Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1., 10. in 20. (lne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo lfto 3 gld., za pol leta 1 gl. 60 kr., v tiskarn ic-i sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. Te£i\j XX. V Ljubljani 20. prosenca 1867. Ust 3. Intentio privata cjuotidiana pro devola Breviarii reritatione ante ..A p r r i" dicenda. Domin i ca. In honorem Ss. Trinitatis, pro bene-ficio Creationis, Redemptionis, Sanctificationis, Vo-cationis ad veram Hdera et statum clericalem, pro omnibus gratiis a Deo unquam acceptis aut perci-piendis, pro omni Clero, pro universa Ecclesia, pro conversione omnium peccatorum, haereticorum, schis-maticorum et intidelium. Feria II. In honorem Ss. Patronorum N. N. meo-rum, pro parentibus, fratribus, sororibus et consan-guineis, pro benefactoribus et amicis, pro versan-tibus in periculo aternae salutis, pro omnibus ani-mabus in purgatorio existentibus, speciatim vero pro iis, quibu8 singulariter obligatus sum, quarum nulla est specialis memoria et quae redemptioni sunt pro-ximae. Feria III. In honorem Ss. Angelorum Custodum, in gratiarum actionem pro malis Eorum interventu a nobis aversis et bonis collatis. Eorum tutellae tum me tum meae curae commissos, in specie vero in-nocentes in periculo peccandi constitutos pro vita et morte commendo. Feria IV. In honorem Ss. Apostolorum et Patronorum Patriae, Dioeceseos et Parochiae, pro Papa, Episcopo, Imperatore ejusque Consiliariis, j)ro Patria et Dioecesi nostra ejusque Clero, pro beminario singulisque ejus membris, pro Parochianis in genere. in specie vero pro aegris, miseris, tentatis meaeque curae commissis. Feria V. In honorem Ss. Eucharistiae, in gratiarum actionem pro singulis sacris Communionibus et omnibus gratii3 a Deo Eucharistico in me profectis aut profecturis, pro omnibus injuriis, irreverentiis et peccatis aut a me aut per me ab aliis erga Sanctissimum Sacramentura commissis, pro gratia im-petranaa nunquam indigne sed semper devote cele-brandi et sacrum Viaticum in articulo mortis in vi-tam aeternam accipiendi. Feria VI. In honorem Passionis et Mortis D. N. Jesu C., pro omnibus justis, peccatoribus, mori-bundis, agonizantibus et mox judicandis, in satis-factionem pro peccatis, pro dono verae poenitentiae, tinalis perseverantiae et felicis mortis. S a b b a t o. In honorem B. M a r i a e V., pro gratia fidei, spei et chariiatis, liuiimi^atis et modestiae, devotio-nis et castitatis, aut virtutis N. mihi maxime neces-sariae, pro omnibus cultoribus B. Mariae V. et pro omnibus, pro quibus me Deus vult cpecialiter orare debere. Poseben namen za vse molitve in duhovne opravila, ki m vsak dan skoz trden pred jn-tranjo molitvijo stori. Za nedeljo. Vse moie molitve in druge bogoljubne opravila darujem: V čast presv. Tro j ic i, za dobroto stvarjenja, odrešenja, posvečenja, poklica k pravi veri in v ta stan, v kterem živim in se upam zveličati v njem; za vse milosti in dobrote, ki sem jih kdaj od Boga prejel ali jih bom še prejel; za V9C duhovstvo, ki mi pot v večno življenje kaže; za vesoljno Cerkev, za spreobernjenje vsih grešnikov, krivovercev, razkolnikov in nejevercev. Ponedeljek. Na čast mojih pomočnikov ali patro-nov (imenuj jih), za starše, brate, sestre in rodo-vince, za dobrotnike in prijatle, za tiste, ki so v nevarnosti večnega pogubljenja, za vse duše v vicah, posebno pa za tiste, do kterih me posebna dolžnost veže, za kterc ni posebnih prošenj, in ktere so naj bližej rešenja. Torek. Na čast ss. angelom varhom, v zahvalo za to, kar je po njih prošnji hudega od nas odvernje-nega in dobrega dodeljenega. Njih varstvu serčno priporočim v življenji in za smertno uro sebe in vse tiste, ki s.) meni izročeni, — zlasti pa nedolžne, in tiste, ki so v nevarnosti greha. Sreda. Na čast ss. a po s tel j no m in pomočnikom do-1 movine, škofije in fare, za papeža, cesarja in njegove svetovavce, za duhovsko semeniše in njegove ude, za naše farmane sploh, posebej pa za bolne, ubožne, skušane, in za take, ki so moji skerbi izročeni. Cetertek. Na čast presv. Res njemu Telesu, v zahvalo za vse svete Obhajila in za vse milosti in dobrote , ki mi jih je v tej Skrivnosti pričujoči Bog