdu. Ljudje ga splošno po-^ znajo kot Itudobnega d«vka. F*re;: nemudoma orožnike i:i j»a tu-|trok;: v papir.1 ke mu »je padel res. -precejšen pen.; kajti v blagajni je bilo .»k. raj tisoč l>in gotovine. Kunstlj^vi t«o vedno puščali detiar ;v werthe:-meriei. običajno je bilo v njej še več denarja. Vlomilec je moral biti "zelo spreten svedrovec, kajti pusti! ni skoraj nobenih sledov in zelo verjetna je domneva, da je imel pri pnsiu na rokah gumijaste rokavice. Orožniki, kakor tudi policij«. so pridno na deTu. da iz-ded" vlomilca, ki je najbiže tudi imel pomagače. ke!. naj .stilne. Otrok ga je u!)o-gal in že je začutil urez. Uila je brile v. \ev;;rn ► ]>oškt>d««\-ane«ra otroka je Peterlin odpeija! v bolnišnico v Krškem, kjer np:#jo ila mu ohranijo življenje. Ri»ke mu seveila ne« J-.' ntogiH-e rešiti Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NA KRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVI- i CE IZ NASELBINE. Brez povoda je pohabil otroka. 11. marca dopoldne so prišli k posiestniku in krojaškemu moj-prtru Francu Peterlinu na is t r rtu pri Škocijanu ^rije mladi fantje. I>\\n 6ta šla v liišo h krojaču, tre- Knjige Vodnikove Družbe lahko že SEDAJ naročite ta prihodnje leto. Naročnino, ki it naša SAMO — $1— 4 lahko pošljete nans, in kakor hitro bodo knjige izšle, jih dobite pa pošti. Ako takale tako dolgo, da knjige izidejo. morate plačati zanje $1.35. KNJIGARNA 'GLAS NARODA' L21« Went l$th Street. New York. N. Y. Iništvu se je zgla- V našem ur« simpatičen .slovenski mladenič Joe Sodja. ki igra v ltadio City za razne radio programe kitaro iii banjo. Nastopal je tudi že v operi. Mr. .Joe. Sodja ima stariše v Cleveland« i:i jih tenipotejn lepo pozdravlja. — Po kr»tki mučni boleeni. pljučnici, je preminul v iiurgett.s-tawai. Pa., dobro znani rojak Jo-soph Pompe. .star 40 let. Doma je bil hz vasi Ivo bor. občina Loka. Štajersko. V Uarberton.u Ohio, je po kratki bolezni, pljučnici, umrl John Peček v starosti 55 let. Pokojni 'apušča ženo Agues. 8 otrok v sta- jrosti 8 do 2"» let. v Clevelandu enega brata, nekje v Ameriki eno sestro, »v starem kraju ejiega 'brata te-r tu in tam več sorodnikov. Pokojni je .prišel v Ameriko pred 32 leti iz Trbinea na Dolenjskem. Spadal je k dvema podpornima organizacijama : k SXPJ m F. O. of Emgeh Pokopan je bil na pokopališču sv. Križa v Akron-u. NaroČite se na "GLAS NARODA" največji slot*enski dnevnik • Združenih državah. Neštetokrat isem že eital o izrekih s la. vni 1» mož in žena. Posohnti zuaeiine so tiste Iicm>- de, ki m» jih spregovorili tik pred smrtjo. Elizabeta Angleška ji- odgovorila lord« iSurgblevu. ki je dejal, da mora paziti nast- iz ljubezni do naroda. — Mali mož. a i je mogoče reči kraljici, tla mora oljver <'roiifvr*-1 -je dejal: — Ne gre mi. da bi .pil pa!i .spal. temveč samo za to mi gre. da bi se čimprej tega rešil. LlKlovik voli U thoven. ki je bil proti koncu svojega življenja gluh. je dejal: — V nebesih bom .slišal. Friderik Wiki: — Kako daleč je še do doma Voltaire: — Ta svet zapu-Vaui b:t*z obžalovanja. liabelaLs: — Spustite zaviso. komedijejc kouec. Napoleon je pred smrtjo -»klikni! : — Armada, armada! Naj vs«" j i nemški pesnik tioethe je rekel, pr- dno je umrl: — \'is'-luči: Ko ^.e je valil pijam'-ek Itoštjan-ček Sk> rjanček p<» strmem nabrežju v Ljubljanico, je začuden vzkliknil: — Hudič, kam pa letim Proti ljubezni ni noben--*ga /.ti. ki ga loti ta bolezen. Najhuje je pa. če se star *>aiij vvamc. V okolici Domžal ->e je takV panj vnel; nato j' vzp'amtel in zdaj gori z gromozanskim plamenom. Ko je bil pr«Nl desetimi ali dvanajstimi leti možak v New Vorkti. se ga je prijel zdevek "cerkvena miš", ker j bil v eerkvi kulian Ln A* stari d<»mo\ ini m> .se ga j»a na stara leta lotile skušnjave Kar preko iio«"-i .-m- je zaglcla' v neko žniilarieo / |{o lice. In .seda j imata vsako nedeljo m -d deset«, maso sestanek. Ker po tistih krajih še nimajo modernih hot« Im-. s . k?r* n:t železniški progi shajata. Ko pa približuje enajsta u-a. jo ljubica ubere nazaj po štr- ki proti cerkvi, llrogcev Tone pa za Vidaietoviiu. .Mihočcviui in Ferni-kovim kozolcem kar na "kololV". VC-iL-i je podoben jv-u. kt ima ponev na rep ;»ri vezati o Jaz iuu ne zamerim, ker vem. da g;. l>o enkrat minilo. Men** je že zdavnaj. Velikonočni prazniki .su lepi in {»omembni. »»d »ivetnc nevIeVjc do velikega petka j.