LETO ZVIL, STE7. 91 UUBLim, TOSEE, IT. 1PHL1 1950 mi BDUK Cena 10 did kzaaja m tuna eaaoplsno-salolnKko podjetje Slovenski poro-fovalec — Direktor: Rudi Janhuba — G lav oj in odgovomi urednik: Sergej Vošnjak • Za tisk odgovarja Franc plevel — Uredništvo: Ljubljana, TomSlteva ulica Stev. i, telefon Itov. 23-52} do 23-52* - uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica »tev S-IL. telefon stev. 23-522 do 23-521 — Oglasni oddelek! Ljubljana. Kardeljeva ulica Itev d. telefon Stev. n-8W. ca ljubljanske naročnike 20 463. za annanje H-831 — Postni predal 29 — Tek. r. H-KB4-Z-MI — Mesečna naročnina 2IM din JUGOSLOVANSKI PARLAMENTARNA DELEGACIJA V BOLGARSKEM NARODNEM SOBRANJU KPfillitfiV nriialeliskih Nove mCZIIOSti za sodelovanje med Norveško in Jugoslaulfo Narodno sobranje je toplo pozdravljalo jugoslovansko parlamentarno delegacijo — Čedalje trdnejše prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo je izredno važen činitelj za krepitev miru na Balkanu - je izjavil predsednik Sobranja Kozovski — Moša Pijade je izrazil upanje, da bodo med Jugoslavijo in Bolgarije za vedno izginili vzroki nesporazumov, ki so škodovali obema bratskima narodoma SOFIJA, 16. aprila. (Tanjug) Danes dopoldne je bila izredna seja narodnega sobranja Bolgarije, na kateri je bila navzoča tudi jugoslovanska parlamentarna delegacija pod vodstvom Moše Pijade. Ko je prišla v dvorano delegacija jugoslovanske zvezne skupščine, ki jo je spremljal predsednik prezidija narodnega sobranja Georgi Damjanov, so vsi ljudski poslanci in navzoči meščani na galerijah vstali in pozdravili delegacijo z dolgotrajnim vzklikanjem, ki se je med pozdravnim govorom predsednika sobranja Kozovskega in vodje jugoslovanske delegacije Moše Pijada še večkrat ponovilo. Jugoslovanska delegacija je zasedla mesta desno od predsedstva sobranja v vladni loži. Na seji sobranja so bili na-Vzoč; predsednik bolgarske vlade Viko Cervenkov s podpredsedniki Jugovom, Trajkovom, Mihajlovom in Damjanovem ter drugimi člani vlade. Galerije dvorane so bile polne do zadnjega mesta. Na dopoldanski seji je bilo navzočih tudi več novinarjev, med njimi tudi deseit stalnih in poseonih poročevalcev iz tujine. Takoj po začetku seje je bil ©prejet naslednji dnevni red: Razpravljanje o prošnji predsednika ministrskega sveta za razrešitev in izvolitev novega predsednika ministrskega sveta. Predsednik sobranja Kozovski bo razen tega podal sobranju poročilo -o obisku delegacije narodnega sobranja v Sovjetski Eve.zi. Po sprejetju dnevnega reda je imel predsednik narodnega so-branja Ferdinand Kozovski govor, v katerem je v ime-nu narodnega sob-ranj-a in bolgarskega naroda izrazil zadovoljstvo. ker je jugoslovanska parlamentarna delegacija navzoča na tej seji. Zaradi naporov, kj sta jih storili naši državi v zadnjih letih, je dejati Kozovski, imamo danes normalne sosedne odnošaje, ki obetajo postati takšni, kot morajo biiti med dvema bratskima socialističnima državama. To je razveseljivo dejstvo, ki ustreza življenjskim koristim naših narodov, ki hrepene po miru, socializmu, prijateljstvu in sodelovanju z vsemi narodi na temelju enakopravnosti in medsebojnih koristi. Globoko smo prepričani, je nadaljeval Ko- vala delegacija na poti po Bolgariji in v narodnem sobranju, in dodal, da bo delegacija n»- Moša Pijade Je dalje dejal, da se je Jugoslavija v svoji zunanji politika stalno trudila čimbolj razviti prijateljske zveze z vsemi državami, ne glede na zemljepisno oddaljenost in politično, socialno in gospodarsko ureditev Te zveze je razvijala na temelju enakopravnosti, spoštovanja neodvisnosti in nevmešava-nja v notranje zadeve drugih. Taka politika dejavne mirne koeksistence, ki pomeni v bistvu zanikanje delitve sveta na blo— v..-:##-:; Govor Moše Pij ada so navzoči večkrat prekinili s prisrčnim odobravanj etn. V nadaljevanju seje sta govorila tudi Dimitar Ganev. predsednik komisije narodnega sobranja za zunanje zadeve, in Ljalju Gančev, poslanec in namestnik ministra za preskrbo, ki sta izrazila zadovoljstvo, da je jugoslovanska parlamentarna delegacija obiskala Bolgarijo in narodno sobranje. Izrazila sta upanje, da se bodo zveze med državama v prihodnosti nenehno zbotjševale. Po pozdravnih govorih m določitvi dnevnega reda je bila današnja seja narodnega sobranja končana, prihodnja pa sklicana za jutri ob 15.' uri po krajevnem času. Predsednik sobranja je sporočil, da bo jutri oi> 10. uri tajna seja kluba parlamentarne skupine bolgarske komunistične partije in seja kluba bolgarske kmetijske zveze. Obisk norveškega zunanjega ministra Langeja bo utrdil že tako dobre in prijateljske odnošaje — Jugoslovani ne bodo pozabili pomoči, ki so jo nudili Norvežani jugoslovanskim internirancem med vojno — Jugoslavija in Norveška imata skupne poglede na številne mednarodne probleme Beograd, 16. apr. (Tanjug). Norveški mm. za zunanje Obisk ministra Langeja sodi V, zadeve Halvard Lange bo prišel v Jugoslavijo na povabilo vrsto obiskov Jugoslovanov na državnega sekretarja za zunnje zadeve Koča Popoviča in Norveškem oziroma Norvežanov Ko oip ur«: n. H 211 rl r» 28. aorila Davi ie v Beograd že ,, .T11 ^ 1i i Tzmed riosedu— bo njegov gost od 20. do 28. aprila. Davi je v Beograd ž< dopotoval jugoslovanski poslanik na Norveškem Vladimir Rolovič, ki bo ostal tu med uradnim obiskom ministra Lan-geja. V uradnih jugoslovanskih krogih pripisujejo velik pomen o-bisku ministra Langeja. Poudarjajo, da bo njegov obisk še bolj utrdil že tako dobre in prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Norveško. Med svojim obiskom bc norveški min. za zunanje zadeve vodil z visokimi jugoslovanskimi državniki politične razgovore in ob tej priložnosti bo prišlo do izmenjave mnenj o številnih mednarodn;h slavijo in Norveško takoj po koncu vojne vzpostavljeni diplomatski odnosa ji. Odtlej do danes se Je prijateljstvo med obema državama nenehno krepilo in se izražalo v celi vrst. medsebojnih obiskov državnih funkcionarjev, pomembnih političnih delavcev, v izmenjavi številnih, sindikalnih, mladinskih in drugih delegacij. Vrhu tega je v sušnih letih 1951 in 1953 norveška vlada dala Ju- em času. PrecLsetdniK *obra» urnem o atcvaium ^ .. _ i« sporočil da bo jutri oh problemih in o nadaljnjem so- go-slaviji finančno pomoč za na , . . . delovanju med obema hav.r> hrane ma. v Jugoslaviji. Izmed dosedanjih obiskov je treba posebno opozoriti na važen obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja i.n predsednika sabora LR Hrvatska Vladimirja Bakanča na Norveškem oktobra leta 1954, nato na obisk delegacije Socialistična zveze delovnega ljudstva Jugoslavije na čelu z Veljkom Vlahovičem oktobra lani, ko so se jugoslovanski zastopniki raz. govarjali s funkcionarji delavske stranke Norveške o aktualnih mednarodnih problemih, o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja ter o sodelovanju med Socialistično zvezd in delavsko stranko Norveške. država- bav,o hrane. '. . , Postojne jugoslovanske o- r. 0 teh problemih sa V Beogradu poudarjajo, da sebnosti posebno poudarjajo to, ^ nada]jevali letcs ,p,oletii ka :ija.teljstvo med Jugoslavijo m da imata Jugoslavija in Nor- Beograd prispela delega- ......................................... skupne poglede na S‘-e- Cestitke predsednika Tita Sofija z 2290 m visoko Vitošo v ozadju rodnega sobranja LR Bolgarije, ke, je omogočila naši državi Ši- ko bo v kratkem vrnila obisk, roko razviti gospodarske, pola- doživela v Jugoslaviji prav tako tične, kulturne in druge z-veze prisrčen in p-rija»telj^>ki sprejem, z velikim številom držav in. Moša Pijade je povedal, da je ustvariti posebno tesno sodelo- . - - - r -3 X. A viio AfriKP imela jugoslovanska delegacija v kratkem času svojega bivanja v Bolgardji priložnost prepričati se o velikih uspehih, kj so bili doseženi doslej v socialistični graditvi države, in izrazil upanje, da bo Bolgarija šla naprej po tej poti. Ko smo prišli v vašo lepo državo, smo bili prepričani, je nadaljeval Moša Pijade, da je graditev normalnih sosednih odno- šaijev med našima državama že dovolj napredovala, da bi na obeh straneh lahko storili nadaljnje uspešne korake za bolj- SKL1CMJE LJUDSKE SKUPŠČINE LRS PREDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE LRS SKLICUJE OBA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS NA LOČENI S^JI KI BOSTA V TOREK, DNE 24. APRILA OB 10. URL “ PREDLOG DNEVNEGA REDA: DOLOČITEV DNEVNEGA JJEDzV ^ tajništva Ljudske skupščine LRS lovski, da bosta tako vaš sedanji >bisk kot prihodnji obisk delegacije narodnega sobranja v Jugoslaviji izredno mnogo prispevala k medsebojnemu spoznavanju in zbližanju, pa tudi k izmenjavi izkušenj v velikem skupnem delu obeh držav. Kozovski je dalje dejal, da so čedalje trdnejše prijateljske in sosedne zveze med Bolgarijo in Jugoslavijo izredno važen čini-telj za utrjevanje miru na Balkanu. Nadaljnji razvoij bolgarsko-jugoslovanskih odnošajev bo važen činitelj za stalno zboljše-vanje razmer na Balkanu in v korist balkanskih narodov, svetovnega miru in varnosti. Za današnji položaj na svetu |e značilno vidno popuščanje napetosti v odnosih med državami, je nadaljeval Kozovski. Glede tega imajo in bodo imeli vpliv tudi zgodovinski sklepi 20. konSresa komunistične partije Sovjetske zveze. Odkrivajo se nove ugodne možnosti za nadaljnje razjasnitve mednarodnega ozračja, za razvoj dobrih sosednih in prijateljskih zvez med državami. Pred našima državama se odkrivajo stvarne možnosti za čedalje tesnejše sodelovanje, globlje in prisrčnejše bratovske zveze v imenu socializma in utrjevanja miru na vsem svetu, je dejal na koncu predsednik narodhega sobranja Ferdinand Kozovski. Odgovarjajoč na pozdrav, je vodja jugoslovanske delegacije Moša Pijade izrekel zahvalo za prisrčen sprejem, ki ga je uži- vanje z državami Azije, Afrike in Evrope, ki jih vodijo ista načela. Načela te politike, so vsebovana tudi -v beograjski deklaraciji in so pomagala normalizirati in razviti prijateljske zveze med našo državo in Sovjetsko zvezo, naše zveize z Ljudsko republiko Kitajsko in evropskimi ljudskimi demokracijama. Hkrati je Jugoslavija razširila gvaje zveze s socialističnimi in demokratičnimi gibanji v svetu. Danes, ko ideja in praksa dejavne miroljubne koeksistence čedalje bolj osvajata svet, je nadaljeval Moša Pijade. ko je postal socializem splošna svetovna sila z izrednimi perspektivami, ko daje novi razvoj mednarodnih zvez velikanske možnosti za razvoj socializma v svetu ob sodelovanju vseh socialističnih sil, je oči v id.no, da so dani tudi pogoji za razvoj prijateljstva in sodelovanja med našima državama, ki ne glede na razlike v načinu, kako nameravata to doseči, težita k istemu smotru — socializmu. Na tej novi podlagi smo trdno prepričani, da bodo v odnosajth prijatel. _ _ Norveško izvira še Iz časa voj- veška . ne. Jugoslovani ne bodo pozabi- vilne mednarodne probleme, li pomoči, ki so jo Norvežani in Opo-zarjajo tudi na to. da sta' Ju-w ITT’F'.""' “ številne njihove organizacije nu. goslavija in Norveška imeli Beograd, 16. aprila (Tanjug) dili jugoslovanskim interniran- skupna stališča do določenih Predsednik republike Josip Broz eem v drugi svetovni vojni. Ju- vprašanj v Organizaciji Zdruze- _. , , _________-___ goslavija in Norveška — pou- nih narodov in v cnecializiranm Trm je poslal predsedniku repu- ^ _ gta doživlj,al; aeencii,ah OZN. Poleg tega je bliike Sinje Sulkri KuatJ&ju brzo- isto uio.do> ker Je tila Nemčija Norveška podori a Jugoslavijo v javko, v kateri mu čestita ob na- obe okupirala. Zato je tudi ra- vrsti njenih akcij na mednairod-rodmem prazniku Sirije. zumljivo, da so bili med Jugo- nem področju. Najboljša priprava za obisk Francoski državni sekretar za zunanje zadeve je sprejel jugoslovanske novinarje —• Obisk predsedniku-.Tita- »bo se bolj zbližal Jugoslavijo in Francijo« PARIZ, 16. aprila. (Tanjug). Francoski državni sekretar sa zunanje zadeve Maurice Faure je izjavil danes prepričanje, da bo napovedani obisk jugoslovanskega predsednika Tita »še bolj zbližal Jugoslavijo in Francijo in približal poglede obeh prijateljskih držav na važne mednarodne probleme«. še razumevanje in sodelovanje tako v medsebojnih prijateljskih zvezah kakor tudi na področju spl-ošnih mednarodnih zvez, kjer so pr a v danes, v dobi splošne-ga ------- — -~V~“ j popuščanja napetosti, potrebni med našima državama za vedno odločni napori slehernega na- izginili vzroki nesporazumov ^ so se bili v bližnji in daljni preteklosti pojavili med nami v škodo življenjskih koristi naših bratskih narodov. roda in združeni naipori vseh, da bomo zagotovili čim trajnejši mir in splošni napredek za vse narode sveta. V odsotnosti ministra za zunanje zadeve Christiana Pine- auja je državni sekretar Maurice Faure danes opoldne sprejel v zunanjem ministrstvu člane jugoslovanske novinarske delegacije in se z njimi eno uro prisrčno in prijateljsko pogovarjal. Prepričan sem, da bosta vaš obisk Franciji in obisk francoskih novinarjev Jugoslaviji najboljša priprava za bližnji obisk jugoslovanskega predsednika, katerega bomo sprejeli z naj- Diplomatska kronika Pariz Jugoslovanski veleposlanik v Franciji dr. Aleš Bebler je prispel po krajšem posvetovanju v državnem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu. zaradi srečanja z jugoslovanski— mi državniki. Ko je poudaril pomen, ki ga pripisuje francoska vlada obisku predsednika Tita, je Maurice Faure izrazil mnenje, da so med zunanjo politiko Jugoslavije in Francije »mnoge velike podobnosti«. Nedvomno lahko rečemo, da imamo v določenem smislu že sedaj enako politiko, je dejal Maurice Faure. in go- bo v Beograd prispela delegacija delavske stranke Norveške. Prav tako pomemben je bil obisk predsednika zunanjepoli- . Učnega odbora norveškega parlamenta in člana izvršnega odbora delavske stranke Norveška , Fin Moeja v Jugoslaviji. Sodelovanje med Jugoslavijo in Norveško je važno tud; na drugih' področjih mednarodnih odnošajev. Pred dvema tednoma je začel veljati sporazum o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Norveško, ki bo- nedvomno še pospešil dejavnost na tem področju, letos poleti pa bi se morala začeti nova trgovinska pogaijania. Min. Halvard Lange bo prispel v Beograd v petek dopoldne. Iz-vedelo se je. da ga bodo sprejeli predsednik republike Josip B-roz-TIto, predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijane i.n podpredsed. zvezn. izvršnega sveta Edvard Kardelj. G. Lange bo večinoma prebil v Beogradu, nato Pa bo obiskal Zagreb, Reko in nekatere druge kraje v naši državi. Predvidevajo tudi. da bo Lange predaval O sodelovanju med nordijskimi državami na Inštitutu zg boljšimi željami, je izjavil državni sekretar za zunanje ze-deve. Pri sprejemu v ministrstvu za zunanje zadeve je bil navzoč tudi predsednik zunanjepolitične komisije francoske skupščine j- —j— ---- - 52? -S. ^ta i; jjE-jS. po Jugoslaviji in zadovoljstvo bolj zblizala. OROCILO SELWTNA LL0TDA 0 RAZ0R0ŽITVEHIH RAZGOVORIH Napredek, razlike pa so že Britanski zunanji minister je dejal, do se stališča sovjetske vlade in vlad Vel. Britanije ter Francije krizaio predvsem ghde ki nai bi iih imela nadzorstvena organizacija — Izjavil je tuai# da bi moralo reševanje mednarodnih nerešenih problemov potekati vzporedno z razoroževanjem Velike priprave za 1. mat London, 16. aprila (Tani ug). Britanski minister za zunanje zadeve Selwyn Lloyd je iz javil v Spodnjem domu, da je bil v razgovorih o razorožitvi dosežen določen napredek, pa so še vedno precejšnje razi ike v stališčih. PRELOŽITEV SEJE ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE Predsednik odbora za organiza-&jo oblasta in uprave je preložil ego odbora ki je bila sklicana za B. april 1956 ob 17. uri. -32. seja odbora za organizacijo blasti in uprave bo 18. aprila 956 ob 10 uri v prostorih Ljudske kupščine LRS v Ljubljani. Trg evolucije št. 1. Iz tajništva Mudske skupščine LRS Beograd, 16. apr. Razne množične, družbene in gospodarske organizacije ter enote JLA se vneto pripravljajo za proslavo 1. maja Letošnja proslava bo v Srbiji, Bosni in Hercegovini jubilejnega značaja. V Srbiji bo letos poteklo 60 let, v Bosni in Hercegovini pa 50 let, ko so prvič organizirano proslavili ta delavski praznik. Proslava bo letos tembolj slavnostna tudi zarad; 15-letnice ljudskih vstaj v posameznih republikah, pa tudi zaradi jubilejne proslave Dneva armade. V raznih krajih so ustanovili posebne odbore in štabe za organiziranje proslave 1. maja. V beograjskem odboru je 15 uglednih družbeno-političnih, kultur-no-prosvetnih. vojaških, športnih funkcionarjev in predstavnikov. Posebno slavnostna in veličastna proslava prvomajskega praznika bo v našem glavnem mestu. Na Banjici se že od začetka meseca urijo enote JLA. ki bodo sodelovale na prvomajski paradi. Zanjo se pripravlja tudi mladina, ki bo na predvečer priredila po mestu sprevod z baklami, nadalje fiz-kulturni.ki in člani Ljudske tehnike. Pričakujejo, da bo pr; paradi sodelovalo tudi okoli 80.000 državljanov iz Beograda in okolice. Podobne proslave prvomajsfce- v republiških in industrijskih središčih. Enote JLA bodo imele v republiških središčih svoj tradicionalni mimohod. Organizacije SZDL in Zveze sindikatov bodo na predvečer praznika priredile v mnogih krajih predavanja o pomenu proslave 1. maja. Obenem bodo v Beogradu in drugih večjih krajih priredili ognjemete, planinci iz Slovenije in Crne gore pa bodo prižgali kresove na gorah okoli svojih mest in drugih krajev. V Makedoniji bodo imeli več javnih koncertov na prostem, večji delovni kolektivi pa bodo orgaiizirali književno-dramske večere. V Titogradu bodo 1. maja slavnostno odprli mestno gledališče. za katerega so zgradil’ v mestnem parku novo poslopje. Razen tega bodo v vseh večjih krajih organizirali izlete v okolico in znane turistične kraje. Člani taborniških odredov v Hrvatski se pripravljajo za *-dnevno taborjenje, nameščenci PTT službe v Sloveniji pa se bodo zbrali 1. maja v Celju. Na izletih v Črni gori bodo .posamezni starejši delavci obnavljali spomine na predvojne proslave 1 maja. V odgovoru na vprašanje narodnih poslancev o razorožitvi je dejal, da je sovjetska vlada osvojila nekatere točke anglo-francoskih predlogov, da pa se pogledi sovjetske vlade in vlad Velike Brtanije in Francije križajo glede pooblastil, kj naj bi jih imela nadzorstvena organizacija. Mi menimo, je dejal Lloyd, da b\ moral sporazum vsebovati določbe, kj bi zastopnikom nadzorstvene organizacije zagotovile določene pravice Podiplomski študij na beograjski univerzi Beograd, 16. aprila. Na današnji seji 9veta beograjske univerze so sklenili, da bi bilo potrebno v proračunu univerze določiti posebna sredstva za tako imenovani podiplomski študij. U Nujevo darilo bo prispelo ....................... Beograd 16. aiprnla. Kot ]e zve- Fakultetam so priporočili, naj del Jugopres bo 18. t. m. pri- ob izdelavi statutov posvete spela v reško pnstan.šče ladja večjo pozornost temu študiju m »Bosna« z 11.000 tonami riža, ka ga vskladijo s programom za ga predsednik burmanske vlade U redno šolanje. .... . , ... Nu poklanja Jugoslaviji. Ladjo V razpravi o načrt.h fakultet bodo pričakali predstavniki! ju- za študiranje po diplomskem goslovanske vlade m burmanske- Izpitu so poudarili, da Je za sega poslaništva v Jugoslaviji. Ko daj za te študije izločenih 1 mi-je bil! predsednik Tito v Burmi, je lijonov dinarjev iz sredstev za podaril burmanski vojski opremo personalne zadeve m nekoliko za eno bngado. Kot povračilo je milijonov iz sredstev za opremo. U Nu daroval Jugoslaviji 20.000 Podiplomski študiji naj bi se za-_ ton riža, kaiterega večji del bo čeli v oktobru letos in bi se jih prirejen*1 todi prižel z ladjo »Bosna«. _ udeleževalo okoli 200 afesotvir ranih študentov, strokovnjakov iz gospodarstva in drugih. Govorili so tudi o tem, da bi s posebnim predpisom določili, kaj naj bi vse dosegli kandidati pri teh študijih, kdo ima pravico do njih itd. Razpravljali so tudi o organiziranju omrežja za študije po diplomskih Izpitih v vsej državi, ker so poudarili, da hi vsaka univerza posebej ne mogla nuditi specializacije z vseh področij. Člani sveta so bili obveščeni tudi o driepu izvršnega sveta Srbije, ki določa, da za vpis kandidatov na ekonomsiko In pravno fakulteto niso potrebni kvalifikacijski (sprejemni) izipi- tt. ^ posredovanja. Lloyd je mnenja, da j® stališče Sovjetske zveze d0 nadzorstva iz zraka v glavnem odklonilno in da novi sovjetski predlogi sploh ne segajo v nuklearno razorožitev. Vsi se zavedajo težav, ki bi bile združene s kakršnokoli obliko nuklearne razorožitve, pa tudi dejstva, da mora sporazum o razorožitvj določiti ukrepe za nuklearno razorožitev v določeni dobi, je dejal Lloyd in pripomnil, da se bodo moral: glede tega vprašanja nadaljevati razgovori s Sovjetsko zvezo. Ko je povedal, da so dane možnosti za nadaljnje razgovore p obsegu konvencionalnih sil, je Selwyn Lloyd nadaljeval: Med procesom razorožitve in rešitvijo političnih problemov, ki so vzrok mednarodne napetosti, je določena poveza- Itavka v Rablja Iz Rablja poročajo, da traja v tamkajšnjem rudniku svinca že nad deset dn: stavka okoli tisoč delavcev, ki so tamkaj zaposleni. Delavci zahtevajo izplačilo okoli 35.000 lir zaostankov ter povečanje mesečne plače za okoli 3000 lir. Delavci so v tej borbj povsem enotni in se stavke udeležujejo skoraj etodfetotno, nost. Ne bi bilo realistično, čo bi pričakovali izvedbo razoro— žitvenega načrta v vseh fazah, preden ne bi bila urejena nerešena politična vprašanja. Oba procesa morata potekati vzporedno. To ne pomeni, da ni treba začeti z izvajanjem prvega dela načrta, o katerem bi dosegli sporazum, tudi pri sedanjem svetovnem položaju. Prepričan sem, da je bil v dosedanjih razgovorih v raznih vprašanjih napravljen določen napredek. So pa še vedno razna navzkrižja in britanska vlada se bo še naprej trudila, da bii jih odpravila. Na vprašanje opozicijskega voditelja Gaitskella, kako namerava vlada nadaljevati razgovore glede na dejstvo, da je y treh načrtih, ki so bili doslej predloženi, mnogo skupnih točk, je Selwyn Lloyd izrazil preprh, Čanje, da bi bile, če bi se spo« razumeli glede nadzorstva, dani mnogo boljše možnosti za napredek kot kdajkoli. Britanski minister za zunanji zadeve je na koncu izjavil, da bo vlada ob koncu zasedanja pododbora OZN za razorožitev objavila Belo knjigo o razoro* žitvi. Napoved za torek: Toplo, pre* eej oblačno vreme, vmes kratko, trajne padavine, deloma, v otoLikš ploh, zlasti v zahodni SlovemiI. Temperatura ponoči od 7 do n, čez dan do 20 stopinj Celzija. V naslednjih treh dneh: Se na* dalje precej oblačno vreme predvsem sprva še nekaj r 2 str. / SLOVENSKI POBOCEV1LEC / St* 91 - aprila »m Razmerje med republiškim in zveznim družbenim planom Pred obletnico kranjske stavke Na družbeni plan LR Slovenije moramo vsekakor gledati a enotnega jugoslovanskega stališča. Ne samo zato, ker je Jugoslavija enoten gospodarski prostor in bi bilo izvajanje neke posebne slovenske gospodarske politike v nasprotju že s samimi ustavnimi določbami. Taka posebna politika bi