NAPREJ!
Vse za napredek slovenskega ljudstva!
Časopis «NAPREJ!» izhaja dvakrat mesečno, in sicer 4. in 18. — Uredništvo, administracija in ekspedicija je v Ljubljani, Dunajska cesta št. 20. — Vse denarne pošiljatve je pošiljati na naslov: «Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.» — Vse dopise in spise na uredništvo. — Naročnina za celo leto : K 2‘50, za l/2 leta K 1'25, v Nemčijo K 3'—, v Ameriko K 4’60. — Posamezne številke 8 vin.
Stari svet je praznoval pred nekoliko dnevi svoj slavni dan, svoj dan vstajenja.
Duhovniki, ogrnjeni v prekrasne plašče, oblečeni v najlepša praznična oblačila, obdani s celimi krdeli asistujočih, so žrtvovali v cerkvah svojemu bogu. Povsod je odmeval spev, godba in molitev, svilena krila so šumela, svetle sablje so rožljale, bobni ropotali, streli bobneli v svetel spomladanski dan. Pred dvemi tisočletji je dovršil ustanovnik krščanstva slavno svojo zmago z vstajenjem od mrtvih, dokončal svojo zmago nad sovražniki resnice, pravičnosti in ljubezni... V bujnem razcvetu pomladi, ob veselem žvrgolenju ptičkov in radujočih se solnčnih žarkov, razveseljeval se je v ta dan ves krščanski svet.
* * *
In danes? Danes praznuje drugi, novi svet, svet ubogih in nezadovoljnih svoj slavni dan, svoj pivi maj.
Mase, ogromne in neštevilne mase delavskega ljudstva so proglasile ta dan za svoj praznični dan, na kateri manifestujejo za to, česar jim v današnji družbi nedostaja, in sicer: resnice, pravičnosti in bratstva.
Mase delavskih mož in žen vseh naroda in zemelj so si določde ta dan k velelepi skupni iz-
maj.
javi, k mogočnemu protestu proti družbi, v kateri nahaja delavski človek mesto pravičnosti krivico, mesto resnice laž in mesto bratstva sramotno izkorišče v alno zatiranje!
Na ta današnji delavčev dan ne pojo zvonovi, ne razširja se vonj kadila in dišav, ne pojo se zahvalni korali — le delo počiva, le tovarne, delavnice in rudniki vživajo neznani jim doslej mir. V ta današnji dan se po ulicah ne blešče uniforme, ne šume leskeča se svilena krila, bobni ne ropočejo v slavnostnem razpoloženju — danes na praznik trpinov korakajo le črne delavske mase z izrazitim, energičnim čelom, z rdečimi nageljni, pojoč pesem delu.
«Proč z robstvom! Živi naj pravična nagrada delu. Sem s pravicami, sem s svobodo, sem s prosveto! Ta gesla se ču-jejo, ta gesla, ki kličejo, vpijejo, grme v vse vrste teptanih, nezadovoljnih, ubogih in potlačenih.
Torej :
Kdor si delavec, protestuj! Pridruži se ti naši armadi, ki gre neprestano, odločno in neustrašeno za trdnim svojim ciljem : Za pravičnostjo, za izobrazbo in za blago-stanomvseh.
Živel naš edini delavski praznik, živel naš prvi maj!
Na Štajersko!
7. maja pojdejo delavci zelene Štajerske na volišfe. 180 000 jih je — izvoliti imajo deset poslancev, ki naj zastopajo interese potlačenih v deželnem zboru v Gradcu. Slovenski delavci imajo kot pripadniki slovenske narodnosti le dva mandata; za nje so ustvarili 9. in 10. volilni okraj. Socialno-demokratična stranka je postavila v vsakem teh dveh okrajev svojega kandidata:
v devetem okraju je voliti : sodrug
Josip Kitek
adjunkt južne železnice v Pragerskem
v desetem pa: sodrug
Ignacij Sitter
rudarski tajnik v Trbovljah.
7. maj naj lo dan zmage!
Na delo, da prideta ta dva kandidata v deželni zbor kot poslanca, kot zastopnika slovenskega proletarijata.
L I STE K.
Tajnosti španske inkvizicije.
Spisal M. V. de Fereal.
Šesto poglavje.
Krlvoverčeva hiša.
14. nadaljevanje.
Aposteljnovo bivališče je bila osamljena koča sredi prostranega vrta, ki ga je rosil Gvadalkvivir s svojimi valovi. Apostelj je bil eden izmed onih patrov, ki so se prostovoljno držali pravil reda, drugače pa niso pripadali nobeni meniški bratovščini.
To je bil tisti duhoven, ki smo ga bili videli v Čapini taverni.
Izbral si je bil to skromno samoto, v kateri se je lahko odpočil od svojega apostolskega dela, in pa ker je vsled oddaljenosti od mesta ter svoje lege na reki lahko služila kot zatočišče žrtvam inkvizicije.
Bilo je drugi dan od dogodkov, ki so se bili doslej odigrali.
Dolores je bila sama v sobi, ki jej je služila za pribežališče. Noč je že začela legati na zemljo in zatemnevati okolne predmete, pretvoreč reko
v Č n svetlikajoč se trak. Četudi je zunaj pihal oster veter, je Dolores odprla okno, si popravila z belo roko lase raz lice ter izpostavila razbeljeno čelo hladnemu dihu zraka.
Temna slutnja je objela njeno dušo, oči so jej zatekle od joka in modrikaste žilice po obrazu so dajale njenemu obličju izraz marmorja.
Od globoke bolesti je iskala utehe v molitvi. Smrtonosna rana njene duše pa se ni za hip ni polajšala. Devojka nedolžnega srca, bistrega razuma in čistih načel, ki je doslej smatrala duhovna za nekaj mnogo višjega od navadnega človeka, ni mogla več pogledati brez najglobo-kejšega gnusa v ponos razudanosti in licemerstva, v katerem so se valjali oni ki so govorili v imenu Kristusovem ter se celo izdajali za njegove služabnike.
Prevzame jo obup, ta takorekoč neozdravljiva rana, ter jej napolni srce s smrtonosnim strupom, ki s svojim želom mori in uničuje.
