141. številka. ..EAlBOBt ha s eafcrat aa «u, runu oedelj ruriko*. or> 4. ari ite^i 1 troratii> tM*t: r.M »k) leto leta . let* 24 kron četrt * _ u en ........ 2 kron; >'vr)ćtux) je piafevati aa|ir*j. Na ca-O brer nrf! .t*- ^ na-oAnin* «e acrava Po tohakarnah * Tratu w prodajajo po-t& nexx*e *tevilke po 6 stotink -3 : Trata ->» po 8 atotink (4 »t^. Telefon it t. t Trst, v soboto 22. junija 1901 Tečaj XXVI 8dincst Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Oglasi »e računajo po vratah v petitu. Za več-kratno naroČilo s primernim popuatoni Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiaai itd. »e računajo po poeodbe Vsi dopisi naj «e poSiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopini se ne vračajo. V edinosti je moe! Naročnino, reklamacije in učlane »prejema apravnlfitTo. Naročnino in oblast je plačevali loco Trat. LrednlStvo tu tlakama ne nahajata T ulici Cariutia šiv. 12. I" pni?nlfttvo. In •prejemanje iiiaerutuv v ulici Moliš piccoio Siv. 3. II. iiHil*u. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Avstrija pa Rusija. < *r»»t Goluchovski je izjavil v delegacijah, da s| »onuuinljenje med Avstrijo in Ru-»i jo zastran ohranjanja s t a t u h tj u o na Balkanu olitikoni. Ali človek bi mislil vendar, da taki dve velevlasti, kakoršni ste Avstrija in Rusija, bi mogli ukrotiti tiste, ki bi se j*»stavili proti skupnemu programu za o hranjenje dosedanjega položenja in stanja na Balkanu. Ko bi hoteli soditi strogo, se je res nekaj izmenilo na Balkanu, in sicer proti volji Avstrije in Rusije. Nemčija se je začela nakrat vtikati v interese, ki so bili doslej smatrani le za ruske in avstrijske. V Rusiji so zdreli in skušeni politiki tejra mišljenja, da se turško in torej vse balkansko vprašanje d?, rešiti le v sporazum-Ijenju Avstrije pa Rusije, ker le ti dve državi imati {»osredni in neposredni interes v tem «bližem vstočnem vprašanju*. Nemčija pa ni vprašala ne svoje avstrijske zaveznice, še manjše pa Rusije, ali sme vtikati se v balkanske stvari J! Nemška diplomacija je kar šla v Turčijo, je sklenila prijateljstvo s sedanjim sultanom, da jej je ta dovolil zidati železnice v turških zemljah v Aziji in sploh j>ostopati tako, da bi dobila svoj, morda glavni ali pa vse obsegajoči delež ob {»ocjreliu že dolgo l>olnega, pa vendar še gibajt>čega se turškega moža. Tako postopanje je moialo osupniti Rusijo, Avstrijo pa naravnost r a z-žalit i. Ako so diplomatje Avstrije in voditelji le količkaj ko> svoji nalogi, morajo strmeti, da se je zavezna Nemčija upala bez njene vesti, l»ez njene volje in proti njeni volji stopiti na balkansko poprišče. I >a bi Nemčija laže nadaljevala in izvrševala svoje pričeto delo v Turčiji in v obče na Balkanu, je njena diplomacija želela, da bi se Rusija za dobro zapletla v Aziji, ker sama zavezna Avstrija bi ne hotela in ne mogla protivit: se velikonernškim delom na Balkanu. I i: i s i j a pa, kakor znano, se je iz raznih vzrokov previdno umaknila iz Kitaja, iu ona Imi gledala, da se Nemčiji to ne posreči. kar je pričela v soglasju s cesarjem Viljelmom II., ki ne opušča nobene prilike, da bi se prikupil pri turškem sultanu. Nemški nastop na Balkanu in v turški Aziji — to, t o j e velikanska in principijelna, proti avstrijskim in ruskim tradicijam govoreča i z-premem h a ! Tu, tu naj se ogleda grof Golucbouski, in j»otera se razprše vsa druga vprašanja, katera ima morda on pred očmi !! Vse drugo, kar se vrši na Balkanu, je in ostane malenkost, ako Nemčija prehiti avstrijske pa ru-ike načrte. Tu in tam čitamo, kako se v Makedoniji lx»re razni interesi, kako z avstrijske strani skušajo pravoslavne Srl>e v Bosni in Hercegovini spraviti pod karlovski patrijarhat, v tem ko skušajo z ruske strani bolgarski eksarhat spraviti s Caijigrajskim ekumenskim patrijarhatom, s tem, da bi imeli Bolgari le metropolita, patrijarha z drugimi pravoslavnimi pa v (,'arji-gradu. Vsa taka, množeča se vprašanja so prava ničla nasproti glavnemu vprašanju : kako — jedino — Rusija pa Avstrija rešita skupno turško vprašanje?! <'e se bodo avstrijski ali pa ruski diplomati prepirali med seboj, ali pa zavistno gledali drug drugega, jih Nemčija prehiti, in |M)tem — — potem nastane evropska vojna k 1 j u b u t r o z v e z i, o kateri, kakor je videti, nemška diplomacija nima več niti t'stega takta, s katerim seje odlikoval Bismarck, da je z »lepo maneroc vodil za nos evropsko diplomacijo. V Rusiji se odločno postavljajo za odkritosrčno prijateljstvo z Avstrijo, naj bo to prijateljstvo kakor si bodi dogovorjeno. Ali odkritosrčnosti hočejo imeti, ne pa tiste politike, ki je bila razupita v prošlih časih in tudi za Metternichove dobe. Avstrija, kakor se vidi, doseže s pomočjo in v sporazumljenju z Rusijo vse, kar koli jej je možno doseči. Ob nobeni drugi kombinaciji s e j e j ne ponujajo taki dobički, kakor v soglasju z Rasijo. Poleg tega je Rnsija v zvezi s Francijo, in tej ravno sedaj dokazujejo, da Avstrija je neizogibno potrebna tudi v interesu, da, celo za obstanek Francije. Kaka ugodnost za obče avstro-ogrsko položenje ! Iz toga pa ne sledi, da bi avstrijski diplomatje govorili tako in delali pa drugače. V Rusiji niso več neprevidni, kakor so bili mnogokrat doslej, na občo škodo ruskega naroda in vsega Slovanstva. Odkritosrčni pa so nasproti Avstriji, in ta more v družbi z Rusijo preprečiti, kar je nemška diplomacija in politika pričela v Turčiji očitno in vsled tega netaktno in neprevidno ! Na avstrijskih politiki.i in diplomatiških Činiteljih sloni sedaj nadaljna usoda habsburške monarhije in njenega vernega naseljenja. Ali se smemo nadejati, da