delil ali mi jih bo delil, v počešenje zoper vse krivice, nespoštovanja in grehe, ki sem jih jaz ali so jih drugi zavoljo mene storili proti naj svetejšemu Sakramentu, za milost, da bi nikoli nevredno, ampak vselej vredno k Božji mizi pristopil in na zadnje sv. Popotnico prejel sebi v večno življenje. Petek. Na čast terpljenju in smerti naše ga Gospoda Jezusa Kristusa, za vse pravične, grešnike, bolne in umirajoče in kteri kmali pred sodbo ojdejo, v zadostovanje za grehe, za dar prave po-ore, stanovitnosti do konca in za srečno zadnjo uro. Sobota. Na čast Marii Devici, za dar vere, upanja in ljubezni, ponižnosti in spodobnosti, pobožnosti in čistosti, ali čednosti, ktera mi je naj bolj potrebna (imenuj jo), za vse častivce presv. Marije Device in za vse, za ktere Bog hoče, da naj posebej molim. Kristus pa cerkev• (Za sedanji čas.) „Kje je Bog?" bi si kmali kdo mislil, ko vidi, kako se njegovi Cerkvi godi, kaj terpč verni pod Turkom , kako neusmiljeni Rus katoličane v Sibirijo tira, kakošne krivice terpi Kristusova nevesta po Italijanskem, kolik mučenec je Pij IX itd..... »Kje je Bog, da to pusti, da to more terpeti?" — — Počasi, počasi ljubi moj! Vari se preklinjati; beri ta-le spis, in porok sem ti, da boš vse dozdevne nasprotja precej bolje razumel. Kdor hoče zgodovino katoliške cerkve prav poznati, njene sedanje stiske in preganjanja prav umeti ter prihodnost njeno previditi, temu je treba, da premišljuje življenje Jezusa Kristusa, kajti njegovo življenje je močno močno podobno življenju njegove sv. cerkve. Poglejmo da ]e temu res tako. Kristus je bil rojen, ali komaj je prevzetni Herod zvedel njegovo rojstvo, že ga je jel preganjati, se ve, da mu ni mogel kaj, vendar pa je moralo mnogo nedolžnih otročičev zarad tega svojo kri preliti. — Kako se je pa cerkvi iz začetka godilo? ... Tudi njo je sovraštvo in preganjanje pozdravilo že perve dni njenega življenja; komaj je bila binkoštni praznik pokazala, da je Krepkih moči, da jih utegne mnogo v svoje naročje privabiti, že se je zbudilo hudo hudo preganjanje zoper njene otroke; ljuti njeni nasprotniki so napenjali vse svoje žile in moči, da bi cerkev že v nježni mladosti zadušili ter nevesto Jezusovo v kervi utopili. Sej le predobro jo nam znano, koliko so morali preterpeti pervi kristjanje, koliko tisuč in tisuč jih je dalo življenje za svojega Odrešenika; pri vsem tem se je pa cerkev vendar ohranila in vedno razširjala. Jezus je moral pred Herodom bežati ter se umakniti v Egipt. Tu je živel skrit pred svojimi sovražniki. To je terpelo nekaj let. Herod je gospodoval, je rojil; toda čas preteče, njega in njegove pomagače zadene šiba, strašna smert. Sveta deržina pa se mirno verne v svojo domovino. — Mar ni tudi cerkev koj v začetku bežala pred svojimi preganjavci in se skrivala v podzemeljske jame in dupline, v katakombe, kjer je natihoma vter-jevala svoje moči ter pričakovala tu milejših in ugod-niših časov? In to je terpelo tri sto let,—in pa v začetku cerkvenega življenja! Se le ni pa cerkev slednjič vernila iz teh otožnih temnih prostorov na beli dan in z veliko slavo in krepko se poprijela svoje naloge v blagor nesrečnih, divjaških in zanemarjenih narodov? Pa tudi pozneje je imel Jezus, ko je kot Mesija učil in čudeže delal, mnogo sovražnikov in nasprotnikov, ki so ga čertili, v zborih zoper njega kovarili, mu povsod njegove preblage namene ovirali in ga z vsimi zvi-čajami preganjali, kakor so le vedeli in znali. — Enaka se je godila še pozneje cerkvi: tudi ona je imela ob vsih časih protivnikov kakor listja in trave; ubijal se je zoper njo človeški um, upirala se je peklenska hudobija, da bi se iznašli naj zdatniši pripomočki, s kterimi bi napadali nevesto Kristusova, da bi jo premagali in čisto zaterli. Pregledujmo cerkveno zgodovino, in vi-dili bomo, da vsaki čas je iztuhtal svoje orožje proti cerkvi, vedno so jo terpinčili, vedno križali, zdaj tako, zdaj tako; veliko veliko je terpela in preterpela. Vse to pa zato, ker je Kristusova. Sej je rekel: „Ker s o m e n e p r e g a n j a l i, bodotudi vas preganjal i." To pa ravno je nam znamnje, da prav katoliška cerkev je prava Kristusova cerkev; kajti le nad njo se spolnujejo besede