»Kaj," vikne v skrajnem ogorčenju, „taki so torej služabniki gospodovi? To naj bodo pred-stavitelji božje volje? Oh, če je Jezus nekdaj iztiral trgovce iz templja, mar ne bi pregnal zdaj tudi inkvizitorjev? Mar ne bi plamena grmad, k: jih palijo, obrnil, da bi požgal njé same?"
Žarka, sveta jeza je napolnjevala srce deklice, toda spomnivši se svoje slabosti napram strašni sili inkvizicije, se vpraša vsa užaloščena, je li je bog pozabil na svoje stvarstvo. Že se je je po-loteval dvom, a od tega do nevere je pa le še en sam korak.
„Jezus, Jezus !“ zaihti vsa obupana, „Ti, ki si zamogel samo ljubiti in blagoslavljati, zakaj trpiš zločine teh krvnikov?"
„Da bi očistil dobre!" odvrne za njo blag, tolažeč glas.
Ko se Dolores obrne, odkoder je bil prišel glas, zazdi se ji, da vidi samega Kristusa pred seboj. Taka vzvišena blagost je počivala na obličju, da se je zdelo, kakor da je obdano s svetniškim bleskom. Bil je apostelj.
„Oh, oče moj,“ zašepeče deklica in poklekne pred njega, „oče moj, pomagajte mi; kajti pojemam in ugašujoča mi duša zamore verovati samo še v hudo. Ali se je spustil satan na svet, da prežene z njega pravega boga?“
„Dete," zavrne jo apostelj, položivši svojo roko na njeno razbeljeno čelo, „a odkod naj bo
slabost, da zavlada moč? Mar ni zlo slabo, dobro pa močno ?“
„Nikakor!" odgovori Dolores s povzdignjenim glasom. „Zlo je močno, ker slabi preganjajo dobre."
„Tudi Kristus je trpel, pa je zopet močan, ker je bil bog! Mar nisi kristijanka, da se odrekaš Kristusu ?"
„Oh, oče moj, odpustite mi!" prosi deklica. »Jaz ne čut m mučeniške moči, ampak zdi se mi, da imajo ljudje pravico do sreče."
„Sreča! Evo, tu je!" odvrne apostelj, položivši roko na srce.
„Je ni!" vikne Dolores polna razočaranja, »ker niti to zatočišče ni inkvizitorjem nedotakljivo."
„Ali zamorejo oni ustaviti njegov utrip ali pokvariti je?“ odvrne apostelj. „Zamorejo li oni pregnati iz njega kako ljubljeno sliko ali pa vero tvojih očetov? Mar ne čutiš v sebi nadčloveške duševne sile, ki Ti veleva: Naprej! Ne boj se; ljubi in veruj! Telo lahko pokončajo; to pa, kar živi v nas, je večno, ki ne umre in živi kakor božji dih 1“
„O, tisočera Vam hvala !“ se zahvaljuje deklica, poljubljajoč roke svečeniku in močeč jih s solzami. „Hvala Vam, ki me tolažite, bogu samemu ste podobni.11
Apostelj iztrga roki iz njenega objema; skromnost njegova ni mogla prenesti take ponižnosti, da skoro oboževanja, dasiravno drugi Patri v Španiji niso tega smatrali le za čast, •harveč naravnost za dolžnost.
Dalje sledi.
Delavcem ua Zidanem mosta, v Brežicah, na Laškem, po celjski okolici, po savinjski dolini in na Pohorju 1 7. maja bo dan odločitve! Pojdite povsod vsi na Volišče! Vsak pa naj ima zapisano na 91asovnici:
Ignacij Sitter
Radarski tajnik in občinski odbornik v Trbovljah.
Nadelo! Vsak naj stori svojo dolžnost kot volilec in kot agitator!!
ZMES.
Majski List! «Delavska tiskovna družba v Ljubljani» je izdala za leto 1909 krasen «Majski List». Izborna vsebina, lepa slike, prijetna oblika. Cena savno 40 vin. — Naročmki «Napreja»! Klor še nima «Majskega Lista», ta naj ga takoj naroči. Na «Delavsko tiskovno družbo v Ljubljani» naj pošlje 45 vin., pa ga takoj dobi. Brez denarne pošiljatve ga ne dobi, kajti dogodilo se je doslej že prečesto, da je kdo tupatam raročil brošuro ali knjigo — dobil jo tuli — plačal je pa ni ! Zaradi 40 ali 70 vin. se ne prepira rado — zato je pa najbolje, da se z naročitvijo tudi kar denar pošlje.
Razprave VII. rednega zbora jugoslovanske socialno-demokratičae stranke v Avstriji so izšle v posebni brošuri, ki jo je izdala «Delavska tiskovna družba v Ljubljani». Gena brošure je 6 0 vin. Razprave so ze!o zanimive. Priporočamo jih našm čitateljem kar najtopleje.
Na Kranjskem se bo moral boj proti kleri-k.lumu še vse bolj poostriti. Zmaga pri zadnjih deželnozborsk h volitvah je našim kkrikalcetn kar pamet zmešrla. Kar divjajo po svojih listih. Posebno na socialne demokrate imajo nap rjeno. Lažejo se o njih, da se kar kadi. No, uspehov ne žanjejo z lažmi veliko, ker jim soc. dem. časopisje razkrinkava njih nakane. — Š rimo zato, kolikor le gre, «Naprej» in «Rdeči Prapor», kajti s tem oviramo njih nakane najbolj.
Pobožni tat in župnik. V Logarovcih je bil neki revni vdovi, Ani Poženelovi po imenu, ukraden edini prašiček. Kdo je to storil — o tem je bil slehern Občinar vasi Logarovci že v naprej prepričan. Balant Komparetov je bil povsod zraven, kjer je kaj zmanjkalo. Bil je sicer veren kristjan, pobožen, nobene maše v cerkvici ni zamudil. Dokazati se mu je malokdaj moglo; zlasti mu sedaj vdova Poženelova ni mogla ničesar reči. Vendar je šla k župniku v župnišče potožit svojo nesrečo in sumnjo obenem. Župnik je takoj poklical Balanta. Ko pride, začne župnik:
„No, glej ga grešnika grdega ! Balant, Balant, kaj si zopet napravil? Ukrasti ubogi vdovi edinega prašička, to ne gre, to je grdo, zelo grdo..."
„Prečastiti gospod! Kaj me dolžite, tega nisem jaz napravil, za res ne . . .“ odgovarja Balant predrzno.
