Is&aja vi.»k eetrtek in velja s poštaiaa vi-efl aH a Mariboru s podil)«-a jam na dom r.a celo leta S3 D, pol leta 16 D, ««trt leta 8 D. Izven J« gaslavije 56 D. Naroč-aiaa se pošlje na uprav-aištvo »Slov. Gospodarja* ▼ Mariboru, Koroška cesta 5. List se do- pošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. — Telefon inter-urban št. 113. Posfimcwîo ftevfika stan« 1-50 dlw. Poštnina plačrna t gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO ISreiaištva je v Maribani. Koroška cesta Sk. 8. J*®ka»isi se »e via«a§». Oprava ištvo sprejema aaročaino, inserate is reklamacije. Cene iaseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primere. popast Nezaprte reklamacije «D poštnine proste. čekovni račun poštne^ urada Ljubljana 10.6C1. Telefen interurb. št. 113. 40. itiwîEkas ■HRIfeOR^ dne 17« septembra 8921» 59. letnik« Zveza narodov. Zveza narodov je največja in najobširnejša organizacija narodov in držav, ki ima za cilji, da se za-jarnči mir in varnost. Države, ki so pristopile ali še bodo pristopile, so obvezane, da nočejo začeti vojne, da hočejo ohraniti v polni svetlosti mednarodne odnošaje, aasnovane na pravici in časti, da hočejo strogo spoštovati določbe mednarodlnega prava. Zveza narodov, koje sedež je v švicarskem mestu Ženevi in koja je bila ustanovljena 10. januarja 1920, ima te-le organi1: 1. zibor ali skupščino Zveze, ki se vrši navadno vsako leto določeni čas ali kadar to zahtevajo časovne potrebe. Na tej skupščini se razpravljajo vsa vprašanja, ki se tičejo svetovnega miru ali pa aa človeštvo važnih kulturnih, gospodarskih in zdravstvenih zadev, ter se sprejemajo novi člani, za kar sta potrebni dve tretjini glasov skupščine. 2. Svet, ki je sestavljen iz 9 članov: 5 zaveznikov velesil in 4 zastopnikov drugih držav, ki so članice Zveze in ki jih izbere skupščina. Svet se zhere, kadar to razmere zahtevajo, ali vsaj enkrat na leto ter je pristojen, da razpravlja o vseh vprašanjih, ki se dostajejo svetovnega miru. 3. Stalno tajništvo na sedežu Zveze v ženevi. Zasedanje sveta Zveze narodov. Pretekli teden se je svet Zveze narodov sestal k zasedanju. ZbTali so se zastopniki vseh velesil in tudi drugih držav. Francija je poslala ne samo svojega zunanjega ministra Brianda, marveč tudi svojega ministrskega predsednika Painleveja. Anglijo je zastopal aumanji minister Chamberlain. Italijanski ministrski predsednik Mussolini, kateri ima velik apetit po tuji zemlji in kojemu vsled tega Zveza narodov nikakor ni po godu, ni sam' šel v Ženevo, marveč je tja poslal svojega zastopnika. Našo državo je zastopal zunanji minister dr. NLnčič, ki je seboj vzel nekaj" svetovalcev, med n|hni Stjepana Radiča. Države, ki niso v Zvezi narodov. V Zvezi narodov je sedaj zhranih 56 držav. V njej niso zastopane ne Zedinjene države severne Amerike, nie Rusija, ne Nemčija. Zedinjene države nočejo sodelovati pri Zvezi, ker se bojijo, da bi s tem bile vpletene v težke spore, ki se vedno pojavljajo mM državami v Evropi in v drugih delih sveta. Rusija noče pristopiti, kar ruski boljševiki obsojajo politiko velesil, ki vodijo Zvezo narodov in odločujejo v njej, kot velekapitali-stično in blaginji narodov sovražno. Nemčija pa še ni pristopila, ker se boji člena 16. pogodbe Zveze narodov, po kojem bi morala tujim vojaškim četam dovoliti prehod skozi svojo državo. Recimo, da bi nastal spor med Nemčijo in Poljsko ter bi nastala med Poljsko in Nemčijo vojna, za katero bi odgovornost padla na Nemčijo, bi po tej pogodbi morala Nemčija dovoliti Franciji, ki je zaveznica Poljske, da smejo francoski vojaki marši-rati ter se voziti skozi Nemčijo, da pridejo Poljski na pomoč. Govor francoskega ministrskega predsednika. Na zasedanju sveta Zveze sta govorila francoski ministrski predsednik Painleve in angleški zunanji minister Chamberlain. Ta dva govora sta bila pričakovana z največjo radovednostjo ter poslušana z največjim zanimanjem. Povedal pa ni ničesar novega ne eden ne drugi, marveč sta nam zopet protolmačila znano stališče- vsak svoje države. Painleve je največjo važnost polagal na vprašanje varnosti in sigurnosti. Francozom je nemški strah vedno pred očmi, najsi spijo ali bedijo. Kaj bo, ako se Nemčija zopet dvigne, d'à obračuna s Francijo? To vprašanje venomer razburja Francoze. Painleve je ves svoj govor, ki ga je imel v Ženevi 7. septembra, zasnoval okoli tega vprašanja. Hvalil je takozvani ženevski protokol, ki ga je Zveza narodov sprejela lansko leto in ki bi v istini onemogočal vsako vojno. Toda ta protokol ni bil sprejet od vseh merodaj-nih držav, zlasti se mu je protivila ter se miu še zdaj protivi Anglija. Painleve je izjavil, da se Francija še zdaj zavzema za ženevski protokol. Ker pa še ni upanja, da bi vse države sprejele na se obveznosti tega vse-občega protokola, se mora Francija zadovoljiti z varnostnimi pogodbami, ki jih sklepa s poedinimi državami. V glavnem gre za varnostno pogodbo med Nemčijo na eni strani ter na drugi strani med Francijo, koji se v tem vprašanju pridružujeta Anglija in Beligija. Ta pogodba, ki hoče vse spore, ki bi se mogli pojaviti med Nemčijo in Francijo podvreči kakšnemu nepristranskemu razsodišču ter tako preprečiti vsak oboroženi spopad, je sedaj v razpravi. Upravičena je nada, da bo ta pogodba, ki bi bila največjega pomena za ohranitev miru v Evropi, ker bi odpravila nevarnost vojne med dvema največjima dosedanjima neprijateljima, med Francosko in Nemčijo, kmalu sprejeta. Nemčija se toliko ne protivi priznanju njenih državnih mej proti Franciji, kakor jih je določila versaljska mirovna pogodba, kolikor se protivi, da bi priznala državne meje poljske države. Te meje pa je v posebni pogodbi zajam-čila Poljski Francija. Tako se hoče mir v Evropi povezati z raznimi takimi pogodbami, kakor s členi sklenjene verige. Kaj pa če eden ali nekaj členov te verige ' popusti? Govor angleškega zunanjega ministra. Angleži promatrajo zajamčenje miru v Evropi e drugega stališča. D očim stavljajo Francozi iz prej označenega razloga vprašanje varnosti na prvo mesto, Angleži pomikajo na prvo mesto vprašanje vojaške oboro-: ženosti. To je storil angleški zunanji minister Cham-j berlain v svojem govoru v Ženevi dne 10. si-pteiubra. Za Angleže je največje jamstvo miru v tem, da se vse države čim največ, in to do zadnje možnosti razoroži j«. Praktični Angleži dobro vedo iz izkušnje, ki so jo napravili z veliko oboroženostjo Evrope pred1 svetovno voj-! no, da se kanon, ki je pripravljen in nabasan, kar rad sproži ter da sproženemu zopet rad odgovori njegov tovariš v drugi državi. V tem je trajna nevarnost vojne. S praktičnimi Angleži se strinjajo še bolj praktični Amerika nci in zato je sedaj ob zasedanju sveta Zveee narodov predsednik Zedinjenih držav Coolidge (Kuličj) izrazil željo, da bi se pozvala druga razorožitvena konferenca, in sicer pod vodstvom Zveze narodov. Tako sta oba ministra, francoski in angleški, v svojih govorih pretolmačila stanje, v katerem1 se sedaj nahaja vprašanje miru, in pokazala smernice do rešitve tega velepomembnega vprašanja. Mosulsko vprašanje. V podrobnih vprašanjih, ki so bila predložena Zvezi narodov v odločitev, pa Zveza ni imela tako srečnih' rok. To velja predvsem o takozvanem mosulskem vprašanju. Mosul je mesto v nekdanji Mezopotamiij (modrec je med rekama Evfrat in Tigris) ter leži ob reki Ti-gris. Mosulsko ozemlje je za Angleže velikega pomena zavoljo bogatih petrolejskih vrelcev, ki jih ima. Zato hočejo Angleži to ozemlje pridržati za sebe, to je za dlržavo Irak, ki se nahaja pod' njihovo nadoblastjo. Turki pa nočejo o tem nič slišati, marveč zahtevajo Mosul za svojo državo. Ta spor, ki bi mogel dovesti d» vojne med Anglijo in Turčijo, je predložen Zvezi narodov, ki si pa ga ne upa rešiti, ker nima avtoritete (ugleda in moči), da bi prisilila Turčijo, kamoli Anglijo, da sprejme njeno odločitev. Avstrijsko vprašanje. Istotako je ostalo nerešeno vprašanje mednarodne kontrole nad Avstrijo. Ta država sama iz sebe ni-, ma dovolj življenjske moči. Zato se je zatekla k Zveri narodov, ki ji je prišla na pomoč z velikim posojilom, ki so ga Avstriji dale razne velesile in tudi druge države. Zato pa je Avstrija morala dovoliti, da njeno državno gospodarstvo nadzira mednarodni kontrolor v osebi gospoda Zimermanna. To jerobstvo Avstrijcem ni p« godu in zato so se obrnili na Zvezo narodov, da to mednarodno kontrolo po njenem skoro triletnem trajanju LISTEK. Zgodbe napoleonskega Faeacoski spisal Erckmann-Chatrian; preložil Al. B. 25 Ti ulani so bili Poljaki, najljutejši vojaki, kar sem jih ikedaj videl, in naši pravi bratje in prijatelji. V nevarnosti niso izpremenili svojega mišljenja in nam žrtvovali vse do aadnje kapljice krvi. To pot so nas torej Poljaki še rešili. Videč jih prodirati ponosno in hrabro, smo povs d udrli iz hiš, z bodali planili na Avstrijce in jih vrgli nazaj v jarke. Sedaj se nam j je sicer ponujala zmaga, a treba je bilo misliti na umik, j ker si je sovražnik že osvajal Lipsko. Hallska in grimma- I ška vrata so bila že zavzeta, Petrova in badenska vrata pa ! so sovražniku predali naši prijatelji Badenci in Saksonci. Vojaki, meščani in dijaki so že skozi okna streljali na nas. Imeli smo samo še toliko časa, da smo se uredili in se umaknili po velikem drevoredu ob Pleissi. Tam so nas čakali ulani. Šli sme za njimi in ker so Avstrijci pritiskali m nami, so naskočili še enkrat, da jih potisnejo nazaj. Divizija, ki se je bila od «sem tisoč mož skrčila na petnajst sto, se je torej umaknila pred več kot petdeset tisoč sovražniki, a se je vendar še nekaterekrati obrnila in streljala nazaj na sovražnika. Čedalje bolj smo se bližali mostu — s kakim veseljem, mi ni treba omenjati. Lahko pa ni bilo priti do njega, kajti preko vsega drevoreda se je z bližnjih cesta gnetlo toliko ljudstva peš in na konjih k prehodr, da je bila vsa ta množica kakor ena sama celota, ki se je počasi pomikala dalje s takim vpitjem in hruščem, da ga je bilo kljub j streljanju slišati četrt ure daleč. Gorje tistim, ki so bili na robu mostu! Popadali so v vodo in nihče se ni zmenil za to. Ljudi in tudi konje sredi množice je kar neslo naprej: Že nog jim i*i bilo treba premikati, tako so jih od zadaj po- tiskali naprej ... A kako naj pridemo na ono stran? Sovražnik je bil vsak hip bliže. Res da so bili postavili nekaj topov na obeh straneh mostu, da so obstreljevali drevored in nasproti ležečo glavno cesto. Tudi so. še stale tu čete v lepem redu, da odbijejo prvi napad, toda Avstrijci, Prusi in Rusi so tudi imeli topove, da so obstreljevali most. Tisti, ki so krili umikanje drugih in so zadnji šli čez, so brli izpostavljeni vsem granatam, kroglam in kartečam. Vsakdo je to lahko uvidel, zato so hoteli vsi naenkrat preko. Ko smo se bili približali mostu za dvesto do tristo korakov, mi je prišlo na misel, da bi planil med množico, da bi me nesla na ono strem. Stotnik Vidal, poročnik Breton-ville in nekateri izmed starejših pa sa rekli: »Streljajte na vsakega, ki bo stopil iiz vrste!« < Strašna usoda, ako je človek tako blizu, pa si mora misliti: »Tu moram ostati!« Vse to se je zgodilo med enajsto in dvanajsto uro opoldne. Čeprav dočakam sto let, ne pozabim teh strašnih trenutkov. Streljanje iz pušk se je bližalo od desne in leve strani, že je nekaj krogel žvižgalo nad nami po zraku in iz hallskega predmestja so prodirali Prusi, pomešani z našimi vojaki. V bližini mosta je nastalo grozno vpitje: jezdeci so sabljali pešce, da si narede prostora, ti pa so; jim vračali z bajoneti. Nastal je splošen, divji, nereden beg. Na vsak korak, ki ga je množica storila naprej, je kdo padel z mosta in hoteč se Obdržati, potegnil za sabo še kakih pet ali šest drugih. Ko je od trenutka do trenutka naraščala zmešnjava, vpitje, streljanje in pljuskanje tistih, ki so bili popadali v vodo, ko je ta prizor postala tako grozen, da že hujši ni mogel biti — kar naenkrat zabobni kot topovski strel in prvi lok mosta pade v vodo z vsemi, kar jih je bilo na niem: več sto nesrečnikov izgine v valovih, mnogo drugih pa padajoče kamenje rani, ubije in raztrga. Neki saper ženijskega zbora je bil razstrelil most! Ob tem pogledu se je razleglo od enega konca šeta-lišča do drugega: »Izdaja!