Zveličarjeve. Mnogo je verskih družb po širokem svetu, ki tudi hočejo cerkve Kristusove biti, pa le poprašajmo jih, če se more ktera izmed njih ponašati, da je Jezusu v svoji osodi tako po- dobna, kakor rimska katoliška cerkev? ... Katoliška cerkev je tedaj Kristusova cerkev. Sprašujejo naj pa vest njeni nasprotniki, — kdo so pa oni? Ki čertiš njen uk, njeni nravi nasprotvaš, — kdo si ti?! »Pehali vas bodo iz shodnic." — Pehali so Jezusa iz njih, — pehajo tudi njegovo cerkev iz šol itd. Na vse strani prevdarjajo narodi, kako bi si pomagali, se osrečili ter si zboljšali svoj stan; naj kdo kar si bodi še tako abotnega svetva, dostikrat vse bolj poslušajo, kakor tisto kar jim cerkev katoliška k sercu žene in priporoča. Svet čuti v cerkvenih naukih nekaj Božjega, o tem pa nič noče slišati. Ona ne sme glasu povzdigniti, kar molčati bi moral«, kajti modre glave ti mislijo, da so zadosti prebrisane, da morejo že brez Boga in njegovih poslancev prebiti. Da je temu res tako, to nam jasno kaže sedanji čas, da ne kmali boljše. S sovražniki svet3 cerkve bi še poterpeli, samo ž njo ne, ta jim je povsod na poti, in če se kaj hudega, če se tam nesreča prigodi, kjer ima cerkev opraviti; naj rajši jo nji in njenim napravam pripisujejo. Sej še celo nesrečo pri Kraljevem gradcu so taki sovražniki konkordatu, jezuitom itd. pripisovali. Pri vsem tem, da so Jezusa preganjali in pehali iz shodnic, je vender on hodil po vsi deželi; je učil, čuda delal, in vsim dobrote skazoval. — Tudi Jezusova cerkev ravna, kakor ji kaže njen izgled. Jezus je učil in sicer tako, kakor taki, ki ima oblast. Kaj pa cerkev? Nimajo li njeni nauki take oblasti in moči, da se jim nič ustavljati ne more? Naj hujši nasprotniki njeni moči prijenjujejo ali pa jih le-ta stare s svojo nepremagljivostjo. Koliko drugač na pr. piše že zdaj znani Suzelka, kakor pa pred malo leti! Kako se ji je podvergel Ratisbon in toliko druzih! Kavur z le-gijoni druzih je na zadnje pri nji tolažila iskal, — s kolikim vspehom? to je Bogu znano. Voltair ga je želel in z njim naj berže njih na tisoče, kterih glas je pa na jeziku zastal, ali saj ni dosegel človeškega ušesa. — Judovstvo je cerkev spreobernila in ga spreobrača, pa-ganstvo po veliko krajih z močjo svojega duha popolnoma zaterla. — Nevera, kriva vera mora obmolkniti pred močjo zveličavnih naukov sv. cerkve. Nikogar se ona ne ustraši, serčno povzdigne vselej svoj glas ter se brez boječnosti loti pregreh in razvad nad vsakim, bodi si njen poslušavec v obleki siromakovi, ali pa naj ga ogrinja kraljevi plašč. Še nihče si ni upal tako krepko in serčno potegniti se za pravico in resnico nasproti mogočnim na široki zemlji, kakor so to delali in delajo papeži, škofje in duhovni kot predstojniki cerkve, kot namestniki Kristusovi. — Jezus je delal čudeže; tako tudi njegova cerkev. Kdo more prešteti vse čudeže, kteri so se godili in se godijo v katoliški cerkvi po aposteljnih, mučencih, svetih škofih in bogoljubnih vernikih, da ne govorim o naj ve-čem čudežu, ki ga dela od solnčnega vzhoda do zahoda vse dni do konca sveta, namreč da spreminja kruh in vino po daritvi sv. maše v Jezusovo telo in kri. V resnici velik in milosti poln čudež! — Vkljub vsemu preganjanju in čertenju gre po vsem svetu cerkev in povsod aobrote skazuje, deli milosti, ktere je sama za-dobila od svojega nebeškega začetnika. Cerkev nasituje lačne, oblači gole, tolaži žalostne, uči nevedne ter moli za žive in mertve; sovražnikom svojim pa njih hudobne dela z dobrotami povračuje. Kdo ve, kolike trume re-vežev po Italijanskem glad terpi, ki so se nasitovali po samostanih, ki jih je požerla laška nenasitljiva vlada! — Se vselej pa je cerkev svojim otrokom zvesto velevala pokoršino do postavne oblasti, naj si je bila le-ta še tako krivična in napčna. — Svoje pravice je cerkev vedno skušala obvarovati, pa ne z mečem v roki, ampak z močjo svoje besede; če ta ni nič pomagala, ter- pela je voljno in — molila za svoje sovražnike. „Pravi kristjanje," je rekel sv. Boštjan cesarju Dioklecijanu, „so najzvestejši podložnimi, kajti oni neprenehoma molijo za blagor cesarja in deržave." — Sama katoliška cerkev je dozdaj še obvarovala svet popolnega razdertja in nepopravljive