bila tudi nesmiselna in škodljiva za gospodarski razvoj Slovenije same. To velja posebno v sedanjem času. ko težišče družbenih planov ni toliko v enem ali drugem procentu povečanja proizvodnje, ampak predvsem v stabilizaciji gospodarskih odnosov, brez česar ne more biti nadaljnjega napredka našega gospodarstva. Take stabilizacije pa ni mogoče doseči na gospodarsko omejenem področju, ki ga predstavlja ena sama republika, ker se gospodarski učinki prelivajo z enega področja na drugo. Prav to součinkovanje gospodarskih pod ročij nam je doslej delalo velike težave in nam jih bo povzročalo še naprej. Zaostalost nekaterih predelov Jugoslavije vpliva negativno na vse državno gospodarstvo in je zato potrebno odpraviti zaostalost v celoti, če hočemo uspešno gospodariti tako v celi državi, kot na posameznih ožjih področjih. Zapiranje republiškega gospodarstva samega vase bi torej pomenilo negiranje in razbijanje jugoslovanskega gospodarstva kot celote. Ozko šovinistično gledanje na neko posebno slovensko gospodarstvo bi bilo zato v popolnem nasprotju z najosnovnejšimi političnimi in ekonomskimi iaiteresi same Slovenije. To vprašanje pa ima v letošnjem letu še poseben aspekt. Takozvana »samostojnost« republiškega gospodarstva pa tudi lokalnih enot je letos še manjša kot sicer, ker je bilo treba zaradi prav posebnih ukrepov, predvidenih z zveznim družbenim planom v cilju stabilizacije našega gospodarstva, zavzeti še prav poseben odnos do potrošnje. Če bi bile naše zaloge blaga zadosti velike; če ne bi bile treba stalno govoriti o neskladnosti med kupnimi in blagovnimi fondi; če bi bil naš trg vsaj sorazmerno zado-sti stabilen, tako da ne bi povzročala težav že vsaka nepredvidena investicija ali nekoliko manjša kmetijska proizvodnja kot je bila predvi-dena; če ne bi že vsako sušno leto povzročalo tako velikih te-žav, ki so v posledici dosti večje. kot pa je sam izpad proizvodnje zaradi neugodnih vremenskih prilik itd., "bi seveda lahko šli na tako politiko, da bi posamezna teritorialna enota, ki si je z boljšim gospodarjenjem. s povečano proizvodnjo itd. ustvarila več sredstev, lahko potrošila tudi več za investicije ali tudi sicer več potrošila z.a zboljšanje življenjskega standarda prebivalstva te politično teritorialne enote. To bi bilo ne samo pravično, ampak tudi ekonomsko edino pravilno, ker bi bila to najboljša stimulacija za večjo proizvodnjo in za boljše gospodarjenje sploh. Kakor se gospodarski interes ne omeji samo na odnos delavca do podjetja. kjer je zaposlen in na višino njegove plače iz delovnega razmerja, ampak je že v sedanjih pogojih ta ekonomski interes vezan na uspeh podjetja kot celot? (čeprav zaenkrat še ne v zadostni meri. ki bi ustrezala funkcij: delavskega upravljanja), tako se ekonomski interes ne ustevi tudi na pragu podjetja samega ampak seže zlasti na področje komune, okraja itd. Ce hočemo ustvariti asociacijo proizvajalcev na določenem področju in vključitev teh osnovnih enot v širše skupnosti in končno v celotno državo, je jasno, da tako združevanje ne more in ne sme biti v nasprotju s splošnimi ekonomskimi interesi.Tako gospodarstvo bi bilo obsojeno na počasno ali skokovito nazadovanje in odmiranje. • Za vse to pa so potrebni določeni materialni pogoji. In teh zaenkrat še ni. Zlasti tega sicer pravilnega načela ne moremo realizirati v sedanjih pogojih. Zato je bistvena oznaka zveznega družbenega plana med drugim ravno v strogem limitirali, ju potrošnje in prenašanju v stabilizacijske rezerve vseh več ustvarjenih sredstev. Letos nismo mogli biti pri načelu: če boš več ustvaril, boš več imel, ampak na načelu: vsi skupno moramo s skupnimi napori pripomoči k stabilizaciji gospodarstva. Toliko lahko potrošimo, več ne smemo, če hočemo doseči postavljene cilje; toliko moremo investirati in ne več. S tega osnovnega vidika je oila odrejena potrošnja za vso državo in so zato tudi vsi instrumenti. družbenega plana v bistvu šemo ekonomsko tehnični pripomoček za realizacijo v naprej ugotovljenega možnega obsega potrošnje. To velja za proračunsko potrošnjo, za obseg investicij. za potrošnjo zasebnih proizvajalcev, zlasti kmetov, za uvoz, izvoz itd. Vsi družbeni plani republik in lokalno teritorialnih enot naj se vključijo v ta splošni okvir. Družbeni plan posamezne republike ga ne more prekoračiti, ker so že preko zveze določeni okviri. Jasno je, dia republiški družbeni plan ne more imeti nekih posebnih po- OiOEOlOiO u stavk, ki bi v čemer koli spreminjale splošne družbene proporce, ker za to nima niti sredstev niti pravne možnosti in Dl bilo vsakršno prekoračenje zveznih okvirov škodljivo za skupno gospodarstvo celote. Tako postavljen; okviri bodo narekovali hudo borbo za njih realizacijo. Zato ne morejo biti niti v naprej točno fiksirane ocene glede osnovnih postavk, niti ni mogoče točno predvideti, kako bodo delovali posamezni instrumenti znotraj postavljenih okvirov, ker so še nepreizkušeni. Velika dinamičnost v gospodarskem procesu v njegovi ekspanziji in v prilagojevanju potrebam bo narekovala tudi sprotno reguliranje gospodarskih odnosov in doseženih rezultatov. Iz tega sledi nadaljnja značilnost zveznega družbenega plana, da vsaj v svojem drugem takozvanem normativnem delu predstavlja v precejšnji meri samo blanket. saj prenaša na zvezni Izvršni svet nič manj kot petdeset pooblastil za iaz- lične predpise in ekonomske ukrepe. Pod pritiskom take dinamike bo seveda tudi republi- šivi plan. ki je ne samo stisnjen (ne utesnjen!) v okvire zveznih proporcev, ampak v največji meri tudi oprt na zvezna predvidevanja v nekaterih najvažnejših postavkah glede razpoložljivih sredstev (na primer glede predvidene realizacije proračunskih dohodkov iz dobička). Če ta predvidevanja ne bodo uresničena ali če bodo realizirana drugače kot predvideva federacija, bo morala v tem oziru tudi federacija vsklaje-vati nastalo situacijo. Republiški družbeni plan je zato glede ekonomskih instrumentov prilično skromen in se omejuje na eni strani na porazdelitev sredstev, ki jih je določil zvezni plan republiki, za uskladitev proračunov in skladov med republiko in okraji, na drugi stra- ni pa urerja dohodke, ki »o glede reguliranja v celoti prepuščeni republiki (zlasti dohodnina). Ce' so proračuni precej stisnjeni in omejeni na lanskoletno potrošnjo, povečamo za zakonita povišanja, pa splošne slike še nikakor ne moremo smatrati za slabo. Nasprotno, sredstva v celoti bodo večja kot v lanskem letu, le da bodo bolj namensko vezana v okvir splošnih jug osi o vanskih proporcev. Tako je na primer omemiti, da bodo znašal občinski investicijski sklad skupno 1.800 milijonov dinarjev, s čimer se daje pomembna materialna podlaga, komunalnemu gospodarjenju. S temi sredstvi bo občinam omogočeno, da bodo razvijale svoje gospodarstvo zlasti glede na lokalne potrebe In bodo s pravilno razporeditvijo teh sredstev že v letu 1956 lahko odločneje vplivale na razvoj gospodarstva na svojem teritoriju. V, letu. 1956 se' še naprej povečujejo sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Dasi bo v jugoslovanskem povprečju ostala potrošnja sredstev za stanovanjske objekte v bistvu na ravni leta 1955; bodo ob sicer enakem instrumentu za dote-kanje sredstev v stanovanjske sklade ta sredstva v Sloveniji za ca 20—30 odstotkov večja kot v letu 1955, ker se plačujejo na osnovi plačnih skladov ki so v Sloveniji zaradi večjega števila zaposlenih ve^ja kot je jugoslovansko povprečje. Predvideva se. da bodo ti skladi znašali v Sloveniji preko 5,6 milijarde dinarjev. To velja tudi za druge namenske sklade. Vendar je potrebno takoj poudarita, da ima Zvezni izvršni svet pooblastilo na podlagi družbenega plana, da lahko izdaja predpise o omejitvi in usmeritvi uporabe skladov politično teritorialnih enot in skladov gospodarskih organizacij. da se tako zagotovi stabilnost trga. Računa se, da bo za udeležbo pri P^S. j.ilih iz splošnega investicijskega sklada in z ustanpvit-vijo skladov v določenim namenom pritegnjen za finansiranje osnovnih objektov precejšen del investicijskih sredstev, š' katerimi bodo v letu 1956 razpolagale gospodarske organizacije, občine, okraji in ljudske republike. Tako velja torej budi glede investicij, da jim je praktično v veliki meri odrejen ne samo najvišiji limit, ampak tudi uporaba. V takih okvirih Je moral dobiti družbeni plan republike poudarek na Izvajanju splošne državne gospodarske politike in bomo zato v njem zaman iskali nekib »posebnosti«. O posebnostih našega plana moremo govoriti samo toliko, kolikor naš plan konkretizira enotne državne smernice gospodarskega raz- voja ns področju Slovenije, ki. pa seveda morajo dobiti pri neposredni aplikaciji določene Posebne poteze zaradi različne stopnje v razvoju slovenskega gospodarstva, v odnosa na druge republike. Toda to je le vprašanje metod za izvajanje enotne gosp. politike, ne pa samostojna gospodarska politika v odnosu na splošno jugoslovansko, ker bodo tudi sadovi te politike, ki morajo biti uspešni, splošno jugoslovanski in se bo z njimi okoriščalo tudi gospodarstvo v naši republiki. Taka struktura družbenega piana ni po svoji vsebini plan perspektivnega razvoja. Prav rezultati sedanje ekonomske politike naj ustvarijo osnovo za realen perspektivni plan in za trden ekonomski sistem, kar bo lahko v bodoče bistveno vplivalo na spremembo strukture družbenih plapov, ki sb'; v sedanji obliki v svojem 1. delo več ali manj samo predvidevanja, in oris splošne gospodarske politike, v dragem, normativnem delu pa več ali manj samo finančni zakon. Klg Delovni kolektivi in politične organizacij e na Gorenjskem se pripravljalo na proolavo 20 Obletnice kranjske stavke. Psri-okrajnem odboru Social: stične zveze so v 4* namen ustanovili poseben pripravljalni odbor. Ta je že razpravljal o podrobnostih proslave, nad katero bo prevzel pokroviteljstvo član zvczns-gp izvršnega «yeta Farane Les- akošek-Luka. Zgodovinska aek- c*, ia je dotločiAa. da bo glavni da n prodlave 16. september. V sdfseiji delajo tovariši, ki so so-deisvaii v vodstvih stavk pred 20 leta. Po njihovih izjavah in doku mentnimem gradivu so dn-?-vi od 16, do 28.. septembra 1®36 pomenili vrhunec delavskega upora'; Po prvem predlogu ftaj bi p rov ta v a trajala od 9. do 16. 5,aptemS)ra. V tem obdobju bi bile no \tovarn ah razne proslave v počastitev cMetniee. Tovarne, ki so sodelovale v stavkah, bodo dmele .slavnostne seje delavskih sveto v. V teh tovarnah nameravate odkriti tudi spominske ploščej. Pri proslavah bodo sodelovala delavska prosvetna društva Steobode. V tem tednu stave na prostem, .novinarski večeri in jKudiotono. Posebnost bedo delavske razstave. Vse prireditve bodo imele izrazito dela vsk.; prizvcik. Ci.avne proslave bodo 16. septembra. Na programu bodo nastopi godb in pevskih zborov , številne kulturne in športne prireditve ter veliko zborovanje, katerega bi se udeležilo okrog 50.000 • lj.udi iz Gorenjske in ostalih industrijskih središč Slovenije. Posamezne okraje naj bi zastopale delegacije delovnih kolektivov, ki so sodelovali v takratnih stavkah. Popoldne je predviden okrajni nastop društev TVD Partizan z Gorenjske, katerega se bo udeležilo okrog 1800 članov in član.c. Zgodovinskio-proPfgandna sekcija že zbira zgodovinsko gradivo v zvezi s stavko in zgodo-. vino delavskega gibanja ua Gorenjskem. To gradivo bodo objavili. v posebnem zborniku Okrajni pripravljalni odbor bo pri zborniku ustanovili redakcijski svet, ki bo .skrbel za vsebinsko plat zbornika. Prvotni pnp-gram so pozneje so oredvirteoe tudi razne šport-- razširil- z neka.ter.m_: dopolnilne prireditvi*, gostovanje krante vami, ki predvidevam mnozič-in jeseniškega gledališča nejšo udeležbo delavstva iz v,e v delovnih kolektivih, Mtmpred- Slovenije v pripravah z® pro- slavo te obletnice. Tako naj bi se velikega zborovanja v Kranju udeležilo okrog 200.000 ljudi iz vse Slovenije. Prav* tako bodo tudi pri zbiranju g ca diva za zbornik zajeli širša področja in. vse okraje. Sklicanje Sabora HrvcSske Zagreb, 16. aprila. Predsednik Sabora Hrvatrike dr. Viadšmir Baikarič je sklical za 26. april*,na ločeni seji republiški zbor ju zbor proizvajalcev. Seminar o uporabi elektro--ilks in izoiepov v industriji Beograd, 16. aprila. V Beogradu se je začel seminar o uporabi elektronike in rad: 0.7.0 :o po v v_m— dus-.riči, v katerem se bo skupina 35 inženirjev ,z naših na j večjih tovarn seznanila z modnostmi zsl napredek •proizvodnje^ in povečanje storilnosti s pomočjo elektronskega .kontrol.ranja kakovosti sm z uporabo radiorzotopov. Ta se— min ar, ki je prvi’ te vrste v naši držaji i*n k. sta ga o-rgamz-Lraila. Zvezni center za elektroniko ter Zvezna industrij sita zbornica, je zbudil- veliko zanimanje v gospodarski organizacijah, zaradi^ česar bodo meseca maja priredili se dva podobna semiina»rja za inženirje m druge strokovnjake iz tovarn. Kazrof naših našim gospodankim razvojem je naraščal iudi naš promet Obenem z Nagel razvoj gospodarstva, predvsem industrije v zadnjih štirih letih, je imel za posledico tudi povečan obseg vseh vrst prometa. Če vzamemo za obseg prometa v letu 1952 indeks l0°, je imel obseg prometa v letu 1953 indeks 111, v letu 1954 indeks 121, v letu 1955 pa indeks 142. Obseg prometa, „ ki smo ga dosegli lansko leto, je bil doslej rekorden, pomenil pa je seveda tudi največjo obtežitev vseh prometnih zmogljivosti. Skupni promet se je lani povečal v primerjavi z 1954. letom pa 18’/*, »■ sider blagovni za 20%, potniški pa za 15V». To Pa priča, da dosedanje investicije _ za saniranje, rekonstrukcijo iu raz- .širitev prometnih zvez in sredstev že postopno dajejo rezultate. Mnogo bolj kakor druge vrste prometa je v. zadnjih štirih letih' naraščal železniški promet. Ce označimo obseg potniškega prometa v I. 1952 z indeksom 100, potem je bil ta indeks naslednjega -leta 4426, 1. 1954 — 141, lani pa 160, Blagovni promet računan v neto-tonskih km ni naraščal v takih skokih, vendar pa vseeno hitro. Ta promet je imel (leto 1952 100) leta 1953 indeks lOo. leta 1954 indeks 114, lansko leto pa 138. Število potnikov, kj so jih prevozile naše železnice, se je od Prva strokovna razstava tekstila Kot prvo izmed desetih razstav, ki jih ima za letos v načrtu ljub-jansko Gospodarsko razstavišče, bomo že konec tega meseca imeli priliko videti prvo strokovno razstavo tekstila ? mednarodno udeležbo. O velikem pomenu te gospodarske prireditve, ki bo trajala od 28. aprila do 6. maja, govori tudi odziv razstavljavcev. Poleg 123 domačih bo sodelovalo še ,24 razstavijalcev iz Anglije, Nemčije, Avstrije, Češke, Poljske Francije, tlalije, Švice in Holandije. Med razstavljenimi predmeti bodo vse vrste izdelkov iz bom. baža. jute, volne, konoplje, in zajčje dlake, iz lanenih, svilenih in sintetičnih vlaken, vse vrste untenzilij. barvil in drugih kemikailiij. Posebno pozornost bodo gotovo vzbujali moderni tekstilni stroji, ki jih bodo pokazali tuji razstavila! ci, imeli pa bomo seveda prilik’ videti tudi lene rezultata pri- zadevanj naše domače strojne industrije. Da bi obiskovalci lahko čimbolj nazorno spoznal’ praktično uporabnost posameznih vrst tekstilnega blaga, bodo poskrbele razne demonstracije. Ena ne ravno najbolj zanimivih atv-žri pa bo elitna modna revija, ki jo bodo v času razstave pripravili v unionski dvorani. Razstava bo z izdelki, pa tudi s strokovnimi posvetovanji, ki bodo ob tem času, odgovorila na vprašanja: kolikšne so naše potrebe, kaj že imamo in kaj bo za bodoči razvoj tekstilne industrije potrebno še napraviti? Najbrže bomo dobili pravi odgovor na vprašanje, zakaj pri nas 'zdelamo v 8 urah na enih statvah le 5.2 m, medtem ko v Angliji narede 6.3m. v ZDA pa celo 7.4 m tkanin. Pri nas je tudi število statev na enega delavca (2.56), zlasti če ga primerjamo s številom statev v ZDA (7.10) dokai mrko. Na vsa- ZNIŽANJE CEN POHIŠTVU 0 ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o Naša lesna in pohištvena industrija je ponovno znižala cene svojim izdelkom. K temu je pripomogla tudi največja trgovska organizacija v državi »Lesnina« iz Ljubljane. Po podatkih, s katerimi razpolaga podjetje. »Lesnina« (bivši »Les« Ljubljana), so znižali cene naslednji proizvajalci pohištva: Tovarna pohištva v Novi Gorici je znižal* ceno dvndo"- oioioaoaoaoaoaoip* Tovarna dežnikov v Lendavi sprejme v službo: STROJNEGA TEHNIKI z večletno prakso; POMOŽNEGA KNJIGOVODJO s popolno srednjo šolo ali nepopolno srednjo šolo s prakso v knjigovodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku ozir. dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. ICDBOBOac?« ni furnirani spalnici za 9400 dinarjev pri garnituri, trodelnim spalnicam pa za 900C dinarjev Lesno industrijsko podjetje »Jelovica« v Škofji Loki je znižalo ceno pleskane spalnic* za 6000 dinarjev; V Tovarni pohištva v Polzeli so znižali ce-in kombiniranih omar za 3000 dinarjev. prav tako je znižaila Tovarna pohištva in galanterije »Brest« v Cerknici za 5000 dinarjev ceno kuhimam. jPodietje »Branik« v Braniku pa je znižalo ceno furniranim snaiteteam za 5000 dinarjev, »Iztok« Miren pa trodelnim furniranim spalnicam nrav tako za 5000 dinarjev. Cene so bile znižane tudi raznemu kosovnemu In tapeciranemu pohištvu. Podietie »Lesnina« Da je znižalo tudi cene obstoječih zalog. Pomembno vlogo pri usmerjanju proizvodnje pohištva opravila podjetie »Lesnina« s tem. da srvroM informira proiz-n »Hah tržišča, pri prodaji pohištva ra izkMučujf v-o oosrednik? in orodria pohištvo preko - v n -h poslovalnic direktno potrošnikom. kih 1000 vreten; v tekstilnih tovarnah je pri nas še vedno zaposlenih 7.2 delavca, čeprav znaša evropsko povprečje 4.2, povprečje ZDA pa celo 2.36 delavca na 1000 vreten. Da imamo v tekstilni industriji opravka z zelo iztrošeno in zastarelo strojno opremo, je najbrže očitno. Ni pa samo to. Težave imamo tudi s surovinami. V zadnjem času lahko zasledimo dokajšnje padanje pridelka tekstilnih rastlin. Se pred vojno smo izvozili vsako leto povprečno 32.800 ton konoplje, letos oa bo znašal -izvoz kvečjemu 20.000 ton. Lan smo pred vojno še tudi izvažali, zdai pa vsega porabimo' doma. Letno moramo uvažati okrog 40.000 ton bombaža (t. j. 94 odstotkov potreb). 4100 ton volne (40 odstotkov potreb) in 270 ton lanu (50 odstotkov). Druge surovine uvažamo v celoti (stoodstotno), in to 1080 ton stanifnih prediv, 2500 ton umetne svile. 3300 ton iute in 100 ton sintetičnih vlaken. Bodoči razvoj tekstilne industrije je gotovo odvisen od vrste vrsrašanj. Nekaj jih bo- že razstava morda rešila - ali jih pomagala rešiti. Prav gotovo T>a lahko od razstave tvriiteku.temn. da ho sezooovta našo javnost s pooH! em° t.: f-b ene pomembnih tndu.=trijsk’h nanos Vzpostavila na bo tudi vrsto novih strokovnih jn komercialnih stikov, ki hndo.gledo na to. d.s se v ori. hednMh neV-i letih obeta Storilca obnova izgahliene to zastar-ojo tol-stitee »ndiistrite še 1. 1952 do konica lanskega leta povečalo za več Ttot 60 milijonov (leta 1982 r— 104, 277.000, leta 1955 — 165, 722.000), oz. za okoli 60%. Prevoz blaga pa je v istem času .povečal za več kot 12 milijonov*; ton oz. za okoli 38%. Število zaposlenega osebja na železnicah ge je v' tem času sicer nekoliko povečalo, vendar pa sorazmerno znatno manj kakor pa obseg prometa. Povečalo se je Od L 1952 •samo za 11%, medtem ko se je v istem času povečal hrutto-pitomet za 60%. Delovno vnemo naših železničarjev in njihovo požrtvovalnost bomo znali •bolje ceniti, če ugotovimo, da «e je v zadnjih štirih letih, ko ise je blagovni promet' tako zel,t> povečal, število tovornih vagonov povečalo samo za' 3%. Tejžave in razne nevšečnosti, ki jih imajo potniki na železnici, i-pa bodo tudi postale raziimljivle. če navedemo, da se je pri zielo povečanem potniškem prometu število potniških in službenih vagonov v zadnjih štirih letih celo zmanjšalo za 9%. To, da j© precejšen odstotek števila vagonov pokvarjen, v letu 1954 je bilo pokvarjenih 20‘/» vagonov, je težave, s katerimi se borijo naši železničarji, z njimi pa tudi vse gospodarstvo, še znatno povečalo. Pomanjkanje vagonov je zavlačevalo prevoz. včasih pa itndi ni bilo mogoče določenega blaga sploh prepeljati. Strofcoivnjaki računajo, da je lansko (leto ostalo ne-prevoženega 1-5 milijona ton blaga, v glavneim gradbenega materiala. Rekordni obseg prevoza blaga na železnicah je bil lansko leto mogoč zato. ker je nenavadno enakomeren dotok blaga omogočal boliše izkoriščanje zmogljivosti Obenem so bili podaljšan! toki za obvezno popravilo vagonov, kar. je povečalo razpoložljivi vozni park. Seveda pa to zahteva obenem tudi povečanje izdatkov za popravljanje vagonov v letošnjem in v prihodnjem letu. Glede na pričakovano letošnje povečanje proizvodinje In blagovnega prometa računajo strokovnjaki. da se bo naš letošnji celotni promet v primerjav; z lanskim letom povečal zt 4%, železniški promet pa za 3%. To ne bi bil problem, če bi naše prevozne zmogljivosti že sedaj ne bile izkoriščene skoraj do kraja. Vzdrževanje in zamenjava zastarelih in pokvarjenih vagonov terja precej stroškov. V zadnjih štirih letih so bile Investicije v železniškem prometu namenjene predvsem za ohranitev dosedanje zmogljivosti in za odstranitev ozkih grl. - Nakupov novih vagonov sploh ni bilo. gradnja novih prog pa Je bila omejena na najmanjši obseg. V zadniih treh letih smo zgradili le 151 km novih prog. medtem ko smo jih v «?dmih letih pred tem zgradili 1039 km. Letos bodo skupne brutto ta- vejticije v vse vrste prometa 67.3 milijarde dinarjev.. Od tega bodo železnice dobile 64%. Žle- leznioe bodo te investicije porabile predvsem na zboljšanje obstoječih objektov, za boljše vzdrževanje prog, za popravilo pokvarjenih vagonov, za razširitev vozlišč in povečanje propustne moči obremenjenih prog Nameravan je tudi naku.p novih vagonov, tako iz domače proizvodnje kakor tudi v inozemstvu. Oprostitev železnic zveznega .davka ha dohodek in ustanovitev investicijskega sklada skupnosti jug. železnic sta že doslej ugodno vplivali na investiranje za .rekonstrukcijo in odstranjevanje ozkih grl v prometu. Tudi polno izkoriščanje amortizacijskega sklada in 100% prepuščanje zasluženih deviz železnicam bo prav take prispevalo k uspešnemu poslovanju naših železnic. Letos bodo v železniški promet investirali sredstva iz splošnega investicijskega sklada, iz investicijskega sklada skupnosti jugoslovanskih železnic in iz amortizacijskega.sklada železnic. Sredstva iz splošnega investicijskega sklada v višini 3 milijard 12 milijonov dinarjev so namenjena za zgraditev proge Beograd—Bar, (samo za odsek Titograd—Bar) in proge Resnik —Vreoci zaradi povezave Beograda s koluibarskim; premogo-kopi, nadalje za progo Knin ; Zadar ter za razne študije in proj-ekte železniških prog. Investicijski sklad skupnosti jug. železnic bo imel na razpolago 4.785 milijonov dinarjev, uporabljen pa bo za nabavo lokomotiv in vagonov, za dograditev raznih žel. delavnic, za obnovo železniškega mostu v Novem Sadu itd. Največ, sredstev bo imel na razpolago amortizacijski sklad železnic, in sicer 35.100 milijonov dinarjev. Od tega bo za zamenjavo porabljenih 31%, vsa druga sredstva Pa bodo porabljena za investicijsko vzdrževanje. Ta sredstva bodo omogočila, da se bodo popravila lokomotiv v primerjavi z lanskim letom povečala za 8.8%, popravila potniških in tovornih vagonov pa za 9' Računajo, da bo letos popravljenih 1.723 lo- k omoti v, 3.381 potniških in služ—• benih vagonov in 28.148 tovornih vagonov. Ni dvoma, da bodo tako obsežna popravila voznega parka in razne druge investicije povečala zmogljivost naših železnic in s tem omogočile izpolnitev prevoza, ki je preračunan za letošnje leto. Miian Pogačnik Čistoča našife veda družbeno vprašan!e HI. redne letne skupščine Ribiške zveze V nedeljo je bila v Ljubljani letna skupščina Ribiške zveze Slovenije, katere so se udeležili po. leg delegatov vseh ribiških društev Sloveni to tudi zastopniki Zveze Hportnih ribolovnih društev LR Hrvatske, Republiške lovske zveze, lovske zadruge »Lovec«. Kmetijskega inštituta LRS in Društva akvaristov Ljubljane. Po uvodnih besedah predsednika zveze dr. Franceta Hočevarja se je razvila obširna razprava, ki je v celoti odobrila dosedanje delo zveze ter poročila o dejavnosti RZS in društev v letu 1955. Sprejeto je bilo načelo, da je treba nadaljevati decentralizacijo drla, ki se je začelo z ustanavljanjem ribiških družin v okviru društev, in prenašati na družine vedno več pristojnosti. Področje dejavnosti dosedanjih društev, ki naj bi vse bolj postajala okrajne zveze samostojnih ribiških družin, naj bi se čimbolj prilagodilo okrajnim mejam. Ribištvu v Slo wni j j povzroča prav tako kakor drugod po svetu ogromno škodo naraščanje industrijskih odpadnih voda in delovanje hidroelektrarn. Samo v letih 1954—1955 je bilo v Sloveniji 47 primerov raznih zastrupitev in prilzadetih 32 vodotokov. Le v nekaterih primerili ocenjena škoda znaša nad 37 milijonov din. Ce bi bila ocenjena vsa škoda, bi se ta znesek najmanj potrojil. Skupščina Je z zadovoljstvom ugotovila, da •e -poleg ribičev za to vprašanje vse bolj zanimajo tudi drugi odgovorni činitelji. Glas ribičev, ki so že dlje časa opozarjali na to gospodarsko izredno važno vpra- ARAN2ERSK0 DELO — OGLEDALO TRGOVINE ; 7------ fSL-r*—,l~»-*-.