„To le tukaj govoriš. Pomisli pa : kako bo pri zadnji sodbi božji na sodnji dan?... Tam
se bo pokazalo... Tam bo sv. Peter, tam bo sam bog, tam bo Poženelova, tam bom jaz ... Kako se boš pa potem zagovarjal?'
Balant premišljuje in premišljuje. Pretreslo ga je, kar mraz ga je obšel po vseh udih. Kar se pritisne k župniku in mu zaupno pošepeta: „Prečastiti gospod... ali bo prašiček tudi tam?"
„To se razume samoobsebi! A — kaj pa porečeš, Balant, kaj,' odgovori mu župnik.
Balantovo lice se razjasni in zasveti. Veselo in zadovoljno vzklikne:
„O, prečastiti gospod — kaj porečem, kako se bom zagovarjal? I, no, porečem : Ženska, Poženelova, kaj pa hočete od mene — saj imate tukajle vašega prašička...'
Zakaj jezuiti v svojih samostanih ne pojo? Pri pojedini v gradu cesarja Friderika I, ki je bil znan kot odločen svobodomislec, so se o tem razgovarjali gostje : zakaj jezuiti v svojih samostanih ne pojo tako kot drugi menihi. „Roparske ptice sploh ne pojo,“ je odgovoril cesar Friderik L, ki je imel jezuite zelo v želodcu.
Česar «Domoljub» ne poroča. V mirici je te dni sedel na zatožni klopi župnik J. Neumannn iz Zabrza. Obtožili so ga, da se je pregrešil na sedmih deklicah, ki še niso dosegle starosti 14 let, in na treh, ki so 14. leto že prekoračile. Obsodili so ga na tri leta težke ječe.
«Uslfedni lidova založna» v Brnu. Pod tem
naslovom eksistira v Brnu na Moravskem delavska hranilnica, ki jako lepo deluje. Centralo ima v Brnu, Kobližoa ulica št. 22, fihalki pa sta v Kra-lovem Poli in v Opatovicih. Tudi v Ljubljani kot v središču Slovenije bilo bi potreba ustanoviti podobni denarni zavod, ki bi imel #liaike po vseh drugih delavskih krajih. Prosimo sodruge, naj o tem razmišljujejo!
Kdo drži z Židi? Češki časopisi so te dni poročali, da je znani višekredski kapitelj v Pragi zopet dal v najem svoje prekrasno posestvo Drasty (okraj Kaslin) Židu Sachslu. — Zakaj? To je jasno, kdor pozna katoliško duhovščino. Ker žid dobro plača in postreže gospodom iz kapiteljna. Kanonik Burian ali kdo drugi od kapiteljske gospode se voze po Drasteh v židovski kočiji. Katoliškemu kapiteljnu tudi nič ne škoduje, da ga zastopa v občini, v kateri imajo
Drasty viriini glas, kot namestnik Žid . . Da, da, denar, to je glavno!
::	Našim rodbinam priporočamo ::
Kolinsko cikorijo!
Iz ljubljanske okolice.
Šiška. 18. aprila smo Š'škarji imeli kar cel teater. «Pri raci» so se zbrali Zizibambule iz cele Slovenije. Od Ribnikarjevega Dolfela do znanega klovna v Trstu ... vse je bilo v Šiški na . . . zaupnem shodu. Ustanovili so zopet «raco», dr. Mandič je bil krstni boter. Spustil je govoranco, konfuzn i kot je Mandič sploh. «Slov, Narod» je prinesel to konfuznost v posebnem članku. Malovrh od «Slov. Naroda» je včasi nagajiv, zlasti sedaj je rad Mandič je govoril v Š:ški, dejal pa je: «Zame je zgodovinski dan, ker mi je prvikrat prilika, da govorim v Ljubljani.» Možakar ne loči Šiške od Ljubljane. Seveda tudi premnogo druzega ne loči. Neve: kaj je revolucija, še manj: kaj je evolucija. Nemci in Angleži smejo biti — Mandič jim to dovoli, internacionalni, Slovenci pa ne. Mandič sicer ve, da «je potrebno organizaciji kapitalistov postaviti nasproti organizacijo delavcev», vendar «slovenski delavci so ne smejo postaviti na razredno delavsko stališče», ker se zaradi solidarnosti proletarcev ne sme žrtvovati narodnost . . . Kolobocija nad kolobocijo. Ubogi Tržačani ! Uboga N. D. O. ... » Mi Šiškarji j h iz dna duše obžalujemo. Pošteni šiškarski delavci ne maramo fraz narodnih politikastrov; —gospod Seidl je v Šiški vodja N. D. O., to je dokaz, da se je poštenim delavcem izogibati elementov, ki ribarijo za kapitaliste.
Šiška. — Vprašanje: kdaj etvori Kon-sumno društvo za Ljubljano in okolico v Šiški svojo prodajalno, bo rešeno takrat, kadar bo dovolj članov in dovolj kapitala. Zaupnike opozarjamo, naj podvoje svoje delo. Nasprotniki delujejo z vsemi močmi! Pozor!
Dobrova. Na naši pošli uradujejo sicer «domačini» (Rantova družina je že takorekoč doma na Dobrovi), ali kljub temu — domačinov ne poznajo. časopise vračajo upravništvom nazaj, če le ni hišne številke napisane, dasi je naslovnik poznat
vsakemu otroku. To seve velja glavno za socialistične časopise. Nam se zdi stvar taka le: Kadar poštna upraviteljica na Dobrovi zagleda socialno-demokratični časopis «Naprej» ali pa «Rdeči Prapor», takrat jo obide strašna pozabljivost, srce ji ofrpne in razum preneha funkcionirati — ko pa zagleda «Domoljuba», hoj, pa ve že vse natančno. Ja, ja — tako je pri nai na Dobrovi. Upamo sicer, da bo kmalu bolje.
Glince (občina Vič). Opozarjamo delavce in obrtnike na Glincah in na Viču, naj pristopijo vsi do zadnjega v «Konsumno društvo za Ljubljano in okolico», ki ima na Glincah svojo prodajalno. Dosedanje delovanje gbnške prodajalne se je izkazalo za izborno. Vsak član je lahko s prodajalno in z blagom iz prodajalne povsem zadovoljen!
Iz Tržiča.