zmešnjave; kakor jo svet pisano gleda, je ona vender še pervt, podpora deržav in prestolov. Le zatrite jo, ali pa skušajte ji zvezatiroke, in videli bote kmali, kako bo prestol za prestolom padel; zmešnjav pa ne bo konca ne kraja; in če bi se prav utegnilo to zgoditi, česar nas Bog obvari! hodila bo cerkev vendar med vsimi naredi in skazovala bo veem dobrote. Izpahniti so sicer premogli Jezusa, gnali so ga še celo verh sterme gore, da bi ga z nje stermoglavili; ali ko so ga hotli prijeti, — obernil se je in šel sredi med njimi. S tem jim je pokazal svojo višjo nebeško oblast, da so obstali ne vedoči, kaj se godi; prijeti so ga hotli, pa ga niso mogli. — Ravno tako se godi tudi preganjavcem sv. cerkve. Kolikokrat so pač že ter-dili: Zdaj je pri koncu; ne bo več odšla; globok je prepad, dajmo — pahnimo jo vanj! Ko so se je pa lotili ter cerkev prijeti hotli, glej! nepoškodovana je šla sredi izmed njih. Namesti cerkve dobili so nekaj njenih udov, ali pa nektere cerkvene predstojnike, ktere so pahnili v prepad, nadjaje se, da so cerkev samo po-gubili. Grenka pa pravična zmota! — To je ravno posebno čudapr»lno pri katoliški cerkvi, da je nepremagljiva, ker je nobena posvetna moč doseči ne more; da si je povsod razširjena, in tolika kakor svet, da še celo v večnost sega. Mogoče je vam, preganjavci neveste Kristusove, da zasačite nektere njenih otr6k v svoje pesti ter jih iztergate iz njenega naročja; ali cerkev sama je zidana na skalo, nič ne opravite zoper njo, ne bote je zaterli, če vam tudi vse peklenske moči pomagajo! Če jo tu zadušite, pokazala se bo drugod; če jo v enem kraju zatarete, oživi v drugem kot zmagovavka; če jo na eni strani ropate, pridobila si bo drugej še veče bogastva. Kratko rečemo: cerkev je premočna in prevelika, da bi jo posvetna moč pogubiti mogla. Zato se pa ravno taka primeri tistim, ki cerkev vežejo, jo neusmiljeno bičajo, na križ pribijajo ter menijo, da so jo umorili, kakor se je zgodilo sovražnikom Jezusovim, kteri so tudi mislili: zdaj je tedaj Nazarejec mertev, imeli bomo mir pred njim. Res, da bi bil Kristus človek, uresničile bi se jim bile njih misli, ali kaj se hoče, ker je sam rekel: „Jaz nisem tega sveta." Božja natora Jezusova ni dala njegovemu človeškemu telesu, da bi bilo v grobu obležalo, zbudila ga je, da je Odrešenik tretji dan veličastno od smerti vstal. Same straže pri grobu so morale priče biti čudapolne zmage ter jo naznaniti Jezusovim sovražnikom in preganjavcem, ktere je ta novica presilno osupnila in jih popolnoma poparila. — Tako je tudi že marsikterega napuhnjenega mogočneža poparilo, ki si je svest bil, da je pod njegovimi rokami cerkev izdihnila svoje življenje, in ki je zarad tega že veselja poskakoval. Pa, oj kak strah! raznesla se je nepričakovana novica: cerkev, ki se je mislilo, da je zaterta, živi in pa vse bolj veličastno in mogočno, kakor poprej. To pa kristjanu ni nič kai čudnega, ker on ve, da cerkev ni človeško delo; da bi bila ona to, kdaj že bi se bilo ljudem vspešilo, da bi jo bili pogubili; ali ker je Božje delo, je vse napenjanje in početje zoper njo — prazno. Ko so se zato poganjali, ali bi Jezusa umorili t'i ne, izrekel je viši duhoven te le besede: „Boljše je, da En človek umerje, kakor da se vse ljudstvo pogubi." Ta Eni človek je umeri; nasledek tega je bil, da je lep del judovskega ljudstva pomorjenega bilo, kar ga je pa ostalo, razgubilo in raztreslo se je po vsem širokem svetu. — Tudi posvetni modrijani so že mnogokrat zinili, da bi bolje bilo, če bi katoliške cerkve konec bilo, kakor da se ves človeški rod pogubi. Katoliška cerkev namreč vedno tirja terdno vero v Edinega Boga in ljudem, kakor godernjajo ti modrijani, oznanuje in jim sili preostro nravnost ter jih straši s peklom; to pa omiko, prostost in druge take blagre jako ovira med ljudmi in jim brani, da ne morejo do naj više zemeljske sreče dospeti. „Na križ tedaj s katoliško cerkvijo!" Kaj pa dosežejo s tem? Bolj ko cerkev preganjajo in io zatirajo, toliko hujša se godi narodom. Bolj ko prihaja mlačno katoličanstvo v Avstrii, bolj omagujejo vse moči. Ako bi bilo pa mogoče, in bi se jim pospešilo, da bi katoliško cerkev popolnoma zaterli, mahoma bi se prikazala