veliki moment najde velikih mož ? Na to vprašanje odgovori bližnja bodočnost sama. V psi Ion. Politični pregled. V TRSTU dne 22. junija 1901. Deželni zbori. Istrski. Večina deželnega zbora istrskega je v svojem protestu, prečitanem v otvoritveni seji, predno so si-gnori zbežali iz dvorane, priznala, da je bila povsem prepričana, da bo letos deželni zbor zboroval v Poreču. Vlada da je s svojim reskriptom od ti. avgusta 1900. dala umeti, da ne misli več priti pred deželni zbor z načrtom za premeščanje sedeža deželnega zbora in deželnih uradov iz Poreča. S tem pa je — po menenju gospodov iz večine — odpal tisti »navidezni« vzrok oportunnosti, radi katerega so prejšnja leta pošiljali dež. zl malo resnosti in resničnosti in koliko komedije je v tej hlinjeni indignaciji, priča dejstvo, da so imeli najhujo debato še le na dan otoritvene seje, da so še le tega dne prišli tlo polne zavesti, kako so «razžaljeni*, potem, ko so jih — hrvatski in slovenski poslanci iznenadili se svojo navzočnostjo v Kopru!! Da je ta občutek, da so bili globoko žaljeni po sklicanju dež. zbora v Koper, pristen, bil bi vendar najizdatneji in najdosled-neji protest ta, ti a sploh niso došli v Koper!! Ali oni so prišli, in so zgubili ravnotežje še le potem, ko so zazrli naše poslance. Daje temu res tako, potrja indirektno tudi »Piccoio«, ki hoče vzbuditi domnevanje, kakor da so tu odločali neki tajni dogovori meti vlado in hrvatsko-slovenskimi poslanci. Vladi tla je bilo več ležeče na tem, tla zadovolji te poslednje, nego da spoštuje zakon in pravo Italijanov! Tu je vendar jasno povedano, da je navzočnost naših iritirala Italijane in tla so le v uervoznosti, navstali iz bojazni, da je vlada sklenila kakov pakt s Slovani, uprizorili svoj divji in zato smešni beg iz tlvorane. Kako dostojanstveno, kako možko-resno, dostojno resnih politikov, zveni v primeri s to italijansko pozo, izjava naših poslancev, ki se glasi : Visoko predsedništvo dež. zbora mejne grofije Istre ! Da si je bilo dokazano že v predzadnjem zasedanju deželnega zbora, da se nam ne priznava najsvetejše pravo : do nemotjenega posluževanja svojega jezika v zbornici ; in da-si naše mnogoštevilne zahteve za zboljšanje duševnega in gmotnega blagostanja hr-vatsko-slovenskega naroda v Istri, ki smo jih stavljali skozi dolgo vrsto let, niso bile uslišane, vendar smo se bili odločili za sodelovanje tudi v zasedanju lanskega leta, tla bi na novo poskušali delovati po svojih močeh in na temelju prava, ki je imamo. No, tmli ta hIaifa volja nam je bila od r zeta, ko smo videli, da je službeni list za »avstro-ilirsko Primorje« v Trstu tlonesel cesarsko odredbo, s katero je bil sklican deželni zbor, samo v italijanskem jeziku ; a tla bo žaljenje našim jezikovnim pravicam šj veče, je bil takoj pod tistim cesarskim poveljem tiskan tudi poziv do p »jedinih poslancev od strani predsedništva deželnega zbora zopet le v italijanskem jeziku. ljetos je cesarsko povelje od 8. junija 1 i>01, s ka-I terim je bil deželni zbor istrski sklican na dan 'JO. junija 1001. v Koper, v službenem delu označenega službenega »Osservatore triestino« (št. 134. od 14.junija t. 1.), tiskano tudi r jeziku našem in naših vol it cev. S tem je pripoznana jedna naj temeljne j ih jezikovnih jtravir našega hrvatskt»-slovenskega naroda v »avstro ilirskem Primorju« in sta v našem jeziku označena dan in kraj, v katerem se ima sni ti deželni zbor. Obzirom na to, smo pripravljeni zopet poskušati, da bi sodelovali na javnih poslih Istre, v kolikor spadajo isti pred deželni zbor, pričakujoči, tla se stvarno prizna ravnopravnost našega jezika z italijanskim iu tako omogoči zložno delovanje vaeh sinov te pokrajine za njeno splošno blaginjo v duševnem in gmotnem pogledu. Prosimo slavno predsedništvo dež. zbora, da to našo izjavo blagoizvoli priobčiti visoki zbornici in zastopniku c. kr. vlade, v originalu in — ako hoče — v italijanskem prevodu. Koper, dne 20. junija 1901. Deželni poslanci : Kozulić, Jenko, dr. Laginja, Mantlić, Spinčić, dr. Stanger, dr. Dinko Trinastic, tir. Mate Trinajsti«?. (Poslanec Kom pare ni došel v sejo radi bolezni.) Nižjeavstrijski. Posl. L u e g e r in tovariši so predložili predlog o prispevkih tležele za gradnjo plovnega kanala meti Donavo in Odro. G a 1 i š k i. Posl. grof D z i e d u s y c k i in tovariši so interpelirali vladnega zastopnika, da-li mu je znano postopanje okrajnega glavarja v Biali, kateri je novi okrajni zastop pozdravil v nemškem jeziku in kaj se je ukrenilo v to, da se taki čini ne bodo ponavljali ? Posl. C 1 e s n i c k i in tovariši so zahtevali skorajšnjo ustanovitev maloruskega vseučilišča v Galiciji. G. Korber in Italijani. O protestu italijanske večine v deželnem zboru istrskem in nje izstopu iz deželnega zbora, pravi stara prijateljica Italijanov, dunajska »Neue Freie Presse«, tla je to izredno oster korak, ki tem bolj pada v oči, ker imajo Italijani v zbornici neoporečno večino: Italijani tla so pod Badenijem in Thunom prenašali prekladanje deželnega zbora in tudi lani niso radi sklicanja v Koper delali državne afere. Misliti je torej, tla setlanja ostrost prihaja iz odtu-jenja, ki je na vstalo meti Italijani in gospodom Korberjem in katero je bilo opažati še v državnem zboru. Morda ni brez simptomatične pomembnosti dejstvo, da stara zaveznica Italijanov le konstatuje »odtujenje«. ne tla bi rekla besedico o tem, ali odobruje ali ne odobruje postopanje Italijanov, oziroma vlade. Po tolikem slepem mahanju, po zaiitevanjih, ki so v kričečem nasprotju z vso uredbo avstrijske države, po pojavih megalomanije, ki. je že naravnost