«kill 4l«ar>>rpl| Siovenrica akademija znsnesti in umeitonri.1 ohve?ča. <1a bosta v četrtek. 19 anrite ob 11. uri dorooldne v dvorani A V*.4 TT [ | p branila d-otrio-riri dvsertpčiii tov ine. Jotena Komar. ' strokovna sodelavka Kemičnega to*Mtuto »Borisa TC!dr:ča«. in tott Bogomir Koželj, aririeot Istes? instituta. Tov ing. Jel »na Komar bo branila di«*rtac!to s temo »Izraba Tconj-nib ndnatfcov v gvrii« ferrp“Titec’’e«. tov Bogomir Koželj na s temo »Anitiblo-ti£ne snovi fusarijev«. V soboto so imeli izJožben* aranžerji Ljubljane in okolice svojo četrto redno Iatno skupščino, katere so se u delež iilli tudi predstavniki aranžerjev iz Maribora, Celja in drugih mest Slovenije. Na skuplčlni so poudarili, da je delo aranžerjev važno za razvoj trgovine, hkrati pa je pomembno tudi v propagandno-turističnem smislu, ker prikazuje naž gospodarski razvoj iti njegovo raven. Prav tako je bilo rečeno, da trgovska oodjeija oziroma njihovi najviŽnji vodeči uslužbenci'premalo cenijo delo im napore aranžer*-'ev‘ Na skupščini so sprejeli sklop o osnovanju Aranžereke zveze Slovenije ter itzatolili tudi že *nicia-civai odbor, dalje bodo iz-vedli si- stemizacijo in kategorizacijo aranžerjev po kval.fikaci.ji, organizi— rajii dopolnilni seminar za aranžerje, izdadi učbenik z osnovnimi nauki o aranžerstvu itd. F. Š. ftoeočevatec viijojcjOi •EMUEJ VOSNJAR (glavni te odaovorte •KANCE« DRENOVEC (Botrama oollttka) OSKRAUDEB JAVORNIK (foapodiTvtuol RWVf> fmnATi)* politi WTUW sil Bolgarsko narodno sobranje bo danes razpravljalo o ostavki ministrskega predsednika Vika Červenkova. Ostavka je posledica kritike, ki je bila na zadnjem plenumu CK KP Bolgarije izrečena na njegov račun. »Kult Stalina je bil Červen-kovu zelo všeč in začel ga je tudi sam oponašati«, je dejal sekretar CK Stajkov na zborovanju. S pomočjo propagande ter partijskega in državnega aparata je tudi Cer-venlcov postal v Bolgariji nekako božanstvo. Okrog njega pa se je zbirala vrsta »malih bogov«, ki so vladali partiji in ljudstvu. »Od partijskih delavcev so zahtevali samo izpolnjevanje nalog, ne pa nasvete«. je dejal v Burgasu star partijski, delavec Jankov. Posledica tega čaščenja osebnosti, ki ga je ustvarjal Cervenkov, je bila, da so na vodilna partijska mesta prihajali le karieristi in lizuni, ki so sprejemali samo direktive od zgoraj, sami pa so jih delili navrej, ne v imenu partije. ampak v svojem imenu. Za. kritiko in samokritiko ni bilo prostora. Ko si je neki član okrožnega, partijskega ko-m;iein drznil v pismu opozoriti Červenkova na neka njegova, napačna. razlaganja, je prejel oster odgovor in nato Iša odstavitev. Dolgo zadrževano nezado-voljstim je sedaj izbruhnilo na dan. Na partijskih sestankih. po vsej Bolgariji izrekajo stari preizkušeni partijski delnimi krit'čne pripombe na delo Partije in njenih voditeljev v pretekli dobi, v dopi komandi.ro.nja in zastraševanja. Najbolj pa so stari partijci zamerili Červenkovu, da je na. partijskem plenumu leta. 1 .050 dejal. da. s o bili v času zmage 0. septembra 1944 največji sovražniki Bolgarije tisti. Jej so tedaj imeli partijsko izkaznico. Politika »čaščenja Cerven-kova« pa je ime1a hude posledice tudi na sploišen razvoj, povzročala je kršenje zakonitosti. ofegkočala izvajanje gospodarskih načrtov, predvsem pa je dušila iniciativo. Zato sedaj na 1vseh sestankih poudarjajo da bo glavna naloga partije boi proti metodam komandi ran ja, administrativnega vladanja, nespoštovanja tulih mnenj, dušenja kritike in samokritike ter podcenjevanja fcolektiva. Singapur hoče ustavo David Marshall odpotoval v Londdn na razgovore — Konservativni krogi pritiskajo na vlado, naj ne postavlja na kocko usode tega važnega oporišča SEATO LONDON, 16. aprila (Tanju g). Predsednik singapurske vlade David 'Marshall ie odpotoval s posebno delegacijo v London na razgovore o novi ustavi za to britansko kolonijo. Marshallova vlada delovne fronte je prišla na oblast po volitvah pred enim letom. Decembra lani so se zastopniki singapurske vlade in britanskega ministrstva kolonij sporazumeli, da bodo na sedanjih razgovorih določili okvir in začetek delovanja notran.;.e samouprave ter se dogovorili o sestav, zakodonajne skupščine, vodstva zunanjih zadev in obrambe Singapura. Marshall bo zahteval popolno odgovornost za notranje zadeve Stavke v Španiji se nadaljujejo San Sebastian, 16. apr. (AFP). Danes se v San Sebastianu niti en delavec ni vrnil na delo, tako da se stavka, ki se je bila začela prejšnji teden, nadaljuje. V tem mestu stavka sedaj okrog deset tisoč delavcev. V špansk:h industrijskih središčih Tolosa, Pasahes in Rente- ria delavci še vedno stavkajo. Na delo so se vrnili samo v Evansu, Eibaru in nekaterih manjših industrijskih središčih pokrajine Guipuzcoa. in neodvisnost Singapura v okviru britanske skupnosti narodov. Izrazil pa je pripravljenost govoriti o sporazumu po .::xy:v rrvfiT MOHGOU TOKrO C H ! fl A »INSA NDL /ffP/A katerem bi britanske čete la oko posredovale v primeru nevarnosti za notranji red. Čeprav je tudi vlada v Sin-gapuru dobila obljubo .Londo- Nova pot Cejlona Ceylon bo vodil nevtralno politiko — Vlada želi navezati diplomatske stike s Sovjetsko zvezo, LR Kitajsko in vzhodnoevropskimi državami na, da bo ukinjen' okupacijski Statut za ta otok, na katerem živi 1,250.000 prebivalcev, je kazno, da bodo sedanja pogajanja glede tega zadela na precejšnje težave. Vplivni konservativni krogi so zadnje mesece pritisnili na vlačfo. naj ne postavlja na konco usode tega važnega pomorskega in letalskega oporišča in trdnjave SEATO pakta. Računajo, da se bo ministrstvo kolonij uprlo rešitvi, ki bi utegnila omajati vpliv Londona v Singapuru. Britanski funkcionarji izražajo mnenje, da v Singa.puru, prav tako kot na Cipru »še niso dozoreli pogoji za priznanje pravice do samo* odločbe«. Delegacijo In obiski Beograd. Danes je prispela sindikalna delegacija Finske, ki bo med 10-dnevnim bivanjem proučila nekatere sindikalne probleme Jugoslavije. Delegacijo finskih sindikatov, ki jo vodi Miko Laaksonen, sekretar centralnega odbora sindikate uslužbencev, sta na železniški postaji v Beogradu sprejela zastopnika centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Vivoda in Jovan Popovič. Beograd, 16. aprila. Sovjetska sindikalna delegacija, ki jo bo vodil P. N. Korbova sekretar Centralne zveze sindikatov Sovjetske zveze, bo prispela na obi«k v Ju- »ORD20NI-KIDZE«— Križarka ln ledolomilce DULLESOV POMOČNIK MEBCH1NT IMEN0V1N ZA VELEPOSLANIKA V KANADI Preveč ameriškega kapitala Kanadska konservativna opozicijska stranka dolži vlado, da jo spremenila Kanado v gospodarski privesek ZDA — Kanadska vlada se brani s trditvijo, da je ameriški kapital prinesel prebivalstvu koristi WashinKton, 16. apr. (Tanjug). Kanadski krogi v Washlngtonu menijo, da je imenovanje enega izmed Dullesovih pomočnikov Livingstone Merchanta za veleposlanika v Ottawl dokaz povečanega zanimanja ameriške vlade za Kanado, v kateri v zadnjem času narašča značilno protiameriško razpoloženje. — Po mnenju ameriških krogov naj bi Merchant kot eden izmed planerjev zunanje politike ZDA našel najboljši način za ureditev predvsem ekonomskih problemov med ZDA in Kanado, o katerih so brez uspeha razpravljali na nedavnem sestanku, ki ga je imel Eisenhower s Saint Laurentom. Ameriška dopisniki iz Kanade Ameriški zasebniki gospodarijo gosi a viit jo 27. atprilla. hlajiprej bo poročajo o predvolilni kampanji nad tretjino kanadske imdusstni— (prišla v Beograd, nato pa bodo opozicijske konservativne stran- je in trgovine, predvsem nad Washmgton, 16. aprila (AP) Predsednik nove ceylan5fce vlade Bandaranalke je izjavni dopisniku ameriškega časopisa »United States News and Worid Reipor.r«, da bo Cevlon vodili nevtralno pothiri-ko, ne bo pršut ul k blokom ve- Aretacije funkcionarjev državne varnosti? Sofija, 16. aprila. — V zvezi z predlogom komisije CK Bolgarije, ki proučuje znane procese v oilju rehabilitacije nedolžnih, se mnogo govori o bivšem Be-rijevem predstavniku pri ministrstvu za notranje zadeve Bolgarije Filatovu, ki je imel določeno vlogo pri znanih aretacijah. Filatov že zdavnaj ni več na tem položaju. S tem v zvezi govore tudi o Ivanu Raj kovu, bivšem direktorju državne varnosti. ki je bil prej tudi sekretar CK, pozneje pa sekretar CK partije za Sofijo, za katerega pripovedujejo, da je celo sodeloval pri izsiljevanju priznanj od obtoženih. Govore tudi, da so aretirali skupino 20 zasliše-valcev. V Sofiji krožijo vesti, da je svoj čas obstajal spisek nekaj stotin starih komunistov, katere bi bilo treba likvidirati in da so bili med njimi tudi nekateri današnji najvišji bolgarski voditelji. D. J. Buzganovič Avstrija nova članica evropskega Sveta Strasbu-rg, 16. aprila (Reuter) Na slovesni seji evropske posvetovalne skupščine je bila Avstrija sprejeta za novega člana evropskega sveta. Ta organizacija ima sedaj 16 članic. Na današnji seji, ki ji je predsedoval italiianskl minister za zunanje zadeve Martino, je bili za novega predsednika evrooske po-sverovalne skupščine Izvoljen Belgijec Fernand Dehousse namesto Guya Moileta, ki ie pred kratkim pustil ta položaj. Ministri za zunanje zadeve Francije, Italije in Zahodne Nemčije ter zastopnik Velike Britanije v tej organizaciji so v svojih govorih pozdravili novega člana evropskega sveta. Nato je govor.l še avstrijski minister za zunanje zadeve Leopold Figi. lesil, britanske čete pa se bodo morale izseliti z otoka. Kdaij se bo to Zgodilo, bomo pozneje določili1, je pripomnil. Cevlonsk: predsednik je nato dejail, da se v glavnem scrinja s politiko indijskega predsednika vlade Nehruja. Ceylonska vlada želi navezati diplomatske stike s Sovjetsko zvezo, Kitajsko in vzhodnoevropskimi državami. Ban-dara.naike je dejal, da bi det'Ion rad stjretje! gospodarsko pomoč od Sovjetske zveze, če bi mu jo ponudili, in da bi dopustni!, da b. sovjetski- tehniki pomagal, graditi cevlonsko gospodarstvo. Na vprašanje, če je ceylonska vlada pripravljena sprejeti ameriško pomoč, je novi predsednik dejal, da bodo to srvar »pozorno razmislili«, če bodo hkrati s to ipomočjo nastale ruda kake obveznosti. Če nam obveznosti ne bodo vsilili, bo Cevion to pomoč sprejel, je dejal Bandaranaike. člani obiskali nekatere kraie v na- ke, ki napada vlado, da je spre- rudarstvom, topi-lmštvom to pesi -državi ;.n sc seznanili« z delom menila Kanado v gospodarski tro-lejeko industrijo, kjer so las-t-jugoslovanskib sindikatov »n siste— privesek ZDA. Ce.pra»v bodo vo— ndki dveh tretjin podjetij. Moč— mom družbenega upravijanra. litve šele prihodnje leto, opozi- ni so tudi v industriji papirja Sovjetska son d kailna delegacija oijia že s-ed-aj gradi volaflni ka- in lesa in ogrožajo kornsta ka-■vraca s tem obisk jugoslovanski pifia! na dejstvu, da odpade od n-adskih lasunikov. delegaci-jk ki je bila v Sovjetski »skupno 13 mi.liijard dolarjev Opozicija se j,e lotila pred-zvezi la-rni novembra. (Jugopres) tufrlii .investicij na ameriški za- vsem vbadajoče stranke ker je aebni kapital devet milijard. — poskrbela za sprejetje davčne- Pobuda za nova pogafanfa Ugledne britanske osebnosti zahtevalo nova pogajanja o Cipru na temelju priznanja samouprave — Makariosa naj bi obvestili, da je njegovo pregnanstvo začasno morali privoliti v naslednje: Zunanje zadeve in obramba ostanejo v rokah guvernerja Cipra, kakor so se bili že dogovorili pred prekinitvijo pogajanj. O notranji varnosti bo odločal guverner, in sicer določeno dobo, ki bi jo določili obe strani. Obstajala bo izvoljena sopis »Times«, izjavljajo dopis- ska vlada določi parlamentarno večina ciprskih Grkov, zaščitene LONDON, 16. apr. (Reuter). Skupina uglednih britanskih osebnosti je danes zahtevala od vlade obnovitev poganja o Cipru na temelju priznanja in samoodločbe ciprskega naroda. V skupini so bivši minister za kolonije laburist Lea-stowell. Vodja liberalne stranice element Davies, več laburističnih poslancev! med katerimi so Crossman. Lana Jager, Arthur Holt in druge osebnosti. V pismu, lri ga je objavil ča- Ciper, ter zahtevajo da tritan- rriki, da so ustanovili odibor za komisijo in jo takoj pošlje oa Ciper, kjer naj dožene pravi na. čin za začetek ponovnih razgo- UPANJE NA SPORAZUM 0 RAZOROŽITVI BONN, 17. aprila (Tanjug). Vladi naklonjen časopis »Die TCclt« piše v članku z naslovom »Najprej razorožitev«, da prvič v zadnjih desetih letih v svetovni javnosti raste upanje na uspeh razgovorov o razorožitvi. Glavni vzrok je nedvomno pa bodo pravice turške ln drugih manjšin. Končno bi morali takoj obvestiti nadškofa Makari-vorov. Vlada naj Jasno pove, da osa. da je njegovo pregnanstvo bod,o pogajanja' potekala »na temelju spoštovan/ja samouprave in nepreklicnih jamstev za samoodločbo ciprskega prebivalstva«. O uresničitvi teh pravic bi se morali po mnenju skupine pogovoriti zastopniki britansk. začasno in da bo izpuščen- »brž ko bo na otoku nastal red«. ga zakona, ki je ugoden za tuj,d investitorje. Po tem zakonu plačajo podjetja s 95% tujega kapitala samo 5"/o posebnega dav-ka na dobtičefk, ki se izvaža iz Kanade. Ce je kanadski kapital udeležen z več kot 5°/o, se davčna meja zviša na 15 %. Kanadska vlada brani to politiko, trdeč, da so dane veliko možnosti za gospodarski razvoj Kanade, da pa primanjkuje domačega kapitala in da razvoj kanadskih virov ob pomoči tujega kapitala prinaša vsem Kanadčanom splo ki e koristni. Branilci vladne politike pravijo, da doživlja Kanada sedaj tak razvoj, kot so ga preživljale Združene države Ameirike pred sto leti, ko so tuje, predvsem britanske investicije pomagala ZDA do močnega gospodarskega vzpona, Amerika pa se je pozneje osamosvojila od tujega kapitela. Pravijo, da se vse kanadsko gospodarstvo razvija enako naglo kot gospodarstvo ZDA in da se bo moglo v sorazmerno kratkem času Mresti tujih investicij. r Izrael se pogina za kanadsko orožje Otlawa, 16. aprila (Reuter) Sinoči so sporočili, da je izraelska vlada prosila kanadsko vlado za reaktivna letala tipa »Sabra F-85«. Zastopnik kanadskega ministrstva za zunanje zadeve mi hotel ničesar povedati o razgovorih, ki jih imajo glede tega zastopnici izraelskega veleipcdlanii-šrva im kanadske vlade. Po besedah tega predstavnika bodo nadrobnosti teh razgovorov verjetno objavljene .po sej; odbora za zunanje zadeve kanadskega parlamenta, ki bo v torek. popuščanje Sovjetske zveze, ki Je svojo dosedanjo zahtevo, da vlade in skupščine, ki bi 'jih bi- je treba najprej prepovedati atomsko orožje, zamenjala z novim načrtom, čigar glavne točke se zelo pribiiindejo ameriškemu predlogu. Po drugi strani kažejo tudi ameriški zastopniki zanimanje za morebitno prepoved atomskega orožja. To je povzročilo, da Rusi in Američani govore drug drugemu bolj neposredno, s čimer je francosko-britanski načrt o razorožitvi precej izgubil pomen. Nezadovoljstvo Londona in Pariza glede tega ne more BONN — V Bonn je prispel poveljnik pomorski.ti sil atlantskega pakta admiral tvright. ki bo imel z miinstrom obrambe Bla.nkom in vojaškimi funkcionarji Zahodne Nemčije razgovore o organizaciji zahodnonemške mornarice in njenih nalogah v okviru atlantskega pakta. LONDON. Na morebitnih volitvah bi po anketi, ki jo je izvedel liberalni »News Cronicle«, za konservativce glasovalo 44.5 %, za laburiste 47.5 odstotka, za liberalce in druge pa 8 odstotkov volivcev. * imeti večje politične važnosti. Ce se bo sovjetskim in ameriškim predstavnikom posrečile zbližati stališče o ustanovitvi mednarodnega nadzorstvenega organa, bo odstranjena bistvena ovira za sporazum o razorožitvi. Ce bi do takega sporazuma prišlo. bo dana možnost za začetek praktičnih razorožitvenih ukrepov, s pogbjem. da bodo istočasno našli tudi rešitev za združitev Nemčije. Zahodne velesile so to doslej vedno poudarjale kot svoj pogoj, in v tem je sedaj nedvomno največja težava. V Londonu pa še niso tako daleč. Sedaj so usmerili svojo pozornost na vojaške probleme. v upanju, da bo sporazum na vojaškem področju imel za posledico tudi popustitev na političnem področju. lo treba določiti. Obe strani bi RIO DR JANKIRO. V bližin! brazilskega pristanišča Victoria se Je potopila nizozemska motorna ladja »Altair« za e.410 ton. — Žrtev ni bilo. TOKIO. Japonska parlament Je sklenil, da se bodo Japonske oborožene moči v letu 195K-57 povečale od 195."*« na 215-DIHI mož. Predlog Je bil sprejet z 82 glasovi proti 45. Indo ki tajske težave Sovjetsko zvezo zahtevo sklicanje konferenca ženevskega tipa — Velika Britanija se poteguje za določitev bodoče vloge in nalog mednarodne komisije za nadzorstvo London, 16. aprila (AFP) Da- nje zadeve Gromko in mm Iste* nes so se v Londonu nadaljevali brez listnice v Foreign Officeu razgovori britanskih in sovjetskih Readiing sta se danes že tretjič se-zastopnikov o Indokiroi. Namest- stala, odkar so se začel, razgovo-» n'k sovjetskega ministra za zuna- r*. Zvedelo se je, da je Gromikoi HAMMARSKJ0ELD0VA MISIJA Libanonsko mnenje glede položaja na Srednjem vzhodu se ujema z Naserjevim stališčem Bejrut, 16. aprila. (AP). Ge. ne ral ni sekretar OZN Dag Ham-marslkjeld je imel danes v Bejrutu razgovore « predsednikom Berlinski dnevnik (Od stalnega dopisnika »Politike- in »Slovenskega poročevalca«! Berlin, 16. apr. Po šestteden-skem potovanju, razgledovan-nju in razgovorih z državniki, gospodarstven ici in trgovci Indije, Japonske, Indonezije, Burme, Pakistana in še nekaterih daljnovzhodnih dežel se je vrnil v Nemčijo predsednik zveznega združenja nemške industrije Berg. Takoj po vrnitvi se je zavzel za zboljšanje odnošajev med Zahodno Nemčijo in deželami Daljnega vzhoda ter opozoril na nevarnost konkurence vzhodnega bloka. »Nikar ne podcenjujte tega opozorila,« je dejal Berg svojim poslušalcem na nekem sestanku industrijske zbornice v Hagenu. »Mi moramo okrepiti naše zveze s tem področjem, preden bo prepozno.