naj strašnejša sirovost med ljudmi. Se v eni reči bo katoliška cerkev svojemu Gospodu in Odrešeniku enaka. Jezus je veličastno v nebesa šel in sedi na desnici Božji. Tako bo tudi njegova cerkev, to je tisti, kteri so Jezusu in njegovi cerkvi v veri do konca zvesti ostali, zdihovali in terdno upali, — vsi ti bodo enkrat veličastno v nebesa šli in tam neskončno lepoto Božjo in svojega Cdrešenika obličje v obličje gledali in večno zveličanje vživali; preganjavci katoliške cerkve pa bodo morali iz ust njenega Božjega vtemelji-telja čuti besede: Vi moje cerkve niste poslušali, preganjali ste me, me čertili in zasramovali, me ropali in razmesarjali, bili ste me in vedno mojega pogina želeli in iskali, vedite, da kar ste z mojo cerkvijo ravnali, to ste z menoj počeli! — Pač jim bodo strašne besede: „Poberite se!" Katoliška cerkev tedaj je čisto zanesljivo prava Kristusova cerkev, kajti sama ona je v vsi osodi svoji podobna Odrešeniku sveta! —ol— iftisifon r Smieciniku. (Dalje.) Tretjo dolžnost imate sami do sebe. Oh mladenči, fantje, skerbite za svoje neumerjoče duše, ne oskrunite nikdar svojega života z grehom; varujte se vse nevarnosti sami na sebi in pri drugem spolu. Da bote pa to lahko opravljali, hodite pogosto k sv. zakramentom. Brez sv. zakramentov je zastonj naše govorjenje, zastonj vaše prizadevanje, zastonj sv. misijon. Nisem še veliko sveta obhodil, ali vender vidil sem v neki deželi, kako fantje vsaki mesec pristopajo k sv. obhajilu. So pa tudi pravi korenjaki po telesu. Gorita je njih dežela, kakor naša Kranjska, in kakor stanovitne njih gore, ravno take so njih serca. So pa tudi v pretečeni vojski junaško se vojskovali za svojega cesarja in domovino. Oh, da bi se že tudi enkrat na Kranjskem začelo drugačno življenje med mladenči, ki so cvet naše dežele. Da bi se znajdli tudi že med nami Slovenci fantje, kterih bi bilo viditi pogosto tukaj pri Bcžji mizi. Taki mladenči bi bili potem dobri možje in bi keršansko izrejevali svoje otroke in mogla bi se preroditi Kranjska dežela. Zbirajte si, predragi moji mladenči, kedar se bote ženili, keršanske dekleta za žene. Glejte na pridne roke, ne pa na polno rudeče lice; zberite si take, ki so pridne, delavne, Ker naša dežela je terda, mora se iz nje vleči živež, in pridnih r6k je treba, da se preživi družina. Zberi si, predragi mladeneč, tAko, ki rada pogosto prejema sv. zakramente , in nikar ne glej na kožo, ko se ženiš in na tavžente, ki malo zdajo, ako čednosti ni. Veliko bol ji rod se bo enkrat začel, ako bote ravnali po tih mojih besedah, ki sem jih danes k vam govoril; prerodila se bo vsa Smleška fara, ako začnete vi mladenči in dekleta, cvet fare, bolj keršansko živeti. Z grehom se nikar ne pripravljajte na zakon, ker taki zakoni niso srečni, ki se sklepajo v temni noči pod oknom v nr- sramni ljubezni, ker vaše pregrehe gredo na otroke, kakor tudi podedovajo vaši otroci vaše lepe čednosti. Oh mladenči, milo vas prosim, poslušajte moj glas, ter ravnajte se po njem.—To so bile besede zlata vredne; tako serčno govorjene, s tako lepo ponašo izrekovane, da kar topiti se je moglo 3erce poslušavcev, in je bilo tudi obilno obilno soiz. Kakor omečljiva je bila pridiga ob 10, tako pretresljiva je bila popoldne ob 3 P. Doljak-a, ki so govorili z ojstrim glasom od poslednje sodbe. Mislil si je človek, da je že sodnji dan tu in hrup in jok je bil med pridigo, da še do zdaj nikolj tako. — Po posebni sodbi, so djali, bo še poslednja sodba, pri kteri bo Bog sodil ves človeški rod, te, ki so že pred nami bili na svetu, te, ki zdaj žive in te, ki pridejo še za nami. Kako pa bo pri ti sodbi? Mislim, da sodbe tega sveta so zelo podobne ti sodbi. Svetne sodbe so ta-ke-le: Sodnik povabi na določen dan zatoženca, priče in tožnike, in ko pridejo ob odločeni uri, se usede ter vprašuje zatoženča, kaj da je storil, sprašuje priče, kaj vejo od njega in tožnike, ki so ga zatožili. Po tem, ko vse zve, izreče sodbo: kriv ali ne kriv. Prijatli! ravno taka, smemo reči, bo pri vesoljni sodbi. V Josafatovo dolino nas bo poklical sodnik, ki smo zatoženci, nas bo spraševal, ter poslušal tudi priče in tožnike. — Zdaj so začeli s povzdignjenim glasom, da nam je kosti pretresalo: daj odgovor od svojega hiševanja, ti oče! bo rekel sodnik; — daj odgovor od svojega hiševanja, ti mati! daj odgovor od svojega hiševanja, ti sin! daj odgovor od hiševanja, ti hči! Tamkaj bomo vsi enaki, cesar kot podložni, gospod ali kmet, bogatin ali berač; samo ta razloček bo, da vse trupla ne bodo spremenjene. Pravični bodo častitljivi, svetli, prelepi, veličastni ; — hudobni pa bodo ostudni, gerdi in v pogubljenje odmenjeni. Pričali bodo zoper tebe: vera, sv. zakramenti, angel varli, hudič, solnce, luna, zvezde, pota, po kterih si hodil, zidovi, med kterimi si greh delal, cerkev, spovednica, altar, prižnica. Ločil bo sodnik vse ljudi, kakor pastir loči ovce od kozlov, ene na desno, druge na levo. Sodnik pa obdan od angelov, apostelj-nov, marternikov, spoznovavcev, devic itd., in pred njim bo stal sv. Križ. Kleli se bodo takrat pogubljeni na levi strani med seboj, ki so si med seboj krivi pogubljenja. In sodnik bo vstal s svojega prestola in se bo obernil na desno stran k izvoljenim: Pridite, izvoljeni mojega očeta! in potem na ievo proti pogubljenim: Poberite se vi prekleti v večni ogenj! Oh takrat bo strašna ločitev. Zdaj smo vsi skup tukaj, ali takrat bomo ločeni, eni na levo, drugi na desno. Oče morebiti na desno, sin na levo, mati na desno, hči na levo, mož na levo, žena na desno, brat na desno, sestra na levo. In ko bo enkrat sodba izrečena, takrat bo strašno. Z Bogom žena, bo vpil mož na levi, ti greš v nebesa, jaz v pekel. Z Bogom oče, bo rekel sin, vi v nebesa jaz v pekel. Z Bogom mati, bo rekla hči, vi v nebesa, jaz v pekel. Z Bogom sestra, bo rekel brat, ti v nebesa jaz v pekel! — Pri tih besedah je bil pa taki jok in tako ihtenje, da se je pridigar komaj še razumel. In ti Smleška tara, kje bodeš stala, ali na levi ali na desni? Jaz pravim, na desni, ako boš spolnovala moje nauke, ki vam jih lajem, in ako bote spolnili obljube, ki ste jih delali pri spovedi. In na levi, ako ne boš časa sv. misijona prav obernila, ali še celo norčevala se iz tih, ki se ga poslužujejo. O kristjani, takrat se bomo morebiti vidili; morebiti bom jaz na levi, vi na desni, vaš g. fajmošter na desni, vi na levi, oh strah! Priporočal je pridigar na zadnje lepo keršansko življenje, da pridemo na desno, iz ktere se gre v nebesa. 11. nov., ker je bila ravno nedelja, so P. Kos to priložnost lepo znali porabiti, dobro vede, kako pogosto in splošno oskrunjujejo ljudje Gospodove dneve. Pridi-govali so namreč od posvečevanja nedelj in praznikov in podučevali, kaj in kako moramo storiti, da to zapoved po volji Božji spolnujemo. Razložili so nekervavo daritev sv. maše, ter pokazali, kakošna je ta daritev. Tudi so v prav mični zgodbi skazali potrebnost Božjo besedo poslušati, ktera, so djali, je meč na obe strani brušen in orožje zoper našega dušnega sovražnika. Na ta dan nas je pa tudi došla velika čast in naš sv. misijon je bil v svoji imenitnosti še bolj povzdignjen. Okoli devetih namreč na enkrat zaslišimo: Skof so se pripeljali. Misliti si moreš, dragi bravec, kako nas je to razveselilo, posebno ko smo zvedili, da hočejo vikši pastir sami prevzeti navadno sv. mašo o poli desetih pred pridigo. Hitro, hitro se je jelo pripravljati na altarju, kar je bilo potrebnega in ljudstvo je vzdigovalo glave in jelo po klopeh vstajati, češ, kaj to pomeni? In ko bije ura pol desetih, pridejo k altarju naš milostni knez in škof, spremljani od svojega dvornega kaplana, ter se napravijo v mašno obleko in darujejo sv. mašo. Po sv. maši pa ostanejo kar pred altarjem in čakajo začetka pridige ob deseti uri, ktera je bila prav imenitna, ker bila je posebna pridiga za može, ki so jo imeli P. Doljak. Tudi vam, predragi možje, so začeli, moram dati poseben nauk, kakor so ga dobili otroci, dekleta, mladenči in žene vaše. Vi, ki ste nar imenit-niši pri svoji hiši, morate tudi slišati svoje dolžnosti. — Mož je glava ženč, glava otrok, glava svoje hiše ali družine. Mož je glava žene. Ljubi svojo ženo, kakor Jezus Kr. ljubi svojo cerkev, to je, pravične in hudobne. Ljubi tedaj tudi ti svojo ženo, naj že bo dobra ali hudobna, vbogljiva ali nevbogljiva, zdrava ali bolna, mlada ali stara, lepa ali gerda ; ljubi jo, kakor Kristus svojo