Organizacija. V «Napreju» in na shodih seje že razmotrivala vrednost in pomen strokovne organizacije, ali kljub vsemu temu jih je pri nas še vse polno, ki nočejo razumeti zruisla organizacije. Nekateri pa razumejo, ali izgovarjajo se, da so doneski previsoki. Prijatelji: z nič se ne naredi več kot nič. Ge hoče katero koli društvo napraviti kaj vrednega, mora imeti sredstva zato; brez sredstev ne gre. Naše delavske organizacije, ki stoje na razredno-delavskem stališču so to, kar so vzrasle iz samih sebe. — Zato poživljamo vnovič tržiške čevljarje v — čevljarsko, predilničarje v — pre-dilničarsko in strojarje v strojarsko organizacijo.
Draginja, v Tržiču imamo delavci slabe zaslužke pa — drago življenje. Meso in móka, to dvoje, kar rabimo največ, je tudi najdražje. Žj ta draginja bi morala dati dovolj misliti in pa privesti slednjega v vrste strokovno organiziranih so d rugo v.
Iz Trbovelj.
Klerikalci so prečudni ljudje. Za kandidata proti Sitterju so postavili nekega bogataša, pravijo, da mn je ime Piš ek, in hočejo, da bi ga delavci volil». Smešno, presmešno. Delavci bodo volili Ignaca Sit terja.
Trbovlje. Vse delavce v Trbovljah opozarjamo, da je 7. maja volitev v deželni zbor štejerski. Sveta dolžnost vseh delavcev je, da se udeleže volitev in oddajo svoj glas sodrugu Ignacu Sitterju, rudarskemu tajniku v Trbovljah. Nikdo naj ne ostane doma!
Ignac Sitter, rudarski tajnik in občinski odbornik v Trbovljah, bodi zapisano na volilnem listku vsakega delavca. Listke s tem napisom je oddati 7. maja na volišču. Na delo!
Dolžnost trboveljskih delavcev je, da delujejo z vsemi močmi (kolikor jim je le mogoče), da pride zadnji volilec na volišče ter da vsi glasujejo za Ignaca Sitterja!
Iz idrijskega okraja.
Brez laži ne shajajo. «Slovenec» je po izvršenih občinskih volitvah tolažil svoje čitatelje : da so soc. demokratje in naprednjaki zato zmagali, ker so imeli tri kočije, s katerima so vozili volilce skupaj. Ni čudo, da so bili klerikalci v taki manjšini, ker so na naši strani vse po trikrat videli, Čudno se pa je klerikalcem zdelo tudi to, da so jih pustili njih voliici iz okolice na cedilu ter volili naše ljudi. Župnik Lah je ob prvi priliki iz prižnice po pasje osmirjal nezveste volilce iz Gor, ali to ne bode prav nič pomagalo, ker tudi na kmetih se pričenja topiti klerikalno maslo. Hvala pa zavednim volilcem, ker so vendar enkrat volih po lastnem prepričanju.
Maščevanja. Po končani obč. volitvi dne 26. marca je napravilo občinstvo pred mestno hišo iz nje odhajajočemu gerentu Zazulu špalir ter klicalo «dol z gerentom, proč žnjira». Gsrent se je množici ironično smejal. Ko pa je pnšel čas izplačila mesečne plače dvema občinskima pometačama, je odtegnil gerent vsakemu po 4 K. Češ, vidva sta bila tudi med onimi, ki so vpili «proč z gerentom». To gerentovo postopanje je skrajno nesramna predrznost. Ge sta res bila moža pri ovaciji navzoča, je to le dokaz, da britko čutita g rentovo samo-držtvo. Kar 4 K — težko prislužene krone delavcu odtrgati — ki se že tako težko preživ», je res prava katoliška človekoljubnost.
Javni rudarski shod, ki se je vrš 1 dne 18. pretečenega meseca, je jako dobro uspel. Dvorana pri «Črnem orlu» je bila premajhna: množice so stale še zunaj. Shod se je bavi! pri 1. in 3. točki z odgovorom, ki ga je dalo rudniško ravnateljstvo na resoluc;je, stavljene 21. marca t. 1. Sodrug Alojzij Uršič je prečital odgovor, v katerem se izreka rudniško ravnateljstvo glede resolucije 1.: «da se zahteve pod L, II. in III. točko popolnoma uresničijo, zahteve pri točkah IV. in V. pa se kratkomalo odklonijo. Na resolucijo 2. glede izpo-
polnitve dekliške ljudske šole in regulacije učiteljskih plač odgovarja rudniško vodstvo, da obrača vso pozornost ne le dekliški, ampak tudi deški ljudski šoli, ter da je predloge za izpopolnenje rudniške ljudske šole predložilo ministrstvu za javna dela potom deželnega šolskega sveta». Po prečitanem odgovoru je podal sodrug Ivan Štravs podrobnejše pojasnilo, katero so navzoči rudarji vzeli na znanje ter sklenili poslati rudniškemu vodstvu sledečo spomenico, ki je bila enoglasno sprejeta:
«Javni rudarski shod, vršeč se dne 18. aprila 1909 v pivarni pri «Črnem orlu» v Idriji, je sklenil:
Na odgovor, ki ga je dalo c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji na stavljene resolucije z dne 21. marca t. 1., izjavlja shod sledeče:
1.	Rešitev na resolucijo 1. pod točko 1., II. in III. vzamejo zborujoči rudarji na znanje s pripombo, da se v obljubljenem roku zahteve tudi v polnem obsegu uresničijo.
2.	Pri zahtevi, navedeni v točki IV., delavstvo še vedno vstraja ter bo skušalo v doglednem času tudi to zahtevo uresničiti.
3.	O vsaki nameravani izpremembi od strani rudniškega vodstva, ki se nahaja v odgovoru k točki IV., da se bodo enkrat tudi doklade v gotovini kakor tudi doklade v naturalijah kot ne več času primerne opustile, v nadomestilo pa uvedle preurejene šihtne plače. Shod izreka, da se bodo prizadeti delavci, dokler bo ostalo pri c. kr. era-ričnem rudniku akordno delo, odločno postavili nasproti tej uvedbi.
4.	Izjavljajo zborujoči rudarji, da se brez do-časnega obvestila prizadeto delavstvo ne podvrže nikaki, splošnega delavstva se tikajoči premembi, ki se navaja k točki IV.