« — »izgubljeni smo ... izdani!« Drugega ni bilo slišati. Bil je to silen, grozen krik srda in obupa. Premagani od obupne jeze se nekateri znova obrnejo proti sovražniku kot divje zveri, kl jhn je od- rezan umik in sedaj ne vidijo ničesar več in mislijo samo še na maščevanje. Drugi lomijo orožje ter nebo in zemljo delajo odgovorno za svojo nesrečo.. Častniki in generali na konjih skačejo v vodo, da plavajoč dosežejo nasprotni breg. Mnogo vojakov jih posnema, skačejo v vodo in nimajo niti časa, da bi telečake pometali proč. Vse nas je naredila nore misel, da bi bili lahko prišli čez, a se moramo sedaj zadnji trenutek dati posekati . . . Pač sem bil prejšnji dan mrtvece videl plavati po Parthi, a to je bilo še vse bolj strašno: vsi ti nesrečniki so z groznim vpitjem z rokami in nogami bili okrog sebe in se oprijemali drug drugega — vsa reka jih je bila polna, na vrhu vode je bilo videti samo roke in glave. Zdelo se je, da je ta hip izgubil pogum tudi stotnife ( Vidal, hladnokrven mož, ki nas je delal pokorne s svojo , železno mirnostjo. S čudnim krohotom je sunil sabljo v nožnico in rekek »Kar je, pa je — vsega je konec!« "*!■ Ko sem mu roko položil na ramo, me je nekake mehko pogledal. »Kaj bi rad, fant?« je vprašal. »Gospod stotnik«, sem odgovoril — ta hip se je namreč spomin vzbudil v meni — »štiri mesece sem tu v Lip-skem ležal v bolnici, sem se večkrat kopal v Elsteri in vem za kraj, ki ni preglobok« »Kje je to?« »Deset minut nad mostom.« Takoj je izdrl sabljo in zavpil s silnim glasom: »Fantje, za mano, ti pa naprej!« «•', Zganil se je ves bataljon, ki je štel samo še dvesto mož. Ko je kakih sto drugih videlo, da odhajamo z odločnim korakom, so se nam pridružili, ne vedoč, kam gremo. Avstrijci so bili že na višini ob drevoredu; niže dob' so se širili s plotovi eden od drugega ločeni vrtovi do El-stere. Poznal sem to pot, po kateri sva večkrat hodila s Zimmerom poleti, ko je hilo vse v najlepšem cvetju. Streljali so na nas, a mi se nismo več zmenili za to. Jaz sem prvi stopil v reko, za mano. stotnik Vidal in potem paroma drugi. Voda nam je segala do ram, ker je bila narastla («radi jesenskega deževja, vendar smo srečni prišli če». Nobeden ni utonil. Prraedši ia drugi breg, smo imeli Se •T-------- * f «r*n S. SLOVENSKI gospodah.« 10. septerr&ra T 925. odpravi. Zveza pa je drugače odločila. Na zahtevo Angležev se je v Zvezi sklenilo, da ta med narodna kontrola t omiljeni obliki še ostane, drugo leto poleti bo menda prišel čas, ko se v celoti odstrani. Tako so Avstrijci nekoliko nezadovoljni z Zvezo narodov zavoljo mednarodne kontrole, ki se ni odpravila, Turki pa zavoljo mosulskega vprašanja, ki bo svetilo ne njim, marveč lAngDežera. Obramba narodnih manjšin. Zveza narodov ima tudi veliko nalogo, da čuva nad narodnostnimi manjšinami v poedinih državah, da se jim ne godijo kakšne krivice. V tem oziru pa Zveza še ni storila svojih velikih dolžnosti, ki ji pripadajo. Zvez i ne more biti neznano, kako na primer postopajo Italijani s Slovenci in Hrvati, ki so podvrženi italijanski državi, in kako postopajo Nemci s tistimi koroškimi Slovenci, ki so državljani avstrijske države. Kljub temu Zveza še ni nič storila v obrambo teh Slovencev ®n Hrvatov. Mi smo toliko nepristranski, da priznamo, d!a tudi naša država dosedaj v Ženevi še ni podvzela dovolj energičnih korakov za obrambo Slovencev in Hrvatov v Italiji in Avstriji. V letošnji delegaciji, ki zastopa našo državo v Ženevi, se tudi nahaja g. Stjepan Radič. Bomo videli, kaj bo ta mož storil v narodno zaščito Hrvatov in Slovencev, ki živijo v tujih državah?! Prireditve. DELAVSKI DAN V MARIBORU. Ko je začel socijalizem med delavstvom širiti svoje ideje, s katerimi je skušal delavce ne toliko osvoboditi kapitalističnih spon, kakor odtujiti veri v Boga, je med prvimi opozoril na nevarnost brezverskega socijalizma teda-»ji papež Leon XIII. S svojo znamenito okrožnico o delavskem vprašanju je pravzaprav on ustanovitelj krščanskega socijalizma, ki se nahaja zdaj po> vseh krščanskih državah na zmagovitem pohodu ter povsod izpodriva brezverski socijalizem, ki: je delavca dosedaj samo sleparil z raznimi lepimi gesli, ničesar pa še ni storil za zboljšanje njegovega položaja. Krščansko-socijalni pokret, katerega je med Slovenci pričel širiti nepozabni dr. Krek, si pridobiva vedno več tal med našim ljudstvom in dokaz njegove moči sta bila tudi zadnja delavska dneva v Mariboru dne 7. in 8. septembra 1925. Priredila ju je za delavstvo na bivšem ¡Štajerskem podružnica Jugoslovanske strokovne zveze v {Mariboru. Prvi dan je bil namenjen kmetskemu delavstvu, pred vsem viničarjem. Vršila so se tri predavanja in sicer je predaval gospod narodni poslanec Franjo Že bo t o viničarskem vprašanju, g. Stabej o delavski zakonodaji in 'g. Semenič, tajnik JSZ, o praktični izvedbi organizacije. Posebno pcdučno je bilo predavanje g. poslanca Žebota. Podal je zgodovino viničarskega stanu ter orisal njegov bedni položaj, katerega občutijo posebno takozvani gosposki viničarji, in obdelujejo vinograde mestne gospode. Kot sliko razmerja, ki bi moralo vladati med viničarjem in njegovim gospodarjem, je navedel praktični zgled iz žup'J mije Jarenina, kjer pri neki ugledni tamošnji kmets.kl hiši smatrajo viničarje za člane družine ter delijo ž njimi skup no žalost in veselje. Zato pa služi ena viničarska rodbina •pri tej hiši že nad 100 let. Tako družinska občestvo bi moralo vladati pri vseh gospodarjih med njimi in viničarji. Zvečer dne 7. t. m. se je vršil v dvorani Zadružne go "Spodarske banke pozdravni večer, katerega se je udeležil med drugimi tudi voditelj SLS dr. Anton Korošec in mariborski župan g. dr. Leskovar. Dr. Korošec je pozdravil navaoče delavce v daljšem govoru ter jih pozival na izobraževalno delo v svojih vrstah, da bo postalo delavstvo močno tudi v omiki in prosveti. V imenu občine je po-zdarvil navzoče g. župan dr. Leskovar, v imenu Prosvetne eeveze g. prof. Ivan Prijatelj in v imenu JSZ g. Gajšek iz Ljubljane. Naslednji dan, na praznik, dne 8. t. m., se je vršilo i glavno zborovanje. Dvorana Zadružne gospodarske banke je bila natlačeno polna udeležencev; bilo jih je 600 do 700. Kot prvi govornik je nastopil dr. Korošec. V krasnem govoru je razvijal misli o delavski stanovski kulturi. Poslušalci so njegova izvajanja burno odobravali. Za njim je govoril g. dr. Veble o delavski družini in domu. — Popoldan se je zborovanje nadaljevalo. Govorila sta tajnik SLS g. Marko Kranjc o delavskih voditeljih in g. dr. Jeraj o delavski prosveti. Vsa predavanja so bila zamišljena tako, da so nudila udeležencem nekak pregled vseh vprašanj, ki morajo delavca zanimati ter ga usposobiti v boju za njegov gospodarski in kulturni napredek. Strokovna zveza, ki je delavski dan priredila, je lahko zadovoljna z doseženim uspehom. Veličastni orlovski praznik v Petrovčah. Nikdar se v Petrovčah, v tem lepem biseru divne slovenske Savinjske i doline, še ni zbralo ljudstva v takem številu, kakor na praz i praznik Male Gospojnice dne 8. t. m. Ta dan si je naša katoliško misleča mladina zbrala za svoj praznik, praznik vzvišene ideje slovenskega orlovstva. Toda ne samo mladina, ta dan je manifestirala s to mladino cela Savinjska dolina, manifestiral slovenski oče, dobro čuteča mati od blizu in daleč z onimi, ki stojijo v naših vrstah za križ zlati ■ in svobodo zlato. Ponosna je na to dejstvo naša mladina, | ponosen vsak oče na ta cvet slovenskega naroda, ki se zbira v strumnih vrstah pod peruti in zastavo slovenskega Orla. Že vse predpriprave za ta dan so kazale, da obeta biti prireditev tudi na zunaj izraz vzajemnega dela med pri staši naše misli. Po vsem trudapolnem delu je napočil krasni dan. Že po prihodu jutranjih vlakov so se začele zbirati pred kolodvorom in na trgu pred cerkvijo številne množice ljudstva, ki so nalik valovju drvele z vozovi, peš, na konjih in z vlaki. Orli v krojih, na čelu jim konjenica, so hiteli na kolodvor sprejet in pozdravit novodošle goste od blizu in daleč. Na to se je razvil sprevod po vasi. Ob zvokih godbe iz Radeč se je pomikal sprevod proti cerkvi. Ob pol 9. uri se je vršila slovesna sv. maša za udeležence. Po sv. maši se je sprevod razvil proti lepo okrašenem telo-vadišču v Dobrišivasi, kjer se je vršila skušnja. Popoldan ob pol treh je brat Uršič v imenu pripravljalnega odbora otvoril oficijelni del prireditve, nakar se je pričela javna telovadba. Nastopili so člani, članice ter ženski in moški naraščaj, ki so z največjo točnostjo in preciznostjo izvajali posamezne vaje telovadnega sporeda. Posebno nastop 120 uniformiranih Orličev je bil spremljan z burnim aplav - zem. Istotako so žele posebno priznanje članice s svojimi simboličnimi vajami, kakor tudi orodni telovadci. Nad vse ganljiv je bil rajalni pohod članov in članic, med katerim se Je vršil tabor. Ljudski taboT je kot predsednik pripravljalnega odbora in predsednik celjske orlovske srenje otvo ril hrat Josip Uršič, ki je v kratkih potezah orisal pot, ki nas vodi do vzvišenih skupnih ciljev. V tem boju za križ in svobodo sg mora zlomiti vsako tudi najhujše orožje na-I šiK nasprotnikov, ker naša maldina v tem boju ni osam-i Ijena, za nami je Bog in mi smo kladivo, kladivo v rokah 5 s Boga. Za njim je povzel besedo brat dr. Hodžar, ki je v i-menu Jugoslovanskega kluba pozdravil zbrano članstvo in mnogobrojno navzoče občinstvo. S svojim navduševalnim govorom je povdarjal temeljna načela Orla ter jih pozival, da se vstrajno in dosledno držijo vzvišenih naukov, ki so podlaga njihovi organizaciji. Kakor naši predniki in cel naš narod živi po načelih Krista, tako naj mladina, ta steber in cvet slovenskega naroda stoji vedno na braniku za vero, naših pradedov. Vse naše delo, hotenje in stremljenje naj temelji na naukih našega najvišjega voditelja, ker le takrat bomo deležni venca naše zmage. Mnogoštevilne množice ljudstva so govorniku burno pritrjevale. Članice pa so oba govornika obsipavale s cvetjem. Telovadni nastop je zaključila lepo sestavljena zaključna skupina. Nato se je razvila prosta zabava, ki je bila po svojem vzornem in. najlepšem poteku dokaz pravega in poštenega veselja. Ok 8. uri se je prireditev oficijelno zaključila. Dobrodelna loterija Dijaškega podpornega društva. Velike važnosti za slovenski narod je vprašanje našega iz-obraženstva. Zato je treba skrbeti za to, da se čimveč našim dijakom omogoči študiranje na srednji in visoki šoli. Namen to doseči pa ima pred vsem Dijaško podporno društvo v Ljubljani, za skrbi za hrano in uenarno podporo našega dijaštva. Pod pokro. iteljstvom obeh slovenskih škofov se je letos započela obširnejša akcija v ta namen in sicer v obliki efektne loterije. Prireditveni odbor, obstoječ iz najuglednejših naših predstavnikov, je akcijo spretno zasnoval in sedaj se že vrši razprodaja srečk po celi Sloveniji Prosimo naše prijatelje, da razprodajalce prijazne» sprejmejo ter z nakupom ene srečke prispevajo za sklad. Cena srečke je 10 dinarjev, — Loterija ima nad 1000 bogatih dobitkov, med njimi avto, konja s kočijo, sobno o-pravo, kuhinjsko opravo in >cpremo, slamoreznico, kolo, radio-aparat, obleke itd. Kdor želi kupiti ali razprodajah te srečke, pa jih še ni imel prilike dobiti, naj se obrne narav nost na Dijaško podporno društvo v Ljubljani, Miklošičev» cesta 5. Na dopisnici naj navede naslov in koliko srečk d» želi. Prodajalci srečk dobijo 10% provizijo. V Mariboru daje vsa pojasnila g. I. Voršič (orlovska pisarna), v Celju pa g. R. Drobne. Kdor rad