cerkev. — Ljubi jo, kakor svoje telo, ti in tvoja žena sta eno telo. Kakor skerbiš za svoje telo, skerbi tudi za svojo ženo. Vzeta je iz Adamovega telesa, pa ne iz glave, da bi čez te ne gospodovala; ne iz nog, da je nimaš za deklo ali služabnico, ampak iz rebra je vzeta, ki je blfco serca. Pri sercu tedaj ti mora biti tvoja žena, kakoršna koli si že bodi. Imej, predragi mož, zaupanje do nje. Ako hočeš kaj imenitnega početi, povej ji vse, posvetovaj se ž njo, zakaj velikrat ima žena bolj brihtno glavo kakor mož. Gerd tak mož, ki svoji ženi prikriva, kaj hoče storiti ali počenjati. — Bodi ji zvest, zakaj enega moža in ene ženo je Bog združil, da sta zadovoljna med seboj in ne skrunita sv. zakona. Ne prešeštovaj, ker grozno je bila kaznovana ta pregreha že v starem zakonu in v pervih časih keršanstva. Po 15 let so mogli pokoro delati prešeštniki. — Mož je nadalje glava svojih otrok. Skerbi za njih telo in dušo. Pripravi jih k kakemu kruhu, da ne bodo postopači, tatje in roparji, kterih konec so vislice. Skerbi pa še bolj za njih neumerjočo dušo; glej dobro, kod hodijo, kaj delajo, s kom se pajdašijo. Posebno po noči glej, kako je s tvojim odrašenim sinom, s hčerjo. Poznam očeta, ki je v ti reči vam lep zgled. Imel je že odra-šenega sinu, po kterem je hodil po noči večkrat gledat ob 11. 12. uri, ob 1 čez polnoči, ob 2 itd., ali je na postelji ali ne? Primeri se neki večer, da je šel gledat po njem ob 10 in postlja je bila prazna. Kaj naredi skerbni oče? Vleže se sam v sinovo posteljo, pripravi si palico in čaka sinu. Polnoči je bilo že preč in sin pride prav tiho k postelji. Hoče se spraviti k počitku-— ali kako se prestraši, ko dobi svojega očeta na postelji svoji. Oče hitro popade pripravljeno palico, vstane in pretepa brez usmiljenja svojega sinu ponočnjaka tako, da je razbil vso paiico nad njim. Nikoli več ni šel sin vasovat. Tako vi očetje delajte, ako imate sinove ponočnjake , in hčere vasovavke. Hodite večkrat gledat kako je s hčerjo vašo, ali ni kdo pod oknom? itd. Ne * dolžne vam je dal Bog otroke, nedolžne bo spet tirjal tvojo službo. Daj mu potrebnega živeža, in skerbi po- &o iz vaših rok. Gorje vam, ako po vaši zanikernosti sebno za neumerjočo dušo svojega posla. Skerbite pa otroci terpe škodo na svoji duši. — Mož je pa tudi glava tudi vi možje in očetje, da ne opominjate samo svojih svoje družine, hlapcev in dekel, za ktere mora ravno otrok in poslov, ampak da jih učite tudi z lepim zgle-tako skerbeti, kakor za svoje otroke. Daj jim obleko, dom, zakaj: beseda gine, zgled prešine, denar in vse, za kar sta se pogodila, ko je stopil v (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi• Iz Ljubljane. Volitve. Naj veljavniši možje nekteri poslanci Šli na Dunaj k posebnemu nena- Ijubljanski so se te dni shajali in se posvetovali zastran v a d 11 emu ali izrednemu deržavnemu zboru, silno imenitnih volitev, ki se bodo zdaj zdaj godile Ti mužje so razglasili oklic, v kterem govore tako-le: za deželni zbor, iz kterega bodo pa tudi kmali kmali Predragi rojaki! Nove volitve za deželni zbor so pred durmi. Njih važnost je neizrekljivo velika, ker po zdaj izvoljenih poslancih se bode posvetovala nova ustavna vredba celega cesarstva in šest prihodnjih let bode v njihovih rokah vse, kar je na blagor ali na škodo našemu narodu. Mili rojaki! Vsi se spominjate, s kakošnimi težavami so se rodoljubi v deželnem zboru za svete narodne pravice bojevali brez vspena, brez zmage, ker so njih nasprotniki bili v večini. Al tako v prihodnje ne sme več biti! Treba je tedaj vso skerb na to oberniti, da je večina v zboru prihodnjem naša. Zato zdaj velja po volitvah pokazati, da narod naš spozna samega sebe, — da hoče si pridobiti pravice, ki mu grejo pred Bogom in svetom, in da zaupa le tistim možem, ki se iskreno in povsod potezajo za-nj. Zdaj velja vse moči napenjati in neutrudoma delati, da se izvolijo sami taki možje, ki so navdani^pravega rodoljubja in to tudi djansko dokazujejo. Če je kdo mogočen, premožen, izveden, časten: dobro zanj! — al česerca nima za narod naš, za pravice njegove, ne bo nam pomagal v zboru. Al tudi vradnikov po volitvah ne spravljajte v zadrege: sej vam je znana resnica, da nihče ne more