5.	Zahtevo, stavljeno v resoluciji pod točko V., bode delavstvo skušalo z zahtevo v točki IV. obenem uresničiti. Poziva pa se tudi glavni zbor in predstojništvo bratovske skladnice, da v tej zahtevi, v kolikor se njega tiče, vse potrebno ukrene.
6.	Odgovor na resolucijo II , tikajočo se izpopolnitve dekliške ljudske šole in regulacije učiteljskih plač, vzamejo zborujoči v toliko na znanje, da se počaka do tistega časa, v kojem ima zahteva rešena biti. Pri neugodni rešitvi pa si pridrži delavstvo pravico, storiti v tem oziru daljše korake».
K II. točki je poročal sodrug Štraus o pomenu praznovanja prvega majnika. Pokazal je na uspehe,
ki jih je dosegel proletariat od leta 1889., ko se je veliki mednarodni svetovni kongres proletarijata v Parizu izrekel, da naj se vsako leto prvega majnika mobilizira ves mednarodno združeni proletarijat, da z manifestacijo pokaže svojo zavednost in moč. Navzoči so pazno sledili poročilu o pomenu velikega delavskeg« praznika ter enoglasno sklenili, da ne gre isti dannobedennadelo. Sprejel se je tudi nasvet sodruga Štrausa, da se skuša dobiti od rudniškega vodstva dovoljenje, da se vrši popoldanska majnikova slavnost na eraričnem letovišču na Zemlji. Po kratki opazki, ki jo ja omenil sodrug Filipič, se je znameniti shod zaključil. Brez dvoma je, da bodejo rudarji na dan prvega majnika pokazali, da so solidarni, ter da hočejo tudi uresničiti to, kar se jim je v odgovoru za sedaj odbilo.
«Slovenec» se jezi v št. 86 nad neznane mu sklicatelje shoda za slovensko vseučilišči v Idriji. Zavida dejstvo, da je shodu predsedoval sodr. Štraus. Zato tudi pravi, da je bil shod socialno-demokratičai ter je manjkalo v sprejetih resolucijah zahteve po «bogoslovni fakulteti». Sodr. Štraus pa da je vabil navzoče za vstop v socijalno demokracijo, ki bo pribojevala Slovencem lastno univerzo. Na to «Slovenčevo» poročilo, ki je izšlo iz rok mlečezcbega popa, ki je bil na shodu navzoč, odgovarjamo le toliko : 1. Na vseh javnih shodih v Idriji, ki so pravilno sklicani (pa če bodo tudi klerikalni) bodo predsedovali socialni domokratje brez vprašanja, ali je to sklicateljem po volji ali ne, in če jih tudi potem imenujete socialno-demo-kratične shode. 2. Kakšne resolucije bodo pod našim predsedstvom sprejete, tudi ne bodete odločevali Vi, temveč tisti, ki tvorijo večino na shodih. 3. Ako je predsednik shoda vabil ljudi v svojo stranko, storil je svojo dožnost, kar se bode tudi vedno storilo. Toliko v pojasnilo, da se veste ravnati v prihodnje, ko Vas iznenadi zopet Vam neljubi vpliv socialno-demokratične stranke v Idriji.
Članom podružnice «Unije» avstrijskih radarjev na znanje! Opozarjajo se vsi redni člani, da se strogo držijo § 2 društvenega opravilnika, ki pravi: Objava obolenja, se mora takoj pri podružničnem blagajniku z bolniškim listom naznaniti. Blagajnik pa mora najpozneje tekom enega tedna to objavo poročati na vodstvo «Unije». Na naznanila, ki so čez teden stara, se ne jemlje ozir. Torej, kdor oboli, naj se takoj sam ali po svojcih priglasi pri blagajniku sodr. T. Brusu ali pa v pisarni obč. konz. društva, ker drugače izgubi pra-
"vico do bolniške podpore. Ravno taka določila veljajo tudi za one, ki so od dela odpuščeni. Tudi na pogrebne prispevke se opozarja člane, ker kdor ne plača v prvih treh mesecih v letu nobenih pogrebnih prispevkov, nima pravice v slučaju smrti, do prejema pogrebščine.
Vse jim prav pride. Kadar zvedo klerikalci, da je kdo odpadel ali bil izobčen iz socijalno-demo-kratske stranke, takoj pišejo o soc. dem. terorizmu ter imajo polno vabljivih besed za ljudi, ki so jih popreje na sto- in stokrat prokleli ter imenovali brezverce, dokler so bili v naši stranki. Vsak brezverec je klerikalcem dobro došel. Postavljajo jih še celo za kandidate. Kdor hoče biti katoliški kandidat, more biti preje soc. demokrat.
Iz Hrastnika.
V Hrastnika so sklenili delavci, da bodo 7. maja oddali vsi — od prvega do zadnjega — glasove za Ignaca Sitarja. Tako je prav!
6. maja dopoldne (začetek ob 1/210. uri) se vrši pri Erženu v Hrastniku volilni shod za rudarje, ki so popoldan na šihtu. — Popoldan 6. maja ob 3 uri pa bo shod ravno tako pri Erženu za rudarje, ki delajo ponoči in pa za one na dopoldanskem šihtu. Govoril bo na obeh shodih sodrug Anton Kristan, strokovni tajnik iz Ljubljane. Delavci! Udeležite se obeh shodov v obilnem številu ! !
Delavci kemične tovarne v Hrastniku! Dolžnost Vaša je, da se tudi vi 7. maja udeležite volitev in da pri tej volitvi oddaste vsi glasove za delavskega kandidata Ignaca Sitterja, rudarskega tajnika iz Trbovelj. Delavec naj zastopa delavca! — Kemični delavci! Vzbudite sel Na delo, neutrudno in neustrašno!
Hrastnik. Razmere v steklarni. Potreba je, da se v «Napreju» tudi enkrat razmere v naši steklarni opiše. Od zunaj še ne izgleda steklarna tako «mizerabel» kakor od — znotraj. Namreč: naprave in delavne razmere v steklarni bi pač potrebovale posebne remedure. Delavci trpé posebno veliko od dima. Marsikdo si je nakopal bolezen, od katere še sedaj trpi. Na vse pritožbe delavcev izjavlja g. Koschier: «Komur ni všeč, pa naj gre». Res, lepo govorjenje. Dolžnost bi bila, da bi vsi steklarji zvesto stali pri svoji organizaciji, ki edina mere izpremeniti res že neznosne razmere. -— Volitev. Dne 7. maja pojdejo hrastniški delavci volit. Steklarji bomo voliii vsi kot en mož sodruga
Ignaca Sitterja, rudarskega tajnika iz Trbovelj, ki je sam precej časa kot steklar deloval.