pogače je, naj pride v nedeljo, dne 4. oktobra (v slučaju slabega vremena po dne 11. oktobra), k Sv. Juriju ob Ščavnici na veliko tombolo Bralnega društva, ki jo priredi v korist svoji' knjižnici Med številnimi dobitki se nahaja namreč več velikih vreč pšenice. Predprodaje srečk po trgovinah. Srečolov za nove zvone v Šmartnem na Pohorju, ki je moral biti lansko jesen preložen, se bo zanesljivo ob vsakem vremenu vršil v nedeljo, dne 20. septembra, po pozni sv. maši. Dobitkov je zelo veliko in prav lepih, kakor: teliček, sodček vina, mnogo ovc in jagnjet ter perutnine, raznega orodja in potrebščin za kmetovalce, posoda, smreke in razni les, drva, škafi, košare, železni izdelki itd. Vabljeni vsi sosedi! Kart po 5 dinarjev je še dosti dobiti. Sreča Vas čaka in vabi! - ... Da se Rupnikov hlapec Tone in Brliskova Jerica radi vidita, to ve že vsakdo v naši vasi. Tone sdcer ni napačen fant, le da kljub svoji pridnosti fltma denarnih sredstev, ki bi mu omogočile vpostavitev lastnega ognjišča. Jerici je že davno slovesno zatrjeval, da hoče štediti in s prihranki kupiti vsj skromno pohištvo. V jeseni ji je rekel,' da ga naj počaka do predpusta, tedaj jo popelje pred oltar,. No, prišel je predpust, Velika noč, za pomladjo lejx> po* letje in Tone je še vedno Rupnikov hlapec in Jerica Rfip-fukova dninarica. »Nič več Te ne čakam, če do jeseni ne izpolniš dane obljube«, mu je zagrozila. Ta svarilni glas bodeče življenske družice si je vzel Tone zelo k sr- KíaBaSÉí:: H*** skoraj vsi svoje puške. Marširali smo kar naravnost če« > polje. Nekaj dalje naprej smo prišli do majhnega lesenega \ mostu, ki je držal v Schleussig, odtod pa smo> krenili proti j Lindenauu, ¡. . r j smo korakali dalje. Zdajinzdaj smo se ozrli na- ■ *Mj v daljavo na drug ostran Elstere in smo opazovali bit- , Jco, ki se je še vedno bila po lipskih ulicah. Še dolgo je j odmevalo za nami divje vpitje in votlo bobnenje strel^nja. » Šele proti drugi urij ko smo videli velikansko premikanje ' ■fpt, topov m bagažnih vozov, ki as jg vleklo proti Erfurtu, i i$ak«r daleč je segalo oko, s ose nam ti glasovi tHili v J drdrenje VOzOv in topov. —..—t'"'1 I wmm uničajo, kakor pozimi vrani napadajo ubogega, onemog- j Ko pa že moram nadaljevati te žalostne «doživljaje, lega konja, kateremu bi si na pol ure daleč ne upali po- j naj še fovem, da smo 19. oktobra pr^&gjli v Liitzenu, gledati v oči, dokler je bil še na nogah. [ so se polki zopet uredili, ko^0i so ^ mog}i. Drugi Vse to sem sam doživel . . . Videl sem berač^ ^ \ dan smo moraii ^ Mvsez^cfe] na pohodu proti Weissen- dobne kozake, v cvr-i? oblečene in s staro, or^fino kos- ? felsu streljati na Vestfalčantv hi sn nas zasledovali do fhaTo kapo na glavi, -pazcapance, polne 7rtriesa/ki si n;kdar h.An nn^nrthJI K.nrln il™ f UrCVT ,, uaiv miiu iii^/ioj.1 iiavav-^^vpuaf i KI pi^iiiu-uu jjiuu vvasKn- felsu streljati na Vestfalčane, ki so nas zasledovali do» vasi OeglitscK. 22. smo prenočili na erfurtskem polju, kjer • .. r «. ««i i* • ii-i _ > i • ----------r o -T - X - A.1 iUIVViu.1 • vut91 ui>t.lt. ^iCJ^-v^m IIU ^«.«-m j^viju, «.JX.» niso počesali brade, ki so brez ¡n 7 vrvj0 namesto I so nam dali nove čevlje in obleko. Tam se je kakih pet ali stremen sedeli na starih,^ rtirfavih kljušetih in so imeli za | šest razkropljenih stotnij zopet združilo z našim bataljo-streljanje staro^ ga^eTu pistotó bi "namesto sulice dolg * rta Iconču droga — yídel seíñ, kako vam je tak potepin» podoben staremu, pJešhivemu Židu, ustavil po deset, petnajst, celo dvajset Vojakov in jih odgnal kakor čre-«k> ovac! i . pa Št kmetje,. -cisti dolgi 3 a spanci, ki so nekaj - mesecev poprej že tj^petali, samo če jih je človek po- j "doslej se£ J^Tipo vedo val Q velikih vojnih dogodivšči- , «ah, o bitkah, ki so bile s!avne za Francijo kljub našim i napakam in naši nesreči. Ako smo se sami — po eden ; proti dvema in večkrat proti trem — vojskovali proti vsem , evropskim narodom in smo nazadnje podlegli ne toKLo njih pogumu in zmožnosti, ampak izdajstvu in števihi, po- • tem bi ne bilo prav zardeVati nad takim porazom, zmago-valci pa bi imeli še manj prav, ako. bi bili na to ponosni. Velikosti naroda ali vojske ne dela število, ampak hrabrost. Tako si mislim v svojem priprostem s-cu in upam, da bodo tako mislili po vseh deželah sveta ljudje, ki imajo kaj srca in pameti. Sedaj pa moram pripovedovati o bednem in napornem umikanju, in prav tov se mi zdi, je najbolj mučno. Pravijo, da zaupanje človeka naredi močnega. Res je to, posebno kar se tiče Francozov. Dokler gredo naprej, dokler zaupajo v zmago, toliko časa so združeni kakor prsti ene roke, toliko časa je volja poveljnikov zakon za vse. Vsi čutijo, da je gotov uspeh samo v disciplini, čim pa so prisiljeni umikati se, gleda vsak samo nase in se ne zmeni več za poveljnika Potem se ti ponor.ni možje, ki so šli smejoč se v boj proti sovražniku, razkrope posamezno ali v manjših skupinah na desno in na levo. Tisti, ki 90 sicer trepetali pred njim, se ojunačijo. Od početko prodirajo boječe; l.o pa vidijo, da jim ni škode, postanejo, predrzni in prevzetni. Po trije in po štirje se lotevajo zaostalih, da jfti strani pogledal —> videl sem, kako 30 ošabno, in prevzetno ravnali s,"starimi vojaki, kirasirji, topničarji, španskimi dra-fror.ci, z ljudmi, 'ki bi jih bili lahko s pestjo ubili. Slišal '¿em, kako so trdili takrat, ko Je po vsej okolici dišalo po peki, da nimajo kruha naprodaj in da nimajo niti vina niti piva, dočim je bilo od vseh strani slišati žvenketanje kozarcev. A nihče si jih ni upal prijeti in jim pokazati, tem lopovom, ki so se posmehovali našemu umikanju, \ ker nismo bih več združeni, ker je vsak marširal, .~akor se i mu je zdelo, ker nismo več pripoznavali poveljnikov in j smo bih brez discipline. Vrhu tega glad, pomanjkanje, silni napori in bolezni j — vse naenkrat je prišlo čez nas. Nebo je bilo sivo kot i svinec, neprestano je lilo kot iz golide in jesenski veter j nas je stresal. Kolikoi jih je bilo med ubogimi rekruti, ki ; so bili še brez brade in tako shujšani, da se je skoro skozi nje videlo, koliko teh siromakov je moglo prenašati take težave? Na tisoče in tisoče jih je poginilo — ob cestah je bilo videti same mrtvece. Grozna bolezen, ki so jo imenovali tifus, nas je spremljevala povsod. Nekateri pravijo, da je bila to nekaka 'kuga, katero so povzročali mrliči, ki jih niso pokopavali dovolj globoko, drugi p;', da ji je vzrok preveliko trpljenje in pomanjkanje, kar presega človeške moči — kaj je res, ne vem, a etzaske in lotring^jske vasi, v katere smo zanesli tifus, bodo vedno mislile na to: izmed sto bolnikov jih je oadravelc komaj deset ¿o dve-nnjst! nem. Bili so skoro sami novinci, ki niso rmeli drugega kot golo življenje. Nove obleke so nam bile dosti preširoke, tičali smo v njih kakor v stražnih hišicah, a njih blagodejno toploto smo čutili vendarle; zdelo se nam je, da znova oživljamo. / Že 22, smo moiaii zopet naprej in smo naslednje dni marširait mimo Gothe, Teutlebena, Eisenacha in Salmiin-stra. Kozaki na svojih malih, suhih Idjusetih so prežali na ■ nas. Nekaj huzarjev jih je preplašilo; razkropili so se kakor tatovi, a so se kmalu zopet vrnili. Mnogo izmed naših tovarišev je imelo to navado, da so šli plenit zvečer, ko smo taborili. Včasih so res kaj dobili, a drugi dan jih je vedno nekaj manjkalo pri pozivu. Zato so straže dobile povelje, naj streljajo na vsakega, ki bi šel iz tabora. Mene je ves čas, odkar smo bili odšli izpred Lipskega, tresla mrzlica. Bilo je čedalje hujše, stresalo me je noč in dan. Tako sem že oslabel, da sem zjutraj komaj mogel vstati k marširanju. Cebedej me je pogledoval mračnega obraza in je včasih rekel: »Le pogum, Jože! Nazadnje vendarle pridemo domov!« Te besede so me vzpodbodle. Čutil sem, kako mi je topla kri zalila obraz. »Seveda pridemo domov«, sem rekel vesel. »Domovino moram zopet videti!« A sem pričel jokati Cebedej je nosil moj telečak. Če sem bil truden, je rekel: »Nasloni se mi na roko ... Saj smo zdaj vsak dan bliže doma, JoSe ... Še petnajst dnevnih pohodov, kaj pa |e to?j (Dalje prihodnjič,) cu. Začel je jMeudorjati, kako priti do sredstev, ki bi mu omogočile stopiti v baje tako sladek, zakonski jarem. Ko je v nedeljo čital pri cerkvi velik lepak, da priredi Katol. prosvetno društvo v Sv. Petru pod Sv. gorami veliko, izredno dragoceno loterijo z 250 dobitki v vrednosti 50 tisoč dinarjev in da stane ena srečka samo 5 dinarjev, se mu je hipoma posvetila v glavi prijetna misel: »Kaj ko bi tudi ti, Tone, kupil nekaj srečk? mogoče boš ravno ti tako srečen, da zadeneš glavni dobitek, ki obstoji iz finoizdela-nega pohištva, krasno politiranega iz črešnjevega lesa in bojega vrednost se ceni do 10.000 dinarjev.« In Tone ni bil nemaren, temveč kupil za vse svoje prihranke še isti «lan lepo število srečk, samo 5 dinarjev je obdržal, da si preskrbi zan e pratiko, v kateri bo štel dneve do 8. decembra, ko se bode vršilo žrebanje. Koj popoldne po večerni-cah jo je mahnil za vasjo k Jerici. Trikrat je zaukal ped njenim oknom, da so se stresle šipe kot ob potresu. In Tone je razlagal Jerici na dolgo in široko, kako je ukrenil, da pride do potrebnega pohištva. Mogoče bode celo tako srečen, da bo zadel polovnjak vina, ki ga bo hranil za svatbo, mogoče pitano svinjo, klaftro drv ali balo finega platna, ali celo šivalni stroj »Singer« za Jerico. Jerici so se iskrile solze v očeh, solze hvaležnosti. Sklenila je, da tudi ona kupi nekaj srečk, saj toliko ima prihrankov. In ko ji je pravil, da je med mnogimi dobitki tudi vreča 20 kg line kave, nadalje bicikl, zaboj mila »Zlatorog«, svilene rute itd., ji je kar sapo zaprlo. Še spati ni mogla tisti večer in menda ne bode vseskozi do 8. decembra, ko bode žreb odločil o njeni bodočnosti. — In vi, dragi čitatelji? Ali vam se ni vzbudila želja, da tudi vi kupite nekaj srečk? Ko, to lahko storite! Pišite samo na loterijski odbor Katol. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami in priložite tolikokrat po 5 dinarjev, koliko srečk si želite. Sreča vas išče! Sv. Križ pri Mariboru. Ko se je v našem časopisju o-menjalo, da nameravajo naš hrib dne 1 a t. m. preplaviti trume Mariborčanov in okoličanov, da se udeležijo političnega shoda poslanca Franjo Žebota, popoldne pa prireditve domačega bralnega društva, bo gotovo marsikateri naročnik »Slovenskega Gospodarja« radoveden, kako se je v resnici nameravani program izvršil. Resnici na ljubo bodi omenjeno, da se Maribor ni izkazal in sicer iz strahu pred mehkim potom, oziroma blatom, ker vreme je bilo po deževnem preddnevu prav lepo. Z žalostjo v srcu dotzna-vamo, da se bližajo mrzli jesenski dnevi, ki dovoljuje meščanom izlete le v bližnjo okolico. Politični shod poslanca Žebota se je vršil na lepem križanskem glavnem trgu. Poslušalcev je bilo več sto. Bili so sploh vsi, ki so ta dan prihiteli k Sv. Križu. Tistim, ki ležijo v prahu in pepelu pred vsako vlado, se je zdelo skoro nemogoče, da, nerazumljivo, kako bi mogel kdo kritizirati sedaj vladajoče stran ke. Nekateri so se silno čudili, drugi pa jezili, ko je poslanec Žebot naglaševal, da je narodni blokaš dr. Pivko glasoval za sedanje visoke davke, češ, da Slovenci itak premalo plačujemo. Večinoma vsi zborovalo so bili mnenja, da se davki sicer morajo plačevati, pa v pravem razmerju, in da imajo naši poslanci popolnoma prav, da stojijo v opo ziciji, ker enkrat mora priti tudi poštenost in pravičnost •do besede. Našim poslancem se je izrekla popolna zaupnica za nesebično in neustrašeno delovanje v prid našega naroda. — Pri popoldanski prireditvi 'bralnega društva so nastopili najprej domači igralci v igri »Na dan sodbe.