« V programu 8 točk je Berg zahteval, naj vlada odobri kredite, ki bodo zahodnonemškrm tvrdkam omogočili konkurenčno borbo. Hkrati pa je opozoril nemške tvrdke, naj manj konkurirajo med seboj, kadar gre za konkurenco 2 državami vzhodnega bloka. * Nad 10 let so imeli bivši nemški oficirji in vojaki pod ključem svoja odlikovanja, kater h nošenje je bilo prepovedano. Po sklepu bonnske vlade, ki ga mora potrditi še parlament, pa bo ta prepoved v kratkem ukinjena in nosilci viteškega križa bodo imeli spet pravico okras;ti se z odlikovanjem, kadar bodo šli na kak sprejem. Prepovedano pa bo še nadalje nositi nekatera odlikovanja, ki so -jih prejemali samo člani SS-formacij. Po zanesljivh informacijah iz vzhodnega Berlina pripravlja CK Združene soetelištične stranke mednarodni sestanek bivših španskih borcev, na katerega bodo povabili večje Šte- vilo članov mednarodnih brigad iz tujine. Organizacija tega sestanka naj bi predstavljala višek procesa rehabilitac je španskih borcev, ki so bili v preteklih letih večkrat preganjani. Namestnik šefa zahodnonemške socialdemokratske stranke Mel es je danes pozdravil sklep bonnske vlade, da bo veleposlaniku v MoAlcvj razložila svoje stališče do nemške združitve. Na tiskovni konferenci pred dvema dnevoma je zunanji minister von Brentano najavil ta korak s pripombo, da bo veleposlanik Haas jasno povedal sovjetskim voditeljem, kako Zahodna Nemčija gleda na ta problem. Ko je komentiral to »novo iniciativo« bonnskega zunanjega ministrstva, je MeFes poudaril. da mora nemški memorandum v Moskvi vsebovati jasen predlog za vzpostavitev sistema evron-ke kolektivne varnosti. Dodal Je, da bi. bilo treba v soglasju s trem; zahodnimi silami z Moskvo razpravljati o pariških pogodbah. Po mnenju lahodnonenvftkib socialnih demokratov bi moral Zahod odstopiti od pariških pogodb pod pogojem, da bi Sovjetska zveza sprejela • idejo nemške združitve. Ze štiri dni traja brezuspešno zasledovanje izginulega poročnika zahodnonemškega vojnega letalstva Kurta Geuterja, ki je v četrtek izg nil iz svoje barake na letališču Kaufbeu-ren. Po. mnenju zahodnonemš-' kih varnostnih organov Je Geu-ter pobegnil v Vzhodno Nemčijo. V kolikor se te domneve uresničujejo, bo to prvi pobeg oficirja nove zvezne vojske v nasprotni tabor. Ni še znano, če Je imel Geuter pri begu s seboj tajne načrte, ki bi lahko kompromitirali strateg'jo sever-noatlantskeea pakta, pod kate- rega administracijo spada letališče Kaufbeuren. Od tega je med tudi odvisno, če bo Geuter ori-Sel v moderno zgodovino Nemčije kot repriza primera John v miniaturi, ali pa bo padel v po- menili, da to n» b' bilo ugodno, znbo. Zahodnonemške oblasti so Prejšnji me*ec j° Fran^te m-ed- libanonske vlade Jafijem in ministrom za zunanje zadeve La-hudom. Po Izjavi libanonskega predstavnika so Hammarskjoldu med temi razgovori povedali, da je Libanon pripravljen sprejeti vse predloge za zmanjšanje napetosti na Srednjem vzhodu. Libanonski državniki so obvestil5 generalnega tajnika OZN, da se njihovo mnenje glede misije lijema z mnenjem predsednika egiptovske vlade Naserja. Pripravljeni so sprejeti vse predloge v okviru sporazuma o premirju, ne pa tudi političnih predlogov. Libanonski predstavnik je Izjavil. da je tudi gener alni sekretar Hammarskjbld dejal, da je zadovoljen z razgovori, ki Jih je imel z libanonskimi državniki. Zastopnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve je danes povedal, da bodo tri zahodne velesile razpravljale o položaju na Srednjem vzhodu sestankom seve,-n oa tl ant-skesa p*kta. ki bo mala letos v Pa.rlzu. Predlasa.no je bilo. da bi bil tak sestanek že vrej. pa sc obvestile tisk. da sumijo Geu-ter'a zaradi nekaterih poneverb. ki nal b; Uh zagrešil še v času, ko je bil »civilist«. L. D. lasala, da bi bila konferenca *-eh zahodnih ministimiT zu-nanio zedeve neoo&redno prtd sestankom severnoatlantskega pakta* zahteval, naj bi se današnji razr govori omejlin na sklicanje konference ženevskega napa. Kot ja znano, obtožuje Sovjetska zveza, južnov.etnamsko vlado, da ovira izvajanje političnih določb ženevskega sporazuma glede izvedbe volitev v vsej državi. Sovjetska zveza trdi tudi, da Južn. Vietnam utrjuje svojo vojaško moč in dovoljuje graditev tujiih oporišč nal svojem ozemlju. Velika Britanija meni, da j« treba najti praktične rešitve za zavarovanje miru med Severnim iin Južnim Vietnamom in zavrača nekatere sovjetske trditve o Stariču lužnoviecnsanske vlade glede določb ženevskega sporazuma. Britanski (predstavnik je na dosedanjih sestankih v Londonu izražal mnenje, da bo treba določiti bodočo vlogo in naloge mednarodna komisije za nadzorstvo nad premirjem in našci modus v.vendii, da bi biio zajamčeno spoštovanje vojaških določb o premirju. Britanski predstavnik Reading je s tem v zvezi že na prvem sestanku načel tudii razmere v Laosu. Sovjetska pomoč Sudanu Kairo, 16. aprila (AFP) Predsednik sudanske vlade Ismail el Azhari, ki je na zasebnem obisku v Kairu, -e izjavil davi, da je njegova vlada pripravljena proučini predlog o ekonomiki pomoči, ki jo je Sudanu ponudila Sov:etska zveza. Dejal je tudi, da je češkoslovaška vlada ponudila Sudanu orožje in da se mudi v Kartumu posebna češkoslovaška misija, ki ima namen pogovoriti se o ustreznem sporazumu. Pogajan ja o sovjetski pomoči bp imel v Kairu sovjetski velpposlaA alk v Egiptu Kisal jev. f 4 str. J SLOVENSKI POBOCEV1LEC / St. 01 - 17. aprila »s« Jugoslovanska hidrocentrala C v Pakistanu Tri noše velike tovarne na dela KVLIUB ni Jtt a ^ L* E P 1^^ Pred novimi nalogami Tri naše tovarne se bodio na Dal jnem vzhodu prav kmalu u-veljavile. Tu ne gre samo za po-nos, ker so doseženi dobri re- rezultati ob močni tuji toonku-renci_ ne samo, za ugled tovarn eLitostiroj«, »Rade Končar« in »Metalne«, temveč tudi za ugled vse države. Naše tovarne izdelujejo opre- mo za hidrocentrale »Cieokima. lijan« v Pakistanu. Nj potrebno poudarjati uspeha, da so prav naše tovarne dobile to naročilo, važno je, da so le-te to naročilo zmožen povsem zadovoljivo izpolniti. Doslej so naše tovarne Uspešno opremljale hidrocentrale doma, tu in tam pa tudi katero v tujini. Tu pa gre za tropsko državo, v ikateri so pogoji popolnoma drugačni. Generator, ki je za naše razmere dober, se ne bo obnesel n.pr. v Burmi, Pakistanu ali Indiji. Tamkaj so dinge klimatske razmere in le treba uporabljati drug material in podobno. Različen mrčes, od navadnih muh do termitov, je lahko strojem Izredno škodljiv. Naša mravlja n.pr. ne bo škodovala generatorju v hidrocenbrali Vuhred. Takšen generator pa bi bil v Pakistanu kaj hitro paškodovan, če bi nanj navalil cel r.oj -termitov. Kaj hitro hi razgrizli razne izolacije iz gume ali plastičnih mas in generator bi obstal. Zato je bilo treba v tovarni »Rade Končar« v Zagrebu pred začetkom proizvodnje treh generatorjev Po 5500 kilovoltam-per-ov urediti pravi »tropski laboratorij« in nekaj 6as.a pod klimatskimi pogoji, kakršni so v Pakistanu, proučevati razmere. Tako so slednjič izdelali načrte popolnoma zaprtih generatorjev, v katere ne more pniti niti en sam škodljivec, ki jih ne bo načela nikakršna tropska vroča vlaga, niti visoka temperatura. Razen tega je bil-o treba proučiti tudi embalažo, ker je treba od Zagreba preko Reke ter Sredozemskega, Rdečega in Indijskega morja vse te naprave varno pripel j ati. V Ljubljani in Mariboru To, kar smo doslej zapisali, je zadevalo kolektiv tovarne »Rade Končar« y Zagrebu. Prav tako razburjenje pa je bilo -tudi v Ljubljani in Mariboru. Ni šlo samo za kolektiv, šlo je predvsem za prestiž države. In tako imamo danes po vseh teh posvetovalnih razgovorih, pripravah in sklepih v teh treh naših vdlikih tovarnah nekaj močnih delovnih skupin, mnogo načrtov in na stotine ton materiala, kar so vse že obrisi bodočih elektro hidroenergetskih naprav za hidroeentnalo » C: čeki m ali j an«. V nekaj mesecih bodo Iz vsega tega materiala nastale turbine, nosilci. dvigala. generatorji. Volkovi na Goriškem Prad kratkim *? je precej pozno ponoči vračala iz Grgarja proti Cepovanu neka ženska. Ko se je bližala samotnemu Kozjaku pri Puštalah, jo je zdramilo iz premišljevanja hudo renčanje. Se preden je utegnila pomisliti, kaj je, se je pojavila pred njo čudna žival. Do smrti pioplašena je eea-vrpila, toda vpitje ni prav nič zaleglo. Žival Je začela še bolj renčati, s hriba pa je pritekla v dolino še ena. Zveri sta ee začeli poditi po cesti in se ženiskl tako približali, da je lahko ugotovila, da so živali zelo podobne psom ovčjakoim. Očitno Je bilo. da so bili volkovi. Na srečo u» je ženska spomnila, da ima pri sebi vžigalice in hitro prižgala kos papirja, ki ga je odtrgala od zavoja. Brž ko so živali zagledala svetlobo, so izginile v temo. Morda ta dogodek ne bi bil toliko pomemben za javnost, če je ne bi bilo treba opozoriti, da ee v teh krajih še vedno potikajo volkovi, čeprav v majhnem Stp-vdlu. Omenimo naj še, da Je na tem kraju že doživel nekaj podobnega kolesar, pred dvema letoma pa je volk celo napadal nekega Lokovčana, ki je le po sreči odmesel zdravo kožo. —h— transformator j t in ostale naprave. Konec leta bo vse to že montirano, nakar bodo stekle prve kilovatne ure električne energije za prerod vsega Cičo- kimalijana. Niso pa samo generatorji specialne izdelave. Prav tako so specialno montirane turbine in vse ostalo. Povedati je treba še to. da bo hidrocentrala sicer manjša od Mariborskega otoka, gradnja po mnogo težja. Ko bo začela hidrocentrala obratovati... Ko bo začela hidrocentrala Ci-čokimalijan obratovati, bo njena energija napajala to 000 ha zemlje. Naprave, ki jih izdelujejo pri nas, bodo težke okrog 1200 ton, ko pa hodo z ladjami prispele v Laharo, jih bo treba prepeljati še 700 km daleč čez puščavo Ind do Pandžaba. Od te hidrocentrale jugoslovanskega porekla bo odvisno delo okrog 2000 raznih črpalk na področju prekopa Cenah. Tako bodo namakali riževa In druga polja, da bodo dosegli več žetev na leto. Ob koncu je še treba poudariti, da smo dobili opremo te hidrocentrale na natečaju ter v boju s »Siemensom«, »A. E. G.« ter drugimi svetovnimi tovarna-mi. Tako bo ta hidrocentrala daleč v srcu Azije ne samo uveljavljanje treh naših tovarn, temveč tudi spomenik sposobnosti jugoslovanskih ljudii. M. Babič Nova vrsta transformatorjev Pri ■prenosu električnega toka nizke napetosti na večje razdalje pride do tako velikega zmanjšanja napetost., da dobe potrošnika zello silah tok, ki je uporaben komaj za razsvetljavo. Temu bi bilo mogoče odipomoči' tako, da bi zgradiilii gostejšo mrežo električnih transformatorjev. V tovarn« »Jambor«. v -Črnučah pa so našli še drugo rešitev. Izdelali so posebno vrsto mall.ili cranformator-jev, ki bodo preprečevali večje zmanjšanje napetosti preden ipirade tok do potrošnika. Iz večjih transformatorjev bo zdaj možno električno energijo poslati tik do naselja. Električni 'tok, fci bo šel iz teh večjih transformatorjev, pa bo imel večjo napetost kot je običajno — imel bo 950 voltov — in izgube električne energiiie bodo zato manjše kot pni nižjih napetositih. Pred prvimi hišami v naselju pa bo mogoče kar na električni, drog obesiti mali transformator, k katerega bo -deloma električno opremo za av- v « 1 _ _ - ■rr»K»ic#» -rf*r TTVtliofrf* Lr mirH/TL!?- IO V 2lT“ se.! tok z ustrezno napetostjo 22u da bo šlo za (prenos toka z napetostjo 950 voltov, napetost še vedno ne bo tako visoka, da bi bilo potrebno uporabljata visokonapetostno napeljavo. Tako bodo zadoščali prevodniki, izolatorji in drogovi za nizkonapetostno električno napeljavo. Vedno man] uvoženih delov za avtomobile Uvozni oddelek v tovarni avtomobilov v Mariboru ima vsako leto manj dela, kajti vedno 'manj je avtomobilskih delov, ki jih še uvažamo. Danes izdelamo doma skoraj vse sestavne dele »Pionirja«, ki jih je okrog 2400. Le majhen odstotek jih še uvažamo. Poleg vlečnega jekla, dekapirane pločevine, kositra in raznih barvnih kovin uvažajo še hitrostne merilce, marilce go vi ra, vzmetne m ventilsfte podlložke, avtomobilske ure, gumijasta tesndla za zavore, voltov v hiše. In še ena prednost. Kljub temu. Turizem na Pohorju Za letošnjo turistično sezono je pričakovati, da se bo dotok domačih gostov na Pohorje znatno povečal, največ zaradi porasta cen gostinskih in penzion sk ih uslug na Jadranu. Po osvoboditvi so na vzhodnem delu Pohorja vznikli iz požganih planinskih domov novti, ki so jih zgradili večinoma s prostovoljnim dolom kolektivi ma- vem vrhu ter penslon »Pohorje« an. hotel »Jelen« v Lovrencu. Tudi bližnji Kozjak ni bresz planinske postojanke, saj ni dolgo tega, kar je na njem predala mariborska podružnica SPD svojemu namenu »Zavcarjev dom«. Pred dnevi so se sestali v Poštarskem domu na Pohorju člani odbora za pensionska ih hotelska SS&8883 mm navedene cene dokaj nizke, saj stane dnevni pension v Dobami 750 do 1400 dinarjev. Zgraditev Pohorske vzpenjače bo v veliki meri ipripomogla k izboljšanju turističnih pogojev ne samo na Pohorju, temveč tudi v mestu Mariboru. Večji del sredstev so prispevali mariborski delovni kolektivi. Organizatorji te edinstvene napraive, za katero je izdelala konstrukcije za nosilne stebre mariborska »Metalna«, kabine pa »Impol«, poudarjajo, da so sredstva za dograditev vzpe- to buse ter vitjake k niiplng. Tovarna pa ri, skuša tudi te dele nabaviti1 doma. Podjetje »Teleopnk« v Zemunu že osvaja proizvodnjo hitrostnih merilcev in merlllcev goriva. »Rudi' Caijavec«. iz Banje Luke osvaja proizvodnjo električne opreme, »Sava« .z Kranja pa gumijasta tesnila za zavore. Vijake Knipping že Izdeluje podjetje »SKIP« iz Ljubljane, vendar pa je teh še premalo. Slabše so možnosti za domače vzmetne ‘im ven-rilsike podiožke, ker nimamo _ zanje dovolj kvalitetnega materiala. -ak. Člani Sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev so se v nedeljo, 15. aprila, zbrali na svoji rednj seji, katere so se udeležili tudi člani Glavnega odbora, med njimi tov. Boris Ziherl. Sejo je vodil predsednik Glavnega odbora tov. Ivan Regent. V svojem referatu o dosedanjih uspehih Svobod in o nalogah, ki jih bodo moral« Svobode in prosvetna društva v bodoče izvršiti, je tov. Regent podal neikaj važnih predlogov za nadaljnje delo naših prosvetnih društev. V prvem predlogu je tov. Regent priporočil Svobodam in prosvetnim društvom nadaljnje poglabljanje njihove prosvetne dejavnosti. »Kajti tudi prosvetna društva morajo vedeti — kakor to vedo Svobode —«, je dejal tov. Regent, »da ima naše prosvetno delo svoje ideološke in politične smotre in da ne moremo dovoliti, da bi se preko naših društev delala protisocialistična in protidr-žavna agitacija« Tiste Svobode in prosvetna društva, fci še niso organizirala izobraževalnih tečajev, jih morajo čimprej organizirati, poskrbeti za to, da bi se vršila tudi posamezna predavanja vsaj vsakih štirinajst dni. Ni treba, da bi bila vsa predavanja strogo ideološka, temveč naj zajemajo širše teme, a predavatelji jih morajo obravnavati z marksističnega stališča. Se važnejša naloga, ki čaka Svobode posebno v večjih centrih, je skrb za resnejše, sistematične j še pošolsko izobraževanje. Odkar sodeluje v upravi naše oblasti in v upravljanju naših podjetij in ustanov vedno večje število delovnih ljudi, vedno bolj raste potreba po razgledanosti. Sosvet za izobraževanje je zato sestavil predlog o ustanovitvi treh večernih šol (v Ljubljani, Celju in Mariboru), ki naj b: začele z delom že v letošnji jeseni. Značaj teh šol naj bi bil splošno izobraževalen. Seveda bi Glavni odbor z veseljem pozdravil ustanovitev take šole tudi v drugih večjih krajih, ki bi imeli možnosti za to. Kjer pa ne bi bilo možnosti za ustanovitev večerne šole, naj bi se organizirali večerni tečaji, v katerih bi se vršil pouk enkrat ali dvakrat na te- den. Taki tečaji naj bi bili zgodovinskega, prirodoslovnega, ideološkega ali splošno izobraževalnega značaja. V novembru pa naj vsa društva prično v organizaciji Ljudske univerze prirejati predavanja o najrazličnejših vprašanjih. Do jeseni 1. 1957 pa naj Izobraževalni sosvet pripravi splošno izobraževalno dop.sno šolo in naj zanjo pripravi tudi program in učbenike. Pri pripravljanju in izvajanju teh predlogov naj Svobode in prosvetna društva v več j'.h centrih nudijo vso moralno pomoč manjšim podeželskim društvom, predvsem na Notranjskem, Primorskem in Dolenjskem. V nadaljnih predlogih je tov. Regent priporočil Svobodam, naj mrtvo poletno sezono izkoristijo za pritegnitev novih članov, naj intenzivno sodelujejo pri delu za reformo našega splošnega izobraževalnega šolstva, naj posvečajo čedalje več pozornosti ustanavljanju in razvoju knjižnic, ustanavljanju potujočih knjižnic (prvo naj bi pripravila Delavska knjižnica v Ljubljani) in končno ponovno skrb za poglobitev glasbene in gledališke amaterske dejavnosti. Po referatu tov. Regenta se je razvila živahna debata, v kateri so sodelovali številni navzoči predstavniki Svobod in prosvetnih društev. S posebno veliko pozornostjo so udeleženci seje poslušali besede tov. Toma Brejca, ki je govoril o sredstvih za uspešnejši prodor napredne miselnosti in kulture na vasi, poročilo predsednika izobraževalnega sosveta tov. Nučiča o vsebinskem, organizacijskem in metodološkem principu izobraževalnega dela, in pa poročilo tov. Trinkavsa o delu in načrtih dramskega sosveta, ki se bo razvijalo v treh komisijah, v programski, organizacijski in tehnični. Najvažnejši načrti dramskega sosveta so izdajanje novih dramskih del, sestava kataloga z naslovi, vsebinami in tehničnimi zahtevnostmi dramskih del, ki jih sosvet priporoča za uprizarjanje, ustanovitev knjigo-veške delavnice za potrebe podeželskih knjižnic in cpalo-grafske delavnice, predvsem pa Srečanje z velikim orkestrom Praško oziroma Češko filharmonijo sem po dolgih letih slišal lani na glasbenem festivalu »Praž-ske jaro«, kjer so nastopile tudi filharmonije iz Brna, Bratislave, Varšave in Leningrada, praški simfonični in radijski orkester ter komorni orketiter ta Drezdna. Moje im mnenje vseh glasbenikov, s katerimi sem prišel v stik. je bilo, da gi»; prvenstvo v vseh ozirih Češki filharmoniji. Ko smo jo-posilušali v Ljubljani, so nam sto. pile. umetniške kvalitete tega sl-’ —- . „ . , jajnega orkestra ponovno v spo- To bo vplivalo na razvotj do- m}n_ Čeprav je težko dati prven- začnem n ja če na po! že zagotovljena. V tem primeru računajo, da bo vzpenjača, kot edinstvena naprava ne samo v Jugoslaviji, ampak na celom Balkanu, hkrati pa tudi kot prvovrstna turistična atrakcija, stekla do 29. novembra ietos. katerem jih pač nihče ne more prekositi. Boliuslav Martinu, ki jie za svojo »Šesto simfonijo« s podnaslovom »Fan.tasieis sympkoniciues« prejel prvo nagrado v Združenih državah Amerike, ima G5 let in živi že dolgo v Ameriki. Poleg Bartoka, Honeggerja. Hiindemitha in Soštakoviča je med najpomembnejšimi skladatelji na svetu, čigar sloves iz dneva v dan še ra- riborsfaih tovarni im člani Planinskega društva. Tj, domov, tvorijo venec, v katerem se ie začel izoblikovati nov športno-turističmi center s smučarskimi progami, ■ žičnico 'im skakalnico na Pekrski gorci. Številnim ob.isikovallcem našega zelenega Pohorja so na .razpolago naslednji domovi: Poštarski piannnsikii dom, Zdletzrtičarsk. planinski dom. Planinski dom »Miloša Zidanška«, Počitniška dom »Planinka«, Počitniški dom »Jelka«. Mariborska koča, Kager-jev dom, Pcnsiioti »Lobnica«, Rušita koča, Ribniška koča. Planinski dom »Zarja«, Koča ob žicnici, Koča pri treh kraljih. Koča nad Šumikom, Koča na Pesku, Koča na Pesniku, Koča na Kremžanje- gostišča gostinske zbornice okraja Maribor, kso se ga udeležili, tudi vsi upravniki počitniških domov na Pohorju, kakor tudi predstavnik;. podjetij in organizacij, ki u-pravlia.jo posamezne domove. Razpravljali so predvsem o obveščevalni služb-., ki jo bo letos s Pušnikom i.n hoteb' prevzela gostinska zbornica ter- o letošnjih pensiomskih cenah. V počitniškem domu »Planinka« bo s-tala celodnevna oskrba s prenočiščem 630 dinarjev, v domu »Miloša Zidanška« 600, v »Jdkn« 550, v Mariborski koči 450, v počitniškem domu »Zarja« 570, v Poštarskem domu 850, v Domu železničarjev pa 650 do 700 dinarjev. Ni potrebno posebej poudarjali, da so JOBC3BC3BCDBC3BCDBCDBOBOBC3aC3BC3aC3BC~t o ■ o ■ o o ■ o ■ o o ■ o m o ■ o o ■ o ■ o ■ o o Železarna Zenica opozarja vsa podjetja in ustanove! Skupinskim izletom v naše podjetje, ki jih organizirajo šole, podjetja, ustanove In razne družbene organizacije, bo omogočen ogled našega podjetja samo ob ponedeljkih In Četrtkih In to s predhodnim odobrenjem našega podjetja. Gdobrenje je treba zaprositi najmanj 20 dni pred dnevom obiska, da se lahko uredi razpored obiskov in se obvesti one, ki so za obisk zaprosili. Ogled podjetja ne bo dovoljen nobeni skupini, ki ni dobila predhodnega soglasja. PIOBOBOBOBOII 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o o o ■ o ■ o ■ o mačega turizma, prav tako ipa tudi na razvoj zimskega športa. Pričakovati je, da bodo doslej neizkoriščene gostinske in hotelske zmogljivosti vzhodnega Pohorja namah postale premajhne. Podobna nevarnost preoi tudi v Mariboru, zato bo po vseh iizgledih treba mislita po d Ograditvi; v2.De-n.iače na gradnjo novih hotelskih objekirov. Pristojni kirogi poudarjajo, da je za nadaljuj razmah mesta Maribora z vzhodnim Pohorjem nujno pritpraviti predjDOgo-je, od katerih zavzemata prvo. mesto Pohorska vzpenjača jn dograditev vsaj še 100 postelj za hotelske zmogljivosti. Pri tem omenjajo predvsem novi hotel, ki bi ga kazalo zgraditi v bližini končne postaje vzpenjače. Investicije v teh dveh smereh so gospodarsko utemeljene, se bodo kmalu amortiz.-rale in prinesle bogate sadove našemu gospodarstvu. B. š. Občni zbor Muzejskega društva v Škofji Loki Mnzojsko društvo v Škofji Loki slavi letos nekako 20-letnico svojega obstoja. Zadnji olsčui zbor ie pokazal, da se rlnni zavedajo važnosti društva. ki skrbi predvsem zn ohranitev važnih zgodovinskih spomenikov. — Drnstvo je v svojem dosedanjem delo doseglo že velike nspehe. Na obrnem zbom so razpravljali o lanskoletnem delu. Lani je drnštvo restnvriralo ruševine stnrcea stolpa na Kranreljo. kar je omogočila predvsem občina z znatno finančno podporo. Ob občinskem prazniku so izdali 2. številko »Loških razgledov«. V bodoče pa se bodo zavzemali za restavriranje gornjega dela »Grabna«. Pripravljalna dela so že v teku. izdali stvo kateri koli skupini, pri oni, kjer najtežje najdemo združene plemenitosti, preciznost in Čistost: pri trobilih. Slišali bomo lahko celo vrsto najboljših svetovnih orkestrov, toda kaj lep. šega v tej skupini bomo težko še kje našli. Blesk njihovega fortis-eLma. ki ostane v najvišji dinamiki blag in žameten, je neprimerljiv. Zdaj pa grem po partituri: Flavta, ki s solom napolni vso dvorano, oboe s svilenim tim. hrom, klarinete, ki so v višinah tako mehke, da jih zamenjaš z oboo. fagoti, pri katerih se meša francoski vibrato s tipičnim širokim češkim tonem — to so pihala. prozorna kot dih in mehka kot baržun. tn končno Se to morje godal, ki imajo v primeri z italijanskimi malo mirnejši vibrato in so zato v intonaciji »rebrno čista, dasiravno v zvoku realnejša. V naši nemogoči dvorani. Ki je bila z baržunastimi oblogami sten oropana vse akustlkie. so godala naj. bolj trpela, ker ni prostor niti v najmanjši meri amplificiral njih r.voka. v praški dvorani, ki ima čez 2000 sedežev, je njih zvok kar valoval kot morje. Zelo slab prostor — pod baržnnast,™ obodom balkona so imeli kontrabasi, ki so izredni, in pa harfe, ki so na istem mestu izgubile svoj blišč. Ko so naši strokovnjaki opravljali s tako temeljitostjo oglušitev te nekdaj tako akustičn« dvorane, se niso zavedali škode, ki so jo s tem napravili. Na vsak način bi morali ta problem rešiti tako. da bi bil baržun apliciran v obliki pregibljivih zastorov, katere 'Ji se ob takih prilikah lahko potisnilo ob strani, če bi bilo kaj pomagalo! Tudi v tej nemogoči dvorani^ Je bil efekt tega orkestra pod vodstvom njihovega izvrstnega dirigenta Impozanten. - Dvoržakova »Prva simfonija«, ki pa je v vrsti njegovih simfonij peta. ker prve 'MiŠ mmmi pa bodo tudi tretjo številko »Loških štiri prvotno niso bile tiskane, je rn/jjledov«. D. ■VINO BLED« NA BLEDU razpisuje mesto SEFU RAČUNOVODSTVA Plača po tarifnem pravilniku, stanovanje družinsko ali samsko preskrbljeno, nastop s 1. majem 1. 1956. pisana v J«tem slogu, kot njegove prve opere n. pr. »Kmet — šaljivec«, kjer Je Dvoržak Se posegal po češki folklori in je že prva tema prvega stavka prava češka melodija, ko* so enako tudi vse melodije iskre fnrlante. ki Jo (postavi na mesto scherza. Na dolgo razpredena tematika v drugem In gadnjem stavku kaže na sln-kroniko z Brahmsom, pri kateri še danes ne moremo ugotoviti, ali je Brahms v svoietn nagnenju do slovanskih melodik bolj pris'nh-nll melodijam Dvoržaka. kot ta ob’Jkam Brahmsa. Izvedba Je bila idealna. Polnokrvno muziciranje, prekrnsuj soli; nenaflkrlliiva skupnast an- sambi a. pri t em pa tlplčjto češko s—.»»bi melodik v Dirigent Karl Ančerle ste. Njegova tlipično češka melodika, ki se izmenjuje s kozmopolitsko modernimi oddelki, daje njegovim skladbam svojevrsten, čltsto sodoben pečat in clsenem čar, s katerim se približa tudi moderno usmerjenemu poslušalcu. V »Sesti simfoniji« je poleg tega uporabil kot vodilno misel motiv iz Dvoržakovega »Requicana«. kateri ga kot zlovešč privid preganja že od četrte simfonije — zlovešč motiv ureflslutnje smrti, s katerim se borijo moti vi narod-' ne. optimistične melodike (v (prvem stavku), a tudi sarkastične teme (v dmev-cn stavku), ki se zgoste v fantastičen marš. Najbolj pesi«nističen. tožba, strahu in slutenj poln je izadnji stavek s strahotnim viškom -''Pa koncu, a tudi tu se v sredini zateka skladatelj k melodijam Iz svoje domovine. Kar je tu pokazal Ančerl s svojim orkestrom. Je bila prava mojstrovina. cela paleta barv je bila nanizana v najoe-rtrejših odtenkih: pritajenost planissimov, clemen. tarnost izbruhov In sladkoba češke melodike so stvortle podajanje tega izvrstnega, -oricinalriega dela v tako dovršeni obliki, kot si jo le moremo predstavljati. Vendar niti Dvoržakovi niti v Martinujevi simfoniji ni prišla nedosegljiva raven čeških filharmonikov tako jasno na dan kot pri Mtcsorgskega »Slike iz razstave« v Ravelovi inštrumentaciji. Vsaka izmed enajstih točk z vmesnimi »promenadami« je bila ekshibicija zase in težko je reči, kaj je bilo lepše zaigrano. 2V čudovita trobenta v začetku, godala in saksofon v serenadi »StaTega gradu«, oboa v »Tuillerijah«, sijajni solo tube v »ByBlo«. nepredstavljiva liriljantnost v »Plesu jpiščamei«. virtuozni tempo v »Limoges«, trobila v »Katakombe« in v. finalu, kakršne si jih mi dirigenti predstavljamo samo v sanjah. In še in še bi lahko pisal o nastopu tega orkestra, ki je porinil v senco vse druge, pa čeprav tudi izvrstne Inozemske orkestre z mednarodnim • slovesom, ki smo jih slišali pri nas. Zdaj bo tudi jasno vprašanje, kam naj pošiljamo naše absolvente v šolo, da bo tudi nri nas zraisel kader, kot ga imajo Cehi, in da se bo sipet obnovila ona tesna ZMeza v glasbi, ki je vedno obstajala med našima dvema narodoma. Končno — last not least — še o dirigentu Karlu Ančerlu. ki je šef-dirigent »Češke filharmonije« že od 1. 1950. potem ko je bil štiri 'eta šef praškega Tadijskega orkestra. Dirigent brez starovskih manir, preprotst in ekonomičen v gestah, s sijajnim posluhom za barvitost in dinamično pestrost orkestra, tolmači partiture z ognjem, kateremu je vedno dodan objektiven kompas. Izvirajoč . iz strem. Ijcnja, služiti partituri in volji komponista. Vse skladbe so pod tem aspektom izdelane tako dovršeno, da nima izvedba slabih točk in se zato tudi njih posnetki na ploščah lahko kosajo z najboljšimi na svetu. Ovacije, ki jih je slovensko občinstvo priredilo dirigentu in orkestru. so pričale o nepozabnem in globokem vtiisu tega enkratnega doživetja. Dr. Danilo Švara ustamoviitev delavskega gledališča v Ljubljani, ki naj bi uprizarjato v č.mbolj ^tzornl izvedbi najboljša dramska' „Qela in z njimi gostovalo tudi ua podeželju. O ustanovitvi, namenu in na— log a h bodočega delavskega gledališča je govoril tudi tov. Boris Ziherl. Njegovim tehtnim besedam so poslušalci še posebno prisluhnili. Tov. Ziherl jo najprej govoril o nekaterih, obletin.cah, ki jih bodo morale Svobode in prosvetna društva v letošnjem letu praznovati, (na pr. 60-letnico ustanovitve socialdemokratske delavske stranke) in tudi o posebnem pomenu praznovanja 80 letnice rojstva Ivana Cankarja. Tej obletnici morajo Svobode in prosvetna društva posvetite največ pozornosti in v svojih proslavah poudariti pomen Cankarja kot našega prvega socialističnega pisatelja. Naj— lepša počastitev Cankarjevega spomina bi vsekakor bila ustanovitev potujočega delavskega gledališča, ki bi nosilo njegovo ime. To gledališče čakajo posebno važne naloge, ki jih naša poklicna gledališča ne morejo v’ celoti izpolniti in nam je vsak dan bolj potrebno delavsko gledališče z naprednim programom, ki bi pravilno pojmovalo gledališče kot sredstvo kulturnega dviganja delovnih množic jn bi upoštevalo dramatiko kot važno sredstvo za oblikovanje novega človeka. Z ustanovitvijo visokokvalitet-nih ljudskih gledališč so nas prehiteli napredni umetnika v nesocialističnih državah (Francija, Italija). Pa tud; domača gledališka zgodovina nas opozarja na tako gledališče, ki ja v skromnejšem obsegu delovalo v istih prostorih, v katerih bo delovalo naše novoustanovljeno delavsko gledališče (v nekdanjem Delavskem domu). Program novega delavskega gledališča — gledališča Ivana Cankarja — naj bi sestavljala dramska dela iz svetovne klasike, napredna dramska dela iz dobe med dvema vojnama in napredna sodobna dela, vsako leto pa obvezno tudi po eno Cankarjevo odrsko delo. V programu novega delavskega gledališča ne bi smelo biti prostora za dela, katerih temeljno nastrojenje je brez'zglednost, temveč bi moral biti ves poudarek izbranih del na kvalitet; in naprednosti. Delavsko gledališče naj bi s svojim programom seznanjalo na štev Qnth gostovanjih tudi podeželje, in kot goste pritegnilo naše najboljše igralske moči. Izvajanja tov. Ziherla so poslušalci sprejeli s prisrčnim ploskanjem. Nato je tov. Regent poudaril, da se ideja tov. Ziherla že uresničuje. Dvorana v Domu sindikatov bo kmalu preurejena ne le za gledališko delo, temveč tudi za prirejanje tečajev in predavanj. Nato je ponovno poudaril zahtevnost predlogov, ki jih je podal v svojem referatu in jih dal na glasovanje. Predlogi so bili soglasno in z navdušenjem sprejeti. Ob koncu seje so udeleženci odločili še o nekaterih organizacijskih vprašanjih: pooblastili so predsedstvo, da določi datum konference Svobod, ki naj bi se vršila v maju ali juniju, kmalu za njo pa tudi konferenca prosvetnih društev. Sprejeli so tudi sklep za uvedbo enotnih obrazcev za legitimacije in statistiko in odobr.ll nov prispevek članov Svobod in prosvetnih društev, »Števni dinar«, s katerim bi razpolagalo Predsedstvo Zveze Svobod in prosvetnih društev, obenem pa tudi ugotovilo (po višini zneska) število članov. Delegati Svobod in prosvetnih društev so v glasovanju pogumno podali obljubo za poglabljanje in širjenje izobraževalne dejavnosti in tako lahko v prihodnji sezoni pričakujemo v naših Svobodah in prosvetnih društvih živahno in poglobljeno kulturno- in izobraževalno delo. S. G. Henry Szeryng - violinist svetovnega formata Kdor je zamudil ta Koncert, je zamudil priliko slišati najboljšega vi oni lis ta — vi rtu «7.a ln umetnika, kar smo Jih po vojni slišali v Ljubljani. A tudi na svetovnih odrih Jih je zelo malo, ki se lahko tnerijo s Szeryngom po tnuzl-kalnosti, plemenitost) ifraza, po čistosti lutonar’ ie. po suverenem obvladanju oblike tn to Je najbolj pokazal pri neštetih dodatkih — po virtuoz.itetl in nepogrešljivi tehniki. Iz programa naj najprej navedem Bachovo sonato v C-duru št. S za samo violino, ki je v muzikalnem in zaradi svojih polifonij tudi v tehničnem oziru dostopna samo največjim mojstrom. Izvedba Je zaslužila besedo mojstrska v polnem pomenil besede. In če moram lvto trditi tudi za Beethovnovo sonato v Es-duvu ln Prokofjeva Sonato, op. 91. potem je Slaka tega umetnika. Ki je doma, v vseh slogih, ki mu leži mo- derna ravno tako koit barok ln klasika, ki z enako dovršenostjo izkleše melodiko Beethovna ln Prokofjeva — (popolna. Po tem resnem, rmj-ikalno gto. bokem programu pa nam je predvajal celo parado vratolomnih pa-pa.gsnijad. Izvedenih z redko slišano popolnostjo ln briem. Ile-nrvk Szeryng je v resnici eden izmed najpomembnejših sodobnih violinistov. Z njim je delil uspeh večrra pianist dr. Andreja Preger iz ki Je Beethovnovo ln Profokljeva sonato poustvaril a lepiicn tonom in na tehničnih mestih perfektno in prilagojeno a pianistom. Prav posebno naj omenim prvi stavek Beethovnove sonate. ki zahtev«, perfektnega virtuoza. ravno tako Scherzo tn Al-t-rgro con brlo v sonati Prokofjeva. V vsem Je umetnik pokazal bredem nivo in ol-rns. Dr. Danilo fivara L V Kranju je društvo ~di napredek v gospodinjstvu '/bijedo širši delokrog, zato si je nadelo novo ime: društvo za F/>moč družini. To je začelo s pripravami za ciklus predavanj 'ki bodo obravnavala vrsto ^ 'najbolj perečih vzgojnih vprašanj] Morda bc^ dejala marsikatera za posl ena An ati: »Saj nimam časa hodltj/na predavanja, kdo bo pa pot^m doma delal!« Reslje težko, vendar, ali je ne bi rmogel mož nadomestiti za nekaj ur? Nekateri presede ure i»i ure v gostilni, doma pa se Jim zdi vsako delo »pod častjo in izguba časa«. Zakaj pa v kul-iturnejših in naprednejših državah možje lahko razbremenjujejo svoje žene? Moramo vedeti, da bodo dobro vzgojeni otroci očetom in materam v srečo, pa tudi skupnosti v korist.. Ali ni mladina naša bodočnost? Prepričani smo. da bodo predavanja o vzgoji dobro obiskana, saj bo obravnavan otrok vse od rojstva, predšolske in šolske dobe, fant in dekle v puberteti do mladostne dozorelosti. Predavali bod-o naši najboljši zdravniki ih pedagogi. Ta predavanja bodo obravnavala vzgo.jna vprašanja bolj na splo-šno. Ob njih pa se bo gotovo pokazala potreba po sistematični vzgojni izobrazbi in zato bomo morda že v jeseni dobili tudi v Kranju šolo za starše, kot jo imajo že po drugih večjih krajih. Ce bodo mladi starši ali mladina, ki misli stopiti v zakon redno in vestno obiskovali to šolo. prav gotovo uspeh ne bo izostal. Naše mlade družine bodo duševno in telesno bolj zdrave in zato tudi srečnejše. V tem času je v Kranju tečaj za hišno nego bolnika, ki ga je prav tako organiziralo Društvo za pomoč družini. Povabljene so bile vse žene, ki se zavedaijo. da so nosilke življenja in varuhinje 'zdravja ter sreče naših Društva za družini v pomoč Kranju družin. Medicinska sestra jim prikazuje, kako na najbolj praktičen in za bolnika naijmanj boleč način pomagamo družinskemu članu v bolezni, gospodinj- ska učiteljica pa Jih uči pripravljanja dietične hrane v raznih boleznih. Tovrstni tečaji se bodo v Kranju še nadaljevali. Ivahka Šorli, Kranj mmm mmm -. i liifc 1*1 Zgodaj se je treba naučiti Bedno umivajmo lase Zlepljeni, neumiti lasje res niso lep cckras žene, zlasti, če so pokriti s prhljaj etn. Ce tega že imamo, skrbimo, da ga čim prej odstranimo. Preden si umijemo lase (to storimo vsakih 14 dni), namočimo mehko čisto krpico v olivno olije (če imamo suhe lase), ali v kamilično olje za mastne lase ter z njim natremo lasišče, še prej pa smo razdelili lase v prečke, da to laže storimo. Ne ustrašimo se, da nam bo to vzelo kdo ve kaj Časa! Ne, presenečene bomo, ker bo šlo to tako naglo. Ko smo to storile, zavežimo Slavo z ruto. Naslednji dan (lasišče zdrgnemo zvečer, najbolje tedaj, kadar smo drugega dne doma) si umijemo glavo. Sedaj, ko so jajca že cenejša, si ta izberimo za umivanje las. Ce imamo suhe lase, bomo rumenjak zmešale z olivnim oljem (1 do 2 žlici), zmočile lase v mlačni vodi in jih s to mešanico dobro zdrgnile. Pri mastnih laseh vzamemo pa le sneg beljakov, seveda brez olja. Ko smo lase z eno- ali drugo snovjo zdrgnile, jih dobro splaknemo v več vodah, dokler niso povsem čisti. Zadnji mlačni vodj dodamo limonckr sok ali kis. da bodo lasje m^rkejši in bleščeči. D- A. Uživajmo Pristen med je prvovrstno živilo, o tem ni dvoma. Ima skoraj dvakrat toliko redilnih sinovi kot jajca in trikrat toliko kot meso. Cenjeno po toplotnih enotah (kalorijah), kj jih proizvajajo zaužita živila v človeškem telesu, vsebuj« 1 kg govejega mesa 1000 kalorij, 1 kg jajc 1613, 1 kg medu pa celo 3280. 2e ena TRAGIČEN PRIMER, KI MEJI NA ZLOČIN V vas! Sušak pri Ilirski Bistrici živi v hiši št. 8 85-letna Ana >ia. lje\*ae, in sicer v kmečkem hra_ mu, ki je prej služil za shranjevanje poljskih pridelkov (krompirja m podobno). Ta prostor je zelo vlažen in predvsem zelo hladen, kar je povsem razumljivo, ker je brez poda in je na tleh le steptana zemlja; zidovje je jz ne. ometanega kamenja, strop pa je le zasilno narejen iz desk in zato ne predstavlja nikake toplotne izolacije; skratka, to je prostor za shranjevanje krompirja in ne za prebivanje ljudi, posebno ne za 85 let stare in bolne ženice. Ta prostor tudi nima niltake pri. rodne svetlobe, saj razen majhne odprtine za dimno cev sploh nima okna ali kakšne druge odprtine, razen vrat. Ves prostor je tudi močno okajen, ker je vedno 31. M. M.: Zaradi stalno ponavljajočih se nabodov je potrebno ugotoviti ali je iskati vzroka v bolezenskih spremembah v nosu in zgornjih dihalnih poteh ali gre pri Vas za občutij ivostni nahod (alergični), ki zahteva p-ovsem drugačno zdravljenje. Kauar se pojavi nahod, uporabljajte kapljice za nos 2-odstotnl efedrin ali l-o cisto tn; privin. Svetujem, da se pustite ob pri-Lo-čnor rt rj pregledati pr. zdravniku specialistu za ušesa, nos in grlO H., KAMNIK. ljudem* na splošno po navadi ni znano da / KOVIN — KAVNE: Zelo verjetno so vaše težave v kolenih posledica poklicnega dela, ki ga večinoma opravljate stoje. Ni pa nujno, da je neposredni vzrok bolečin v bolezenskih spremembah kolena — spuščeno stopalo in ploske noge pogosto povzročajo podobne težave v kolenskih in kolčnih sklepih. Svetujem vam, da se daste ob priložnosti pregledati na ortopedski kliniki v Ljubljani. Tu boste dobili, če bo potrebno, ustrezajoče vložke ali pa navodila za primemo masažo 'n telovadbo, s katero boste okrepili ustrezajoče vezi in mišice ter tako razbremenili koleno doseda- poln dima In se zato sploh ne more v njem zdržati dalj kot. nekaj minut, ker si namreč starka kuri v majhnem gašperčku. Kazen tega je v prostoru le še zasilno ležišče, zbito iz desk. Na tem zasilnem pogradu je stara in slaba slamnjača ter zelo zamazana in popolnoma raztrgana krpa kot ostanek nekdanje rjuhe; poleg tega je na ležišču namesto odejo še nekaj starih zamazanih in raztrganih cunj, ki pa starke seveda ne morejo niti sedaj, kaj šele pozimi, zadostno varovati pred mrazom. Zato je ta žena tudi v letošnji hudi zimi vsa ozebla, zaradi česar se .ji sedaj lušči vsa koža, predvsem po nogah. Ta stara ženica se more zaradi starosti in oslabelosti le napel gibati. V sedanjem stanju je v tem okolju obsojena na skorajšnjo smrt, posebno še, ker nima potrebne nege in postrežbe. Pozimi na primer, ko je bila več ko-t mesec dni hudo bolna in zato sploh ni mogla vstati s postelje, je ni nihče negoval in ji stregel, temveč so io domači popolnoma pre_ pustili samo sebi, hrano so ji stresali kar v nepomitp posodo kakor psu. Se bolj kakor pogled na to zapuščeno in bolno ženico pa je žalostno, da se vse to godi pred očmi njene hčerke, ki živi pri tej hiši kot gospodinja, oziroma žena gospodarja s približno 20 ha zemlje. Zato ne more biti govora, da je takega stanja kriva revščina, temveč zgolj nepravilen odnos hčere in vse njene družine do matere. Zanimivo je, da je tast še najbolj strpen in dober do te nesrečne starke, kakor pravi sama in tudi sosedje. Ze sedem let živi ta uboga stara žena v teh nečloveških razmerah. Ali se more imenovati ženska, ki je prisodila materi tako življenje, še hči? In če Je že hči tako krufci z lastno materjo, mar ni človeška dolžnost ostalih članov družine, da bi preprečili tako ravnanje? Verjetno sami niso nič- boljši in zaslužijo, da obravnava vprašanje njihove nečlovečnosti sodišče. Naposled pa — kako so mogli ostali vaščani sedem let gledati staro ženo v skrajni bedi, ne da bi ji pomagali in jo rešili pred domačimi mučitelji. Rdeči križ, socialno skrbstvene organizacije, Socialistična zveza in drugi, ki so za to poklicani, prav tako niso skušali pomagati starki in ji dati možnost mirnega, urejenega življenja drugod, če ga sirota ne more imeti pod lastno streho. Da, družina, ki tako ravna s staro ženo. kateri se že izteka življenje, pa naj pred oblastmi daje odgovor: P. ^ V bakrenem kotličku za po-iento se nam je naredil zelen volk. Odstranimo ga tako, da vlijemo vanj kis in v njem raztopimo žlietv soli. ,S to mešanico nato zdrgnemo kotliček, splaknemo in takoj zbrišemo, da ostane lepo svetal. sama žlica medu ,ma v sebi več redilnih snovi kot eno jaoce ali 1 dl mleka. Poleg redilnih snovj pa vsebuje še mnogo zdravilnih ter ga rabimo kot domače zdravilo pri raznih boleznih, na pr.: kot pomirjevalno sredstvo za živce, prfi boleznih dihal in prebavil, pri obolenju mehurja, opeklinah Ltd. Škoda le, da izpodrivajo pristni med pogosto razni sirupi, ki jih prodajajo pod firmo naravnega medu, po isti ceni ali pa še dražje, čeprav so često nezdravi in cenejši kot naravni med. Te potvorbe so narejene večinoma iz škrobnega sirupa (glukoze) z malenkostnim dodatkom medu, ali pa iz kristaliziranega invertnega sladkorja, kateremu dodajo arome raznih vrst medu. S tem dosežejo pri njih tak okus, da jih marsikdo, ki dan za dnem uživa pristni med, težko loči po okusu od naravnega medu. Seveda nima tak »umetni med« dragocenih lastnosti pristnega medu. V krajih, ki so jih med vojno zasedli Nemci, so često prodajali tak »Kunsčhonig«. V mnogih državah je med zakonito zaščiten in morajo trgovine ponarejen med kot tak tudi označiti. V Ameriki, kijer prodajo mnogo ponarejenega medu, ne bi nihče verjel prodajalcu, da prodaja res pristen, istočen med — edino jamstvo pristnosti medu je satje. Med v satju Amerikan-ci zelo cenijo in prav radi kupujejo, čeprav je znatno dražji, vedoč, da le tako pridejo do naravnega medu, ker se do sedaj kljub vsem tehničnim pridobitvam še ni posrečilo ponarediti tudi medu s satjem vred. Mnogo ljudi misli, da je vsak med, ki se strdi, ponarejen, češ, da bi moral pristni med ostati vedno tekoč. To je popolnoma zmotno, ravno ponarejen med ne kristalizira. Iz satja iztočeni med je prozoren in tekoč, čez nekaj časa sa pa zgosti, kristalizira v drobna zrnca, ki so po kakovosti medu boilj trda ali bolj mehka; tudi velikost teh zrnc je dokaj različna; ravninski med kristalizira v večjih zmeih kot hribovski. Starejši med izgubi kristale in postane gosto tekoč, zato pa je treba poznati sitarost medu, da morda ne bi smatrali pravega medu za ponarejenega, ker je tekoč. Nekatere vrste medu se ne strde, na hladnem pa se tudi te zSoste, pri tem pa <>bd.rže svojo prozornost in barvo. Tiste vrste medu, ki se pa strde, postanejo kašnate. neprozorne, včasih tudi popotlnoma spremene barvo. Tako je na pr. strjen akacijev med skoraj bele barve, teimncurjavi ajdovec pa postane rumenkast do bi edor j ar/kas-t. Marsikdo starejših čitateijev s« bo tega medu gotovo Se spomnil, ko so ga prodajali skoro v vsaki branjariji v novih lesenih škafih, posebno pred prazniki — za potice. Kako pa ugotovimo pristnost medu z domačimi sredstvi? Nekaj kapljic medu kani na led; če se ne zgosti v zrnca (no kristalizira), je ponarejen. Ali pa: raztopi v kozarčku eno žlico medu v treh žlicah čistega alkohola; mešaj, da se med popolnoma razgtopi. Ce se na dnu kozarčka sesede kaij bele gošče, je med ponarejen, ker se namreč pristni čebelji med v aiko-holu popolnoma raztopi in ne pusti za seboj nobenega sledu razen barve in Okusa. F. R- POSVETOVALNICA ZA ŽENSKE BOLEZNI V MARIBORU V borbi protd ženskim obolenjem so v IVLariooi u pomembno pridobitev. Z e mesec dni je tega, odkar s:> v maribor-ski bolnišnici- odprli posebno posvetovalnico za ženska obolenja, kjer ima vsaka žena možnost brezplačnega pregleda, razen tega Pa skuša ta najmlajša preventivna zdravstvena ustanova s predavanji in propagando navajati žene, k sistematskim zdravniškim pregledom. Take preglede tudi organizirajo im sistematsko izvajajo v kolektivih, kjer so zaposlene pretežno žene, predvsem v tekstilnih tovarnah. Pobudo za ustanovitev takšne posvetovalnice je dal Svet za zdravstvo OLO Maribor glede na številna ženska oboienja in posebej še glede na porast rakastih oboleni v zadnjih let.ih. Uspeh zdravljenja pa je odvisen predvsem od tega, če ie rakasto obolenje odkrito v začetnem štadiju. Tedaj je rak absolutno ozdravljiva bolezen, medtem ko je zdravljenje v po polnem razvoju bolezni brezuspešno. Edina možnost za pre prečevan.ie raka je torej v zgodnjem odkrivanju rakastih obolenj. To pa bo mogoč« doseči s Olajšajmo si življenje pregledi čimvečjega števila žena Po sodobnih metodah v novo ustanovljeni posvetovalnici. Cilj te ustanove je, doseči, da pritegnejo k sistematičnim pregledom vsaj 80 odstotkov žena med 25 in 50 letom, to je v starostnem razdobju, ko se rak najčešče pojavlja. Takšni- profilaiktičnd pregledi s-o sicer precej dragi glede na to, da je potrebno pregledati veliko števiilo ljudi preden se odkrije eno obolenje. Prav glede na precejšnja sredstva, kijih skupnost žrtvuje v ta namen, bi bilo prav, da se žene poslužujejo te pridobitve v borbi za lastno zdravje in koristi skupnosti. Depo razumevanje je Pt>“ kazal tudi kolektiv Mariborske tekstilne tovarne, ki je za posvetovalnico nabavil dragocen kolposkop. «P> F\U POZNAMO BANANE? Nedavno so se pojavile na našem trgu banane. Ta sadež, ki ga odlikujejo visoka hranilna vrednost, dober okus in odlična aroma, je pri nas bolj m2lo znan. Prebivalcem tropskih krajev pa je banana tako običajno živilo, kot je nam krompir. Po sestavinah hranilnih snovi je banana temu tudi precej podobna, le da ima prav zrela banana malo škroba, zato pa toliko več sladkorja. Dajemo jo bolnikom z dietno prehrano. Rudninskih snovi ima banana več kot katerakoli druga vrsta srd*a. r,, tudi zelo labVo m Kar sem že brala v dnevnem časopisju, da izdelujejo 'v eni na-šhi domačih tovarn »mikserje« na vodni pogon in sem jih v trgovini tudi že videla, me je zanimala njihova gospodinjska uporabnost. Ne morem si namreč predstavljati, kaj bi mogla zmešata v njem, razen hiladmh pijač in koktejlov. Odgovor: »M kser« ali bolje mešalnik je izdelala tovarna Elektrokovima v Mariboru. Pred domačim izdel--kom smo lahko videli tudi nekaj tujih izdelkov in moramo povedati,' da ie naš domač mešal n it zelo skrbno izdelan. Turbiinica. Prej ko greste na dopust, nam naslov pošljite, da »POROČEVALCA« tudi tja dobite! ki jo žene vodni curek, ima obliko prave Peltonove turbine. Kadar mešal nitk uporabi jamo, ga moramo tud: praviilno postaviti. Postavimo ga v pomivalno korito na žičnat podložek tako, da ima voda dovolj prostora za odtok; nato pritrdimo gumijasto cevko na vodovodno pipo, stresemo zaželeno snov v mešalni, ga pokrijemo in spustimo vodni curek. Kovinski nožiči v obl.ki propelerja se začno hitro vrteti in z vrtenjem zmešajo vsebino. Gospodinjska uporabnost mešalnika je odvisna v veliki meri od smernic sodobne prehrane, ki priporoča mnoge surove in le na hitro kuhane hrane. Tako lahko zmeljemo v mešalniku sadje ali zelenjavo, toda vedno z dodatkom vode. Prav tako moremo zmešati v njem razne vrste testa, Jajca, jajčni beiiak in sladko smetano. Precej surove hrane, ki jo svetujejo zdravniki v posvetoval- Scst ljubkih plaščkov za našega otroka. Izberite! se občutek mrazenja ne pojavlja zaradi dejanskega mraza v obdajajočem zraku, temveč, da prihaja iz notranjosti organizma samega kot subjektivni občutek mraza in to pri celi vrsti raznih bolezenskih pojavov, v takih primerih priteka zaradi krčevite zožitve malih kožnih arterij v ožilje povrhnje kože vse p-remalo krvi. Na ta način se Koži dovaja pTe-znalo toplote. In ravno ta ohladitev zunanjih kožnih plasti povzroča občutek mraza. Ta pojav srečujemo pri raznih živčnih in duševnih obolenjih, pri razn h hormonalnih motnjah, slabokrvnosti itd. V vašem primeru je to mrazenje najbrž posledica mene. Da se znebite teh nevšečnosti al; jih vsaj ublažite, še bolj pa zaradi občasnih krvavitev po končani meni in zaradi bolečin v trebuhu, vam svetujem, da greste čimprej k zdravniku ginekologu, ki ho ugotovil morda tudi pravi vzrok mrazenja. Ker vsaka neredna krvavitev vzbuja sum na razna nevarna obolenja, zato n kar nič ne odlašajte in pojdite čimprej na zdravniški pregled. nje nepravilne obremenitve. S. M.: Pri ponovnih krvavitvah lz nosu je potreben vsesplošen zdravniški pregled ,da se ugotovi pravi vzrok teh krvavitev. Ta je lahko slabokrvnost, krhiost ožilja, zvišan krvni pritisk, vnetje sluznice v nosu, razni polipi v nosu itd. Možno je pa tudi, da so preživeta razburjenja neposredno povzročala krvavitve iz nosu Ln ds bo v normalnib razmerah ta ne- všečnost minila. Srbenje je pogost pojav v tej starostni dobi. Svetujemo vam sedeče kopeli s pokuhanim hrastovim lubjem in še nadalje uporabo mentolnega špirita. Ob priložnosti dajte pregledati urin na sladkor. STC.: Po opisanih znakih Je so. dlti, da leži vzrok Vaših težav le v črevesju. Izogibajte se jedi, ki napenjajo m skrbite za redno iztrebljanje. Priporočamo Vam vsakodnevno pitje Rogaške slatine in redno uživanje živalskega oglja. V hladnih dneh Vam priporočamo, da trebuh toplo povijate. Dr. D. R. LIZIKA, PETENLIN CEK IN PKV »Sij /fčf ■ ...e'. MATI, KI VSE PLAČA »Nacepi mi drv, prosim■«, pravi gospa Pišek svojemu štirinajstletnemu sinu, ki na dvorišču krca iogo j svojim tovariši. »Bom, mama!