Delavci v Hrastniku ! 7. maja bo volitev poslanca v deželni zbor. Kandidat delavcev v splošni kuriji je sodrug Ignac Sitter, rudarski tajnik v Trbovljib. Delujmo vsi, da pride sodr. Sittar 7. maja kot zmagovalec. Ž njim bomo zmagali tudi mi. Na delo!
S Štajerskega.
Ribnica v Pohorju. Razmere v steklarni gospoda Milana Lenarčiča. — Težko bi se našla kje kaka druga steklarna, ki bi bila podobna naši. G. M. Lenarčič je bogat mož, tudi študiral je veliko, ali izkušenj, ki so potrebne za vodjo steklarne, nime. Povemo samo par slučajev:	O božiču so
ga delavci opozarjali, naj se preskrbi dovoljno z drvmi, ker jih bo za zimo premalo. G. Lenarčič ni hotel poslušati. Pa zgodilo se je; drva so pošla in deset dni je morala steklarna stati. In kaj je mislil g. Lenarčič? Da ta čas delavcem ne bo nič plačal. Seveda je moral vsled intervencije organizacije vsakemu dati po 40 K. — Dalje smo ga opozorili na «Kapo steklarne», da jo bo treba popraviti. Kaj še, varovalni glasovi delavcev se niso poslušali. In zgodilo se je. «Kapa» se je podrla. G. Lenarčič je odpustil steklarje — seveda je moral plačati po intervenciji strokovnega tajnika, sodruga Ausobskega, glažarjem po 135 kron, pomočnikom pa po 25 kron. Da, dal Steklarna g. Lenarčiča je res vzoren zavod! Prosi se vse steklarje, naj noben ne išče dela v steklarni Rib-nica-Josefsthal. — Volitve. 7. maja bodo volitve v deželni zbor štajerski. V Ribnici bomo vsi delavci volili Ignaca Sitterja, rudarskega tajnika v Trbovljah, ker je to mož, ki je v vsakem oziru na mestu.
Z Jesenic.
Politične otrobe je prišel vezat na Jesenice dne 18. aprila dr. Krek s svojimi pomagači Gostinčar, Moškerc in Piber. Zabavljali so čez socialne demokrate, čez liberalce, čenčali so nekaj o starostnem zavarovanju, posebnega pa niso nič povedali. Ustanovili so sicer politično društvo za Gorenjsko. Vstopilo je pa zelo malo članov, kajti treba bo šteti zopet kronce za novo društvo, a klerikalni delavci so se že naveličali plačevati za razna društva, od kojih nimajo ničesar. — Značilno pa je, da so svoj ustanovni shod sklicali na tihem,
s
kakor tisti, ki nimajo poštenih namenov. Bali so se nasprotnikov in so agitirali le med seboj. Tako je prav; sami naj bodo, zaslepljenci, kar jih je še poštenih delavcev bodo pri pravi delavski organizaciji. Mi ljubimo svetlobo, katera je pri nas; tajnost in temo pa pripuščamo klerikalcem. Socialna demokracija pa je odkrita stranka in vabi na svoje shode vse ljudstvo javno. Pri nas ni nič zahrbtnega, smo odkrita delavska stranka. Zato se pa mora nasproti tajnim žahrbtnikom organizirati vse pošteno misleče delavstvo na Jesenicah, in škodljivci delavstva ne bodo nič opravili tudi ne z novim društvom.
Priprave za ustanovitev prvega delavskega konsumnega društva so v polnem tiru. Dosedaj se je že upisalo prav lepo število članov. Poživljamo vse prijatelje ideje «ustanovitve takega konsumnega društva, ki mu ne bo cilj strankarstvo, marveč edino prospeh in korist delavcev, obrtnikov in kmetov», naj energično delajo, da bo prodajalna čimpreje otvorjen». Priglasiti se je pri zato odbranih delavskih zaupnikih. Kovinarji, železničarji — na delo!
Pripoveduje se, da nekateri trgovci že obiju-bujejo znižati cene raznemu blagu. Prav tako! Le tako naprej !
Več kmetov pri sv. Križu na Planini nad Jesenicami nas je naprosilo, naj objavimo naslednji članek: «Naš župnik Jak el j počenja take stvari, da smo že vsi skrajno nevoljni na njega. Vprašamo ga, kje se je učil olike. Vsako nedeljo nas zmerja z grdimi priimki in s prstom kaže na razne osebe v cerkvi. Ako ima kaj z nami, naj nas pokliče v župnišče, kjer mi bomo lahko dajali odgovor, v cerkvi se pa ne pustimo zmerjati, cerkev je hiša božja. Še ni prav dolgo temu, kar je med zmerjanjem vstal sivi starček in šepn'1 : «sedaj je pa že dovolj, pojdimo». In šli so med službo božjo iz cerkve. Kljubovati tudi zna. Ako izve, da bodo prinesli otroka krstit, se pa skrije in odide z doma. Ja res čuden patron ta naš Jaki; skoro z vsemi vaščani je v prepiru. Gez dve leti se mu je vendar enkrat zljubilo pripraviti otroke k prvemu obhajilu. Ker pa je med njimi eden, ki se bolj slabo uči, je pa kratkoroalo vsem odpovedal obhajilo. Otroke po-prašuje v šoli, kaj ste jedli, in ako otrok pravi : žgance, se mu pa skremži obraz in večkrat tudi pljune po tleh. Ali morda misli, da se na kmetih pečenka prežvekuje, kakor po farovžih. Mi ne moremo pomagati, ako ga je morda škof za kazen k nam poslal. Hvaležen naj bode, da ga redimo.
Upamo, da se poboljša, če ne, se bomo pa drugič drugam pritožili.