- sicer precej pu- ■ .sto in dolgočasilo, na veliko soboto o [Mudile s«* pa obrne. Se nikdar nisem tako težko ca-j tal velike sobote kakor b-tes. Ker t*v nv i»i za letošnjo Velikono«-nihče iwsinilil .s klobasami, .sem se zasmilil mojemu žlahtniku Janezu v Kly Creek u. ki mi jih je poslal ce4o rešt«». Na veliko sreilo sem jiii dobi!, i Takrat je bi! ptw»t. Na veliki četrtek .sem jih nekoliko prezračil.! ker so od dolge vožnje začele J potiti. Vee.raj je bil /apovtslan pikst. toda jaz sem navzlic temu' hodi! okoli njih kakor maček. Disc izbomo. In ko jih boni danes opoldne pokusil. ivem. da bom i>.-( rekel najboljšo sodbo. Zazdaj pa ne morem ilrugega reči kot: najlepša hvala z^i nopri-,-eakovau dar. * Nekateri se boje za svoje žme. d oči m jhn tlrugi pojx>inoma zaupajo. Zbeganemu tovarišu je pri povedo val rojak : — Veti. .jaz sem pa bolj .-»rečen Na svojo ženo se »prav lahko zanese m. ker vem. da ne bo ničesar na pravila. Prav ničesar, takih j«i malo kakor je ona. Pa če me ni v »vi teden domov, prav dobro vem. ku počne. Nikdar nisem zauijo v skrt beli. ■Proijatelj se mu je čudil, še bol.t pa njegovi ženi. — < >. prav ničesar ne bo napi a f vila. — je natlalje.val. — (>d jut do ivečtMii bo sede»!a pri oknu bo dedce zijala, da bi pa stanova,' nje pospravila, kaj skuhala a1' kaj drugega napravila, o tem sJ ji niti ne sanja. -i MGlas Naroda" WKW YORK, SATURDAY, MARCH 31, 1984 THE LARGEST SLOVENE DAILY bV.tli K EZ Eli: PERFEKTNO ŽELODČNO ZDRAVILO i "Henvyii. 111.. Jan. 2S. .hut seui si- vetluo luil inarm in »prila s svojmii vremenskimi spremenil «auii. Ampak ml kar m'ui prieel jemali to perfektno želoOčiio »Inirll«, TRINERJEVO GRENKO VINO j«- ui o j sint *ui KistRižcu. in ko «la t»ii preliUnli iu HimIi'iii' iiervtliiost i m* iia i Siijajo vil"-. Anthitiir lluxek." Triin-t-I ji*vo i*reiikn ilu«» očisti /iwa. «t»lž«-in? J sirupe i/, života, pomaga prehavi in ' jMjvru«' a|ietit. V v seli U-ljšil, lekaraaa. i Jos. T rine r t 'o.. KKCt S. Aslilaml Ave.. 'l IIU mko. 111. ( A*lv. • 1 i —--;------- ! srečnega i>tr-v«» hišo. Nič ni kazalu, da hi ji bilo hudo. milno s«* je dala odvesti na I policijo. Stibingerjeva je imela o-tn»čivka v rajdenišnici. od kotler ga je nedavno vzela, češ tla bo skrbela zanj. \".se pa kaže. da je že takrat imei i namen odkrižati se ga. HROŠČ MESTO MAGNETNE IGLE i | „Znano je. da živali, kakor tudi j rastline reagirajo na določene zu- ■ nanje vplive. Rastline n. pr. rastejo nasproti svetlobi, njihove kore- j nine pa se razvijajo v skladu z gra-I vita« > j ski in zakonom, njihovi cvetovi gredo za snincem. zvečer se za-pirajo ii I i pd se včasih odprejo v najhujši temi. To lastnost, ki je ko-. ristna razvoju in ohranitvi orga-j niznia. imenujemo tropizeni. Tro-pizma je več vrst : geotropi/.ein. ki <;a povzroča gravitacijski zakon, fo-I totropizem. ki ga povzroča svet lojna. hidrotropi/.eni. ki ga izziva via-. ga. kenmtropizem. ki nastaja rad. j raznih kemičnih snovi, in še drugi Itropizmi. pri katerih rastlina »I* j bitje reagira na razne zračne in \o-j dne tokove, na dotik, elektiiko. spienielko temperature itd. t Nedavno so v pariškem muzeja j .dkrili povsem novo. čudovito vr-i-to tropiziua. kulcrega koristi do. j dej še niso mogli razložiti, j Pokazalo .se je namreč, da se n hr.-šč. ki je samo centimeter ( lolg in ki ga znanstveniki imenuje. ! jo "telephorus". obrača vedno v »meri od severa proti južnem teea-i in. kakor da bi bil pod vplivom ■ nagnetičiirh sil. Hrošča so pritrdi-j ii na tanko nit. ki ni ovirala nje- ■ »ovega prostega gibanja, in ga postavili na tla. Najprej je s svojimi : iipalnieami nekoliko .s-tresal okoli. obračal se je nekaj časa na levo in i de.suo. .i se končno postavi! vzpo-redno z magnetno iglo in v tem i položaju tudi ostal. Kakorkoli vi ira znanstveniki obrnili, je vedno •voje telo postavil vzporedno ■/. ma-'gnetno iglo. Prof. Koland. ki izvaj-i ,te poizku-e, je ugotovil še. da tele-j phorus reagira na električne toko-. ve. Dognal je T tli i i. da more ta mali hrošč spoznati razne valove, zvo- ' ."-ne in svetlobne. Doslej še ni bilo ' - - - , . . mogoče ugotoviti.^ v kakšno korist je hrošču magnetotropizem. Upajo pa. da se lm kmalu posrečilo dognati tudi to. Pariški učenjaki si j ugotovili, da so tipalnice tisti or-tfan. na katere vplivajo magnetične sile zemlje. i ČETVERONOGI PREBIVALCI AVSTRALSKEGA GRMIČEVJA Kako teno drug ob drugem bivajo nasprotja ! Ob slovesni blagosloviti orjaškega novega mostu čez sidnejsko pristanišče je bila taka •rnječa. da so tri »»sebe do smrti pohodili. .">00 se jih je onesvestilo in .'H Ml otrok se je izgubilo. — nekaj sto kilometrov v ozadju pa se razprostira v nepregledno prostranstvo avstralsko grmičevje, ki ga je komajda kdaj prestopila človeška m«»ga. Tam s« je ohranilo živalstvo, katerega oblike in način življenja .