« Bili so to sami domači kmečka fantje in dekleta, velika večina šele prvič na odru. Svoje vloge so rešili vsi brez napake, posebno učinkovit je pa bil njihov nastop zaito, ker so bili izborno maskirani, za kar priznanje g. režiserju, ki ni pozabil nobene malenkosti, samo da bi bil uspeh na odru gotov. Za svoj trud je prejel popolno zadoščenje v tem, ker so igralci nastopali brezhibno, nekateri, kakor n. pr. Anton Cestnik, Marta, logar, sodnik s svojim osobjem ter gozdni prebivalci v svojih originalnih kostumih naravnost dovršeno, tako da je bilo vse občinsvto ne le samo eadovotjno, ampak navdušeno nad to rgTO. Nastopili so potem igralci iz Št. Jurija ob Pesnici' z veseloigro »V Ljubljano jo dajmo!« Igralci so v igri nastopili tako, kakor so jo razumevali. Ako bi jo vprizorili kakšni drugi igralci in če bi režiser bil črtal nekatere prizore, ki so mogoče svoje dni zabavali liberalno malomeščansko inteligenco, dandanes pa ne vlečejo več, bi se še dala za silo igra prebaviti. Z uprizarjanjem nekaterih prizorov te igre, kakor so nastopili naši sosedje pri nas, se absolutno ne strinjamo in zato evetujemo vsem, ki so merodajni pri izbiranju in vežbanfu oderskih prireditev, da v prihodnje ne pobirajo takih reči, ki se nikakor ne strinjajo s programom naših društev. Kar je bilo resnih ljudi v dvorani, so vsi s težkim srcem gledali vprizoritev gotovih prizorov, ki so mladino naravnost pohujševali. Naši odri nimajo namena ljudi pohujševati, ampak vzgajati! Ako se bomo držali tega načela, bomo vedno zadeli pravo struno. Te besede smo bili prisiljeni priobčiti, ker bi bilo škeda, če bi svoje dobre moči zgubi-vali in tratili v nepravilnem razumevanju in izvrševanju programa katoliških prosvetnih društev. Proslava 151etnice blagoslovitve Slovenskega doma v št. Ilju v Slov. gor. Dne 8. t. m., na praznik, so proslavili Šentiljčani spominski dan, ko so pred 15 leti blagoslovili avoj »Slovenski dom.« V proslavo je priredil domači Orel veselico z zanimivim sporedom. V raznih točkah so nastopili Orli in Orlici, domači pevski zbor je zapel več pesmi, nato pa se je vršila tombola s krasnimi dobitki. Za zabavo je skrbela godba Katoliške Omladine iz Maribora. Slavnostni govor je v spomin I51etnice govoril č. g. župnik Bvald Vračko, ki je z njemu lastno ognjevitostjo orisal boj in zmago Šentiljčanov za rodni jezik, vero in dom. Višek njegovega govora je bil: Da. Vera v Boga in zaupanje v Marijo je rešila Št. Dj! Bog je čuval to narodno postojanko, da je niso premagali številni sovragi! Sv. Trojica v Sle v. gor. Proslava 501etnega obstoja ga silnega društva se je vršila slovesno. Temu se imamo zahvaliti lepemu vremenu, kakor tudi vsem onim, kateri so sodelovali v povzdigo proslave. Najprej smo dolžni zahvalo 1 našemu č. g. župniku, kateri je mnogo storil za pc.vzdigo naše slavnosti. Lepa hvala tudi vsem v naši občini, kateri so na katerikoli način sodelovali. Nadalje vsem onim, ki so nas podpirali gmotno, oziroma z dobitki. To so bili tudi zvesti Šentlenarčani in celo Mariborčani. Tudi udeležba veslice je bila številna. Hvala vsem, kateri so jo posetili iz bližnje in daljne okolice. Vsestransko še enkrat iskrena hvala! — Odbor. K Sv. Barbari v Haloze naredijo izlet Orli cd Sv. Marjete niže Ptuja v nedeljo, dne 20. t. m. Ob pol desetih se udeležijo z godbo in zastavo na čelu službe božje, popoldne večernic in takoj po večernicah bo javen telovadni nastop na vrtu gospe Rajharjeve. Sodeluje domača barbarska godba na pihala. Vsi prijatelji pošten0 zabave, prav posebno mladina, pa tuda iz sosednih žup ..j iskreno vabljeni! Bog živi! Velika Nedelja. Tukajšnje kal. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 27. t. m., ob treh popoldne koncert v prostorih tamošnje graščine. Sodelujeta domači pevski zbor in godba na pihala. Na sporedu je več glasbenih m pevskih točk. Ker je ta prireditev prva te vrste pri Veliki Nedelji in je čisti dobiček namenjen za nabavo novih knjig, zato vahimo vse domačine in sosede, da se tega koncerta mnogoštevilno udeležite. Za okrepčila bo preskrbljeno. V slučaju deževnega vremena se prireditev preloži za en teden. — Splošno z veseljem opazujemo, da naša velikone-deljska katoliška društva v zadnjem času živahno delujejo. Preteklo nedeljo, dne 6. t. m., so nam naši Orli priskrbeli pošteno zabavo z vprizoritvijo gledališke predstave »Moč uniforme.« Sedaj pa se že sliši, da nas hočejo naše vrle in pridne Orlice v kratkem razveseliti z novo igro »Roka božja.« Bomo videli in v »Slovenskem Gospodarju« točno poročali. Blagoslovitev Katoliškega doma v Ljutomeru. Lep dan je bil 8. september. Prejšnji dan je sicer lilo z neba kakor iz škafa in zdelo se je, kakor da se zatvornice dežja sploh ne mislijo zapreti. Pa naši fantje in dekleta se tudi naliva niso ustrašili in so kljub dežju ves dan neumorno krasili slavnostne prostore. Vrla dekleta so napletla toliko vencev, da so Dom kar zakrili. Proti večeru pa se je nebo zjasnilo in drugi dan je bilo tako lepo vreme, da si boljšega nismo mogli želeti. Že na vse zgodaj so se začele zbirati množice. Z jutranjim vlakom so se pripeljali Orli in gosti iz Gor. Radgone, Sv. Jurija, Križevec. Tudi Orli iz Bogojine pod vodstvom akademika Ign. Baše so prispeli. Na kolodvoru jih je sprejela godba, nakar so odkorakali k Društvenemu domu, kjer sta jih pozdravila predsednik pripravljalnega odbora, g. kaplan Ferk in v imenu okrožja brat Novak. Ob pol 10. so vsi z godbo odkorakali v cerkev, kjer je imel slovesno sv. opravilo mil. g. stolni dekan prelat dr. Iv, Tomažič. V cerkvenem govoru je povdarjal veliko važnost Društvenih domov za versko in umstveno vzgojo mladine in izrekel pomenljive besede, da se bodo sledovi današnjega slavja poznali tudi v večnosti, kjer se bo videlo, koliko mladeničem in dekletom so ravno Domovi ohranili poštenost in jih vzgojili v značajne kristjane. — Po slovesnem opravilu se je vršil pohod po trgu, nakar je gospod prelat ob asistenci 16 duhovnikov slovesno blagoslovil novi Društveni dom. — Po blagoslovitvi je imel z balkona slavnostni govor predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec. V svojem govoru je povdarjal veliki pomen Domov za krščansko prosveto in navduševal mladino, naj se pridno vzgaja v novem Društvenem domu. — Popoldne se je vršila javna telovadba ljutomerskega Orla, pri kateri je sodelovalo celo okrožje. Bila je zelo dobro obiskana. Ljutomerski Orel je zopet pokazal, da njegove peruti še niso omahnile — nasprotno, da se vedno bolj razvija in stremi za vedno večjo izpopolnitvijo. Navzoče goste je pozdravil okrožni predsednik Drago Novak. Ob priliki blagoslovitve Katoliškega doma je došlo tudi veliko čestitk. Prvi je bil prevzv. gospod škof dr. Karlin, ki je že večkrat z besedo in peresom bodril duhovništvo in ljudstvo, naj zida društvene domove. V pismu na gospoda župnika je sporočil, da bi se od srca rad odzval povabilu in blagoslovil sam Društveni dom, pa ga dolžnost veže na dom. ker je moral podeliti enemu izmed g. bogoslovcev dija-konat. Zato iz srca želi, da bi se slavnost lepo posrečila in bil bil Dom vedno žarišče in ognjišče navdušenih src za vero in dom. — Prelepe besede, ki jih bo ljutomerska mladina vedno skušala po svojih močeh udej-stvovati! Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da se je dogradil veličastni Društveni dom, pa tudi tistim, ki so pri blagoslovitvi zastavili svoje moči, da je tako lepo izpadla. Imajo sicer posamezne osebe prav posebne zasluge za dograditev Doma. ker so veliko žrtvovale, toda ne bomo jih imenovali, ker smo prepričani. da niso iskali s svojim trudom prazne časti, ampak so se trudili zato, da dobijo drugod neminljivo plačilo! Konjice. V nedeljo, dne 20. t. m., proslavijo naše organizacije prvo obletnico, otvoritve novega Katoliškega doma. Igrajo Jalenov »Dom«, ljudsko igro v štirih dejanjih, ki na tako pretresljiv način razkriva rane naših kmečkih domov, podaje pa tudi zdravila za njih zdravljenje, nastopi pevski zbor. Vsem znancem in prijateljem kličemo: Na veselo svidenje! Frankolovo. Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo na Frankolovem priTedi v nedeljo, dne 20. t. m., popoldne po večernicah v Društvenem domu igro »Turški križ.« Pred igro in po igri zapoje pevski zbor več narodnih pesmi. Prijatelji poštene zabave se vabijo k prav obilni udeležb! Rajhenburg. Tukajšnji orlovski odsek ohhaja v nedelo, dne 27. t. m., t5!etrico svojega obstoja. Dopoldne bo sv. maša za vse rajne člane odseka. Popoldne po večernicah bo pa telovadna akademija z raznovrstnimi in zani- mivimi telovadnimi točkami članov in naraščaja, z defcUn macijami in govorom. Nastopi tudi moški pevski zbor* Vsak prijatelj našega. Orla bo gotovo posetil to našo slav-« Rostrvo akademijo. Bog živil Dr. Korošec o sedanji vladi in njenih delih. V nedeljo, 13. septembra je imel dr. Korošec n Ljubljani govor, v katerem je med drugim rekel sledeče: Slovenska ljudska stranka ostane pri pošteni start vsebini pojmov ter pravi: Kar se je dogodilo s Hrvatsko seljaško stranko, to ni sporazum, to je nasilje in kapitulacija. Mi ostanemo zvesti programu slovenskega naroda! Kdor hoče nas, mora upoštevati naš slovenski program. Nikjer v zgodovini še nismo do danes čitali, da j« katerikoli narod sprejel prisiljeno in primorano kapitulacijo z navdušenjem in odobravanjem, čeravno je takih slučajev v zgodovini dovolj. Želja po svobodi in sa-molastnem življenju ostane neizbrisljivo v srcih naroda. Srca in duše ne kapitulirajo. Zato smo tudi globoka prepričani, da je hrvatski narod ostal v svojem srcu isti, kakor jc bil pred Radičevo kapitulacijo in da si dalje želi v svoji duši pravega in bratskega sporazuma, o katerem je dosedaj govoril in za katerega se je boril. Davidovičeva demokratska stranka se je doseda| oprezno izogibala zahtevi po reviziji ustave. Sedaj pa, ko se nam hoče ubiti v glavo, da je kapitulacija »sporazum«, in da do drugega sporazuma sploh ne pride, je ta stranka odkrito in pošteno izjavila, da vztraja pri' ideji velikega sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi ter da se v dosego tega cilja ne straši tudi revizije ustave. Ta stranka, ki v glavnem zastopa mišljenje srca srbskega naroda, vedno za svobodo zavzete Šumadije, hi imela po Radičevi kapitulaciji pač najmanj povoda št sedaj govoriti o sporazumni ureditvi države in o reviziji ustave, ako bi tudi ne bila istotako, kakor mi, globoko prepričana, da to, kar se je zgodilo med Radičene in Pašičem, ni še likvidacija hrvatskega in slovenskega/ vprašanja, ampak samo za kratko dobo trajajoči zastoj, katerega bodo prekinili novi dogodki v našem notranjem življenju ter oživeli stare spore in stara vprašanja. Ideja sporazuma ni pokopana. To je naše globok« prepričanje. Radičeva stranka jo je pač zaustavila na; njenem zmagovitem pohodu, ubiti pa je ni mogla in je ne more, ker se ideje ne dajo ubijati, ako izvirajo iz notranjih ljudskih potreb in razmer. Zato bi pa bilo tudi napačno, ako bi mi sledili sirenskim glasovom, ki prihajajo na naše uho iz Slovenije in Beograda, da naj; sledimo Radičevemu zgledu in se odrečemo svojemu slovenskemu programu. Toda mi bi s tem ne likvidirali vprašanje sporazuma, pač pa bi likvidirali svojo stranko. Ako tenkočutno poslušamo sirenske glasove, je našim prijateljem doma in ob Donavi več ležeče na tem, kakor pa za samo stvar sporazuma. Toda dokler bo. naša stranka uživala zaupanje slovenskega naroda, ott bo nikdar grobokop njegovih potreb in želja. Način vladanja je ostal isti pod Pašič-Radičem, kakor je bil; pod Pašič-Pribičevičem. Davčni vijak, ki se je navijal pod Pribičevičevim sodelovanjem, se z nemoteno silo nadaljuje tudi pod Radičevim sodelovanjem, ne samo proti obrtniku in trgovcu, ampak tudi proti kmetu, zai katerega se je Radičeve stranka v prvi vrsti smatrala za poklicano, da ga rešuje. Nikdar ni eksekutor tako pogosto trkal na kmetova vrata, kakor v teh par mescih Radičevega vladanja, nikdar se ni prisilna eksekucija zaradi neplačanih davkov izvajala v tako velikem številu in tako kruto, kakor