smešna, in slednjič pa tudi po tolikih moralnih nezgodah meti osebami italijanske delegacije iz Primorja, na vse zadnje res ne bi bih) čudo, ako se jih enkrat začno sramovati tudi najbolji dosedanji prijatelji. Človeku ne treba druzega, nego da ima iskrico pravnega čuta v sebi in pa malce — dobrega ukusa in ne more se ubraniti antipatije do takih politikov ! Gospod Korber pa je menda vendar človek, ki nekoliko — kakor se pravi — »na-se tlrži«. Tako je morda smeti tolmačiti »odtujenje«, ki je — po spričevalu v »Neue Freie Presse« — navstalo meti njim in Italijani. Iz ujedinjenja hrvatske opozicije menda ne bo nič, kakor pišejo v ?Information c iz Zagreba. Po tem viru se je med opozicijonalnimi krogi opustila inisel o združenju vseh treh hrvatskih opozijonalnih strank v jeden jetlini državnopravni klub. Koalicija meti obzoraši in pra^aši pa vsakakor ostane, a se ne raztegne na Frankovo takozvano »čisto« stranko prava, ker obstoje še marsi-kaki kontrasti meti obema kriloma stranke prava in tudi osebna nasprotstva meti členi jedne in druge frakcije. Upati je pa, tla se za volitve vendar doseže kompromis vseh treh opozicijonalnih strank, ako le ne bodo stavili temu zapreke Frankovi »čisti«. O vprašanju nagodbe z Ogersko glede financijelne samostojnosti hrvatske kraljevine so vse tri opozi-cijonalne stranke složne. Gletle nagodbe z Oger-ko trla-e se vesti, da ho nasprotja med o^erskim in hrvatskim pndodsekom še vedno nespremenjena in da (mi težko d<»seči soglasje. V zagrel»škili vladnih krojili pa pričakujejo v kratkem konkreten predlog ogerske vlade, ki b<> vsprejet (ako bo le količkaj odgovarjal samostojni upravi), »dl»eiii provizorij. Med Petrogradom in Beligradom. Pred kakim mesecem dni je srbski kralj Aleksander v sfioraziimljenju se svojo vlado sporočil v Petrograd željo. da bi v družiti s kralii<'<> I »rago obiskal carsko dvojico. Ker pa je med tem došel porod caric«, je petro-grajski odgovor došel še le sedaj v Beligrad. Srbski odjtoslanec v PetnigraHn, Novakovi«, je sp r«M*il. da je dobil ura reformi, da je torej — slaba ?! Vzdrževali in ščitili so torej upraven zistem. ki je i>i 1 slab in torej škodljiv onim, katerim je i>i I namenjen ! Resnično je torej, da so vjdoraa in liotoma grešili, trdovratno grešili, na blaginji naše okolice ! V dejstvu, da sami prihajajo sedaj s predlogom za reformo, je obseženo to prijto-znanje. Ali dragoceno pri poznanje sega še dalje po dogodkih in izjavah v zadnji seji mestnega sveta. Proti predlogu mestne delegacije za administrativno reformo v zgornji okolici ni bilo načelnega o d p o r a od nobene strani! To dejstvo je kričeča priča, k r a-I tcako potrebna je ta reforma. Ali bilo je važnih in tehtnih pomislekov, da-li je dele- Ta ve-t je velika politične važnosti in "brala pravo pot za izvedele te re- bi m- rala j—ebno zanimati tudi v Avstriji, forme, in da li je reforma, kakor jo predlaga Ravno na Dunaju in v liudimjiešti je bila tista delegacija, sploh dopustna po dol o- kovačnica naj I »olj tendencijoznih vesti povo- čilih mestnega statuta samega?! i- m znanega neljubega dogodka v kraljevi Vladni zastopni c in dr. Rvbar sta dokazala rodbini v Itelemgradu. Namen je bil jasen, signorora, da je predlagana reforma v na- I'prav na brezsrčen način so ti časnikarski sprotju z določili mestnega statuta. Argumenti rokovnjaei hoteli kompromitirati zakonsko dveh govornikov so bili tako prepriče- ž vi i nje na dvoru v Kelemgradu in ubiti valni, da jih je pripoznal tudi svetovalec Ra- kralj Dragi celo ono, kar je sveto vsaki vasini s predlogom, naj se stvar vrne ženi: nje čast kakor žene. i s t e j delegaciji:! Ali pripoznal je ve- Gornja vest pa pravi, da je bil ves ljavnost izvajanj dra. Rvbara še nekdo drugi »ljubic t rti. I zastonj in da smrad klevete ni — on» ki je vsemožen v mestnem svetu, on, d»-segel namena! Srbija je deležna zaščite v v čegar rokah so vsi drugi le marijonete, ki Petri »gradu in jej je s tem dana podstava za Pa zato tud> 0081 moralno odgovornost za jedin«• pravo, ker naravno in narodno poli- vwei kar se godi v mestnem svetu in v njega tiko. < ifutoin seveda ni všeč taka politika izvrševalnem organu, v delegaciji: pripoznal plemen-Ke in verske tradieije, ali narodu je u> tudi a' da Je bila dosedanja uprava v zgornji korist na lialkanu le v sporazum ljenju z Ru- "kolif,i ela,>a- imamo torej v dejstvu, da so sij«• in se morajo naše niti na lialkan — ako «la,">rat mestne delegacije vrnili istej, ker je nočemo Lo..Hiktov - »penjati preko Petro- v navskrižju z mestnim statutom, imamo torej grada, moramo le želeti, da je razmerje med tu,1i l,riP°z»:,nje> a členi delegacije balkanskimi narodi in Rusijo čim tesneje. ne l,oznaj° lastnega mestnega mina, ko je bila naša pošta ognjišče italijanske politične agitacije in ko so mnttžice, pijane italijanskih zmag, hodile kričat pred poštno palačo in prirejat ovacije c. k. visokemu funkcijonarju ! Sicer pa nas »Indipendente* ni čisto nič presenetil se svojim vratolomim skokom od pravičnih premis tlo krivičnih zaključkov, od mesta, kjer je zahteval nepristranskih, vsemu občinstvu služečih uradnikov, pa do mesta, kjer zahteva uradnikov — Italijanov, agitatorjev ! Saj jih poznamo in vemo, kako plemeniti, kako pravični so ti »Indipen-dentovci«, ko razvijajo teorije, in kako brutalni in cinični so v praksi ! Ali presenetil nas je efekt »Intlipenden- izven uredništva, če ne drugje, pa vsaj do svojih družin ! Ako pa o tej ali oni veselici ne priobčuje vedno dovolj hitro poročila, ali pa, da je isto sploh izostalo, nastajajo potem navadno zamere. Očita se nam pristranost, preziranje in Bog ve kaj še vse nam vale na naša potrpežliva pleča ! I)a se temu nedostatku odpomore prosimo prireditelje veselic in zabav, da si ob takih prilikah preskrbe svojega poročevalca, ali pa, da nam dopošljejo ustopnice, da v slučajih, ko sami ne moremo — zlasti če je eden in isti dan po več zabav — nam bo mogoče odpošiljati svoje posebne poročevalce na vse take javne zabave. Da se v prihodnje izognemo raznim Kusija v tesnih razmerah z lialkanom, mi v tesni zvezi z Rusijo — to je pot, po kateri nam more prihajati korist. Italijansko brodovje ob avstrij ski obali ? l e dni se je bila raznesla vest, da italijansko brodovje obišče avstrijsko obal. Z oziram na to govorico zatrja sinoćnja »N. statuta!! Po tem pripoznanju iz zadnje mestne seje bi se pa mi obrnili tudi do iste državne uprave, ki meni, tla more kar prezirati vse pritožbe, rekriininaeije in kliee za od pomoč nas tržaških in okoličanskih Slovencev, z vprašanjem: ali se ni pregrešila proti svoji K. Pre-se« da v dunajskih političnih krogih dolžnosti, ki jej jo nalaga skrb za dobro javno ni nič znanega .. tem. < Micijelno da gotovo ™™> ko j e t a k o n e o d p u s t n o • m a-še ni prijavljen ta obisk. Sploh da se tak 1 ° v a ž » 1 a k 1 ' * okoličanov, d o-•bisk smatra zelo neverjetnim. poslan jej na nenavadno i mpo- zanten način: v soglasno v s prejeti h resolucijah cele vrste shodov p o vsej okolici: klic po I ržaske vesti. boljši administraciji, klic j) o hra^oceno pri poz nanj« Ako mogočni z a 8 u 11 1J 11 : okrajnega glavar- go*|xidje. ki gospodujejo „a magistratu tržaš- stva za ok ° 1 1 C kl,° «"nutJu' ka" kem, |MM|lagajo reformo občinske uprave v tere*a bi si rn°rala Želeti tud' državna uPrava sama, ker bi v veliki meri koristilo tudi dr- j*»' i lagajo reiormo ooeinske upra naš: okolici, je v tem predlogu implicite obseženo pripiznenje, da dosedanja uprava ni odgovarjala ! < > pa > » gospodje prišli tlo tega spoznanja, ne da bi bil kdo drugi izven kroga njihovega, [»red katerim imajo morda vendar žavni misli ? ! Mnogo grehov je že storila ta državna uprava na tržaškem ozemlju in ta ravnokar označeni ni — najmanji ! Beležimo in si zapomnimo! Poti na- le malce res|»ekta. pritisnil nanje, potem je slovom »Ali je Italijanov v Trstu« je priob- to zna:i;.-nje, da je morala biti dosedanja čil včerajšnji »Indipendente« pikro pisano uprava t k m -laba, da je reforma |K»tala toli notico na adreso poštnega ravnateljstva. Po- nujna, da je -ploh ni več pretveze in ga ni v°d tej ojstri rekriminaciji je bilo tam nave- ozira. k 1. bil om<»gi<čil gosp'»di, tla bi se še deno dejstvo, da je v poštnem uradu na trgu nadalje izogibali tej |K>trebi. Negozianti nameščena neka gospica, ki govori V dejstvu torej samem že, da so signori le slovenski in nemški, ne pa italijanski, iz la-tn** inicijative prišli s predlogom za re- Italijanskega da zna komaj toliko, tla more formo administracije v naši zgornji okolici, je povedati stranki, naj se obrne do druzega obseženo dragoceno pri(»oznanje, koliko so uradnika. grenili d< -e»iaj na javnem blagru naše oko- »Indipendente« apostrofira ravnatelja po-l;"e n je to pri p' »znanje v kričečo ilustracijo šte, da-li mu ni nič znan govor mi nisterskega oni pr - uli ap..-troti. zagreš*-ni <»b izvestni, predsednika Korberja uradnikov v Pragi, slovesni priliki na adreso naš li okoličanov: v katerem je z veliko plemenitostjo nacrtana kako »radi da imajo gospodje nase okoličane ! idej a i na slika uradnika, ki n a j b o v a-Nič ne .preti rujemo, akti pravimo, da se je r u h nepristranosti zakona in ob veliko grešilo na javni blaginji okclice. (ireh enem vesten tolmač želja p r e-je ravno sestajal v tem, da s»« je grešilo ve- bi a 1 s t v a ?!! »Indipendente« vprašuje doma in betoma. Koliko tožeb so že pisali j nadalje, :!a-li se v tem kaže umevanje potreb na- oko' -an proti tej upravi, koliko tožeb dežele, ako za občevanje s strankami postavko sporočili mestnemu svetu potom svojih Ijajo <»3ebe, ki ne umejo njih jezika?! I radi zakonitih zastopnikov !! Ali pa se je kedaj— so — na vse zadnje — omenjeni ob-povejte ljudje '»ožji ! - našel le jeden sam činstvu ! tove« notice! Taje bil naravnost fenomena- | ocitanjam in zameram opozarjamo vse pnre- len. Včeraj je bila objavljena in danes tlo- diielje narodnih zabav, da od sedaj naprej tične uradnice — kakor čujemo — že ni oklanjamo vsako odgovornost za priobcevanje več v »loti č nem ura «1 u. In tudi temu poročil vseh onih zabav, za katere se nam ne bi oporekali, ako se ne bi spominjali, pravočasno doposlalo dotično vabilo s koliko tožeb so že Slovenci napisali radi ne- programom in ustopnicami za poročevalce, čuvenega, žaljivega in provokatoričnega po- Pri sv. Ivami bomo praznovali tlne3<). stopanja ravno nekaterih poštnih uradnic, ne t. m. procesijo sv. Rešnjega Telesa. To je j tla bi bili dosegli vsaj toliko efekta, tla bi gotovo ena nalepših procesij v okolici že za- I se taka žaljenja našega jezika in ponosa naših radi lepe lege ceste, po kateri se pomika , strank ne ponavljala še danes! sprevod. Zato je isti naš dan in praznujemo To razliko v postopanju treba da si ga le mogoče slovesno. Kako pa naj bi zapomnimo in dobro zapišemo v knjigo svojih zaključili ta naš dan lepše, nego z vrtno ve- skušenj ! selico v korist naše priljubljene družbe sv. I r rede lita — nervozna! Mi gotovo Cirila in Metoda?! Sv. Ivančanje, ganite se nismo toliki prijatelji militarizma, tla bi hoteli vendar in pridite vsi ! Zdaj sta bili dva tajiti, da njega predstavitelji včasih skačejo veselici zaporedoma v korist družbi, a vas preko ojnic in da je