-o taki. kakor da pripada ranejši dobi razvoja. Najznačilnejša posebnost skoraj vseh živali avstralske divjine so vreče na Trebuhu, v katerih nosijo samice S seboj svoje mlade. Najbolj znani vrečarji so kenguruji. Zdi se. da je narava v svoji previdnosti opremila živali s temi vr»-čaini zato. da bi se ohranilo potomstvo. V deželi, kjer dostikrat iznenada na daleč usahnejo vode, morajo živali kakor hitro mogoče bežati v pokrajine, kjer je voda. Na tem begu bi morale novorojene živali zaostati in -poginit i. če ne bi jih samica spravila v vrečo in odnesla s seboj. j Meti vrečarji najde raziskovalec j vedno nova presenečenja. Tako pri- I poveduje (leofl'rey Morev. kako -e, je neki večer na poti skozi grmičevje seznanil z mravljinčjim je- J ženi. Na peščeni stezi je opazil majhno črno stvar, ki se je premi- I kila. Komaj pa jo je uzrl. je do-; besedno pred njegovimi očmi izg>- ! nila v peščenem oblaku. Pohitel je | na nic-to in jo s kosom -lesa i Wire-bet na površje. Vse. kar je videl pred sebr j. je bila kakor kokrsoA" . oreh debela krogla, vsa pokrita s | kratkimi, ostrimi bodieami. Tisto 1 nemogoče je bilo dotakniti se živa-1 li. in če jo je s palico trkljal sem- i tertja. ui bilo razpoznati, kje je j glava in kje rep. Ko jo je pustil i nato približno deset minut v miru. j je žival pač menila, da je nevsr- j no-t ni m šla. in se odvila, nato se ! pa začela z bliskovito naglico z ' vsemi štirimi nogami zakopavati. ; 1 Jod ice so ležale gladko ob koži in ! siava z dolgim šil jastim rilčkom je I bila dobro vidna. Žival je izginila I hitreje, nego je* to mogoče z besedo j povedat i. I Natančneje je mogoče proučevati tega mravojeda v zaščitnem o-zenilju na kengue je tembolj čuditi. k»»r morajo .^-sati s svojimi malimi račjimi kljuni. Narava jim je d-1*« olajš;ila na ta način, da j«* dala sam-mici tako mišičevje, ki se krči in iztiskava mleko. Kensrnru j je v Avstraliji na lisoče in jih ni treba opisovati, ker jih vsak p«.zna. Manj znano je. da je kengurujev nad petdeset različnih vrst. Jiazlikujejo .se po barvi, obliki in velikosti, pri vseh pa ima samica vr»*čo. Največji je *'old-man-kenguru ". to je kakor opek i rdeča žival, ki je *tt»jee visoka 1.S0 do 2.4<> metrov. najmanjši pa je keiigurujska miš. Vmes mi najrazličnejši prehodi. Najzanimivejši je pač kenguru, ki pleza na drevesa. Podoben je navadnemu kenguruju. ima pa krepkejse sprednje n-i-ge in zelo «*?»tre kremplje V hoji in skoku sicer ni t;>.ko hiter kakor njegov tovariš, ki je navezan zgolj na tla zato pa zna neverjetno spretno plezati in se kreče prav tako mikavno kakor prvi. Neobičajen pogled na glasovito AkrojMilo blizu Aten na (Irskem. Letos je prvič ]»o tridesetih letih pailel v Atenah sneg. I ježa I je seveda le par iw\ nakar se je moral umakniti južnemu solneu. ' V dobi valit ve znese ježeva sami-j ca po eno jajce, ki ga potem spravi I v vrečo: na kakšen način to stori, j ^ ibedej še ni bilo mogoče opazova- ' ^ ti. Tu ostane jajce nekaj tednov. * dokler se v telesni toploti ne izvaii ZA mladič. Ta je izprva silno majcen ^ in čisto gol. Šele pozneje mu zra- , jj -te debela ulaka. ki se potem ra?-!J vije v bodice. Mladič se hrani na J ta način. oil vodo. taKo S da je težko spoznati način njegove- 9 ga življenja. Popolnoma dorašč-m 5 kiju naš je približno HO centimetrov dolg in ima izl>oren kožuh. Gobee je podoln-n račjemu kljunu. dočim 8 «;Ia\-a iu teio nalikujeta vidri. Xa ^ noga J1 ima plavilo kožico kakor r.i- K 21« WKST IS* h STRKKT ca. a to kožic<» lahko poljubno za- 5 AKROPOLI S / V Pili AM IDE AZAZFfi, t nI o v z................... BALADE IX ROMAM'E. trda vc: ROR ZA MLAD/ ZOR. trda vez .. KRAGVLJČKl (Etra) ........... trdo vezano......................... MOJE ORZOR/E (Gornj!) ................ i.š'5 SARCIS (Gruden K broširano .............,>0 PRIMORSKE PESMI. (Gruden), vez. ..75 SLUTS JE ( Alhrrcht). broširano POHORSKE POTI (Glaser). broi. STO I GAXK (Oton Zupančič) VIJOLICA (Pesmi za mladost) ZVOSČKI. Zbirka pesmi j za slovensko mJadino.) Trdo vezano .. ZLATOROG. pravljice, trda vez Naročite jih laltko pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA ' 5JKW YORK. N. j ŠALI STE ŽE NAROČILI SLOVENSKO-AM ERIKANSKI KOLEDAR ZA 1934? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA SE DANES KRATKA DNEVNA ZGODBA DOTA PRETEŽKI POGOJI V* Lisboni j»- mnogim »lekletom zaigrabi sive. ko ^o prečitale v ! -^tih ženitno poi\;idho !>«) 'etnega najbogatejšima moža v mestu, ki -šče nevest >. Starce j«- prišel d » s)>oztiatija. da je Še gmleii za že-nitev. in ker v okolici baje ne mire najti primerne neveste, jo iš:*e potom novin po svetu. Toda njegovi pogoji n:so p*»^ebno lahki. t""uji«o. k »j pravi v svojem r>gla-.u : •*lš"em lepo ženico. Stara mora biti let. imeti mora črne la>e. b:ti mora vitka in večja od men", .laz sem visok l M) m. Zahteva n r«l svoje bodoče ž»*ne. da '"*ita brez očal in da ho hodiia vsako soU>t«i z menoj na daljši izlet. Premoženja ni treba imeti nobenega, zahtevam pa. »la ima srvmo omiko in razumevanji- za potndie !WI-Ietnega moža. ki je sam dovolj bogat, da .o bo lahko vzdrževal. Ponudbe s sliko pod "Pride pom!ad. pride". r*h>vek bi mislil, da gre za šalo. ; v ri"s:iivi p.i ni tako. \* I.isjdHmi d"-! liro p«»znajo bogatega starca, ki I pet let išče primerno ženo. prr je seveda ne more najti, ker veže svojo ženite v na tako težke jiogoje. Dekleta v l.ishoni zaman vzdihujejo in s.» sprašujejo, zakaj no»*»* \"7.eti boga* i staree mlajše žene. 'GLAS NARODA" wt zopet pošiljamo v do-; movino. Kdor gt hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to j lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-9 I; šil jamo. j kot tekmeca nista hotela izjaviti drug vpričo drugega. AI isa je bila žalcstna. Natančno poročilo njene matere je kakor ve-: Jo leglo ua njeno dušo. Sele zdaj [se je zavedla, kako zelo ljubi Au-I d rej a in kako ga bo vedno ljubila, j pa najsi jo tudi zdaj izda in za-J pusti. In »hI. očila se je, tla Veiisa-j na Uiilemona odbije, ko zaprosi /a j njeno roko. j Nasletlnji dim ob dveh se je na vratih oglasil zvonec. Strežaj je privedel Andreja. "Prihajam ^■aln naznanit, gospa, tla nocoj odpotujem v Pariz." (J os pa 1'rbalova je značilno pogledala sv- jo hčer. "A pre m grem/' je nadaljeval mladi mož. "vam moram povedati to-le : Kesno sem preudaril vse. kar ste nam bili včeraj razodel i.... (io,])( dična .V.Iis;i je brez dote.... Ljubim jo in vas prosim, da mi jo daste za ženo. Mislim, da jo boni mogel osrečiti. " Ali-a je zavrisnila od velike radosti naslonila glavo na materine prsi in >e zjokala. Andre jo je pri-[jel za roko in jo vroče poljubil. | V tem hipu ji' nekdo stopil v ! salon. < Ji sna I 'rbaiiova je bila v |svoj"ni razburjenju preslišala tr-j kanje na vrata. Strežaj ji je im srebrnem podno.-u ponudil pismo. ' "Otljiri ^ra. mama. prosim te." 'je reklo di'kle. "Menim, da vem [ kaj je v n jeni. " I Ni polnih štirih straneh je Ven-! sail izražal toiažljjvc besecle ter se opravičeval, (la liKira s prvim vla-knin odpo{o\ati. ker ga zove oče. Zdaj se zjokahi gospa I*rba! >-va. l»ila je pololčena in krsala m-ji*. A!isa pa se je nasmihala — b'j. d'si zaradi \ ensanovega pi-ma, bo-i i is i zaradi poljuba svojej»a zar->-"enca. Ko --i j«' ebrisala s.'Ize. je gospa 1'rbalova rekla: "Ne razumem vašega obnašanja. e l!i-di si* nocoj vrnem v svojo tovarno.... Velik i mi je do denarja, a 11" I toliko, da i)i mu žrtvoval svojo sri'-;čo!.... (Jlavna stvar je. da se mož ju žena razumeta...." "Midva se bova razumela." je ] nežlio zašeiietalo dekle. ZLOČIN BREZSRČNE MATERE t ~— ■ -j Te d n i je bil storjen v Pragi j/.!•:.čin. ki odkriva žalostno sliko trdosrčnosti .krutosti in pomanjkanja v^ake materinske ljubezni. '"Js-|etna delavka Marija Stibiuger-jeva je vrgla skozi okno četrtega lnul-tropja svojega mesečnega sinčka. Otročiček je priletel v loku i čez ulici* in padel na breg potoka, j tekočega paralelno z ulico. Z brega i se je zakotalii v vodo, "rz katere |je potegnil mimoidoči šolar. Ne- ! '"Andre tlela pri >vojem očetu, 'j "Da. toda zanima se za proiz- vodnjo avtuinobilo\ le zato. ker se i . .. ., ....... .am vozi /. njuni! Saj niti lnzener ni." i "Tega mu tudi treba ni za vod-j j tvo toAarnc. Saj ima inženerja v j .-voji službi.' "Vtm. da te ne morem prepri-1 čati. Sama Iks izbrala svojo ne^n*-j čo. A v>a j reči mi lie boš lm^gla.j da te nisem bila opozorila." AI isa je prijela mater za roko. "Morebiti imaš prav. maiua. — Morda sem zaslepljena, ker se mi zdi. da imam rada Andreja." " 1 )obro vem." "In to. k:ir govoriš, mi vzbuja st rah." "Stvar se ,la na /,»*io preprost način razčistiti." "Kako.'" "Da ju dva tri dni sprejmemo. Potem jima damo zaupno razumeti. d i .