služiti dvema gospodoma. Pustite poslednjič na strani še posebno vse take, ki napenjajo vse žile, da bi našo deželo poneinčili in jo v ncmštvo vtopili, kajti to bi nas izneverilo materi naši domovini in bi v nevarnost spravilo celo cesarstvo, ker bi sovražnik njegov toliko lože lakomne svoje roke stegnil po njem. Mi želimo Avstrijo jednotno, mogočno, slavno, vsem narodom pravično, zato pa tudi želimo mirno spravo in slogo med vsemi narodi na podlagi svobodne, vsem narodom pravične ustave. Mi želimo povzaigo dušnega in svetnega blagostanja našega naroda. Mi želimo veljavo domačega našega jezika v šolah, vradnijah in splošnem življenji, da domači nismo tujci v lastni domovini. Mi želimo polajšanje davkovskih bremen, ki našo deželo še posebno teže. Na kratko rečeno: mi želimo vse in le to, kar je na korist in srečo milemu našemu narodu in na blagor A v s t r i i! Rojaki! po teh načelih volite tudi Vi poslance v naš deželni zbor in srečna bode domovina. Vsakemu rodoljubu je tedaj zdaj sveta naloga, in do vsaeega se stavi iskrena prošnja: naj razšir-juje naše besede v narodu, da se vsak volilec zave svoje dolžnosti do domovine svoje in da po tej dolžnosti prosto voli brez strahu, da se komu zameri, ali da komu na liubo voli zoper svojo vest! Volitev je po cesarski postavi popolnoma prosta, sicer ni volitev, ampak tlaka le sužnjega človeka. Ako narod pri zdanjih volitvah ne zmaga, žalostna mu osoda! Ravno p ravno s t nam ostane le mertva čerka na papirji. Zato, dragi rojaki! pazite, delajte, da se srečno izidejo volitve. Razjasnujte, komur je razjasnila treba, odkrijte prilizovalce, kterih besede se ne skladajo z djanjem in le ljuliko sejeio med pšenico! Poslušajte naš glas; poslušajte našo prečastito od nekdaj za narod vneto duhovščino in glas takih mož, od kterih gotovo veste, da so r o d o 1 j u b i! Naši nasveti naj Vam veljajo; zato dajte vsi svoje glasove le takim, ki Vam jih mi priporočamo, sicer, ako se kdo le svoje misli derži, ne pomaga svojemu nič, pa kriv je tega, da se razcepijo glasovi in da ne zmagajo naši. — To je sporočilo naše! Ako Bog da in edinost rodoljubov, zmagali bomo! Da se zgodi, delajte, mili rojaki, do zadnje ure pred volitvijo! V Ljubljani 11. dne januarja 1867. Narodni volilni odbor za v o j vodstvo Kranjsko. Dr. Jan. Bleiweis. deželni odbornik. Jan. baron Srliloissnigc;. c. k. tajni svetovalec. Anton baron Zois. grajJak. Dr. Lovro Toman. Luka Svetec. Jan. Ilorak. podpredsednik kupčijske zbornice. Jožef Debevec, mestni odbornik. Anton Kos, stolni prost. Dr. Jan. Po^aear. stolni dekan. Jan. %'ovak. korar. Jožef Pavslrr, korar. Jan. Poklukar. korar in mestni odbornik. Jožef Znpan. korar in mestni fajmoSter. J. Vole. korar. Dr. Andr. Orba^rk. konsist. svetovalec. Dr. Le« Vonrina, konsist. svetovalec. Dr. K. H. Costa. mestni žnpan. Dr. Jožef Orel, podžnpan. Pavel Auer. mestni odbornik. Jožef Blaznik. mestni odbornik. Anton Frttlich. mestni odbornik. Mihael Pakie. mestni odbornik. Jožef Pleiweis. mestni odbornik. France Ro*man, mostni odbornik. Jožef Šventner, mestni odbornik. France Souvan. mestni odbornik. Dr. Jernej Zupaner. mestni odl»ornik. Dr. Alojzi Valenta. mostni odbornik. Blaž Verliovec. mostni odbornik. Fidel Terpinec. predsednik kmetijske družbe. V. C. Zupan, predsednik kupčijske zbornice. Jan. Jam*ek . kupčijske zbornice odbornik. Jan. Več. kupčijske zbornice odbornik. Matevž Schreiner. knpeijske zbornice odbornik. Pavel Skale. kupčijske zborni<-e odbornik. France Mali. kupčijske zbornice odbornik. Jožef Strzelba. kupčijske zbornice odbornik. Gustav Tonnies. kupčijske zbornice odbornik. — zz Podpisani možje so dalje pozvedili, kaj se po deželi irisli in kteri gg. rojaki se za zbor priporočuiejo, potem so se tukaj posvetovali ter so te le priporočili za poslance kranjskega deželnega zbora: Naznanilo. Narodni volilni odbor, čegar poslanico ste brali na pervi strani, priporoča po nasvetu , iz dežele prejetem, in po skupnem posvetovanji 11. in 15. t. m. za poslance kranjskega deželnega zbora: I. Volilcem mest in tergov: 1. Za Ljubljano: gosp. dr. Lovro Tomana in gosp. dr. V. Kluna, mestjana ljublj. in profesorja na Dunaj i. 2. Za Idrijo: gosp. viteza Antona Garibol