Nemške frankfnrtarske trakove dovoljuje župnik Zabukovec pri pogrebih, soc. dem. rdečih pa ne. Poučevati Das hoče, pa v prvi vrsti sam potrebuje pouka. Pravi, da nima pravega vzroka za to, da bi jih prepovedal. Svoje prepričanje kaže pri pogrebih soc. demokracije z rdečimi trakovi, med tem ko Su iraark kaže le narodno prepričanje. Poglejmo, kakšno je to narodno prepričanje. Nemško bojno društvo «Sudmark», katere simbol je frankfurtarica, razširja protestantizem, razvija živahno agtacšjo za «Los von Rom». Kakšno je njeno delo, nam dokazuje članek v «Slovencu» z dne 18. aprila ki ga priobčuje slov. ZTeza «Delo Siilmarke v Št. liju», kjer pravi: prvi njeni cilj je bi protikatoliška občinska uprava. Frankfurtarji so si v Št. liju nakupili mnogo posestev, kamor naseljujejo prutne protestante. Pogoj za nasaljenca sacra biti v prvi vrsti: protestai-tovski krščanski nauk po njih šolah poučuje pastor. Frankfurterji pri Sudraarki sami odkrito priznavajo svoj namen. Uskoke, odpadnike od vere imajo zelo radi. To so dejstva, ki jih ne spravi s sveta nobena dialektika. Tako pišejo člani slov. dij. zveze. Župnik Zabukovec pa ravno v istem «Slovencu» pravi, da ne bo prepovedoval frankfurtaric ker niso nasprotna kat. cerkvi, pač pa rdeče soc. demokratične, Kakšna domišljija! Cenjen* čitatelji, lahko razvidijo, kje je večje protiversko deb, ali pri nas ali pri Sùdmarki, ki lahko svobodno demonstrira za protestantizem na Jesenicah. Jeseniški soc. dem. hodijo še v cerkev. Kdaj pa vidite kakega pristaša frankfurtaric? Sicer nam je pa vseeno, ; prepovedujte obe ali pa nobene. Toraj dobro, da vemo da se demonstracij za propagando protestantizma ne zabranjuje, pač pa simbol pošteno organiziranih delavcev. Vse nemška protastanska barva mu je ljubša. Slovenski delavci, zapomnite si to ! Kaj si neki misli odbor slov. dijaške zveze o članku župnika Zabukovca? Prosimo odgovora.
«Rdeči kOEEUm» na Jesenicah ni povseči «Slovencu». Ker ne more druzega očitati, vpije, da so deleži po — 50 kron. Res je to, in prav veselo znamenje je to! «Slovencu» še povemo, da so delavci sami postavili svoto 5 0 kr o d, dasi se je na ustanovnem zborovanju predlagala manjša svota. Dr. Krek, zlasajte «Slovenca», ki take neumnosti čenča. — Na sploh pa nas veseli, da se je spomnil «Slovenec» tudi našega konsuma. Prav
tako ! Čudi se seveda, češ, kaj pa je Tebe treba bilo? No, no — to bo bodočnost pokazala. Klerikalna kričavost in pa — klerikalno gospodarstvo na Jeseničah sta povzročila naše snovanje! — Delavci, obrtniki in kmetje na Jesenicah — pristopajte v naše novou tanovljeno konsumno društvo za Jesenice in okolico! Pristopnina znaša eno krono, delež 50 kron.
Iz Zagorja.
Gostilničar proti Čobalu. Kakor smo svoje-časno poročali, je tožil državni poslanec Jožef Gostinčar sodr. Miha Čobala iz Zagorja zaradi razžaljenja na časti, češ, da mu je le-ta na shodu v Narodnem Domu v Radečah dne 31. maja 1908 zaklical besede, da je vse laž, kar govori, da vedno laže in da je lažnivec. Kazenski sodnik v Radečah g. Polenšek je obsodil Čobala na 8 dni zapora, poostrenega z dvema postoma in v povračilo stroškov. Okrožno sodišče v Rudolfovem je pa to razsodbo predrugačilo tako, da se je Čobal obsodil samo na globo 30 K, in sicer le radi očitanja, da Gostinčar „laže", dočim je Čobala oprostilo glede očitanja, da je Gostinčar lažnivec, da vedno laže in da je vse laž, kar govori. Gostinčar je bil obenem obsojen, da mora, ker je z glavnim delom svoje tožbe propadel, povrniti Mihu Čobalu večji del prve in vse stroške druge instancije. Ta lekcija pa ni dala mirovati Gostinčarju in njegovemu protektorju dr. Benkoviču, ki se je čutil posebno blamiranega radi tega, ker vsklicno sodišče njegovi zapriseženi izpovedbi, s katero je potrdil ovadbo v celem obsegu, ni verjelo. Dr. Benkovič je namreč s svojim pričevanjem zagazil v velika nasprotja z izpovedbami drugih prič, osobito priče g. dr. F. Vončina, takratnega vladnega komisarja. Naravno, da je izkušal dr. Benkovič popraviti blamažo. Dobil je nove priče ter predlagal obnovo kazenskega postopanja. Sodišče v Radečah je temu predlogu tudi ugodilo. Vršila se je potem dne 4. svečana t. 1. nova razprava pri c. kr. okrajni sodniji v Radečah, na kateri je bilo zaslišanih pod prisego nič manj kot 23 prič. Deset nasprotnikovih prič je sicer potrdilo obtožbo v celem obsegu, toda večina teh prič je prišla v protislovje s svojimi izpovedbami, katere so oddali v teku predpoizvedb. Pa tudi med seboj so si priče zelo nasprotovale. Nekatere so
potrdile besede, katerih noben drugi ni slišal. Resnica se je izvedela šele tedaj, ko so bile zaslišane Čobalove priče, ki so stale v kritičnem momentu v neposredni bližini obtoženca, ter decidirano potrdile, da Čobal ni izgovoril drugih besedi, kakor one, katere je sam priznal. Besedo „lažnjivec“ je izrekel nekdo drugi, ki je stal zadej za obtožencem. In res je priznal priča sodr. Malovrh, da je bil le on tisti, ki je zaklical „lažnivec", ne pa sodr. Čobal. Dr. Benkovič in vladni komisar dr. Vončina sta takoj stopila raz govorniški oder ter povpraševala, kdo da je zaklical besedo „lažnjivec", vendar pa nista našla storilca. Ako bi bil Čobal takrat zaklical inkriminirano psovko in bi bil dr. Benkovič vedel to, ne bi bilo treba šele povpraševati po storilcu. Vprašamo: Ako je dr. Benkovič, kakor je izpovedal, res ves čas pazil na Čobala, zakaj ga pa ni takoj agnosciral kot krivca? Isto velja o klerikalnih pričah. Obdolžitvene priče pa so se zglasile šele sedaj po preteku sedmih mesecev. Kljub temu stvarnemu položaju je sodnik, znani Polenšek, zopet obsodil Čobala, in sicer na tri dni zapora, poostrenega s postom in v povračilo stroškov. Interesantno je, kako je prvi sodnik utemeljil svoj krivdorek. Naj citiramo iz sodbe-nih razlogov sledeči zanimivi odstavek: „Če se pomisli, da je bil na shodu velik hrup in da se je mnogo kričalo, je več kot naravno, da ne more vsakdo vedeti, kaj je kdo kričal. Izpovedbe onih prič, ki odločno trdijo, da obtoženec inkriminiranih besed ni zaklical, so z ozirom na to okolnost, da se je veliko kričalo in vsled tega tudi veliko preslišalo, malo verjetne. Če se še pomisli, da so te priče izpovedale nekaj, kar se po njegovem mnenju ni zgodilo, reči je, da po tolikem času ni mogoče brez močnega vpliva avtosugestije odločno reči, kaj kdo ni rekel. To bi bilo mogoče le v slučaju, če bi bil obtoženec najel priče, da naj natančno pazijo na vsako besedo, kar pa obtoženec sam ne trdi, temveč pravi, da mu je bila skoraj večina prič neznanih.“ Proti tej razsodbi je vložil g. dr. Tekavčič pritožbo na okrožno sodišče v Novem mestu. Vzklicno sodišče je pritožbi sodr. Mihe Čobala v celem obsegu ugodilo, Čobala od obtožbe popolnoma oprostilo ter obsodilo Gostinčarja v povračilo vseh naraslih stroškov, ki so dosegli svoto 1200 K!