-ino gmotno propadli. Polom nafte, o katerem poročajo jutranji li^ti. nam daje najlepšo priliko za ta poi/kus. Videla bi š. kako bo tvoj Andre - prvini vlakom pobegnil v Pariz. X'ensin pa...." Ali-a imlcc prebledi, vendar j pr stane na ^naterin predli g. Na- ednjj tiau .^o bili \si li>t i pol- j ui poročil o \ eliki finančni kara-j ri fi. \'e.s s vet je o tem govoril in razpravljal, in ko so Vensanu in ' Andreju dva dni zap<»red odgovo-' rili. tla ju i: spa 1'rbalova ne morel -prejeti, sta oba zaslutila kaj bosta I e^iaui j je [iripetilo.... 1'itali ste v ILstih.... o ve'iki finančni katastrofi....'* "Ali ste tutli \i oškodovani.'" je vzkliknil Andre. pa j" bila v-a srečna. Sred-J .tvo se je izvrstno obneslo! 1'speh ' je popoln! Povedala je nekaj po-J dri4inost: iu rekla, da bo prodaia ; s\oje vile v modnih letoviščih in -e preselila v Pariz in tla bo ostala A lisa brez dote. Življenje ne bo več tako. »oda Al'sa ima lepo dušo in bo vedro sprejela ta udarec iis •-tie. t I (Jovonla je še dolgo. Andre j" i onemel. Zato pa Vensan skoraj ni I zaprl list. 1'speh je bil nedvoumen. Mlada moža sta odšla, ker sej "Ni pametno, če >e kdo ženil zaradi bogastva,** — je rekel Ven-I san Itiilemon ogrebajoč jh-jm'! s ci-j gHrt. "<*e človek iskreno ljubi, mu je ljubše, da druga stran nima nič iu dobi 7. njo samo srce. edino bo-j ga-tvo. po katerem je vredno lire- . , . . I "S teiy se nikakor ne strinjam, j p- otlgovoril Andre Dar/ol. **Samo' denar ne ustvarja sreče, vendar jo, . ■ 1 pa zelo pospešuje, .la/. ne preziram hoga-tva in mislim, da ui po-j liiževalllo. če >e kdo zaljubi v de- [ kle. ki ima poleg lepih duševnih in telesnih svojstev tudi čedno do-J to." i O tem -ta se gospoda š" dolgo prepirala, a gospa 1'rhal in njena hči se |mgovora nista udeležili z nolieuo opazko. Mati je bila zelo zadovoljna. ko je slišala oba mlada ! moža. kako odkrivata svoje nazore; j oba so se namreč potez.al i za nakl.i-njeuirst njene hčere Alise in oči- \ idiio žele!'j dobili njeno roko. če-1 . . I prav je se n stu naravnost zasnubila. Materi je bolj ugajal Vensan ( Itulemoii. ki je liil tlovršil v-euči-li>če in imel preti seboj sijajno bo-dočm».t. Andre se ji je zdel pri-j ve- lalikomisein. prrv»'č mUiii s|M»r-tn. premalo resen. " DoIm'i* igralec je. ui pa pod-i-ha, ill bi bil dober mož," je menila. Toda Alise je bila naklonjena Andreju in bolelo jo je ko ga je slišala tako govoriti o doti iu bogastvu. I>| tiej je bila Uli-lila. da ima zelo veliko t-re Ko .-ta fanta odšla, je Uvajala , gospa 1'rbalova i/ njunega pogo-1 vora koristne zaključke. "Nikoli ne bi bila njslila. da je Darzol tak materialist." je dejala.) Hči je molčala in mati je nadaljevala : "Veni. tla ti Andre bolj ugaja. Mlado-t pač nič ne pomi-li. Vidi samo um^ke in telesne odlike. Prava sreča, tla Me md njo -tarSi. s! šala si. kako je govoril Vensan. Ta bi poročil rudi revno dekle, če j bi jo imel rad. A kaj pravi Andre.'j \ idiš. to ie sa.| sedanj" vzgoje. l;i pts»pešuje sebičnost...." "Mama. ti ga - hv«jaš. ker je od-j krito po v 'da!. kar na skrivnem ! vsak misli..." (tospa l "halova je očitaj« če po-gledala svojo hčer: "Slepo si .se zagledala vanj!...." "Ne mama. ampak povem samo kar mislim, da je res...." "I bogi moj otrok, če bi bila j tvoja lepota vm tvoja dota. sin-'š biti prepričana, tla te Andre ne' bi nikoli zasnubi]. Tega tudi do danes še ui -torii samo zalo, ker ne ve natančno. k«ko je z nnš m pre-1 možen jem. "Tega ne verjamem." Zato je pa Vensan izmed tistih ljudi, ki .-o svoje bogastvo prido- i bili s svojim trudom, ki v svojih ] plemenitih težnjah niso mislili ;ie na tenis ne na nogomet ne na zimske športe." ^^^pomladaiiski Skupni Izleti: ILE DE FRANCE, 5. MAJA v Havre Karla do Ljubljane $117.51; /a tja in na/aj $306.50 BREMEN, 10. MAJA v Bremen Karta do Ljubljane J; /a tja in nazaj $?ll.50 BERENGARIA, 12. MAJA v Cherbourg Karta enorite ni opazil nikake iz-premembe. je mislil, da je tudi Henrika mog-oče podkupiti. Samo bal se je, da bo zahteval provelik delež, ako bi s v resnici posrečilo iznajti vinokost poneverjen-.* vsote. In bil- je nevarno bistroumen. Zamašiti mu bo treba usta; tesnil se ni mogel izogniti. Toda hudo jezo jo občutil do tega vohuna, kakor ga je sam imenoval. Pa kaj ima tukaj i*kati? Senora je dobivala še vedno dcuvcrfj mi niti dela tega nista mogli porabiti, kar jima ju prinašala Doxana. Niti tedaj ne, ko 6i razmetavali denar a nastopi svojo pot. lie povžije prigrirek. ki mu ga je Pedro zvečer pripravil. Nekaj ga še vtakne »v žep in gn je hotel pojesti, kadar pride «a vrh fcka*l. Xatncno si -e- ogleda vrvi, sekiro in revolver. Svoj šinokakrajtii klobuk si z jermenom pritrdi pod brado in nedaj je pripravljen. Z mirnimi in odločnimi koraki storpa jvroti jarku iu ga pre.skoei. Ko pride do prve skale, gre okoli nje do kraja, kjer so bile vse tri skali zrašeene. I Ved njim se odpre »velik {vrepad. Tam vidi velik kup kamenja, kakor bi irn kdo z vrha nametal.'Kamenja je bilo toliko. ti« bi /. njim naložil cel vlak. Jlenrik strese glavo. Plaz ni mogel priti s teh peein. kajti skale so bile pretrde, kakor pa hi se mogle odluščiti. Toda za to ne izmeni ve'- dalje. Pogleda na notranji strani skal navzgor. Navpično štrle proti ndbu in na njih ni najmanjšega zelenja. Tedaj pa zasliši žuboreli je studenoa. ki je prihajal izpod nakopičenega kamenja, nato pa je zopet izginil pod kamenjem. Voda tega studenca je na kak način prihajala v obmejni jarek. Z nogo prevali kamen, izpod katerega .skoči velik kuščar, ki pa bliskoma zop^t izgine. IltTirik se smeje. Kuščar se je gotovo začudil, da je kdo motil njegov mir. Kuščar je bilo edin., živo bitje, ki ga je tukaj ;zv,vani starce, njegova 64-letna Uide!, samo - *el do nj". Tedaj pa prične plezati. pri tem pa> pazi na vsak korak in na vsak prij-m roke. kot imajo navado liribolazci. Vese1 je svoje moči in sprelaiosti. Vedno gre dalje navzgor, dr-že<"* se nottranj > strani -kale. ker se mu je zdela najprimernejša za phizaiije. Pleza neprestano eno uro. nato pa na majhni planoti, ki 1 ;e iitr ela iz skale, nekoliko počiva. Nekoliko se je luvt-1 oddahniti. » luedtetu ] mi opazovati. Smeje opazuje drugi ti ve pečini iu jima z roko miga v pozdra«v kot starim znankam. — Tudi k vama še pridem! — jima zakliče nasproti. Vzame sekiro in udari ž njo po -kali. kot bi hotel preiskati njeno trdost. Pozorno ogleduje kamen iu njegove bistre oči opazijo, da ima v *ebi svetle krL»tal*\ — Kremen! — pravi sam pri sebi in takoj postane pozoren. Na potovanjih s Koništantinom KmvaUlom je videl različne zlate rudnike. Tam so bile skaV ravno tako posute s wvetlimi kristali. Se enkrat z vso močjo udari v skalo in odlomi velik kos. ki pa se zvali v prepad ter pade na kup kamenja. Ilenrik si ogloda kraj. kjer je odlomil kos in naenkrat se zgane. Med kamnom vidi svetlo zlato ži'o. Oprezno izlušči >z močnibm nožem belo zlato iz skale in po dolgem ic-udu izvleče precejšen kos. In ko dalje ndarja po skali, se prepriča. da gredo zlate žile daleč v skalovje. — Zlata žila! — pravi presenečen. Uči *e mu razširijo, kajti našel je precej bogato zlato žilo. Ko«. k i ga je odluščil, je bilo skoro čls*to «1310. Razburjen uda-rja po žili. toda žila je šla vedno dalje v skalo. Diha poln nemira. To odkritje ga je presenetilo in prepričal se je. da to ni bila eclina žila v tem skalovju. Skuša biti miren, kajti pri plezanju ni smel biti nervozen. Prostor za znam va. da bi ga* pozneje tzopet mogel najti in nad ali ju je rcojo pot In zopet višje gori najde drugo žilo. To ga prepriča, da ima ta pečina mnogo zlatih <žil. Tn ko pleza dalje, se mu pode po glavi miwli, kot preplašen čebelni roj. Po *eni uri zopet pride w prsi se dvigajo iu globoko vdihava sveži zrak. Kako veičairten razgled čez obširno .pokrajino! Tam doli leži Doxana! liliščil se v solčni svetlobi kot čaroben, »bel grad s svojjimr arkadami in poletnimi šotori na strehi: Pregledati je mogel celo pokrajino, ki je pripadala k I)oxani in Sireni. To je bila čudovito rodoviftnn zemlja, katero je Bog blagoslovil. Samo ta razgled mu je poplačal njegov trud. In kaj še najdba zlata ? Zopet leze na majhno planjavo, da se odpočije. Naj pripeka fcolnce in nad njim kroži roparska ptica « široko raztegnjenimi krili. Nato pa pomisli, kaj naj počne s *vojo najdbo? Nemiren vstane in si ogleduje kos zlaat. Ko« 'je bil dolg kaka dva centimetra, dva centimetra širok in en centimeter visok. Najbrže je ravno tako debela žila tekla še daleč v skalo, pa tudi na drugih krajih je našel zlato. GotOAO je ta |>e«Mtia -vsebovala velikansko množino zlata. Tn niogroč« še dvo drt>*ri pevini ? O tem se bo prepričal prihodnje nedelje. In komaj bo čakal. In ko bi se njegova slutnja uresničila? Cegavo je bilo zlato .' Torej onega, ki je lastnik teh skal, tedaj države.. Ali pa mogoče je aijw^govo, ki je zlato .našel * Prepirljivo vprašanje! Toda. če je najditelj obenem et študirati m nenadoma je iz- . > .. ... ».^-.n .. ^ t vse duševne sile. ki so bile namc- roeil nekemu znancu vec sestavkov I . .. , protojo. naj jih izroči uredniku P™ Za Kakor se angleškega leksikona. Čeprav je n- ! razvijata sluh m tip. da redni-ftvo poznalo Chaucerja in ve-|bl S° »adomest,- Poziv! Izdajanje lista je ▼ «vexl s velikimi stroiki. Mno go jih je, ki so radi »ia bih razmer tako piiza deti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim j« mogoče, poravnajo, na ročnino točno Oprava *'Q. N. SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL RUREAU n« WEST ISth STREET NEW IOIK, If. V. PXfilTK NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE la. tako se določene skupine možganskih stanic razvijajo nad normalno. ko v*e druge zapadejo «i-tomskemu razpadanju jaza." V bližini ameriškega mesta Buffalo stoji oh jezeru Ontario krasna norišnica, ki je pravo vrtno mesto. V njej živijo milijonarji, ki jim je oteninel um V razvedritev so jim kre-sna igrišča, kopališča, klubi ;n krasna stanovanja. Pri neki sodni obravnavi je prišlo na dan, da v norišnici porabili samo za eneg.i bolnika 200,000 dolarjev na leto. I To je bil .">0 letni John Brian, ki | je ob« ga tel radi neke svoje telim- j žjemu st ivžaju. Po ure in ure stoji čne iznajdbe, a je v norišnici P«»-|pred zrcalom, potem zopet trga !-.-ča-i zapravil ves denar. Ker ni imt 1 ( variš, m obleko ali pa zgrabi str ive,"- denarja, so ga hoteli spraviti . hovit„ hii^j,.^, y.dravn ka za vrat. iz te luksuzne norišnicc v navadno.! X;ito ga morajo st reža ji s silo «>d-T.nla Brian je sklenil, da ne gi"«*'ue.-t: v kakšno je bilo presenečenje, ko je ugotovilo, da je skladatelj Paul Lovewell že od I. 1917 zaprt v norišnici v Ch cagu. Med vojno je bil ranjen v glavo in ni mogel ve." nastopiti mesta bančnega uradnika. temveč so ga poslat i v norišnico. Zanimiva je okeutsi blaiid \ Hamburg 15. maja: Kurui'U Bremen v llamburc lk\ re v B"u!ogne sur Mer Ciit rbuui jc | in sklada petmi. Po-!-: ' Alaurelaiiia V vasi liački lirijeg blizu Soni-bora je bil storjen strašen zločin. 70-1 et n i Xiko'1-a Jarič je pastal pred leti vtlovec. bil je premožen in po ženini smrtn je začel razmetavati denar. V družbi veselili žensk je kmalu pognal ase premoženje in se povrhu še zadolžil. Pri lijem je stanoval -njegov nečak Aleksander, ki ga je večkrat svaril naj se spametuje. Stric in nečak sta se _č est o tudi prepirala. Pretekle dni so Jarieu sporočili, da bo njegoA-a hiša prodana na javni dražbi. Ta vest je tako raz-iezila neč«ka. da je napadel strica in mu začel očitati, da je vse tza-pranil. CNIed njima se je razvnel prepir, v katerem je nečak .pograbi) sekiro in raizklal stricu glavo, da je obležal mrtev, potem se je pa ,«1111 prijavil' orožnikom. iz tega kraja. Pričel je prentišlje- j vati. kako bi prišel do denarja. --' l>o- (Ban za ilneiu je študiral g«^podar-<;ka in lmrzna poročila. Končno je stopil v stik z nekim bankirjem, katerega je kmalu pridobil za svoje načrte. Poslej zasluži Brian ogre nine zneske s špekulacijo in se tako lahko prehranjuje v tej krasni norišnici. Zdravniki s»- čudijo, kako je mogoče, da ima človek, ki je sicer še vedno norec, takšen smisel za kupčije, ko so mu bili trgovski posli kot bivšemu inženjerju po- mora jo ce'ico. CherUwi e Uuulofiit: but Mer V umoh In ci v Mi'waukee živi guslar, ki ima "Zdravti Marijo" tako krasno in tak'm r>bčutkom. la se kmalu xlwrejo okoli njega bol n ki. čuv ji iu zdravniki. Značilno je. da ta bolnik ne zna z:i igrati n- bene druge pesmi in da takoj razbije gosli na glavah svojih tov rišev. ako ne paz jo nanj. \ primerih gre za bolnike, ki so prejeli v mladosti primerno vzgojo. P-ivsein drugačno lice z;-dobi Ztidcva pri bolnikih, ki si» že Uuttfr«l:. aprila: # Bet eiigai ia v Cherl«>111 g Hamburg v Hamburg Maiiliatian v Havre " aprla: Ol.vmpic v Cberbouig K. aprila: Vtetwlain v IU>nl< ciie Sur i!et Ktil epa v Bi t men ltex % i;> ii.ebuje 1 pesmarica, drugi si zopet zapomni j vsako dnevnico, ki zadeva njega, j Ve na primer za več let nazaj dm' K-Mi LI Sil SLOVENK KI obiska ali za dan. ko mn je bilo! STANE SAMO » i izročeno kako darilo, tretji zop -t se je slučajno naučil i/računat Angleško-slovensko Berilo adi-:K , , • . , . s«' je siueajno naučil izračunati. >ia druga ]>osdjka od istega koniponi- . . . . . , ... , . . .... , ' .. kateri dan pade katerakoh dnevni- sta. Končno se je t Umsko podjetje i . - ' , . . , I - , • J i« i + i • * v bodočem stoletju, in vendar ne j pričelo zanimati za skladatelja, i ji - . zna sestet i niti svojih prstov na ------■ roki. Četrti zna zopet na pam- t | kako latinsko delo. čeprav ne ra-1 ————^Zlinie njt{ besede I $2 Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem iVloHtvenfke v krasni vezi, importiranih iz starega kraja Slovenski molitveniki: (ifalje prihodnjič.) SVETA URA v platno vez...............90 v fino usnje vez ..........1.50 v najfinejše usnje vez ....1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DCŠO v platno vez...............90 v fi.io usiije vez..... v najfinejše usnje vez RAJSKI GLASOVI v platno vez......... v usnje vez ......... v fino usnje vez..... v najfinejše usnje vez KVlSKl; SRCA v iniitirano usnje vez . v usnje vez ......... v fino usnje vez..... v najfinejše usnje vez v najfinejše usnje trda vez 1.50 v bel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .............1.— v najfinejše usuje vez.....1.50 v najfinejše usnje trda vez. 1.60 Hrvatski molitveniki: ....L— ..1.50 . .1.80 .. .80 .. 1.20 .. 1.50 .. 1.G0 .. .60 .. .80 -.1.30 CJtjehaj starosti, fina vez. Slava Bogu. a mir ljcdem fina ves. ........... najfinejša vez.............1.60 Zvoneee nebeški, v platno.......80 fina vez..................1.— Vienac, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prajerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........L10 Come Unto Me v platnice vezano .........30 v lielo kost vezano........ .35 Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano............ .70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1.50 Cat bol i r Pocket Manual: - v fino usnje vezano ......1.30 Ave Maria: v fino u.snje vezancp......1.40 r» KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18th STItEET NEW YORK CITY 16. maja: Ueutsi-lilaiid l-i fay et te v Id maja: Si.tinid.on v itipic v 19 maja: e.ins v Havre Aquitu nia v Cher tu ur* sSiturnia v Tr&t 23. maja: .VuiiJiaitan v Havre il.xnil.uitf v 1 iuniUm c 26. maja: Veeiidaiu v Boulocne sur Mer Mujestic v Ciicrlvuir maja: Hrniim v Bremen Kex v U«nud 30. maja: Albert iiallin v Hamburc President Kuusevelt v llavr* ijerenga.1 ia v Cherbourg 1. junija: Europa v Bremen Vulendum v i^uulut;iie 2. junija: Cliamplain v llavr« Vuk-ama v Trst 6. Junija: New V"i>rlt v Hamburg Washington v Havre 8. Junija: OlMnpic v Cherb«turg Statenduin v Boului;»e 9. junija: 1'uris v Havre Aquitania v Cherbourg Come di Savuiu v Umou 12. Junija: Bremen v Bremen 13. Junija: l«aia> et te v Havre LieutKcliland v Hamburg 16. junija: lie d»- Kran«e v Havre Bt-rengai iu. v Cherbourg 18. Junija: EuroiKt v Brt-men 20. junija: Hamburg v Hamburg Majestic v Cherbourg .Manhattan v Havre t 22. jun.Ja: Veemlnm v Boulogne l 23. junija: Champlain v Ha\re I Ilex \ Uenja j 27. junija: .\<|iiituiii.< v Cherbourg .Ml«, rt liiillm v Hamburg ' • »I>nu»ic v Cberbouig 28. Junija: | Sal urn ia v Trst 29. Jun ja: Staleinlam v lkgne ! 30- Junija: Pari* v Havre Bremen v Bremen J 3. julija: . Bafavette v llavr« I New V.-rk v Hamburg I 4. julija: j Washington v Havre .5. Julija: | Berengarla v Cherbourg 6. Ju'ija: Majestic v Cherliourg | 7- julija: j lie de Krn nee v Havre Con te di e*a.vi>ia v Genoa Kiir«.|».-i v Bremen 11. Julija: H. uts« hl.md v Hamburg 13. juli.-a: Olympio v Cherbourg 14. julija: A<|iiit:inia v Cherbourg Vult-ania v Trst 15. ju'ija: Ctiiimplain v Havre 17. julija: Bremen v Bremen 18. julija: Manhattan v Havre Hajnburg v Hamburg 20. Julija: Statendum v Boulogne 21. julija: Paris v Havre Hex v Genoa 24. julija: K u ropa v Bremen 25. julija: Albert liallin v Hamburg 27. Julija: Majestic v Cherbourg 28. Julija: lie de France v Hu.vre Koledar L 1934 Cena 50c Bomback piše o "BOULDER D AMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o "KRI2IH IN TEŽAVAH"; Rupnik pa klasično opisuje DOBO BLAŽENE PROHIBI-CIJE, — vse to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, najdete v letošnjem koledarju. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga pa naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, PO-UKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. t