sedaj, ko sedijo Radičevi zaupniki na ministrskih klopeh. Doba Radičeve vlade se lahko imenuje doba kmetskih eksekucij. O narodni avtonomiji tudi sedanja vlada noče nis čuti, čeprav sedijo v njej radičevci, pač pa nam je na veliko obetala občinsko avtonomijo in avtonomijo okrajnih in pa okrožnih samouprav. Zopet same prazne obljube. Več kot polovica občin v naši državi ne uživa občinske avtonomije. In najhujše mora to občutiti naša Ljubljana na svojem lastnem telesu. Kakšna občinska avtonomija j« to, ki sme samo takrat živeti, ako je večina občinskega sveta politično v vsakokratnem vladnem taboru?! Veliko slavospevov smo pa čuli tudi na okrajno i» okrožno samoupravo, posebno, ko se je sprejemala sedanja ustava in se nas je tolažilo, da nam bodo te samouprave popolnoma nadomeščale avtonomijo za Slovenijo. Toda niti teh samouprav deloma noče, deloma se ne upa oživotvoriti nobena vidovdanska vlada. Noče, ker bi s tem trpelo dosedanje centralistično birokra-tično vladanje, ki je za hegemonijo vladajočega režima potrebno. Ne upa si, ker so te samouprave, kakor so zamišljene po sedanji zakonodaji, mrtvorojeno dete, ki nima nobene politične in nobene financijelne zmožnosti za življenje. Radič ima tukaj sedaj lepo nalogo, da prepriča svoje zaveznike, da je treba vse te samoupravne zakone kasirati, dati narodom od njih zahtevano avtonomijo, v kateri si bodo ustvarili z lastno sposobnostjo in uredili po lastni volji vse potrebne nižje organizirane samoupravne zajednice. Mi pa imamo zadoščenje, da so se tudi v tem oziru izpolnila naša prerokovanja in da je opravičena naša absolutna zahteva: nesposoben biro-kratičen centralizem je treba odstraniti, pokrajinam pa dati z ozirom na njih kulturni, gospodarski in politični zgodovinski razvoj: zakonodajno samoupravno organizacijo! Kjer bi trehalo narodom dati svobode in samostoj- nesti, tla sami odločajo v svojih zadevah, tam tudi sedanj« vladne stranke odrekajo. Pač pa so se vrgle na drugo polje, na katerem razvijajo veliko živahnost, na kulturno bojno polje. Ni nobenega dvoma in v tem ožim si ne smemo prikrivati resnice: pri nas se izvaja tibo, pa sistenuitičnjo kulturni boj. Pribičevič ga je začel, Radič pa ga za Pribičevičem nadaljuje. In celo Pucelj •5 je s Prepeluihom vzdignil ter pristavil svoj piskrček k Radičevemu ognjišču, da bi skuhal tam strup za »kle-rikalizem«. V meščanskih šolah se je polovico ur dosedaj za veronauk določenih kratkomalo črtalo. Na učiteljiščih te je iz četrtega letnika veronauk popolnoma vrgel ven. Humanistične srednje šole se ne odpravljajo morda iz pedagoških razlogov, ker ti ravno govorijo za nje, am-jiak, da se nas odtrga od zapadne krščanske kulture. V načrtih za nove šolske zakone ni poučevanje veronauka poverjeno cerkvam, ampak se laizira. Vse to je še zapuščina od Pribičeviča. Pričakovali smo od novega ministra, da bo napram cerkvam korektnejši. Toda ukinil 30 učiteljišča katoliških! redovnic na Hrvatskem in v Sloveniji, na podlagi baje ministrskega ukaza pa se onemogoeuje v Sloveniji svobodni razvoj ljudskih šol katoliških redovnic. Slovenski katoliški starši, mislim, da smem izjaviti, pa ne pustijo, da se odstranja verouk iz šol, niti aie pustijo, da se zapirajo učiteljišča in onemogočujejo zasebne šole katoliških redovnic. Otroci niso last države, ampak last staršev, katerim se ne more odrekati vsaj ta pravica, da vzgajajo svojo deco, kakor sami spoznajo po svoji vesti za potrebno. Ta pravica je elementarna temeljna pravica roditeljev. Zato so katoliški starši jjlohoko užaljeni, ako se jim celo v tem ozira skračujejo njihove pravice. Minister za prosveto naj bi raje smatral za svojo dolžnost, da odpravi s svojo šolsko politiko tisti sramotno veliki odstotek analfabetov, ki nas ponižuje pred celim kulturnim svetom. Katoliški starši pa bodo uporabili vsa zakonita sredstva, da se veronauk aopet vrne v šole in da pusti svobodno življenje zasebnih šol, ki v vsakem oziru odgovarjajo zakonskim predpisom. Slovenska ljudska stranka pa bo v tem boju staršem in cerkvi zvesto stala ob strani! Kljub vsemu se nas ne loteva apatija. Nasprotno, rai trdno upamo, da bomo z doslednim delovanjem v doglednem času gotovo prišli do svojega cilja: to je: dati državi mir, in sicer s tem, da damo vsakemu narodu politično svobodo, dati stanovom možnost za eksistenco, za socialni in gospodarski napredek in razvoj, dati državi finančno politiko, dati narodom visoko splošno kulturo, dati državi tudi verski mir in versko strplji-vost. To je naša želja, naša želecna volja in nas cilji Prepričan sem, da ne bomo na tem pohodu sami, ampak da bo ostal cel slovenski narod še dalje zvesto t našem taboru! 1 aniMiii n ■ ^ 1 11 * 1 f ii»hm i n» ii 11 11 MKMihiniMmrr ■Iii iinii 11 «Miyiiiin i min mi Naši poslanci med ljudstvom. Zbor zaupnikov SLS v Muisfci Soboti. V nedeljo, dne 1 J. t. m., so odborniki in zaupniki prekmurskih krajevnih organizacij SLS do zadnjega kotička napolnili Dittrichovo dvorano v Murski Soboti. Celo Prekmurje od Dolnje do Gornje Lendave je bilo zastopano. Zborovanje je otvoril in vodil poslanec Šiftar. Poslanec Klekl je podal politično poročilo. Poslanec Vesenjak je govoril o državnem gospodarstvu, zlasti o davkih in carinah, tajnik Kranjc o organizaciji SLS v Prekmurju. Pri Sv. Martinu blizu Vurberga je priredila Slov. ljudska stranka v nedeljo, 6. septembra po rani sveti maši na prostem pri cerkvi ljudski shod, ki je bil zelo lepo obiskan. Otvoril ga je domači gospod župnik Lajn-šič, a predsedoval je župan iz Gor. Dupleka g. Ignac Thaler. O političnem in gospodarskem položaju nam je poročal naš poslanec Fr. Žebot. Slišali smo marsikaj, kar še dosedaj nismo slišali. Posebno se nam je dopadla tista pripovedka o učenem »p idarju«, kateri je očistil dvema bolnikoma plesnjive možgane. Po shodu, na katerem smo izrekli našemu poslancu in njegovim tovarišem popolno zaupanje, smo ostali z našim zastopnikom v zaupnem razgovoru. Shodi v okr. Marenberg. Na praznik, 8. septembra sta se vršila dva dobro obiskana shoda v Sv. Primožu na Pohorju in na Kamnu (Vuzenica). Poročal je posl. Pušenjak o političnem položaju, natančno razložil politiko Radičeve stranke, nagla šal, da so poslanci Radi-čeve stranke glasovali za vse povišane davke in za novi davek za delavce ter razpravljal o krivični, pretirani obremenitvi Slovenije. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se protestira proti prevelikemu obdačenju Slovenije, ki ogroža obstoj kmečkega stanu, obrtnikov »n trgovcev. Vsi oni, ki so volili Radiča — bilo jih je 524 v okraju — se sramujejo, da so tako nasedli. Radič je zatajil republiko, borbo za samostojnost opustil, on podpira Pašičev velesrbski centralizem, govori, da se Sloveniji predobro godi in daje s tem potuho davčnim oblastem, da še hujše pritiskajo na Slovenijo. šmartin na Pahorju. V nedeljo, dne 13. t. m. sta nas obiskala poslanca Stef. Falež in Pušenjak ter se je vršil dobro obiskan shod SLS, kateremu je predsedoval odbornik okrajne organizacije, vrli posestnik Franc Fric. Poslanec Falež je orisal politične razmere v naši državi, izdajstvo Radičevo in ožigosal protiljudski in protikrščanski šolski zakon, katerega je predložil Pribičevič. Poslanec Pušenjak je govoril o gospodarski politiki, oaobito davčni politiki, in podvjl k vztrajnost» v boj« za uresničenje strankinega programa. PtedvJaik se je zahvalil govornikoma za izčrpna poročila z željo, da bi se še večkrat priredil političen shod pri nas, ki nas pouči o političnih razmerah v naši državi. I)r. Hohnjec je imel zadnji čas v ljutomerskem okraju te-le shode: v nedeljo, 6. septembra, po ranem cerkvenem opravilu pri Sv. Križu pri Ljutomeru, popoldne v Veržeju; v nedeljo, 13. septembra v Ljutomeru. Obisk je bil dober, odnosno pri Sv. Križu prav dober, v Ljutomeru izvrsten. Poročilo poslanca dr. Hohnjec je bilo povsodi sprejeto z velikim zanimanjem in vsestranskim pritrjevanjem. V enoglasno sprejetih resolucijah je bilo njegovemu delovanju in politiki Jugoslovanskega kluba izrečeno popolno zaupanje. Volilci so na vseh shodih tudi protestirali zoper davčni sistem v Sloveniji in zoper brezobzirno navijanje davčnega vijaka; zoper novo carinsko tarifo, ki povečuje carinske postavke na umetna gnojila, galico, poljedelske stroje in sploh na j kmetske potrebščine; zoper ukinjenje zasebnih učite- j ljišč, ki so v rokah katoliških redovnic, ter zoper skrajšanje časa za verouk na meščanskih in drugih šolah. Na shodu v Ljutomeru je tudi bila sprejeta naslednja . resolucija: »Državna vlada obremenuje Slovenijo z dav- j ki do petine vseh v državi vplačanih direktnih davkov, noče pa izpolniti svojih obveznosti napram Sloveniji. H graditvi in vzdrževanju cest prispeva v tako nezadostni meri, da je teh prispevkov, katere je dati obvezana, dolžna visoko svoto več milijonov dinarjev. Mesto teh prispevkov hoče, kakor je razvidno iz izjav gospoda ministra javnih del v parlamentu in okrožnice gradbene direkcije v Ljubljani okrajnim zastopom in cestnim odborom, v Sloveniji zopet upeljati kuluk. Zoper tako postopanje vlade odločno protestiramo.« Ormož. V nedeljo, dne 13. t. m., se je vršil v Katol. domu shod Slovenske ljudske stranke, na katerem je poročal o političnem položaju poslanec g. Andrej Bedjanič. Prav po domače je nam razložil vso RR (Pašič-Radič) politiko. Radič je prej povsod kritiziral, se po svetu enkrat na Angleško, enkrat na Rusko votzil, drugače pa doma za pečjo s svojimi poslanci ležal in hrvatski narod tako za nos vodil. Če bi bil lepo od začetka v državni zbor prišel, ne bi bilo centralizma. Le po njegovi krivdi smo bili pre-glaševani in narodi se ne morejo sami razvijati. Le zavoljo njegovih intrig so ga zaprli. Ko se to zgodi, na vse pozabi, vse svoje trditve ovrže, na svojo pest vso svojo taktiko brez vprašanja naroda spremeni, pravi, da vse to ni nič in sklene sporazum s Pašičem, torej popolnoma kapitulira. Pri njem ni nič, da se davki ne izenačijo, da njegovi poslanci z radikali, s Kelemino in Pucljem vred, so vse ; davke odglasovali, da so odglasovali tiskovni zakon, ki je najslabejši, kaj ga svet pozna, da so odglasovali dvanaj-stine, v katerih ni za Slovenijo postavljeno nič, akoravno največ plača, da pri agrarni reformi delajo nato, da se graščaka, ki je pod agrarno reformo, ščiti, ne pa seljaka, ki zemljo potrebuje. Udriha po duhovščini, ki dela za ljudstvo. Graja vse. Na Krškem je grajal Orle, grajal Sokole, in ko se ga za besedo prime, obrne besede in reče, da niso ne Orli, ne SokoK, ampak da so golobice. To ni nič, akoravno ve dobro, da so njegovi poslanci odglasovali dva najstine, v katerih je za Slovenijo za regulacijo vod postavljenih le 2,000.000 dinarjev, katero svoto večji del požrejo različne komisije. To ni nič, da zdaj njegovi agiita- ; torji okoli faibajo ljudi, da bodo njegovi več dobili, ker so v vladi. V ceK državi je bilo elementarne škode letos nad 600,000.000 dinarjev, vlada pa je dala podpore le krog 3,000.000 dinarjev. Koliko so od tega požrle različne komisije in koliko je nesrečno ljudstvo dobilo? To vse ni nič, da Pašič kot samodržec komandira in Radičerci le kimajo, in Radič ga k vsemu še hvali. Zato je treba, da se že enkrat začne s pametno politiko, drugače je vse zastonj. Je treba, da se naredi invalidni zakon tako, de bo dober za invalide, dober tudi za davkoplačevalce, in ne kakšni je zdaj! Treba je, da se popravi šolski zakon, v katerem se morajo vpoštevati tudi krajevne razmere; da se pustijo tudi privatne šole, katerih dobrino priznavajo celo sami nasprot niki, ki svoje otroke v nje pošiljajo. Treba je posebno, da se davki za celo državo zenačijo. Vse to je zakrivil centralizem, vsi, Id so zanj. Zato je Slovenska ljudska stranka za avtonomijo pokrajin in bo vselej in ne bo svojega programa menjala, ne bo tako nesramno kot Radič s svojimi kapitulirala. — Po živahni debati zborovalcev se je sprejela sledeča resolucija: »Zbrani izrekamo poslancu g. Andreju Bedjaniču in vodstvu SLS stranke popolno zaupanje in tirjamo, da vstrajate pri Vašem programu. Na to vestno in vstrajno delajte, da vsi, ako smo vsi državljani ene države, in to smo in hočemo biti, tedaj Slovenec ravnotako kol Srb in Hrvat, imamo enako pravico in enake dolžnosti, da ; tedaj posebno vsi enako plačamo.