njihovo vedenje včasih je bilo na istih le malo. Ne, upoštevati ho- tako, da civiliste uprav izzivlja na odpor. «emo vse okoliščine, ki so Vas zadrževale, da Vsako nepristojnost militarizma nasproti ob- niste prišli tako daleč. A zdaj, kdaj, ko bo činstvu treba obsojati. Danes pa smo v čudnem veselica doma pri sv. Ivanu, zdaj ne vsprej- položaju, da se moramo postaviti na stran memo nobenega izgovora, kajti priti morate častnikov in proti civilistom in sicer proti ta- vsi vsi, da položite svoj dar na altar dorno- kim civilistom, ki v resnici dosti več simpa- vine. Na veselici bo godba, petje, igra, lote- tizirajo z militarizmom nego mi. Ti civilisti «>ja in ribarenje. Program priobčimo pravo- so naši ljubi znanci : italijanski irredentarji ! časno. Uljudno vabimo tudi vrle Tržačane, Ti ne sovražijo militarizma kakor takega, !"*ide, komur je le mogoče! Posebno pa ampak le — avstrijski militarizem. V itali- naj nas počaste naši dični »Rokonjači« in »Ro- janske vojaške uniforme so pa tako zaljub- kovnjačice«. Na veselo svidenje v nedeljo dne hijeni, da so še municipalne redarje svoje 30. t. m. ! oblekli v pravo pravcato vojaško uniformo Naglica ni dobra. 22-letni mornar An-— laško! In so jim dali — to posebno pov- ton Fajdiga s parnika »Imperatrix« je od-darjamo — mesto prejšnjih kratkih mečev liajal predsinoči iz slobodne luke. Ko je dolge sablje, katere vlačijo za prišel do izhoda, pa je bil tam precej dolg seboj po tleh. Človek bi mislil torej, tovorni vlak, ki se je polagoma pomikal in da teh irredentarskih gospodov žvenketanje tako za nekoliko časa prepreč i prehod. Kaj-s sabljo po tleh ni malo ne dela nervoznih ! re- o i - - i -i. i■ • t gnicolov« ! Ima vsaj slavna policija dovolj Sad našega primorskega italijanohlskega & J i j > vladnega sistema bujno dozoreva in dozorel °I,r*uia- je že takti daleč, da kar že javno demonstri- Poskusil samomor. Včeraj zjutraj se rajo proti vsemu, kar je avstrijsko, v prvi J« neka Viktoria R. iz ulice Kremo hotela vrsti pa proti avstrijskemu vojaštvu. Tržaški ■ zastrupiti. Na upitje njenih otrok pa so kmalo irredentarji so začeli dobro posnemati ne-1 pritekli sosedje in poklicali zdravnika, kateri kdanje postopanje svojih bratcev v Milanu jej je izpral želodec in jo tako rešil smrti, in po drugih laških mestih. Ker pa si mo- j Vzrok obupnemu činu so bile slabe družin- ramo misliti — na podlagi neštevilnih sku- ^ke razmere. teh signorov, ki bi bil vsaj toli vesten, da bi bil rekel, da treba zasledovati, je-li so in v koliko opravičene te pritožbe?! Niso-li vsikdar in vsi vsako tako pritožilo proglašali kakor frivolen poskus za motenje dobrih odn'»šajev med občino in — okoličani ?! Niso-li zastopnike naše okolice, ako so priprl haj ali s takimi pritožbami, vsikdar zmerjali z agitatorji, ki rušijo javni mir : z arutfd-pop{»oli ?! Niso-li vsikdar jemali v zaščito vsaki in tudi najgrši čin tistih organov j»o Do tu soglašamo popolnoma z »Indi-pendentom«, podpišemo vsako besedo. Ali z zaključkom svoje notice je laški list popolnoma podrl ves dobri efekt, kajti priznal je. da odklanja take uradnike, ki bi odgovarjali idealni sliki" Korberjevi, ampak tla hoče na-sprotuo, takih, ki ne bi odgovarjali, tla hoče le — italijanskih uradnikov !! Torej takih, ki z velikim delom občinstva ne bi znali občevati! To je povedal, izrazivši željo, da bi sedanji ravnatelj prisne okolici, ki -o bili nositelji jn predstavite ljim a l čase Pokornega neljubega spo-- šenj — da se merodavni činitelji ne ujuna-čijo do kakega, v resnici odločilnega koraka proti nervozni in predrzni laški gospodi — da bi za bodoče preprečili take škandale — svetovali bi jim, naj vsaj odpravijo tržaško posadko, tla ne bo nase vojaštvo izročeno na niilos* in nemilost zasramovanju irredentarske svojati! Kam plovemo ? Irredente pa vendar le ni v Trstu —kaj ne, ekscelenca grof Ooronini ? ! Slavnim narodnim društvom in prirediteljem javnih zabav na blagohotno tivaževailje. Ker se velice, koncerti, dramatične predstave in druge take narodne zabave množe vedno bolj, prihaja naše uredništvo često v nemale pril»ke radi tozadevnih poročil v listu. Tega se vendar ne more zahtevati od skromno odmerjenih moči v našein ureduištvu, da bi moralo biti vedno poleg in povsod i. Ne pozabiti, da tudi slovenski uredniki imajo kake dolžnosti tudi Iz bolnišnice je pobegnil zM-letni Vincenc Lafortezza. Ril je v zaporu radi tat-tvine in so ga, ker je obolel, poslali v bolnišnico. Tam se je preoblekel v obleko nekega druzega bolnika in pobegnil. V ulici Tintore pa sta ga srečala dva policijska agenta, katera sta ga takoj spoznala in odvedla zopet v zapor. Dražbe premičnin. V poned., dne junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Piccolomini št. 0, hišna oprava : v ulici del Pane št. 2, klobuki ; v ulici degli Artististi št. 1, hišna oprava; v ulici Mau-zoni št'. H, hišna oprava ; v ulici Madoninna št. 2. in v ulici JSanita št. konjska oprava in dragocenosti ; v ulici Sanit:! št. 8, dragocenosti ; v ulici Farneto št. <», hišna oprava in oblačilo; v ulici Caserma št. 14, hišna oprava. Vremenski Testnlk. Voeraj: topiomt-r oh 7. liri zjutraj 19 2, ob 2. uri j*»poludne S;J,- C*. — Tlakomer *>l» 7. uri zjutraj 761.0. — 1 >ane*» plima '»h —predp. in oli 2.25 |M-p. ; okkr oh T.