« Toda ta ,kom, se za čudo razleze v neskončnost. Stokrat vabljive jš a kot drva ^ je nogometna io a in vesela družba da plača svojemu sinu vsako uslu- dela Tini gospe PTsek na »upa go, ki jo ta stori, se je gospa Pi- šele že kar privadila. »Veste, i2 našega bo še neka). Tako zna spravljati na kupček! Pomislite, še za dom ne napravi ničesar zastonj«, hvali sina pred sosedami, kj jo debelo gledajo m me«. »Ti bom pa prvega dala*, pravi sinu: In res, prvi in najbolj vsi-Ijiv- ttprvih je pmegtz v mesecu Tinč, ki nikdar ne pozabi, kar je »posodil« lastni materi. In vendar, karkoli je Tmc po- bi- tovarišev, ki se vsak dan zbirajo zaradi tega za njenim hrbtom se- magal materi gospe Piš ek, je ^ lo vedno v konst vse) druztm, tudi Tinču samemu. na Piškovem dvorišču. Gospe Pišek, pa se mudi, zato znova pokliče sina skozi okno: »Ali ne greš, Tinč, po drva?« »Grem, samo, če mj daš za to kovača,« kar tjavdan je to rekel, menda sam ni mislil, da bo iz te moke kaj kruha. »Kovača? No, naj bo«, de gospa Pišek, saj je bilo šele prve dni v mesecu. Razen tega se ji je pa mudilo za kosilo, a tudi nima nikdar te navade, da bi o kakšni Stvari, ki ji ,pride na pot, dalj 'razmišljala. Fant je nacepil drva in za to dobil kovača. Tako se je začelo. »Pojdi po mleko, Tinč«. — »Ja, ce mi daš od vsakega litra pet dinarjev, potem grem, ali pa pojdi sama«. Gospa Pišek tudi tokrat ni ugovarjala. Se naprej daje simi zdaj pet, zdaj deset dinarjev. Na to, ve še bolj debelo opravljajo, Tinč se je že tako navadil plačila za vsako uslugo, da ne stori sedaj niti koraka več, da ne bi omenil plačilo. Tak pa m Tune samo doma. Tudi v soh pomaga le, če se mu obeta od tega korist — pomaranča, bonboni ali dobra beseda pri profesorju. Tak bo Tinč tudi, ko bo odločal sam o sebi. Povsod, kjerkoli bo bodil, bo najprej gledal na svojo korist in ne bo mu mar drugih. TČa, v takega sebččneža in koristolovca vzgaja gospa Ptsek svojega sina « svojim nespamet« nicah za otroke, lahko okusno in dobro pripiavimo ravno v mešalniku. Sčasoma bo uporabnost mešalnika prav tako težko po-Srešljiv a pri nas, kot v nekaterih zahodnih državah, kjer spada mešalnik v opremo vsake kuh.nje. ing. M. C. Za lepo polt kiema »T 0 K & L 0 Ne« Krema »Tokalon«. ki jo s pridom uporabljajo za nega obraza fene po vsem svetu in je bila ze pred vojno znana in ocenjena tudi pri nas, je zdaj v naših tr govinah spet mogoče dobit Tvrdka, ki ima svoj glavni sedež v Ženevi, slovi vsepovsod po izbranih kozmetičnih izdelkih saj uporablja vse na.jnovejse z-sledke moderne kozmetike. Nase podjetje »Veiedrogerija«, ki tvrdko pri nas zastopa, je poskrbelo, da smo dobili na našem trgu štiri vrste kreme »Tokalon«: pol- mastno, mastno in nočno Kremo ter kremo za vsako- priložnost. Medtem ko si bo za dnevno nego obraza izbrala žena kremo, ki njen polti najbolj ustreza (žena s suho kožo ne bo uporabljala suhe Kreme in obratno), bo za nočno nego sleherna uporabila mastno nočno kremo z dodatkom Biocela. Biocel je hormonski preparat, ki vpliva na ugodno po-življenje kože. Seveda pa ima tudi ta nega svoj poseben način, predvsem žene ne smejo pozabiti, da Je treba pred nego kozo dobro oč stiti z mlačno vodo in šele potem in ne v predebelih plasteh kremo enakomerno namazati na obraz. Ko je krema dobro vtrta, moramo z vato posneti z obraza vso preostalo kremo, s tem pa tudi vso morebitno nečistočo, ki jo krema s koze izloči. Polmastna ln mastna krema imata to dobro lastnost, da ju koža zelo hitro vp ja in tako po- vzrojita, da se uvela koža _ ST^et hitro napne. Suho kremo pa' bomo uporabljali predvsem kot podlago za puder. Vse te kreme so zelo izdatne tn zato za vsakokratno uporabo ni potrebna večja ko-ličina. V aluminijastih tubah so debro zaščitene pred vsak m zunanum vplivom. *^a- da tega gospa Pišek ne sliŠi, kajti ,,lm plače’>a'tta izredno veliko. Prepričan je o pomembnosti svoje iznajdbe .n misli, da bo njegov »sintetični gramoz« pomenil pravo revolucijo v gradnji cest. Na iznajdbo so postali pozorni danski prometni strokovn jaki j n v teh dneh so že odprli -poskusno cesto iiz novega gradiva med mestoma Holding in Vejen na polotoku Jutlandu. Vozniki, ki so se peljali po novi cesti so si edini v sodbi, da je nova cesta nekaj izrednega. Cesta se pred njimi vije kat medlo svetleč trak, ki ne odhaja svetlobe -na vse strani ampak samo v smeri izvora luči na avtomobilu. Iznajditelj je svoj »čzum« dal patentirat. -itn na velikem otoku Bornliolmu v Baltiku namerava zgraditi veliko tovarno za (izdelovanje tega gramoza. Zmogljivost tovarne bo 25.000 ran materiala na lero. Na otoku so poleg tega še neizčrpne zaloge osnovne surovine — pesika, ki mu primešajo še posebne kemikalije in »sintetični gramoz« je izdelan. Posebna odttika novega materiala je v njegovi »rero-refleksi-v-no-sti« ali sposobnosti; odioajanja svetlobe v smeri izvora svetlobe, Hvsiralski medved ne bo izumrl V državi Vikorija v Avstraliji so z večletno zakonsko zaščito rešili izumiranja medveda ko-elu, k; ne živi v nobenem drugem delu sveta. Pred petdesetimi leti je bil koalu v Viktoriji skoro izkoreninjen. Visoka cena njegovega krzna, gozdni požari in omejena dieta koale na posebno vrsto evkaliptusa so skupaj pripomogle, da se je število te živali skrčilo le še na nekaj primerkov. Danes je položaj povsem drugačen. V zadnjih dvajsetih letih je oddelek za lov in ribolov ustanovil petdeset kolonij koala medvedov, ki se sedaj množe v vseh delih države. kar se očiituje v tem, da voznik avtomobila vidi cesto pred seooij kot medlo svetleč trak, kalr je Tr~ J ’ : Caffe,ry j>e smaragd res poslal newyorškemu draguljarju. Zvezda vzhoda pa se je v zmedi tistih dni izgubila. Zdaj pa Winston premišljuje, komu bo prodal novi diamant. Še -najbolj v-erjetno je, da ga bo skušal prodati kakemu petrolejskemu magnatu na Srednjem vzhodu. Neir-Sid pa bi diamant razbil na več kosov, ker je i glede kara-tnosti, i barve i čistočo brez kakršnekoli hibe. Med- tem pa bo glavni W mstonov brusilec Bernard de Haan skupaj s strokovnjakom .za neobru-šene diamante Danielom Fre-yem proučeval sestav in kristalizacijo kamna. Naredila bosta 50 do 100 modelov diamanta v steklu, svincu in plastičnem m a- terialu. De Haan bo narahlo obrusil kamen na štirih mestih, da bi odprl »okenca«, ki bodo strokovnjakom omogočila pogled v samo srce in strukturo kam-_ rua. Ce se bo pojavil kupec, bo imel pravico odločiti, ali naj kamen izbrusijo v obliki smaragda ali v obliki hruške. Prav tako bo kupec imel pravico imenovati kamen. Potem bo preteklo najman-i pol leta. ko bodo poskusno sekali in brusili modele. Potrehova-v bodo nelo l°to. oe obrusijo diamant kot en sam kamen. Celo če bi ga razki-ali na pet grobih kosov, bi za to delo potrebovali deset mesecev. Ko bi se kupec pojavil že jutri, bi lahko nosil ta.zdaj še neimenovani diamant šole nekoč prihod, nj-e leto. Gledališki zrak Z zelo občutljivimi instrumenti. ki jih je skonstruiral sam, je japonski meteorološki strokovnjak dr. Mico Daigo zmeril zračne reakcije -pri različnih gledaliških predstavah v Tokiu. Ugotovil je, da se je pri tragedijah ali komadih z žalostno vsebino vlaga v zraku dvignila za okrog deset odstotkov, medtem ko je pri predvajanju ameriških komedij in revij temperatura zraka poskočila za 2 stopinji Celzija. Kaj namerava ta meteorolog s to st-astistiko dokazati še ni znano. O velikih križiščih na ameri ških avtomobilskih cestah kroži tudi naslednji dovtip: Pri mladem človeku, ki je čakal sredi križišča da bi ga kdo peljal s seboj, se je ustavil majhen zelen avto,’ ki ga je videl že nekajkrat peljati mimo sebe. V njem je sedela starejša ženica, ki mu je jokajočim glasom dejala: »Mladenič, moj mož mi je p-re povedal jemati ljudi na avto-stop. toda če mi pomagate priti iz tega labirinta, vas peljem kamor hočete!« , Mrtvo mesto v Paragvaju Se pred dobrim lcvo-m je ležalo v srednjem delu Rio lJaraguya le- po mesiece'Pana&e-o s 14.000 prebivalci. Ker .'O se na področju 30 kilometrov okrog mesta nabtralle težke pare žveipiisne kasilmne, so bile oblasti primorane mesro evakuira«:!. Pred to katastrofo je bil Pinaseo znano zdravilišče z zdra-vuniiml vrelci in žveplenimi, solnimi in magnezijevimi kopališč.. Danes s to-j e udobni hoteli .n kopališča ter nekoč krasen pack zapuščeni in prazni-. Leta 1950 so začeli opažati, da prihajajo Iz zemlje ostre pare žveplene kisiine, ki padajo na ulice, parke in hiše. Trava je postajala naij-prej rumenkasta, nato rjava -dokler ni popolnoma šzg.n-ila. Prebivalci so težko dilhali in začeli dobivati rane na nogah in telesu. Znanstveniki -in tehniki so začel; ta pojav takoj raziskovati, da bi rešili mesto uničenja. Toda čare so se množile -n vedno bolj zastrupljali e zrak in površino mesta. Ljudje so se dušili; v kašlju, oči so se jim solzile, dobivali so vnetja nosu, grla m dihalnih organov. Postopoma so 'se začele cele družine izselljevair, tako, da je leta 1953 ostalo v mestu samo še sedem sto dxti...n. Leta 1-954 pa so oblasti proglasile Pt-naseo za mrtvo mesro in izselile vse preb--va.lstvo. Sedaj se bre-z maske ne more ostati v Pimaseo-u dlje ko-t tri dni. Milijoni Angleški tednik »Empire News« Je začel objavljati spomine gostilničarja Alberta Pie rrepoSnta, ki je bil dolga leta angleški rabelj. V Londonu in drugih mestih je 13 let izvrševal smrtne obsodbe, svojemu postranskemu rabeljskemu poklicu pa se je odrekel, ko je britanski Spodnji dom letos 17. februarja sprejel resolucijo proti smrtni kazni za umor z 294 glasovi, medtem ko je 262 poslancev spodnjega doma glasovalo za smrtno kazen. RABLJEVE SPOMIME Vozilo, ki ga vidimo na sliki Je namerjeno za reševanje ladij za vkrcavanje, ki oMlCIJO prnizvaja »S fal ko^tuift vol “cef lo btee ^J^trov. premaguje strmine, ki imajo 20% naklona. Rdeče tunike na Kanadska kraljeva konjeniška policija je znana Po vsem svetu po živobarvnih rdečih tunikah, kii jih nosijo njeni c.ani, prav tako pa tudi po odličnih konjih, ki jih ima la nenavadni policijski korpus. O »Royal Canadian Mounte.d Police« kroži tudi mnogo a-nekdo-t in zgodb. Toda vsakdanje delo njenih pripadnikov v dolgih zimskih mesecih kanadske Arktike je mnogo manj senzacicnaino, a tembolj razburljivo. sveta. Edino družbo na njegovih dolgih pohodih mu dela specialni policaj-Esktm. Od časa do Zasnežene pustinje severne Kanade, naselbine Eskimov in delo-vna področja lovcev na živali z dragocenim krznom so linije, po katerih patruljira dvanajst odredov konjeniške policije. Njihove postojanke so oddaljene druga od druge na stotine kilometrov in v času osemmesečne arktične zime živi »Mountie«, kakor ga ljudje imenujejo. odrezan od zunanjega go g« videti tu nekjet Alt niso šerpe rdeli, časa obišče njegovo postoj-anko tudi letalo, seveda če mu vre-mensike razmere to dopuščajo. V času kratkega poletja obiščejo te kraje na skrajnem severu tudi ladje zelo poredkoma. Vsak policaj je odgovoren za področje snega in gozdov, ki meri preko 518.000 kv. kilometrov, a šteje komaj šest sto ljudi. Vzdrževanje reda in miru vzame arktičnim policajem zelo malo časa, kajti Eskimi so že,po naravi miroljubno . ljudstvo. Skoraj edini kršile; zh.k-o-nov so prišleci iz drugih krajev. Glavna naloga policajev je skrb za Eskime. Njihovo zdravje in zdravje polarnih psov, od katerih je odvisen obstoj Eskimov, je poglavitna skrb kanadske policije. Policaji nudijo Eskimom prvo pomoč in če je potrebno. Severni pol no Havajih? Clan univerze v Cambridgeu. S. KL. Runcorn meni, da so bili pred 600 milijoni let Havaji severni pol naše zemlje. Svojo tezo zagovarja z ostanki fosilov tropske flore, ki so jih našli na Grenlandiji in Aljaski. Runcorn smaitra, da je premikanje polov nastalo zaradi sprememb v zemeljskem magnetizmu, zaradi gibanja žarečih snovi v zemeljskem jedru v času prve faze hlajenja. Sam spremlja premikanje polov in je na podlagi tega izračunal razne pozi-aije Severnega pola v določenih fggah zemeljske zgodovine. dajo psom serum proti steklini. Registrirajo rojstva in smrti in dele družinske dodatke v obliki vrvi, trnkov, zank itd. Poleg tega skrb e, da se spoštuje zakon o lovu in opravljajo tudi carinske dolžnosti. Vestno izvrševanje dolžnosti v tako prostrani in redko naseljeni pokrajini v najhujši arktični zimi zahteva od teh ljudi velike fieične pa tudi moralne sposobnosti. Da obišče vse prebivalce svojega področja, ki so raztreseni v redkih naseljih v neskončnem snegu in ledu, mora policaj samo v eni zimi prepotovati s pasjo vprego skoraj 4800 km. Posamezne patrulje lahko Gledališki kostumi včasih Do konca osemnajstega .sto-letja igralci na odrih niso igrali v kostumih, ki bi bili zgodovinsko v skladu z osebami in času, v katerem se je odigraval gledališki komad. Namesto tega so uporabljali posebne gledališke obleke, okrašene in o.epšane, toda za vse igre isto. Nekatera dela so igrali celo v oblekah njihove dobe. Igralci, ki so na primer igrali v Parizu Francoze, anti-čne Grke, Turke itd. so se pojavili na odru vedno v istem kostumu in to v bleščeči obleki francoskih plemčev, z napudrana lasuljo in črnima pikami na napudranem obrazu. Šele v d.obi francoske rev-olu cije je slavni igralec Francols Talima ((1763-1826) prvi prekinil ta običaj. Vt ragediji »Brut« je Talma, ki je igral Tita, oblekel pravo rimsko togo, odvrgel lasuljo in si pristrigel lase narim. ski način. Publika je na to močno reagirala in se Talmi smejala. Igralka Vevperis je pri terr vzkliknila: »Moj bog, Talma. valše roke so gole in ftlti hlač sil niste oblekli 1« Med poslanci, ki so se izrekli proti smrtni kazni, je bilo .tudi 37 konservativcev in 4 liberalci. Odprava smrtne kazni za zločin umora s tem v Veliki Britaniji , še ni odpravljena, kajti tudi zgornji dom bo o tem še razpravljal. Ce se bo zgornji dom Izrekel za smrtno kazen, pa bo ta njegov veto proti sklepu spodnjega doma ostal v veljavi samo eno leto, do novega glasovanja v spodnjem domu. Albert Pierrepoiint pa se je svojega dela kot izvršitelj smrtne kazni menda naveličal in takoj, ko se je začela razprava v spodnjem domu o odpravi smrtne kazni, je naznanil svoj odsto.p. Med 15 leta svojega rabeljskega poklica si ni mogel pridobiti premoženja, kajta za vsako usmrtitev z obešenjem je dobival samo po 15 funtov, imel pa je tudi razne olajšave pri potovanjih in pri zavarovanju. Obetali so se mu sicer velik,: zaslužki, ker so ga po vsaki ju- daljnem se v stifikacliji oblegali poročevalci najrazličnejših listov, da b,i dobili od njega kake podatke za svoja senzacionalna poročila. Takih podatkov pa zaradi službene molčečnosti ni smel dajati in tako je pač čakal na čas, ko ga službena molčečnost ne bo več vezala. S tednikom »Empire News« je sklenil zelo ugodno pogodbo in za njegove spomine mu'je bil zagotovljen honorar 40.000 funtov, kar znaša v našem denarju okoli 62 milijonov. Bivši rabelj bo moral seveda ta honorar deli,bi z dvema novinarjema, ki pripravljata za tisk njegove spomine. Od svojih spominov pa bo imel vendarle velike dohodke, ker bo njegov delež honorarja večji kot delež obeh novinarjev in ker mu od njega na bo treba plačati nobenih davkov. Po angleškem zakonu je takega davka oproščen, ker kot gostilničar in kot rabelj ne spada v kategorijo pisateljev, novinarjev in drugih tvorcev tiska. Novinarja, ki redigirata njegove spomine, nameravata pozneje vse, kar bo ' ob j avlj eno v tedniku, izpopolniti (AT izdati V posebni knjigi, od katere si obetata velik uspeh. Z rabljem Pierrepointom sta bila novinarja v tesnih stikih že nekaj let in že takrat, ko je rablja vezala službena molčečnost, sta napravila načrt za senzaciona1-no knjigo njegovih spominov. V knjigi, ki jo nameravata izdat:, bodo opisani tudi boji v angleškem parlamentu za odpravo smrtne kazni in vsi primeri justičnih pomot v Ang')ji, ki upravičujejo tako prizadevanje. humor STATISTIKA Združenja anteri-ških varuhov otrok nam pokaže, da je ta poklic zelo nevaren. Le., ta 1954 je 243 članov tega ciru-ženia pri izvajanju svojega poklica utrpelo večje poškodbe. -Osem varuhov se je moralo zdraviti zaradi ugrizov, enaindvajset so jih otroci zap-'1 v hladilnike, štirinajst jih je utrpelo opekline, ostali pa so hili ranjeni od kamnov. PROFESOR IN STUDF.NT. Profesor Allara s turin.sk,e univerze se je pri izpitu študenta Foga-g-noli.ja razburil nad neznanj ean kan'Vdata. K« sta se oba pozneje srečala v bližnji restavraciji, ja študent naročil ta profesorja skodelico kamil&uega čaja za pomiritev živcev. Profesor se Je študentu revanžlral tako, da je plačal njegovo kosilo. trajajo od šest do štiriinštiride- set dni in v tem času prehodi 400 do 1800 km. Med patruljiranjem se mora boriti z najhujšimi vremenskimi neprilikami. Cesto pade temperatura na —55 stopinj in mnogokrat mu meteži preprečijo, da bi prišel do eskimskega naselja, do katerega je nameraval priti v kratko odmerjenem zimskem dnevu. Prenočevanje daleč od postojanke in skrb za lastno življenje in življenje spremljevalcev ter psov zavist popolnoma od njegove iniciative. Znati mora zgraditi iglu iz sneženih blokov, pametno mora porazdeliti svoje zaloge goriva za ogrevanje, razsvetljavo in kuhanje ter hrano. Ce si hoče svoj jedilnik obogatiti, mora biti sposoben loviti ribe skozi luknjo v razbitem ledu. kakor to znajo domačini. Zrnati mora tudi ujeti karibuja in v sili jesti tudi surovo meso. Stara vina za Grace Kelly Francoska vinarska akademija ie sklenila poklonit« ameriški f. briški igralk« Grace Ke!;ly, ki bo kmalu postala vladarica Momaca, za parofno darilo več steklenic najbol j redkih vin. To so vina, ki so bila vtklerena leta 1929 — rojstno leto bodoče princese. Tri zaboje vsebujoče poročna vina bodo poslali konzulu Monaca v Parizu v nadaljn« postopek. PAMETEN UKREP. Sedemnajst ameriških lanst Je uvedlo kazen za vse one lastnike avtomobilov, ki puščajo vozila nezakljenjena na prostorih za parkiranje in so iirn bila vozila nato ukraden«. S tem heroin rtosoči zmanjšanje tatvin avtomobilov, Id postajajo vedno bolj pogoste, hkrati pa vzgajajo lastnike vozil, da bolje Čuvajo svojo lastnino. lovekova sposobnost gledanja zaviisl od njegovih očesnih leč. To so majhne okrogle ploščice iz trdne žoliice, ki so nameščene^ neposredno za zenico, katere žarišče zbira svetlobne žarke v jasno slilto za očesom. V ca s. L očesne leče zatemhii mrena in človek oslepi. Običajno zdraviij-o očesno mreno, katero ima več milijonov ljudi na svetu, tako, da bolno lečo P LASTEČNE LEČE ZA OČI Očesna vreč.ca, tanka prozorna membrana, ki je zadrževala staro lečo na svojem mestu, vrši sedaj isto nalogo pri plastična leči. Prvi poizkus s ipilasttičnii.mi lečami, ko so vrečico izrezali so se ponesrečili, ker se je plastična leča zrahljala in zdrknila naza.j v mehko, stekleno snov, ki napolnjuje očesno jabolko. Kirurgu na očesni kliniko v Philadciph.ji, ki so prvi v ZDA začeli uporabljat« plastične leče, so v zadnjih štirih letih zamenjali bolne leče s plastičnimi že pri 6/ bolnikih. Razen dvem, se je vsem povrnili normalen vtd. odstranuijo. Bolniki morajo nositi očala s posebno debelimi lečami, ki nadomestijo njihove iastne. Seda.j so izdelali umetne leče iz plastične mase, ki nadomeščajo živo lečo v očesu. Pr« novih operacijah, k; so jih začeli izvajati pred nekaij leti v Angliji in se se- da;j uveilijavijajiO tudi v ZDA, najprej prerežejo trdno prozorno ro-žemico,. jo potegnejo naizaj, v za -mejo uiz očesa bolno lečo, ti: vstaviijo ha njeno mesto plastično. Lečo vstavijo tako, da jo vtakne Jo skozi prerezano korneo v ležišče prave leče. e je drobna plastična leča, k; 3 ST. 91 — 17. APRILA 1956 ~ 11 / SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 7 1 m ALBREHT S I flš® MM MUSTER 157. Nisem veliko znala. Morala sem vleči Iz vreče zvite lističe, katere je moj gospodar podajal ljudem, ki so se gnetli krog nas in mu metali novce v nastavljen klobuk. Kača, ki je bila že na pol mrtva, je zvita ležala v zaboju. Od časa do časa je dvignil gospodar z nje volneno odejo, s katero je bila pokrita, in jo pokazal ljudem. Vsi so se je strašansko bali, čeprav ni imela več zob. 158. Tako mi je potekalo življenje iz dneva v dan, brez slehernega veselja in že sem pričela obupavati, da se bom kdaj rešila iz tega pekla. Neko nedeljo pa je imel naš gospodar posebno srečo. Nabralo se mu je toliko drobiža, da si je na večer privoščil čez mero žlahtne kapljice. Pijan je obležal na tleh, spal in smrčal, pri tem pa je pozabil zapahniti vrata voza. 159. Čeprav sem že dremala, vendar to noč nisem mogla zaspati. Opica, ki je prva opazila, da 'je pustil gospodar vrata nezaklenjena, se je tiho priplazila do mene, odprla kletko in mi šepnila: ,»Le brž, preden se bo gospodar prebudil! Zdaj se nama^nndi prilika, da pobegneva iz te peklenske ječe!« Ni mi .bilo treba dvakrat reči. V temi sva se priplazili do vrat, smuknili skonje na prosto in se rešili. NEKAJ V drogerljsklh poslovalnicah dobite GO*KO * * i & i« • za dezodorizacijo toaletnih In drugih zatohlih prostorov 'milijonska špekulacija s stružnico V Mariboru vzbuja že nekaj enesedev veliko pozornost kazenski postopek zoper skupino tatov in razpečevalcev skradenega kositra. V tej skupini ima važno vlogo ključavničarski mojster Hugo Joška, ki je nakupoval ukradeni kositer in ga prodajal dalje z ogromnimi -dobički. Hugo J o s k a , star 57 let. je bil rojen v Bosni, kjer je v Prijedoru preživel pretežno večino svojega življenja. Tam ga je zatekla tudi okupacija. Med Okupacijo je iz doslej nepojasnjenih vzrokov odšel na Poljsko, kjer so kot okupatorji gospodarili Nemci. po zlemu nemške vzhodne fronte pa je .proti koncu vojne prijel kot popoln tujec v Maribor. Tu snu je ugajalo, začel je izvrševati ključavničarsko obrt. c>b osvoboditvi pa se je v Mariboru stalno naselil. Na svoje rojstne kraje je popolnoma pozabil in je nad-vse zanimivo, da se po osvoboditvi v prijedoru sploh še ni zglasil, dasi ima tamkaj baje Še nekaj premoženja. Samo izvrševanje ključavničarske obrti >pa Hugu Jošku ni zadostovalo. Začel je prekupčevati z ukradenim kositrom, razen tega pa je nakupoval stare stroje, jih nekoliko popravil in z velikim dobičkom prodajal dalje. Posebno &e je zanimal za delno izrabljene železne stružnice, ogrodja stružnic in tudi za posamezne sestavil C dele teh strojev. Izredno je bila za Iluga Joška v r.jiva stružnica znamke »Woln- fcerg«. ki je spadala med osnov- na sredstva Tovarne avtomobilov v IvLariboru in ni več služila na. menam te tovarne. Zato so v to-v-rni sklenili, da bodo stružnico prodali. Stružnica je bila kom;-s.jsko ocenjena in Končno dolo- č:»-La njena prodajna cena v me. sku emi.&OO din. Za vse to je zvedel Joška, ki si je znal dobiti prost vstop v tovarno. Posebno je b:ia sa njega zanimiva cena. Po zakonitih predpisih ne morejo za-s . bnlki kupovati o-d državnih podjetij osnovnih sredstev, če nimajo za tak nakup posebnega dovoljenja državnega sekretariata za gospodarstvo. Hugo J-oska pa je dobro vedel, da za svoje špekulativne namene takega odobrenja n: kdai ne bo dobil- Z&vo se je potrudil najti pot, po kateri bi mogel obiti te predpise. Dejstvo je. da sta morala biti dobra znanca Hugo Joška m uslužbenec komercialnega oddelka Tovarne avtombilov Karel Gajšek Joška je bil prepričan, da mu bo Gajšek, pomagal m se ni zmotil. Tudi JCarel Gajšek je že preživel burno življenje in je v političnem življenju stare Jugoslavije že igral važno vlogo. Po končanem študiju na pravni fakulteti je živel nekaj let kot notarski pripravnik v svojem rojstnem kraju v slovenskih Konjicah. Tu je kot odličen pristaš zloglasne liberalne JNS bil postavljen za poslanca te Stranke v beograjskem parlamentu Ko pa je ugasnila zvez-da te stranke, ni mnogo pomišljal. Prestopil ie v konkurenčno, enako zlogjatoo klerikalno stranko JRZ in pri prihodnjih volitvah ga je tudi ta postavila za poslanca, v tem času je poskrbel tudi za sebe. preskočil je celo vrsto Starejših notarjev in postal notar v Muri-boru. Tako cnu je tekiO življenje do Okupacije. In tedaj se je zgodil čudež! Karel Gajšek je bil kaj hitro sprejet v nemško vojsko. ne morda kot navaden vojak. takoj je dobil visok oficirski čin. ki ga sicer mnogokrat niso dobili v naših krajih najvidnejši predstavniki nemštva ker so se zdeli nacistom premalo zanesljivi za nemško aimado. Pred osvoboditvijo se je Gajšek skušal približati narodnoosvobodilnemu gibanju in je začel celo pomagati partizanom. Za svoja okupacijska dejanja je bil po osvoboditvi leta 1946 obsojan na daljšo kazen odvzema prostosti s prisilnim delom, kasneje je bil na ponovne prošnje pcmiloščen. po odpustu iz zapora pa je dobil zaposlitev v Tovarni avtomobilov v Mariboru. Na Gajška se je tedaj spomnil Joška. Dogovorila sta se. da mu bo bivši notar Gajšek s svojo spretnostjo omogočil nakup stružnice kljub vsem zakonitim predpisom. ki to prepovedujejo. Gajšek je takoj spoznal, da mora kupčija brezpogojno propasti, če se mu ne posreči dobiti od kakega državnega podjetja lažne naročilnice za stružnico. S tako naročilnico bi lahko izkazal, da kupuje stružnico državno podjetje za svojo lastno porabo, to je za splošno ljudsko premoženje. Rečeno, storjeno! Karel Gajšek se je takoj domislil, da je v Slovenskih Koniicah uslužben v remontnem podjetju usnjarske tovarne »Konusi nje-tov nečak Franc Ru. doif. Odpeljal se je tja in ga pregovoril. da je brez vednosti svo- jega podjetja napisal naročilnico kakor da bi remontno podjetje v Slovenskih Konjicah naročalo zase stružnico. S to lažno naročilnico je potem Kafol Gajšek ure. dd zadevo v Tovarni avtomobilov v Mariboru, da je prišel Joška v tovarno, kjer Je končno dobil stružnico in takoj plačal zanjo 600.000 din. Ko Je H. Joška postal lastnik stružnice, se je takoj lotil njenega preurejevanja. Kakor trdi. ga je predelava stružnice stala 600.000 din. kar pa je po mnenju strokovnjakov mnogo pretirano. Skupaj sta torej nakup in poprava stružnice veljala Joška en milijon 200.000 din. Stružnico je bilo seveda treba tudi še prodati. Za nakup take stružnice se je zanimala »Metalma«. tovarna konstrukcij in strojnih naprav v Mariboru. Začela so se pogajanja in končno je »Metalna« kupila od Joška stružnico za štiri milijone dinarjev. Stružnico je že prevzela, kupnine pa k sreči Jošku še ni izplačala, ker so varnostni organi prišli na sled njegovi špekulaciji In izplačilo preprečili. Vse t-o ie razvidno iz obtožnice.. vložene pri okrožnem sodišču v Mariboru. Zanimivo je. kako sta sta mešetarila Joška in Gajšek, ijudi pa zanima poleg tega še marsikaj drugega. Tako je ljudem nerazumljivo, kako Je mogel dobiti stružnico kar za 2,800.000 din ceneje, kakor Jo je kasneje prodal »Metalni«. — Državljani vprašujejo, aij ne moreta dve tovarni, ki sta v istem kraju in celo bližnji sosedi, urediti takih kupčij neposredno in brez tako dragega posrednika, kakršen je bil Hugo Jo&ka s svojim pajdašem Gajškom. Ali ne bi bilo bolj smo-treno, da Tovarna avtomobilov proda stružnico za 4 milijone dinarjev. če je toliko vredna, sama »Metalni«, ali pa jo »Metalna« neposredno kuni od Tovarne avtomobilov za 600.000 din. če že ta misli, da jo more in sme prodati za tako ceno. dasi je vredna mnogo več. Naj že bo kakorkoli, upravičena je zahteva ljudi, de v takih medsebojnih odnosih izpadejo ljudje kova Joška—Gajšek. Končno je še vprašanje, kako je mogoče, da Karel Gajšek lahko v našem socialističnem podjetju legalno ali ilegalno uresničuje take kupčij ske zamisli, ne da bi jih ljudje v .podjetju preprečili. Taki pojavi so nevarni in jih je treoa z vso ostrostjo preprečevati. —e— OBSOJEN OBČINSKI FKEDSEDNIK V občim Kostanjevica—Po-abočj e je socialistično gospodarstvo na šibkjn nogan. Kazen mnenjskih zadrug ni v občini skoraj nobenega družbenega podjetja. Kolikor jih je, životarijo, več pa jih je že prenehalo obratovati. • Pravi vzrok za to bi težko iskali izven o t>eine, predvsem izven vodilnih ljudi v oDčinskem punskem odDo- ru. Množične organizacije, ki so prav zaradi siabe gospodarske po- lit ilc e v oddini izgubile znatno število članov, so v zadnjem ča. su vedno bolj vzdigovale glas proti slabemu gospodarstvu v ob-č:m in končno tudi zahtevale spremembo v vodstvu, hkrati pa preiskavo o delovanju predsednika Emila Vukčeviča. Preiskava je pokazala, zakaj predsednik Vukčevič nima razumevanja za socialistično vodenje občinskega gospodarstva, saj Je sam eden najmočnejših privatnih lastnikov v občini. Ima tovorni avtomobil, s katerim je skupno z bratom opravljal prevoze že vsa leta po vojni, osebni avtomobil, traktor, mlatilnico in motorno kolo. Mlin in žago, ki sta last splošnega ljudskega premoženja, izkorišča družina vsa leta po vojni. čeprav so bili razlaščeni. Čeprav je registriran kot lastnik tovornega avtomobila Emil Vukčevič, je od 1952 dalje z bratom Jožetom delil dohodke od prevozov, samo da je bila osnova za davek manjša. Zago in mlin so vodili na materino ime. Navzlic temu sta oba brata v prijavi o prometu v letu 1955 navedla manjše zneske, kakor sta jih v resnici dosegla. Emil Vukčevič se je bavil tudi z nedovoljeno trgovino; neznano kje je kupil električni kabel in ga prodal raznim osebam najmanj 118 metrov po ceni 200 do 250 din meter. Prav tako ie doma na podstrešju hra. nil nemško brzostrelko. Skrbno namazano. Emila Vukčeviča Je okrajno so. d!šče v Novem mestu obsodilo zaradi teh kaznivih dejanj na 2 meseca in 15 dni zapora ter 20.000 dinarjev, brata Jožeta pa na 10.000 dinarjev denarne kazni. ^ ^ CE JE NESTROKOVNJAK UPRAVKTlr GOSTINSKEGA PODJETJA Alojz Pozvek, je bil upravnik »Grajske restavracije« v Ljubljani. Organi finančne inšpekcije, ki so pregledali finančno in mn teriaino poslovanje, so ugotovili, da podjetje do dneva pregleda sploh ni imelo blagajniškega dnevnika in da J.e z gotovino »divje« poslovalo. Ugotovili so izgubo 250.576 dinarjev, ki pa je bila dejansko še večja, ker de. lavci in uslužbenci takrat še niso prejeli plače za mesec oktober. Ko je restavracija prešla v likvidacijo, je likvidacijski upra. vitel j na podlagi vknjiženih dobav preračunal iztržke in po primerjavi z izdatki za dobavljeno blago in za plače uslužbencev ugotovil primanjkljaj 268.638 din, razen tega pa še 238.385 din izgube. Iz ugotovitev likvidacijskega upravitelja je razvidno, da Alojz Pozvek ni poskrbel, da b; odprli tekoči račun podjetja pr: Narodni banki, da bi vodil; blagajniško knjigo, ni evidentiral dnevnih iztržkov, ni vodil knjige upnikov m dolžnikov niti ni imel evidence nad materialom in drobnim inventarjem. Alojz Pozvek tudi ni komisijsko ugotavljal okvar na živilih. Vse nepravilnosti so Imele brez dvema za posledico ne samo ugotovljeni primanjkljaj, temveč tudi izgubo, ki je nastala med njegovim poslovanjem. Na glavni obravnavi pred okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 3. aprila je bil obsojen- na 1 leto in 2 meseca zapora. Ta primpr je ponoven dokaz. da bi morali na odgovorna mesta postavljati strokovno usposobljene uslužbence. VSAK VRC SE ENKRAT RAZBIJE Pred senatom okrajnega sodl- Sča v Radovljici se je minulo sredo zagovarjalo enajst starejših ljudi iz Rateč na Gorenjskem, ki so tihotapili čez državno mejo v Italijo cigarete, iz Italije pa zložljivi dežnike, copate in razno blago. Med njimi so bili kmetje, železničarji m delavci, ki imajo onstran državne meje travnike, pašnike, njive in go, zdove, pa so še čutili potrebo, da so med krompirjem, krmo in steljo tihotapili čez mejo blago, ki so ga za drag denar prodajali po G-or enj sikem. Obsojeni so bili na različne denarne kazni in povprečnine. Upajmo, da jih bo to izpameto-valo vn da bodo v bodoče vedeli, kaj je prav in kaj ne. VINJEN TRAKTORIST Dne 5. aprila popoldne se Je peljal proti Gotavljam v celjskem okraju s tovornjakom traktorist Franc Vinder. Ko je zavil z vozilom z glavne ceste proti stranski, je zaradi vinjenosti pozabil na previdnost in zadel z vozilom v obcestno ograjo. Pri nezgodi ni bilo človeških žrtev, na traktorju pa so ocenili za okrog 80.000 dinarjev škode. Voznik Franc Kozorog se je pred dnevi peljal z osebnim avtomobilom iz Grahovega proti Mostu na Soči. Vozil je z veliko hitrostjo in prispel v Klavže, kjer je cesta speljana v ovinek. Ta trenutek mu je pripeljal nasproti s tovornjakom voznik Ivo Kragelj Ker Kozorog nj zmanjšal hitrosti, Je trčil z avtomobilom v tovornjak, pri čemer Je nastalo samo na osebnem avtomobilu za okrog 200.000 dinarjev škode. —S- Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj samo poznano »JELA« kopalno sol. Osvežuje telo. dezmnficira in krepij živce! UPORABLJAJTE TUDI VI Spot* Vjous' KLINIČNO PRLiZKUSENO KREMO! KOLEDAR Torek. 17. aprila: Rudolf * Leta 1945 je na današnji dan Prekomorska brigada na svojem pospešenem pphoclu prešla Kolpo pri Vinic, in stopila na slovensko osvobojeno ozecnlje. Belokranjsko prebivalstvo in predstavniki ljudske oblasti šo priredili prisrčen sprejem junaškim borcem, ki so takoj nadaljevali pot prot; Suhi krajini Pododbor ZROJ »T. Tomšiča« vabi vse rezervne oficirje danes ob 17. na ogled filmov; tank v izvidnici^ in tank v premagovanju ovir Filma bo komentiral major 'Koželj. Vabljeni tudi rezervni oficirji drugih pododborov. Planinsko društvo Ljubljana -matica priredi 28. aprila 4-dnevnl izlet na Komno m Triglavska jezera. Prijave do 21. aprila. Planinci! Pri obisku Komne ter Triglavskih jezer se poslužujte direktne avtobusne zveze Ljubljana — Zlatorog ;n obratno. Planinsko društvo Ljubljana - matica. Planinci! S 1. majem bo zopet vzpostavljena avtobusna zveza s Kamn ško Bistrico, planinsko društvo Ljubljana - matica. Vaše lice čistite s PERKUTOL čistilno kremo ter negujte s polnomastno PERKUTOL ORANŽ kremo. Drgnjenje * debelim peskom škoduje emajlu na kuhinjski posodi, sato previdna gospodinja kupuje KREMENČEV PESEK v originalnih vrečkah: GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Torek 17 apraa od 20 Cehov: Tri sestre Abonma T Sreda ib aprila ob 20 fenov: Tri sešbre. Abonma red B. Ceutek la apni«, oo zu ooiutar: Hlapci Abonma G. Petek 20 aprila ob 20. Smole: -Po-tovanje v Koro«ixanciijo. Krstna predstava Premiera. Izven. Sobota 21. aprila; za pr tol Nedelja 22, a-pnia; Gostovanje ljubljanske Drame s Cankarjevimi »Hlapci« v Novem Sadu ob proslavi srbskega dramatika Jovana Stenje Popoviča. Ob 20 (v Ljubljani); Produkcija Akademije za glasbo V petek. 20. aprila bo v Drami deseta letošnja premiera: krstno uprizoritev bo imela drama D o mi- mka Smoleta »Potovanje v Koromandijo«. k Je v natečaju za izvirno slovensko dramo prejela pr- v o nagrado. Smoletovo dramo režira France Jamnik, scenograf je Vladimir Rijavec, kostumograf pa Milena Kumar-Matulova. Igrajo; Janez Cesar. Maks Kurij an, Branko Mikilavc, Jurij. Souček, Vi« da Juvanova. Vika Grilova. Aleksander Valič. Duša Počkajeva, Helena Erjavčeva. , Jože Zupan, Ivanka Mežanova. Drago Makuc, Maks Bajc. Anton Homar. Marijan Benedičič. OPERNI VEČER. Akademija za glasbo bo ob sodelovanju SGS priredila svoj I. operni večer v nedeljo. 22. aprila v Drami. Izvedeni bodo vefcj; prizori jz »Aiue«, »Wertherja«. »Čarobne piščali«. »Caro-3trelca« itd. Vstopnice pni operni blagajni. OPERA Torek, 17. aprila ,ob 15. Smetana: Prodana nevesta. Zaključena predstava za gimnazije Stična. Ribnica L dr. Sreda. 18. aprila ob 19.30: Martinu: Zeniitev. Puccini: Gianni Schicchi. Abčnma red C. Četrtek. 19. apr ila, ob 19.30: Martinu: Ženitev. Puccini: Gianni Schicchi. Abonma red H. Petek .20. aprila, ob 15. Lindpaint-ner: Danina. Zaključena pred- stava za Gimnazijo Zagorje. Soboita 21. aprila, ob 19.30: R. Strauss: Kavalir z rožo. Abonma red E. Gostovanje Cvetke Souč-kove. Nedelja, 22. aprila, ob 19.30: Mas-senet: Manon. izven m za podeželje. Abonente redov C. D, E opozarjamo na spremenjeno razporeditev že objavljenih predstav in redov abonmaja za sredo in četrtek v tem tednu: red D Ima v sredo predstavo v Drami. »Tri sestre«, red ■ C pa v Operi »Ženitev« in »Gianni Shicchija«. red H ima v četrtek v Operi »Ženitev« In »Schicchija«. »Kavalir z rožo«, prvotno napovedani za red E in za četrtek, pa se prenese na soboto 21. aprila. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Gledališka pasaža Torek 17 aprila ob 2C A Ma- rodič; Na dnu kelihov. Gostova- n !e* SiovEiTSke2i Pn. morja Koper. Sreda 18 aprila, ob 20. V Ocvirk: Srečno ljudje! Gostovanje gledal. šča Slovenskega Primorja Koper Četrtek 19 apni«, ob 20.30; Pep-pino de Filippo: N, res — pa le verjamem. Abonma TSS IL Peten zu apru«, ob 20: Peppino de Fliippo: Nj res - pa le verjamem Abonma Valenci. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Torek 17. aprila ob 15. Pušflcim -Treves: Nesmrtni don Juan — II. srednješolski abonma. Sreda 18. aprila ob 19.30: Puškin-Treves: Nesmrtn- don Juan — Gostovanje v Vojniku. Četrtek, 19. aprila ob 15.30: Herman Wouk: Zadeva Caiine - zaključena predstava za I gimnazijo iz Maribora. Petek. 20 aprila ob 15 Fhiškln -Treves: Nesmrtni don Juan — IV. srednješolski abonma. Sobota 21. aprila ob 20. Herman V/o uk: Zadeva Caiine — Gostovanje v Mežici. Nedelja 22. aprila ob 15. lin 20. Herman Wouk: Zadeva Caiine — Gostovanje v Ravnah na Koroškem. . PREDAVANJA Občlnskj odbor rezervnih oficirjev Vič javlja, da je dne 20. 4. 1956 predavanje »O sodobni vojni tehniki«. Predavanje bo ob 19.30 v domu »Partizana Vič«. Hkrati obvešča občinski odbor rezervnih oficirjev Vič svoje članstvo da je vsak torek m petek od 16. do 18. dežurna služba v stavbi občine Vič v I. nadstr. levo. Tu se dobijo razne injoarna-cije jn se plačuje članarina. -P Prirodoslovno društvo vabi na poljudnoznansuveno predavanje dr. Valterja Bohinca: Naš podzemeljski svet v piasLičm barvni sliiet. K predavanju, ki bo danes ob 20. uri v priirodosiio-Vin,! predavalnici na Univerzi, je zaredi omejenega števila poianiizacijsKrh očai iiii>š»ve sprejeti ie 60 obiskovamev. Vstopnina 50 diin. -P Slovensko zdravniško društvo vabi vse tov. zdravnike m rnedi-cince višjuh semestrov na p. eda-vanje prof. J. Crofton. Ed-in-bourgh: »Novejši pogledi na problem brouhiektazij« (predavanje bo prevajamo v slovenščino), ki bo v torek, dne 17. aprila 1956 ob 19.30 v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. Istega d n« ob 18. uri prireja Ftizioioška sekcija Slovenskega zdrav, društva v čitalnici Centralne medicinske knjižnice disausij-ski sestanek s sodelovanjem prof. Croltona o temi: »Sodobno zdravljenje pljučne tuberkuloze.« -p j^icKtracBiiiuško ar uaivo LHa vabi vse svoje člane in druge interesente iz D cma elektrogospodarstva na predavanje, ki bo dne 19. sparila 1956 ob 20. uri v dvorani Doma. elektrogospodarstva. Ljubljana. Hajdrihova ul. 2. Preoavai bo ung. Bobek (Berlin) o temi: O generatorjih zs vocne torb; ne Predavanje bo spremljano z diapozitivi, -P KONCERTI Drevi koncert za reprizni (oranžni) abonma. Soliist Jelka Staničeva, dirigent Samo Hubad. Spored — CigLič. Obrežje plesalk; Brahms. Koncert za violino in orkester; Bruckner. III. simfonija. Vstopnice o-d 250 din navzdol pri dnevni blagajni. Slovenska filharmonija vljudno prosj abonente, da poravnajo zadnji obrok abonmaja. -K UMRLI RAZPISI RAZPIS Komisija za volitve m imenovanja pri Obč. LO Sš«jo£ja Loka i-az-p.suje na podilagi 40. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in oicrajev (utraidim list FLRJ št. 26-55) mesto referenta za delo In delovna razmerja pri občinskem ljudskem naboru Škofja Loka. Pogoji; sreanja strokovna iz-obraizba s -ptiimerno upravno, prakso v uradih ait podjetjih. Ponudbe, s poclaibkii o doseda- njem delu’ in kvsiUtikaciji. pošlji- te obC. ljud. odboru, do 22. sprita 1956. -K RAZPIS Upravni odbor Zdravstvenega doma Postojna razpisuje mesto cientista (zc-barja), zobotehniika, - 2 zdravniška pomočnika za delovna mesta v Postojni. Temeljna plača po uredb;, dopolnilna plaica po pravilniku o plačah zdravstvenega doma. Den-tist in zobotehniik imata možnost tudi zaslužka za prekoračitev norme. Za dentista je preskrbljeno družinsko stanovanje, za ostale pa samska stanovanja. Ponudbe sprejema Uprava zdravstvenega doma Postojna. Ulica l. maja št. 2. -R RAZPIS Občinski ljudski odbor Idrija razpisuje mesta sledečih uslužbencev: 1. planerja analitika — (višja strokovna izobrazba); 2. referenta za splošno ljudsko premoženje (srednja strokovna izobrazba) ; 3. referenta za gospodarsko — upravne zadeve (srednja strokovna izobrazba); 4. šefa občinske uprave za ceste (srednja strokovna izobrazba); 5. tržnega ' inšpektorja (srednja strokovna izobrazba). Prednost imajo kandidati. s prakso v stroki ali vsaj s prakso v upravni službi. plača bo določena po uredbi. Za vsako delovno mesto je predvidena tudi dopolnilna plača. Ponudbe pošljite do 5. maj-a 1956 na Občinski ljudski odbor Idrija. po dolgem trpljenju je umrla moja ljuba sestrična ALOJZIJA POZNIČ v -starosti 86 let Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek. 17. aiprila 1956 Ob 17. uri na Jesenicah. Žalujoča Heiman Marija in sorodniki. Umrla mi je moja draga mama MARIJA HROVATIN roj. Štros Pogreb bo v torek, dne 19. aprila 1956 ob 16.30 izpred križišča na mestno pokopališče v Kranju. Žalujoča hčerka Marica. Kranj. 15. aprila 1956. Odvetniška zbornica v Ljubljani sporoča.. da je dne 15. apnila 1956 umrl njen član dr. ANTON URBANC odvetnik v Ljubljani Iskrenega tovariša, zaslužnega zborničnega sodelavca, uglednega pravnika in javnega delavca obranimo v častnem spominu. Izvršilni, odbor. ZAHVALE Ob prerani, nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očka in brata ANTONA GORECANA upravitelja bolnišnice v pokoju se iskreno zahvatj ujemo zdravnikom jn osebju slovenjegraške bolnice in ljubljanske kiruvg.čne klinike. za požrtvovalno prizadevanje "rešiti mu življenje, vsem. ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji njegov.m Stanovskim tovarišem, govornikom za poslovilne besede pevcem darovalcem cvetja in vsem k; so nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo Izrekamo upravi slovenjegraške bolnišnice in njenemu celotnemu kolektivu za vso skrb m pomoč v težkih trenutkih. Slovenj Gradec. 14. aprila 1956. Družine Gorečan-ove Sporočamo žalostno vest, da je preminila naša dobra mama in žena IVANA MIKU2 roj. SEDEJ dipl. babica Pogreb bo 17. apr. 1956, ob 9. uri na pokopališče Vel. Mlačevo. Žalujoči -nož, sinova an sorodstvo. Umrl je di. SNT0N URBANC naš dolgoletni zaslužni član upravnega odbora "in načelnik Planinske založbe, odlikovan z zlatim čast,-nim znakom Planinske zveze Jugoslavije. Požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v dobrem spominu. Pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti danes, 17. aprila 1956 ob 16.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. Planinska zveza Slovenije Uprava in kolektiv Podjetja »Elektro« Maribor-okolica obveščata podjetja in znance, da je pri-izvrše-vanju delovne naloge tragično preminil član našega kolektiva MARJAN LANGUS Pogreb bo v torek, 17. aprila. 1956, ob 16. uri iz poslopja »Elektro« Maribor-okolica, obrat Ptuj, Zadružni trg 5, na mestno pokopališče Ptuj. Kolektiv in uprava »Elektro« Maribor - okolica KI N O »UNION«: ameriški barvasti film »PESEM ZLATEGA Z.APADA«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17. 19. jn 21. V gl. viogi: Danna D'Iy m Da.e Robentson. »KOMUNA«: ameriSka fiim »KRALJICA KRISTINA«. Tednik: FN; 15. predstave ob 15. 17. 19. in 21. V gd_ viogi. Greta Garbo in J o-hn Giibeit. »SLOGA«: amer. barv. £iJ*n »VELJKA NAGRADA«. Teartik. -Predstave ob 16. 18.30 jn 21. Oh LO. je matineja istega filma. V glavni vlogi: Elizabeth Taylcr in Mickey Rocmey. »VIC«: amer. barv. f:dcn »ČRNI LABOD«. Tednik. Predstave ob 15. 17, 19. in 21. V gl. vlogi: Mareen Hara jn Tyrene Power. Preaprodaija vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11. ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9. naprej. »SOCA«: amer. llim »KRALJICA KRISTINA«. Predstave ob 16. 18. in 20. V glavni vlogi: Greta GaT-bo. Proaaje vstopnic samo od 14. dalje. MLADINSKI KINO LM Kotnikova 8: predvaja za mladino švicarski film »OTROCI EVROPE« ob 10. »SISKA«: amer film »OBZIRNI KAPETAN«. V gl. Vlogi: ViCitor Mature in Louise Platt. Predstave ob 16. 18. in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. »TRIGLAV«: ameriški film »OB- ZIRNI KAPETAN«. V gl. vlogi: V ietor Mature Louise Plaitt in. Leo Carillo. Predstave ob 16, 18. in 26.. prodaja vstopnic od 14. dalje. »LITOSTROJ«: nemški barv. film »ZEMLJA SMEHLJAJA« jn tednik FN št. 9 ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KAMNIK: italijanski film »ZA SPUŠČENIMI ZAVESAMI«. BLED: francoski film »PREPOVEDAN SAD« ob 20 NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »KALIFOV ZAKLAD«. KRANJ »STOKZlC«: amer. film. »DEKLE Z DEŽELE«. JESENICE »RADIO«: amer. barv. film »GENERALNI INŠPEKTOR« ob 18 jn 20 Gb 16. amer. barv. film »PETER PAN«. JESENICE »PLAVŽ«: angl. film »TRINAJSTA URA« ob 18. to 20. MALI OGLASI SOBO V KRANJU zamenjam za soho v -Ljubljani aii Šentvidu. V poštev pr»ue le mošh. Po-nuuoe na: .viLitra Krag. Kranj, Pai uizamsKa 1U. 7304-9 VlaOivU KVALIFICIRAN suojni kij uičaivruc-ar zeh spremenit, s.uz-bo. ponuabe poa »Ljubljana« v ogl. oud. 7266-1 iScEiVIO. za otroški počitniški aa.n ob morju in na sietuije vi— sokttu predelu. samostojno upravnico, zdravstveno oseupe m vzgcijno osebje za honorarno za- posiitev v času od 15. maja ao 15. oktobra' t. 1. Ponuabe pod »Zmožna 5J00« v ogl. odd. 7J39-1 UPRAVA ZA CESTE LRS Tehm.Č- na sekcija Novo mesto siprejme v službo dva kvalificirana strojnika za parne valjarje. Plača po Uredbi, z dopolnimo plačo; nastop službe takoj. 7338-1 GOZDNO GOSPODARSTVO BLED •potrebuje verziirsno moč, mezd. knjigovodjo za gradnje ter mezd. knjigovodjo v centralno blagajno. 7337-1 dva Interesenta iščeta popoldansko delo v varilstvu ali kovinski strciki. INTas-lov v oglas- nem oddelku. 7323-2 ŠIVALNI STROJ z ofcrogkcn čoC.- ničkotn. neipogrezljiv. prodam. - Krcjašitvo. Vodma-aiisica 15, 7345-4 AVTO DKW - Luxu5cabriole!t pro- t t . ril -fisve. UrOce llnv.1. V G. Ljubljana. 7344-4 PES, čjiistcircrven, do-berman. lC me- sacev star. naprodaj. Koch — Bled Grad 32. 7340-4 SREBRNE kovance prodam. Na- slov V ogl. odd, 7327-4 GRADBENI LES ugodno prod. m. Naslov v Ogl. odd.. 7326-4 MIZARSKI PORAVNALNIH z VT- . g. -"Tono steno za dežnike prodam. Naslov V ogl. O-dd. 7321-4 L;> ALNO OBLE. Ku n moderen dežmilc naprodaj. Na- slov v ogl. odd. 7319-4 VILO, enonadstropno, dvostaino-vanjsko novejšo v Zgor. šiški ugodno prodam. Informs.ci.je pri Mai-šič Ljubljana, Erjavčeva c. la. 7333-7 ZAMENJAM dvoinpolsobno stanovanje v Mariboru za enakovredno v Zagrebu, event. poreko Ljubljane. Nasibv: Ljubljana — Erjavčeva 3-1. lev*. 7341-9 HRANO IN STANOVANJE dam upokojenki za .pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pošljite pod »1 maj« v ogl odd. 7334-9 PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO IŠČEM; po možnosti v Saški alf kjerkoli. Vsak mesec 20 dn; odsoten. Ponudbe pod »Železniški uslužbenec« v oglasni oddelek. 7331-9 OSEBO, ki je našla tl. apr-.ia zlat prstan z večjim briljantom, prosim, da istega vrne proti visok; nagradi v ogl. odd. Svarim pred nakuipom! 7329-10 PREKLICUJEM izjavo, podano zo- per miliičniilce HLTvI Grosu-puje, ker je neresnična in se zahva- 1 j uj etn za odstop od tožhe. —* Škufca Franc Ponova vas 43. 6948-lT PREKLICUJEM 2ALJIVKE, ki sem jih izrekel tov. Mastinšeflc Sta- neitu. Hrastnik. Dol. — Ovnik Alojz. Steklarna Hrastniic. 7336-lx PREKLICUJEM in obžalujem izjave. ki sera jih da-1 o Zdešar Francu, posestniku, stranska vas in se mu zahvaljujem, za odsftop od tožbe. Marinko Valem-tiin — Stranska vas. 7325-11 SPREJMEMO strojne tehnike za avtoservis in reoio-nt s prakso v a vt ost roki. Ponudbe pošljete pod »Servis« v ogl. odd. 6913-1 KOMERCIALIST. z dolgoletno prakso in poslovnimi prostori, sprejme predstavništvo za Beograd. D avl do vic Milorad. Hadži Prodanova 16, Beograd. 7279-1 PROTI ZAMENJAVI trgovskega poslovodskega mesta za Ljubljano. odstopim tr o —8.30 Zabavna glasbo, vmes objave in reklame. 8.30—8.40 M; in vi o športu. 8.40—9. V modernem plesnem ritmu. 11.—17. Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.—17.10-Domača poročila, 17.10—17.15 Zabavna glasba vmes objave. 17.15— 17.40 Želeli ste — poslušajte! 17.40— 18. Igra Mariborski instrumentalni ansambel. 18.—23. prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Ogled stalne galerijske zbirke od 9. do 16. ure. KINO Ptuj: ital. film »Rot nade«. Murska Sobota: amer. film »V dolini bobrov« in »Pol orala zemlje«. Zbori volivcev v Mariboru. Na področju otočine Center j« bil v četrtek v dvorani na Slomškovem trgu. prvi izmed 34-tih zborov volivcev, ki jih sklicuje občinski LO Center. Na dnevnem redu za 24 volilnih enot sta socialno skrb_ stvo i.n stanovanjska problematika Maribora, medtem ko bodo v volilnih enotah v obrobnih delih občine razpravljali tudi o sprejemu odloka za krajevni samoprispevek. Glede na izredno aktualne teme dnevnih redov je prav, da bodo tokrat zbon volivcev potekali dosledno po posameznih volilnih enotah in ne kot se je, proti predpisom, zadnje leto uveljavila praksa, dia so združevali volilne enote za zbore volivcev. Terenske organizacije SZDL in aktivi odborov so že razvili potrebne predpriprave i«n je pričakovati, da bodo zbori volivcev dobro obiskani i«n bodo dali marsikatero zdravo pobudo za rešitev pereče problematike občine Center, zlasti glede na stanovanjsko vprašanje. (jp) DVA NOVA STANOVANJSKA BLOKA bo začela letos graditi stanovanjska skupnost Marlbor- Center. Tako so sklenili na prvi skupščini novo izvoljenih delegatov hišnih svetov. En blok bodo zgradili pri novi železniški postaji v Domin kuše vi ulici, eden pa bo četrta stolpna zgradba na Gosposvetski cesti. V obeh blokih bo skupno 68. stanovanj. Gradbeni stroški so preračunani na 200 milijonov. Ker so že pripravljeni vsi načrti, bodo gradbena dela pričeli po vsej verjetnosti že v začetku maja in bosta oba bloka do jeseni pod streho. M Prirodoslovni krožek na Srednji kmetijski šoli že več let uspešno deluje v okviru Ljudske tehnike. Dijaki izpopolnjujejo svoje znanje zlasti v kmetijstvu. V letošnjem šolskem letu so predvajali že nad 30 strokovnih filmov, izmed katerih je bil film o vinogradništvu lastni izdelek krožka. Zelo velikega pomena so vaje v upravljanju kmetijskih strojev. Tudi fotoamaterska sek. cija se dobro razvija. Dijaki so si sami uredili in opremili temnico. Tako uspešno delo aktiva Ljudske tehnike na kmetijski šoli je velikega pomena, saj se večina absolventov zaposli na podeželju, kjer postanejo hkrati organizatorji Ljudske tehnike, ki posveča pozornost predvsem me. hanizaciji v kmetijstvu. ROJSTVA V MARIBORU Rodile so: Terezija Rojko, gospodinja, Zimica — Ireno; Amalija Preskavec, tkalka — Rožo; Marija Novak, . gospodinja — Franca; Jožefina Letonja, predi, ca — Zlatko; Ljudmila Mirnik, ing. arhitekture — Romana; Oti-lija Krajnc, gospodinja, Malečnik — Bojana; Marija Kolednik, gospodinja — Ivanko; Katarina Feuš. tkalka — Ljubomira; Terezija Erhatič, snovalka, Gaj — Bogomiro; Roza Lončarič — Antona; Alojzija ornik, gospodinja, Maina — Stanislava; Antonija Zel, gospodinja; Polički vrh — Milana; Marija Pa valeč, poljska delavka. Šentilj — Milenko; Maj. da Neumuller, nameščenka — Marka; Karolina Lesjak, gospodinja, Kozjak — Stanislava; Vida Kolmanič, tkalka — Draga; Marija Hadler, tkalka, Miklavž — Dragico; Neža Gselman. perica — Zlatka; Frančiška Gajšek, go_ spodinja — Branka; Terezija Gobec, gospodinja. Maharsika vas — Ireno. Vsem sorodnikom, znancem In prijateljem naznanjamo prekruto vest, da nas je dne 15. aprila pri izvrševanju svoje težke poklicne dolžnosti, v cvetu najiepše mladosti, za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni mož, atek, sin, zet. vnuk, ne£ak in bratranec MARJAN LANGUS elektromonter Pogreb našega najdražjega bo v torek, dne 17. aprila 1956, ob 16. uri iz eiektrocbrata Ptuj • Breg na mestno pokopališče. Žalujoči: rodbine LANGUS, KOLOBAR, NOVAK. AMBROŽ. STAJNBAUER. REPiC, ZORKO. SMREKAR, LEKIČ. Ptuj, Celje, Podvinci, Kapela, Vitomarci. Slovenski Javornik,' Maribor, Rim. 15. aprila 1956. PBED VELI V dobrih pogojih Nekoliko skromne, suhoparne napovedi v Športnih rubrikah te lini dajejo siutiti, da se v taboru — amaterjev športnikov, ki •imajo dnevno opravka ne z žogo, temveč z živim rekvizitom k »njem, pripravljajo v letošnji sezoni na pomembne dogodke. Velike konjske dirke, k| bodo 2». t. m. na civilnem letališču v Ljubljani (že četrte po. vojni), bodo samo _ skromen vnanji izraz tistega prizadevanja in dela, ki ga naša širša javnost ne vidi, mnogi pa niti ne vedo, kakšnega pomena je za naše gospodarstvo, se pravi kmetijstvo, pravilna konjereja. Tudi za to zvrst športa, če hočemo tako reči, pomeni letošnje leto važno prelomnico, kajti naši odgovorni forumi so se le pre pričali, da so to panogo doslej vse preveč zanemarjali. Konj je, ne glede na čedalje — Za obnovo konjereje so po— večjo mehanizacijo v kmetijstvu, trebni določeni pogoji (razstave, kmetom še zmeraj v ponos pri prostor itd.) je dejal d-olgo-delu in na tekmah, razen tega letni neumorni delavec in giavni pa pomeni v alpski deželi, ka- tehnični vodja prj Zvezi za kršn« je Slovenija, tudi-zelo ce- konjski šport tov Skofic. ki nam PRED VELIKIMI KONJSKIMI DIRKAMI V LJUBLJANI dobra kvaliteta skromno stezo tam, kjer se lahko vsaik čas odpravi v korist splošnim družbenim potrebam. Cilj konjerejcev pa je kajpak sodoben hipodrom v Ljubljani oziroma njen: okolici, kjer bodo lahko strokovnjaki na plemenitih medsebojnih športnih tekmovanjih opazovali kvalitetno rast vseh nastopajočih konj, mimogrede pa se bo v njihovih blagajnah zbiral denar, potreben za nadaljnje investicije. V konjskem športu ločimo kasaški in jahalni šport. Za slednjega se zanima predvsem mladina, medtem ko se s kasaštvom ukvarjajo starejši ljudje. Zibelka kasaštva je Ljutomer, od koder se je razširilo v ostale kraje države m je zlasti v Vojvodini naletelo na ugodna tla. Pri nas so doslej prevladovali hladnokrvni konji, dandanašnji pa že terja kvaliteto — toplokrvne živali. ki so zadružnikom m ostalim kmetom vsekakor v razve-dr lo in korist Zaradi slabe kvalitete tudi ni bilo pravega zani-prav 1e kar precej dobro lzvež-banega kadra. Zadnja leta je bi-manja za konjski šport, pa čelo več prireditev, predvsem so bila turnirska jahanja, v nedeljo, 29. t. m., pa bodo prve take pro_ pagandne dirke, kjer bodo nastopili kasači, galoperji. delovni konji toplokrvnih ras, njim pa bodo delali družbo še križanci. Za ljubitelje kasaštva bodo zani- mive dve enovprežni (denarni handicap) in ena d vo vprežna dirka ^svobodni handicap). V galopskih dirkah bodo sodelovali člani klubov iz Ljubljane in kmetje na delovnih konjih. Nasploh pa se ljubiteljem konj. skega športa obeta letos obilen spored tekmovanj, izmed katerih bo prvo že to nedeljo v Turnišču, 6. maja pa bo konjeniški turnir v svetovnoznanem kraju Lipici (dresurno jahanje in skoki čez zapreke) Tam bodo preizkušali ob tej priložnosti tudi konje — kandidate za o-limpiado v Stockholmu. Prav je. če povemo še, da smo vzlic vsem težavam. te vzgojili dva konja — jahača, ki bosta nastopila na najtežji preizkušnji sveta v Stockholmu, kar je vsekakor zelo vzpodbudno, obenem pa velja kot opozorilo, *da je konjereji vredno posvečati več pozornost: kakor doslej. Tov. Škofi c nam je v živahnem, razgovoru povedal za zaključek še to da bomo letos uvedli novost. ki je drugje po svetu^ že dolgo v praksi — preizkušnje vlečne moči konja. Lastniki konj, zbrani na določenem prostoru za’ te namene, bodo v teh disciplinah tekmovanja lahko ugotavljali moč in sposobnost svojih živali, kar bo zanje velikega pomena pri nadaljnjem prizadevanju za dosego čimboljše kvalitete. (st-1) neno delovno silo. Za uspešen razvoj konjereje se še kako zanima tudi JLA, ki bo težnje teh požrtvovalnih ljudi vsestransko podprla, da ne omenimo posebej velikega povpraševanja sosednih držav za naše znane polnokrvne' pasme. Sporočamo žalostno vest. da je po dolgotrajnem trpljenju v 89. letu starosti precminila naša teta DOVGAN MARIJA, roj. FRELIH Pogreb drage pokojnice bo y sredo. 18. aprila 1956 v St. Rupertu na Dolenjskem. St. Rupert. Žalujoča družina Frelih m ostalo sorodstvo. NAMIZNOTENIŠKI P ROBLEMI IN DOGODKI Zvezni turnir no Bledu ali v Ljubljani? je tokrat, očitno zadovoljen, pri- povedoval, da bo novi zakon o živinoreji nedvomno zelo ugodno vplival na kvaliteto. Torej, zdaj gre predvsem za levaliteto. ki Za konec letošnje naimiznoteni- kluba in svoj ta prednikov, ki že smo jo doslej vse preveč zane- šlce sezone bo v Sloveniji še vieč od leta 1843 dalje čuvajo ta naj- marjali. In če .se tega zavedamo zanicnivili tekmovanj. lepši naslov za mladinska moštva Na prvem mestu moramo med v naši republiki. Njihovi najne- njintj caneniti kvalifikacije za fi_ varnejši nasprotniki iz ZNTfC in bi radi čimprej zlezli na zeleno vejo, tedaj je treba tej pa. nogi resnično pomagati. Vsak nalni del I. oziroma II. skupine Ljubljana so se morali tudi to pot Itvi o rioimac c-tt/m nroctnr športnik ima danes svoj prostor, ček na soncu, kjer se lahko vadi . ^ nrirnf in usposablja za nastope, zato turnir. ki bl ju jmora. jpo prvot prvenstva države in pa zvezni moramo tudi tem koristnim živalim privoščiti za začetek vsaj Tekme poštarjev v peš hoji nem razporedu oba prirediti ljubljanski Odred na Bledu, in sicer v dnievih 28. in 29. aprNa oziroma 30. aprila in 1. mifja. Čeprav je prizorišče teh turnir- pinah. ki so jev torej že določeno, vendar ni vrstni red: 1. zadovoljiti s-acno z drugim mestom. Še slabše se je godilo Jeseničanom. ki so z lanskega drugega mesta pristali na četrtem. Vsega je nastopilo na tem tekmovanju 12 moštev v več sku-dosegle naslednji Triglav. Kranj. 2- PTT uslužbencev in 'delavcev za povsem zanesljivo, če bo res osta. ZNTK. Ljubljana. 3 Partizan. Ko_ Slovenijo pozval vse simdiicatae 1» Pri tem. in sicer zaradi nespo- čevje. 4. Jesenice. 5 ZNTK. Ljub- PTT podružnice naj izvedejo tek- razuena, ki je v zadnjem trenutku ljana B. 8. Partizan (K) B. 7. Tri- — c : V. . TZ* r, 4- vi T c t o 1 »v, n rl iimro-trem « >»1 a 1 elr.5 V* tvo »J Cfl SSu R H Po iv.On ( TC1 O Tč" n — mo vanj e pismonoš v peš hojn Kot nastal med uipravaml blejskih pod- Nenadoma le odšla oo večno Prva je izvedla tekmovanje sin- jetij In prirediteljem — zaradi fi. . . .... ; J--1 T.inKlio. »r—nnvov,; ♦«* ,lV— plačilo po triinsedemdescitletni življenjski poti. polni truda in dobrih del. zvesta in skrbna gospodinj a FRANCKA TREVEN upokojenka . Na poslednj/ poti jo bomo spre-mih v sredo. 13. aprila 1956 ob 15. uri iz Nikolajeve mrliške vežice. France Glinšek stolni vikar — namestnik. Umrla je nenadoma naša mama APOLONIJA S KR J AN C roj. Avšič Pogreb bo v sredo. 18. ajprila 1956 ob 14.30 uri iz Petrove mrl. vežice na Z*aJah. Žalujoči: hčerka Nada z družino. Nikolaja; sinovi: Milan, Avgust, sestra Urša in brata Leopold in Ciril ter ostalo sorodstvo Po mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena dikalna podružnica PTT Ljubija- namenili vprašanj. Vse tako kaže, na I. Tekmovalci so dosegli lepe rezultate, saj so kar trije prese- iav B, 8 Partizani (K) C. 9. Kovinar (Maribor), 10. Maribor. 11. Litostroj in 12 Papirničar- Med da ho turnir s kvalifikacijami najboljše posameznike je treba vred najbrž izveden v Ljubljani, gli lanskoletni najboljši čas za .posebno v primeru, če se bo pri-vsega s min m lo sekund Proga reditelju posrečilo preskrbeti za- Vlč)°l^SaBre^vi?l.giiSovSo ta dost“° . 5le^1? To bo Dragomer do osnovne Sole v Logu mortl,a izvedljivo ker bodo o prvo-tn nazaj, skupaj 15 km. majskih praznikih skoraj vsi ta- Zmagai je Franc Ziherl (Vodice ternati prazni, nad Ljubljano) s časom 1:38.00 ” pred Mavcem (Preserje) 1:38.05, Stremljanom (Kresnice) 1:33.15, LoStrekom (Rovte), Poljancem (Lj.) itd. _ , _ „ _ Najboljši se bodo udeležili tek- in drugih, ne da bi morala za moštev. Pri tej oceni je brez po- ra-zen članov zmagovitega moštva prišteti še Kerna ta Kostanjška (oba Ljubljana). Tako so sedaj za nami vsi prvenstveni nastop; iz sezone 1955_ 1956. Izcoed štirih moštvenih prvenstev so tri osvojili igralci in Ce pojde vse po sreči, si bo ta- Igralke kranjskega Triglava, ecie-ko lahko množica ljubiteljev igre Pa Odred iz Ljubljane, z belo žogico lahko kar doma Posebno zanimiva pa je razvr- ogledaia igre naših svetavnozna- stitev najboljših klubov, če jih nih mojstrov Dolinarja, Harangoza .ocenimo po uspehih posameznih movanja na zboru poštarjev Slo venije 1. maja v Celju- F. K. PO DOLGEM SPET — ROKOBORBA V LJUBLJANI V nedeljo Je bil v Ljubljani prija, teljski dvoboj rok o borcev Ljubljane in Zagrebške Lokocnoti ve. še povrnili. Kljub temu. da so v vrstah Ljubljane nastopili pretežno novinci, so ljubljanski rokoborci dajal; gostem dober odpor in so izgubili srečanje le s 3:5. V posameznih kategorijah so zmagali: v banta- ogled teh nastopov potovati na Bled. in trošiti še denar za potovanj«. Blejčani in njihov tujski promet pa bodo ob dohodke, ki so jim bili namenjeni z izvedbo tega turnirja. Na tekmovanje samo se bomo Zadnje tekmovanje za prvenstvo LRS Preteklo nedeljo je bilo .končano mama. sztra mama. sestra in mu Kruhaik nad Klobučarjem, v je zadnje letošnje tekmovanje za t©t*a TEREZIJA MESARKO roj. Novak Na zadnji P»ti jo bomo spremili v sredo. 18. aprila ob 10. uri dopoldne jzipred hiše žalostri v Ca-težki gori na domače pokopališče Čatež. Žalujoči: mož Bernard, sinovi Jože z družino. Maks. France z ženo. hčerke Julka Bročdč z družino, Z alka. Msrija. Ani. Milena ter ostalo sorodstvo. Čatež. Ljubljana. Novo mesto, Trebnje Trbovlje. Maribor, Sv. Križ. 16. aprila 1956. peresnolahki; Valentinčič (Lj.) nad namiznoteniško prvenstvo LRS. Lončarjem, v lahki: Rome (Lj.) nad Bašičem, v vveltrski Pižir nad Kovičem (Lj.), v vveltrski Knjaz nad Logarjem (Lj.). v STednji: Lajovic (Lj.) nad Volčanškom. v poltežkii: Kocbek nad Kokoljem (Lj.) in v težki Zikovič nad Kaj-soen (Lj -)- Sk. To pot so se za člani zbrali v Kočevju še mladinci, da bi si izbrali novega moštvenega prvaka Vzlic temu pa je tudi tokrat osta_ _ ^___ lo kar pri starem. Igralci kranj- v Nigeriji je atlet Čikbohi skočil v skega Triglava Teran, Plut in Ce- višino 2.06 m, kar je eden najboljših srei so ohranili tradicijo svojega letošnjih rezultatov. mislekov na prvem mestu Triglav s 17 točkami, ki mu sledijo: 2NTK Ljubljana (10), Odred in Partizan Kočevje (8) ter Jesenice (5). To, vsekakor neuradno razvrstitev lahko gledamo kot spričevalo o stor-. jenem delu v posameznih klubih, obenem pa tudi kot splošno merilo moči njihovega članstva. N. D.) * Crvena zvezda je v ženski zvezni košarkarski ligi premagala zagrebško Lokomotivo s 75:43 (39:23). Zvezda je s to zmago že osvojila naslov državnega prvaka — enajstič zapovrstjo. Lokomotiva je dan prej izgubila z Radnič-kim 40:54 (19:21). Na atletskem tekmovanju v Lagosu Sporočamo, da Je umrl moj ljubi mož, oče J02E OREHEK Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 17. apr. 1956 ob 16. uri iz Jožefove mrl. vežice na pokopališče Zale. 2alujočl: Sena Amalija, hčerka Elica z družino ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 16. IV. 1*56. V globoki bolesti sporočamo, da je dotrpel in nas za vedno zapustil ljubljeni mož. predobri oče. stari oče. brat in stric dr. Urbanc Anton dvetnik Pogreb bo v torek, 17. aprila 1956 ob 16.50 iz Andrejeve mrliške vežice na Žale. Žalujoči: žena KATICA, sinovi dr. Anton, dr. PETER, VLADIMIR abs. iur., snaha prof. LEA roj. Seljak; vnukinja SONJA; sestre in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Sv. Štefan na Zili, Caracas, Toronto, Montreal, 15. aprila 1956. 'mm In še enkrat prisegam pri vseh ’ udičih v peklu in pri glavi Janeza Krstnika, da ne pojdem prej iz te dežele, dokler si ne bom napravil premoženja. A povem vam, in to morate vsi vedeti, da bo to vsekakor veliko premoženje.« »Kaj imaš ti za premoženje?« je vprašal Bettles, ki je stal pri stolu in nežno objemal Daylightovo nogo. »Da, koliko? Kaj 'imenuješ ti premoženje?« so zaklicali drugi. Davlight je za trenutek utihnil in se zamislil. »Štiri ali pet milijonov,« je rekel počasi in dvignil roko, da prosi za mir, ko so njegovo izjavo pozdravili z viharnim, porogljivim smehom. »Biti pa hočem pameten, zato vam pravim: najmanj milijon. To pa je tudi najmanj, sicer ne bom šel iz te dežele.« Spet so sprejeli njegovo izjavo z viharnim smehom. Ne le. da celo ves izkupiček od Yukona do semkaj ni dosezal petih milijonov, marveč ni še tudi nihče našel zlata, ki bi bilo vredno sto tisoč, kaj šele milijon. »Poslušajte me vsi. Danes ste videli, kako je Jack Kea* rns sledil svoji slutnji. Preden smo kupili, smo ga imeli. Trije kralji, ki jih je imel v roki, so bili malo vredni, toda on je vedel, da bo dobil četrtega — to je bila njegova slutnja — in dobil ga je. In povem vam. tudi jaz imam neko slutnjo. Kmalu se bo na Yukonu mnogo zadelo in to bo zelo kmalu. Ne mislim na drobtine, ki jih najdemo v Moosehideu ali pa v Birch Creeku. Mislim na najdbo ob kateri se nam bodo lasje ježili. Povem vam, ljudje, zlato leži tu in le še čaka, da ga vzamemo. Nihče ne more zaustaviti njegovega odkritja. Tam je, kjer boste v bližnji prihodnosti sledili mojim mokasinom, če me boste hoteli najti; nekje v deželi Indian Kiverja, Stewart Riverja ali Klondike Riverja. Ko se bom vrnil s pošto, se bom odpravil tjakaj, in to tako naglo, da v dimu ne boste mogli videti niti mojih sledov. Dečki, prišlo bo do zlata že pod travnatimi koreninami —m sto dolarjev v vsaki ponvi ga bo — in do stampede*, ki bo štela več kot petdeset tisoč mož. Ko bo prišlo do najdbe, boste vi mislili, da se je odprl pekel.« Daylight je dvignil kozarec k ustom. »Na vaše zdravje in upam, da boste takrat rsi zraven!« Spil je, stopil s stola in spet padel v Bettlesove medvedje šape. »Ako bi bil jaz ti, Daylight, danes ne bi vozil,« je svetoval Joe Hines, ki je bil malo prej zunaj in je pogledal toplomer. »Dobili bomo lep mraz. Ze zdaj je dvainšestdeset 6topinj pod ničlo in še vedn- pada. Raje počakaj, da bo topleje.« Dayli0ht se je nasmehnil, a z njim so se nasmehnili todi drugi. »Popolnoma tebi podobno, rumenokljun!« je zaklical Betles. »Da bi se bal tega mraza! Prekleto slabo poznaš Daylighta, če misliš, da ga lahko zadrži mraz.« »Zmrznila mu bodo pljuča,« če bo potoval v tem mrazu,« se je glasil odgovor. »Hudiča mu bodo zmrznila! Poglej no, Hines! Samo tri leta si v tej deželi in se še nisi prav navadil nanjo. Videl sem Daylighta, kako je v enem dnevu prevozil petdeset milj navzgor po Koyokuku, in to tistega dne. ko je toplomer pri dvainsedemdesetih stopinjah razneslo.« Hines je zaskrbljeno zmajeval z glavo. »In prav takšnim ljudem zmrzujejo pljuča,« je tarnal. »Ce bo Daylight odpotoval, preden bo popustil najhujšl mraz, se ne bo prebil — posebno še, ker potuje brez šotora.« »Tisoč milj je do Dyee,« je razlagal Bettles, ko je splezal na stol, podpirajoč svoje mlahavo telo z roko, ki jo je držal okrog Daylightovega vratu. »Tisoč milj večinoma ne- * Stampeda (§pan.) — tekma za zlatonosna zemljišča. •— Op. prev. . izvožene poti, pa vendar si upam z vsakim chechaquom staviti, kolikor hoče, da bo Davlight v enem mesecu v Dyei.« »To bi bilo več kakor trideset milj dnevno,« je svaril Doc Watson, .»pa tudi sam sem že precej prepotoval. Snežni vihar na Chilkootu bi ga zadržal teden dni.« »Drži,« je suho rekel Bettles, »toda teh tisoč milj od Dyee nazaj bo Daylight spet prevozil v enem mesecu; stavim pet sto dolarjev, da bo tako, snežni vihar pa naj vzame vrag!« Da bi podkrepil svojo izjavo, je potegnil iz hlačnega žepa svojo mošnjo z zlatom, ki je imela obliko klobase, in jo vrgel na točilno mizo. Doc Watson je takisto zalučal svojo na mizo poleg njegove. »Počakajta!« je zaklical Davlight. »Bettles ima prav, toda tudi jaz hočem staviti. Stavim pet sto, da bom čez šestdeset dni stopil skozi vrata Tivolija s pošto iz Dyee.« Zaslišali so se dvomeči glasovi in ducat mož je. takoj izvleklo svoje rrfošnje. Jack Kearns se je prerinil skozi množico in pritegnil Daylightovo pozornost. »Držim te za besedo, Davlight,« je zaklical. »Dve proti eni, da tega ne zmoreš — niti v sedemdesetih dneh ne.« »Nobene miloščine, Jack,« se je glasil odgovor. »Stava caj bo ena proti eni in naj ostane pri šestdesetih dneh.« »Sedemdeset dni in dve proti eni, da tega ne zmoreš,« je vztrajal Kearns. »Fifty Mile bo široko odprt, a led na rečnih bregovih nezanesljiv.« »Kar si priigral od mene, je tvoje,« je nadaljeval Day-light. »Prekleto. Jack, ne morem dovoliti, da mi to vračaš na tak način. S teboj sploh nočem staviti. Ti mi samo skušaš vrniti denar. Toda nekaj ti hočem povedati, Jack. Novo slutnjo imam. Nekega dne bom dobil vse to nazaj. Le počakaj, da odkrijejo veliko zlato žilo v gornjem toku reke. Tedaj bova spet zaigrala, kakor se spodobi za može. Velja?« _ Stresla sta si roke.