« Tedenske novic*. Zopet prihajajo s kulukom! Z velikim naporom se je poslancem Slovenske ljudske stranke posrečilo; leta 1923 in 1924 preprečiti upeljavo kuluka v Sloveniji. Za ceste plačujemo tako ogromne davke, da bi bila upeljava cestne robote (kuluka) nesmisel. Te dni pa so rz Beograda in iz Ljubljane zopet začeli sirašiti s kulukom. Gradbeno ravnateljstvo, t. j. tisti oddelek ministrstva, ki ima na skrbi državne in deželne ceste ter mora dajati okrajem podporo za okrajne ceste, je izdalo na vse okrajne zastope okrožnico, iz katere je razvidno, da se našim okrajem v bodoče iz Beograda mesto podpore ponuja kuluk. Čuditi se je, kako more gradbeno ravnateljstvo kaj takega zahtevati od nas Slovencev, ko pa vendar plačujemo Slovenci posebne deželne (avtonomne) dokiade v iznosu nad 150% na vse direktne davke. Od teh doklad bi morala vlada dajati državne podpore okrajnim zastopom. Dosedaj je te podpore (iz no$ega lastnega denarja!) daaln A aedanja vlada, v kateri sedijo poleg Pašiča tudi 4 Radičerci ministri in 4 podministri, hoče Sloveniji še tudi te podpore odveeti. — I ranjo Žebot. Mariborske novice. Dne 15. t. m. je preteklo 40 let, odkar obstoji Cirilova tiskarna. — Maribor je presenetit eadnjo nedeljo požarna bramba z mojstrsko uspelo prireditvijo večera umetnih ognjev v Ljudskem vrtu. — Zadnjo nedeljo je bila 43 let službujočemu tajniku mariborskega okrajnega zastopa g. Eiohkitzu od mariborskega g. župan« in okrajnega gerenta dr. Leskovarja slovesno izročena zaslužna zlata kolajna. G. Eicihkitz je stopil v pokoj in na njegovo mesto pride dosedanji vodja mariborske državne borze dela g. Jože Stabej. — Mariborski okrajni zastop je razvil v letošnjem letu veliko delavnost. V kratkem času bo dogotovljena nova cesta Sv. Miklavž—hočko Pohorje. Tekom nekaj dni bodo zgrajeni trije novi okrajni mostovi, eden veliki betonski pri Rušah in dva manjša lesena. Dekanijski shod Marijinih družb v Slivnici pri Mariboru v nedeljo, dne 6. t. m., ni privabil samo družbenic k cele hečke dekanije, ampak tudi še iz Gornje in Spodnje Polskave. V cerkvi je pridigoval p. Pavel iz Maribora. Na veličastnem zborovanju v društvenem domu je poleg dekanijskega družbenega voditelja, č. g. dekana Sagaja, govoril zopet p. Pavel in pa zastopnice vseh udeleženih Marijinih družb iz dekanije in izven nje, po lepem načrtu o velevažnih zadevah in dolžnostih družbenic. Med govori sa se vrstile pesmi, pozdravi in deklamacije; srca zboro-valk, ki so polnile velki društveni dom, so bila tako zavzeta za lepi Marijin tabor, da se skoro dekleta niso hoteta raziti, ko je predsednik shod zaključil. Dal Bog in Marije obilo sadu! Gospod Frani o Thaler v Št. Ilju v Slov. gor. bo obhajal dne 20. septembra na »Karlovem« pri Št. Ilju 60let-nico svojega rojstva. Dolgoletnemu županu naše obmejne slovenske trdnjave, vnetemu delavcu na izobraževalnemu in narodnogospodarskemu polju ter iskrenemu somišljeniku Slovenske ljudske stranke k njegovemu slavju iskreno čestitamo! Obesil se je v Št. Ilju v Slov. gor. progovni delavec Ivan Breznik. Kaj nam poročajo iz Dobrove pri Mariboru? Ako prideš v Maribor ter stopiš v kako trgovino in te kak trgovski nastavljenec vpraša: odkod ste, očka ali mamca. ;n mu ti hitro odgovoriš, da iz Dobrove, nikdo ne ve, kje je to. Ako se pa odrežeš, da so Dobrovce pri Slivnici, vsakdo ve, kje leži ta kraj. Pa Dobrovčani nikakor nismo tako skriti te za plankami, kakor bi kdo to mislil. Naša dobrovska mladina se pridno organizira. Imamo knjižnico že tri leta Naši fantje in dekleta se nam na obče zadoščenje predstavljali že več zabavnih in podučnih iger. Lansko leto smo skle* nili vsi Dobrovčani, da si bomo zgradili večjo kapek», ki bi naj bila podružnica slivniške farne cerkve. Dobili smo tozadevno dovoljenje od mariborskega orcHnarijata in dn* •1. julija t. 1. nam je g. hočld dekan že blagoslovil vogelni kamen. Naša nova cerkvica bo dolga 12 m, široka 7 nv visoka 6 % m, zvonik bo dosegel višino 17 m. Hram bogj) nam zidajo domači zidarji pod vodstvom stavbenega moj-stra Sonnenwalda in bo naša ljubka cerkvica že pred linvc pod streho. Vlomilci na delu. Iz Slov. Bistrice smo prejeli: D»-slej še neodkriti vlomilci so odnesli v noči od 10. na II. t. m. na Zgor. Polskavi iz trgovine Cizelj raznega blaga v skupni vrednosti za več desettisoč dinarjev. Zločin pri Mali Nedelji. Preteklo soboto se je dogodi pri Mali Nedelji zločin, čegar žrtev je postala posestni» Marija Lipša. V Pernetincih, blizu Male Nedelje, stanuj» posestnik Alojz Benko, s katerim je živela rajna Lipša * prepiru. V soboto je hotel Benko prekopati jarek na travniku, ki je bil last umorjene. Lipša je hotela to prepreči^, kar ie pa Benkota tako razjezilo, da jo je udaril z vso močjo z motiko po glavi. Železo se je zasadilo žrtvi 7 cm globoko v lobanjo, vendar je še živela 6 ur. Ubijalec se j» sam javil oblastem. Novo sv. mašo bo daroval dne 27. t. m. pri Sv. Križu na Murskem polju tamošnji rojak g. Alojzij Zaler. Požar. V noči od predzadnje srede na četrtek je i»-bruhnil požar v Doberleši vasi pri Sv. Petru v Sav. dolini Do tal je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Jur^ Valna. Zgorela je vsa shranjena krma in ves letošnji ter lanski pridelek hmelja. Pri omejitvi požara, da se ni širil na celo vas, sta uspešno in požrtvovalno delovali požarni brambi iz Št. Petra in Žalca. Zavarovalnina znaša le malenkostno svoto v primeru s povzročeno škodo. Velika nesreča, šmihel nad Mozirjem je obiskala dne 11. septembra t. 1. velika nesreča. Ob strašni nevihti ob pol 3. uri popoldne je udarilo v hlev cerkvenega ključarja Lovra Goličnik in je do tal zgorel hlev, svinjak in kozolec. Marljivosti faranov se je zahvaliti, da so rešili hišo in svinjak. Čeravno so rešili vse cto-mače živali, znaša škoda vendar 500.000 K. Na smrt obsojeni morilec zblaznel. Javnosti je še v živem spominu, da je celjska porota obsodila na smrt na vešalih nekega Hotko, ki je ustrelil in izropal trgovca m Dobave pri Brežicah. Hotko čaka sedaj v zaporih celjskega okrožnega sodišča na potrditev smrtne obsodbe ali na po» milostitev v dosmrtno ječo. Po poročilih iz Celja je Hotfco v zaporu zblaznel in ga bodo poslali v ljubljansko umobolnico. Še vedno se vračajo vojni iretniki iz Rusije. Na okrajno glavarstvo v Laškem je bil od trboevljskih orožnikov te dni pripeljan Dunajčan Peter Hirati. Izpovedal je, da se vrača po 10 letih preko Rumunije in Jugoslavije iz ruskega vojnega ujetništva v svoje rojstno mesto Dunaj. Hirati je prišel kot 191etni fant v ujetništvo in komaj zdaj se mu je posrečilo se vrniti po tolikoletnem trpljenju v domovino. Laško okrajno glavarstvo je storilo vse, da je prišel pomilovanja vredni ujetnik čim preje preko meje v Avstrija Zmaga SLS pri občinskih volitvah v Sv. Krištofu pfi LaSkem. V nedeljo, dne 13. t. m., so se vrSile v občini Sv. Krištof pri l.aSkam občinske volitve, fei so prinesle p- pot^ni poten dem-okratom. SLS je dob&tt na posameznih voliščih aiedeče število glasov: 1. Volišče Sv. Krištof: SLS 229, SDS 57, neodvisna gospodarska lista 12, socijalisti 10. — 2. Vciišče Sv. Jedert: SLS 94, SDS z neodvisno gospo*-darsko listo 118, socijalisti 6. — 3. Volišče Sv. Štefan: SLS 188, SDS z neodvisno gospodarsko listo 38, socijalisti 8. — SLS dobi 17 občinskih odbornikov, samostojni demokrati 7, neodvisna gospodarska lista 1 in socijalisti nobenega. Demokrati so svoj čas občinski odbor te velike «bčine razpustili, ker je bil v naših rokah ter nastavili občinskega gerenta, ki je pa tako dobro vodil občino, da so občani pri volitvah kljub samostojni agitaciji skoro korpo-eativno obrnili hrbet demokrate m ter glasovali za SLS. Mariborska porota. Dne 14. t. m. se je pričelo zasedanje mariborskega porotnega sodišča. Prvi dan se je vršila razprava proti toparsk' dvojici Zamuda in Senekovič. Jan. Zamuda je 231etni kovač iz Negove in Rupert Senekovič je delavec iz Plitvičkega sela pri Gornji Radgoni. Dne 28. februarja t. 1. sta imenovana zločinca izvršila rop pri po-aestnici Ivan' Šipek v Gornjih Ivanjcih. Okrog 2. ure po nori sta zlezla pri svislih v hišo ter se priplazila v izbo. kjer je Šipekova spala. Eden se je takoj vrgel na njo ter jo hotel držati, ker pa se mu je skušala izviti, ji je zadal nekaj lahkih ran z nožem. Šipekovi se je posrečilo končno uili *er priklicati sosede, med tem pa sta neznana roparja ugi-»ila. Orožnikom se je meseca maja posrečilo, izslediti zločinca ter ju spraviti pod ključ. Pred poroto sta dobila svoje plačilo in sicer Zamuda 3 leta in Senekovič 5 let težke ječe. — Naslednji dan se je zagovarjal pred porotniki 46-Setni poštni uradnik Vladimir Koser radi zlorabljanja uradne oblasti. Mož je bil nastavljen na pošti ter je odpiral pisana in jemal iz njih denar. Svoj posel je opravljal precej dolgo časa in uprava mu je le težko prišla na sled, ker je t»3 zelo previden. Slednjič so ga pa ujeli ravno pri »delu«, ko si je namreč prisvojil par pisem, ter ga takoj zaprli. Iz napora je bil kmalu izpuščen, toda čakala ga je še porota, pred katero se je dne 15. t. m. zagovarjal. Razprava je bila preložena, ker glavna priča, g. dr. Janže/kovič, ni mogel ««stopiti, ker ga ministrstvo še ni oprostilo uradne tajivesti. Kat. domu v Šmarju pri Jelšah je vnovič naklonil g, ravnatelj dr. Antoin Jerovšek v Mariboru 100 dinarjev v poravnavo velikih dolgov. Božji mladimoljub nam naj vzbudi še mnogo takih dobrotnikov! Gospode katehete, šolska vodstva in starše opozarjamo na skrbno sestavljeno »Metodiko kat. veronauka« g. prof. Vreže-ta, ki je ravnokar izšla v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Njena posebnost je praktični del, ki podaja splošna navodila za pouk, učno snov in nje obravnavo na stižji stopnji, različne učne slike, posebna navodila za sv. eaašo, prvo spoved in prvo sv. obhajilo in še mnogo drugega. Vsakdo bi jo moral imeti, ki želi mladino pravilno poučevati v krščanskih resnioah! Mariborski veliki župan je naklonil kmečki hiralnici v Muretincih podporo v znesku 1000 din. Lahek prihranek, in to sedaj v teh težkih časih? .Marsikomu se bo to zelo čudno zdelo. Ja, pa je le vendar tako» da si vsak prav lepo svotico prihrani, kdor si ceno nabavi jesensko in zimsko blago in vse drugo, kar poč rabi «a oblačilo in sploh za domačijo. Kadar se mudite v Mariboru, si samo oglejte izložbe pri nižje navedeni tvrdki, pa ae bodete uverili, da ste najbolje postreženi. V posebno »mteki izberi ima tvrdka vedno raznovrstno sukno, hlače-piatno in še vseh drugih vrst manufakturo. Pozabili bi še kmalu na vedno najnovejše vrste svilenih robcev, za moške pa klobuke, srajce, samovesznice itd. itd. Porabti bi pa preveč prostora, če bi še naprej naštevali, kaj da vse lahko kupite dobro in ceno pri tvrdki Prane Mastek v Mariboru na Glavnem trgu št. 16. Špecijalist za ženske bolezni h\ porodništvo dr. Fran Toplak se je vrnil in zopet redno ordinira: Maribor, Glavni &rg 18, od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. Ako hočete štediti svo:e perilo, tedaj uporabljajte pri pranju samo milo »Gazela.« Za jesen in zimo došla velika izbira štofov za moške in Aenske obleke, barhentov vseh vrst, hlačevine, koče, odeje, aiamnice, nogavice, zimsko perilo, svilnati robci, dežniki. Prvovrstno blago je najcenejše, zato si nakupite zmiraj le najboljše blago, katero dobite po zelo zmernih cenah v trgovini Prane Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Istotam se kupujejo jajca, maslo, zabel j, mast, suhe gobe ter vsi deželni pridelki, vedno po najboljših dnevnih cenah. 1108 Gospodarstvo. STROŠKI PRI IZVOZU NAŠIH VIN V AVSTRIJO. Robert Košar. Ncva trgovska pogodba z Avstrijo, ki je bila na Dunaju podpisana dne 3. t. m., prinaša glede vinskega izvo-aa nekaj olajšav in upati smemo, da se bo na podlagi teh ep «memb zopet razvila vuiska trgovina s pokrajinami Srednje in Gornje Štajerske. Na podlagi informacij lahko ugotovim, da vlada za naša slovenska vina še vedno veliko zanimanje »tam gori.« Italijanska m madžarska vina niso bila v stanu, da bi v teh šestih letih po prevratu zamorile okus in hrepenenje po naših kislastih vinih. Komzum piva je razmeroma zelo velik, ker se dobi že prvovrstno pivo po 8—9000 aK. Po vojni je primanjkovalo za to b»dustrijo ječmena vsled splošne prehranjevalne krize, in vinski konzum je bil ogromen. Italijani in Madžari so izkoristili ta položaj. Kakor znano, je pred podpisom trgovske pogodbe z Avatrijo bil uvoe našega vina pod 13% alkohola dovoljen tare* oroeitve, toda vezan na zlato carino 60 kron, kar je onemogočilo vsak »voz. Saj bi se moralo plačevati ca m WSH 100 kg vrha bruto m neto samo n« cirbu bree drfavne 1..... 1 . trošarine, prometnega davka in manipudacijsldh stroškov že 864.000 aK, ali pa akrog 672 dinarjev (100 dinarjev je 125.000 aK). Nova pogodba je znižala sedaj to uvozno carino na 30 zlatih kron ter kontingentirala množino na 40.000 hI belega in 40.000 hI rdečega vina ne glede na alkoholno stopnjo pod 13%. Zanimiv bode račun: Koliko znašajo prevozni in drugi stroški s carino vred pri izvozu vina v Avstrijo? Ti stroški spadajo v dva dela: 1. Na prevozne, carinske in druge stroške do avstrijske meje, katere bodo v normalnih razmerah obtežile prodajalca v Sloveniji, in 2. na prevozne, carinske in druge stroške od meje do kupca, katere bo plačal ta, ako ni drugače pogojeno. Večjih izvoznih stroškov glede carine, državne trošarine itd. v Jugoslaviji ni, kajti koliko sem mogel ugotoviti, se plača za vsaki izvoženi sod na žigovini 10 zlatih par, ali 1 dinar 10 para, razun poslovne dažbine, ki znaša 22 par za vsakih 100 kg bruto za neto. Za polovnjak vina po 300 litrov in težo soda 60 kg„ skupaj 360 kg, bi plačali torej približno 0.88 din., tako da znašajo plačila državi o-krog 2 din. za polovnjak, kar je res malenkostna svota. Za , splošno kalkulacijo prevoznih stroškov pa je merodajna ldlometerska daljava od oddajne postaje do meje. Te stroške izve interesent na domači železniški postaji. Ker pa bo I vsak iz Slovenije izvoženi vagon vina šel navadno preko j Maribora, sem se obrnil na špedicijsko tvrdko »Balkan« glede stroškov, ki izvirajo iz raznih manipulacij na tej pre-1 hodni postaji. Izvedel sem, da je treba raznih pristojbin za pisanje i deklaracij, za statistiko, za tarifne označbe, za prenos to-! vornega lista, za potrdilo carinskih dokumentov, za razne eventuelne analize, koleke, za železniške pristojbine, za carinsko ¡posredovanje itd. Vsi ti stroški pa znašajo za vagon vina 100—150 din. Stroški v Avstriji so naravnost ogromni Za vsak v Gradec poslani polovnjak vina po 300 litrov, ki je bil kupljen recimo po 10 dinarjev liter, bo pobrala avstrijska carinarnica v Špilju sledeče svote: 1. na carini 30 zlatih ali 432.000 avstr. kron za vsakih 100 kg hruto za neto (1 zlata K je 14.400 papirnatih avstrijskih kron), ali za 360 kg . .......... 1,555.200 2. na državnem vinskem davku po 2200 avstr. kron za 1 liter je od 300 litrov .... 660.000 3. na blago vno-prometnem davku 7%, ki pa se računi od vrednosti blaga glasom fakture plus državni vinski davek po 20 avstr. K za 1 liter. V našem slučaju stane 300 litrov po 10 din. 3000 din., ali 3,750.000 a. K. in vinski davek 660000, je 4.410.000 aK, od tega 7% .... t .... . 308.700 4. na kontrolni pristojbini po 40 K ea liter je 12.000 5. na manipulacijskih stroških za vsaki sod (pa najsi drži potem 70 ali 70O litrov) . . . 2.000 skupni stroški za 300 litrov vina. .... 2,537.900 ! ali* za vsak liter uvoženega vina 8469 avstrijskih kron, kar znaša 6 din. 76 par našega denarja (1 dinar je 1250 avstrijskih kron. K tem stroškom še pridejo sedaj prevozni stroški od meje do Gradca, ki znašajo za vagon vina 1,400.000 aK (do Brucka 2,780.000 aK, do Leobena 3,560.000 aK) za liter torej približno 150 do 160 aK za Gradec. Ker morajo tudi Avstrijci plačati razne tiskovine, ko-i lekovine, deklaracije, špeditijske stroške,' lahko rečemo, da jih stane vsak liter vina od meje do Gradca okrog 9000 aK, ali po našem 7.20 din. ali 28.80 jK. Iz gornjih računov je razvidno, da bodo Nemci kupovali samo naša dobra vina, kajti za slabo blago so ti pre-j cej konstantni izvozni stroški previsoki. Iz tega sledi, da | morajo naši vinogradniki gledati letos posebno na pridelovanje kvalitetnih vin, kar dosežejo s pozno trgatvijo, pod-, biranjem, sortiranjem grozdja in umnim kletarstvom. Vinogradniki, skrbite za dobro kapljico, da pridejo ■ naša slovenska vina zopet do starega slovesa v Avstriji ! in da izpodrinemo vsled svoje dobre kakovosd italijansko ; in madžarsko blago! Pa tudi država mora k temu pripomočil Vinskega iz-! voza ne sme pustiti brez strokovne kontrole! Na prehod-j nih postajah, n. pr. v Mariboru, bi se morala po vinarskem strokovnjaku pregledati vsaka vinska pošiljatev, kar bode I tem lažje, ker se bo po mojem mnenju veš eventuelni iz-\ voz vina v Avstrijo vršil odslej v vagonskih tovorih. Poto-' valni in prevozni stroški so danes previsoki za nakup posameznih polovnjakov, kakor pred vojno. Vinogradniki, pozor! Finančno okrajno ravnateljstvo i v Mariboru opozarja vse proizvajalce vina, da so zavezani v roku 10 dni od dneva, ko so izprešali vino, prijaviti dobljeno količino vina pristojnemu oddelku finančne kontrole. Nadalje je vsak, kdor proda vino, dolžan, da prijavi pristoj nemu oddelku finančne kontrole prodano količino vina, predno istega izroči kupcu. Na vsako tako prijavo dobi prodajalec vina od finančne kontrole za nezatrošarinreno vino kontrolni list za zatrošarinjeno vino pa svobodnico. Kontrolni list, oziroma svobodnico, mora prodajalec izročiti istočasno z vinom kupcu, ki pa mora kupljeno vino tekom 24 ur po prejemu prijaviti svojemu pristojnemu oddelku finančne kontrole ter izročiti istemu kontrolni list, oziroma svobodnico. če pa je dobil kupec vino s kontrolnim listom mora tudi v gori omenjenemu roku 24 ur plačati odpadajočo trošarino in moTeb;tno občinsko ddHado k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dni svojega vinskega pridelka, ali opusti prijavo vtrva, bo kaznovan po 85 trof irakega prvvflnfta na 4 Ji DcLma pri Celju. Dne 3. t. m. je umria na Dobrni že-ita tukajšnjega cerkvenega ključarja in načelnika krajnega >wisitega sveta g. Jakoba Svent, p. d. Kotnikova. Zadela jo j kap. Pogreb je pričal, kako je bila ta blaga žena spoštovana od vseh. Družini, ki jo je zadela ta občutna nesreča, maš« sožalje! Rakovec pri Vitanju. Dovolite, g. urednik, da Vam malo potožim, kakšne razmere vladajo pri gozdarstvu g. grofa Thurna v Vitanju, zlasti kar se tiče izplačevanja za-•iužka delavcem. Ako prideš ob mesecu po plačo, se ti »eče, da ni denarja; prideš čez 14 dni, isti odgovor, tako da ti nazadnje dolgujejo po tri mesece zaslužka. Če rabiš »ed tem časom obuvalo, obleko, hTano, pa si kupi, če le moreš, ko nimaš niti firika v žepu. Tdsti časi, ko so si s fi-gpovim listjem nagoto skrivali, so pač minuli. Od zraka se tudi ne živi. Zato priporočamo pristojnim činiteliem, da se v tem oziru malo bolj potrudijo, da se bo vsaj ta pičli zaslužek redno izplačeval. — Fant iz planine. MALA OZMKILA. Pridno pošteno dekle, ki ima veselje dio kuhinje in razume vsa domača dela, se takoj sprejme pri Lud. Krautsdorfer Loče pri Poljčanah. 1125 Vajenec z dobrimi šolskimi izpričevali se sprejme pri Ig. Horvat, strugarskem mojstru v Ptuju, Vošnjakova ulica 12, istotam se dobe najboljše vinske pipe in druge kletne potrebščine. 1116 Peshui.ia k trem otrokom (5 let, 3 ieta, 4 mes.) Iščem zanesljivo, starejšo pestunjo, najrajše vdovo, ki ima rada otroke. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod Pestunja«. 1115 2—1 Službo išče poročen oskrbnik za poljedelstvo in živinorejo. Oehnar, Špičnik, p. Zg. Sv. Kungota. 1123 Išče se delavec za prvo Šajbo jiri Francu Rajšp. lončarju v Framu. Zaslužek 500 do 1000 kron na teden. 1121 3—1 Viničar se sprejme na Polen-šaku pri Ptuju. Naslov: Knez Matija, Ghegova ulica 3 v Mariboru. 1126 3—1 Oospodinja, ki ima veselje do Icmetijstva, se takoj sprejme v aupnišče v Brezno ob Dravi. 1129 .'(otlarski vajenec se sprejme Ueksandrova cesta 33, Maribor. 1146 Tinifurji z najmanj 4 delovnimi močmi se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Samo taki, kateri so bili več let na enem mestu in stalno službo iščejo, naj se oglasijo pri inž. Male-ku, Maribor. Erjavčeva ul. 8. 1131 Sprejme se fant, kateri ima veselja za učenje mesarske obrti, za takoj. Predstaviti se mora na Tržaški cesti 3, gostilna pri »Veselem kmetu«. 1148 Prvovrsten vinograd, okoli 2 orala, v dobri legi z letošnjim branjem, se proda za 30.000 D. Letošnje branje odgovarja približno polovici kupne cene. Radič, Žaga, Zg. Polskava. 1117 2—1 Proda se takoj po nizki ceni dobra kleparska delavnica na deželi z inventarjem, večjo zalogo kleparskih izdelkov in pohištvom. Delavnica je v dobrem obratu. Naslov v uprav-ništvu. 1112 2—1 Lepo malo posestvo, 7 oralov se proda: njive, gozd, sadonos nik in vinograd. Vpraša se pri g. Lorbeku v Radehovi, p. Sv. Lenart v Slov. gor. 1119 A* najem vzamem posestvo v bližini Maribora, obstoječe iz vinograda, sadonosnika, njiv in travnikov, skupaj 6—12 ora lov. Nastop novembra ali februarja. Jakob Muzi, Ob železnici 14. 1134 Doktor poljedelstva, živinorejski in setveni nadzornik, iz jažne Nemčije, sin poljedelca, 27 let star, išče za eno ali več lat mesto za novodobno poljedelsko prakso in znanstvo. — Ponudbe pod: B. B. 5403 an lludolf Mosse, Breslau. 1113 Vinižar s 3 do 4 delovnimi močmi se sprejme za vinograd v Bresternici—Jelovec pri K. Worsche v Mariboru, Gosposka ulica 10, 1098 2—1 Dekla, ki je sposobna samo-tojno voditi lepo posestvo z vinogradom in živali, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo. 1099 2-1 Prvovrstno »adno dre rje in eepljene trte najbolj priporočljivih vrst po nizki ceni ima v zalogi: Drevesnica in trtnica Gradišnik, St. Janž— Velenje. Naročila in tozadevna vprašanja naj se blagovolijo nasloviti na: Ivan Gradišnik, pošta Dobrna pri Celju. 1052 Špecerijske prifeUnjOdvotnifkO piSBHIO posebno lepo kavo, surovo in žgano, riž, bučno olje, na- ' mizno olje, banatsko pšenič-no moko, dobro krušno moko, kupite najcenejše in s točno postrežbo v najstarejši špecerijski trgovini IVAN SIRK. Glavni trg v Rotovžu. Kupim tudi več vagonov lepega zelja v glavah. 1074 12—1 je otvoril Dr. Ivan §ie! Mariboru, na Aleksandrovi cesti štev. 8, 1. nadstropje, (gostilna »pri gTCzdu.« Sodi za vino, žganje, transport in hrambo ima vsako množina vedno v zalogi Fr. Repič, sodarsko podjetje v Ljubljani, Trnovo. Solidno-- fe^si za?ogo! ^°S're^1012<15—1 j§ Šolske torbice, mape in jermeni za knjige, nahrbtniki, kakor tudi različni kovčeki in torbice za potovanja priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1047 5—1 rmi I r ^ IM M M ri ri r> r-i | r.i r.i F"< n fr."» | v I r,i i r,^ i k'i w*iIW1 kV i'i I kV I ki I ki |ki! ki j k*i | kV! k*i I k'i I ki! k'i i ki > kj k-i kV k-i k*i k'i PoEor! Ravne došlo blaga, es ?e cene. Platno, barhenti, drak hlačevina, svileni robci, »akno itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. ifl PrTomtnl angle&ki in oatrtv tki plinski koks na drobna is> debel« dobavi po znatne Kit ianih cenah Mariborska meai ca plinarna. C£ stiskalnice in mline (patent Kudl) za grozdje in sadje ima v zalogi tvrdka Hochnegger in Wiener, Maribor, Koroška cesta 53. Izdelovanje pohištva in stavbeno mizarstvo. — Postrežba točna. — Cene nizke. 893 Saioidiff, Sulikol, Hypermangan so dobro preiskušena sredstva proti oidiju itd. na trti. Z navodilom vred se dobi v dro-geriji Sanitas, Celje. 833 XXXXXJCXXXX Posest v najem. Gospodarji, ki sami ne zmorejo obdelati zemlje in jo želijo oddati v najem, naj se obrnejo na »Marstan«, Maribor, Rotovški trg, kjer je več. zanesljivih najemnikov na razpolago. 1140 Hiša na prodaj pri Mariboru, 2 sobi 1 kuhinja, 1 in pol orala zemlje z vrtom, sadjem in trlo. Cena 35.000 D. Vpraša se gostilna Felič, Tezno. 1143 — — • i Posestvo: hiša z 2 sobama, kuhinjo, vrtom, 1 ali 2 orala zemljišča, 5 minut od postaje Pioljčane, proda J. Wouk v Poljčanah. 1144 2—1 Trgovinska hiša, 30 m dolga, 500 kv. m vrta. Hiša je tudi pripravna za jajčji izvoz, 5 minut od kolodvora Poljčane, se proda. J. Wouk, Poljčane. 1145 2-1 Lepa kuhinjska oprema, belo barvana, se po zelo ugodni ceni proda. Maribor, Dušanova ulica 2. Mraz in zima sta pred durmi. Toplodar se naroča pri Rado Nipič, Tezmo št. 13, Maribor. 1137 Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V, dne 30. avgusta 1925. 1135 Hrastov okrogli les in bakor gozd, če mogoče v bližini Ma- j ribora, kupi električna žaga i M. Obran, Tattenbachova ul. | 1120 3—1 ---------: Pozor kmetovalci! Sadni mli- , ni po najnižjih cenah pri iz-delovatelju Ivanu Sirak v Ma- j riboru, Pobrežka cesta 15. 1139 3—1 Suhe t obe liuptiie t® vedno po najvišjih dnevnih cenah Franc I enter, trgovec Mala Nedelja in Ljutomer. Denar po 25 odstot. lahko si- : gurno naloži vsakdo od 1000 dinarjev naprej, ako postane ; tih ali javen družabnik več- j letnega, dobroidočega indu- ; strijskega podjetja. Denar ostane nedotaknjen v dosedanji vlogi in služi samo kot kavcija. Ponudbe pod »Denar 25 odstot.c na upravo. 1091 Vabilo. Hranilnica in posojil- ' niča pri Sv. Antonu v Slov. gor. ima dne 27. septembra 1.1. ob 3. uri popoldne v uradnih Erostorih izredni občni zbor. J •nevni red: 1. Citanje revizij- ; skega poročila. 2. Prememba pravil. Načel.stvo. 1133 . Vabilo na izredni občni zbor Kletarskega društva v Ormo- ' žu, r. z. z o. z., ki se vrši dne i 3. oktobra 1925, popoldne ob 3. uri v uradnih prostorih ormoške Posojilnice z nasled- _ _ ___JP| njim sporedom: 1. Sprememba ■•jem v "kikšnem prometnem pravil. 2. Branje revizijskega | kraju. Ponudbe z navedbo ce- poročila. 3. Slučajnosti. Ako * —„-T,-.,.,.. ii.»„ {¡i ne bilo potrebno število zadružnikov navzočih, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri je pri vsakem številu navzočih sklepčen. — NaSelstvo. 1127 Fiž Pošteno dekle z dežele išče službe kot sobarica pri obi-lelji, če le mogoče brez otrok. Naslov v upravi. 1105 3—1 Oskrbnika veščega poljedelstva, gozdarstva, kletarstva, ver konje, goveje in svinje-reje, treznega m z dobrimi spričevali, sprejme Anton Cvenkel, Sv. Peter v Savinj. dolini. Starejši samski moz, ki je tudi hmeljarstva vešč, ima prednost. 1071 5- Sprejmem učenca in učenko za dežničarsko obrt in trgovino. Stanovanje in hrana v hiši po dogovoru. Jos. Vra-niek, dežnikarna, Celje. 1056 2-1 Hišico kupim ali vzamem v ne le poslati na upravo lista. L128 Posestvo, 7 oralov se proda zaradi preselitve. Naslov v upravništvu. 1138 2—1 A V 553 24 40. Družbeni sklic. Dne 25. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne se vrši pri podpisanemu sodišču v sobi štev. 23 prostovoljna javna dražba zemljišča vi. št. 63 k. o. Plintovec, obstoječega iz hiše št. 185 Plintovec in gospodarskega poslopja v oe-nilni vrednosti od 11.000 din., nadalje parcel 155-1, 156-1, 160-1, 163, 164, 165-3, to so: ena njiva, dva sadonosnika, dva vrta in en gozd v cenilni vrednosti od30.648 din. 50 p. K temu potrebne pritikline v vrednosti od din. 4226 in letošnji pridelki v cenilni vrednosti od 810 din., skupaj 46.684 din. 50 p. Najnižji ponudek znaša 31.123 din., varščina 5000 din. Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpogledati pri sodišču v sobi št. 6, med u-radnimi urami. Lepi nagrobni S kamni S v marmorju in granitu vedno v veliki izbiri samo pri kamnoseškem mojstru J. F. PiY£$t v Mariboru, Kersnikova 7 (blizu glavnega kolodvora) K» rj V* I ri i r.^ I r A r» i ri i r,i r.T r3 v »V IV r/:V .'i k i k'i k'i k'i k'i k'i k'i k'i k'i! k'i k'i k'i k'i k'i k i .k'i k'i 1 k'i Vinsko pumpe vinske gumene cevi, prašek za uzimanje kiseline vinu, tornada žlindra, kajnit, kalijevo sol in apoeni dušik nudi po najnižji dnevni ceni Trgovina z «met. gnojili In vinarskimi potrebščinami Z.TONEJC, Maribor, lieks, cesta 35 Kapital posedujoči interesenti se vabijo na sestavil, ki se vrši v ponedeljek, dne 21. septembra 1925, ob 20. uri v mali stobi hotela »pri Zamorcu« v Mariboru, v svrho ustanovitve delničarske družbe Kovinska industrija Rado Nipič s sledečim dnevnim redom: 1. Predlogi ustanoviteljev. 2. Konstituiranje odbora glavnih delničarjev. 3. Posvetovanje in eventualnesti. Sklicatelji: Rado Nipič in Jožef Klinar. zano le da pri 1141 letošnji suhi rešetani izbran kupim po najvišjih dnevnih cenah trgovina z mešanim blagom, Maribor, Aleksandrova c. 19- Prva kamnoseška obrt v Pobrežju pri Mariboru Matija Rozman« zraven novega mestnega pokopališča na Pobrežju Kmetje smarskega sreza! Oglejte si zalogo in informirajte se o cenah, predno krijete vaše potrebščine v manufakturi, usnju, železnim in špeceriji v detajlni trgovini ED. SUPPANZ. PRISTAVA ima v svoji zalogi različne nagrobne spomenike v najnižjih cenah. — Prevzame tudi vsa cerkvena dela. !'. 18 2—1 ZAHVALA. Težko potrt zaradi izgube svoje blage žene ISTeže Š^rent čutim dolžnost zahvaliti se vsem, ki so mi v bridki uri nudili tolažbe. Zahvaljujem čč. duhovščino, domače učiteljstvo, pevski zbor tukajšnjega Bralnega društva, svoje prijatelje in znance in vse ostale občane. Bog povrni za vsako s čutno besedo in dejanje, posebno pa za molitev za našo nepozabno rajnico! Dobrna, dne 12. septembra 1925. Jakob Švefri t in družina. Mau«Mariboru isa Glavo, trgu 17 so platna najboljša in sukna najcenejša. Vsak, kdor še ni kupil, se lahko prepriča. 1093 17. septembra Ii »SLOVENSKI GOSPODAR.. Siran 7. Specialist za ženske bolezni in porodništvo RAZGLAS. FRM TOPLAK Veliki župan mariborske oblasti v Mariboru je z odlokom z dne 20. 7. 1925, br. 356-3, prošnji za dovolitev kramarskih sejmov,, toje: se je vrnil in zopet redno ordinira: Maribor, Glavni trg št. 18, od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. ugodil. v četrtek po pepelntci, dne 18 juli;a in dne 24. oktobra vsakega leta tfttE&ft&SaM^. vest Na te dneve se bodo v bodoče obdržavali kramarski in živinski sejmi. Županstvo Velenje, dne 31. avgusta 1925. Lepi vinski sodi v vseh velikostih se prodajajo v vinski trgovini FERDINAND KÜSTER, MARIBOR, 908 Meljska cesta 10. 1069 Zupaw: V z.: Josip Demšič. da se v Caiju v manufakturni in modni trgovini Franc Dobovičnik, Gosposka ulica 15 najlažje kupi vsakovrstno blago za obleke, ker je velika izbira in so tudi najnižje cene, vsled česar slovi ista kot vir za najcenejši nakup manufaktumega blaga. Državni nastavljenci, železničarji, kakor sploh stranke, ki pridejo iz dežele nalašč ¡kupovat, dobijo znaten popust. Za trgovce poseben oddelek na debelo. Podpirani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel od gg. Tomažič (nekdaj Pristovnikjovo kovačijo na vodni pogon na Fužijah pri Oplotnici, kjer bom izdeloval le prvovrstno orodje, kakor sekire, motike, krampe, cepine itd in se vsem gg. trgovcem, kakor tudi slov. občinstvu prav vljudno priporočam za prijazna naročila. . . __ f * ' Z odličnim spoštovanjem s Franc Tomažič 1104 Fužije—Oplotnica. 8—1 Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si jesen in zimo čevli HHMl □ □ □:□ □□□!□□□ □ Lastne delavnice — solidne cene. MmiBOU, toška cesta š!,1S, Le najbolje je najceneje. si prihranite, ako kupite manufakturno blaga v Celju „Pri soincu Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, S®» kor: sukno za moške, volneno za ženske, hlače vino, ft&m vino, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno, nogarž®^ p a vol a, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisali«, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plavo platino za klot, čepice iin naglavne rute. Ne opustite se pr»pričatiI — Za obilen obisk se pripoox«Si Almt Drofeviil Glavni trg 9 C«U« Glavni tn S Postrežba točna! Meua aiiikiil }00 m je o E 48 M p « e « m ■ « 0 S 0 a s s s p» 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ¡ira □laiaiDoiaDiaiDia'aiDöiaiaiaiDiDiDiDiDo Solidna postrežba najnižje dnevne cene vedno sveže blago dostavlja se na dom TJ "C «I GASP (preje Tischler) trgovina z mslaaim blagom MAR BOR, Aleksandrova cesta 19 0 0 s 0 0 3 0 f' 0 Z 0 I 0 sr 0 s S ^ a g 0 0 E 0 o 0 0 M< «D 23 7C i 00000000000000011 í]0®000000El!Í! ■ BBBBBBBBBBBBBBBBBflBISBl •mnar naložite iT itii&olil« In najvirnei!« pri "Wm Spodnicžtgjcrski ljudski posojilnici r.z.zn.z> t Maribora, Stolna ulica št. 6. ki obrestuje hranilne vloge po 87©1111© lo oziroma po dogovora. Nnloilto dim? I« ml Lladskl posojilnici v CalJa reglstrovsol zadrugi z neomejeno zaveze. Cankarjev» ulica 4, poleg davkarij« (poprej pri »Belem volu«) kjer je najbolj varno naložen in m n a j f i i j t. obrestuje. - Eentni in invalidni davek posojilnica. wmMsaisív» ■r j Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj & sedanjosti ie edino STOEUfER- RECORD Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni papir vedno v zalogi. »F Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Krop j in Kamni gorici. Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Jugoslavija). Telefon interurban Podnart Žeblji za normalne Spojke vijaki z maticami. Brzojavke: Zadruga Kropa. srafTi vi. ¿a^iiBT ; - -M«*- e za odre Jo atoolio ipAda1o61 ža?ezni izdelki po vzovom in i>ab»h nnjoennji Iluatvovfluü ceniki polago! — Prodaja aan.o n« debelo trgovcem. .SLOVENSKI GOSPODAR.. 17. septembra I025i. f\ BBBBB&SEBB8i2l3BK3£!2ESSBKSBHflBBBaBBBflBeBBC£ sJ^ffieiupiktMcc \ izvanredno bogata loterija ¥ Sy. Petru pod Sy. gorami inpv ceni k* Si Velika m am ¡fakturnega spececijsu žahbznega STBOGO BHEINA FIRMA v korist zgradbi društvenega doma v Sv. Petru pod Sv. gorami. Loterija obsega 250 izvanredno krasnih dobitkov v skupni vrednosti S®" 50.000 Din. -»C Trši se 8; decembra 1925. 1. Prvi in glavni dobitek je krasno izdelano pohištvo iz trdega lesa, politirano, obstoječe iz 2 postelj, 2 nočnih omaric, 1 omare, 1 umivalnika, z ogledalom, 1 krasne slike, 1 mize in štirih stolov. 2. »Singer« šivalni stroj. .'J. Zofa in 4 stoli — tapecirani. 4. Vreča. 20 kg žgane kave. 5. Kolo (bicikl). 6. Vreča bele moke. 7. trsna škropilnica. 8. Blago za moško obleko. iiikKiiuiiinmi 9. Blago za žensko obleko. 10. Klaftra drv. 11. Fini daljnogled. 12. 200 litrov bizeljskega vina. 13. Boks-čevlji. 14. Cela bala finega platna 15. Ena svinja. 16. Kn zaboj mila. 17. Ena ura. Nadalje sledi: kuhinjska posoda, servisi, perilo, svilene rute, obleke itd. itd. iiiiiiiiimiiiiimi!: :tt.,i!:muii:ii>>:!iiM!.i.m::'>m ¡i: Srečka stane samo 5"— Din. Dobijo se pri „Loterijskem odboru Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami". ■■■■■■■■BI3BBaS8BIHIBBBBHEB3flBBSIHEBBBBH3!IBB0RBHRBBaiBRIS&! S m 0 n t« « a SJ B K H iS a B 83 a ■ B S k.j!k.J J Zadružna gospodarska banka d. d.« J "«Mil« i' .■ gsgg» ' ------.-inrti^«,^' JStimS»,- • ~ • - •- •«■ 5 ... i -^¿±.1 L - — P@driixelea v^Marfitoorifi« V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova"cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovan)© vlog na knjižice in v tek. računu: rooHafiteal pradal^lec srečk driarae rairo loterij® SI 1 i MSa^s. *** 'I/N«: 1 * ^ir-vr-v iriir^.F^ i 1 i riirrr\r V^lKSi t/ 'V 1M VMI« l«Kl J«wn§ G ! '* •■«-..jttittre -i m T* Konzorcij »Slo». Gospodar»-ja: Tlafto Puienjak, Za Tiskarno «, Chit»: Leo Broie.