*» predj»oludne ■ ri ob H,f)ll popnladae. V pefršefiije >pomina pok. Irana lhrama je daroval za moiko [»odmžiiico sv. Cirila in Metoda g. Franjo Žitko 10 K. — V isti namen je daroval g. Viljem Erras Zavodu sv. Nikolaja 10 K. (iosjmhI Ludevit Furlaniz Dunaja jedo-|M>-ial na upravo našega li-ta 20 K za muž ko fiodružn ieo družlje sv. Cirila in Metoda «mesto \>nca na grob svojemu dragem«! bratrancu* ; dr. F. Mandic isti (»odružnici l«t K : v včera -nji izkaz darov v |»očeščenje -jHimina |»ok. Ivana A hrama moramo {»opraviti v toliko, da je gosp<»d Kornelij Oorup daroval vsega skupaj 40 kron in sicer 20 kron trgovskemu izobraževalnemu društvu in 20 kron za »Narodni dom*. Novi deležniki drii-tva »Narodni tlom r Trstu c. i*. C». [va.i Kuavs v Trstu z 1 deležem ; 10- Josip Oregorič, trgovec v Trstu, -tara mitnica št. 4. z 1 deležem ; 11. <». dr. Fran Mandic', zdravnik v. Trstu, z 1 deležcrn. Slava! Živeli nasledniki ! Nadzorniki in nadzornice j Delal--keira podpornega društva« so vabljeni na prvo sejo, ki bo v nedeljo dne 2-"». t. m. ob 1. uri {Hipoludne v društvenih prostorih. V tej »eji imajo izvoliti načelnika in tajnika. Odl»or. Darovi gf. Nikolaja. Pokroviteljica je pitala j I rža-ka hranilnica in j»osojilnica' z done.-kom 100 K ; prvo u - ta nov n ino je jn»-slala posojilnica v Pod grad u 40 K, drugo pa župan^tv«. * irknii-a tu-li 4<> K. Dalje so darovali irg.: <»u-^tin duhoven v Trstu ."» K, dr. Pavlica v Gorici 10 K, hranilnica in po--.jiinica v Soožečah ."» K. Jaklič, vojaški du-toven v I rstu, 2<» K, na zadnjem ol»čnem 7. '-»ru ^e je nabralo 12 K f>5 st.t Jakob Lo-vretič 4 K, uredništvo »Slovenca« 5 K., županstvo Sežana 2*1 K. N. N. 1 K., Viljelm Erra* IO K. — Srčna hvala vsem blagim darovateljem. 1» I a g a j n i š t v o. /a sodelovanje na tinK. otroci v spremstvu sta riše v so ustopnine prosti. Na kon«*ertu bo svirala ve-eran-ka godba ter blagokotno sodelovalo J*€rvsko društvo "»lava«. Zvečer Im» električna razsvetljava in -c bodo mej točkami prižigali krasni umeteljni ognji. Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev »Narodne godbe« in -•* ImmIo radi tega preplavila hvaležno sprejemala. Koncert novoustanovljenega škedenj-«ke:ra orkestra vršil se bo. kakor smo že -voječasoo omenili, v - »Itoto, dne 29. junija t. 1. v veliki in zračni dvorani g<»sj»e Marije Sanein Cemot v Skednju s sledečim vspo-redom: 1. I^ehar: »btj }»oči«. koračnica. 2. *■». P rnat : i-Zalost«, osmeroglasen mešan zbor - -premljev anjem orkestra. '-'>. » Kanta rovi zltjsti«, p<«lka. 4. L.: »Dunajsko življenje«, valček. ."». Vilhar: »Na goro«. dvosj»ev za ten- >r n bariton - sprem ijeva njem glasov i rja. ). Sudes-i : »Podoknica . 7. »Spomini«, mazurka. v ^^ »Ljubicino koprnenje«, koncertni komad. ik*... »I* kamen«, |x»lka. 10. . % » Kon jeniška «, koračnica. Opozarjamo na ta koncert vse ljubitelje resne orkestralne glasbe. Novoustanovljeni -rke-ter :e se-tavijen iz vseh pihalnih in godalnih instrumentov, ki spadajo v srednje-velik orke-ter 1 sestoji iz blizu dvajset členov) n 00 posebno j»orai»eu za naše narodne za-•ave, verel ce. giedališke predstave in koncerte v mestu. Orkester je ustanovljen na »rotes jonelni |»odlagi in ima vsaki dau svoje • aje, kar mu zagotovlja trajen obstanek in pravi umetniški razvoj. Nadejamo se, tla si bodo znali tržaški Slovenci ohraniti to znamenito pridobitev v našem socijalne m in specijelno glasbenem delovanju. Prvi slovenski orkester na tržaškem ozemlji se je ustanovil brez vsacega h ruše-j in bobnnnja, ali toliko bolj resno in gotovo. Na občinstvu je sedaj, da o njem izreče svojo sodbo. Vesti iz ostale Primorske. X Konsumno ti r 11 š t v o v M e <1 o-linu pri Pulju je začelo delovati dne 17. t. m. — Zanimanje za to novo društvo je veliko. X »Sokol« v V o l o s k e m. Mladina v Voloskem-Opatiji snuje telovadno društvo «Sokol». V želji, da bi se lepa ideja uresničila čim prej, kličemo nje povspeševateljem krepak : Na zdar ! Razpis učiteljske službe za risanje. Na tukajšnji ob r 111 o - nadaljevalni šoli oddati je učiteljsko mesto za risanje in sicer v II. tečaju po iS ure na teden za nauk o projekciji in v III. tečaju po i) ure na teden za strokovno risanje za klesarje (kamnoseke.) —Vseli <» ur se lahko izpolni 1 v enem dnevu. Učna nagrada se določi po dogovoru. Potnimi se posebej plača. Prosilci naj svoje dokumentirane prošnje dopošljejo popisanemu odboru do 10. avgusta t. 1. Šolski odbor obrtno - nadaljevalne šole za klesarje na Nabrežini. dne 1<». junija 11101. PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Zaloga: ul. lstituto 1« Telofon st. 145 Pisarna: Corso 41 Telefon St. 141 Sprejemajo ae pogrebi v veliki jrali in T., II., III. IV. razreda; prevtzi mrliče v v tu-in inozemstvo : katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato- črni, srebrno-črni in zlato-mo e 1 a v -k e g a bralnega društva v Idriji, kakor tudi drugi členi, prirede dne jfi'. rožnika t. 1. izlet v Postojno. Koncert st1 bo vršil v gostilni pri gosp. Vičiču in ne pri gosp. Kemieu, kakor je bilo naznanjeno v prvič. * Občni zbor kmetijske dr ti-ž be kranjske. Popolnujč včerajšnjo „o-tico o občnem zboru kmetijske družbe kranjske |m »dajemo po družhinem poročilu še sletleče potlatke : Družba je imela koncem minolega leta .M»s 1 rednih in pt»leg teh še 19 častnih in 9 d«»pisujočih členov. Na novo je bilo ustanovljenih 14 podružnic, vseh podružnic je sedaj 11^. Izmeti družbenih zavodov in podjetij omeniti je v prvi vrsti podkovske šole, kjer so se učenci učili podkovstva ter ogledovanja mesa in živine. Občnemu zboru je bilo naznanjeno, tla se je pričelo delati na to, da se podkovaka šola preosnuje v modernem zmislu, in tla se najbrž pri podkovski šoli ustant»vi tudi bolnišnica za živino. Iztlružbine drevesnice so lani oddali členom 20.(Xf0 visi »k odebelit i h drevesc. Družbina drevesnica je naj ve č j a izmeti vseh drevesnic v Avstriji, vzdrževanih i z j a v n i h s r e ti s t e v. V kmetijski gospodinjski soli je bilo tudi rai-nolo leto polno število učenk. Društveno uradno glasilo »Kmetovalec« izhaja sedaj v :>* m M > izvodih. Leta 19 jo znašal promet v blagu razposlanem od družbe podružnicam in podi Hžničnim členom, prilično 4lM> vagonov, denarni promet družbe pa je znašal ♦>71.492 kron. Kojansko posojilno in koiisuniiio društvo v Kojauu (pri cerkvi) priporoča svojo dobro znano „Društveno krčmo u Julij Redersen ■L v kojej se toči : • i i-- i v v -j izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih najooljse tlomace erno vino po .»_ nove. t vrste istrsko ' „ . „ 4U B I aparatov, kakor tudi Steinfeldsko pivt» v sodčkih iu buteljkah. Gorke in mrzle jedi. Lep senčnat vrt. OIO Krogljišče. 8Aleksantler Un Minil Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst -•J T R S T Zrn TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (solsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 1 1 1 1 Sf S) \ elik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^ vrbuje uaroćbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ^ ILDSTSOVASI CEN'iK ZASTOJU IX FRANKO ^ Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. Trst. — Via del Torrente št. S5S-:i. — Trst. (Nasproti „Isola Cliiozza.44) Kirurgični instrumenti, ortopedieni aparati, modrci, umetne roke in nt>ge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, suspenzori, elektroierapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zalog-a, pretlmett>v z kirurgična zdravljenja, angležki predmeti o I gumija in nepremočljivih snovij. 'S JOŽE BOLE urar pri železniški postaji na OPČINAE popravlja in prodaja vsakovrstne ure pojako ugodnih cenah ter jamči za vsako izvršeno delt). Priporoča se slavnemu občinstu na Krasu in pooko'ici. ! S-- Brzojavna poročila. Vtjiia v južni Afriki. LONDON J2. (15.) »Dailv Mail« javlja iz Johacnesburga : I)ewet ss nahaja zapadno od Kronstadta. Listi javljajo iz Pretorije: Dve poveljstvi Burt»v ste se ztlružili severno od Pretorije. Mali oddelki liurov obkrožajo neprestano angležke spretlnje straže. Veliki knez Aleksander Mihajlovie na potovanju. SREDEC '22. (B.) Govori se, da veliki knez Aleksander Mdiajlovič meti prvim in 10. junijem na krovu oklopnice »Kotislav« tlospe v Burgas ali Varnt>, odkoder ga knez Kertlinand spremi v Sredec. Javna zalivala. Odbor ženske podružnice družbe sv. ("irila in Metoda v Trstu šteje si v prijetno dolžnost zahvaliti se n a j s r č n e j e vsem gg. igralcem in igralkam Kokovnjaeev«, posebno pa onim, ki so hodili r e ti n o in t o č n o k vajam. Prepričani naj bodo, tla vemo ceniti njihovo p o ž r t v o v a l ihi s t in njihovo resno voljo koristiti dobri stva'i ! N a j t o p l e j š o zahvalo izrekamo tem potom tudi vrlemu »Slovanskemu pevskemu društvu c in njega pevovodji, ki sodeluje že leta in leta na naših veselicah, a to z vso ljubeznijo iu nesebičnostjo. Iskreno hval i tudi vrlemu »Obrtnij -skemu društvu« v Rarkovljah, ki nas vedno ' drage volje vsprejeraa v svoje lepe prostore. Hvala vsem. ki so sploh kako pripomogli do sijajnega vspefaa »Rokovnjaeev«. Svojo hvaležnost izrekamt* tudi si. občinstvu, ki nas je, {»osebno na j»rvi predstavi^ v tako ogromnem številu. Priporočevaje se nadaljni požrtvovalnosti delujočih oseb in naklonjenosti slavnega občintsva, beleži se odličnim spoštovanjem ODBOR ženske jw»dr. družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Is i S P S s i p £ 1 i I i € i € £ € s € € 1 1 „SLAVIJ A" vzajemno zavarovalna banka v Pragi. P. t. Članom ihnm odseka i in II (zavarovanje kapitalov za življenje in smrt) ki so sklenili svoja zavarovanja v letih 1 896 do I 895, pripada 10°lo na dividenda. Divedeuda izplačuje se v smislu § 3. pravil odd. I. in II. na doslej veljavne police tako, tla se odbije 10°/o od zavarovalnine, ako zavarovanec ne želi. da se mu v gotovem denarju jzplača. 10% na dividenda pripada brez izjeme na vsa zavarovanja kapitalov kateregakoli razkazila v glavnem odseku I. in II. oddelka, tedaj na zavarovanje za slučaj smrti, doživetje in na zavarovanje dote deci. P. t. članom, ki so celoletno zavarovalnino za leto 1901. že plačali, bode se omenjenih 10°/0 v gotovini izplačalo, onim članom pa, ki plačujejo zavarovalnino me-ečno, četrtletno ali poluletno, bode se odračunovala tli videnda s 1. dnem julija 11)01 začenši, tlo oO. dne junija 11*02 pri posameznih obrokih. Zavarovanci i/, leta !S9o imajo pravico tlo dividende od zavarovalnine, ki so jo v tem letu uplacali. Reservni in poroštveni fondi banke .,Slavije" iznašajo koncem leta 1900................ K Od svojega obstanka izplačala je banka ..Siavija" svojim članom zavarovanih kapitalov in odškodnin v vseh oddelkih.................... „ Samo za leto 1900. bilo je izplačano p. t. članom dividende ..................... Vse dividende pa so doslej člani prejeli...... 22.914.972 10 66.195.901-65 105.750-56 812.29184 kar je gotovo najboljši praktični dokaz, kako koristno je zavarovati se pri banki „SI-AVIJI" kot vzajemnem zavodu Pri tej priložnosti opozarjamo najširje kroge na ugodne in cene tarife banke »Slavije«. Zbirko najpripravnejših tarifnih razkazil za zivljensko zavarovanje radi na zahtevo vsakomur dopošljemo. a i Š* V LJUBLJANI, v maju l'.Hil. Generalni zastop vzajemno zavarovalne banke „Slavije". Svoji k svojim! IVAN REBEK kljućarski mojster Celje. - poljska ulica št. 14. Pripor«»ra slavnemu oličinstvu svoje najnovejše in najboljše :iparate za streljanje proti toči. XX xxxx c>n Zaloga šivalnih strojev za domaČo ral »o ali obrtnike «•• kram m»pre;. MT 5 letno jamstvo. Velik izbor vseli pripadkov spadajo-eili k šivalnim strojem. Pošiljatve na deželo po povzetju. Mehanična delavnica za jM.pravljanje ntrojfV vseh vr-»». * 4-T J, T X r 4- T 4- T ,1, T J* * J. vt V T 4r T J' T A -r T T J, F -r j, J/ T Velika zaloga koles novih ali vze rabljenih i/, prvili tu ~ in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih eenah. Jiogut izbor pripadkov in pneu-matik. Sprejemajo se vse po prave kakor tudi lakiranja na ognju in niklovanja. Veliki krah ! v:XX RUDOLF R O T T L Trst. Trg Piazza S. Catterina št. 2. :xxxz= :xxxx: :xxx: :xxv HESTAVRANT ¥ ¥ .. 4 8 PRENOČIŠČEM ^ na Opčinah odpre podpisani z jutranjim dnem v lii-i gospoda .1 a m 5 e k a >t. 17 t. Sobe so lepo mehlirane. ]»ostrežbal»o točna. Točila se bodo razna vina-najbolje kvalitete, posebno teran I. vrst«', potem Dreherjevo pivo. Kuhinju ^^ izborna. Priporočuje se mestnemu občin stvn 111 onemu na deželi za obilen obisk s« beleži udano Si J OSI J) \ U k. ooooocoooooooc GORIŠKA LJUDSKI POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiii. New-York in London nista prizanašala evrop-ki celini ter je bila velika »uloga tuje srehrniae prisiljena oddati vna-jem zalogo zgolj proti Majhnemu plačilu oelavnih moči. Pooblaščen sem iz dobrih nab»g. Pošiljam torej vsakomur lepe predmete le proti teinu. da se mi povrne gld. 6.60 in sicer : komadov najfinejših namiznih nžev o pristno angleško klinjo ; komadov amerikanskih pat. srebrnih vilic iz enega komada : H kom. anier. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 komad amerikanska patent, srebrna zajemalnica za juho; 1 kom amer. pat. srebrna zajemalnica za mlesko: ti kom. ang Viktoria čašic za podklado; -l kom. efektnih namiznih svečnikov ; I komad cedilnik za čaj ; 1 kom. naj ti □ sipalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6 60. Vf*-k teh 4-J predmetov je popred -lalo gld 40 ter jih je moči sedaj dobit-po tej miuimalni eeni gld 660 A meri eansko patent srebro je skozi in skozi ltela kovina, ki obdrii l*>jo srebra *2"> let. za kar se garantuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na nikakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno. :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxft -X- (>S. kr. piiv. tvornim strojev, brizealiiie. čelad, eevij. pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdkc 0*j6nm R A. ^MEKAL-A SMiif-Praga podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste. s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe struni vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalice. s katerimi za-moreta že samo dva človeka de-lati: izučba lahka in brez niaši-nista. Dalje motorne vozove, aparate za aeetileuski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po li> kron. ..Avstrija- po J<> kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po eeni. Uzorci in eeniki brezplačno. — Ugodni plačilni svatbeno in priložnostno darilo ki A kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. liobiva -e edino le v Hraiiilne vloge sprejemajo se od vsaeega, ee tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/s0/oj ne 1" odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na JK, menjice po t> °/0 in na vknjižbe po j>7*°/o Vradlije vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od "2. de. i.e - Zaloga vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh slogov za vsak stsvn o (Brunerjeva lii^-ai. Zaloga izgotovljeuih oblek za moške in ilećke in sicer: obleke za moške <"1 gl »».."»i do za dečke od gl. 4.f»(l do suknene jope v velikem izboru od gld. .'i do -S, suknene hluće od gld. l.ISO do 4. volnene goldinarjev 4.50 d<» 9- \'ebk izbor površnih sukenj v modernih barvali od irld. ! do !•». Volnene obleke za dečke od .'J do 12 let od gld. do od platna ali satena v raznih barvah od gld l do f>. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (alodjeva kožai za delavce, izgotovljene v l«stni predilnici na roko v Korniiuu od gld. l.oO do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaj u potrebe v 24 urah. »» g. Rumpel .Javljam slavnrimi oVM'instu. da sem inženjer in stavbinski sprejel gostilno O O O podjetnik. O O O Dunaj. XIX., Colloredogacse št. 38. TOPLICE J AB LONEC MARIBOR. Spn'jf-ma pripravljalna dela, projekti-r:ma in izvršitev v o d n i b nape 1 j a v, vsakovrstne dob* ve vode za občine, urade ih zasebnike. Ve za O O O J l.narne rn iianalizaeije. O O O Najboljše reference! o 27 letna praksa! illa Rosantlra" v Zavijali kjer turim prve vrste črno in l»el«» vino istrsko ter Kozlerjevo pivo. Izvrstna kuhinja. Lep senčnat vrt in krjglišče. Svoj k svojim! Zaloga obuvala v ulici Riborgo štev. 2. Pozor okoličani in tukajšnji Slovenci ! V mojej zalogi vdobite na izbor najcenejše in okusno izdelano obuvalo. Sprejemam tudi naroebe po meri. Sloveči proTesarji zdravi Isti a in zdravniki priporočajo Želodčno tinkturo lekarnarja piccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec krepčujoče in tek vzbujajoče, dalje kot prebavljenje Tu telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe na navadnem telesnem zaprtju Razpošilja se proti povzetja v šfcatljicali po 12 in več siefleničic. Crodaja sii v lekarnah v Trstu, Primorskem, Istri in Dalmaciji po .'JO stot. stekleniči.ia. •i 4 S Za obilni obisk se toplo priporoča Za mnogobrojne naroebe se toplo pri-| svojim rojakom udani poroča Josip Bogateč. Lovrenc Vodopivec. M. U. Dr. Ant. Zahorsky nriporoea svojo jmiiuou na |n>ro«lih, alforlih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, heli tok. neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carintia štv. S. (»I ".»-11 in o