Prvega majnika
se vrši
Honcert SloVensHe filttamotiije 1 Jficariji
Začetek ob 7. uri zjutraj. Vstopnina prosta.
Se priporoča	I?an Kanda, restavrater.
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, čistilnice, preše za sadje i. t. d. ?
Edinole pri:	12—8
v Ljubljani * Mar. Terezije cesta štev. i :: Valvazorjev trg štev. 6
in zakaj? Zato, ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland- cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.
I. TERDAN, Ljubljana
Krlževniške ulice štev. 12 sobni in napisni slikar, pleskar in likar
se najuljudneje priporoča. 12-4
ti DRAGOTIN PUC I2-10
^	■ tapetniški in preprogarski mojster . --
Ljubljana :: Marije Terezije cesta št. 16.


12-8
m__m
im
m
Ed. Šmarda
potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesia štev, 18.
v
1 Francoska linija Havre-New-York samo 6 dni!

Sođnijske ulice štev. 6 12“10
se priporoča sl. občinstvu za obilen obisk.
v Ljubljani :: Pod trančo	24—11
:: Cvetlični salon, izdeluje šopke, vence s trakovi. :: Vrtnarija na Karlovški c. 2. - Zunanja naročila točna.
u
d
oj
<
n
mmm m

8888 88 88 88 88 88 68 88 88
Schneider & Verovšek l
= trgovina z železnino in stroji sss Ljubljana :: Dunajska cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo kuhinjske posode, okove za pohištva in stavbe, orodje :: in rokodelske stroje za vse stroke. ::
= Poljedelske stroje in motorje, =
	f : Restavracija „pri Levu" : $ Marija Terezija cesta štev. 16 	se priporoča.	 12—11 Beti Kos, restavraterka.	»
		
	10 zapovedi za zdravje ^ :: lituo tiskane, vpošlje poštnine prosto in zastonj := lekarnar Trnkóczy v Ljubljani. Dobijo se tudi osebno v njegovi lekarni.	
Pozor!
Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko „Union" ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri:
19-4 Pr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani
delničar In zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bielu In :	Genovi. —
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
I/»
O
o.
-1
c
IQ
mmm m
-I
O
n<
oj
!■■■ ■
F?
Q.
d
OJ
<
V»
l/»
pr
M?
❖
M*
Mr
fr fr fr fr fr fr fr
Mr Mr Mr Mr Mr Mr Mr fr fr fr fr fr fr
________________________________________________________________________________________________fr
v Dobravljah, Goriško. KegistroVana zadrugi z omejeno zaVezo. Ustanovljena I. 1908.
Vino se pošilja od 56 litrov naprej :	po jako zmernih cenah. i
Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu konsumu v Idrji, zasebnikom v Mirnu in drugod.
To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino še neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šmarji, Rihenberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod.
Zadružno vodstvo.
Svoji k svojim!
Vsem delavcem in delavkam občine Moste in drugod se priporočam za vsa dela, ki spadajo v čevljarsko stroko. Vsak bo pri meni prav izborno postrežen ; delam solidno in po zmerni ceni.
FRANC PIPAN
čevljarski mojster
MOSTE PRI LJUBLJANI.
Kašelj.
Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušeno olajševajoče in zelo okusne
Kaiserjeve prsne karamele.
5120 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlernanosti.
Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko : «Tri jelke». — Zaloga pri
Danielu Pircu, lekarnarju v Idriji.
priporoča	24—5
prva in edina slovenska modna trgovina za gospode
lili Engelbert Skušek
LJUBLJANA
Mestni trg štev. 19,
Delavci, čitatelji! Podpirajte tvrdke, ki se priporočajo v „Napreju“.
Gostilna „pri Panju"
Ljubljana, Vegove ulice št. 10
se priporoča slavnemu občinstvu 6—4 za obilen obisk. Leonardo Galanti, gostilničar.
0. BernatoVic • ,iWgl«šl|o skladišče oblek* - £jubljaua • Mestni trg 5.		
(2345Ì)	Priporočam za spomladansko sezijo svojo popolnoma sor-tirano zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dame, dečke, deklice in otroke v najmodernejših vzorcih in kroju po zmerno •p	nizkih cenah.	
Najnovejši in najhitrejši brzoparnik Martha W asohington ? 24—3 jg vozi čez Ocean saom 6 dni.
Austro - Amerikana :
TRST
New = York New » Orleans Buenos Ayres Argentlnij a lilo tal Janeiro.
Vozne liste za potnike in izseljence prodaja:
SIMON KMETETZ
Ljubljana, Kolodvorske ulice 26.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kristan. — Lastnik lista: .Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z."
Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju.